Političen list za slovenski narod.
n jede«
Po poiti prejeman velja: Za Ml« lato predpltSaa 16 fld., ia pol leta 8 fld., za četrt Uta 4 rld
mesec 1 fld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 18 (ld., sa pol leta 6 fld., sa četrt leta S rld., sa jeden mesec 1 rld, ▼ Ljubljani na dom poailjan velja 1 rld. 20 kr. več na leto. Posamne Netilke po 7 kr.
Naročnino !n oznanila (i n i e r a t •) »sprejema upravnlitvo ln •kspedlelja v „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice it. 2.
Rokopisi m ns vračajo, nefrankovana pisma ne »sprejemajo.
Vredniatvo je v Semenliklh ulleah It. 2, I., 17.
IshaJa vsak dan« isvsemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredniitva telefdn - itev. 74.
.1
&tev. 147.
V Ljubljani, v petek BO. junija 1899.
Letnils XXVII
Vabilo na naročbo.
S I. julijem pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
»SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan:
Vse leto Pol leta
15 gld.
8 „
četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „
Upravništvo ,, Slovenca".
Zadružno pravo v nemškem državnem zboru.
Kakor se je vedelo že naprej, je prišel zakonski načrt glede delavskega varstva proti silovitim stavkam pred nemški državni zbor.
Večina zbornična je na veliko začudenje vspre-jela ta načrt.
Zagovarjali so ga goreče vladni pristaši, zlasti državni tajnik grof Posadovvski, a našel je načrt tudi dva posebno huda nasprotnika, katera sta se v tem vprašanju združila, dasiravno sta si sicer nasprotna kakor voda in ogenj: socijalist Bebel in dr. Lieber iz centruma. To je jako redek slučaj, zlasti ker je oba poklical k redu predsednik grof Ballestrem: Bebela, ker je rekel, da je načrt nesramen, Lieber-ja pa, ker je dolžil justico, da je »včasih tako strankarska, da kriči v nebo.« Oba sta govorila resnico, čeprav to ni bilo po godu predsedniku Ballestremu.
Bebel vidi po pravici v zakonskem načrtu napad proti socijalistom. Dežela je dobila poprej precej zboljšan zakon glede zadružnega prava. Sedaj se ji pa predlaga zakon, ki bi popolnoma uničil zadružno in organizacijsko pravo. Delavci zahtevajo istotako kakor delodajalci, da si smejo pridobivati materijelnih koristij. Delniške dividende so zadnja leta silno narastle, med tem ko se delavske plače niso prav nič povišale. Med kapitalisti se je močno razvila solidarnost, katere bi bilo treba ravno med delavci, katerih je pa na milijone brez organizacije, in kateri nimajo nobenega smisla za to, da bi branili svoje skupne interese.
Vlada prepušča po tem načrtu vso prostost delodajalcem, dočim pošilja Bvoje agente k vsem mogočim delavskim zvezam ter je razpušča pod kakimi praznimi pretvezami.
Ko je umiral Friderik Veliki, jo baje rekel: »Naveličal sem se sužnjem vladati.« Sedanja vlada pa neče vladati drugemu, kakor sužnjem.
Bebel je na dolgo navajal dejstva, s kako nezaslišano strogostjo postopajo sodišča, kadar se gre za delavske štrajke, dočim nikdar ne vprašajo po vzrokih, da bi obsodili silovito počenjanje delodajalcev. Mesece in leta kar dežuje v ječah obsojenih delavcev, ker so se proti zakonu pregrešili. Delodajalec pa, ki žuga svojim podložnim ter Bega po druzih nasilnih sredstvih, se oprosti sodišča v jednem dnevu.
Potem ko je na drobno pretresel in ovrgel načrt, katerega je pravosodje s takim navdušenjem priporočilo, je končal posl. Bebel z besedami, da ima vlada dve uteži in dve meri za delodajalce in delavce. Izjavil je, ako postane ta načrt zakon, da bode na sramoto Nemčiji.
Kritika katol. poslanca Lieber-ja je sicer drugačna, a ne manj stroga.
Poslanec Lieber je mnenja, da je treba, namesto pobijati zadružno pravo, ustvariti in sestaviti pozitiven zakon, kateri bi ne bil tako dvoumen in negotov. Govornik zahteva za vse zveze, ki izvršujejo zahtevane pogoje zveznega zakona, naj se jim da pravica juridičnih oseb. To bi bilo stokrat boljše, nego nove prisilne naredbe, nego izjemni zakoni proti jedni kategoriji državljanov.
Posl. Lieber priznava, da so povzročali izgrede voditelji socijalistov, da je pa, kakor posl. Bebel, tudi on prepričan, da obsodbe daleko presegajo vse prestopke, ki so se dogodili. Zato bi bil centrum, ki sicer odločno obsoja preveliko strogost, preje pripravljen, da podpira tak načrt, po katerem bi se kazni omejile in obsodbe, kakoršne so se vršile doslej, bile v bodoče izključene, — načrt, po katerem bi se socijalistični in drugi delavci v potrebi pametno kaznovali.
Lieber obljublja, da bode uporabil »dolgi presledek, ki bode med prvim in drugim branjem«, v to, da prouči centrumov načrt, kateri ustreza sedanjim razmeram in zakonitim zahtevam delavskih slojev.
Govor katoliškega poslanca je podal nov dokaz, kako skrbi centrum za delavstvo. — Tudi jeden poslanec nacijonalno - liberalne skupine je istotako pobijal načrt, ki je po njegovem mnenju škodljiv. Vladnemu načrtu preostajajo torej naklonjeni le še konservativci. To se pravi z drugo besedo, da je doživela vlada zopet jedno pošteno in zasluženo izgubo. Njen načrt je dobil »korbico«.
Kmetiški svet.
(Poroča član kmetiš. sveta, dež. odb. Povše.)
IV.
Malo nade je, da se bo glede odprave teh kvarnih dogovorov italijanske vlade z ameriško državo kaj zdatnega doseglo pred prenehanjem
LISTEK.
Človeška srca.
(Spisal Anton Jek.)
(Dalje.)
Rodbinsko njihovo življenje je bilo neenakomerno, vsak čas različno in zopet vračujoče se iz nova. Sinovi rokodelci so sedeli doma in delali ves dan, sinovi težaki ter očetje pa so prihajali zgodaj o mraku domov. Kadar so prinesli denarjev s saboj, bili so živahnejši in peli so delavske pesmi. Takrat so mlajši utihnili in poslušali. Poznali so samo pesmi mater in babic in peli jih, kadar jim ravno niso veleli umolkniti. O drugih večerih pa so bili mračnejši in kratkih besedij. Seli so molče za mizo in le malokdaj so se ogreli za daljše govorice Njihovi pomenki pa so se sukali navadno o delu tam zunaj ter o mlajših otrocih.
»Za šumami so namerili novo cesto. Treba bo rok k temu«.
»Se pod jesen bodo trebili strugo; tudi mlajši bi bili že porabni . . .«
»Tovarnar za veko povprašuje po delavcih. K leti pojde srednji naš z nami«.
Taki so bili navadno njih pogovori.
Oprava sob je bila revna. Pobožnejši, to se pravi oni, kjer je bilo več ženskih, imeli so po zideh več svetnikov in Marijo Devico s svetilko, drugi pa sv. Barbaro ali sv. Katarino, slikano na steklo, zakajeno in zaprašeno. Ena soba namreč jim je služila po navadi za vse. Kuhali so v nji, spali in delali. Gospodinjila jim je mati včasih hči in včaBih sin. — Domači spori so bili pogostni ter kmalu pozabljeni; spori rodovine z rodovino pa so bili ostri, surovi in dolgotrajni. Tudi so posvečevali zapovedan dan kolikor toliko. Drugi prosti čas so porabili tu in tam na vodi z ribami, ali kje v močvirji z zanjkami; včasih pa so ga prespali.
Bilo je jeseni. Jaš je prišel domov. Bil je mračen in razdražen. Govoril ni nič. Vzel si je iz omare čutaro ter je parkrat nagnil. Potem jo snel raz steno trubko in jo nažgal, z močjo puhajoč dim od sebe. Ilodil je trdo po sobi gor in dol in čakal Ilauka, najstaršega. Ilauka mu ni bil ljub, bolj mu je bil na srci Ješek, drugorojenec. Ješka je imel rad, njemu je namenil vse. Ilauka je bil težak, Ješek rokodelec. Bil je očetove nravi,
molčeč in skromen Ilauka pa je bil silnejši in postavil se je očetu po robu — Bil je iz prvega zakona. Takrat se je oženil neprevidno in se kesal pozneje. Delal je še v tovarni. Večkrat so je silil čez uro, samo da se je odtegnil domu Žena mu je rodila sinu, ki ga ni bil vesel — in kmalu umrla. Na smrtni postelji mu je dolžila mater, da jo je zastrupila. Pa ni bilo res, njegova mati jo bila bogaboječa. A on je molčal. Pred smrtjo je volila, da naj se proda vse, njeno in moževo, in se da za otroka. Prodali so vse, on niti z mazin-cem mignil ni. Pustil je tovarno, zavil je sinu v cunje in šel odtod za vedno. — Priselil se je čez čas in oženil se v drugo. Dobil je ženo iz srede, v katero je prišel, in bila mu je zvesta. Prvo leto mu je rodila Ješka, drugo Domijana, potem šo Jernejčka, Katrico in Nuško. Nato je umrla. Hauko so se bali otroci, Ješku pa so se smejali in kadar so bili veseli, bo ga božali. Hauka be je menil samo včasih za nje, a takrat je ujčkal Katrico in Nuško, da sta se smejala Domijan in Jernejčck. Zapeli so pesem in dajal jim je sladkih rečij, prinašal pisanih rutic in cekinčkov. Drugikrat pa je zopet molčal in hodil pozno domov. Drgnil jo z dlanjo ob mizo, pa mršil obrvi.
(Dalje sledi.
S
dobe, za katero je bila sklenjena trgovinska čolna pogodba z Italijo, to je do 1. 1903, in da se bodo še le pri sklepanju prihodnje pogodbe mogle odpraviti hude krivice, katere moramo nositi vsled nesrečnih, neugodno sklenjenih trgovinskih pogodb z drugimi državami.
Zahtevi kmetovalcev, da se jim varuje in zagotovi domači trg, se pa tudi obrtniki ne morejo protiviti, ker krepki kmetijski stan je tudi dober odjemalec obrtnih izdelkov. To čuti obrtnija in trgovina, ker v slabih letinah, ko kmet nima nič, občuti to tudi obrt in trgovina. Kolikor bližje ima producent svoje odjemalce ali kupce, toliko bolje zanj in tako je tudi za kmetovalca najugodnejše, če ima v bližini kupce za svoje blago. To vidimo pri mestih, kamor zamorejo prodajati mleko, zelenjavo in druge reči. Prav radi tega vidimo cvetoče kmetijstvo na Nižje-Avstrijskem, ker ondotni kmetovalci dobro prodajajo svoje pridelke za veliki Dunaj. Tudi vasi okrog velikih tovarn imajo omogočeno n. pr. mleko prodajati, ko vasi, oddaljene od mest, tovarn, od železnic itd., tudi za slepo ceno ne najdejo kupcev za mleko. Vedno težja konkurenca čaka ne le kmetijstvo, ampak tudi našo avstrijsko obrt, ker druge države iščejo kolonije, le naša država mirno gleda, kako si druge prisvajajo v Aziji in Afriki ozemlje, katero jim je potem monopol za njih blago ; tako napreduje v velikanski meri Rusija in Nemčija; od Angležev ne govorim, ki so že od nekdaj vedeli z umno kolonijalno politiko osvojiti si velikanske pokrajine, katere so morale kupovati njih blago.
Naša obrtnija nazaduje — to prejasno kaže uradna trgovinska statistika, Nemčija pa od leta do leta tako silno napreduje, da je narasel v malo letih izvoz obrtnih proizvodov iz Nemčije za 500 milijonov mark na leto !
Avstrijsko kmetijstvo mora s strahom zreti v bodočnost, ker si sosedne naše države osvoju-jejo inozemski trg za svoje pridelke, ter morajo tudi inozemstvu dati kako drugo protiuslugo, in prav v tem tiči za nas nemala nevarnost.
Žal da pri nas nimamo še takega gradiva, zato je skrajni čas, da se resno lotimo dela. Mi nimamo še jasne statistike o kmetijski-gozdarski produkciji, tako da ne vemo natančno, koliko sploh ene ali druge stvari pridelujemo, koliko je potrebujemo za domačo porabo in koliko je moramo ali imamo za izvoz. Nastane pa vprašanje, kam in sploh ali nam je odprta kaka pot za izvoz pridelkov, katerih imamo odveč, in ali ni dolžnost vlade, da varuje našo domačo produkcijo pred ptujim blagom ? Le če v kaki stroki nismo kos oskrbeti domači trg v polni meri, da bi cena dotičnemu blagu bila previsoka, potem je opravičeno, da vlada, ki mora skrbeti ne le za produ-cente, ampak tudi za konsumente, odpre pot ptu-jemu blagu, katero omogočuje, da je trg napolnjen z dotičnim blagom in da je cena temu blagu tolika, da jo zmorejo konsumenti. Kakor so opravičeni konsumenti zahtevati, da skrbi državna vlada za zadostno blago na trgih, tako pa ima skrbeti vlada za producente, da jih brani pred tujo konkurenco, kakeršno mora avstrijsko kmetijstvo prenašati že desetletja, ker prihaja k nam ne le žito, ampak tudi živina, živa, zaklana, oziroma posušeno meso iz prekomorskih pristanišč iz Amerike in celo iz Avstralije.
Mi kmetovalci avstrijski zahtevamo le, da se nam v prvi vrsti zagotovi naš domači trg, le proti temu je mogoče, da prevzamemo dolžnosti, katere nastanejo s tem, da se naši industriji na korist dovole olajšave, ki globoko segajo v državni gospodarski zaklad. Kmetovalci ne morejo in tudi ne smejo zahtevati, da bi država zaprla tujemu blagu vhod v našo državo, ali to smemo in mo-moramo kar najodločneje zahtevati, da nam je zagotovljen domač trg in pa omogočena cena, za kakoršno se more sploh oddajati domače blago. Vsaj kmetovalci niso več vajeni na visoke cene, zadovoljni so, da morejo prodajati pridelke po minimalni ceni, ki jim omogočuje shajati in pokriti lastne stroške.
Zato pa je toliko kmetiškemu svetu, kakor tudi kmetiškemu ministerstvu resna volja, proučiti vsestransko in temeljito vse odnošaje dosedanje trgovinske pogodbe, da se nabere statistično gradivo, na katerem bo treba zgraditi novo pogodbo. Da se posreči pripomoči, da se prihodnja trgovinska carinska pogodba z drugimi državami
ugodnejše sklene, treba pred vsem poizvedeb o sedanjem izvozu našega blaga v inozemstvo, koliko ga gre v to ali ono državo in po kateri carini, ter zopet, koliko dotična država k nam izvaža svojega blaga. Omenil sem že, kako nepo-voljen vspeh je imela pogodba z Italijo glede izvoza našega lesa, v katerem smo upali imeti svoj delni nadomestek za velike ugodnosti, katere smo dovolili Italiji; naj navajam nesrečno vinsko klavzulo, ki je na stežaj odprla vhod italijanskemu vinu v Avstrijo, kar je zadalo hud udarec osobito primorskemu in dalmatinskemu vinu, pa tudi drugim, ker od leta do leta narašča uvoz italijanskega vina v Avstrijo, katero veliki vinski trgovci večinoma porabijo za pomešavanje z našim vinom. Sedaj, ko je trtna uš opustošila ne-broj vinogradov avstrijskih, se ta konkurenca ne čuti toliko, a ko bodo po prenovljenih vinogradih nastale zopet normalne vinske letine, treba bo z vso eneržijo delovati na to, da se italijanskemu vinu če ne zabrani, pa vsaj s primerno carino otežkoči vhod v našo državo.
Od modro in dobro sklenjenih trgovinskih pogodb je neizmerno odvisno naše kmetijsko in obrtnijsko prospevanje, zato je le želeti, da izvrši kmetijski svet to svojo prevažno nalogo. Ogrska vlada je že pričela s pripravami, z nabiranjem statističnega gradiva o prometu z blagom, o uvozu in izvozu in osnovala je kaj obširno sestavljeno trgovinsko statistiko. Pa tudi Nemčija je sestavila poseben državni urad, ki nabira in sestavlja pregledne statistične izkaze o veliki mednarodni trgovini z inozemstvom.
Politični pregled.
V Ljubljani, 30. junija.
Skupno mlnistersko posvetovanje pod cesarjevim predsedstvom se je vršilo včeraj dopoldne, katerega sta se poleg obestranskih ministrov udeležila tudi ministra grof Goluhovski in Kallay. Na dnevnem redu je bil baje način uve-ljavljenja nagodbenega kompromisa, priprava za pričetek delegacijskega zasedanja in pa gradivo, ki je predložita vladi delegacijama. Kaj se je sklenilo v tem oziru, je seveda še prikrito javnosti, vendar se pa splošno trdi, da se je določil samo približni čas delegacijskega zasedanja, ne da bi bil že tudi definitivno določen dan otvoritve tega zbora. Pred skupno sejo je bil ministerski predsednik Szell pri cesarju v daljši avdijenci, kjer je poročal o parlamentarni rešitvi nagodbe in o zaključku državnozborskega zasedanja. Iz tega je sklepati, da bo ogrska zbornica v najkrajšem času izvolila svoje delegate.
Vlada in parlament. O tem predmetu piše predzadnja »Politik« sledeče: Z raznih strani dohajajo poročila, da namerava vlada v teku poletnih mesecev uvesti večjo politično akcijo v svrho zboljšanja parlamentarnih razmer. Ta poročila se pa v zadnjem času ne potrjujejo, ker predno bo prišlo na vrsto narodnostno vprašanje, je treba dognati še nekatere druge zadeve. V programu naše vlade je najprej izvedba avstro - ogrske nagodbe — na podlagi paragrafi 14.; dotično cesarsko naredbo objavi vlada tedaj, ko bo potrjen v ogrskem državnem zboru sklenjeni zakon. Državni zbor se snide sredi meseca septembra. Takoj v prvi seji mu predloži vlada v odobrenjo omenjeno naredbo in pa novi proračun. Volitev delegatov vlada ne namerava postaviti na dnevni red prvih sej, marveč hoče počakati, kako se razvijo razmere v zbornici. Še le v jedni poznejih sej se bo zbornica pečala z volitvami v delegacijo. Ako bo pa obstrukcija onemogočila vsako zborovanje, se seveda volitev delegatov ne bo mogla izvršiti in v vladnih krogih glede korakov v tem slučaju še niso na jasnem. Ta zadeva pa najbrže ne bo provzročala posebnih težkoč, ker se volitev itak vrši po kronovinah.
Zmago francoske vlade pri prvem nastopu v parlamentu komentujejo francoski listi zelo različno. Vladi nasprotna glasila izjavljajo, da so sošteti dnevi vlade, ki se more ponašati z večino le 26 glasov, republikanski in socijalistiški listi pa odgovarjajo, da je imelo Melinejevo mini-sterstvo pri svojem nastopu tudi le 10 glasov večine, a se je vkljub temu vzdržalo na krmilu celi dve leti, in da je sedaj veljavna ustava bila vspre-jeta le z večino enega glasu. Protivladni listi na-glašajo, da je bila zadnja zmaga v zbornici zmaga
Židov in morilcev, Dreyfusovih oboževateljev, drugi pa pravijo, da je zmagala republika s svojimi zvestimi zagovorniki. Toda, naj poveličujejo sedanji gospodarji usode francoske republike novo vlado in njeno zmago kolikor jim drago, gotovo je, da vlada, s katero niti socijalisti niso zadovoljni. akoravno se nahajata v nji dva njih somišljenika, ne more imeti obstanka.
V Belgiji so zadnje dni do skrajnosti napete politične strune in ako se razmere na ka-koršenkoli način nenadno ne obrnejo, preti na-vstati v deželi krvava revolucija. Povod temu je vladna predloga o temeljiti izpremembi volilnega zistema za belgijski državni zastop, katero predlogo je večina poslanske zbornice sklenila pre-tresovati v seji dne 5. julija vkljub nečuvenemu pritisku združenih opozicijonalnih strank. Kakor znano, je v Belgiji od leta 1893 sem v veljavi splošna volilna pravica združena z zistemom več glasov. Po naše bi se to reklo : uvedena je splošna volilna pravica, vendar pa ima tisti več glasov, ki plačuje več davka ali zastopa važneje mesto v državi. Ker pa je ob enem uveden poseben način skrutinija, ki dajo povod raznim agitacijam, pri katerih se malokdaj dovolj ozira na lokalne, marveč le na osebne interese, se je že davno in sicer splošno pripoznala potreba primerne izpre-membe volilnega zistema. Po dolgotrajnih posvetovanjih in odklonitvi raznih načrtov se je vlada konečno vendar sprijaznila z načrtom notranjega ministra Van de Peereboom, po katerem je dosedanjih 41 volilnih okrajev, ki so volili dosedaj 152 poslancev, razdeljenih v dve skupini. Sedem volilnih okrajev, katerih vsak voli najmanj šest poslancev in tri senatorje, dobi razmerno, proporcionalno zastopstvo. Izvoljeni so samo tisti kan-didatje, ki dobe vsaj šestino vseh volilnih glasov. Stranka, ki toraj ne dobi toliko glasov, ne more biti zastopana in vsak posamezni kandidat, ki se ne nahaja na kakem strankarskem volilnem listu, se Bmatra za kandidata posebne stranke. V vseh drugih okrajih ostane v vel|avi dosedanji volilni zistem. Gorenji sedmeri okraji so tile: Bruselj, Antwerpen, Lvitich, Gent, Mons, Loevven in Char-leroi, toraj okraji, kjer je najbolj močna socijali-stižka in liberalna stranka. Kajpada ta načrt ne ugaja belgijskim socijalistom in liberalcem. Vpri-zorili so proti njemu kar najintenzivnejo agitacijo po vsej deželi. Posebno živahno se gibljejo v Bruselju in izdali so parolo, da ta načrt ne sme biti uveljavljen. Na javnih trgih dela propagando za socijalistiško in liberalno misel na tisoče zbrano delavstvo, v zbornici pa rogovilijo poslanci teh strank ter z grlom in pestmi skušajo premagati nasprotno večino in vlado. Vkljub nečuvenemu rogoviljenju in kričanju opozicije, ki se vede prav tako, kakor nemški »kulturonosci« v našein parlamentu, je sklenila zbornica z veliko večino, da se prične razprava o omenjeni predlogi prihodnjo sredo. Za ta dan se napoveduje v Bruselju splošen boj. Delavci po raznih podjetjih izjavljajo, da vprizore ta dan splošen štrajk, da se tem ložje udeleže skupne demonstracije. Podpirajo jih v tem početju liberalci, ki bodo skupno z njimi šli nad sovražnika. »Proč z ministerstvom, proč s klerikalci, živela republika!« taki in enaki klici se neprestano ponavljajo. Da tudi kralj je v nevarnosti. Na nekem shodu je v torek izjavil soeijalistični vodja Damblon, da mora kralj Leopold izginiti, ako se sprejme vladna predloga. Razmere so toraj skrajno napete. Vlada se tudi zaveda nevarnosti položaja. Kralja, ki se je bil pred nekaj dnevi umaknil iz glavnega mesta v Ostende, so v torek popoldne brzojavno poklicali v Bruselj in zvečer ob 10. uri se je že vršil ministerski svet in se razgovarjal o skrajno resnem položaju. Vojna uprava je sicer poskrbela za javni red, ker je naročeno vojaštvo in orožni-štvo, toda presilni agitaciji revolucionarnih elementov bo vlada kaj težko kos. Morda se v zadnjem hipu premislijo merodajni krogi in spremene ali opuste za sedaj načrt, s katerim tudi niso povsem zadovoljni krščanski demokratje.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 30. junija.
(Škof ljubljanski z delavci na Šmarnogoro.) V nedeljo 2. julija bo za delavce iz papirnic v Goričah in Medvodah služba božja na Šmarni gori. Presvetli knez in škof je v svoji ljubeznjivosti
delavcem obljubil, da gre z njimi na Šmarno goro ter da sam opravi zanje službo božjo. — Začetek je ob 7» 10. uri.
(Osubue vesti.) Svojedobno v Ljubljani bivajoči fml. Anton pl. S ter z i, sedaj domobranski divizijonar v Josefstadtu, je upokojen. — Borzni komisar in minist. tajnik v finančnem minister-stvu gosp. dr. M. Ploj je imenovan za sekcij-skega svetnika.
(Mašo zadušnico po pokojnem cesarju Ferdinandu) je opravil v sredo ob 10. uri v stolnici mil. stolni prošt dr. Leonhard Klofutar. Udeležil se je je deželni predsednik ekscelenca baron Hein z uradniki deželne vlade, fml. Ilochs-m a n n, generalmajor Frank in zastopniki drugih državnih in deželnih oblastev.
(Konsekracija župne cerkve) in altarjev v Šempetru pri Novem Mestu je preložena na 23. julija t. 1.
(Cesarjev dar.) Cesar je podaril gasilnemu društvu v Sori 60 gld., onima v Vinici in Boh. Beli pa po 80 gld. podpore.
(Imenovanje.) Računski praktikant v finančnem ministerstvu g. Josip Ras p je imenovan za asistenta.
(Komisija za odmero pridobninskega davka) je imela 24. t. m. svojo sejo, pri kateri je rešda 32 ugovorov. Potem so bili izžrebani naslednji Člani komisije (polovica imenovanih in polovica voljenih članov in namestnikov): Finančni svetnik Dobi da, župan Sever, Karol Leskovic, P. Grasselli, E. Regnard, F. Souvan, notar Gogola in namestniki Gassner, Drelse in O m e r s a.
(Doktorjem prava) bil je na dunajskem vseučilišču dne 23. junija t. 1. promoviran gospod Metod Dolenc, c. kr. avskultant v Novem Mestu.
(Posebni vlak na Brezje.) Ker se romarji za pot na Brezje dne 9. julija oglašajo še neprenehoma (dosedaj nad IlOOj in je pripravljalnemu odboru težko jim karte odrekati, oddajale se bodo še do nedelje 2. t. m. zvečer, in sicer samo na porti frančiškanskega samostana. Pozneje pa se romarji nikakor ne morejo več sprejemati. Pripravljalni odbor.
(Šolski izpiti v šoli »Glasbene Matice«) se bodo vršili letos v društvenih prostorih po sle dečem redu: 1. julija popoludne ob četrt na šest glasbena teorija in harmonija, zatem solopetje gojencev koncertnega vodje g. Hubada, na to gosli in klavir gojencev učitelja g. Vedrala. 3. julija popoludne ob četrt na šest klavir in vijoloncelo gojencev učitelja g. Juneka, na to solopetje in klavir gojencev šolskega vodje gospoda Gerbiča. 4. julija popoludne ob četrt na šest klavir gojencev učiteljice gdč. Praprotnikove, potem klavir gojencev učiteljice gdč. Razingerjeve in potem klavir gojencev učitelja g. Prochazke. K tem skušnjam uljudno vabi stariše gojencev, društvenike in ljubitelje domače glasbe
društveni odbor.
(Iz Spodnje Idrije.) [Birma.] Kaj slovesen in ljubeznjiv je bil vsprejem in pozdrav milega vla-dike pri »fari«. Na občinski meji pozdravi občinski odbor z vrlim županom kneza in škofa. Nato poseti Presvetli hiralnico sv. Antona pužč. na »Ma-rofu«, katero oskrbujejo č. sestre sv. Vincencija Pavi. Šolska mladina z mnogim občinstvom pozdravi kneza in škofa pri slavoloku v vasi. Po nagovoru gosp. nadučiteljn Leopolda Punčuh ter pozdravu učenke M., spremi šolska mladež svojega višjega pastirja v farno cerkev, kjer je bil blagoslov z Najsvetejšim. Iz cerkve gre Presvetli v sprevodu v šolo, kjer se je vršilo izpraševanje iz krščanskega nauka. Presvetli izrazi svojo zado-voljnost ter razdeli osebno podobice med otroke. Konci izpraševanja so uprizorili 3 učenke in eden učenec godovno voščilo sv. Alojziju, kar je škofa zelo razveselilo. Po očetovskem nagovoru zapusti knoz in škof šolske prostore. Z vidnim veseljem je sledilo ljudstvo svojemu knezu in škofu ter dalo duška svoji radosti s tem, da so zavedni domači pevci pod vodstvom gosp. nadučitelja napravili zvečer podoknico — in pa divno razsvit-Ijavo. Drugi dan prejelo je 136 otrok zakrament sv. birme. Po končani cerkveni slovesnosti obišče Presvetli županovo in učiteljevo rodbino. Ob 2. uri popoldne je bil napovedan odhod. Mnogo ljudstva se zbere, da še enkrat vidi svojega milega kneza. — »O, da bi nam ljubi Bog ohranil
našega ljubega kneza in škola prav mnogo let«
—	to so bili srčni vzdihi, ko se je odpeljal Presvetli. — Tem potom izrekamo srčno zahvalo našemu vrlemu gospodu županu Janezu Kenda, če-gar srce bije le za dobro, lepo in koristno ter vsestransko skrbi za blaginjo in prospeh svoje občine; vzornemu gospodu nadučitelju Leopoldu Punčuhu, ki poleg svojega poklica z vztrajnostjo goji cerkveno in narodno petje, kar spričuje njegov dični pevski zbor; vsem občanom, zlasti sta-nujočim v vasi. — Vsa fara pa je zopet sijajno pokazala svojo katoliško narodno zavest. — Živela!
(Zdravje v Ljubljani od 18.—.24. junija. Novorojenih je bilo 18, mrtvorojena 2. Umrlo jih jo 28, mej njimi za ošpicami 6, za vratico (davico) 1, za jetiko 5, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 15 ; mej njimi so bili 4 tujci in 9 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za ošpicami 46, škarlatico 1, vratico 2, za ušenom 1.
(Štajerske novice.) Novo pošto bodo s 1. julijem odprli v Laporju. Zvezo bode imela s Slov. Bistrico. — V Spod. Hajdini so odkrili že tri stare templje in druga poslopja. Kopači so minoli teden izkopali razno svetilke, denarje in druge starine.
—	V »Marburžanki« se nekdo pritožuje, da se po-streščki in mestni redarji kaj radi slovenski raz-govarjajo, kar žali nemška ušesa v nemškem Mariboru. Dopisnik roti mestne zastopnike, naj v tem oziru store svojo dolžnost. Mi pa pravimo, da to ni nič čudnega, ako policija in postreščki kramljajo v svojem maternem jeziku, saj še mestni zastopniki niso pristni Nemci. — Celjski okrajni zaBtop je imel 26. t. m. sejo, v kateri je najprvo odobril računski zaključek za 1. 1898. Dohodki so znašali 60.791 gl. 80 kr., stroški pa 51.345 gl. 16 kr. Za streljanje proti toči seje dovolilo 500 gl. podpore. V okrajni šolski svet celjske okolice so bili izvoljefn: A. Brezovnik, dr. Dečko, dr. Gre-gorec, Fr. Roblek in dr. Vrečko.
(Na celjski gimuaziji) so v torek dovršili maturo, katero je delalo in naredilo vseh 15 osmo-šolcev; od teh je 10 Slovencev in 5 Nemcev. Z odliko so naredili maturo Fr. Cukala, Fr. Osvatič,
Jos. Skrbinšek in P. Trofl.
*
* *
(Lucclieni,) grozni morilec naše cesarice, ima brata, ki je na Francoskem in Luksemburgu več oseb umoril. Sodišče v Mecu ga žo ima pod kij učem.
(0 smehu.) Neki psiholog je nedavno priobčil razpravo o človeškem smehu. On trdi: Ljudje, ki se smejejo z navadnim »h a h a«, so pošteni, odkriti, živahni ljudje, ki se smejejo na e, so fleg-matiki in melanholiki, na i se smejejo otroci, naivni, bojazljivi in nesamostalni ljudje. Smeh na o znači plemenitost in hrabrost, na u se^ smejejo neprijatelji
""^" [Iz sole.) Učenik: »Kje imaš srce, Jožek?«
—	Učenec molči, učitelj kaže na prsa : »Ali ne čutiš tukaj udarcev?« — Jožek: »O ne tukaj, ampak drugje.«
Društva.
(Slov. kat. delavsko društvo) priredi v nedeljo dne 2. julija t. 1. javen ljudski shod v prostorih g. Primožiča na Pristavi pri Tržiču.
(Vabilo) na vrtno veselico, katero priredi šentjakobsko-trnovska ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Ljubljani v nedeljo, dne 2. julija 1899. leta v restavraciji pri Lloydu b prijaznim sodelovanjem sl. slov. trgovskega pevskega društva in sl. vojaške godbe, c. in kr. pešpolka št. 27. — Začetek ob polu 5. uri popoludne — Vstopnina za osebo 20 kr, častiti člani so vstopnine prosti.
—	K obilni udeležbi vabi	odbor.
(Ustanovitev društva »Mestna godba« v Novem Mestu.) Deželna vlada je z odlokom 22. t. m. dopustila ustanovitev društva »Mestna godba« v smislu predloženih pravil. — Podpisani odbor vabi zato nove društvenike na ustanovno zborovanje društva, ki bode v četrtek, dne. 6. julija t. 1. zvečer ob 7. uri v čitalniški pevski sobi v Novem Mestu. — Dnevni red: 1. Poročilo osnovalnega odbora. 2. Sprejem udov. 3. Volitev odbora in računskih preglednikov.
_Osnovalni odbor.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 30. junija. V ponedeljek se cesar odpelje v Ischl, kjer ostane do 15. avgusta.
Dunaj, 30. junija. Včerajšnji skupni ministerski svet je sklenil zahtevati potrebnega kredita za zvišanje častniških plač.
Dunaj, 30. junija. Ministerski predsednik Szell in finančni minister Lukacs sta včeraj zjutraj d osla iz Budimpešte. Szell je bil dopoldne pri cesarju v daljši avdijenci. Potein se je vršil pod cesarjevim predsedstvom skupni ministerski posvet, katerega so se udeležili: grof Goluhovski, Kriegbatniner, Kallay, oba ministerska predsednika, oba finančna in oba domobranska ministra. Razgovor je bil o pripravah za delegacijsko zasedanje. Oba finančna ministra sta se pozneje dalje časa posebej dogovarjala. Zvečer so ogrski ministri odpotovali v Budimpešto.
Dunaj, 30. junija. Stanje obolelega nuncija Talianija se je danes nekoliko zboljšalo.
Praga, 30. junija. K pogrebu kardinala grofa Schonborna so došli včeraj mej drugimi: nadvojvode Franc Ferdinand, Ludvik Viktor in Franc Salvator s častniško depu-tacijo dragonskega polka št. G iz Welsa, dalje nadškof olomuški dr. Kohn, brnski škof dr. Bauer ter apostolski kapiteljski vikar saksonski Ludvik Wahl iz Draždan. — Danes zjutraj sta došla ministerski predsednik grof Thun in naučni minister, častniška deputa-cija dragonskega polka je položila krasen venec na krsto.
Praga, 30. junija. Današnjega pogreba kardinala grofa Schonborn so se mej drugimi udeležili: nadvojvoda Franc Ferdinand kot zastopnik cesarjev, dalje nadvojvodi Ludvik Viktor in Franc Salvator, ministerski predsednik Thun, naučni minister, mnogo dvornih, državnih in cerkvenih dostojanstvenikov, zastopniki raznih oblastev in nepregledna množica občinstva.
Praga, 30. junija. Izvrševalni odbor čeških poslancev je imel sejo, na kateri je določil svoje stališče glede jezikovnega vprašanja z ozirom na razne pojave, došle v javnost v zadnjem času. Zastopniki češkega naroda so povdarjali, da treba v jezikovnem oziru strogo varovati pravice manjšin v posameznih kronovinah, ter so se izjavili, da o tem odločevati je kompetenten drž. zbor. Ta izjava je zelo važna vzlasti z ozirom na slovensko krščansko-narodno zvezo, ki se'po tej izjavi lahko prepriča, da so očitanja, ki so se zadnji čas čula od strani Poljakov, Rusinov in tudi Slovencev, kakor da Cehi hočejo le za - se urediti jezikovno vprašanje, popolno neosnovana. Ta izjava je obrnjena vzlasti proti onim poljskim poslancem, ki zadnji čas očitno delujejo na to, da bi razbili desnico ter s tem Poljakom omogočili iskati drugih političnih zvez. — Na vprašanje pa, zakaj češki poslanci niso odgovorili na znane o binkoštih objavljene zahteve Nemcev, pa pravijo češki zastopniki, da tega zato niso storili, ker je javno mnenje v čehih tega mnenja, da bi se s tem le dal oni izjavi Nemcev važen pomen, katerega pa izjava nima, ker stališče čehov v jezikovnem vprašanju je znano in ni bilo še le-treba izjave Nemcev, da bi na njeni podlagi čehi določali svoje stališče glede jezikovnega vprašanja.
Berolin, 30. junija. Vladni listi naznanjajo, da bo pruska zbornica poslancev raz-puščena, ako odkloni vladno predlogo glede kanala.
Rim, 30. junija. V »včerajšnji seji poslanske zbornice je predlagal socijalist Mar-gari, naj se zniža apanaža kraljeve rodbine, da se s tem zboljšajo plače delavcev.
Pariz, 30. junija. 0 dohodu ekskapitana Dreyfusa ni nič gotovega. Nekateri listi pišejo, da je parnik že došel, drugi trdijo, da se to zgodi danes. Tudi se ne ve, kje bo izkrcan.
Bruselj, 30. junija. Včeraj popoldne so priredili socijalisti ljudski shod, katerega se je udeležilo več tisoč delavcev. Po shodu se je podalo nekaj tisoč demonstrantov na Veliki trg. Orožništvo jim je zaprlo pot. Pričel se je krvav boj. Demonstrantje so drvili ka-menjo na orožnike in ti so bili prisiljeni rabiti orožje. Pozneje se je na obeh straneh streljalo. Po dolgotrajnem trudu so orožniki izpraznili trg, toda demonstrantje so se zbrali iznova in divjali po mestu danes zjutraj do
3. ure. Razdivjana in nahujskana množica je premetovala tramvajske vozove, razbila vse, kar ji je prišlo pod roke, metala na orožnike kamne s trotoarjev, zanetila plinovo napravo in razbila neštevilno šip, svetilk in drugo Z golim orožjem v roki se je branilo orožništvo proti napadom in streljalo na raz-grajače-voditelje. Nevarno ranjenih je do 100 oseb; jedna je že umrla.
Brnsejj, 30. junija. Po mestu vlada splošna revolucija. Mnogo oseb je ranjenih, več baje tudi mrtvih. Žandarmom na konjih je bilo več konj postreljenih. Na več krajih so uporniki razkopali tla in zgradili barikade. Ustavljali so vožnjo s tramway-jem, več konj vpreženih v tramway so z revolverji postre-lili, več kondukterjev je bilo ranjenih. — Sinoči se je razširjala novica, da je ministerstvo odstopilo, pozneje se je skazalo, da je ta novica prenagljena. — Pričakuje se splošno, da hoče kralj posredovati.
Bruselj, 30. junija. Kralj se je včeraj posvetoval z ministerskim predsednikom in justičnim ministrom. Navzoč je bil tudi zbornični predsednik. Listi poročajo, da odstopi ministerski predsednik. „Soiru priobčuje spomenico na kralja, v kateri ga opozarja na pretečo nevarnost.
Bruselj, 30. junija. Čuje se, da hoče kralj razpustiti zbornico, da dobi ljudstvo priliko z volitvami pokazati svoje mnenje glede preosnove volilne pravice.
Barve za umetnike, sSXkv Pdur:
Sicah, za akademične slikarje, ter Kaspar-jeve in Spitzauer-jeve, dobč se pri tvrdki BRAT AEBEBZ. ▼ Ljubljani,
Frančiškanske ulice.
Vnania naročila proti povzetju._228 7 11—4
Umrli m«>:
25.	junija. Gustar Zotlar, posestnika sin, 6 let, Vodmat St. 106, ožpice in plučnica. — Peter Warthol, umir. župnik, 76 let, Vodmat 74, vsled otrpnenja črev. — Ivan Kern, sprevodnika sin, 3 mesece, Vodmat 95, ošpice in plučnica.
26.	junija. Emilija Lotrič, magacit,6rja hči, 2'/« leta, Vožarski pot 3, meningitis tuberculosis. — Marija Mervič, odpravitelja hči, 16 mesecev, Gospodske ulice 29, Skarlatiea — Vera Bayr, blagajnika hči, l*/4 leta, Florijanske ulice 29, Skarlatiea.
27.	junija Vida Jeraj, kovinostrnZea hči, R doi, Karo linska zemlja 21, življenska slabost. — Franc Urbanija, posestnika sin, 7 let, Iiovca 20, serofulosis. — Karol Pečar, železniškega sluge sin, 2*/, leta, Marije Terezije cesta 9, ošpice in plučnica.
V bolnišnici:
22.	junija. Jožef Stergar, mestni ubožic, 53 let, srčna hiba. — Anton Kermel, delavec, 27 let, pyelonephritis cystitis.
23.	junija. Ivan Vagheka, delavec, 58 let, appendicitis perforat.
24.	Angela Kozjek, delavca hči, 2 leti, pyaemie. — Marija Osraek, dninarica, 64 let, vsled raka.
Meteorologlčno poročilo.
ViSina nad morjem 306 2 m., srednji zračni tlak 736-0 mm.
a s a	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Neko	11 j a
28| 9. zvečer | <37-1			18 5 | sl. szab.		oblačno	00
29	7. zjutraj 2. popol.	736-1 "311	15-4 24 6	sl. jjvzh sr. jug	jasno del. oblač.	
29| 9. zvečer		734 5	195	sr. jvzh.	oblačno	02
„nl 7. zjutraj au| 2. popol.		733-9 7334	184 24-9	sl. jug p. m. jzah.	del. oblač. del. jasno	
Srednja temperatura srede 19*5°. normale: 19 0". Srednja temperatura četrtka 19 8°. normale: 19-0°.
Tržne cene v Ljubljani
	gl-	kr.		«1-	kr.
PSenica, m. st. . .	10	_	Špeh povojen, kgr. .	—	85
Rež, „ . . .	8	—	Surovo maslo, „ .	—	90
Ječmen, „ . . .	7	—	Jajce, jedno . . ,	—	2i
Oves, „ . . . Ajda, „ . . .	6	50	Mleko, liter . . .	—	
	8	50	Goveje meso, kgr.	—	60
Proso.....	9	—	Telečje	—	601
Koruza, „ . . .	5	60	Svinjsko „ „ .	—	76:
Krompir, „ . . .	3	30	KoStrunovo „ „ .	—	40
Leča, bktl. . . .	12	—	Piščanec ....	—	50
Grah, ....	12	—	Golob.....	—	20
Fižol, m. stot . . .	11	—	Seno, m. stot. . .	_	_
Maslo, Kgr. . .	1	—	Slama, n „ . . . Drva trda, 4 kub. m.	—	—
Mast, „ . . Speh svež, „ . .	—	70		6	40
		64	„ mehka. 4 „ „	4	50
izdeluje
| Franjo Toman, |
podobar in pozlatar	A
[I v Ljubljani, Valvazorjev trg St. 1 H
m	|<
5« i
I
L*
|
M 538 12-6
križeva pota
od preprostega do najfinejšega, na platno oljnato slikane in na papir oljnato tiskane podobe
(Oelfarbendruck).
Načrti, vzorci in fotografije ali risbe so na razpolago.
V blagohotna naročila se velečastiti duhovščini, cerkvenim predstojniStvom in dobrotnikom uljudno
priporoča	velespoštovanjem
Franjo Toman.
Prodaja hiše.
Velika hiša v Židovskih ulicah v Ljubljani, v kateri so lepa stanovanja in vspeSno delujoča gostilna, se proda pod ugodnimi pogoji.
Natančnejša pojasnila v pisarni o. kr. notarja dr. Frana Voka v Ljubljani. _659 3_3
Naznanilo.
Na c. kr. veliki gimnaziji v Ljubljani se vrše v poletnem obroku sprejemni izpiti za vstop v I. razred iolskega leta 18991900 dne 15 julija počenši ob 9. uri zjutraj.
Učenci, ki žele delati ta izpit, naj se. spremljani od svojih starišev ali njih odgovornih zastopnikov, oglase dnč 9. julija mej 8. in 12. uro pri gimnazijskem ravnateljstvu ter s *eboj prineso krstni list in obiskovalno spričevalo, ako so doslej obiskovali ljudsko šolo. Plačati morajo tudi 3 gld. 30 kr. pristojbine, ki se njim vrne, ako sprejemnega izpita ne zvrše z dobrim uspehom.
Vnanji učenci se k sprejemnim izpitom tudi lahko oglase pismeno, ako pravočasno po pošti pošljejo gori navedeni listini in pristo)bino.
Po naredbi veleslavnega deželnega šolskega sveta z dne 28. avgusta 1894, št. 2354, smejo se odslej učenci, ki po svojem rojstvu in po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem Mestu in Radovljici in ozemlju okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Zatiiini, v ljubljanski gimnaziji sprejemati le izjemoma, v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih, in to le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta. Zaradi tega se opozarjajo stariši onih učencev, ki potrebujejo takega dovoljenja, da si ga pravočasno po posebni prošnji preskrbe pri veleslavnem c. kr. deželnem šolskem svetu.
V Ljubljani, dne 29. junija 1899.
578 3-1	Ravnateljstvo c. kr. velike gimnazije.
5&5H5HSHSS Uradne in trgovske
| s firmo priporoča
I Ki?. TISKAM A |
v Ljubljani.
Godbeno orodje
priporoča
Adolf Stowasser in sin
v Gmilcu.
Gosli, oltre, gltare. pleh-nata in lesena trobila. Vse Izvrstno, pooeni.
Novi cenik franko in 485 brezplačno. io-7
Severonemški Lloyd v Bremi.
866 30-30
Od vis c. kr. ministerstva vsled ukaza dnč 7. maja 1894, št. 5373 dovoljen.
Brodarstvo poštnih brzoparnikov do Novi-Jorka:
Iz Breme vsak torek in soboto zvečer. IzSonthamptonadoiaknivsi seev.
Cherbourga vsako sredo in nedeljo Iz Genove dotaknivši se Neapnja via Gibraltar
Brema - Sev. Amerika.
Do Novi-Jorka.
Brema - Južna Amerika, | Do
Do Montevideo. | Baltimore.
dva ali trikrat na mesec.
Brema - Vzhodna Azija. ]
Do Kitajskega.
Do
Buenos-Ayres,
Brema-Avstralija.
Do
Adelaide, Melbourna Sydneja.
vožnja po morji čez oeean do Do [■■■■S Novi-Jorka traja t , ■	6 do 7 dnij.
Japonskega. | Najlepia in najoeneja priložnost za potovanje.
Glavni zastopnik v Ljubljani :
.
Knpnje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem knrzn.	JBAMKA. lakso Veršec v LJUBLJANI.	Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Glro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dnč do dnč po 4V, %. Poštno - hranilnlčne p o 1 o ž n i o e na razpolago.	
--1) u n a j 8 k a borza.			
Dni 30. JnnlJa.
Skopni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg r srebru.....
Avstrijska zlata renta 4°/0......
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .
Ugerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista...........
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. dri. velj.
80 mark............
20 frankov (napoleondor)......
italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
100 gld. 25			kr.
100	»	15	»
119	»	45	»
100	»	*0	»
119	»	35	>
96	»	30	>
910	»	—	»
375	»	_i	
120	»	55	»
58	>	96	*
11	»	78	»
9	>	66	»
44	»	67'	
5	»	67	»
Dni 28. JanlJa.
4°/0 državne srečke 1. 185-1, 250 gld. . . 6% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4«/„, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . »	» južne železnice 3°/0 .
»	» južne železnice 5°/0 .
»	» dolenjskih železnic 4°/0
168 gld. 60	kr.
157 » —	»
194 . 75	»
98 » 30	»
137 » 25	»
129 » 25	»
108 . —	»
112 . —	»
98 . 26	>
97 » 25	»
210 » 75	>
170 . 25	»
121 » 75	»
99 » 50	>
Kreditne srečke, 100 gld......201	gld	50	ki.
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	162	»	—	•
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20	»	50	»
Rudolfove srečke, 10 gld.......28	»	—	»
Salmove srečke, 40 gld........86	»	—	»
St. Genčis srečke, 40 gld.......88	.	25	»
Waldsteinove sreiike, 20 gld......60	»	—	»
Ljubljanske srečke.........23	»	75	»
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	151	»	25	»
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3345	»	—	»
Akcije tržaškega L)oyda oOO gld. .	434	»	—	»
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	69	»	50	»
SploSna avstrijska stavbinska družba . .	106	»	—	»
Montanska družba avstr. plan. . . . .	232	»	76	»
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	180	»	—	»
Papirnih rubljev 100 ................127	»	—	»
		
JtšT Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sreftk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanfna izvršitev naročil na borzi.	Menjarnična delniška družba „M E R C IT R" 1., WollzeilB 10 in 13, Dnnaj, 1., StrobelgassB 2.	SBJT Pojasnila "£S v vseh gospodarskih in llnanfinih stvareh potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti ST naloženih glavnic. TEB