ii j} Izhaja vsakih štirinajst dnij vsak j j drugi torek in stane po pošti j ali na dom pošiljan za celo letu UtfcB- 80 kr. -TIKI* j Za tuje drž. več poštni stroški. j| „S o č a“ | z ,Gosp. Listom1 in ,Primorcem* j stane na leto 5 gld. 20 kr. Oglasi se plačujejo za tristopno petit-vrslo: enkrat 8, dvakrat 7 in trikrat (i kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačila vrše se naprej. Posamične številke po 3 kr. Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici št. 9. Rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odg-ovorni urednik A. Gabršček. — Tiska „Goriška tiskarna" A. Gabršček (odgovoren Josip Krmpotič). Goriške novice. * Danes slavijo verni avstrijski narodi GG. rojstni dan našega presvitlega cesarja. Kot navadno vsako leto, krožila je sinoči godba po mestu, a danes je bila slavnostna sv. maša v stolni cerkvi, katero je služil knezonadškof v navzočnosti vseh zastopnikov samoupravnih deželnih, mestnih in državnih uradov. Pre-svitlemu vladarju kličejo vedno zvesti Slovenci: Na'mnogaja ljeta! * Pevsko društvo „Slava" iz Sv. Marije Magdalene Sp. pri Trstu je priredilo v soboto, vračaje se s Sv. Gore, pevsko zabavo na Mozetičevem vrtu v Solkanu. Prišlo je dosti občinstva iz Gorice, ki se je nasla-jevalo z ubranim petjem vrlega tega okoli-čanskega pevskega društva tržaškega. Na vrtu so bili pozdravljeni v imenu solkanske občine pri dohodu in odhodu. Prehitro je prišel čas ločitve, in pevci so nas zapustili burno pozdravljeni. Lepo število nam je res imponovalo, kar je dokaz, da se društvo lepo razvija na korist narodu in v prospeh lepe slovenske pemi. Naj bi bilo v izgled goriškim okoličanom in v dokaz, da se more doseči marsikaj, ako je le dobre volje. * Laška omikanost. — Trgovec z dežniki Leban na Travniku se je vozil v v nedeljo s tramvajem v mesto. Med vožnjo je napadel nekega Slovenca in psoval slovenski jezik z „lingua porca". Kričal je tako, da najbolj neotesan kmet ne dela kaj podobnega. Kričal je na Slovence, ki hote v Gorici vse ukazovati, ali gospodarji ostanemo vedno le „mi Romani". — Trgovec Leban niti ni italijanske krvi, ker Lebani so Slovenci. — K temu trgovcu z dežniki je doslej zahajalo veliko Slovencev. * Strah j)red Sokoli. — Petek zvečer je bilo baje na goriškem kolodvoru deset redarjev, ki so pričakovali Sokole iz Trsta. Ker jih vendar ni bilo, so se tolažili: „ako niso prišli danes, pridejo pa jutri!“ Ni nam znano, ako so jih pričakovali tudi naslednjega dne. * Kolesarji, domači in ptuji, se nam pritožujejo na okoličansko mladež, da 'se ne samo norčujejo, ko se vozijo kolesarji skozi vasi ob glavni cesti, marveč da lučajo za njimi tudi kamenje. To je skrajna predrznost, za katero niso odgovorni samo vaški starešine, nego tudi oni gospodje, ki znajo tako ropotati raz prižnic proti „Soči", a ne storijo nič, da bi poučili svoje drobne ovčice, kako se jim je vesti pri raznih prilikah. * Iz Solkana: Slišijo se glasovi, da je č. g. Dermastja premeščen na Ljubušnje, da ustanovi tudi tam neko novo zadrugo in konsumno društvo po uzoru solkanskih mizarjev in po navodilih ljubljanskih delegatov šempeterskega shoda. To prinašamo le kot govorico. * Policijske naredbe za ponočni mir so zadnji čas jako stroge. Redarstvo je izdalo v treh jezikih ukaz, da je prepovedano na gicali inv javnih prostorih sleherno petje 111 razsajanje. — Najprej opozarjamo, 1 v mnogih javnih prostorih niso razobesili Rkaza v vseh treh jezikih, kar ni pravilno. ~~ Dalje pa si usojamo opozoriti, da ta ukaz velja enako za Slovence kakor za Italijane. — v nekaterih krčmah slobodno popevajo izzivajoče laške pesmi. * Kolesarsko društvo „Gorica" je priredilo v družbi z bicikliškim klubom „Tržaškega Sokola" v nedeljo zjutraj [ d i r k o iz Mirna pri Gorici čez Jamlje v Devin. Udeležilo se je 25 kolesarjev. Dirka se je dovršila v najlepšem redu. Banket v Plesovi gostilni je bil zelo živahen. Več v „Soči." •Kako plačuje Lcnassi svoje delavce X — Neki delavec se nam je pritožil, da je dal razglasiti L. v njegovi vasi, da potrebuje veliko delavcev za skladanje drv, in obljubil vsakemu 1 gld. 50 kr. na dan. Lepa obljuba je zvabila k delu veliko delavcev, z nado, zaslužiti si nekaj novcev za potrebo. Zel6 pa so bili iznenajeni vsi, ki so se poprijeli dela v ti nadeji, ko so zvedeli, da jim bo plačeval dnino le po 90 kr., oziroma J gld. in ne tako, kakor je obljubil. To je bilo povod, da je zapustilo delo že prvi dan nekoliko delavcev, ki niso hoteli hlapčevati možu, ki ni držal dane besede. * Službeni razpis. — Na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole v Gorici je oddati službo ravnatelja, kateri je ob enem učitelj in oskrbnik šolske kmetije. Ravnatelj dobiva letne plače 1200 gld., prosto stanovanje in 300 gld. letne nagrade za vodstvo šole in oskrbovanje kmetije. Eventuelno se razpisuje tudi služba pristava na istem, oddelku deželne kmetijske šole z letno plačo 700 gl. Ge bo po preteku ednega leta deželni odbor s službovanjem zadovoljen, vkrene stalno podelitev službe ravnatelju in eventuelno pristavu in od tistega časa naprej bodo pristojali' 10 odstotni plačni poviški do dopolnjenega 20 leta službe in se bodo vštevala leta za penzijo po določilih, kakoršna veljajo za deželne uradnike. Prosilcem je predložiti dotične prošnje do 15. septembra t. 1. z dokazi učiteljske sposobnosti za kmetijske šole, popolnega znanja slovenščine in avstrijskega državljanstva. Ako prosilec za službo pristava še ni vsposobljen za učiteljstvo, mora se obvezati, da prestane dotični državni izpit tekom poskusnega leta. kot vohuni. Ti ljudje so v službi policije, a njih naloga ni, nadzorovati irredentovce, vsaj ovadili niso še nikdar nobenega, pač pa so že mnogo drugih ljudij spravili v nesrečo. Lajnarji pa ne služijo samo policiji, nego tudi irredentovski stranki, in splošno je znano, da prenašajo v svojih lajnah skrivno korespondencijo mej goriškimi iredentovci in njih somišljeniki na Laškem. „Slov. N". * Dvornega svčtnika Abrama je zadela velika nesreča. V noči dne 13. t. m. mu je v Frohnleitenu pri Gradcu umrl jedini sin g. Eugen v 22. letu svoje dobe po hudi bolezni. Gospoda dvornega svetnika, čigar blagosrčnost je obče znana, in njegovo velespoštovano rodbino pomijuje gotovo z nami vred ves narod. Nadobudni sin pa naj v miru počiva 1 * Nedeljski počitek. — Tudi v Gorici je nastalo med trgovci (zlasti med trg. pomočniki) gibanje za nedeljski počitek. Za trgovci s papirjem so se zjedinili tudi vsi trgovci s steklenim in porcelanastim blagom. — Pa tudi trgovci z usnjem bi se radi pridružili; ali med temi je edini Golledani v Raštelju, ki noče nič slišati o nedeljskem počitku - in radi njega bi se utegnilo vse razdreti. To bi ne bilo prav! — Naši kupovale! naj si zapomnijo to naznanilo I..... * Čuvajte se židovskih trgovcev. — Poročajo nam, da se klati po deželi neki agent tvrdke Bernard Sc h le singer z Dunaja, ki prodaja blago in pobira zada tj a, katerih pa ne mara pripoznati tvrdka sama, kajti kmetovalci morajo še enkrat plačati oni znesek, ki so ga plačali kot zadatje. Tako je moral plačati Franc Kodelja z Deskle gld. 1O50 kr. in Josip Kolo n j ati v Mirnu 25 gld. Oba zneska je agent sprejel kot zadatje, a tvrdka ju ni priznala. Ker sta se obotavljala plačati, sta bila tožena, in morala sta plačali še sodnijske stroške. — Kmetovalci, varujte se vedno in povsod židovskih tvrdk! Predno kaj kupite, uprašajte svet pri kaki veljavnejši osebi v vasi, ki vas gotovo pouči za vaše dobro. Židovskim agentom pa pokažite vrata! * Varčnost na nepravem mestu. Prav temne noči imamo; vrhu tega je navadno deževno in grdo vreme. Toda od Go-riščeka, do mitnice po noči niso prižgane luči, dasi zlasti ta mesec hodi na Sv. Goro veliko romarjev. Tu torej varči naša mestna uprava, za nepotrebne reči ima pa vedno dovolj denarja. ♦Prepovedana slovenska pesem. — Zatrjevali so nam kot gotovo dejstvo, prepričali se nismo, da je goriško glavarstvo prepovedalo pevskemu društvu „Slava" iz Sv. M. M., da ne sme peti pri izletu Hajdrihove pesmi „Morje adrijansko!" S kakimi razlogi se more podkrepiti taka prepoved, nam je zelo neumljivo, ali dosti značilno je, ako pomislimo, da ta pesem nima v sebi nič razdražljivega. Seveda pesem „Nella patria de Favetti" pa tudi ni razdražljiva in jo smejo prepevati celo' zapuščeni otroci v znanem zavodu goriškem s pogojem, da pojejo na mesto besede „por talian" — „p er zakaj", kakor se je to godilo v soboto zvečer. — Ukljub ti prepovedi se' bode pelo še vedno: „Buči, buči morje adrijansko, bilo si in boš slovansko!" * Politični lajnarji. — Iz Gorice se poroča, da je na Primorskem vse polno krep- ♦ Nova preccnitev zemljišč. — C. kr. kmetijsko društvo je razposlalo po deželi tale opomin: Ker je deželna komisija za revizijo zem-Ijarinskega katastra v zmislu § 41. zakona z dne 24. maja 18G9. (štv. 88 drž. zakonika) ustanovljena po namenu zakona z dne l.ja-nuvarja 1895. (štv. 3 drž. zak.) že začela svoje delovanje in je bo morala v šestih mesecih dovršiti, spoznava c. kr. kmetijsko društvo v svojej skrbi za kmetijske koristi deže-lanov kot primerno, opozoriti obdačence na sledeča določila zakona z dne 12. julija 189G. (štv. 121 drž. zak.) o pregledovanji zemlja-rinskega katastra: Po §. 1. jo namen reviziji: 1. da se popišejo in vzamejo v poštev vse stalne spremembe, ki so se dogodile v obdelovanji zemljišč; 2. da se poravnajo očitne nerazmer-nosti med tarifami čistega prinosa za posamezne razvrstilne okraje in pa za posamezne kulturne načine v mejah istih okrajev; 3. da se popravijo pomote in debele napake glede uvrščenja obdelane zemlje v dobrotne razrede in pa da se vzame v poštev, kar se je stalno na boljše ali na slabše kih in zdravih lajnarjev, kateri se porabljajo | spremenilo na zemljiščih, in sicer a) glede posameznih parcel ali b) glede celih krajev ali pa večjih zem-Ijiščnih obsegov imajočih enakovrstna tla. Naslednji paragrafi določajo, da bo deželna komisija uradoma izvrševala vsa ona dela, ki so omenjena v točkah 2 in 3 na-vedenegna 1. paragrafa; ozirati se jej ho na dotične pritožbe, ki jih vtegnejo podati deželni odbor, občinski zastopi, kmetijske skupščine itd. Kar zadeva v 1. točki omenjene spremembe obdelovanja, je svetovati, da jih lastniki dotičnih zemljišč oglasijo uže zdaj, ko jim je to na voljo dano, dočim jih od novega leta 1897. naprej bodo morali oglašati v ogib nevšečnih nasledkov. Kmetijsko društvo spoznava torej za dobro, da poživlja kolikor občinske zastope, toliko posamezne poseslnike v deželi, naj v svojo in v korist svojih ljudi čim brže predložijo zgorej omenjene pritožbe in oglase in to tudi v namen, da olajšajo težavno nalogo deželni komisiji za revizijo zemljarinskega katastra. G. kr. kmetijsko društvo v Gorici dne 7. avgusta 1896. Predsednik . C o r o n i n i. Dostavljamo, da naša tiskarna je natisnila že v začetku leta obrazec za pritožbe. Slavna županstva opozarjamo, naj si ga na-roče; stane le 2 gld. 100 kosov. * Ženska podružnica družbe sv. C. in 31. v Dornbergu. — Vabi k veselici katera bo v nedeljo dne 23. avgusta 1896. v Dornbergu na dvorišču župana Šinigoja. Ob 9. uri zjutraj bo blagoslovljenje društvene zastave s slovesno sv. mašo. — Popoldne veselica na prostem s tem-le vsporedom: 1. Govor. — 2. V. G. Brož : „N a p r i e d“, tam-buranje. — 3. Petje. — 4. M. pl. Farkaš: „Liepa naša domovina", tamburanje. — 5. Petje. — 6. Deklamacija. — 7. E. Weidholz : „V e č e r n a v i š a v i", za 2 citri in gosli.-— 8. Dr. Ipavec-Bartel: „Mrak", tamburanje. — 9. Petje. — 10. M. pl. Farkaš : „Sretan imendan", tamburanje. — 11. Srečkanje. — 12. Prosta zabava. Začetek veselice ob 5. uri popoldne. Vstopnina 20 kr., sedež 10 kr. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. NB. Ker je čisti dohodek namenjen „Sloginim" zavodom, se radodarnosti ne stavijo meje. Dr. Gregorčič je odpotoval za par tednov v Kamnik na Kranjskem. Novi notar v Dolcu. — Minister za pravosodje je imenoval notarskega kandidata dra. Alberta R u m e r j a notarjem v Bovcu. — Gestitamo Bolčanom na tej pridobitvi!! Cisto slovenski sodni okraj je dobil notarja, ki menda ne zna slovenski! C. kr. zemljeknjižni urad v Gorici krčevito varuje zastarele predpravice laškega jezika. Slovenske zemljeknjižne rešitve pošilja strankam z laško dostavnico. Jedna stranka je že večkrat zavrnila laško dostavnico, večkrat pa je zapisala protest na laško dostavnico, — ali zemljeknjižni urad je za vse to slep in gluh. — Treba bo potrkati nam višjem mestu ! Za vsako drobtinico pravice se moramo tepsti do najvišje instance ! Pozor slovenski starišl in obrtniki! — Izvedeli smo, da so bili poklicani na magistrat oni slovenski stariši, ki so imeli upisane svoje otroke v „Slogini" šoli v najvišjem razredu. Poklicani so bili v anagra-fični urad, in sicer, naj se predstavijo takoj. Od nekaterih takšnih povabljencev smo izvedeli, da jih je uradnik izpraševal, kam dajo svoje otroke, ki so končali šolo; ako jih dajo v kako obrt, tedaj da morajo dečki obiskovali obrtno šolo, in sicer ono v ulici Edi ing, — to je: v italijansko. Radi svojega ravnanja prosimo s tem vse one slovenske stariše, ki so bili poklicani na magistrat v tem pogledu, da nas obvestijo, kaj in kako so bili izpraševani od uradnika, da moremo odvrnili pravočasno nevarnost, ki jim preti od goriškega magistrata. Zanašajo se na izkušeno zavednost slovenskih starišev v Gorici, upamo, da se nam odzovejo vsi oni, ki so že bili, so, ali pa še-le bodo poklicani na magistrat. To zahteva narodna korist! Radodarni doneski. —Za „Slogine" zavode so došli v zadnjih 14-dneh ti-le darovi: Ivan Miklavič, Kobarid, 50 kr. — Marko Slokar iz Skrilj 40 kr. — Ivan Justin, uč. v Šempolaju, 50 kr. — Anton Kostanjevic v Golobrdu 50 kr. — Franc Eržen v M. Lošinju 50 kr. — Anton Berginec, naduč. v Povirju, 1 gld. — Fran Razpet, vikarji v Orehku, 5 gld. — Leop. Bolko v Črnicah 1 gld. — Trgovec Anton Koren in kroj. mojster Rožanc v G. po 1 gld. — Fran Blažon na gor. kolodvoru 2 gld. — Pri novi maši v Čepovanu nabrali med gosti gld. 14-15. — A. K. v Plaveh 5 gld. — Gospa Berta Triller v Tolminu 42 kron, katere so zložili na incijativo preč. g. Mesarja na Livku udeleženci prvega izleta Soške podružnice „Slov. planinskega društva". (Glej dopis iz Tolmina, v zadnji št.) — Jos. Novak na Reki 50 kr. — Miha Bizjak in Andr. Peternel v Rabacu 1 gld. — Žiga Furlani v Ilirski Bistrici, preostanek, 70 kr., — V pušici pri trgovcu Jan. Drufovki na Travniku gld. P52. — Župnik Jos. Poljšak v Prvačini 3 gld. — Vikarij Anton Bratina v Doberdobu 2 gld. — Andrej Boneta v Opatjeselu 1 gld. — Tomaž Kranjec v Hieflau gld. 4-60; od teh sta dala Ant. Sivec in Ant. Šturm po 50 kr.; ostslo nabral T. K. „Nekateri so se izrazili, da dajo pa oni te težko prislužene novce raje za „Slogine" zavode mesto gg. vikarjema v domovini, ker sta ona do njih tako mrzla". — Vik. Pavletič Fr. v Fojani 5 gld. — Levičarji zložili v gostilni pri Petru Šavlu v Čepovanu 2 gld. — Vikarij Žnidarčič Andrej v Gradnern gld. 3'12. Olga Likarjeva iz Gorice je nabrala gld. 2-87 pri igri «Bum» v Urbančičev! gostilni v Kobaridu; pošta Breginj-Rezija-Krn je dodala 20 kr. — Franc Stergar, učit. v Desklah, 50 kr. — Anton Skarabot, čuvaj v gradiščanski kaznilnici, zbral pri kozarcu vina 1 gld. — Ženska podružnica sv. C. in M. v Prvačini 10 gld. — Janez Stibilj nabral v senožeškem pivovarju gld. 4'30. (Darovali so po 50 kr.: Sotler Fr., Čibej Fr.; po 40 kr.: Leve Andr., Šniderčič Fr.; po 30 kr.: Pegan Jan.; po 20 kr.: Švigelj Štef., Fernetič Jož., Fernetič Fr., Škamperle Jož.; po lOkr.: Sotler Fr., Škamperle Jan., Vidmar Jož., Sotler Ant., Pegan Andr., Berne Jak., Ferflla Ant., Blaganja Fr., Vidmar Fr.) — Veroučitelj Tabaj v Gorici 3 gld. — Ker je govoril ministerski predsednik Badeni v Ljubljani slovenski, na veliko jezo naših nasprotnikov, nabral je Val. Ferjančič 3 gld. 55 kr. (Darovali so: Gej Ivan 1 gld., Ivan Rejevič 60 kr., Mohor Plesničar 50 kr., Ivan Blažič 50 kr., Vogrič Franjo 25 kr., Gleščič 10 kr., Dafil Čadež 10 kr. in Ferjančič Val. 50 kr.) — Narodna taksa v Ajdovščini 1 gld. — Ivan Trebše na Srpenici je poslal 5 gld, (in 5 za Volaričeve sirote), katere mu je izročil g. Andrej Berginc, da je prvi odstopil od tožbe proti drugemu zaradi nesramnega ozmerjanja. — Rozalka Fon v Tolminu je nabrala v nedeljo po veselici „Rokodel. bral. društva" pri Podšolarju gld. 8,72. (Poročila o veselici nismo dobili; gospodje dopisniki so se pač zanašali drug na drugega.) — „Ker na dan nove maše se ni nič nabralo za «Slogine» zavode, so pa drugi dan zložili v ožjem krogu gld. 19-58; temu je dodal pravnik g. Štefan Pregel 1 gld“. (Poslal trgovec Jos. Bandaž iz Kanala.) O priliki izleta slovenske mladine iz Gorice na Grad pri Mirnu so darovali za isto: Pelicon Jožef 2 kroni, Šinigoj Miha 3 kroni, Šinigoj Anton 2 kroni, Leštan Vinko 2 kroni, Drufovka Anton 2 kroni, Mozetič Miha 10 krajcarjev, Pelicon Jožef 1 krono za Mozetiča Miho. Prijateljem slovenske mladine: presrčna zahvala! Priporočamo v posnemanje ! Še veliko je položnic poštne hranilnice med našimi naročniki, še okoli 500. Z dosedanjimi so naši naročniki poslali okoli 350 gld. To je še vse premalo. Ako bi na ostalih 500 došlo le po 50 kr. na vsako, bi bilo novih 250 gld. — Kdor sam ne zmore krone, naj nabira med prijatelji. Zrno k zrnu pogača! — Živela rodoljubna požrtvovalnost. Za Volaričeve sirote je poslala An-dulka Likarjeva iz Kobarida gld. 10'—, katere so zložili po zborovanju tolm. učit. druš- tva. — Iskrena hvala imenom zapuščene dece. Dal Bog posnemovalcev! Železnici: Ljubljana Vrhnika in Gorlca-Ajdovščlna. — „VViener Zeitung" je razglasila zakon z dne 21. julija 1896. glede železnic nižje vrste, katere je letos zagotoviti. Mej njimi je našteta železnica „od pripravne točke južne železnice mej Dunajem in Trstom pri Ljubljani na Vrhniko", in pa železnica „od postaje Gorica južne železnice mej Nabrežino in Korminom po vipavski dolini v Ajdovščino". To poslednjo progo je napraviti kot „glavno železnico", ono drugo pa kot „normalnotirno". Država sme garantirati letm čisti prihodek pri vrhniški železnici največ s 17.000 gld., pri drugi pa največ s 64.000 gld. Pogoj tej garanciji je donesek od strani dežele in interesentov 50.000 gld., odnosno 150.000 gld. in sicer v temeljnih akcijah družbe, katera se mora ustanoviti za vsako železnico. Vplačevanje akcij je zavarovati pred podelitvijo koncesije. Vse železnice je dograditi v dveh letih, od dneva podeljene koncesije računši, in morajo v ta namen koncesijonarji položiti državni upravi primerno kavcijo, katera je izgubljena, ako ne izpolnijo pogojev. Zastran obratovanja omenjenih dveh železnic, se je državi dogovoriti z deželnim odborom, ali pa bode to oskrbovala država na račun koncesijonarjev, kakor pri ostalih zagotovljenih železnicah. — Deželni odbor goriški je bil sklical na 3. t. m. zastopnike občin in interesovane zasebnike v sejo, da se posvetujejo, kako naj interesantje pokrijejo svoto 50.000 gld., potrebnih za lokalno železnico Gorica-Ajdovščina. Seja je bila v Gorici v dvorani deželnega odbora. Zbor je izvolil poseben odbor, ki naj prevdarja v tej stvari. V ta odbor so bili izvoljeni gg.: deželni glavar grof Franc Goronini kakor predsednik, in členi Angelo G a s a g r a n d e v Ajdovščini, Josip Mullitsch (Mulič) v Gorici, Josip Pavlica, župan v Rifembergu, Ferdinand Perozzi v Dornbergu, Josip Vidmar, župan v Lokavcu, in Matej Savnik, župan v Biljah. Pri goriški zastavnici je razpisana služba nadzornika dragocenih z.astavil (guarda-robiere dei pegni preziosi). Cas za oglase je določen do konec tega meseca. »Nevarna gostilna*. — Pod tem naslovom je napadel «C.» gostilno «pri slavčkih* v židovski ulici, češ, da je iž nje priletel čez zid sosednje hiše debel kamen in da sta se slišala neki večer dva strela. — Kar se tiče kamna, je grda laž neke babnice; gostilničar je bil že klican na policijo, kjer je videl za kaka dva kila težki kamen, kateri je babnica pobrala kje v kakem kotu med pajčevino. — Ker so pa neko noč šiloma lomili v krčmo neznani lopovi, je gostilničar vslrelil v zrak, da bi jih ostrašil; to se je tudi res zgodilo in so pobegnili. — Ali gostilničar je Slovenec, zato udri po njem. »Slovensko gostilne* v Gorici rastejo kot gobe po dežju, da je «C.» že strah. — — Res, kmalu ne bo več čisto laške krčme! Ali zakaj ? Zato, ker laški krčmarji ne morejo izhajati, kajti Slovenci gredo vendarle raje k Slovencu nego k Lahu gledat kisli obraz in pit kako čifutsko brodijo. Tudi v Bolkovi hiši na Tržaški cesti je odprl krčmo »Slovenec*, na katerega moramo pa mi opozoriti vse Vipavce. Krčmar Schapla ima za očeta nekega Šturca, za mater Križanko, ali .on — on je trd in prav hud Lah, ki bodi primerno priporočen navadnim gostom z Vipavskega. Kako so majhni. — Neki dopisnik v «C.» je napal tobakarnarja g. L. nasproti ljudskemu vrtu, ker je triletni otrok na cesti opravljal svojo potrebo. — Res, lepše bi bilo ako bi noben otrok tega ne delal, ali — otroci so otroci. Ako bi hoteli vse stariše prati v časopisih radi pogreškov otrok, kam bi prišli! — Ali: tobakarnar je Slovenec, zato udri po njem! Toda uredništvo »C.» bi pridobilo več ugleda tudi med svojimi somišljeniki, ako bi bilo vrglo dopisič v zasluženi koš. Narodni ponos naših kupovalcev je prav majhen; le redko kdo zahteva — slovenskih računov in dopisov. Rojaki! Prosimo vas zaradi našega narodnega napredka: ne sprejemajte iz Gorice ne laških ne nemški!) računov in pisem; vse mora biti slovensko, v čistem, pravilnem jeziku. Ako laške tvrdke nimajo nikogar, ki bi to znal, naj si preskrbe takega človeka, saj slovenski denar jim je le Hub. Služabnik, knkoršnih je malo. — Blaž Batič, rojen v Š e m p a s u na Goriškem leta 1820., službuje nepretrgoma od leta 1842., torej 54 let, pri družini g. Luksa (Luxa) na Proseku. Kot 22-letni mladenič ie nastopil službo konjskega hlapca, pozneje bil kuhar, in ker ga je imenovana družina čislala radi njegove marljivosti in poštenosti, po-.stavil ga je tedanji veleposestnik, pok. g. Franc Luksa, kot opravitelja obširnega posestva. Ker pa se je po smrti g. Luksa premoženje razdelilo in deloma prodalo ter se je udova g. Roza Luksa preselila v Gorico, pridržala je zvestega služabnika Blaža pri sebi, ki kot 76-letni starček, a še vedno čil in krepak, opravlja hišna dela, čislan in spoštovan kot ud družine. Družina Luksa si prizadeva pridobiti s pomočjo pristojne politične oblastnije, zasluženemu slugu višje priznanje, katero mu privoščimo tudi mi. Občinske volitve v Solkanu. — Poročajo nam, da prično dne 28. t. m. v 111. raz v Solkanu občinske volitve. Ker požrešni volk ne spi, je treba pozornosti. Nadejamo se, da pojde vse v lepem redu. Službe. — Pri pošti v Cerknem je razpisana služba odpravitelja. Glej razpis v zadnji številki. — Pri sodišču v Kanal u je razpisano mesto pristava; prošnje do 20 t. m.; zdaj namestuje avskultant g. Jos. Fon. V Brdih delujejo na to, da bi dobili lekarno in zdravnika v Biljani ali na Dobra-vem; županstva reč složno podpirajo. — Upati je, da se tudi izvrši ta zelo važni načrt za naša zapuščena Brda. «Materino Delo*. — Knjiga se ta teden že razpošilja. Odslej stane 70 kr. — Vsebina je ta-le : Škofovska priznanja. — predgovor k 3. izdaji. — Spomin materi. — I. poglavje: 1. Imenitnost človeka in njegove vzgoje sploh ; 2. Materin upliv na deco; 3. Materina ljubezen do otrok. — II. poglavje. 1. Materino delo za Boga; 2. Sveta družina zgled vzgoje; 3. Lastnosti mladine: a) Bodi pobožna, b) ubogljiva, c) odkritosrčna, d) sramežljiva, e) delavna. — III. poglavje: 1. Materino delo za domovino; 2. Ženska domovinska ljubezen; 3. Žene se sploh odlikujejo v domoljubju; 4. Rodoljubne Slovanke; 5. Narod blagoslavlja dobre matere; 6. Odpadniki so zaničljivi. — IV. poglavje. Pravila za narodno vzgojo: 1. Mati bodi sama rodoljubka; 2. Domoljubje oslanjaj se na vero; 3. Pouk treba zgodaj začeti; 4. Mati uči ljubezen do narodnega jezika; 5. Uči spoznavati domovino; C. Uporabljaj lepe zglede; 7. Kako je treba pripovedovati; 8. Uporabljaj narodne običaje ; 9. Uporabljaj lepe narodne pesmi; 10. Uporabljaj narodne spomenike. — Sklep. — Narodna imena. Ostala Slovenija. * Trst. — Vzvišeni škof Štrk bo slavnostno umeščen v Trstu dne 8. septembra. — 7. t. m. sta dopolnjeni dve leti, odkar je odvetnik dr. Gregorin uložil utok na mi-nisterstvo v zadevi slovenske ljudske šole v Trstu, a ni še rešitve in Bog ve, koliko časa še preteče, da pride konečno vsaj neugoden odgovor, da bo potrebno zopet delo pričeti znova! — Leta 1811. se je potopila v tržaškem pristanišču francoska vojna ladija »Danae“ in ž njo 3 milijone frankov v zlatu. Poskušali so že večkrat spraviti na dan vsaj denar, a se doslej ni posrečilo. Neki Podjetnik Alfons Amodeo je najel potapljalce, k' sedaj zopet preiskujejo na morskem dnu. Našli so trup pogrezle bulije in spravili nu dan tonelato železa in do 20. krogelj za topove ter razne druge reči. — »Kmetijsko 'D vrtnarsko drštvo za Trst in okolico* oo imelo svoj občni zbor v nedeljo 23. t. f11, v, telovadnici tržaškega Sokola, — Devet je že prošlo, da je umrl v Trstu Viktor D o lene. Rodoljubi so mu postavili spome-nik, ki je brez nikacega napisa, ker se je mest. magistrat uprl slovenskemu. Rodoljubi so rekurirali — in čakajo še danes n a r e-š e n j e Utoka! Ni treba razlaganja! — Pevs. društvo »H a j dr ih* na Proseku nameruje ! obhajati desetletnico obstanka tekom prih. poletja in zajedno blagosloviti svojo zastavo. Društveni odbor je izdal oklic, v katerem prosi gmotno podporo za zastavo. — »Pevsko in bralno društvo na Opčinah", ki je spalo dolgi sen od Silvestrovega večera 1. 1893., se je zopet zbudilo. Izvolilo si je novi odbor, ki priredi prvo javno veselico 13. septembra. Na predvečer rojstnega dne Njeg. Veličanstva pa bode pelo na trgu nekoliko pesmij. — Izleta „Slov. pevskega* in „Tržaškega podpornega in bralnega društva* 9. t. m. v Komen se je udeležilo nad 150 oseb. Ukljub deževnemu vremenu se je obnesel izlet krasno. — Ker je svirala vojaška godba v „Giardino puhlico* v Trstu Radeckijevo popotnico, so ji žvižgali poslušalci ; nasprotno temu je svirala druzega dne istersko italijansko popotnico, kateri so demonstrativno ploskali. Tako se spoštava v Trstu avstrijski čut: Radeckijeva koračnica je odločno patrijotična, dočim isterska ima zmes neodrešenstva. In vendar je to grenčico požrla c. kr. avstrijska godba ! — Nadaljevanje razpuščenega občnega zbora polit, društva „Edinost* se bode vršilo v nedeljo 30. t m: * Istra. — Kako daleč dosega narodna nestrpnost v Istri, kaže zopet žalostni dogodek v Malem Lošinju. 2. tega meseca je prepeval neki mladenič hrvaške pesmi, občinska redarja italijanska sta ga ustavila, hote ga zapreti. Najprej s" t a ga do smrti pobila ter vlekla na pol mrtvega v zapor in ta n) zopet zabodla da je obstal m r t e v. Drugega dne sta se sprehajala redarja po mestu prosta. Umorjeni je bil edini sin neke udove, ki je vsled hude nesreče zgubila besedo in je zdaj sama na smrtni postelji. Poslanec Ko z ulic se je pritožil naravnost na Dunaj proti italijanskim napadom. Razburjenost je velika. O tem umoru so pisali vsi naši časopisi, obsojaje narodno nestrpnost isterskih Lahonov. Mejtem, koje sam „Piccolo* priznal, da je umor uzročil veliko nevoljo med prebivalstvom v Lošinju ter da se je zgodil res tako, kakor smo zadnjič opisali — puljski „Giovine pensiero* predstavlja umorjenega kot razgrajalca, ki je baje prišel že večkrat v nasprotje z zakonom. Umora da je kriva „Čitalnica*, katere član je bil umorjeni. Obsoja in javno ovaja prof. Ha račića, davčnega nadzornika Bariče viča, kot c. kr. uradnika, ker sta se udeležila pogreba. Ne prizanaša tudi drugim rodoljubom, posebno pa onemu prebivalstvu, ki je baje de-monstrovalo proti županstvu in c. kr. glavarstvu. Napada c. kr. glavarja Z u e c k a (menda po naročilu), ker je baje dovolil demonstracijo pri pogrebu itd. Z besedo, ta časopis opisuje ves čin popolnoma s svojega stališča in zamerja „Piccolu* ker je prinesel za Italijane neugodno poročilo o umoru, trde, da je bil slabo obveščen. Slednjič obdolžuje Hrvate, da so sami uzročili umor po svoji „Čitalnici*. V dopisu pobija tudi svojo trditev, da v Malem Lošinju ni Hrvatov, s tem, ker priznava, da je velika množica de-monstrovala proti italijanskemu županstvu. Ako torej ne bi bilo Hrvatov v Lošinju, ne bi mogli demonstrovati v množini, ki je imponovala samemu dopisniku puljskega osliča. — Ljubljanski „Slovenec* je prinesel članek o odnošajih v Istri iz peresa nekega župnika. Članek je stvarno pisan. V članku pritrja žalostnemu glasu, ki se je čul na občnemu zboru društva „Edinost* v Trstu. Trdi, da je na Primorskem posebna loža, katera vodi vso primorsko politiko. Namen lože pa je tudi napad na slovansko duhovščino. Posvetil je par besed tudi mladi italijanski duhovščini; piše namreč: „Silno žalostno pa j e, da vede ali nevede m 1 a d a duhovščina okolo lističa „Amico* podpira namene ložine! Vi mladi gospodje okoli „katol.* „Amico*, sovraštvo do Slovanov vas je tako oslepilo, da si sami sebi kopljete grob; ali zapomnite si dobro, da vi prvi padete v ložino grlo, ker ste bližji, ko mi. Vi ste postavljeni, da oznanujete čisto resnico, torej da bi katoliška zavest posebno v Trstu oživela, ali namesto tega netite v srcih morda še poštenih Italijanov sovraštvo do Slovanov. To pač ni katoliško! Sicer • pa pustite nas in skrbite, da rešite sebi iz-! ročene ovčice, imate obilo opraviti pred do- mačim pragom. Verujte nam, kogar hvalijo listi, kakor je prostozidarski židovski „Piccolo* in umazani list „Sartorella*, ne zasluži imena „katoliški duhoven*. Sicer pa, dokler se bodo taki ljudje brigali za nameravani in-ternacijonalni katoliški shod, ki ima baje biti, kakor so gospodje okolo „Arniča* — ga ni treba. Ako bodete tako napadali naš slovenski, verni in katoliški narod, kakor ste začeli, tedaj se tudi na katerem koli katoliškem shodu ne spoznamo, ker tak shod bi ne bil več katoliški!“ — O priliki zborovanja podgrajske moške podružnice sv. C. in M. se je nabrala neka svotica denarja za ustanovo ženske podružnice družbe sv. Cirjla in Metoda za Istro. To je lep primer bratske sloge Slovencev in Hrvatov v Istri! * Kranjska. — 9. t. m. je bil izlet ljubljanskega „Sokola* v Kranj, katerega se je udeležilo 60 Sokolov v obleki. „Gorenjski Sokol* ga je pričakoval s 30 Sokoli v obleki. Kot deputacija je bil zastopan postojinski Sokol s 15 Sokoli, tržaški in go riški Sokol pa po starostah. Izlet je bil sijajen. Sprejem presrčen, zabava prav slovanska! — Vihar je uzročil veliko škodo na Kranjskem. Oškodovano je mnogo vasij, n. pr. Vodice, Moste, Suhi dol, Mengeš, Šmarca, Homec, Lukovica, Prevoje, Rafolče, Krašnji, Blagovice, Rovi itd. Skupna škoda je cenjena že na gld. 78-400! To je grozna nesreča za revno kranjsko ljudstvo, ki je bilo že tako hudo prizadeto po lanskem potresu! — V Domžalah, Moravčah, Mengešu, Kamniku, Šmarci, Dolskem in drugod se bo vršil pouk tekom prihodnje zime o slamnikarstvu. — „Narodu a Čitalnica* v Starem trgu pri Ložu bo slavila 23. t. m. svojo petindvajsetletnico obstanka. Udeleži se je „Ljubljanski Sokol* po deputaciji. — 1. listopada se otvori v Ljubljani višja slovenska dekliška šola. Ravnatelj bo prof, dr. Požar. — V Idriji je umrl 5. E m. učitelj Anton Levstek. Ostavil je udovo z četvero nepreskrbljenimi otroki. V službi je pretrpel mnogo, ker je čudil narodno in bil značajen! N. m. s. v. 1.! — Triglavska koča „Slov. plan. društva* je bila sijajno otvorjena v navzočnosti sto udeležencev ; mej njimi so bili zastopani Hrvatje in Čehi. — Državnozborska volitev na mesto pok. kanonika Kluna je razpisana za dan 29. septembra. * Štajerska. — Velika pevska slavnost je bila 15. t. m. v Brežicah. Sodelovalo je „Slovensko pevsko društvo* iz Ptuja. „Merkur* iz Zagreba, „Zora* iz Karlovca, „Slavec* iz Ljubljane, „Ilirija* iz Ljubljane in „Slovenija* z Dunaja. Petje je vodil F. S. Vilhar iz Zagreba. Svirala pa je c. kr. vojaška godba iz Zagreba. Program slavnosti je bil zelo obširen in izbran. — Pred koncertom je bilo zborovanje „Slovenskega pevskega društva* v „Narodnemu domu*. — Volitve za deželni zbor so razpisane dne 21. septembra za kmečke občine; 23. za mesta in trg. zbornice ; 26. pa za veleposestnike. Narodna stranka deluje vstrajno za boljši uspeh. — Novi c. kr. okrajni glavar celjski Henrik grof Attems je nastopil svojo službo. Pričakuje se, da bo pravičneji Slovencem od prednika. — Zgradba „Narodnega Doma* v Celju se bliža koncu. Poslopje ugaja očesu in je eno najlepših v Celju. — V neki gostilnici v Celju so vedno žalili Slovence; Slovenci so začeli izostajati — in slednjič popolnoma izostali. Gostilničar (Hotel Koscher) pa je prišel na boben. Tako bi se zgodilo marsikateremu trgovcu v Gorici, ako bi ga Slovenci zapustili! Žal, da nismo tako odločni, kakor so celjski! — Nevihta je uzročila veliko škode tudi Štajerskem. * Koroško. — Ker so razpisane že de-želnozborske volitve, „Volilni odbor združene katoliške stranke na Koroškem*, je izdal svoj oklic na volilce, v katerem razvija svoj program. Slovenci bodo sodelovali pri volitvi skupno s konservativnimi Nemci. „M i r* je prinesel program v zadnji številki. Slovenci sami ob sebi ne bi mogli dosti doseči, radi tega so se udali slogi z Nemci. — Ker je odstopil c. kr. deželni šolski nadzornik dr. J. Gobane, poteguje se za to mesto ravnatelj nemškega gimnazija iz Celja P. Končnik, ki je uprav tako zagrizen nasprotnik Slovencev kot je bil Gobane. — Dne 31. t. m. odkrijejo v Dvoru nad Vrbo nagrobni spomenik pok. prof. Josipu L e n d o v š k u. — Celovška trgovinska zbornica je odbila predlog, da se odpošlje zastopnik na budimpeštanske razstavo. — V Celovcu blagoslove 30. t. m. novo bolnišnico. Razgled po svetu. Avstrija. — Posebnih važnostij ni na političnem obzorju, ako se izvzamejo priprave za deželnozborske volitve v nekaterih kronovinah. Levičarji si prizadevajo pripraviti vlado, da zastavi ves svoj upliv pri deželnozborskih volitvah na njih korist, ker drugače prestopijo v opozicijo, — seveda samo tedaj, ako bi imeli od tega kako korist. Dokler pa zobljejo iz vladnega korita, se tega ni bati. — Državni zbor se odpre v drugi polovici septembra. — Cesar obišče rumunskega kralja v Bukareštu meseca septembra. — V Trentu odkrijejo spomenik Danteju. Mestni svet sam je dovolil 10.000 gld. za ta spomenik. — O zdravju nadvojvode Ferdinanda d’ E s t e, našega prestolonaslednika, poročajo, da se obrača na boljše. — 2. t. m. je bil delavski shod na Dunaju, pri katerem so glasovali resolucijo, da se uvedejo neposredne volitve kolikor za državni, toliko za deželne zbore. — Istega dne je bil shod socijalistov, ki so sklenili agitovati, da dobodo delavci volilno pravico tudi za d e ž e 1 n e in m e s t n e zbore. 1. t. m. je bil zvršen atentat z bombo na Dunaju v neki ključavničarski delavnici ; žrtev je bil eden učenec, ki je hotel odpreti zabojček, kateri je donesel neki mož v delavnico za gospodarja. Zločinca so dobili — Obisk grofa Badenija v Ljubljani je razburil živce avstrijskim Nemcem. Niže prinašamo, kaj je pisala „Neue freie Presse“. Pa tudi drugi nemški in ne-nemški časopisi so si tolmačili na razne načine znano izjavo grofa Badenija glede jugoslovanskih poslancev. Tudi olomuški mla-dočeški „Pozor“ se je oglasil v članku z Dunaja, v katerem se razpravlja o združenju vseh jugoslovanskih poslancev v jeden klub in o izvajanjih, katera so priobčili nemški in češki listi o tej priliki in z ozirom na dotični članek v „Slov. Narodu". Tudi „Slovenec" se je pustil slišati v neki številki o združenju jugoslovanskih poslancev. Izjavil je namreč, da odklanja složno delovanje radi postopanja glasila narodne stranke. (To so razlogi!!) In tako že pri rojstvu same misli delajo ovire složnemu delovanju v domačem taborju. Ako ne mara Slovenec delovati složno poleg Slovenca, kako naj delujejo skupno tedaj vsi avstrijski Slovani? Da nas tepejo, smo sami krivi! — V Ustji nad Labo se je vršila nemška tur-nerska in češka sokolska slavnost. Ko je krdelo Sokolov korakalo skozi mesto, pozval jih je policijski komisar, naj se razidejo, in je zaprl nekaj Sokolov. Nemci so Cehe povsod izzivali, kjer so se le prikazali. — Dunajski socijalni demokratje so imeli v nedeljo 10 shodov, mej njimi so bili trije češki. Vsi so razpravljali vprašanje, kaj jim je sodili o dosedanjem delovanju dunajskega mestnega zastopa? Na vseh shodih so ojstro obsojali dosedanje delovanje in so izrazili svojo nevoljo, da je dovolilo mesto 25.000 gld. za sprejem ruskega carja ter proti temu, da se dovoli za „Deulschmeisterov" spomenik 25.000 gld. Dne 20. septembra otvorijo slavnostno Železna vrata pri Oršovi, oziroma novi kanal za parnike. Slavnosti bo navzoč naš cesar, kralja rumunski in srbski, vsi ministri avstrijski in ogerski, zastopniki vseh velevlastij, predsednika obeh državnih zbornic in drugi visoki povabljenci. — Novi papežev nuncij Tali a n i je prispel že na Dunaj. - Dunajsko vseučilišče je obiskovalo 4209 rednih in 1587 izrednih slušateljev. Od teh je bilo 109 teologov, 2054 pravnikov, 2178 medigincev in 745 filozofov. — Grof B a d e n i je v Krakovu, od kjer se povrne 15. t. m. na Dunaj. — Koncem julija je znašal višeči dolg državni 192,780.411 gld. — V dunajsko odvetniško zbornico je bil vpisan prošli teden tisočeri odvetnik. Od 1000 odvetnikov pa je le 2 0 0 k r i s t i j a - nov! To kaže, da bodo imeli v rokah židje razun kapitalov kmalu tudi vso pravico! Ogerska. — Ne potrjuje se vest, da mislijo privoliti Madjarji v povišanje vzajemnega odstotka od 31 na 35, to je na razmerje 35:65; vlada bi sicer privolila v to, ako se všteje v ta odstotek tudi donesek za bivšo vojaško krajino z D6%. Ako bi se to vštelo, tedaj bi prihranila naša polovica le 1,600.000 gld., a Madjarji bi bili mnogo na boljšem, ker bi dosegli mnogo olajšav pri trgovinski in carinski pogodbi. — Protisemitstvo se razširja tudi na Ogerskem, kar upliva zelo neugodno na madjarske politike, ki imajo edino oporo pri židih. — V budimpeštanski kaznilnci so se začeli puntati kažnjenci. Pisali so ravnatelju pismo, da pobijejo vse paznike, ako se ne umaknejo strožje naredbe, ki so se uvedle v kaznilnici. Kakor se vidi, madjarski kažnjenci imajo na razpolago vse, kar želijo! — Pobila sta se v dvoboju intendant ogerskega gledišča in poročevalec nekega madj. časopisa radi glediščnih rečij. Intendant je bil lahko ranjen. — Ne milijon in pol, marveč še le 1.200.000 oseb je obiskalo madjarsko razstavo,' ukljub hudi agitaciji. In vendar računajo Madjarji, da obišče razstavo 3 milijone oseb do njenega zaključenja. O tem se prepričamo! — Nevihta je uzročila 1. t. m. veliko škodo na Ogerskem. Veliko oseb je bilo ranjenih. Na razstavi v Budimpešti je poškodovala zrakoplovno pripravo, ki je veljala 50.000 gld. — Ostale države. — Splošna pozornost se obrača sedaj zopet na Balkan, kjer se vrši predigra prihodnjih velikih činov. Ustaši na Kreti v prvi vrsti, potem oni v Makedoniji, Stari Srbiji in Novopazarskem kotu dajejo premišljevati evropskim državnikom. V zadnjem času so prišla poročila o raznih ustaških bojih s turško vojsko, oziroma, da je poslednja prestopila srbsko mejo, kar je dalo povod, da je zunanji srbski minister brzojavno obvestil o činu turško vlado in jo smatra odgovorno za vse posledice. Na Kreto se je odpravilo več grških častnikov, da po-morejo ustašem. V Carigradu so zelo vznemirjeni, kajti ustaja se vedno bolj širi proti vshodu. Ustaši na Kreti s*p namerujejo zvezati z onimi v Makedoniji, kar so že poskusili. Prišlo je tudi do živega. Turški vojaki se upirajo iti v Makedonijo. Turki so udrli v Kanejo — baje desettisoč mož ter so pregnali vse kristijane in tuje državljane; oropali so vse hiše, ubijali otroke, oskrunjevali dekleta, sežigali duhovnike itd., skratka, delali so grozovitosti, ki nas spominjajo ustaje v Bosni-Hercegovini 1. 1876. Avstro-Ogerski zunanji minister je predložil velevlastim. da se blokira Kreta. Nekatere se temu upirajo, druge so pa tudi za blokado. Makedonske ustaše vodi neki Anastazij B r u p h a s, rojen Makedonec, ki je baje igral že veliko ulogo 1. 1877. v tedanji ustaji. S pomočjo Grkov, živečih v inozemstvu, je spravil krdelo 2500 mož, s katerimi je udrl v Makedonijo k ustaji. — Iz M a s a v e poročajo, da je pripravljen Menelik za novo vojno. Italijanska vlada je sklenila najodločneje postopati proti Abesincem, ako bi poskusili približati se Masavi. — Poročajo tudi, da je pripravljen Menelik odstopiti vse italijanske jetnike v varstvo Franciji ali Rusiji; ako bi Italija sprejela njegove pogoje, tedaj jih izroči neposredno Italiji, česar pa ni pričakovati. — Razbojniki so ujeli nekega francoskega mernika, ki je bil podjetnik pri izdelovanju železnic Smirna-Kasaba. Zahtevajo 4000 funtov šterlinov odkupnine. Železniško podjetje je poslalo zahtevano svoto, dočim je francoski odposlanec storil potrebne korake pri turški vladi radi zaščite franc, podanikov. — Francija šteje po najnovejšem številjenju 38,228.969 prebivalcev. Od leta 1891. se je pomnožilo prebivalstvo le za 133.819 oseb. — V Tunisu (Afrika) so odkrili tovarno francoskih bankovcev. Zaplenili so stotisoč bankovcev po 1000 frankov. — Iz Nevjorka brzojavljajo, da je tam neznosna vročina. V šestih dneh je umrlo radi nje 146 oseb. — Johan n es-b u r g, glavno mesto Traansvala, šteje 102.714 prebivalcev. Od teh je 51.525 belih, 44.396 kafrov in 7093 mešanih. — Dočim je velika vročina v Nevjorju, v Avstraliji je že zima, sneg je pokril železniške tračnice, da ne mo rejo naprej vozovi. Mraz je tako hud, da je zmrznilo več oseb. V Sydneju ni bilo snega od leta 1836., letos pa je pobelil vse mesto in okraj. — Znani panamist Arton, ki je bil nedavno obsojen na šet let ječe, — je oproščen po prizivnem sodišču. — Kinezki podkralj Li-Hung-Cang je na Angleškem. — O zaroki italijanskega kraljeviča s črnogorsko kneginjico Jeleno pišejo že kot o gotovem činu. Da prestopi kneginjica na katoliško vero je baje že privolil ruski car kot najvišji glavar srbske cerkve. Na Cetinju pričakujejo italijanskega kraljeviča meseca septembra o priliki proslavljanja dvestoletnega obstoja sedanje vladarske hiše. — Umrl je T a n 1 o n g o, bivši ravnatelj banke „Ro-mane“ v Rimu. — Rusko posojilo 500 milijonov rubljev je bilo podpisano 25 krat čez zahtevano svoto. V samem Parizu so podpisali 20 krat več. — Neki bogati podjetnik nameruje zvezati Rim z m o r j e m. V to svrho je predložil italij. vladi odnosne načrte in položil v varščino 2 milijona lir. — Neki a g 1 e š k i časnik je prinesel vest, da nameruje odstopiti kraljica Viktorija. Te senzacijonalne vesti pa ne potrjujejo drugi časopisi. — Na Kitajskem je poplavilo morje več obrežnih mest ter jih uničilo. Nad 4000 oseb je poginilo. — S Kube poročajo o porazih ustašev. — Za volitev predsednika zjedinjenih držav amerikanskih se agituje na vse kriplje. Demokratski kandidat B r y o n pridobiva dnevoma več pristašev. Socijalisti so odločili, podpirati njegovo kan-oidaturo. — Socijalističen shod v Londonu se je izrekel, naj se odpravi šolnina na vseh šolah in se da slednjemu priložnost, ako ima za to veselje, da se izobrazi od otroškega vrtca do vseučilišča. Shod je za to, da se učencem v šoli preskrbi ne le brezplačen pouk, temveč tudi obleko in hrano. Shod se je nadalje izrekel za odpravo stoječih vojsk, ki se naj zamene z narodno državljansko vojsko, katera se bode sklicevala le ob vojnem času, sicer pa doma vežbala. Razgled po slovarjem svetu. Hrvaška. — Vladika Strossmayer je bival v Rogatcu (Slatini) v kopališču, kamor prihaja navadno vsako leto. Tam so se mu poklonila razna odposlanstva Slovencev in Hrvatov. Njegovo zdravje je krepko ukljub veliki staroti (82 let). Bog nam ga ohrani še veliko let! —• Deželni poslanec volilu F o 1 n e g o v i č je razposlal na svoje Frače odprto pismo, v katerem naznanja, da odlaga poslansko čast, in pojasnjuje uzroke, ki so ga prisilili, da se je odpovedal predsedništvu osrednjega odbora stranke prava. — „FIrvatski Branik", jedini hrvaški časopis, ki izhaja v Mitroviči ter predočuje žalostno stanje hrvaške reči v Sremu — v najbolj zanemarjenem delu Hrvaške, se toži, da je na robu propada radi velikih zaplemb in sodnijskih progonstev ter radi slabe gmotne podpore od strani Hrvatov. Roti domoljube, naj bi se naročevali na časopis, oziroma ga razširjevali v krogu znancev, da ne izgine v Sremu popolnoma hrvaška zavednost. Tako se torej godi hrvaškim časopisom, ki zagovarjajo hrvaške pravice in hrvaško misel! — 15. t. m.je slavilo pevsko društvo „Davor" v Brodu na Savi svojo 25-letnico in ob enem blagoslovil je društveno zastavo s a m vladika S t r o s s m a y e r. — Narodna himna „L i e-pa naša domovina" dobila je jednolično glasbeno obličje, katero je priredil učitelj godbe Faller. Bo tej preuredbi jo pojejo že vsa hrvaška društva, česar doslej ni bilo. Opozarjamo na to preuredbo tudi naša slovenska pevska društva. — V zagrebškem deželnem arhivu raziskujejo, kako da je sestavljena zastava kraljevine Hrvaške, Slavonije in Dalmacije ter nje grbi. To raziskovanje je baje želela ogerska vlada, ker so rogovilili v poštanski zbornici, da sedanja hrvaška zastava in grb ne odgovarjata zgodovini. — Dr. Fran k je tožil celo vrsto „nečistih" članov stranke prava radi razža-Ijenja časti; tožil je dra. Tuškana, dra. Ružiča ter 12 drugih oseb. „Hrvatska Domo- vina“ se ne prepira več s Frankovim glasilom, „Hrvatskim pravom*, katerega uredništvo nam je odtegnilo zameno, ker smo pritrdili splošnim nazorom drugih rodoljubov, v kolikor se dostaja javnega delovanja „nečistih* gospodov. Kako so malenkostni, kaj ne? Dalmacija. — Rodoljubnega poslanca Jurja Biankinija je doletela zopet rodbinska nesreča. Nedavno temu mu je umrl oče; prošli teden pa mati. Iskreno naše sožalje cenjeni rodbini! — V občini Kuna je razpisano mesto občinskega zdravnika. — V Splitu je bil 5. t. m. katehetski sestanek iz Hrvaške, Slavonije in Dalmacije. Sprejelo se je več resolucij. Češka. — Ker bo sodelovala Avstrija na svetski razstavi v Parizu 1. 1900., so zahtevali Čehi pri dunajski vladi, da se določi kraljevini Češki poseben oddelek. Pišejo, da jim ustreže vlada. — Tudi Nemci v Jablanci so se pritožili proti samočeškim uličnim napisom, da tako posnemajo Nemce v Pragi. — Čehi na Moravskem so sklenili odločno zahtevati ustanovitev češkega vseučilišča v Brnu ter pomnožitev čeških srednjih zavodov. To bodo zahtevali v zbornici. Ako bi jim to odklonila nemška večina, pa zapuste zbornico. Zahtevali bodo tudi spremembo volilnega reda. Kakor se vidi, pričakovati nam je važnih rečij na političnem obzorju. Rallcija. — „Nova Reforma*, ki izhaja v Krakovu, zagovarja močno slovansko organizacijo proti Nemcem. Ta časopis piše, da narodni življi v parlamentu bi se okrepili vsled nove volilne preosnove, ko bi zjedi-nili svoje moči vsi slovanski narodi proti nemškemu pritisku in mednarodni socija-listični agitaciji. Potrebno je odločno delo, da zadobe Slovani v peti skupini čim več sedežev. Proti dnevoma večji nemški pohlepnosti je potrebno postaviti narodni ponos in zjediniti se v močno parlamentno organizacijo 'proti nemškim stremljenjem za nadvlado nad slovanskimi plemeni. — To je res izvrstno — kliče „ Obzor* — in dostavlja, naj „Nova Reforma* deluje dosledno v tem smislu in svojo misel, vstrajno razširja v Galiciji. — Resnica je: ako bi se dosegla slovanska parlamentarna organizacija, da bi to bilo le v korist slovanskim narodom in v propad njihovim nasprotnikom — Nemcem in Madjarjem! Slovaška. — Odličnega in rodoljubnega nadzornika turoškega cerkvenega okraja, Pavla Mudronja, je odpustilo cerkveno sodišče v Budimpešti iz službe, ker se bojda ni pokoril sinodalnim zakonom in se odprto uprl cerkvenim oblastim. Zajedno izreka obsodba, da Mudronj ne sme nikdar več imeti službe ne v cerkvi, ne v šoli. — Tako se znajo Mad-jari odkrižati ljudij, ki se nočejo pokoriti njih fanatizmu ! Ogcrski Srhi. — Z ozirom na popis imetja srbskih cerkva na Ogerskem, piše „Pester Lloyd“, da so se Srbi neprenehoma pritoževali na slabo upravljanje s tem premoženjem, ki je cenjeno na 15 milijonov gld. Že leta 18(>8. je bil izdan kraljev ukaz, da se to premoženje uradno ceni, a se je opustila izvršba. Leta 1875. se je ponovil ukaz, pa tudi brezuspešno. Ker so se pritožbe ponavljale vedno bolj, izdan je v tretjič kraljev ukaz (ne odlok vlade, kakor je bilo naznanjeno), s katerim se zahteva, da se popiše vse premoženje najkasneje do 31*. dec. t. 1. Bosna - Hercegovina. — Bosenska Mada nameruje ustanoviti v Sarajevu m e-c insko fakulteto! Prvi je prinesel to „Agramer Tagblatt* ; dobro podkovana -'Usnische Post* jo je ponatisnila, dodavši, a ni neverojetna; torej je vendar nekaj resničr)ega. Povdarjajo, da se misli ustanoviti J° Jadi tega, da bo priročnejša južnim deželam tneJiGradcem, Pešto in Carigradom. — Pod piedsednistvom ministra K a 11 a y a so se vr-Posvetovanja vseh okrajnih glavarjev obeh doze m drugih višjih uradnikov v svrho uprav-Preurejenja. — Dunajski časopis „Die p it 6 P’S£di da se zadnji popis prebivalstva v B.-H. ni zvršil točno ter da je pomanjkljiv, kar se potrjuje tudi v uradnem poročilu, kjer se navaja, da ni bilo možno natančno zve- deti pravo število posebno ženskega mohamedanskega prebivalstva. Dalje veli, da se ji dozdeva samohvala dež. bosenske vlade o prosvetnem napredku v okupovanih deželah kot kamerunske slike, koje je prinesel humoristični časopis „Fliegende Blatter*. — Nemški trgovci se tožijo, da bosenske češplje niso dobro posušene, ko jih postavljajo v promet, in radi tega da se pokvarijo. Vlada je] ukrenila potrebno, da se temu pride v okom. — Nemec Henrik R e n n e r je izdal v Berolinu knjigo, obsežno 481 stranic pod naslovom: „Durch Bosnien und Herzegovina kreutz und quer“. V tej knjigi, ki ima 35 velikih in 253 manjših slik, sta točno opisani Bosna in Hercegovina. Kritika, tudi hrvaška, je priznala vrednost te knjige, ki stane 1 gld. 80 kr. broširana, ali 3 gld. krasno vezana. — Našli so izvir kamnenega olja (pe-trolija) pri Zvoruiku. — Z ozirom na ustajo v Makedoniji in v Stari Srbiji ter v Albaniji je odredil vojni minister po nasvetu voj. za-povednika barona Apela, da se pomnoži vojaštvo ob meji srbski, črnogorski in novo-bazarski. Baron Apel je končal obmejno pregledovanje. Odredil je baje, da se postavijo obmejne straže na nekaterih novih krajih, a vojaštvo se ima pomnožili v Tre-binju, Bilcu, Gački, Kamernu, Gorazdu, Čajnici, Metaljku, Plevlju, Višegradu, Zvorniku itd. Tako je sporočil dobropoučen „Magya-rorsrag”, ki izhaja v Budimpešti in stoji blizo ministru Kullayu. Neverjetno pa ni, ker se ustaja širi na balkanskem poluotoku. Srbija. — 9. t. m. se je vršil me-ting radikalne stranke v Belgradu. Udeležilo se ga je nad 10.000 oseb. Vlada ga ni hotela dovoliti, a morala se je udati kraljevemu ukazu. Sprejelo se je več resolucij v smislu, da se uredi ustava. Govorili so vodje stranke popolnoma zmerno. Neredov ni bilo nikakih. — Belgrajske „Male Novine* so izjavile v nekem članku, da Srbija ima več vzajemnih o d n o š a j e v in d o t i k a j o č i h se točk z M a d j a r j i nego s Turki, Bol-garji in Hrvati! Ta izjava pa je res nekaj vredna! — Naprednjaška stranka se je preuredila po vsej državi in se je vsled tega število pomnožilo. Koliko je resničnosti pri tem pomoženju, nam pokažejo nove volitve, ki se bodo vršile prihodnje leto. — Deficit za 1. 1895. znaša osem milijonov dinarjev. — Kralj Aleksander, oziroma vlada, nameruje predložiti jesenski skupščini zopet predlogo o preosnovi ustave ter baje ne odneha, dokler ne doseže zaželjenega smotra. Za Srbijo bi bilo res koristno, ko bi se dognalo konečno urejenje prave'ustave, za katero se poteguje že od 1. 1835. naprej. Črnagora. — Odbor, ki pripravlja slavnost v proslavo dvestoletnice vladanja sedanje vladarske hiše, je razposlal poziv k slavnosti na Črnogorce, Srbe in druge Slovane sploh, da se tako mejsebojno dogovorijo o prihodnosti. Svoj obisk je obljubilo že več slovanskih politikov, društev in zasebnikov ter zastopnikov raznih držav. V zadnjem času pišejo tudi, da počasti slavnost sam ruski car, ki se odpelje na Črnogoro preko Trsta. Tako se menda le piše! — Popolnoma resno se razpravlja po časopisih o poroki italijanskega kraljeviča s kneginjo Jeleno, v katero se je baje res strastno zaljubil. Ruski car da se posebno zanima za to poroko. Te dni je odpotoval na Cetinje posebni carjev odposlanec, kateremu pripisujejo veliko važnost. — Piše se tudi, da se zaroči tudi srbski kralj z drugo hčerko kneza Nikolaja, z Ano. Ako bi se uresničili ti projektivni poroki, kolike politične važnosti bi to bilo! Bolgarija. — Iz Sred c a poročajo, da se je izvršil atentat na Stambulovi gomili. Zločinci so postavili okrog gomile štiri bombe; ena se je unela in razpraskala ter poškodo-valii grob. Vsaj mrtve bi morali pustiti pri miru! — V Bolgariji se sprijaznjujejo z mislijo, da se ne sme spustiti Bolgarija v carinsko vojno z Avstro - Ogersko. — Ruski časopisi očitajo knezu Ferdinandu omahljivost v vprašanju povratka bolgarskih častnikov iz Rusije. Pišejo, da dočim je obljubil knez v Moskvi, urediti čim prej to reč, minister Stoilov misli, da more ostati tudi nerešena. Knez mora oprostiti v Rusijo pribeglim Polgarjem, kakor je opustila Rusija Bolgariji. — Pišejo, da uvedejo ruščino kot obvezni predmet v vse bolgarske šole. — Knez F e r d i n a n d, ki je bil na potovanju, se je povrnil v Sredec. — Uradni časopis bolgarske vlade „M i r* se odločno protivi zahtevi Rusije, da se povrnejo v Bolgarijo oni častniki, ki so sodelovali pri zaroti proti pok. knezu Batten-bergu. Nasproti temu pisanju zahteva javno mnenje v Rusiji in Bolgariji, naj se ti čast-I niki pokličejo v bolgarsko vojsko z istimi Častmi, koje so dosegli v Rusiji. Reč se vleče že dlie časa, a ne ve se, kdaj in kako konča. Rusija. — Ruski uradni list je razglasil dva carjeva ukaza upravnemu sveto-valstvu, ki se odnašata na hodinsko nesrečo. Prvi ukaz se dostaja same nesreče in se ob-dolžujejo radi nje moskovske oblastnije, ki se niso pobrigale zadostno za red in varnost. Viši redarstveni ravnatelj je odpuščen radi tega iz službe. V drugem ukazu nalaže državnim uradnikom, naj delujejo vedno v so-! glasju ter opuste mejsebojno tekmovanje, kar pomeni, da so uradniki preveč svojeglavi. — je izdal ukaz, s katerim se razširja oblast senata vojvodine Finski. S tem ukazom so povrnjene Finske vse one pravice, katere so bile odvzete 1. 1892. Ukaz je naredil najbolji utis med prebivalci in je dokaz, da car spoštuje vse dosedanje državno-pravne ustanove, posebno pa avtonomijo Finske. — Uradno se potrjuje, da obišče car mesto Vichy v Franciji. Nekateri ruski častniki so že prišii v V i c h y, da priredijo posebna stanovanja za spremstvo. — V Vladivostoku bodo izdajah časopis v ruskem in kinezkem jeziku. Raznoterosti. * Modernega Dijogena je našla prošli mesec pariška policija. V predvečer narodne slavnosti francoske je preiskala vsa tista kota, kjer se stikajo potepuhi in druge časih jako dvomljive osebe. Pod mostom Austerlitz je našla družbo 32 oseb, moških in žensk, mej temi tudi uprav klasičnega človeka, nekega Rafaela Benoita. Ko so redarji čudno družbo pripeljali pred policijskega komisarja, oglasil se je Benoit in rekel: „Jaz sem svoboden in neodvisen mož. Moj oče mi je zapustil letnega dohodka 0000 frankov. V zaprtih prostorih mi ni obstanka. Zdi se mi, da bi se zadušil, ko bi. spal v kaki sobi. Zategadelj spim na prostem. Tako živim že deset let in to življenje mi ugaja čedalje bolj. Jaz ne storim nikomur nič žalega ; pač pa sem že podpiral marsikakega siromaka. Vsak mesec mi izplača moj notar mesečni obrok mojega dohodka. Na kolodvoru imam kovčeg, v katerem hranim svojo obleko. Umivam in preoblačim se v javnih straniščili. Čez dan se sprehajam ali grem v narodno knjižnico, kjer zasledujem, kako se književnost razvija. Zvečer grem v gledališče ali v koncert, potem pa spat. Najraje ležem pod kak most, da sem na suhem. Ako me policija ne pusti v miru, se izselim v kako drugo državo*. Komisar je seveda moža koj izpustil. * 24 ur v kitovem želodcu. Angleška ladja „Star of the .East* se je odpeljala k Falklandskim otokom na kitolov. Ko se je prikazal prvi kit, stopila sta dva kitolovca v čolnič in so približala morskemu velikanu. Zabodla sta mu svoji harpuni v telo in ga ranila na smrt, a predno sta se mogla umaknili, udaril je kit z repom po ladji s tako silo, da sta oba kitolovca odletela daleč od nje. Mornarji so jednega kitolovca hitro rešili, drugega pa ni bilo najti. Spravili so kita na ladjo in ga začeli drugi dan mesariti. Ko so prerezali želodec, našli so v njem lovca, o katerem so mislili, da je utonil. Ki-tolovec je bil sicer brez zavesti, a še živ. Treba je bilo mnogo truda, da je mož zopet oživel, a spomin se mu je vrnil še le po treh tednih. Povedal je, da ga je kit pogoltnih Hkrati je bil v široki vreči, v kateri je vladala grozovita vročina. Zdelo se mu je, da se pri živem telesu kuha. Strah, vročina in nedostajanje dobrega zraku so ga omamili. Ko je ta novobodni Jonas prišel v London, moral je v bolnišnico, kjer je pn-Casi duševno in telesno popolnoma ozdravel, samo koža njegova je vsled vročine v kitovem želedcu in po vplivu nahajajoče se tekočine postala taka, kakor da je ustrojena. * Francosko novinstvo. V Parizu izhaja po zadnjem štetju 2500 novin. Od teh je 170 politiških, 104 ilustrovanih, 108 modnih, 190 medicinskih, 200 in nekoliko finančnih, a 00 športnih. Med temi listi ima sam magnetizem za-se 12 listov, a 8 se jih ; bavi poštnimi markami. Najstarejši francoski časopis, utemeljen za dobe Ludovika XIII., „Gazette de France", doživel je 267 let. Toda ta list se mora umakniti pred listom „Petites Affiches" (mali oglasnik), ki živi že 284 let. Po starosti prihaja potem „Monituer universel", ali kakor se je zval za časa revolucije: „Journal ofliciel", gazette nazionale, fondee en 1789, torej je do danes 107 let star. Istotako 107 let je star tudi „Journal de Debats", list „Constitutionel" 81 let, „L’ Univers“ 75. Potem se vrste po starosti: „CharivarP 64, „Pesse“ 62, „Siele" 61, „La Patrie“ 56, „Le Pa)rs“ 52, „Figaro" 48, „Le Nord“ 42, „Radiča!8, „Evenement", „SoleiP po 25, „Voltair8 17, „Paix8 17, „Intransi-gent8 16, „Gil Blais8 15 itd. * Resen opomin turistom. Na potu v goro ali z gore se zdržuj močne alkoholne pijače. Najbolje si gasiš žejo z mrzlo kavo ali z mrzlim čajem. Jako krepilna je čokolada. Požirek pristne, hladne žganice, na to pa vode. če tudi prav mrzle, si privošči le tedaj, kadar ti je slabo. V ta namen izvrstno služi pristen konjak, brinjevec ali sli-vovec; tudi borovničevec in vino vermut jako krepita. Same vode ne pij. Kadar si že dospel v kočo, tudi ne uživaj preveč alkoholne pijače. Prišedši nazaj v dolino pa se le krepčaj, kolikor ti diši. * Pravda radi Heincjevlh spisov. Pred nekaj leti je umrl na Dunaju premožen samec, kateri je v svoji oporoki raznim dobrodelnim napravam volil večje svote, mej drugim tudi siromakom svojega okraja 10.000 gld., svojemu netjaku pa ni drugega zapustil, nego Heinejeve zbrane spise. Stari samec je bil velik častilec Heineja, njegov netjak pa je sovražil židovskega pesnika z vso silo svojega germanskega srca. Netjak je hotel dedščino najprej sežgati, pa se je dal preprositi in je Heinejeve spise daroval tisti ženi, pri kateri je stanoval. Kmalu potem si je ta žena najela lepo stanovanje in je svojim znancem pripovedovala, da je v darovanih jej spisih našla nekaj tisočakov. Naposled je za to izvedel tudi germanski sovražnik Heineja, kateri jej je daroval spise židovskega pesnika in je ženo tožil, naj mu vrne tisočake. Žena pa je rekla, da jej je nje to-žitelj s spisi vred daroval tudi tisočake. Še predno je pravda iztekla, je žena umrla; zapustila je le malo darovane jej dedščine, in za to teče pravda dalje. * Prijazen mož je ravnatelj beligraj-skega tramvaja. Dal je mej vožnjo vreči z voza nekega moža, kateri mu ni bil všeč. Mož je bil nevarno poškodovan. Srbska policija si je mislila, da je tako počenjanje vendar nekoliko preveč samovoljno in je ravnatelja zaprla ter ga izročila sodišču, kjer se mu bo zagovarjati radi poskušenega umora. * Čudna bolezen. V Novem Torku živeča Malvina Merford ima bolezen, katero so kirurgi in psihijatri že opetoveno opazovali, da namreč požira igle in si jih vbada v meso. Ta novojorški slučaj je posebno zanimiv zategadelj, ker je Malvina Marford morala prestati že nad sto operacij, da so se igle spravile na dan. Vsega skupaj se je že izvleklo nad 800 igel. Dekle taji, da bi si bila kdaj vbodla kako iglo in zdravniki sodijo, da si v blaznosti vbada igle. Dekle je povsem normalno in nič ne kaže, da se časih meša. * Mož svoje sestre. Te dni se je v Abanj-Szantu na Ogerskem ustrelil neki Jožef \Yeber, kateri se je bil šele pred kratkim povrnil iz Amerike v svoj rostni kraj. Weber je bil pred leti odšel v Ameriko in se je nedavno od tega v Novem Torku poročil z mlado rojakinjo. Prišedši domov je dognal, da je njegova žena zajedno njegova prava sestra. To ga je toli žalostilo, da se je ustrelil. * V čolnu čez Atlantsko morje. Dva norveška mornarja Harbo in Samuelson sta izvršila, česar bi se nihče ne mislil, preveslala sta v malem čolnu Atlantsko morje. Čoln je zapustil Novi Tork dne 6. junija in došel v Havre dne 7. avgusta. Harbo in Samuelson sta torej 62 dnij veslala čez morje. Njiju čoln ni imel ne jader ne krmila, in | morala sta ves čast veslati. Od 8. do 10. julija je vladal na morju strašen vihar. Čoln se je prevrnil in Harbo in Samuelson sta se morala štiri ure držati za čoln. da ju valovi niso odnesli v stran. Z veliko težavo sta čoln zopet obrnila in nadaljevala pot. Ker sta v viharju izgubila vodo in živež, je bila prava sreča, da sta srečala več ladij, kjer sta zopet dobila, kar sta potrebovala. Kar svet stoji ni še nihče naredil takega „rekorda8. * Žejen obešencc. V Bardu blizu Tu- nisa je bil te dni obešen morilec Mahomed Benzerti. Ko so ga biriči sneli z vešal, da ga pokopljejo, so zapazili, da Benzerti še živi. Obešenec je kmalu na to odprl oči in rekel: Predno me | okopljete — dajte mi piti. Ljudje so zbežali na vse strani, a prišli so redarji, ki so oživelega obešenca odgnali v zapor. Oblastvo je zdaj v stiski, bi li Ben-zertija zopet obesilo ali mu prizaneslo. * V jedni noči osivela. — V Barceloni je nedavno neka lepa, mlada ženska zadavila svojega soproga, da bi se mogla poročiti s svojim ljubljencem. Porotniki v Barceloni so jo sicer proglasili nekrivo, toda višo sodišče razveljavilo je to razsodbo in odredilo novo razpravo pred sodiščem v Ma-tari. Tam so jo porotniki spoznali krivo in sodišče jo je obsodilo na smrt. Obsodba se je izvršila dne 23. min. m. Žena se je tako bala smrti, da so ji zadnjo noč popolnoma osiveli nje črni lasje! * Zmes, ki muloiucstujc zlato. Pariški strokovni list »Journal de 1’ Horlogere« poroča, da je nek kemik iznašal kovinsko zmes, ki more popolnoma nadomestiti zlato, a je poleg tega zelo po ceni. Ta zmes sestoji: iz 90 delov bakra in 6 delov antimona. Antimon je primešati raztopljenemu bakru. Ko sli ti dve kovini dobro zmešani, priliti je nekoliko magnezije in apnenega ogljenika, da se zmes zgosti. Tako se dobi zmes, ki ima vse fizične lastnosti zlata: barvo, vedno svitlost, elastičnost itd. Ta zmes ne stane več nego 2’75 frankov kilogram ! Narodno gospodarstvo. (Urejuje M. Ivančič.) Razgled po svetu. — Žetev žitnih pridelkov je letos po Evropi manjša od preteklega leta za pet in pol milijonov hektolitrov. — Najslabeja je na Španskem, najbolja na Angleškem. — Po Ogerskem je vsled neugodnih vremenskih razmer ponudba šibka, zategadelj sc cene boljšajo žitnim pridelkom. Vinarstvo: Kakor do sedaj kaže, bo trgatev povoljna v naši državi. Na Ogerskem je uspevala trta doslej izjemno ugodno. — Med tem, ko je bilo vinskih pridelkov v minolem letu na Avstrijskem 3,587.771 hi., na Ogerskem pa 2,260.000, pričakuje se letos pri nas nad štiri milijone na Ogerskem celo do šest milijonov hektolitrov vina. — Ker se uvoz laških vin bolj in bolj krči, upamo, da bo tudi cena naših vin ugodnejša. — Jako ugodno vinsko leto pričakuje tudi Francija. — Na Tirolskem je vsled preobilnega deževja le malo upanja do dobre trgatve. — Jc - li trsno listje, škropljeno z modro galico, živini škodljivo l — Ako-ravno „Kmetovalec8 v 12. št. piše, da se sme tako listje brez nevarnosti po-krmiti, mi tega nikakor ne moremo priznavati. — Res je, da se po mnogih kmetijah tako listje krmi, ali omeniti je tudi, da ono le tedaj ne škoduje, ako ga pokla-damo živini suho in z drugimi pičami dobro pomešano. Ako ga krmimo v veliki množini, I p r o v z r o č u j e nevarne želodčne vnetice. — Po preobilnem krmenju takega listja so se že opazovale tako hude o s t r u p e n e 1 o s t i, da so živali kar poginile. — Nujno se torej priporoča poklu-dati tako krmo le po malem in previdno, vsekako pa je neugodnega upliva na prebavila. — Krmenje krav s krompirjem. — Sirov razrezan krompir, dobro z rezanico pomešan, je približno tako redilen, kakor kuhan ali parjen. Po večjih množinah zgubi mleko več ali manj tolščobe, je neprijetnega ukusa, kakor tudi iž njega izpinjeno maslo. — Pokrmi se lahko krompirja, če je zdrav, do 15 kg. vsaki kravi, to pa samo, če je dobro z drugimi suhimi krmami*) pomešan; pri taki krmi so se celo opazovali največji mlečni pridelki, vendar je mleko le šibko, in večkrat oslabe tudi živali. Takih posledkov pri krmenju suhega krompirja ni; kuhan krompir debeli in ima prednost, da se lahko v večji množini poklada, ne da bi se skvarilo mleko ali maslo. — Vendar je treba tudi tega pomešati z dobro rezanico. Ako se krmi sirov krompir, treba ga je prati, ker bi nesnaga škodovala živalim. - Kuha ali pari (kar je še bolje, ker ne izgubi redilnih snovij), naj se krompir pa vselej, ako je oster, gnil, pokvarjen, zmrzel; voda naj se odlije. — Košnja detelje ali mctcljke. — Prevelike važnosti je, da se krmske rastline o pravem času pokose. Zategadelj je treba kmeta na to resno opozarjati, ker on še veliko greši v tem oziru, kakor sem se sam prepričal. Kolikor bujnejše se detelja razvija, tem bolj treba je paziti, da je ne pokosimo prepozno. Menda pa, da kmeta to veseli, če vidi svoje polje v lepem bujnem cvetu, ker se ne more odločiti, da bi jo pokosil. Najžlahtnejšain največje vrednosti je detelja (to naj si vsak kmet zapiše v srce) v istem času, ko se po polju pokažejo prvi cveti. Ako pa čakamo, da se rastlina popolnoma razcvete, se redilne snovi iz stebelc in listov bolj pomikajo v cvet; poprej sočnnle bilke postanejo lesnate, celo trdo. — Detelja naj se torej kosi, ko so stebla in listi popolno soč-nati, ko je rastlina še bogato listnata. Rastlina v polnem cvetu nima niti polovice vrednosti nego mlajša bogato listnata detelja. Pa tud; živina kar hrepeni po taki okusni krmi, ker ji odcvela lesnata detelja le polni želodec, kar pa s slamo tudi dosežemo. — Reja p reši če v. — Prisiljen sem tudi tukaj našega kmeta očitno pokarati. — Jako hvaležna in koristna žival je prešič, ker nam vse ostanke in odpadke, katere drugim živalim še pokladati ne moremo, spremeni v dragocene pridelke, t. j. v meso, slanino in tolščo. Pri vsem tem je žival skromna, z vsem zadovoljna, in nehvaležni kmet jo zapira v hlev, luknji podoben, kjer bivajo podgane. — Ker si prešič vsled svoje tolščobe rad poišče vlažen, hladen prostor, in radi tega tudi po hladni zemlji rije, meni kmet, da jc ta žival nesnažna, in redkokedaj ji nekoliko postelje. Krmo, ki je navadno pregorka ali premrzla, vlivajo v nesnažno, celo gnilo korito, pri tem pa že mislijo na sočnata stegna in okusno slanino. — Kmetovalec! — ne pozabi, da ravno prešič zahteva dobro rejo, čisto s tali išče, v rej e no krmenje, in ves tvoj trud ti bo on povračal še v obilnejši meri nego marsikatera druga domača žival. Krvava uš. — Da se iznebimo tega nemarnega sovražnika naših jablan, ukrenimo taka pota: Tega mrčesa opazimo po belih raztro-senih naseliščih na drevesih, katere se okrvave, če jih zmanemo; — zaradi tega se temu mrčesu pravi „krvava uš8. — Da bi se ta mrčes ne širil, dobro je, krog drevesa skopati plitvo jamo in jo posuti z ne-ugašenim apnom. Ravno tako naj se posuje po bolehnem drevesu apno, in sosebno za- *) Suhe kr m e so one, ki imajo le malo več vode v sebi n. pr. seno, slama i. dr.; med tem, ko imajo sočne krme (krompir, repa, vsa zelenja itd.) še preobilno odstokov vode, vsled tega je njih specifična teža veliko večja. mažejo naj se vse luknje in lubadove špranje, ker tu dobi mrčes večinoma zavetišč. Upe-šanim drevesom pa naj se pripomaga z dobrim gnojenjem. — Lug, ki smo ga dobili iz navadnega pepela, je proti temu mrčesu izkušeno sredstvo. — ^Obnesla se je tudi zmes, ki smo jo napravili iz 10—u20 dekagramov petrolija in pol litra vode. S čopičem ali pa s škropilnico (pri visokih drevesih) poškropimo bolne veje. — Če se poloti uš tudi gornjih korenin, kar se večkrat dodaja, polije naj se z omenjeno zmesjo tudi gorenja plast zemlje. Če se pa uš močno širi, je vzajemno sodelovanje sadjarcev, proti temu mrčesu prva in neobliodna potreba. — Saje so dober gnoj. Njih temna barva pospešuje, da se ogreva zemlja ; tudi imajo še razne soli v sebi. Gnojili bomo spomladi revno setev, toda le o vlažnem vremenu. Proti podganam priporočajo kresilno gobo, katero smo zrezali na drobne koščke in jo napili s tolščo. Steklenice se dadd dobro čistiti, nko diše po plesnobi, če jih izperemo večkrat z vodo, v katero smo natrosili dobro zdrobljeno oglje. 4400 letni kruh. Prof. Wittmak v Berolinu hrani košček staroegipčanskega kruha, čegar starost on ceni nad 4400 let. Največji sod. V Kaliforniji so izdelali sod, ki drži 3590 hektolitrov. Ta velikan je čez 9 metrov dolg in skoraj 8 metrov širok. Govejoreja na Tirolskem. Na Tirolskem nameravajo ustanoviti 32 živinorejskih zadrug za odgojevanje dobrih tamošnjih pasem. Itazstava. Leta 1898., od 11. junija do 10. oktobra, priredi splošno obrtno društvo v Monakovem mednarodno razstavo pod pokroviteljem bavarskega princa Luitpolda. Podelijo se za odlična dela odlikovanja. Vspored dobi se pri trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Amerikanci nameravajo svoje pivo na Nemško pošiljati. V ta namen napravljajo posebne ladije. Izvoz presičev na laško iz Koroškega in okraja goriško-gradiščanskega je prepovedan. Trtna uš se po Nižjeavstrijskem širi; ravno tako tudi po Švici. Najhuje razsaja pa po vinogradih krog Požuna na Oger-skem. Za kratek čas. i. Neki oče je zapustil trem sinovom 17 ovac; najstaršemu je zapustil polovico ovac, srednjemu tretjino in naj mlajšemu devetino. Vsled te čudne oporoke je nastala pravda, kajti vsakdo je hotel dobiti, celo ovco. — Iz zadrege jim je pomagal odvetnik. Kako so naredili to ? II. Neka cerkev je imela dragocen križ, ki je bil poln žlahtnih kamenov ; ti so bili tak6-le vdelani 1 Križ je bilo treba popraviti; župnik ga je nesel k zlatarju in mu rekel: Le pazite, da delavci ne ukradejo kakega žlahtnega kamena. Poglejte: v-pokončni vrsti a b c je 15 kamenov; ako pa štejete v vrsti a h d in a b e jih je na obe strani tudi po 15. — Ali delavec jo oslepil gospodarja in župnika ter ukradel dva žlahtna kamena, dasi jih je ostalo v vseh vrstah a b c, a h d in abe po 15. Rakd je to naredil ? III. c ded eh i i i j k k k k n n v r r r s t u u u čita naj se: 1. črka, 2. domača žival, 3. svetnik, A. beseda, ki se čita tudi po sredi navzdol, 5. rudnina, 6. orožje starih narodov, 7. črka. (Rešitev in imena rešilcev prihodnjič). Rešitve nalog v zadnjem „Primorcu”. I. Miha Brozgovič je tako-le razstavil sodove : 4 4 4 4 4 4 4 4 II. (Sestavil Ivan Špik na Ponikvah). S a 1 i j 0 d e v a b a t a n a b 0 s n a d e k a n P r a k' a n a k 1 0 1 o H e c d i j a k P a v i j a n d r u ž i c a s 1 a n i n a n e m c i r u s i br r a d e e d u n a j a m e r i k a e v r o p a Sodove so prav razvrstili : Fr. Kokošar na G ra- hovem, Tomaž Frandolič in Iv. Svigel v Zdravščini, Anton Kutin v Bischofshofnu, Anton Kalin v Plačah, Henrik Čermelj v Vrtovinu, Janez Bizjak v Kamnjah, Ana Sheimer v Barkovljah. Stolp so rešili: Ignacij Kogoj na Slapu pri Tolm., Henrik Čermelj v Vrtovinu, Anton Kutin v Bischofshofnu, Janez Bizjak v Kamnjah, Franjo Vogrič na Ponikvah pri Slapu, Ferd. Plesničar na Ollici pri Ajdovšč., Ant. Mišic v Steinachu. Nekateri gospodje so poslali le besedilo srednje pokončne vrste, t. j. „Slovanska knjižnica”, a brez besed v stolpu. To pa je premalo. — Nekateri gornjih rešilcev so zgrešili po eno ali dve besedi, a smo jih izjemoma vsejedno sprejeli. Zaželjene snopiče dobe rešilci v par dneh. Loterijske številke. 1. avgusta: Trst............................ 28 6 30 70 62 Line. . ....................... 60 76 30 19 89 5. avgusta: Praga........................... 42 38 80 18 65 Lvov............................ 84 40 26 89 68 Inomost...................... . 10 60 90 24- 37 8. avgusta: Dunaj........................... 87 10 20 22 1 Gradec ........................ 89 30 73 77 13 Tržne cene. za 100 kilov Kava : Santos...............gld. 132-— do 140-— Sandomingo.............. 160' — „ —'— Java.......................160'- „ 164'- Cejlou................... 185'— „ —‘— Moka.................... 192'— „ —'— Sladkor........................ 36'Vj ., 37 — Špeh.............................. 52- „ 56'— Petrolij v sodu................ 18'‘/2 . —' — v zaboju................. 5 80 „ —• - Maslo surovo.................. 64' — „ 66'— kuhano................„ 80' — „ —• — Moka : (Majdičeva): št. 0 gld. 12 50, št. 1 gld. 12'20, št. 2 gld. 12' , „ 3 „ 11-70, „ 4 „ 11'30, „ 5 „ 10-50, št. 6 gld. 9'50, št. 7 gld. — • — Ogerska: št. 0 gld. 12 50, št. 1 gld. 12-20, št. 2 gld. 11'80, „ 3 „ 11-50, „ 4 „ 10-80, „ 5 „ 10'50, št. 6 gld. 9-90, št. 7 gld. 8'50 Otrobi debele.................. gld. 4-60 do 4-70 drobne.................. „ 4 60 „ — . — Turšiča navadna................... 5.50 „ 6-40 Oves.............................. 7.— „ .------ Dunajska borza 18. avgusta 1891). Skupni državni dolg v notah . . . 101 gld. 45 kr Skupni državni dolg v srebru .... 101 „ 55 „ Avstrijska zlata renta...........123 „ 70 „ Avstrijska kronska renta 4% . . . 101 „ 15 „ Ogerska zlata renta 4%...........122 „ 30 „ Ogerska kronska renta 4 %.........99 „ 50 „ Avstro-ogerske bančne delnice , . . 958 „ •— „ Kreditne delnice................ . 361 „ 90 „ London vista....................119 „ 60 „ Nemški drž. bankovci za 100 mark . 08 „ 65 „ 20 mark...........................11 „ 72 „ 20 frankov........................ 9 „ 50 „ Italijanske lire.................. 44 „ — „ G. kr. cekini . . .................. 5 „ 64 „ Železniški urnik. Videm-Čedad in nazaj. Iz Vidina v Čedad. Iz Čedada v Videni. Odhod: Prihod: Odhod: Prihod: 6-12 6-43 7-10 7-38 9-05 9-32 9-47 10-15 1P20 11-48 12-15 12-45 15-44 16-16 16-49 17-16 20.10 20-38 20-54 21-22 CENIK mlinov „Erste Ofen-Pester Dampfmiihlen'1. Via Cappuccini N. 11, (v bivši tovarni sladkorja). Pšenični greš N. Pšenična moka B fl. 13-80 G „ 13-- 0 „ 13 — 1 „ 12-60 2 „ 12 20 3 „ 11-80 4 „ 10 10 5 „ 10-60 6 „ 10-10 7 „ 8-70 , Pšenične otrobi drobne a fl. 4-55 - zob a fl. 7-—, turšica ogerska tl. 5' Sol, turšična moka in drugi pridelki. Za več ko 25 stotov (kvintalov) po sporazuniljenji. Zalog-a pridelkov iz Monastera. Riž mutico La a 11. 24 za 100 kg. ,, „ II.a ,, ,, 22 ,, ,, ,, >, III.a ,, ,, 19 ,, ,, ,, in ceneje vrste od drugih tovarn. Vino za domačo rabo v sodčkih po 56 litrov: po 14, 16, 18, 20 in 24 kr. liter. Vse brez zaveze. 2 “ — if-i ; = iMi" ^ =- I lil! debele a fl. 4 75, domača fl. 6' trgovec s steklenim, porcelanastim in glinastim blagom v Gosposki ulici št. 4 v Gorici naznanja cenjenim svojim odjemalcem v Gorici in na deželi, da ima vsled sporazumljenja z drugimi trgovci z enakim blagom, svojo prodajalnico ob nedeljah in praznikih zaprto. Zahvaljuje se jim na dosedanji naklonjenosti, se toplo priporoča za slučajne druge potrebe obljubljajo vedno pošteno in točno S. 146 2 — 1 postrežbo. P. 58 2—1 Odvetnik dr. Camillo vitez Egger je preložil z dnem 1. avgusta t. 1. svojo pisarno v Bauiuuimo-vo hišo v Gosposki ulici št. 7. prvo s. 137 6-2 nadstropje. p. 57 6-2 Ozki ulici (via Stretta) št. 1 v Gorici priporoča-škropilnicc proti peronospori (ponovljene po Vermorelovi sestavi) iz trdega in svitlega bakra priprosto sestavljene. Zalistke (valvole) se lahko premenja. Gena je zelo nizka. Popravlja druge škropilnice, Spre-jemlje naročila za druga kleparska dela. Postreže pošteno in solidno. 62, 3. Strugarska delavnica Andreja Reja v Podgori priporoča se za vsakovrstna strugarska dela, kakor: čolne, krogIj e za igre, noge za mize, omare, škrinje itd. Postreže po ceni in izdeluje dobro. Priporoča se rojakom v Gorici in na deželi. \}^ovm\x\\x na glavnem trgu v nekdanji Pallovi hiši priporoča rojakom iz Brd svojo trgovino jedilnega blaga in domačih, zunanjih pridelkov, n. pr. sladkor, kavo, riž, olje, moko in druge reži, dalje petrolij ter raznovrstne svede za cerkve in pogrebe. ,;s Postrežba je vestna in poštena, cene zmerne. Prodaja STEINFELDSKO PIVO, vino in žganje M. Brass, v Gorici na Komu 8 (v bivši Reichovi hiši). 5)t. ^*o\\c je odpotoval iz Gorice do 15. septembra t. 1. 150 i Ozira vreden zaslužek posebne vrste in dolgotrajnosti ponudi se v vsakej fari razumljivim, krepostnim in spoštovanim osebam. Pismena vprašanja pod ,9132“, Gradec, poste reslante. 3 J, 25—25 Za mlekarje in gospodarje! Tvrdka G. Ferd. Itesberg' v Gorici je spravila v trgovino novo vrst moke za rejenje živine, katero uporabljajo že v planinskih deželah vsi živinorejci in mlekarji. Ta s. 123 8-0 moka za pitanje je pripoznana po c. kr. kmetijskem poskušal išču v Gorici kot izborno sredstvo za rejenje in jo priporoča odjemnikom radi svoje redilne lastnosti za boljšo kakovost kravjega mleka. Moka za pitanje se dobiva v zaznamovanih in s svincem zapečaćenih Žakljih od 50 kg. po 3 gld. pri tvrdki J. Kaučič v Gorici na Kornju ter pri tvrdki G. Ferd. Resberg v Gorici v stari cukrarni v kapucinski ulici. p. 53 7_a ^{hrcjncr^ ^ le kot ^ j primes k bobovi kavi edino zdrava kavina pijača. Dobi se povsod, pol kile _ za 25 kr. Svarilo! Zaradi ničvrednih ponarejenih izdelkov je treba paziti na izvirne zavoje z imenom Kathreiner S. 103 10 -7 IZDELOVANJE p> 45 12—3 strojev in priprav vseh vrst Ivan Schindler, Dunaj-Htniberg. Priprave in stroji za poljedelstvo, vinarstvo, kavarnarje, gostilničarje, mesarje, sladčičarje, barvarje, sedlarje, tapecirarje itd., kakor tudi za domače gospodarstvo — vse po najnižjih tovarniških cenah. Ceniki v slovenskem jeziku in z nad 300 podobami gratis in tranko. Obračati se je naravnost na Johann Schindler, ttfien-Himberg. Kadi dobička na sadju in vinu! STISKALNICE “ vynd„n,L gVoz'd)a z vedno delujočim dvojnatim pritiskalom in ravnalom tlačilne moči ,Hercules* z jamstvom največje vsposobljenosti za delo do 20°/0 veča nego pri drugih stiskalnicah. Mlini za sadje in grozdje Robknfi za grozdje. — Popolne moštarne stoječe in vozne. Stiskalnice za sok, mlini za pripravljaite malinovca in drugih sadni!) sokov. Sušilnice za sadje in zelenja d, stroji za olupljevanje in rezanje sadja. Najnovejše samodelujoče patentovane trtne in cvetlične škropilnice „Syphonia“ Izdelujejo in razpošiljajo pod jamstvom kot posebnost najnoveje, najizvrstneje, najtrajneje, pripoznano najbolje sestave | P H. M A Y F A R T H & Co. c. kr. jedino priv. TOVARNA KMETIJSKIH STROJEV, LIVARNA IN FUŽINA NA PAR. Dunaj, II. Taborstrassc 76. 50 10-2 Odlikovan z 300 zlatimi, srebrnimi in bronastimi svetinjami. Obsežni popisi in mnogobrojne priznalnice zastonj. — Zastopniki in prekupci se iščejo. Slovanski obrtniki in trgovci. Oti)1)', | Franjo Jakil i A Tovarnar kož v Rupi a V zaloga v Gorici Raštel 9. ▼ Gostilničar Ivan Lisjak S S in-i ,Rajhu“ št. 5. na Kornu, priporoča svojo j gostilno: vino belo vipavsko in briško, teran S kraški, pivo steinfeldsko, kuhinja dobra, sohe iz-S vrstne za prenočišče, prostorni hlevi za živino. -Cene primerne. Ig, B9K9B9E9ECB9B9E99B9E9B9BMMB9B9C Lončar Alojz Černe v Kuharidu izdeluje vsakovrstne lončene peči in modovnice za ognjišča po najnovejših uzorcih. Gene so nizke in dobro blago. Prevzame tudi stavbinske okrase po doposlanih načrtih. i ANTON OBIDIČ k T čevljar v Semeniški ulici št. 4 se Y h priporoča Slovencem v Gorici in A ▼ v okolici za blagohotna naročila^v Fotograf A. Jerkič «► IVAN DEKLEVA na Travniku Jr veleh-Sec 2 vinoin, ^ i priporoča svoj fofografični <► \ svojih zalogah vseh ^ » za vod zavednim Slovencem na <► vrst doma,-ih m istrskih vm. ,, ... ^ Cene zmerne. Uonskem. H9B9B9B9B9B9B9B99B9B9B9B9H989Z9I Trgovec z vinom Anton čoš, v Nunski ulici, v Gorici (gostilna pri .belem J zajeu“) priporoča bogato zalogo vsakovrstnega belega in črnega vina v sodčkili od 50 1. naprej, _ katerega ima v svoji zalogi v glediščni ulici, 20. E? Cene zmerne, poštena postrežba. B9B9B9B9B9B9B9B99H ■> B9B9M9B9B9B9I Pek Karol Drašček ^ priporoča (► ■** «► Goriškem. v"',w *4|_ «♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦« St i pekarijo v Riva Como 4 in podružno prodajalnico kruha | v Semeniški ulici 2. •99999999999999999999999999999 Svečar J. Kopač v Gorici Solkanska ulica 9 priporoča pristne čebelno-voščene sveče kg po gld. 2 J5. Za pristnost jamči s 1000 kron. Sveče slabejših vrst po jako nizki ceni. Zaloga kadil za cerkve po gld. U20, 1 gld., ter 50 kr. kg. i 9 Razpošilja na vse kraje avstro-ogerske monarhije. • 5 jUHT" Za pristnost vina jamči. 0 99999999999999999999999999999999 99999999999999999999999999999999 r 19999999999999999999999999999999 Trgovec z vinom Ant. Pečenko • 2 Vrtna ulica štv. 8. 9 prjporoča v sodčkih od 56 litrov naprej 9 pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, j J briskih in istrskih vinogradov. — Gene zmerne, - • postrežba točna. _ • Za pristnost vina jamči. "TSISI ® 9<^9<^9<>«9<^94^94k>9 . Anton Kuštrin a ^ Gostilničar Ivan Reja ^ . Usnjar Franc Bensa 4 ▼ v Gosposki ulici štv. 23 ▼ 4 priporoča svojo gostilno „pri 4 T v Ozki ulici 8 A 4 piiporon, 4 4 golobu" za vojašnico štv. 7. 4 4 priporoča, vsakovrstno usnje, ^ A svojo trgovino raznih jedilnih A 9 Vino belo in črno prve vrste. 9 A podplate, kopita, orodje in druge a ▼ poU ebščin. Postrežba ločna. T ^ Kuhinja dobra. Cene zmerne. ^ ▼ potrebščine za čevljarje. -O--O-O-9--9-<>-994t>-9-«-9- * Klobllčill’ AlltOll Foil ♦ 4 Andrej Jakil « no Kornu ^ v Semenižki ul'ci ^ ^ Tovarnar kož v Rupi ^ priporoča svojo zalogo razno- ^ ^ priporoča svojo bogato zalogo jj, 4} Miren ^ 4« vrstnega jedilnega blaga. - A 45 klobukov in kap ter gostilnico 41 45 Postrežba vestna. ^ * preskrbljeno z izborn. vini. Prodajalnica na Kornu v Gorici, I |iri|ioroča svojo zaloyo yQriškeya piva. |: aa«««ee,i.^«3«oee nu, v uu.is^^ «,.^1 »t. i«. l upiavijunn«, smes nike, papir, knjižice itd. $6 in izdelovalmca žičnih blazin v nunski ulici št. 14. J št. 4. - Zaloga pušk, streljiva, šivalnih strojev E itd, v nunski utici št. Ki. Popravljalnica koles i? i« ^ in izdelovalnima žičnih blazin v nunski ulici št. 14. S5 Veliki prazni soiiovi Lz Srbije, iz Ji ras to v ega lesa z želt'z-nimi oliroči, od 20-70 liektov, 6-7 cm. debelosti v glavi, popolnoma zdravi, so na prodaj. Natančneje poizvedbe daje upravništvo ali Ar Jiiši via to. r.-t; s Dreossi štv. 2. -n p JO S. V I N D Y S tovarna strojev in livarna Praha - Smichov, Vinohradsk& ulica št. 94. priporoča patentne stočilne stroje brez zamaševanja in s sočasnim zamašenjem steklenic, ZRAČNE TLAČILKE -9Hkl (lastna iznajdba) povsem nove, zboljšane sestave, kotle s pumpo, čistila za steklenice, zamašilke in kaprovalko steklenic, tlačilke, parni ventili in zaklopnico vseh vrst iz rdečega zlitka, medenine ali železa od najmanjšega do največjega obsega. gppp. Ceniki na zahtevo brezplačno.