£jufil|(iiislu Cist
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vaak dan ra/zen nedelj in praznikov ob 5. uri zvečer.
Uredništvo In upravnlitvo: Kolod*omko ulloo itov. 15. — Z urodnikom go moro Rovorltl vsak dan od II. do 12. uro. — Rokopisi io no Tračajo. — Innoratl: So«t«topna potlt-vrita 4 kt., pri v«ukr»tnom ponav t|anji dajo ao popuat. — Velja *a Ljubljano v iipravniitvn: «a oolo loto 6 gld., ?.a pol lota 8 gld., za četrt lota 1 gld. 50 kr , na moaoo 60 kr., poiiljatov na dom »olja meaoftuo D kr. y«6. Po volti velja aa odo
loto 10 gl., »a pol lota B gld., ea četrt lota 2 gld. 50 kr. In za J od on moaeo BB kr.
Štev. 281.	V	Ljubljani	v soboto, 10. oktobra 1885.	Tečaj II.
Enakotežje na balkanskem polu-otoku.
Upati bi bilo, da se stvari na balkanskem Poluotoku navzlic nepričakovanemu prevratu, ki se jo dogodil v vzhodnji Rumeliji, razmotajo in rešijo mirnim potem, ko bi ne bilo onega pravila
0	»enakotežji“, kojega sicer nikakor ne nahajamo jasno izrečenega v mednarodnem pravu, a na kojega se uže dolgo rade sklicujejo evropske vlasti. Bolgarija zjedinila se je z vzhodno Rumelijo brez Polivanja krvi, brez vsacega nereda ali izgreda, Suje se, da niti sultan nima mnogo zoper to. Razloček bi v istini med prej in sedaj ne bil Bog Z|>a kako velik. Namesto Gavril paše oskrboval bi Nieato gouvernfirja v tej provinciji knez Aleksander Je tudi kot knez obeh Bolgarij. Vpliva 114 vzhodnjo Rumelijo sultan uže prej ni nobenega imel, tedaj bi tudi ta prememba za turško d^avo ne bila posebne pomenljivosti. Pri teh okolišCinah tedaj nikakor ne bi bilo čudno, ako k* se bilo združenje Bolgarije z vzhodno Rumeni0 vsestransko priznalo in bi se bilo dalnje reševanje vzhodnjega prafianja za zdaj še prepustilo Prihodnjim časom. A prišlo je drugače!
Druge državice balkanskega poluotoka niso imele prav za prav nikakega vzroka, mešati se v zadeve, ki se tičejo v prvi vrsti le Turčije in Bolgarije. Ne Srbija, ne Grška, ne kaka druga država ni trpela pri tem kake dejanjske škode. Njih ozemlje ostalo je po polnem nedotakneno, tedaj Človek mislil, da tudi vzroka kakega vznemirjenja z&nje ni. Vender temu ni tako. Srbiji in Grški res ne preti nikaka nevarnost, da jim odtrga kedo kos ozemlja, in vender oborožujeti obe državi. Povod jima daje znamenito pravilo o enako-
Listek.
Blag rojak.
Ko trombe glas, ko zvon doni Od vrlega moža spomin!
Koseski.
Dne 24. januarija 1. 1744. spisal je v nemškem radci Martin pl. Lamb iu Schwarzenberg oporoko NVojo. Skoro poldrugsto let je minulo od tedaj — in danes se javljajo blagodejne posledice zadnje volje plemenitega moža, ki na tujem ni pozabil rodne zemlje m vasi, kjer lnu jfl tekla zibelka.
Oporoka je uže po obliki svoji jako zanimiva in *ato je nekoliko obširneje podajemo „Zvonovim“ '“'tateljem.
V	uvodu pravi Martin pl. Lamb in Sclmarzen-erB» da se je odločil pisati poslednjo svojo voljo 8|ed6 minljivosti življenja, ki nam kar prej otluj 8,ne» in gled6 na to, da je življenje prav za prav zastava smrti. Dušo svojo priporočivši brezmejni Milosrčnosti božji in ukrenivši, da se truplo njegovo pokoplje prav preprosto, ter bere trideset l|laš zadušnic, natanko popiše premoženje svoje
težji sil. Sicer je zelo dvojljivo, ako so bile do-sedaj sile na balkanskem poluotoku res enako razdeljene, a diplomatje na berolinskem shodu bili so tedaj tega mnenja, da se z določbami, s kojimi so podali balkanskemu poluotoku novo podobo, vhtvari ondi enakotežje, in na podlagi teh premis sklepajo Srbija in sosedne države sedaj čisto logično, da se z vsakim razširjenjem mej dosedanje Bolgarije moti enakotežje na vzhodu.
Praša se sedaj, kako stališče bode zavzemala Evropa temu izvajanju nasproti. Bodo li evropske vlasti priznavale tudi zdaj še to pravilo o enako-težji, kojega so same postavile in na kojega so se opirale prej uže v premnogih slučajih, ali se jim bo bolje zdelo zapustiti dosedanje stališče. Cela zadeva postaja nujna in treba bode v kratkem odločiti se. Oboroževanje napreduje na vseh straneh. Srbija je v največi naglici postavila na noge primeroma veliko in dobro oboroženo armado. Isto tako mobilizuje neprestano Grčija, in iz Krete dohajejo vesti, iz katerih se sklepati da, da se tudi tam v kratkem dogodi kak prevrat. Še ni tekla kri, a nevarnost je velika, da v kratkem poči na tej ali oni strani puška, katere pok bi znal vzbuditi grom pretresajoč ves svet. Nevarnost postaja tem večja, ker vsled novejših poročil tudi THrčija napenja zadnje svoje moči hoteč ohraniti si še to malo avtoritete, kar jo ji je ostalo po usodepolnih nezgodah zadnjih let. Kakor se poroča, sklenila je turška vlada z avstrijsko-ogerskim Lloydom pogodbo, vsled kojega ima ta do 50000 mož prepeljati iz azijskega ozemlja v Evropo. Tudi turško vojno brodovje dobilo je povelje odriniti proti obrežji na evropski strani. Vse to dela tedaj balkansko zadevo še kočljivejo in ako Evropa ne stori v najbližnjem času potrebnih korakov, ako
se ne sporazumejo velevlasti v kratkem o načinu, kako preprečiti pretečo nevarnost, potem zna priti uže zdaj oni trenotek, ono konečno reševanje vzhodnjega vprašanja, kojega se je Evropa od nekedaj tako bala.
Sicer se govori, da je knez Bismarck uže izrekel veljavno svojo besedo ter razložil svoje menenje, ki ga ima o tej zadevi. Njega pred vsem baje ni volja držati se za sedaj onega pravila o ravnotežji. Pred vsem moralo bi se tedaj Srbiji in Grški pojasniti, da nimajo v tem oziru gojiti nikakih nad. Na drugi strani pa knez Bismarck baje tudi ni ravno zoper to, da se združenje obeh Bolgarij, ki je faktično uresničeno, razruši, tem manj, ako se Turčija sama sprijazni 8 tem faktom. Ako bi vse velevlasti bile iste misli, potem bi ta zadeva res ne bila več tako komplicirana. A nekaj dru-zega dela težavo. Nemčija pri vsem tem ni čisto nič prizadeta in interesi nemške države ne utrp6 nikake škode, naj se uže poveča Bolgarija, ali kaka druga država na Balkanu. Težavneje stališče ima pri tem Avstrija. Odnošaji med Srbijo in Avstrijo bili so zadnje čase tako prijateljski, da je naši državi gotovo težko, stopiti Srbiji nasproti z ono odločnostjo inener-žijo, kakor to lahko storite Nemčija in Rusija. Prijateljstvo Srbije ima za našo državo zlasti od časa sem, ko je Avstrija zasela Bosno in Erce-govino, veliko pomena in zato se tega prijateljstva ne more in ne sme lahkomiselno znebiti.
Iz vsega tega je razvidno, kako težaven in kočljiv da je še vedno položaj na Balkanu, a tega kriva je mnogo teorija o „enakotežji“. Vender upamo, da se nazlic zamotanemu vprašanju posreči modrosti evropske diplomacije spraviti to zadevo v oni tir, po katerem dospč do srečnega izida.
in napravi iz njega fidejkomis za sorodnike. V gotovini zapušča dvanajst tisoč goldinarjev, ki so naloženi v mestni banki dunajski. Vrhu tega našteva razni i dragocenostij, katere dobi dedič njegov: srebrno posodo, težko 52 lotov; par risanic, ki jih je zdelal slavni puškar Jurij Kaiser na Dunaji; par lepih pušk od nič menj slovečega dunajskega mojstra Ivana Bosa; dolgo špansko risanico, ka-keršne delajo v Dunajskem Novem Mestu. Denar, dragocenosti in ostala oprava skladajo fidejkomis, katerega prvi posestnik je imel biti po volji te-statorjevi njegovega brata Antona Andreja pl. Lamb in Schwarzenberg, doktor zdravništva, Jin njegovi otroci; ako ti pomrjo, dobi fidejkomis tretji netjak, oziroma njegovi otroci. Treba pa je, da uživatelj fidejkomisa ostane zvest veri očetov in da nikdar ne pozabi dolžnega spoštovanja do udov slavne habsburške hiše; kdor bi se ne ravnal po tem, izgubi pravico do fidejkomisa in odstopiti ga mora zakonitemu bližnjemu nasledniku.
Ko bi pa izmrli moški dediči bratovi, potem naj st vse premoženje porabi za blagodejne ustanove. Ustanovno pismo naj sestavi župnik vipavski ali pa njegov vikar v črnem Vrhu v soglasji s
cerkvenimi in srenjskimi predstojniki črnovrškiini na Kranjskem. V prid duše oporočnikove naj se napravijo ustanove za dečke in deklice testator-jevih sorodnikov v Vipavi, črnem Vrhu in v Idriji, da bodo pridno hodili v šolo. Ko bi pa teh ne bilo, smejo se ustanove tudi podeliti drugim marljivim otrokom iz vipavske, črno-vrške in idrijske fare.
Fidejkomis je užival najprej Martinov netjak Jarnej Josip, za njim pa ga je dobil okoli leta 1763. Melhijor pl. Lamb in Schwarzenberg, bivši oficijal pri c. kr. tabačnih dohodkih in dvornem knjigovodstvu, kateremu je nasledoval mladoletni sin Martin. Ta je bil zadnji rodovine pl. Lamb in Schvvarzenberg. Umrl je 19. aprila 1. 1868. v Budimpešti, star 72 let in neoženjen. Zadela ga je bila kap v Kraljevih Varih.
Deželpo sodišče v Gradci je z odlokom 20ega avgusta 1. 1869. proglasilo, da je fidejkomis prenehal s smrtjo zadnjega pl. Lamba ter ukrenilo, da se premoženje porabi v zmislu ustanovnega pisma. Imetje znaša danes 21 150 gld. jednotnega državnega dolga v bankovcih, ki se bodo porabili po predlogu g. vikarja in cerkvenega ter občin-
Porodilo o blaznih na Kranjskem v letu 1884.
V	kranjski deželni blaznici s podružnico bilo je v letu 1884 195 postelj s 317 bdlnimi. Število bčlnih se v primeri s prejSnjim letom ni dosti spremenilo. Izmed 317 umobčlnih bilo jih je iz leta 1883, ostalih 166, a 151 prirastlo jih je v teku leta 1884.
IzpušCenih je bilo 53 ozdravljenih, 56 ne-ozdravljenih ali drugam premeščenih, in 21 jih je umrlo, ostalo je tedaj koncem leta 1884 187 oseb. Od 130 odpuščenih oseb bilo je tedaj 41 °/„ ozdravljenih, 43% neozdravljenih ali premeščenih in 16 °/0 umrlih.
Izmed 317 blaznih bilo je 163 ali 51 °/0 moških in 154 ali 49°/0 ženskih.
Oskrbovani blazni razdelč se po vrsti bolezni tak6-le:
		Število		
		moških	ženskih	vkup
Besnih . .		24	30	54
Otožnih. .		11	23	34
Norih . .		45	40	85
Bebastih .	« ♦ • •	47	54	101
Pohabljenih				
na umu z		25	7	32
božjastjo ali	• • • > •		1	
hromoto				
Blaznih vsled pijanče-				
vanja . .	. . . •	11	—	11
Po stanu razdelč se		blazni tak6-le:		
		Število		
		moSkih	ženskih	vkup
'	i samski	15	24	29
Besni	zakonski .	9	5	14
	1 udovski .	—	1	1
	samski	6	11	17
Otožnih .	zakonski .	5	9	14
	udovski	—	3	3
	samski	24	26	50
Norih	zakonski .	18	10	28
	udovski .	3	4	7
	r samski	37	44	81
Bebasti .	1 zakonski .	9	8	17
	[ udovski .	1	2	3
Pohabljeni	samski	15	6	21
na umu z	zakonski .	9	1	10
božjastjo ali hromoto	udovski .	1		1
Blaznih	samski	8	■—	8
vsled pi- J	zakonski .	3	—	3
jančevanja	udovski .	—	—	—
Po tej razdelitvi je		razvidno, da je		največ
blaznih med samci z 68 % i 27 %			vseh blaznih je	
zakonskih in 50 udovskih.
Po veroizpovedanji bilo je 313 rimsko-kato-likov in 4 protestanskega veroizpovedanja.
Med oskrbovanimi blaznimi bilo je 313 iz Kranjske, 80 bilo je iz raznih drugih pokrajin
skega predstojništva v Ornem Vrhu za deške in dekliške štipendije. Štiri ustanove so po 150, štiri pa po 50 letnih goldinarjev ; nobena ni omejena na kako posebno vrsto študij.
Toliko ob ustanovi. Žal, da nimamo o življenji blazega rojaka skoro nikacih podatkov. Leta in dne njegovega rojstva ne znamo. Iz oporoke je razvidno, da je bil krščen v vipavski podružnici sv. Jošta v črnem Vrhu in da je vedno ostal samec. Pisal se je od začetka pač za Lampeta — priimek, ki je v njegovem rojstvenem kraji zelo navaden. Sam pripoveduje v poslednji volji, da je služil trem rimskim ceaarjem: Leopoldu, Josipu in Karolu. Navzočen je bil v vseh turških, francoskih, španskih in laških vojnah tedanje dobe ter posloval v dvornih in vojaških stvareh. V svoji oporoki pristavlja izrecno, da je služboval vedno z „najudanejšo zvestobo" ter ukrenja, da se to zapiše na njegov nagrobni spomenik.
Z ozirom na vlado cesarja Leopolda I. (1657 do 1705) lahko sklepamo, da se je pl. Lamb porodil v drugi polovici 17. stoletja; oči pa je zatisnil I. 1744., najbrž v Gradci. Kjo je pokopan, ne znamo. Grobnega spomenika, kakeršnega si je
Avstro-Ogerske, 4 bili so podaniki nemškega cesarstva.
Po starosti razdelž se blazni tak6-Ie:
Od 1. do 20. leta bilo je 13 blaznih, od 21. do 30. 68, od 31. do 40. 109, od 41. do 50. 58, od 51. do 60. 45, in nad 60 let starih bilo jih je 24, in sicer slepih.
Po poklicu bilo je 57 trgovcev in obrtnikov, 116 delavcev in slug, 16 uradnikov, 60 kmetovalcev, 5 vojakov, 3 dijaki, 1 duhovnik, 5 učiteljev, 2 zdravnika, 2 kaznjenca, 3 zasebniki in 47 raznih drugih.
Od 130 odpuščenih oseb zdravilo se jih je 26 jeden mesec, 26 od jednega do treh mesecev, 21 od 3 do 6 mesecev, 22 od 6 do 12 mesecev, 16 jedno do dveh let, od dveh do treh let 8, od 3 do 4 let 3, od 4 do 5 let jeden, in nad 5 let 7.
73% bilo je do jednega leta in 27°/0 nad jedno leto v oskrbovanji.
Vsi izdatki znašali so 49 673 gld. 82 kr.; za osebo in dan O 76 kr., taksa za oskrbovanje znaša za prvi razred 3 gld., za drugi 2 gld. in za tretji 80 kr.
Razven 317 blaznih, ki so bili v oskrbi v deželni blaznici, bilo je pa še 517 tacih blaznih, ki so bili v oskrbi doma. Te vrste blaznih bilo je v Ljubljani 17, v političnem okraji Postojina 96, Kočevje 44, Krško 18, Kranj 62, Ljubljanska okolica 48, Litija 38, Logatec 53, Radovljica 17, Novo Mesto 51, Kamenik 58, Črnomelj 15.
Med temi blaznimi bilo je skoro polovico tacih, ki so bili slaboumni, neznatno je število besnih, kar je ravno omogočilo, da se je oskrbovalo toliko umobolnih doma.
Največe štev lo blaznih je v okraji postojin-skem, najmanje v črnomeljskem, v obče je pa število blaznih Kranjske, enako drugim planinskim pokrajinam, dokaj nad povprečno številko. —e.
Politični pregled.
Avstri]sko-oger8ka država.
V državnem zborn vršilo se je včeraj najprej nekaj volitev v odseke. Poslanec grofHohen-wart, kateri je bil v prejšnjih zasedanjih načelnik budgetnemu odseku, je zdaj z ozirom na svoje stališče kot predsednik najvišjemu računskemu dvoru odbil vsako izvolitev v ta odsek.
V včerajšnji seji hrvatskega sabora sprejel se je na predlog Kuševiča konec debate. Generalni govornik narodne stranke K r š n j a v i obračal se je proti besedam Tuškanovim, Mazzurinim, Smičiklasovim in Živkovičevim. Govornik opravičuje predlog narodne stranke, kateri je oprt na zaupanje do bana in Ogerske. Hrvatska se s tem ne odreče svojim pravicam, marveč jih skuša le po postavni poti doseči. Po tel poti možno je vse doseči, kgr deželi po pravici, gre, ali pa še več.
sam volil v oporoki, ne vidimo nikjer več. Kamen je izginil — a spomenik, ki si ga je postavil blagi mož z oporoko svojo, bode traja! dalje, nego kamen in ruda; v srcih hvaležnih potomcev živel bode na veke. Naj rod6 njegove ustanove one blage sadove, ki si jih je želel plemeniti rojak, mož slovenske korenine, prejasen vzgled neomah-ljive zvestobe do vere, cesarja in domovine svoje.
»Ljubljanski Zvon."
Proklet. a!
(Roman Spisal Emiln Uichobourg; po E Vacanovi prodo-lavi prosto poslovenil Janko Leban.)
(Dalje.)
Prebravši pismo, pogleda Leona. Starčkove oči so žarele.
Mladenič ga povprašuje s plašnimi pogledi. „Leon!“ d6 glumač. „Tvoj oče je bil sin grofa in grofinje Busaičres-ove!“ — „Odkod lito veš?" vikne Leon zel6ganen. — „Jaz poznam grofinjo."
—	„Ti jo poznaš?..." — „Da." — „Iz česa pa sklepaš, da je bil zavrženi in utajeni ta otrok sin
Proti Smičiklasu govoreč dokazuje govornik sovražnost opozicije ter kaže na vzvišeni vzgled Nj. veličanstva, katero je uže toliko dalo znamenje po-mirljivosti ter si ravno zaradi tega pridobilo srce vseh. Govornik odločno zavrača sumničenje, češ, da je narod, osehito v Krajini, sovražen Ogerski. BPovejte narodu le resnico in videli boste, da ne, goji sovraštva, marveč tako misli, kakor njegov konstituciionalni kruli." — Baron Živkovič izjavlja, da je pripravljen za vsa svoja dela dati odgovor pred sodnijo ter zavrača predgovornikovo obdolževanje kot navadno natolcevanje.
Tuje dežele.
Srbija oborožila je do zdaj deset letnikov. Slednji trije dajo po 8000 m6ž, prejšnja dva p« 6000 m6ž in pet najstarejših po 5000 izvežbane vojske. Vseh vojakov bi bilo baje v orožji 50000 mdž.
Iz Plovdiva se poroča, da je vedno več upanjai da se reši vzhorinorumelijsko vprašanje s kompromisom. Sultan je baje uže za trdno izrekel, da je voljan priznati kneza Aleksandra kot glavnega guv8rnerja vzhodne Rumelije, tako da bi bila med to provincijo in kneževino personalna unija. Mi smo uže jedenkrat j oudarjali, da bi bil ta na-črt morda najprimernejši, da se za zdaj ohrani mir na Balkanu, da se sultan v posesti ne pri-krati, in druge države uimajo vzroka, zahtevati novega ozemlja.
S Krete se poroča, da med tamošnjim prebivalstvom vlada veliko vznemirjenje. Turčija, katera je ob prvih poročilih o uporu v vzhodni Ru-meliji vzela od tam nekaj čet, hoče jih zdaj zopet pomnožiti, katere naj bi vsako sovražno gibanje takoj zadušile.
Iz Londona se poroča: Ker je Turčjja sklenila, da jemlje ozir na združitev Bolgarije z vzhodno Rumelijo, obrača zdaj svojo pozornost na Srbijo in Grčijo in sklenila je sestaviti tri vojne oddelke, kateri bodo imeli stražiti srbsko, grško in bolgarsko mejo. Macedonija dobi baje avtonomijo, da se tako zabrani dalnje razširjanje Bolgarije.
irski avtonomisti so uže razglasili svoj program za bodoče parlamentno zasedanje; Paraeli objavil ga je dne 5. t. m. On je dejal, da bode v novem parlamentu program irske stranke imel samo jeden smoter, namreč narodno nezavisuost Irske, in on da je prepričan, da dosežejo ta smoter. Ko bi imela Irska lasten parlameet, imela bi moč, irsko industrijo vsak nekaj časa braniti. Irski parlament bi branil domačo industrijo proti angleški konkurenci. Angleški državnik, skončalje Parnell, kateri bi Irski dal pravico, da sama oskrbuje svoje domače zadeve, odstranil bi jedno največjih nevarnostij, katere pretijo Angleški, namreč nevarnost, katera bi mogla prinesti brit.ski državi pogin.
grofa in grofinje Bussi6res-ove?“ — „In vender je tako!" — „0, razloži mi stvar, govori!" — „Kakor sem ti rekel, jaz poznam grofinjo. Ona me je zmerom vzprejemala zel6 dobrotno. Dobrotljivost je nje najlepša čednost. Uže štirideset et prebiva blaga ta gospa v velikem krasnem gradu blizu Clamecy-a v okrožji Ničvre-skem. Ona je zel<5 bogata; kajti kakor se govori, ima le od svojega posestva d’ Arfeuille-skega toliko prihodkov, da bi ob njih lehko živelo več občin. V resnici p® je dobrotna vila vsem ubožnikom. Ona živi le nad-ožnim, žalostnim, nesrečnim ljudem. Njena mošnj« je odprta vsem! Sezidati je dala šole, v katerih se ubogi otroci poučujejo brezplačno. Ustanovil* je tudi sirotnišnice in b<5lnice. A obožava jo tud* vsak, ki jo pozna. Uže tri leta sem hodil s svo-jimi marijonetami okoli, ko me vprvo pokličejo v njen grad, da bi tam trumo majhnih grofinjinib varovanev razveseljeval s svojimi igrami.
Grofinja sama je sedela med otroki. N®> 1,11 )i se hvalil, a reči moram, da sem se onegft ve" čera samega sebe prekosil, tako cel6, da 11,0 grofinja po končani predstavi pokliče v svoj salon ter mi tam izrazi svojo zadovoljnost. Moral sem
Dopisi.
Z Dolenjskega, 8. oktobra. (Izv. dop.) Misel, k°j° so nekateri možje sprožili, da bi so delovanje »Scbulverein“-ovo paralelizovalo, vzbudila je posebno v onih krajih, kjer se v njih bližini s tem d|,uštvom propaganda dela, veliko pozornost in veselje. Ako se je leto za letom to delovanje brez vaacega pravičnega nasprotja mirno gledati moralo, našlo se je sredstvo, kojo je v stanu, ako_ se bode BJLiLLo_m močno vpnrahljalo, da se ta spak iz uaše ožje domovine odstrani, da se mir med naš —‘od Privabi, pa tudi, da se onim elementom moč \zatne, kjyian_ na dan nas in ,naš...napad—pred.
HBtggi v židovskih listih _grd6._
A Osebito ljudsko učTfeljstvo pozdravlja osnovitev »Družbe sv. Cirila in Metoda" s posebno / radostjo, kajti ne le da se je ravnotežje proti tu-I jemu društvu zadobilo, s katerim so do sedaj omah-\ljive ali pa v bždi »toječe učitelje mamili in jih 'ovirali, edino dolžnosti svojega stanu opravljati, < ampak doseglo se je tudi, da se bodo ljudski učitelji z radostjo v vseh onih krajih, kjer z drugimi »arodi mejijo, svoje materinščine — »slovenščine" poprijeli, ker vedo, da bodo od raznih domoljubov
V	ne le podpirani, ampak tudi za svoj trud dobili \ nagrade, kar jih bode odškodovalo, če si s tem l°a druzih mestih sovraštva, preganjanja in morda \®elo neopravičena odtrganja službenih doklad — Nakopljejo. Da se bode treba v prvi vrsti na Spod-Lnj° štajersko in Južno Koroško, kakor Istrijo naj-bo|j ozirati, ume se ob sebi; vender pn tem ne sn>emo pozabiti, da imamo tudi strupeno kačo na ' na®ih prsih, »Ortsgruppe" po raznih krajih, osebito . je delavno društvo »Gottschee" na vse kraje, ' 0re3 s tem večjimi močmi se mu treba nasproti
‘ Postaviti.
Zato bodi tudi to posebno poudarjeno, da se drugj^vrag iskal, ko se ea v hiši ima!
Uže jedin ta malovTBdeir fliadež zadostuje, ( a V8akemu domoljubu srce nad takim početjem »greni, ^ ga tu nSchulverein“ v majhini meri . e» ^ako hudobno početje on še le v veliki meri ^Peljava in namerava izpeljati, da se mora temu P avičen in močen j e z postaviti, kojega ne bode °8el podreti, ne preskočiti, j Kako velikansko polje delavnosti bi imela j "družba sv. Cirila in Metoda", vsak lahko spre-v kaki velikanski meri bi se to lahko razilo; in trdno se nadejamo, da se bode razširilo. Vsako mesto, vsak trg in vsaka večja vas bi si ahko »Podružnico sv. Cirila in Metoda" osnovala, pilo bi to društvo jednako »Češki šolski matici",
i	ima vsako leto na sto in sto tisoč za blago-eJn^ namene na razpolaganje.
Nujna potreba je, da se domoljubi naše ožje omovine na noge postavijo, vzlasti častiti duhov-cini odpira se tu dobrodejen vpliv na ljudstvo, er da se povsod snujejo »Podružnice sv. Cirila in
Metoda" ia na_ tak način »Ljubljano našo .snemajo-
Pravila druStva so tako praktično sestavljena, da se dado v vasi kakor v mestu izpeljati, samo domoljubi morajo zato vneti biti!
Prijateljem narodne šole ponuja se lepa prilika, tu dejanjsko pokazati, kar v srcu gojijo; zato na noge!	I
®8tati v gradu še prihodnji dan, in potem še ves e<>en. Izigral sem bil ves svoj repertoire. Uže jjlv* dan mi je bila grofinja zelo prijazna; zadnji mojega tamošnjega bivanja pa me doleti čast, obedoval pri njeni mizi. Tu me povpraša, piik^ani ^eno 'n ot,r°ke‘ Nisem vedel, zakaj bi ji (j . IVal resnico. In povedal sem jej svojo zgo-,ln°> v kateri imaš ti tako važno vlogo. Vsled vr„Je Pripovedi bila je blaga gospa zelo ganena
r 'fvvtjai Ulltt je uuiga gunpa avlu gttucu«.
?<>	Pa	se cel6 razjoče! Lehko si misliš mojo
Z > P. ---------------------------------------- ”	-
z milim glasom:
mi
z^og tega! Pa ona se kmalu umiri ter da \z milim glasom; »Oprostite, ljubi mož, nisem mogla premagovati. Vi niste krivi
malh” S°lzam! Ime Leon pa’ ki je inia ubogi vaš
8em •" najdenček, ganilo me je zelo. Tudi jaz I3j| ‘Ulela sina, ki se je imel zvati Leon. . . .
tov?«' Zda^ skoro 30 tet 8tar'U “ ”Tedaj ,nr" ■ vprašam jaz. Uboga gospa žalostno povesi
P«V0 v~- ”Rekli 80 mi tako!“ mučno vzdihne. — »ra, au je res?« J&z ^ ge ye (la molčal.. Gro-
ja prehodi parkrat sobo gor in dol. Slišal sem, ko je sama za-se momljala: »Ali izvem kedaj » •mico? Ubogi otrok! Kaj so naredili s teboj? vovali so ga, da bi ga oropali, da bi druzega,
Razne vesti.
— (Od vesolja zblaznel.) Privatni uradnik Aleksander Brtos prišel je iz Budimpešte obiskat svojega svaka v Wilhring. Takoj ob svojem prihodu na Dunaj je zvodel iz listov, da je dobil velik dobitek pri komunalnih sročkah. Veselje njegovo jo bilo brezmejno. Toda uže naslednji dan so njegovi sorodniki opazili, da Aleksander nakupava dragocene reči, jih prinaša domov, jih daruje sostanovalcem v hiši ali pa kar mimoidočim na ulici. Zdravniško preiskavanje je pokazalo, da se mu jo zmešala pamet.
— (Dvanajstletna morilca.) V mestu Bo-humu dogodil se je grozen zločin. Sinova mestnega stavbinskoga asistenta, jeden llleten, drugi 121eten dečko, izvabila sta v novo poslopje 91etnega dečka, Tam sta ga zvezala z vrini na nogah in rokah, nos, usta in ušesa sta mu zamašila z zemljo in kamenjem ter potem zarinila mladeniču nož pri ušosih notri, tako da jo ostrina pogledala pri ustih von. Nedolžno žrtev našli so slučajno šo le čez delj časa,
— (Kako so podgane in miši prepodi v k let ih?) Stene, stropi in tla pobelijo naj so z apnom, v katorem je precej železnega vitrijola raztopljenega.
V	vsako luknjo in špranjo natrose se pa vitrijol. Vspeh jo neki izvrsten, podgane in miši kar lezejo iz takih prostorov. Vsako spomlad mora se zopet ponoviti tako beljenje.
— (Pomoč zoper krvotok iz nosa.) Francoski časniki trdč, da se krvotok iz nosa hitro ustavi, ako se v nosnico utakno kos zolonoga petoršilja. Poskus velja.
— (Slaba ura) Gospod urar, vi ste mi uro slabo popravili, pravi kmetič prinesši uro urarju nazaj.
—	Česa jej pa manjka? saj teče in gre prav. — O, to pa ne, gospod, prav gotovo ne, ker o polunoči, ko navadno domov prihajam, kaže še le poldan!
Domače stvari.
— (Pogreb) gospe Josipine Trpinčeve vče> raj popoludnč bil jo zelo slovesen; udeležilo se ga jo osebito mnogo kmetskega prebivalstva z Fužin in Vodmata, pa tudi obilo ljubljanskih pogrebcev. Pokojnico spromil je k slednjemu počitku tudi gospod deželni predsednik baron Winkler iu gospod deželni glavar grof Thurn.
— (V tukajšnjega semenišča) I. leto sprejelo so je letos začetkom šolskega leta 27 bogoslovcev, med temi 6 iz Cesko.
— (Dijaška kuhinja) ima, piše »Dan.*, čez
3200 nabrušenih zdravih zob in boji se »minister", da bojo imeli premalo dela, dasiravno so kakih 64 zob oddali v Alojzijevišče. Prosimo torej, da bi blage roke kaj skrbelo za delo dijaški tovarni.
— (Pri tukajšnji pošti) pomnožilo se je osebje pismonoš za pet oseb. S tem ugodilo se je uže zdavna globoko čuteni potrebi; zdaj je vsaj možno v kratkem času dostaviti poštne pošiljatve tudi v bolj oddaljene mestne dele.
— (Učiteljske službe v Bosni in Ercegovi ni.) V Bosni in Ercegovini izpraznjenih je na ljudskih šolah več učiteljskih mest z letno plačo 500 gold. in stanovanjem. Prosilci naj vložijo svoje prošnjo vsaj do 20. oktobra t. 1 pri deželni vladi za Bosno in Ercegovino. Izrecno pa se zahteva, da je prosilec zmožen deželnega jezika, srbščine ali hrvaščine.
— (Policija zaprla) je včeraj tatico Marijano Tronto, katera jo okrala spečega kmeta na Druškoviče-vem dvorišči, in tatico Karolino Vršulo, katera je okrala gospo Regalijevo v Florijanski ulici, ter jih izročila deželni sodniji.
— (Mlad požigalec.) Iz Medvod se nam poroča: Dne 5 t. ra. ob polu petih popoludne nastal je ogenj v kozolcu Jakoba Žagarja v Mednem in je zgorol ta kozolec in kozolec Frana Kopača. Prvi ima 150 gld., zadnji 120 gld. škode. Zavarovan nobeden ni bil. Zažgal je, kakor jo sam obstal, devetletni kočarjev sin Anton Žagar, in sicer iz maščevanja, ker ga je Jakob Žagar bajo večkrat pretepaval.
— (Otrok utonil.) Iz Senožeč se nam pifie z dnč 8. oktobra:	Predvčerajšnjim utonil je dveletni sinček posestnika Ivana Zrnca iz Vrem. Otroka varovala je njegova 701etna babica, a ko ga je nekoliko minut samega pustila, porabil je priložnost in podal so na cesto, poleg koje stoji luža, v katero je padel in utonil.
— (Otrok zgorel.) Iz Celja se poroča: Dne 7. t. m. nastal jo ogenj v drvarski koči v celjskem mestnem gozdu ter uničil kočo. Stariši pustili so doma petletnega dečka in dveletno deklico, ko so odšli na delo v gozd. Otroka sta menda igrala z užigalicami ter zanetila. Deček je šo srečno ušel pred ognjem iz koče, deklica pa je našla smrt v ognji, predno so prišli neskrbni stariši na pomoč.
— (Vinska letina v Istri) se je prav dobro obnesla; pridelalo so bode skoro več vina, nego se je pričakovalo
nevredneža obog&tili. . . .“ Tako je tarnala uboga gospa. Čuješ-li, Leon?"
Mladenič, ki je brez sape poslušal pripoved starega glumača, hripavo in kakor v mrzlici zavpije :
»Ni več dvojbe! Dalje, za B6ga prosim: dalje! ..." — »To je vse,“ odvrne Goš »Grofinja ni mi več povedala. Č!e pa v poštev jemljemo ime, čas in okolnosti. . . . Kaj ue?“ — »O da! da!" zamomlja mladenič. — »Odtistihmal hodim vsako leto enkrat v grad ljudomile grofinje, da se tam teden dni skazujem s svojimi marijone-tami Vselej me povprašuje po tebi, in kako napreduješ. Ona mi je tudi za-te nasvetovala kolegij Sainte-Barbe-ski. Uže večkrat je izrekla, da bi te rada videla, in obljubiti sem ji moral, da te pripeljem enkrat v d’ Arfeuill. To lehko zdaj storim. Ako hočeš, Leon, odpotujeva jutre v grad! . .
Leon vstane; bil je zelo ganen. »Videti hočem grofinjo Bussičre," odvrne s sonornim slovesnim glasom. »Njej izročim te papirje; kajti bili so vlastnina njenega sinu!"
(Dali« prihodnjič.)
Telegrami »Ljubljanskemu Listu/'
Atene, 10. oktobra. »Agence Havas" poroča: Vlasti so zopet vsaka posamično opomnile Grško, naj modro in previdno postopa. — Turški poslanik zahteval je pojasnil o zbiranji čet na mejah ter izjavil, d* bode tudi Turčija pričela zbirati čete, da se bodo še dalje pošiljale grške čete na mejo. — Ministerska naredba odkazuje skoro vsem polkom stanovanja v mejnih mestih.
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 10. oktobra.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih..........................81-30
>	>	»	»	srebru......................... 82 30
Zlata renta.............................................108'80
5°/„ avstr, renta ......................................98 ■ 66
Delnice n&rodne banke...................................... 854'	—
Kreditne delnice........................................  280-20
London 10 lir sterling....................................125-90
20 frankovec.............................................  10	■ 15
Cekini c. kr................................................5	99
100 drž. mark  ............................................61-95
TJiifiT*li ho:
Dni 8. oktobra. Jera Nastran, delavka, 60 1., Kravja dolina St. 11, mrtvoud.— Mario Hren, sin želez, uradnika, 2 mes., Krakovske ulice St. 11, sušica.
Meteorologično poročilo.
						
	J	Ča> opazovanja	Štanjo 1 baro- Tempe-motru j ratura v mm 1	Votrovi	Nebo	Mokrica t mm
	9. oktbr.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvofior	730 75 1 7 0 727-34! 11-0 724-74| 7-8 1	S vzh. sl. >	megla obl. d. obl.	26-4 dež
Resnica najdelj obstoji! I Najfinejši bohinjski s r
Vso zalogo neke znamenite tovarne za koce in konjske odeje prevzel sem le za polovico navadne cene, ter prodajam torej, dokler zadostuje zaloga,
le po 1 gld. 75 kr.
velikansko velike, debele, široke, nepokonžljive
konjske odeje.
Te odeje so 190 cm. dolge in 130 cm. široke, imajo pisane obrobke, so debele ko deska in torej istinito nepokončljive.
Te odeje so dvojne kakovosti, in velja prva vrsta kakovosti, naj-fineja, 1 gld. 95 kr.,druga vrsta kakovosti 1 gld. 75 kr.
Razpošilja se proti gotovini ali pa povzetji. — Vsak dan se razpožiljavajo te odeje v vse končine sveta in so povsodi priljubljene, ker iste tudi mog6 rabiti za posteljne odeje in so prejo več nego dvakrat toliko veljale.	(133) 6—5
Dalje je tudi v zalogi:
500 tucatov rumeno-kosmioastih fijakarsklh odej z šestimi raznobojnimi progami in obkrajki, kompletni, veliki, zelo fini, po 2 gld. 60 kr. Fijakarjem jako priporočati. Pri meni se tudi dobivajo:
Svileno posteljne odeje iz najfineje bouret-svile, v najkrasnejših bojah: ru-deče, plavo-žolte, zelene, pomarančaste, pisane, po polnem dolge in široke za največjo postelj, po 3 gld. 75 kr., par samo 7 gld.; — na stotine zahvalnih izjav in zopetnih naročil od merodajnih oseb razpoloženih je v moji pisarni v dobrohotni pregled, ter si usojam nekatere tu objaviti:
Bachmaning, pošta Lambach, dne 15. junija 1885. Gospodu J. H. Rabinowiczu na Dunaji.
Ker ste me Vaši dve prejšnji pošiljatvi po polnem zadovoljili, prosim tedaj, da mi še 20 konjskih odej, in sicer 8 odej I. kakovosti in 12 odej H. kakovosti, vposlati blagovolite, a vender prosim na to paziti, da boste imeli po dve in dve odeji jednake obkrajke. št. 2480.	S	spoštovanjem Fran Kiener, krčmar.
Gosp. J. H. Rabinovviczu na Dunaji.
S tem naročam 150 komadov konjskih odej, 190 cm. dolgih, 130 cm. kratkih, kakor so bile prejšnje, po 1 gld. 75 kr. proti gotovi plači, ter se prosi za obratno po-šiljatev.
Občinsko predstojništvo St. Polten dni; 6. avgusta 1885.
Za župana: Občinski odbor.
Opava, 17. junija 1885. Gosp. J. H. Rabi no wi cz u na Dunaji.
Imajoči nam vposlano vzorno konjsko odejo, Vas prosimo, da nam natanko po isti kakovosti promptno vpošljete 60 odej, ter podpisujemo pričakujfe fakturo Opavska delniška družba za sladorno raffinerijo.
J. pl. Jutrzenka.
Gosp. J. H. Rabinowiczu na Dunaji.
Vašo cenjeno pošiljatev prejel, ter naročam s tem še 30 odej za konje iste vrste kot preje z rudečimi, žoltimi in plavimi obrobki. Cena odejam je v prilogi, pr. Lovasz-Patonsko graščinsko opraviteljstvo:
L. Petona, Ogersko, 8. aprila 1885. Petying J. Svarilo! Ker sem prevzel teli odej samoprodajo, nihče drug ne more konjskih odej v tej velikosti in kakovosti prodajati tako dober kup, in se torej svari pred ponarejenimi sleparskimi oznanili.
N aslov:
Webewaren-Mannfactur: J. H. Rabinowioz
Wien, III., Hintere Zollamtsstrasse 9.
jako mehek in ukusen, zelo po ceni, se dobiva pri J. R. Paulinu, Pred škofijo št. 1, v Ljubljani. — Pri nakupovanji na debelo po cele hlebce in tudi na drobno razpečevalcem prodaja se še ceneje.	(155)	3—3
V našem založništvu se dobiva:
Ameriki
Predelal H. Maj ar.
Trije deli — 436 strani, 8°. Vsi trije zvezki v platno skupe vezani I gld. 60 kr., po pošti 10 kr. več; posamični zvezki pa po 60 kr., oziroma po pošti 65 kr.
O tej knjigi piše prvi naš leposlovni list «LjubIj. Zvon»: •Lep dar slovenski mladini. Vsak prijatelj naše mladine in književnosti naše bode zategadelj hvaležen frančiškanskemu patru Hrizogonu Majarju, daje lepo knjigo Campejevo priredil slovenski mladini. Prišla je na svetlo v Ljubljani pri Bambergu in ves naslov jej je: »Odkritje Amerike.* Predelal H. Majar. Poučno zabavna knjiga v treh delih o 1. Kolumbu, II. ICortesu, III. Pisaru. Papir je, kakor se taki knjigi spodobi, rnoč&n, tisk lep, pravilen in razločen, vsa vnanja oblika prijetna in prikupljiva in tudi cena blizu 30 tiskovnih pol obsežni, trdno v platno vezani knjigi ne previsoka. Ako se ozremo po naši književnosti, pritegniti moramo, da razun Ciglar-Tomšičeve »Sreče v nesreči* ne poznamo knjige, ki bi tako prijala mladim slovenskim bralcem, kakor Majarjevo »Odkritje Amerike*. Preverjeni smo, «da se ta lepa knjiga skoro udomači po slovenskih hišah in šolskih knjižnicah.*
Ig.pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.
Št. 545.
(156) 3-3
Eazgleis-
Dnč 12. oktobra 1.1. se pričn6 zopet v Sežani redni mesečni sejmi za živino.
Županstvo v Sežani dnč 5. oktobra 1885.
Župan._
Dr. Fran Župane
ordinira vsak dan: dopoludne od 9, do 10., popoludne od 2. do 3. ure specijelno za bolezni na oželi.
Veliki trg st. 20, I. (v prejšnji Fortunovi hiši).
(154) 5-3
IJSBB
Carsko, marčno in bock-
pivo
iss pivovara bratov K o sl er
priporoča
v zabojih po 25 in 50 steklenic
A. Mayer jeva. trgovina piya v steklenicah
v Ljubljani. (118) 13
Lekarna Trnk6czy
zraven rotovža v Ljubljani
2
KI ^ ^ *2	^
;a5Z5B2525E5E5E52! f ^	~
03 rt c/>
pia sfpiEfpL
$
Zalogi zemljevidov
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1:75000.
mifrZELUER
TR0PFEN
NUR ECHT BEl APOTHEKF.R TRNKOGZV LAIBACI1 1 STUCKzo*
Listi so po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr.
Id. t. KleiDmayr & Fed. Bamtieri-ova
knjigarna v Ljubljani.
ixxixxixxx:
V Ameriko
pride najceneje, kdor se obrne na
Anolda Reifa, Dunaj, 1., Pcstaloizigasse
najstarejša tvrdka te vrste. Natančneje Izpovedbe ln prospekti zaBtonj. (22) 50—32
*rl)u$tnarff.
priporoča in vsak dan s pošto razpošilja na deželo
Marfjaceljske kapljice
za želod.ee,
katerim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: mankanjo slasti pri Jedi, slab želodeo, ur&k, vetrove, koliko, zlatenloo, bljuvanje, glavobdl, krč v želodcu, bitje sroa, zabasanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih ln zoper zlato žilo. — 1 steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld., 5 tucatov samo 8 gld.	Svarilo!	Opozar-
jamo, da se tiste lstlnlte Marijaoeljske kapljice dobivajo samo v lekarni Trnkoozy-Ja zraven rotovža v Ljubljani. Razpošiljava se le jeden tucat.	(114) ?
je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križu ter žlvolh, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa, če se rabi, pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „ovetu zoper trganje po dr. Maliču" s zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr.
Planinsk zeliščini sirop kranjski, “TPB
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in plučne bolečine. 1 steklenica 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Kri čistilne kroglice
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisučkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnelih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatuljah K 21 kr.; jeden zavoj s 6. škatuljami 1 gld. 5 kr. Razpošilja se najmanj jeden zavoj.
Knjigotržnica
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bambergova
v najnovejših izdajah, na pol ali trdo vezanih, po zeli m-lzlelli. cenali.
Zapisniki uvedenih učnih knjig oddajejo se brezplačno. ""^Q|
(137) 16;
Ljubljana
Kongresni trg štev. 2
priporoča svojo
popolno zalogo
■vseli na tukajšnjih in vnanjih učilnicali, posebno na c. kr. višji gimnaziji, c. kr. višji realki in tukajšnji c. kr. možki in ženski učiteljski vadnici, zasebnih, ljudskih in meščanskih šolah vpeljanih
Odgovorni urednik J. Naglič.
Tiskut.a in zulajruU 1 g. v. Klei nm »y r A Pe d. llim b or g v