Ameriška Domovi m [\ AM€?UCAN in SPiftlT fOR€l©n IN LANGUAGE ONLY NO. 106 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY. MORNING, JUNE 1, 1965 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€B ŠTEV. LXIII — VOL. LX1II Stara razlika ne velja Predsednik L. B. Johnson je dejal, da staro razlikovanje med d r ž a v 1 j anskimi in mednarodnimi vojnami ni več veljavno. Proti komunistični podtalnosti je potrebno novo sredstvo. WACO, Tex. — Predsednik ZDA L. B. Johnson je v petek govoril na Baylor University največ o krizi v Dominikanski republiki in o komunističnih na-rodno-osvobodilnih vojnah, ki so napravile stare sodbe o državljanskih vojnah in mednarodnih Vojnah zastarele. Zavzemal se je za “novo mednarodno sredstvo” za boj proti komunističnemu podtalnemu rovarjenju na. Zahodni poluti. Predsednik ni predložil nič konkretnega, vendar pa je bilo iz govora razvidno, da bi rad ttdkako mednarodno skupno vojaško silo, ki naj bi v imenu skupnosti držav Zahodne polute Nastopila proti komunističnim revolucijam v državah Latinske Amerike. Nekaka taka vojaška sila se sedaj ustvarja v Dominikanski republiki. Johnson bi ne-raara rad, da bi ta začasna stvaritev dobila stalno obliko in bi bila vedno na razpolago za takojšen nastop v slučaju sile. V svojem govoru je predsednik branil ukrepe Združenih držav v začetku dominikanske kri-2a in njihovo stališče v njenem razvoju. Napovedal je umik no-Uh ameriških vojaških enot iz Santo Dominga in namigaval n® bližnjo rešitev krize. Tudi državni tajnik Rusk je ha NEC v petek zvečer razlagal Položaj v dominikanski krizi in y celoti zagovarjal nastop Združenih držav, vendar pa v svo-Hh napovedih ni bil prevelik °Ptimist. Po njegovem se utegne rešitev krize precej zavleči, ^ejal pa je tudi on, da je na po-h k rešitvi. Bitka pri Stalingradu debila zopet novo podobo Moskva, ZSSR. — Vsak re-2hn v Kremlju hoče izrabiti junaško obrambo Stalingrada pro-h Hitlerjevim divizijam kot pro-f’ngando zase. Do 1. 1953 je bil ®Mlin duša odpora tudi v Sta-nrgradu, za njim je to odločilno VI°go igral seveda Hruščev. Ru-generali so se pred njima korali umakniti v ozadje, če-Pfav je na njihovih plečih slo-vsa obramba. Sedanje kolektivno vodstvo je 2°Pet pripravilo za rusko jav-^°st novo podobo stalingrajske ) Tke. Novi opis dogodkov skuša .Ai bolj nepristranskega znača-^ kot njegovi predniki. Ne po-?abi ne na ime Stalina ne na Hruščeva, pove pa, kaj sta nesnici pripomogla k r u s k i Ahagi. Pač pa je izginila bese-^ Stalingrad. Novi opis dogod-°* * * * v vi ima za naslov: “Velika zma-na Volgi”. V opisu pridejo 0 svoje veljave vsi generali, ki ^ bili udeleženi pri obrambi, <( njimi maršal Žukov kot 2®stopnik vrhovnega generalka štaba”. Novi grobovi Leopold (Leo) Troha V petek je umrl v Euclid Glen-ville bolnišnici 76 let stari Leopold Troha z 22031 Miller Ave., doma v vasi Velike Zabije na Slovenskem Primorskem, od koder je prišel v Ameriko 1. 1913 in kjer je zapustil brata Kristla in sestro Rozalijo. Pokojni je bil mož Veronike, roj. Stokel, oče Stanleyja, pok. Leona, Alphon-sa, Anne Troha, Rose Jarc, Ray-monda, Milana, Rudolpha, s. Rozalije O.S.U. (ursulinka), s. Catherine Sienske O.S.U. in Leona, je 31-krat stari oče, brat pok. Maksa, Louisa, s. Antonie in s. Victorie. Tekom svojega življenja je delal delno v tovarnah, nekaj časa pa je imel samostojno podjetje za cementne izdelke. Nazadnje je bil zaposlen pri Chase Brass Co. Pokojni je bil ustanovni član Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, pa je nato prestopil k Društvu sv. Cirila in Metoda KSKJ št. 191. Bil je član Najsv. Imena pri Sv. Kristini in Podr. št. 17 SMZ. Pogreb bo danes, 1. junija, dopoldne iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Kristine, kjer bo ob desetih pogrebna sv. maša, nato na pokopališče sv. Pavla. Franc Kristanc V nedeljo, 30. majnika v opoldanskih urah je na 6711 Schaefer Ave. v Clevelandu po dolgi in mučni bolezni pri svojem sinu Jožetu umrl 74 let stari Franc Kristanc, bivši posestnik in gostilničar v Šenčurju na Gorenjskem. Vsled razmer v domovini, kjer mu je pred 14 leti umrla žena Marija, roj. Vidmar, je prišel pred 16 leti v to deželo. Poleg sina Jožeta z družino je zapustil še sina Franka z družino v Girardu, v Clevelandu pa hčeri Pavlo, por. Dolinar, ter Jožico, por. Dolčič, obe z družinama. V domovini je zapustil hčerke Nežko, por. Čebašek, Ivanko, por. Dolenc, Tončko, por. Kristan, Fani, por. Mršič, Anico, por. Merše, ter v Londonu na Angleškem Marico, por. Perkins — vse z družinami. Poleg imenovanih žalujejo v domovini za dragim pokojnikom še brat Janko Kristanc z družino v Srednji vasi pri Šenčurju ter sestra Ana, por. Grašič, z družino na Klancu pri Kranju, — v Kaliforniji pa brat Rev. Leo Kristanc, ki je pred nemško okupacijo župnikova! na IsfroKla v Gemini 4 naša felavne nalop Astronavta Edward White in James McDivitt se bosta skušala približati delu rakete Titan, ki bo v njuni bližini krožil kot umetna luna okoli Zemlje. CAPE KENNEDY, Fla. — NASA je objavila pretekli petek, da bosta astronavta Edward White in James D. McDivitt izvršila tekom svojega štiridnevnega k rože nja okoli Zemlje v vesoljskem vozilu Gemini 4 vrsto nalog, ki jih niso pred njima doslej poskusili ne ameriški astronavti ne ruski kozmonavti. Poskusila se bosta namreč približati tekom svojega kroženja okoli Zemlje drugemu delu rakete Titana, tki bo tudi kot umetna luna v njuni bližini krožil okoli Zemlje. Astronavt Edward White bo stopil iz vesoljskega vozila in se skušal približati delu rakete Titan, nato pa se bo vrnil v vesoljsko ladjo. Vesoljska ladja Gemini 4 se bo nato oddaljila od dela rakete Titan do 16 milj, pa se ji nato tekom pete obkrožitve Zemlje znova približala na do 10 čevljev. White bo tekom svoje hoje po vesolju izven vesoljske ladje snemal s posebno kamero, za gibanje pa mu bo služila posebna naprava v obliki male plinske rakete. Polet vesoljskega vozila Gemini 4 je določen na četrtek dopoldne ob desetih. V vesolje ga bo pognala raketa Titan 2. Prežganju pri Litiji, med vojno pa služboval pri Sv. Gregorju nad Vel. Laščami. Pokojni je bil član KSKJ, DNU, Baragovega doma ter Slovenske pristave. Pogreb bo jutri, 2. junija iz Zakraj škovega pogrebnega zavoda ob 8.30 v cerkev sv. Vida, kjer bo ob devetih sv. maša s pogrebnim opravilom, nato na pokopališče Kalvarija. Rafaela Černe V soboto je umrla 56 let stara Rafaela Černe s 686 E. 159 St., žena Alberta, mati Jožeta. Več sorodnikov je zapustila v starem kraju, od koder je prišla v Ameriko pred 9 leti. Pogreb bo jutri ob 9. 30 dop. iz Smith & Son pogreb. zav. na 15319 St. Clair Ave. v cerkev Marije VneboVzete na Holmes Ave., nato na Kalvarijo. AMERIKA PONUDILA NATO UDELEŽBO PRI ODLOČANJU 0 RABI ATOMSKEGA OROŽJA Na posvetu obrambnih ministrov NATO v Parizu je včeraj ameriški obrambni tajnik McNamara v imenu svoje vlade ponudil NATO soodločanje pri rabi atomskega orožja. Odločitev o rabi atomskega orožja naj bi bila v rokah obrambnih ministrov “štirih ali petih” držav-članic. PARIZ, Fr. -— Francija je koncem tedna objavila, da se njene oborožene sile ne bodo udeležile velikih vojaških vaj NATO, ker so te zasnovane na ameriškem stališču “postopnega” odgovora na morebitni sovjetski napad na svobodno Evropo. Francija hoče takojšen in popoln odgovor s strateškim atomskim orožjem na samega napadalca. De Gaulle se je od vsega začetka upiral ustanovitvi Večnarod-ne atomske sile v okviru NATO, ker ta ni nudila Franciji tistega deleža pri odločanju, kot bi ga De Gaulle rad. Združene države so sedaj predložile nov načrt, v okviru katerega naj bi odločitev uporabe atomskega orožja pripadala posebni komisiji NATO, ki bi jo sestavljali obrambni ministri “štirih ali petih” najvažnejših članic. Predlog upošteva delno staro DeGaullovo zahtevo po direktoratu treh v okviru NATO, ki naj bi odločal o vsem, kar zadeva med-narodno politiko. Ameriški načrt je odprl vrata v direktorat tudi Zahodni Nemčiji in morda celo Italiji. Zahodna Nemčija ima v okviru NATO najmočnejše voj. sile. De Gaulle je pred izbiro: ali da zavrne celoten ameriški predlog ali pa da skuša komisijo omejiti na tri člane v skladu s svojim več let starim predlogom. V prvem slučaju bo francoski vpliv na odločitve sorazmerno manjši, v drugem slučaju pa spravlja ves predlog v nevarnost, ker se bo izjavila proti njemu Zahodna Nemčija, ki je poleg Združenih držav najmočnejša sila v celi NATO. Francoski obrambni minister Pierre Messmer je govoril takoj po McNamari, pa ni zavzel do njegovega predloga nobenega stališča. Predlog bo najprej proučila vlada, nato bo De Gaulle odločil o francoskem stališču do njega. : • De Gaulle je načelno za veliko rahlejšo povezavo držav svobodne Evrope v namene skupne obrambe, kot jo predstavlja NATO. Zagovarja še vedno vojaške zveze neodvisnih držav in njihovih obrambnih sil, ki naj ostanejo pod poveljstvom lastnih držav. V NATO so vse vanj vključene oborožene sile podrejene skupnemu poveljstvu in so posameznim državam članicam na raz- polago le v posebnih primerih za njihove lastne potrebe, kadar skupnost ni neposredno ogrožena. -------O------- Oseanski parnik se fe isjil na reki Guphoga CLEVELAND, O. — V našem pristanišču igra reka Cuyahoga veliko vlogo. Ob njej je polno tovarn, ki dobivajo surovine naravnost iz oceanskih parnikov. Reka ima pravo zbirko mostov, ki so obenem tudi mejniki prometnega napredka v našem mestu. Najstarejši so bili nekdaj visoki, danes so pa pravi pritlikavci proti sodobnim mostovom. Letos pa je eden med njimi postal celo prenizek in zavora pri rečni plovbi. Grški oceanski parnik je pripeljal v luko 5,000 ton rude, lepo se je splazil pod mostovi, dokler je bil napolnjen z blagom. Ko pa je bil prazen, se je dvignil za 12 čevljev nad vodno površino ni ni mogel več nazaj na jezero. Kapitan bi bil lahko napolnil parnik z vodo, pa je rekel, da je voda preveč umazana. Zato se je rajše odločil, da je dal podžagati naj višje jambore za 12 čevljev, parnik pa spravil na jezero. V pristaniški upravi ne pomnijo, da bi se bilo kdaj preje kaj takega zgodilo. Zakon o volivni pravici dobil končno obliko Vremenski prerok pravi: ^toplejše z možnostjo neviht. N višja temperatura 80. WASHINGTON, D.C. — Senat je pretekli teden izglasoval zafcon o volivni pravici in čaka, kaj bo napravil predstavniški dom. Dom je pa tudi čakal z dokončnim glasovanjem, da dobi v roke senatno besedilo. Ker je predstavniški dom bolj naklonjen načelu civilnih pravic, gotovo ne bo senatnega besedila poslabšal. Zato lahko upamo, da bo senatno besedilo obveljalo na skupni kongresni komisiji, ki bo zakon dobila v roke po glasovanju v predstavniškem domu. Kaj je najvažnejše v sedanjem besedilu? V državah Louisiana, Alabama, Mississippi, Georgia, Južna Carolina in nekaterih delih Severne Caroline in Virginije obstoja za izvajanje volivne pravice pogoj, da mora volivec znati brati in pisati. Ta pogoj so, državni uradi v gori navedenih državah sistematično zlorabljali, da ovirajo črne državljane, da si pridobijo volivno pravico. V teh državah razveljavlja federalni zakon pogoj o pismenosti za izvrševanje volivne pravice za federalne volitve. Federacija pa po potrebi lahko organizira lastne registracijske urade v vsakem volivnem okolišu, kjer je najmanj 20% črnega prebivalstva in kjer polovica volivcev pri zadnjih volitvah ni bila registrirana ali ni šla volit. V nekaterih okrajih v državah Tennessee, Florida in Texas ima pa federalna uprava pravico, da pošlje lastne volivne kontrolorje, ki lahko registrirajo črne državljane. Zakon predvideva pogoje, ki dovoljujejo federaciji, da se posluži te pravice. V vseh drugih krajih naše dežele se pa federalni generalni pravnik lahko obrne na sodnijo s predlogom, da naj ugotovi, ali so črnci zapostavljeni pri registraciji in na -dam glasovanja. Federalni generalni pravnik lahko tudi prosi sodnijo, da mu da odlok, da postavi federalne volivne kontrolorje, in da odredi, da omejitve zvezane s pismenostjo ne veljajo. Na dan volitev pa federalni generalni pravnik lahko nasta- vi na voliščih posebne opazoval- ce, ki imajo naročilo, da pazijo, nije na jugu ne bodo mogle ši-da bodo vsi volivci, ki so se dali kanirati. registrirati pri federalnih organih, svojo volivno pravico tudi lahko izvrševali in da bodo njihovi glasovi tudi šteti. Vsaka državna uprava se pa lahko izmakne vsem tem predpisom, ako dokaže sodniji v o-kraju Columbija (t. j. Washington), da na njenem področju ni nobene volivne diskriminacije in da so odstranjene tudi vse druge volivne ovire, kar jih je preje bilo. Noben državni ali okrajni u-rad nima pravice, da bi menjal volivne predpise brez pristanka sodnije ali federacije. Končno ima federalni generalni tajnik pravico, da spodbija pred sodnijami pogoj, da morajo volivci plačevati minimalni davek, ako hočejo glasovati pri državnih, okrajnih in občinskih volitvah. Taki davčni predpisi obstojajo v državah Texas, Alabama, Mississippi in Virginija. Zakon daje pravniku tudi nekaj olajšav tekom dokazilne-ga postopka, da ga namreč sod- Iz Clevelanda in okolice Končno ima zakon še posebno odločbo za portorikanske volivce v New Yorku. Mnogo por-torikanskih volivcev ne zna toliko angleščine, kolikor jo zahteva njujorški volivni zakon. Federalni zakon jim pa daje sedaj volivno pravico, vezano samo na pogoj, da so ‘končali osem razredov ljudske šole, ne glede na to, ali je na šoli angleščina ali španščina reden učni jezik. To je prvi slučaj, da je v naši deželi tujemu jeziku dana rav-nopravnost v javnih uradih. Zakon je plod dolgotrajnih debat in velikega števila kompromisov. Poleg tega se izogib Ije, da bi imenoval politične grešnike (države in okraje ter občine) z imenom. Zato je besedilo precej zveriženo in težko razumljivo. Južnjaki bodo seveda skušali dokazati pri federalnih sodiščih, da zakon nasprotuje duhu uštave. Mislijo pa vsi poznavalci tega vprašanja, da južnjaki ne bodo dosti opravili. Seja— Podr. št. 32 SŽZ ima nocoj ob sedmih sejo v navadnih prostorih. Nov odbor— Pevski zbor Korotan ima za novo poslovno leto sledeči odbor: predsednik Jure Švajger, podpredsed. Marija Martik, taj. Marija Sekne, 1144 Norwood Rd., blag. Franc Lovšin, odborniki: Franc Kovačič, Helena Mihelič, Jože Odar, Marjan'Perčič, Janez Sever in Ivica Tominec. Unija zavrnila ponudbo— Unija osobja CTS je zavrnila z veliko večino predlog nove triletne kolektivne pogodbe, ki predvideva za 3 leta 27 centov povišice pri urnih plačah. Sedanja pogodba poteče s 30. junijem. Vodstvo CTS in vodstvo unije sta začela razgovore za izvedbo posredovanja. Lccher uradni kandidat— Župan R. S. Locher je objavil pretekli petek, da bo znova kandidiral za župana Clevelanda. Vse kaže, da ga bo okrajna organizacija demokratske stranke podprla kot svojega uradnega kandidata. V tem slučaju bosta seveda odpadla kot županska kandidata predsednik mestnega sveta Stanton, ki je zadnje čase malo namigaval, da bi kandidiral, če bi ga demokratska organizacija uradno podprla, in J. V. Corrigan, okrajni sodnik, ki se je ukvarjal s podobnimi načrti. Za sedaj so poleg Locher j a najavili svojo kandidaturo bivši predsednik šolskega odbora McAllister in državni poslanec C. B. Stokes, črnski vodnik, ter državni senator A. O. Calabrese. Prva dva bosta nastopila kot ‘neodvisna kandidata,” Calabreze pa kot demokrat. Republikanci izjavljajo, da bodo postavili županskega kandidata, niso pa se še odločili za njegovo ime. K molitvi— Člani Društva presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ so vabljeni danes ob dveh popoldne v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pok. Franka Kristanca, jutri pa k njegovemu pogrebu. Slovenski Spominski dan— Vabilu Zveze SPB na Slovenski Spominski dan, kot je uradno imenovala spominjanje na 20-letnico pomora Slovenske narodne vojske, so se rojaki in rojakinje odzvali v izredno velikem številu. V soboto zvečer sta na žalni seji v Baragovem domu govorila dr. Miha Krek, predsednik Slov. narodnega odbora, in Karel Mauser, preds. Zveze SPB, v nedeljo dopoldne ob pol enajstih se je zgrnila množica slovenskih ljudi k Lurški Mariji na Providence Heights, kjer je maševal za pokojne žrtve rev. J. Cvelbar. V pridigi se je spomnil vseh slovenskih žrtev, ki so padle v drugi svetovni vojni, v komunistični revoluciji in v korejski vojni. Popoldne so bile pri Sv. Vidu slovesne pete litanije, po njih pa kratka komemoracija v farni dvorani. Komemoracija je bila prisrčna in globoka, pa vendar domača, da je rojakom in rojakinjam, ki so veliko farno dvorano kar lepo napolnili, šla prav do srca. Slovenski Spominski dan je pokazal, da Slovenci svoje žrtve za svobodo, vero, dom in rod še vedno častimo in spoštujemo. K molitvi— Člani društva Najsv. Imena fare sv. Vida imajo skupno molitev nocoj ob osmih za pokojnega Franka Kristanc v Zakraj-škovem pogrebnem domu. Zadušnica— V sredo ob 11.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Wil-liama in pok. Anno Svigel. Olevsfand se poteguje za atomski drobiiee CLEVELAND, O. — Atomski drobilec ni nekaj tako navadnega, kot je na primer mlinček za kavo, akoravno drobi nekaj veliko manjšega kot so kavina zrna. Je to ogromen stroj, dolg do tri milje, ki drobi atome. Na svetu je samo par tako velikih atomskih drobilcev. Sedaj ga bo postavila tudi federalna komisija za atomsko silo. Ker to pomeni investicijo v znesku $280 milijonov, se naravno poteguje zanjo vsako a-meriško mesto. Tudi Cleveland se je spustil v tekmo in predlaga, naj bi drobilec bil postavljen v okolici Ravenne, kjer ima federacija že itak zelo primeren prostor. Je raven, dobro založen z vodo, pa vendar ne močviren, je blizu prvorazrednih prometnih žil in ne predaleč od letališča. Je tudi blizu znanih znanstvenih zavodov. Naši politiki in javni delavci so se že združili v skupno fronto z namenom, da pregovorijo a-tomsko komisijo, da naj se odloči za Ravenno. Uradna pogajanja se bodo začela sredi junija, ne bodo pa hitro zaključena. Da bi bil atomski drobilec velika pridobitev ne samo za Cleveland, ampak za vso ohajsko državo, o tem ni treba dvomiti. Zadnje vesti INDIANAPOLIS, Ind. — Na znani avtomobilski dirki na 500 milj je zmagal Škot Jim Clark s povprečno brzino 150.686 milj na uro in s tem postavil nov rekord. Pri lanski dirki je zmagal A. J. Foyt s povprečno brzino 147.35 milj. Clark je nastopil že lani in predlanskim pri tej dirki. On je od I. 1916 prvi tujec, ki je zmagal pri tej dirki. CHICAGO, 111. — V treh dneh, cd preteklega petka do danes zjutraj je bilo na ameriških cestah 446 smrtnih nesreč, več kot kdajkoli ob praznovanju Spominskega dne. V državi Ohio je bilo mrtvih na cestah v teh treh dneh 27, v Kaliforniji pa celo 50 ljudi. SAJGON, J. Viet. — Rdeči teroristi so vrgli preteklo noč v voj. taborišče v sredini mesta Quang Ngai na severu dežele 4 bombe. Eksplozije so zažgale policijsko poslopje. Ena oseba je bila mrtva. Napadalci so pobegnili. — Amer. letala so napadla skladišče streliva 45 milj jugozahodno od Hanoja. Tekom napada se je pojavilo v bližini 8 rdečih MIG letal, ki pa so naglo izginila v oblakih, ne da bi se skušala zaplesti v boj z napadalci. — Na tleh so se vršili tri dni hudi boji v severnem delu dežele, kakih 65 milj jugovzhodno od ameriškega vojaškega oporišča Da-nang. Vladne čete so imele okoli 600 mrtvih, ranjenih in pogrešanih. Med mrtvimi sta dva ameriška svetovalca, neki stotnik in neki marinski narednik. Tudi rdeči so morali imeti veliko število mrtvih, vendar tega ni bilo mogoče u-gotoviti, ker so mrtve in ranjene odnesli s seboj. fjfcff! Mme&kk krnmmm 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: S£a Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto ' ~ SUBSCRIPTION RATES: United States: $1400 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio •j^Jggisj 83 No- 1°6 Tues., June 1, 1965 GAS in “komunistična nevarnost” Nobene besede ne rabi naša politična javnost tako rada kot komunistična nevarnost. Jo imamo zmeraj na jeziku. Pri tem ne more niti sam predsednik Johnson najti zanjo tako razlago, da bi bila z njo zadovoljna vsaj navadna večina naše dežele. Govor o komunistični nevarnosti je seveda doma tudi v vseh ostalih državah OAS, ki pa ta pojem razumejo vsaka po svoje. Imamo torej najmanj 22 uradnih pojmov o komunistični nevarnosti, pa še ti niso zmeraj ne jasni ne dokončni; se menjajo po potrebi, po razmerah, včasih pa tudi kar po političnih ciljih. V vsaki državi OAS se seveda pojem o komunistični nevarnosti ravna po režimu, ki ga dežela ima. V republikah Čile, Urugvaj in Venezuela vlada na primer sistem svobodne demokracije. Zato imajo vsi tri pri-lično podoben pojem. Ker vedo vse tri, kako se je treba politično boriti proti komunizmu, nimajo nobenega smisla za vojaške akcije proti njemu. So prepričane, da se komunizem ne da zatreti z nasiljem. Treba ga je pritisniti ob steno s političnimi sredstvi. Naša dežela misli nekaj podobnega, toda ne za vsak slučaj. Še zmeraj računa s potrebo po vojaškem odporu proti komunizmu, kadar namreč politična sredstva odpovedo ali pa jih sploh ni. V Braziliji, Paragvaju in Boliviji in nekaterih državah srednje Amerike vladajo diktature, ki so ali v vojaških rokah ali pa močno odvisne od vojaških krogov. Tam seveda vidijo komunizem za vsakim grmom in zagovarjajo rabo sile v boju proti njemu. Ker krotijo domače komuniste ter njihove sopotnike, zaveznike in koristne budale s silo, mislijo, da je isto metodo treba rabiti tudi v vseh ostalih državah OAS. Naša dežela se naravno ne strinja z njimi, vendar pa dopušča slučaje, kjer jim mora dati prav, kar je v praksi parkrat že storila v Srednji Ameriki. Na svoj način razumejo komunistično nevarnost v Argentini, republiki Peru in Kolumbiji. Tam je vlada v civilnih rokah, vendar pa ji stalno preti nevarnost, da bi se jo vojaki utegnili s silo polastiti. Ker se režim mora ozirati na generala in admirale, ne sme po svoje gledati na komunistično nevarnost. Kadar govori o njej, mora zmeraj z enim očesom škiliti na vojake. Zato se v teh državah pojem o komunistični nevarnosti menja in ravna po vsakokratnem razmerju političnih sil. So časi, ko je uraden strah pred komunizmom velik, so pa zopet dobe, ko je strah zamenjan s pogumom. OAS potemtakem ne more imeti konsolidiranega in stalnega pogleda na komunistično nevarnost. V vsakem konkretnem slučaju jo nekatere članice OAS vidijo, druge pa zopet ne. Debata o tem se lahko tako zelo zavleče, da med tern morebitna dejanska nevarnost mine. Ker se je naša dežela odločila, da svoje odnose do držav Latinske Amerike naravna po politiki OAS, stoji pred težko nalogo, kako družiti naše narodne interese z omahljivo politiko OAS. To je posebno kočljivo takrat, kadar je treba ugotavljati, kdaj se je treba bati komunistične nevarnosti in kakšna je. Ker naša diplomacija še nima nobene pratične skušnje, se naravno lovi od ene taktike do druge, kar napravi videz, da je ameriška politika nepreračunljiva. OAS ima v tem pogledu jasnejše stališče; misli, da je poklicana, da posreduje, kadar se pokaže potreba, v revolucijah in državljanskih vojnah. Njeno posredovanje naj se pa omeji na poravnavo sporov med zakonito vlado in uporniki; ako je pa zakonita vlada postala žrtev revolucije, pa med različnimi strujami v uporniških vrstah, ki so si skočile v lase z orožjem v rokah in prelivajo kri. Ali naj v takih slučajih rabi tudi svoje čete OAS, je vse odvisno od konkretnega stanja v deželi, ki jo je zadela revolucija. Ni se pa še dokooala do spoznanja, da je treba hitro postopati, kadar je življenje civilnega prebivalstva v nevarnosti. Mislimo, da'je stališče OAS realnejše od ameriških želja, kaj vse naj OAS dela v takih slučajih. OAS ne precenjuje ne svojih moči ne svojega ugleda in vpliva. Se hoče omejevati le na posredovanje in si ne postavlja drusuh nalog. Naša diplomacija bi seveda rada prevalila na OAS še druge naloge: sodelovanje pri sestavi nove revolucijonar-ne vlade, pri organizaciji podpiranja žrtev revolucije med civilnim prebivalstvom, pri rekonstrukciji javne uprave itd. OAS misli, da to ne spada v njen delokrog, ker bi s takimi akcijami kršila načelo, da se ne sme vtikati v notranje zadeve tuje države. Ameriška diplomacija bo torej morala sama ali v zvezi z Združenimi narodi iskati pota in načine, kako pomagati prizadeti deželi do nove stabilne vlade in kako pomagati novi vladi, da lahko vzdržuje mir in red v deželi in vpelje redno poslovanje redne javne uprave. Vse to se praviloma ne da doseči brez izdatne finančne pomoči v obliki daril in posojil v dolarjih in dobavi hrane, zdravil itd. Naša dežela bo torej morala še zmeraj nositi celo vrsto bremen, ki bi jih rada odrinila na OAS. Mislimo, da to niso prevelika bremena v primeri s koristmi, ki jih ima od OAS. Največ je seveda vreden sklep OAS, da naj ima ta organizacija svoje, če le mogoče stalne, oborožene sile, kadar je treba posredovati ne samo z diplo-matičnimi sredstvi, ampak tudi z oboroženimi silami. Korist vidimo ravno te tedne prav nazorno. Naše čete v dominikanski republiki nosijo sedaj trakove OAS na rokavih. Niso torej ameriške, ampak čete OAS. Isti trenutek, ko so dobile OAS trakove na rokave, so ponehali tudi napadi na “ameriški imperijalizem”, ki so ga levičarji vsega svobodnega sveta vzeli za tarčo svojih kritik. V primeri s tem sklepom OAS seveda ni prevelika tudi žrtev ameriške diplomacije, da se ne bo več lahko po svoji volji sklicevala na komunistično nevarnost. Kako tvegano je tako prehitro sklicevanje, smo videli v dominikanski krizi. Glavno je, da bo imela OAS svoje oborožene sile, ki jih bo rabila za varnost prebivalstva, ki bi utegnilo trpeti od revolucij. To bo močno oviralo komunistične načrte, da bi kaos izrabili za socijalne revolucije. To je naj-brže edina velika pridobitev dominikanske revolucije za obrambo svobode pred komunistično diktaturo. BESEDA IZ NARODA Iafi¥afa Ferjan in Lenčka — prizor iz “Razvaline življenja,” ki jo je “Lilija” podala 4. aprila 1965 v Slov. domu na Holmes Ave. Urh Kante in Martin — prizor iz “Razvaline življenja,” ki jo je “Lilija” podala 4, aprila 1965 v Slov. domu na Holmes Ave. Nazaj ... V živinskih vagonih so Vas zapeljali nazaj v deželo bridkosti, na zadnjo postajo, ki so ji rekli Teharje. Ko se je pričela gonja v klavnico, ste našli svoje mesto: pri sinu ... Skupaj sta bila, ko se mu je pričelo življenje, skupaj sta delila tisto, nam neznano srečo duše, ki se dvigne v večno življenje ... Nikdar Vas nisem poznal; vse, kar vem o Vas, vem iz besed, ki tipljejo preko bolečin in spominov. Tudi za Vas, mati Jurjovčko-va, in za sina Jožeta, bodo gorele baklje 12. junija! P. B. Potfrrasa št 14 Sli mhl Euclid, O. — Kakor vsako leto tako smo tudi letos sklepale na naših mesečnih sestankih, kaj bomo priredile. Vsa leta smo skrbele s prireditvami za društvo in za naše telesne dobrine. Letos smo se odločile, da poskrbimo tudi za naše duhovne dobrine. Izbrale smo si 13. junij za skupno sv. mašo pri Lurški Mariji na Providence Heights na Chardon R,oad. Vse ste vabljene tudi k skupnemu sv. obhajilu. Sv. maša bo ob enajstih dopoldne v slovenščini in s slovenskim petjem. Sv. mašo bo daroval Rev. F. Blatnik, petje bo pa vodil Vincenc Povirk. Vse članice prosimo, da si vzamejo ta dan čas, se odtrgajo od rednega dela in doma ter poromajo k Mariji. Pripeljite s seboj tudi svoje družine. Vabimo tudi članice vseh sosednjih podružnic in vse druge, da skupno počastimo svojo nebeško mater Marijo. Po maši bomo imeli pri sestrah skupno kosilo. Sestre bi rade vedele v naprej, koliko nas -bi rado tam obedovalo. Od tega imajo tudi nekaj dohodka. Katera bi želela, naj se javi teden prej pri predsednici Tili Špehar, KE 1-0375 ali pa pri podpredsednici -Mary Stražišar, IV 1-1828. Obed s piško stane $2, obed s pečeno govedino pa $2.25. Na 13. junija je god sv. Antona, torej naj bi vsaj vse Tončke in Toneti prišli na to romanje! Vabi Odbor Pozdrav feplsulta Cleveland, O. — Dramatsko Domovini” za njuno naklonje-društvo LILIJA je svojo sezono nost. za leto 1964/65 z uspehom zaključilo. Odbor društva se vsem, ki so v pretekli sezoni kakorkoli pri- Naša zahvala pa bi ne bila popolna, ako se ne bi zahvalili vsem obiskovalcem naših prireditev. S svojim obiskom ste pomogli k uspehu, ki ga je dru-Jnam dajali pobudo, da smo v svojem delu vztrajali in bomo z vašo naklonjenostjo in z božjo pomočjo vztrajali tudi v bodoče. Lepa zahvala vsem! Odbor dram. društva “Lilije” ------------o- ----- Smjmšk&m mati (Ob dvajsetletnici smrti) Cleveland, O. — Nikdar Vas nisem poznal. Čeprav sem tiste viharne dni večkrat hitel mimo Vašega doma, mi ni pomenil dosti več, kot to, da je bilo v njem doma pravo, slovensko gostoljubje. Vse, kar vem o Vas, vem iz pripovedovanja človeka, ki z besedami tiplje preko bolečine in spominov. In s fotografij Vas poznam: v praznični ruti na poti v cerkev; pripomogli k uspelim priredit- j v belem predpasniku pred če-vam in splošnemu napredku! beljnakom z možem in sinom, društva. | ^ je bilo v dnevih, ko ste šli Pri tej naši zahvali pa tudi ne brez skrbi plet na njivo pred smemo prezreti direktorja Slo- vasjo, ko ste pri križu ob poti venskega doma na Holmes Ave., ne v strahu, temveč v mirni iii nam je šel vedno na roko, da vdanosti poprosili za srečo pese je društvo kot članstvo v do- tih otrok, ki so se gnetli doma, štvo v tej sezoni doseglo, naj-lepše zahvaljuje. Predvsem gre naša zahvala igralcem, režiserjem, šepetal-cem, maskerju, pa tudi tistim, ki so skrbeli za opremo odra, ki je bil za vsako predstavo skrbno pripravljen. Da so prireditve v splošnem dobro in lepo uspele, gre zahvala zlasti našim kuharicam, kakor tudi ženam in dekletom, ki so pri kuhinji pomagale ali pa stregle gostom. Pri tem -pa ne smemo pozabiti vseh, ki so delali v bari in skrbeli, da so bili gostje vedno dobro postreženi tudi s pijačo. Hvala tudi vsem, ki so skrbeli za dvorano. Nadalje naj se zahvalimo tudi vsem, ki so opravili kopico drobnih opravil in tudi s tem mu vedno počutilo kot doma. Tudi to naše prijateljsko občevanje je gotovo veliko pripomoglo k uspehu društva in k zadovoljstvu članstva. Naša posebna zahvala naj velja tudi upravniku doma g. Viktorju Derlingu, v katerem imamo že skozi vsa leta najboljšega prijatelja. Dolžni smo se pa zahvaliti tudi slovenski radijski oddaji WXEN-FM in pa “Ameriški ^ bilo ... za hči, ki je študirala v Ljubljani. Sin Jože je bil junak. Očetu v oporo, materi v veselje, sestram v ponos. Ko je prišel vrtinec, si je nadel uniformo, potisnil kapo nad oči, zavriskal in — odšel. V Vetrinju ste se spet sešli. Vaša okrnjena družina je s tisočimi drugih delila tiste grenke dni, v upanju na čudež, ki ga ni Huntington, Conn. — Moj sin Ivan je naročen na A.D. Vsi jo radi čitamo, čeprav važne novice zvemo, predno pride časopis. Naš slovenski časopis nam je najljubši. Pri nas se je pomlad precej pozno pojavila. Predolgo je bila pod vplivom zime. Lepi Marijin mesec maj se je povrnil s cvetjem in zelenjem v naše veliko veselje. Posebno nam, starim, dobro de majsko sonce, nas krepi in poživlja. Materinski dan smo tudi pri naši fari Sv. Križa slavnostno praznovali. Matere in njih hčerke so bile pri skupnem sv. obhajilu. Popoldne je bilo kronanje Marijinega kipa. Na naše u-mrle matere smo se spomnili s tem, da smo zanje darovali sv. obhajilo. Čeravno so naše matere umrle, naši spomini na nje so vedno živi. Z veseljem čitam dopise Toneta s hriba. Kadar jih berem, se moram smejati takim modrijanom, kot so Tone, Nick, Jure in nazadnje ima še glavno besedo Bara. Opogumil sem se tudi jaz, da nekaj napišem, da se bodo čita-telji smejali. To so resnični dogodki. - Dve uri hoda od Sv. Petra na Krasu je majhna prijazna vasica Jurišče, prav na robu gozda. Včasih je nanesel slučaj, da sem kot zastopnik zavarovalnice moral iti tudi na Jurišče. Juriščani so svoje vrste ljudje, lepo je od njih, da držijo skupaj. Fantje se naj raj še poročijo z domačimi dekleti. Ta kraj je pasiven, nikjer nisem videi kake večje kmetije. Mnogo Jurščanov je odšlo za kruhom čez lužo. Ko so nekaj prihranili, so se vrnili, si postavili majhno hišico in se poročili. VSE SLOVENSKE PRGTiKOMLtHiSTIČNE, modne m mitii mmmm vabimo, da pošljejo svoje predstavnike na SVEČANO PROSLAVO 20-lefiitce vetrinjske tragedije ki bo v soboto, 12. in v nedeljo, 13. junija v Letu junakov 1965 na Slovenski pristavi v Genevi, Ohio. Posebna vabila ne bodo razposlana. Glavni odbor ZDSPB Tabor * * * SPORED proslave 20-Ietmce vetrinjske tragedije, dne 12. in 13. junija v Letu junakov 1S35, na Slovenski pristavi v Genevi, Ohio. SOBOTA, 12. JUNIJA: Ob 8. uri zv. kratka uvodna svečanost pred Spominsko kapelico. Po uvodni svečanosti registracija gostov in predstavnikov. Ob 9.30 zvečer — Spominski program. Ob 10.15 — Spominska bakljada mimo postaj Vetrinj, Teharje, Kočevje. Ob 10.45 — Molitvena ura pred Spominsko kapelico na Orlovem vrhu. Po molitveni uri prilika za sv. spoved. NEDELJA, 13. JUNIJA: Ob 8.30 zjutraj — skupen odhod avtomobilov iz Clevelanda. Ob 10.15 — pozdrav zastavi in položitev venca. Ob 10.30 — sv. maša. Daruje č. g. France Gaber. Prosimo za duhovni dar sv. obhajila. Ob 12. uri — kosilo. Po kosilu ogled posebne razstave tiska, dokumentov, fotografij itd. Ob 2.30 popoldne — Slavnostno zborovanje. Slavnostni govornik — ing. France Grum, predsednik ZDSPB “Tabor.” Po zborovanju pete litanije Matere božje in zaključna svečanost pri Spominski kapelici na Orlovem vrhu. Pri nedeljskih svečanostih prosimo za udeležbo v narodnih nošah. POČASTIMO PADLE ŽRTVE KOMUNISTIČNE REVOLUCIJE, POBITE DOMOBRANCE IN VSE SLOVENCE, KI SO DAROVALI SVOJA ŽIVLJENJA ZA SVOBODO, VERO IN DEMOKRACIJO! Igra pratifdsst^ Zelo so jim priljubljena oblačila kričeče barve. V nedeljah5 * * * * * li. 12 se zberejo fantje in dekleta naj _____ gričku za vasjo in skupaj pre-j Cleveland, O. — Okrog leta pevajo. Z omenjenega grička je; 1935 so za obzidjem stiškega sa-lep razgled na Dolinarjevo go- mostana, na prostem pred bazi-stilno. Čim fantje opazijo, da lj] da naša borba proti tiraniji človekom še ni končana. Na-%njega dne, 13. junija pa se f0tho udeležili romanja na gro-°ve mučencev. ^Ta grobove mučencev y spominsko proslavo dneva venskih vernih duš bomo le-č18 vključili romanje v Midland. abo bomo po posredovanju pr-V*b kanadskih mučencev, pro-Za slovenske mučence iz dru-svetovne vojne in revolucije ^ rotili Vsemogočnega tudi za /ye: da bi bil narod rešen te j^ke preizkušnje, ki traja že Z(] let. Procesija Sv. Rešnjega Telesa v Naslednjo nedeljo po romanju Midland, 20. junija, pa bomo jfuPaj praznovali praznik sv. tujega Telesa. Šli bomo za vvr°cesijo na slovenskem letovi-To pot bomo romali s svo-111 Kraljem v naši sredi. razpoloženja. Ples bo v cerkveni dvorani na Manningu. “Veseli Ribenčani” začno igrati ob 8. zv. Postregli bomo s pecivom in kavo, seveda bomo tudi dobro založeni z alkoholno pijačo. Pridite in se razveselite v naši zdravi družbi! Telovadci vedno kaj delajo in tudi to pomlad niso pri miru. V začetku maja so posadili na lovski farmi v Bancroftu 7,000 dreves, med temi je 1,000 pravih evropskih meces nov, katerih smo vajeni iz naših gora. V tej suhi in vroči pomladi se verjetno ne bo vse prijelo, nekaj se bo pa gotovo in nam zna čez leta prikazati lep spomin na rodni kraj. Ribolov je letos kar uspešen, dasi je bil led na jezerih še pred tremi tedni. V okolici farme dobro prijemajo ščuke, ‘white fish,’ ‘pickerels’ in postrvi, dasi manjše. Lepo ‘pickerel’ je ujel Frank ¥ narodno-osvohodilnih SB3S0 Adlai Stevenson je razlagal pri sprejemu častnega doktorata univerze v Torontu, da v “narodno-osvobodilnih vojnah” more proti rdečim nastopiti uspešno le narodna sila. TORONTO, Ont. — Pretekli petek je ameriški poslanik pri ZN Adlai Stevenson v slavnostnem govoru pred sprejemom častnega doktorata univerze v Torontu razlagal jedro narodnoosvobodilnih vojn in pri tem prišel do zaključka, da Združeni narodi ne morejo poseči vanje, ker cel njihov ustroj za to ni primeren. Ko so sestavljali ustanovno listino Združenih narodov, ni nihče računal na na-rodno-osvobodiline vojne kot nov način tuje napadalnosti, kot nov način vmešavanja v razmere tujih držav. Čas in razmere so pokazale, da je mogoče v ta- Maii išče sina A.l°jz Hegler, rojen 12. junija >. 9 v Strugah na Dolenjskem, ^lvi v Kanadi že od leta 1958. .° Poklicu je strugar. Njegova že nekaj let nima nobene 6sK o njem. Kdor kaj ve o ali mu je znan njegov na-.. Vi naj to javi na Slovensko Jsarn0, 618 Manning Avenue, Or°nto 4, Ont. ljudje pod bičem’’ II. del .rejeli smo prvo pošiljko knjig p.^dje pod bičem”, drugi del. .^s.telj Karel Mauser je to svo-3elo posvetil “Svojim mrtvim Ser eljem s Turjaka za dvaj-° obletnico.” ejla knjigi $3.50 broširana, h '°9 vezana. Naročniki po pošti ko. Na nija! svidenje v soboto, 5. ju-STZ Toronto ---------o----—- SiewsM-lsg fara ¥ ital Abulnar in to čez 8 funtov tež- Kem slučaju priskočiti napadenemu na pomoč le močni narodni sili, kot so Združer©' države. Stevenson je v zvezi s tem obrazložil poseg Združenih držav v Vietnam in v Dominikansko republiko. Priznal je, da se v slučaju take intervencije lahko zgodi, da je pomoč dana nepriljubljeni vladi, toda po njegovem svet ne more in ne sme dopustiti, da bi napadalci, ki se skrivajo pod krinko “narodno-osvobodlne vojne” dosegli svoj (postavljen cilj. Podelitev častnega doktorata Stevensonu, glavnemu zastopniku ZDA pri Združenih narodih, kjer je branil ameriški poseg v Dominikansko republiko in v Vietnam, je naletela pri nekaterih krogih na univerzi v Torontu na odpor. Zahtevali so, da naj univerza podelitev častnega doktorata prekliče, ker bi ta pomenila do neke mere, da univerza odobrava ameriško politiko v Vietnamu in Dominikanski republiki, ki jo Stevenson zagovarja v Združenih narodih. Univerzitetni svet je te ugovore odklonil in ostal pri svojem skM pu. Ko je Stevenson vstopil v Hart House po svojem govoru, je kakih 50 študentov piketiralo vhod in kričalo “Roke proč od Vietnama”. sj. P°šljejo P.M.O. na Sloven- S-to ' Pisarno, 618 Manning Ave., 4, Ont. in naj prilože Cu 5 P°štnino- v Torontu lah-jjj kupite knjigo tudi med urad-Urami Hranilnice in Posodice. Mprava Slovenske pisarne. ^ pMisattp pias °ront°’ Ont. — Zopet se je Udila narava, ozeleneli hol-^revje in grmičevje je v stv^barvnem cvetju. Vse božje J^j^stvo nas spominja na po-naše srce nam je mladostnega razpolože- V 't'eiQ 1 ^ei°s prireja Slovenska Vabua Zveza svoj pomla-tcj.j b ples in to 5. junija, ka-bo naš večer pomladnega tepe ^apreifije MONTREAL, Que. — Fara sv. Vladimirja se ustaljuje in u-rejuje. Novi župnik č. g. Bolka je krepko prijel za delo in nadaljuje, kjer je končal njegov prednik č. g. Časi. Tri dni pred cvetno nedeljo so imeli duhovno obnovo kot pripravo na velikonočne praznike. Za njen zaključek na cvetno nedeljo so blagoslovili vse cerkvene predmete, ki so bili nabavljeni v zadnjem času: monštranco, ci- borij, oltarne svečnike, misijonski križ, kip sv. Vladimirja in kip srca Jezusovega. Oltar so že preje postavili na novo mesto, s čimer je mogoče službo božjo o-pravljati po novih določilih. Prostor, kjer je preje stal glavni oltar, so pokrili z lepim novim tepihom. Pravijo, da bodo podobnega nabavili tudi za prednji del presbiterija. Farani so neverjetno požrtvovalni in pripravljeni pomagati svoji cerkvi. Ko je bilo objavljeno, da bi cerkev nujno potrebovala še en ciborij, sta se takoj javila dva dobrotnika, da ga kupita. Prav tako sta se dve društvi ponudili, da kupita misijonski križ, ki je stal blizu $300. Seveda bo treba še precej žrtev in naporov, da bi cerkev v celoti prenovili in uredili po slovenskem okusu. Še preden so se lotili urejanja cerkve, so slovenski ljudje prepleskali vso dvorano, kuhinjo in obe zakristiji. Bili so večeri, ko je prišlo tudi do 15 prostovoljnih delavcev tako, da je zmanjkalo orodja. Gradivo za prenovitev dvorane je bilo seveda treba plačati. Potreben denar so dobili z uspešnim bazarjem. Bazar je pri nas organiziran malo drugače kot v drugih župnijah. Bil je vsežupnijska zadeva in sodelovanje je bilo skoraj vsesplošno. Župniji je prinesel $1,750, kar je za naše razmere že kar lep denar. Dvorane se bistveno ne bo dalo spremeniti, vendar je postala prijaznejša, ko bodo v njej stenske slike, ki jih bo napravil žup-Ijan Vinko Petkovšek. Svojo pomoč je obljubil tudi pri okrasitvi cerkve. Župnik je dejal, da je župnija srečna, da ima nekoga, ki je te stvari študiral in je pripravljen dati svoje znanje in skušnje v prid slovenske skupnosti. Tudi cerkveno petje bo urejeno. Cerkveni pevski zbor bo vodil prof. Zdenko Osana, g. Janez Rabelj pa je na župnikovo prošnjo sprejel organizacijo in vod-(ski delegat za Kanado nadškof stvo posebnega otroškega pev-( Sergio Pignedoli je birmal 34 skega zbora. Pretekli mesec smo naših dečkov in deklic, imeli v naši fari birmo. Apostol- B. B. ISAJGON, J. Viet. — Ministrski predsednik dr. Quat je napovedal v javnosti rekonstrukcijo vlade, še predno mu je dekret podpisal predsednik republike L. Ambrožič: Pred nastopom rdeče oblasti doma na varno v tujino (Dalje) Poleg uradne cestne službe sem imel tudi neuradno službo. Glavni socijalni odbor, katerega predsednik je bil msgr. Matija Škerbec, me je imenoval za predsednika taboriščnega soci-jalnega odbora. V zvezi s tem imenovanjem je pa bilo združeno nehvaležno delo, namreč razdeljevanje ponošene obleke, katero nam je pošiljala Liga slov. kat. Amerikancev in pater Bernard Ambrožič, ki danes misijonar! v Avstraliji in izdaja list “MISLI” za Avstralske Slovence. Kakor sem zgoraj omenil, poudarjam, da je nekaj zastonjskega med ljudi deliti nekaj zelo težkega. To sem prav močno občutil na svoji koži. Pri tem delu se vidi, koliko zavisti in fovšije je v človeku in kako brez vesti so nekateri ljudje, še danes se večkrat spomnim, koliko krivico so mi nekateri delali in me po krivici sumničili. Povem po pravici, da sem delal kar mogoče po vesti in pravično, pa so me nekatere ženske (pa tudi moški) na moč klele in zmerjale, kako nepravično delim. Ko sem hodil po barakah in delil po sobah ljudem tablete, sem precej dobro vedel, kje je večja potreba, in pozneje, ko sem bil na cesti in sem dnevno obšel vse taborišče z greblo ali lopato, sem natančno opazoval zlasti otroke in ženske, kako so opravljeni in obuti. Po tem redu sem potem delil najpotrebnejšim, ne pa po tistih listkih, ki so mi jih nanosile še kar čedno napravljene ženske in nanje napisale: to in to rabim takoj za sebe in otroke, ker v tej obleki ne moremo več iz barake itd. Ker sem natančno vedel, da ni res tako, sem take listke polagal ob stran in v prvo res potrebne obdaril. Pa še pri teh ni bilo vedno prave hvaležnosti. Zelo neprijetno za ljudi in velika šikana so bili tisti obkolit-veni dnevi in iskanje “vojnih zločincev” v taborišču. Večkrat je angleško vojaštvo v zgodnjih jutranjih urah obkolilo taborišče in nihče se ni smel nikamor premakniti. Vsak je moral ostati na mestu, kjer se je tisti čas nahajal. Vse taborišče je bilo tudi v notranjosti zastraženo. Po barakah so hodile patrulje oficirjev in vojakov ter vsakega legitimirale in imena primerjale z Suu. Ta dekreta noče podpisati, imeni, ki so jih imele napisane ker po' njegovem ni v skladu z zakoni in ustavo. Ministrski predsednik more namreč predlagati samo takrat nove ministre, ko so dosedanji odstopili. To se sedaj ni zgodilo. Dr. Quat je hotel izmenjati dva ministra, za informacije in za delo, ta dva pa nočeta odstopiti. Suu zaradi tega noče podpisati Quatovega dekreta. Tako se glasi pravna stran sedanje sajgonske vladne krize. Za njo pa tiči politika. Dosedanja vlada dr. Quata je predstavljala dogovorjeno ravnovesje političnih sil med budisti in katoličani, med vojaki in civilisti, med spodnjim in gornjim delom dežele, itd. Quatova rekonstrukcija vlade je to ravnovesje porušila, kajti jemlje spodnjemu delu dežele in katolikom del njihovega vpliva na vladne posle. Dokler se bo kriza omejila na politične kroge, ne bo nevarna. Ako bo vmešana ulica, ali pa se bodo vmešali vojaški ..poveljniki, potem pa od razvoja krize' i smemo pričakovati kaj dobrega. na polah, katere so nosili s seboj. Na teh polah so bila imena onih, ki so jih titovci zaznamovali kot najhujše med nami, zlo boljše prikriti jim, drugače nisi bil nikoli varen pred njimi. Jaz sem dal izžagati pod, v toliko, da sem lahko zlezel skozi luknjo, katero so potem domači pokrili nazaj in kako vrečo pogrnili čeznjo. Ni bilo prijetno dolge ure čakati in se stiskati pod podom. A vsaj nekaj sigurnosti je bilo, da me ne bodo zamenjali s kakim soimenjakom. Nekoč so pridrli v taborišče ravno, ko je bila slovesna maša v kapeli. Kapela je bila nabito polna ljudi. A ko je slovesnost končala, ni smel nihče ven. Vsi so morali čakati do srede popoldneva. Ko so vse taborišče pretaknili, je prišla komisija nazadnje še pred kapelo. Počasi so jih začeli spuščati ven in seveda so vsakega legitimirali. Nič niso dobili. Za te ljudi je bilo hujše kot meni pod podom. Večina so bili še tešč in na druge potrebe jih je naganjalo. Pa nikamor niso smeli. Nekdo mi je pravil, da je naenkrat začutil gorko to v škornjih. Zdelo se mu je, kot bi do kolen stal v topli vodi. Dejal je — od kje je priteklo, sam ne vem... A štebale so bile v resnici polne. Poleg vseh težav, ki so nas gnjavile, je bilo v naši družini hudo še to, ker nam je zbolela žena. Leto in dan je skoraj stalno ležala v bolnici, nazadnje v Celovcu, kamor so jo poslali na operacijo. Čeravno smo bili v dvomih, ali bo prenesla ali ne, se je vendar operacija srečno iztekla. Dobro jo je prenesla in počasi se je začela popravljati. Zelo me je skrbelo"kaj bo, če nam pride pisanje, da odidemo v daljni svet, njo bi naj pa vso bolno tam pustili. Seveda bi tega ne naredili, pač pa čakali do njenega okrevanja. Vendar se je steklo vse po sreči in ko je bila treba iti v St. Martin pri Beljaku po potne liste, je bila tudi žena že pri taki moči, da je šla z nami in bila tudi sprejeta ter z nami vred dobila papirje za na pot. Dolgo se je vlekel ta proces in nikakor nismo mogli pričakati dneva odhoda. Končno je le prišel 19. julij in sredi dopoldneva smo naložili svoje reči na avtomobil, ki nas je odpeljal na kolodvor. Z nami se je odpeljalo tudi več samcev, ki so šli na že določeno delo v Kanado. Tu so našo prtljago naložili na vlak in tudi nam odikazali prostor v vlaku in kmalu smo se odpeljali proti Solnogradu. Zdaj, ko odhajamo iz tega taborišča, polnega samih žalostnih spominov, naj pa omenim še nekatere vesele dneve, ki smo činci, kar smo bili po njihovem jih tu užili. To so bili tisti dne- vsi, ki smo bežali pred komunizmom. Ker se Angleži niso o-zirali, kdo ravno so tisti najhujši, zato so po večini pobrali vse soimenike tistih, ki so jih imeli na listi. Na starost-letnico niso dosti gledali. Nekoč so iskali 20 let starega fanta z imenom, kot ga je imel stari oče večje družine od škofje Loke. In tega o-četa so aretirali in ga odpeljali v Wolfsberg, kjer je moral presedeti več mesecev z vsemi ši-kanami in zasliševanji. Nazadnje so vsega izčrpanega poslali nazaj v taborišče češ, da je bila pomota. Pa se ta dobri mož ni nikdar bavil z nobeno politiko, še manj s kakih vojnim hujskanjem in podobno, živel je samo za družino, kmetijo in svoje vo-ličke. Drugič so zopet iskali nekega starejšega Ambrožiča, doma nekje od Ribnice. Niso ga našli. Pa so dobili mojega sina nekje pri šoli, 15-letnega študenta, ter ga aretirali. Ker je imel on isto ime; so ga lepo aretirali in moral je z njimi na zaslišanje. In tako dalje. Zato se je bilo naj- vi, ko smo dobili paket iz Amerike. Joj, koliko veselja je bilo takrat. V teh paketih je bila navadno zelo močna hrana in te smo potrebovali. Ne morda toliko jaz, kot žena in otroci. Saj taboriščna hrana je bila le sama plaža, ki nikomur ni zadoščala. Ako bi si ljudje ne pomagali na ta ali drugi način, bi vsi o-ikrog popadali. Spominjam se tudi moža (sedaj je v Clevelandu), ki mi je vsak tretji ali četrti dan nabasal žepe s črnim kruhom za naše otroke. Nekje je ta kruh ostajal, on je pa imel priliko ga spraviti in ga, kot dobra duša, oddati meni. (Dalje sledi) JI BETHESDA, Md. — “Obstoji neka končna doba življenja za vse žive organizme, vključno človeka. Obstoji nekaj takega kot naravna smrt,” je poudaril dr. Lansing pri razpravi v seminarju Narodnega inštituta za zdravje otroka in človeški razvoj. Skupina znanstvenikov, ki se je razprav udeležila, je prišla do zaključka, da bo mogoče povprečno človeško življenje v naši deželi podaljšati na kvečjemu 81 let, razen če uspe zdravstveni vedi zdraviti staranje, ki je samo po sebi tudi bolezen. Dr. R. Kohn iz Clevelanda je dejal, da bi se povprečno človeško življenje podaljšalo za eno in pol do dveh let, če bi ne bilo nobenih rakastih bolezni, za o-koli 7 let pa, če bi premagali bolezni srca in ožilja. Z nekaterimi drugimi zdravstvenimi izboljšanji bi bilo mogoče doseči še kratko podaljšanje življenja, toda po sodbi dr. Kohna je “največ kar moremo pričakovati — 81 let”. Zdravstveni strokovnjaki se trudijo, da bi prodrli v jedro staranja, toda so še vedno daleč od tega. Dr. Kohn napoveduje, da se bo povprečna starost v naši deželi, ki je sedaj nekaj malega pod 70 let, dvignila kvečjemu na 81 let. Napovedovanje in prerokovanja so bila vedno in so prav tako danes težavna in nehvaležna naloga. —------o------ Tarša dominikanske revifipje Je pesfafa Ml Narodna banka SANTO DOMINGO, Dom. rep. — Dominikanska državljanska vojna trenutno počiva, toda pretekle dni je malo manjkalo, da ni zopet zaživela, ne morda radi svobode, ampak radi denarja. Kot smo že omenili, nimata denarja ne vojaška junta ne u-porniško vodstvo. Denar pa leži v dominikanski Narodni banki. Kaj torej lažjega kot zasesti Narodno banko in pobrati denar! Te nevarnosti so se hitro zbale IAF čete, to je Medame-riška oborožena sila, ki je podrejena O AS. Zato je delegat OAS dal četam nalog, naj obkolijo poslopje Narodne banke, da se ga ne bi mogli polastiti ne junta ne uporniki. Junti se je to zdelo za malo, zato je s svojimi četami obkolila vse skupaj, poslopje Narodne banke in čete IAF. Ker pa je denar sveta vladar, je grozila nevarnost spopada med IAF in juntinimi četami. Posredovalci so pa hitro dosegli kompromis, seveda na ameriški račun. OAS je z denarjem, ki ga ji je prepustila naša dežela (vsega skupaj $6 milijonov) plačala vsem državnim uradnikom, naj bodo v službi junte ali upornikov, majske plače. Spopad za poslopje Narodne banke je bil s tem začasno preprečen. -------o------ Poljaki že vidijo papeža v Varšavi VARŠAVA, Polj. — Na Poljskem se je komunistična stranka mučila cel mesec maj, da bi v javnosti dvignila zanimanje za parlamentarne volitve, ki so se vršile zadnjo nedeljo. Imela je pa malo sreče. Vse se je veliko bolj zanimalo za vprašanje, ali bo sv. oče prišel prihodnje leto na obisk med Poljake, ki bodo praznovali 1000-letnico pokristjanjenja, ali ne. Zadnjič je bil kardinal Wysczynski pri papežu v avdijenci in od takrat govori vsa Poljska samo o tem o-bisku. Nepočakanci so že napravili program za potovanje. Papež naj bi prišel na Poljsko 3. maja in obiskal poleg vsega drugega tudi znano božjo pot Čenstohovi in najstarejšo poljsko škofijo Gnezno. Ker bi sv. oče potoval kot navaden romar, bi odpadli seveda vsi uradni o-biski. Poljaki so prepričani, da komunistični režim ne bo delal temu romanju prav nobene težave. V Vatikanu ne tajijo, da vedo za poljske želje, toda trdijo, da zaenkrat ne bo iz njihovih krogov prišla nobena novica, ne taka ne taka. ------o------- Je že vedel “Janezek, ali mi lahko poveš kak vzgled, da se napake očetov maščujejo nad otroci?” “Vem! Kadar nam očetje pomagajo delati domače naloge.” Zaloge premoga NEW YORK, N.Y. — Nekako polovico vseh znanih zalog premog na zemlji je v Severni A-meriki. CLEVELAND, 67 Ženske dobijo delo Delo za žensko Iščemo žensko, ki govori angleško, za lahko hišno delo v zameno za lep dom. Mora imeti dobra priporočila. Kličite HE 1-5050. (108) MAJJ OGLASI Hiša naprodaj Družinski dom in 2 lota, velika moderna jedilna soba, poplo-ščena kopalnica, polna klet in garaža. Vse to in 2 lota za zgradbo samo $24,000. Kličite sedaj za popolne informacije. 620 E. 222 St. AN 1-2300 Lastnik prodaja hišo, dva akra zemlje, sadno drevje in grozdje, na 33951 Eddy Rd., Willoughby Hills. Kličite po 8. uri zv. WH 3-0415. (106) Auto for sale 1957 Pontiac, 4-door, hard top, Star Chief; one owner, good condition, good buy. Call after 6 p.m. UT 1-8294. ______________________(106) Grovewood—dvodružinska Dober kup za $17,900, v zelo čistem stanju, blizu E. 161 St. Lastnik se seli k sorodnikom; nizki davki, velik lot. PENA REALTY INC. AN 1-2300 620 E. 222 St. (106) V najem 5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214. (x) V najem 4 sobe s kopalnico, zgoraj, podstrešje, klet, sprednja veranda, garaža po želji. Odrasli imajo prednost. Na 1261 E. 60 St., telefon 431-4842. — (106) V najem Oddamo 5-sobno stanovanje 2 spalnici, na 18613 Kewanee Ave. Kličite IV 1-1438. ____________________ (107) V najem 4 sobe, kopalnica, vroča voda, furnez, vse na novo dekorirano, se odda mirnim ljudem. Blizu cerkve sv. Vida. Kličite EX 1-1390. (Tu-Fr-X) V najem 4-sobno stanovanje, kopalnica, furnez, zaprt porč, spodaj. Vpraša se na 7023 St. Clair Ave. (28 maj, 1,2,4 jun) V najem Oddamo 5 sob in kopalnico, spodaj, na 5441 Homer Ave. Prednost ima dvojica. Kličite HE 1-9482. (HO) ( IZDELUJEMO in popravljamo j strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, fumeze, itd. FRANK KURE R.F.D. i, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5593 mimm 5 nsarinasf IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DR2AV2 OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTION t VMr Avfi. & m.h St.. EN 1-4"V ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd. - IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio oooo(>ooooo(><) H. RIDER HAGGARD: Jutranja zvezda ooooo<^>oo<=>o “Kraljica Neter-Tua, Ame-nova zvezda, ga je imenovala za poveljnika, o faraon. Takoj po boju v dvorani je razglasila svoj ukaz in ga je dala na običajni način zapisati.” ‘‘Pošlji po kraljico,” je rekel faraon jezno. Poklicali so Tuo. Takoj je prišla sijajno opravljena, in ko je videla očeta zdravega in pokonci, je pohitela k njemu in ga je dolgo objemala ter ni hotela poslušati razgovorov o državnih poslih. Slednjič jo je vendar posadil k sebi, toda roke mu ni hotela izpustiti. Vprašal jo je, kako je vendar za božjo voljo mogla poslati tega lepega, mladega vročeglavca Ramesa kot poveljnika ekspedicije v Keš. Odgovorila je zelo nežno, da mu hoče stvar razložiti. Nato mu je pripovedovala, toda tako na dolgo, da je zadremal, preden je končala, zakaj bil je še vedno slaboten. “Sedaj razumeš,” je rekla, ko se je zdrznil iz spanja. “Odgovornost je bila na mojih ramah in ravnala sem tako, kakor sem najbolje znala. Na smrt obsoditi bi mladega Ramesa ne bila mogla, ker so vsa srca bila z njim.” “Gotovo bi ga bila morala spraviti s poti, hči.” “To sem storila, oče. Spravila sem ga v Napato, ki je daleč s poti — mnogo mesecev hoda, pravijo.” “Toda kaj bo sedaj, Tua? Ali ga kralj v Kešu ubije in z njim mojih dvatisoč vojakov, ali pa on ubije kralja, kakor je ubil njegovega sina, ter se polasti prestola, na katerem so sedeli njegovi dedje mnogo rodov. Ali si mislila na to?” “Da, oče, mislila sem na to, in če bi se slednje brez naše krivde zgodilo, ali meniš, da bi Egipt žaloval?” Tedaj je faraon Tuo pozorno pogledal; Tua je pogledala njega in se je nasmehnila. “Vidim, hči,” je rekel počasi, “da je v tebi kvas za CHICAGO, ILL. veliko kraljico, zakaj v svileni nožnici ženske nespameti opažam bronasti meč državnika. Le teci ne prenaglo, da sama ne zadeneš ob meč; predrl bi te.” Tua se je, ker je že bila slišala podobno svarilo od Aste, zopet nasmehnila, a ni odgovorila. ‘‘Moža moraš imeti, da te bo zadrževal,” je nadaljeval faraon; “močnega moža, ki ga boš mogla ljubiti in spoštovati.” “Najdi mL takega moža, oče, in rada ga poročim,” je odgovorila Tua s svojim milim glasom. “Le tega ne vem,” je pristavila, “kje naj ga iščemo, ko je ta božanski Ama-thel padel pod roko grofa Ramesa, našega generala in poslanika v Kešu.” Ko se je faraon okrepil, je zopet začel iskati soproga egipčanski kraljici. Kakor poprej je bilo tudi sedaj snubcev dovolj, njegovi poslaniki in svetovalci so jih ji pošiljali v obilici, toda ko jih je Tua videla, je vedno imela kaj zoper nje, dokler niso slednjič jeli govoriti, da je gotovo odločena za boga, ko noben človek ne ustreza njenemu nagnjenju. Ko so pa Tui pripovedovali o tem, je samo smehljaje odgovorila, da je odločena za kraljevskega snubca, o katerem je govoril Amen njeni materi v sanjah, ne za boga, marveč za božjega izbranca; če ga bo videla, da ga bo takoj spoznala in zelo vzkljubila. Ko je minilo nekaj mesecev, je faraon, naveličan te igre, predložil stvar državnemu svetu. Le-ta mu je svetoval, naj odide na potovanje po velikih mestih Egipta, češ, da bo ta sprememba popravila njegovo božansko zdravje; razen tega je upati, da bo kraljica Neter-Tua srečala na poti kakega potomca kraljevske krvi, ki bi ga mogla vzljubiti. Bilo je namreč vsem jasno, da se ne bo omožila, če ne bo ljubila. Tako je faraon še isto noč povprašal Tuo, ali bi se hotela odpraviti na tako potovanje. MALE HELP AUTO MECHANICS Exp’d. in Foreign cars necessary. Largest size salaries being paid. Our top mechanics average better than $12,000 per yr. Many employee benefits included. Call Bob Olson — AL 6-0606. (106) TOOL and DIE MAKERS We have immediate openings on all shifts for permanent employment. Must be experienced. Excellent working conditions in our modern plant. Good starting wages. Liberal benefits and profit sharing. Apply employment office 8:30 A. M. to 5 P. M. AMPHENOL - BONO ELECTRONICS CDRP. 2801 S. 25th AVE. BROADVIEW (An Equal Opportunity Employer) (107) MECHANICS Gas and Diesel Mechanic and a trailer mechanic. Union Shop. See or Call Mr. C Talbert, FR 6-8200. (107) Odgovorila mu je, da bi ji stvari, ki bi jih nerada slišala. to bilo zelo ljubo, ker je že naveličana Theb in ker želi videti druga velika mesta države, da se seznani z njih prebivalci in se da povsod oklicati kot prihodnja vladarica. Želela je tudi videti morje, o katerem je bila slišala, da je tako veliko, da se mu vse vode Nila, ki dotekajo vanj noč in dan, nič ne poznajo. Tako sta začela popotovanje, katerega je Tua pozneje ovekovečila v zgodovini svojega vladanja na stenah čudovitih templjev, ki jih je zgradila. Sama je najprej želela, da bi potovali na južne meje Egipta, ker je upala, da bo tam ujela kaj novic o Ramesu in njegovi ekspediciji, o katerem ni bilo čuti nobene besede. Vendar so ta načrt zavrgli, ker na jugu ni bilo velikih mest in ker so bili prebivalci obmejnih puščav nemirni in bi utegnili to priložnost porabiti za napad. Odšli so torej po Nilu nazv-dol ih ne navzgor in se ustavljali v vsakem večjem mestu, zlasti v Abtu, svetem kraju, kjer je pokopana Osirisova glava in kjer so desettisoči grobov odličnih Egipčanov. Tu so Tuo nanovo kronali pred samim Osirisovim oltarjem sredi vriskanja njenega ljudstva. Nato so odjadrali v On, solnčno mesto, in nato k velikim piramidam, ki so jih bili zgradili kralji, nekdanji vladarji Egipta, da jim služijo za grobove. Neter-Tua je šla v piramide, da pogleda trupla faraonov, ki so bili umrli pred tisoči leti in ki so njih dejanja bila vsa pozabljena, oče pa je ni hotel spremljati tjakaj, ker je pot bila zelo strma, tako da se ni upal nanjo. Tua je z Asto in majhno stražo arabskih poglavarjev sedla na kamelo in objahala piramide v mesečini, pričakujoč, da bo videla katerega duha onih kraljev in da bo z njimi govorila, kakor je govorila z duhom svoje matere. Toda srečala ni nobenega duha in Asti jih tudi ni hotela klicati iz spanja, dasi jo je Tua prosila. “Pusti jih, naj počivajo,” je dejala Asti, ko so se ustavili v senci največje piramide in si ogledovali nje blesteče površje, na katerem so bila od podnožja do vrha vklesana skrivnostna znamenja. “Pusti jih, naj počivajo, da se ne razjezijo, kakor se je nekoč razjezil Amen, in ne povedo tvojemu veličanstvu Poglej te mogočne stavbe, kakršnih ne more danes zgraditi noben vladar, in ne dovoli, da bi jih slabotnejši rod motil v pokoju.” “To imenuješ mogočne stavbe?” je vprašala Tua zaničljivo; bila je namreč slabe volje, ker Asti ni hotela pokli- JUNIJ i XTHlIPlA mmm iji 12 mmmm KOLEDAR društvenih prireditev JUNIJ 6. —Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi piknik v parku sv. Jožefa na White Rd. 12. in 13.—Zveza DSPB “Tabor” priredi na Slovenski pristavi SPOMINSKO PROSLAVO in Tabor v spomin 20. obletnice vetrinjske tragedije. 13. —Balincarji prirede svoj piknik v parku sv. Jožefa na i V/hite Rd. Začetek ob enih. 20.—Otvoritev Slovenske pristave za leto 1965. 27.—Federacija Ohio KSKJ društev priredi letni OHIO KSKJ DAN v parku sv. Jožefa na White Rd. 27.—Slov. šola pri Sv. Vidu, počitniška prireditev na Slov. pristavi. JULIJ 4.—Slovenski dan s sodelovanjem slovanskih skupin na Slovenski pristavi. 7. —Federacija klubov slovenskih upokojencev v Metropolitan Cleveland priredi piknik na SNPJ farmi. 11.—Pevski zbor “Korotan” priredi na Slov. pristavi piknik. 14. -15. -16. -17. -18.—Letni farni karneval pri Sv. Vidu. 25. —Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti ima na Slovenski pristavi piknik. AVGUST I. —Slovenski športni klub ima na Slov. pristavi svoj piknik. 8. —Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida priredi piknik na Slovenski pristavi. 8.—Slovenski dom na Holmes Ave. priredi piknik v parku sv. Jožefa. II. —Slov. upokojencu v Euclidu priredijo piknik na SNPJ farmi. 15. —Slov. telovadna zveza ima svoj nastop in piknik na Slovenski pristavi. 22.—Slovaški klub ima piknik na Slovenski pristavi. 29.—Oltarno društvo sv. Vida bo v farni dvorani serviralo od opoldne do treh pop. kosilo. SEPTEMBER 12.—Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. 26. —Klub Ljubljana priredi ob 35-letnici obstoja večerjo v SDD na Recher Avenue. 26.—Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 26.—Društvo sv. Vida štev. 25 KSKJ priredi banket ob 70-letnici obstoja v šentviškem avditoriju. OKTOBER 2. —Slovenski dom na Holmes Ave. priredi Vinsko trgatev v svojih prostorih. 9.—Proslava 45-letnice ustanovitve Slov. društvenega doma na Recher Avenue. 9. —DSPB “Tabor” priredi svojo jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave 10. —Marijin dvor št. 1640 Kato liških borštnarjev praznuje \ Slov. domu na Holmes Ave. 50-letnico obstoja. 24.—Društvo sv. Rešnjega Telesa pri Sv. Lovrencu proslavi 50-letnico obstoja s slavnostnim kosilom v dvorani pod cerkvijo sv. Lovrenca. Začetek ob 11.30. 24.—Cerkveni zbor Ilirija praznuje 40-letnico svojega delovanja. 30.—Slov. narodni dom na St. Clair Ave. priredi “Noč v Sloveniji.” NOVEMBER 7.—Glasbena Matica poda v SND na St. Clair Avenue opereto “Lucia Di Lammermoor.” 13.—Podr. št. 8 SMZ praznuje 25-letnico obstoja z zabavo in plesom. Igral bo E. Habatov orkester. 3. —Štajerski klub priredi MARTINOVANJE v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 21.—Pevsko društvo JADRAN poda koncert v SDD na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne. 24. —Slovenski dom na Holmes Ave. priredi ples pred Zahvalnim dnevom. 25. —WXEN-FM, Tony Petkovšek Jr., priredi “Thanksgiving Day Polka Party” v SND na St. Clair Ave. DECEMBER 5.—Pevski zbor SLOVAN poda v SDD na Recher Avenue svoj jesenski koncert. MAREC 1966 20.—Šesti letni banket Federacije slov. narod, domov v Slovenskem domu na Holmes Av. cati duhov. “Saj ni vse skupaj nič drugega, nego kup kamenja, ki ga je človeški napor naložil, da ustreže njihovi ni-čemurnosti! In kaj nam pripoveduje zgodovina o ljudeh, ki so piramide zgradili? Nič drugega ne vemo o njih nego nekaj bajk. če bom jaz živela, si bom postavila mogočnejši ■spomenik: zgodovina bo pripovedovala o meni do konca dni.” “Morda, Neter-Tua, če boš živela in če bodo bogovi hoteli; toda meni se zdi, da bo to staro kamenje živelo dlje časa, nego marsikatero dejanje.” (Dalje prihodnjič) g SEDAJ - V MAJU - nas pokličite za brezplačen proračun in dogovor o PLESKANJU NA VAŠI HIŠI TEKOM POLETJA TONY KRIST AVNIK PAINTING 1171 E. 61 St. DECORATING HE 1 -0965 COSMOS PARCELS EXPRESS CORPORATION Po dogovoru s podjetjem “JUGOEXPORT” v Beogradu sedaj lahko naročimo za vas TELEVIZORJE ($125 ali več), HLADILNIKE ($108 ali več), RADIO-APARATE, ŠTEDILNIKE, ŠIVALNE STROJE, PRALNE STROJE, MOTOCIKLE, SKUTERJE, CEMENT in drugi gradbeni material, — vse, kar bi radi POKLONILI vašim sorodnikom in prijateljem v Jugoslaviji. BREZ CARINE, vse prvovrstni jugoslovanski izdelki, cena povečini franko železniška postaja prejemnika v Jugoslaviji, plačilo v U. S. dolarjih, preko COSMOS PARCELS EXPRESS CORPORATION NEW YORK, N.Y. 10036 45 West 45th Street Tel.i Cl 5-7711 HITRA, ZANESLJIVA POSTREŽBA RUDY KRISTAVNIK COMPANY 5908 Bonna Avenue Telefon zvečer HE 1-1108, podnevi pa HE 1-0965 Popravljamo in obnavljamo domove, stanovanja, poslovne prostore. Delamo nove stavbe. • Vsa dela zavarovana. • Proračuni brezplačni. Mullally Funeral Home ZRAČEVALNI SISTEM AMBULANČNA PO SLUGA POGREBI VSAKIH CEN 365 East 156th Street KEnmore 1-9411 r VRATA NA ZAHOD — V St. Louisu gradijo simbolična vrata na Zahod na bregu reke Mississippi. Slika kaže delo na vrhu obeh nagnjenih “podbojev”. Delo bo predvideno končano letošnjo jesen. 78 - LIT - 78 nudi KSKJ ljubeznivo bralsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. AMERIŠKA KATOLIŠKA SLOVENSKA IDIOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. Premoženje: $15,100,000.00 Število certifikatov: 47,500 Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, \ pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — j) AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, // proti bolezni in onemoglosti. K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od $500.00 do $15,000.00. K.S.K.J. nudi zavarovalnino za onemoglost, poškodbo in ope- V racijo do vsote $400.00 za članstvo mladinskega in odraslega oddelka. Ako še nisi član ali članica te mogočne bratske katoliške pod-porne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes \< kot jutri! STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice )} krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD K.S.K.J. 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois r SE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni u potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave- Cleveland 31 Ohio Moj stari naslov: .....-............ Moj novi naslov: .....-............. MOJE IME: .......................... PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO