Politiški pregled. * Poslanska zbomica. V imeau vinorejskega odseka je poslanee Schraffl predlagal nujno razpravo o nasledujih resolucijah: 1. Vladi se naroča, da v ozira vrednib slučajih z novira letom 1908. zapadle obroke brezobrestuih posojil vinogradnikom podaljša do 1. januarja 1910. 2. Vladi se naroča, naj ukrene vse potrebno, da bo cenejša modra galiea. 3. Vladi se naroča, da po potrebi zviša kredit za brezobrestaa poposojila v smislu zakonov i dne 28. sušca ia 4. malega travna 1902. 0 tej akciji se je razpravljalo obširno v zbornici. Minister za poljedelstvo je obljubil pomoč ter naštel odredbe, ki se izvrše v tem pogledu. Predlog je sprejet. — Zbornica je razpravljala o uujnih predlogib Malorusov glede upravnega sistema v Galiciji. Malorusi so slikali zlorabo uprave, branili so pa Poljaki ia notranji miaister. Grof Dzieduszycki (generalni govornik contra) je rekel, da so ruske revolucije na eni, uspehi Malorusov zaradi splošne in enake volilne pravice na drugi strani zmešali razsodnost maloruskih fanatikov. Ko so pri zadnjih deželnozborskih volitvab Malorusi slabo uspeli, je padel grof Potocki, ki je bil nasproti Malorusom blagohoten, kakor žrtev fanatika. Namesto, da bi prišlo do reakcije, se proslavlja morilca kakor junaka, ia njegov čin se ozuača kakor začetek akcije. Govornik se je proseč obrnil proti Malorusom, naj se ločijo od te družbe, da se obvaruje dežela krvave anarbije. Posl. Daszynski (glavni govornik pro) je izjavil, da soeialni demokrati najodločneje obsojajo umor. Nikdar ne pozabijo grofu Potockemu, da je zastavil svoj vpliv splošni volilni pravici v prilog. Apelira pa na politiško modrost iri razsodnost zbornice, da posluša pritožbe maloruskega naroda, ki so se 13 let zastonj pritoževali. Prvi korak za rešitev narodnega problema v Galiciji je pravična deželnozborska volilna reforma, da zadobijo Malorusi trdno politiško posest. Sedanji razredai sisteru gališke uprave mora preaehati. Brez politiških pravic, brez politiške saraouprave toliko za Poljake kolikor za Maloruse ui možno, da se izboljšajo razmere v Galiciji. (Pohvala.) Nato je bila nujnost s 158 proti 114 glasom odklonjena. Zbornica je zatem prižela debato o maloruskih nujnih predlogih glede volilnih zlorab pri zadnjib deželnozborskih volitvah. * Častnikom zrlšajo plače. Doseglo se je med obema vladama sporazumljenje glede zvišanja plač častuikom. Plače se zvišajo s 1. julijem 1.1. * 200 millJonoT za obrarabo Itallje. Odsek za narodno obrambo je izdelal načrt in sestavil spomenico na parlament, v kateri zahteva 140 milijonov za obrambo severovzbodne meje, Alp in alpskih dolin za zgradbo strategiških železnic, 60 milijonov pa za obrambo obrežja in reorganizacijo pristanišč ob Adriji. * Jezikovnl škandal se nadaljnje. Pod tem naslovom piše celovški BMir": BDne 14. t. m. se je odvetniku dr. Brejcu od deželnega kot trgovskega sodišča v Oelovcu vrnila sloveaska tožba, ki jo je imenom slovenskega trgovea vložil zoper laškega, v Beljaku stanujočega lesnega trgovca. No, Beljak spada v jezikovno mešan sodni okraj, česar tudi Nemei ne taje; vkjub temu je bila tožba zavrnjena, češ, da je uvedba ustne sporne razprave v tej vlogi neumestna (untunlich), ker od imenovanib strokovnjaških sodnikov-lajikov ni nobeden slovenskega jezika zmožen." — Sedaj je torej jasno: merodajna je le edino jezikovna zmožnost sodnikova, ne državni temeljni zakon, ne jezikovne naredbe, ne zdrava pamet. Podpisan je na tem famoznem sklepu nadsvetnik Scbwentner. Seveda, Slovenec mora vedno na čelu marširati — proti Sloveneem bratom! To je že stari slovenski greb. Proti sklepu se vlože vse mogoče in dopustne pritožbe. Oe postave in naredbe niso zgolj bumbug, slepilo za lahkoverne Slovane, tedaj je gotovo, da nadsodišče te Schwentnerjeve najnovejše iznajdbe ne bo patentiralo." * Ljubljanski žnpan Iran Hribar se je z državnima poslancema dr. Kramarem in dr. Hlibovickim odpeljal v Petrograd. Povrne se v Ljubljano v torek l.junija. — Iz Petrograda poročajo, da se delajo za sprejem slovanskib poslancev velike priprave. Kolodvor bo okrašen. Posebna deputacija se odpelje poslancem nasproti in jib bo spremljala do Petrograda. V deputaciji bo tudi general Volo-" dimirov. Poslance sprejme tudi ministrski predsednik Stolipin; če jih sprejme tudi car Nikolaj, še ni gotovo. * Sudmarka je izdala nove kolke, ki se bodo rabili v prospeh nemškega prodiranja v Eožu. * Rauch t besnllu. Zdi se, da se je baron Eauch vrgel sedaj tudi na delavce na železnici. Kakor javljajo iz Zagreba, je bikrna progi Dugoselo—Sesvete kraj Zagreba odpuščenib iz službe 16 hrvatskih delavcev. Baron Eauch je uprizoril gonjo tudi na člane dijaškega štrajkovskega odbora. Samo smola je, da jib ne more najti. Pač, enega so vendar zalotili poleg že zaprtega filozofa Vernica. Ta drugi je tehnik Milan Valetic. Seveda se je Eaucb zopet le osmešil, in hrvaški listi brijejo le norce iz tega operetnega bana. Pravijo n. pr., da se sedaj — ko se že nihče noče vpisati na vseučilišče — vpiše . . . Eauch sam, da mP bodo predavali o uporabljanju nesposobnih sredstev po nesposobnem subjektu. 0 vnebovpijočem slučaju z oficialom Ježicem, ki ga je Eaucb vrgel na cesto z družino vred po tri- desetletnetn službovaiiju, poročajo hrvaški listi, da se je to zgodiio brez preiskave, ne da bi ga bili pozvali na odgovor. Se več, Ježič je hudo bolan in je prosil za trimesečen dopust na podlagi zdravniškega izpričevala. Namesto dopusta mu je prišel dekret, da je odpuščen iz službe. To je torej slučaj uprav infernalne nasilnosti in brezvestnosti. * Volilna reforina. Iz Budimpešte poročajo : Minister Andrassy bo na Mezzofyjevo interpelacijo glede volilne reforrae odgovoril v sredo ua popoldanski seji ter izjavil, da pride volilna reforma na red v jesenskem zasedanju, ia sicer kakor ena prvih zakonskih načrtov. * Klerikalcl si liočejo prldobitl mo6 nad -vseučilišči s pomočjo uahujskanih kmetov, kakor se je pokazalo v Gradcu. Svobodomiselno dijaštvo uastopa odločno proti klerikalnim nakanam. Tudi slov. svobodomiselno dijaštvo je govorilo jasno besedo. Za Gradcem so se takoj pojavili nemiri v Inomo^tu, ki so jih izzvali klerikalni dijaki. Ako bi Wahrmund začel zopet predavati, hočejo nagnati nad vseučiliš&e na tisoče kmetov, kmete mislijo nabujskati tudi k demonstracijam pred dunajskiin vseučiliščem. — V parlamentu so se pograbili nemški naprednjaki in klerikalci zaradi slučaja v Gradeu. Nemške napredne stranke se nekako sramujejo svojih klerikalnih zaveznikov, ali v boju proti Slovanom se že najdejo zopet v objemu. — Za avtonomijo in zakonito zajamčeno svobodo vseučilišč se mora zavzeti vsak razsodea človek. Tu bi morala vlada napraviti odločen korak. Ali kako, ko je pa tako klerikalua! * Slenklefl-icz obsojen. Na Duiiaju se je vršila porotna obravna?a zaradi razžaljenja časti potom tiska proti pisatelju Henriku Sienkiewiczu na tožbo petih rusinskih dijakov. Tožba se je tikala članka Sienkievviczevega, objavljenega v nekem dunajskem časopisu. V istem članku nBjornsonu v odgovor1' je trdil Sienkiewicz: ,,V zaporu, kamor so utaknili maloruske dijake za nekoliko dni, so isti uprizorili gladoštrajk . . . z vinom in biftekom." Petoriea maloruskih dijakov, ki se je udeležila znanega gladoštrajka, je za to tožila Sienkiewicza. Zaradi verdikta porotnikov je bil neprisotni Sienkiewicz obsojen na 300 kron globe, ozir. 30 dui zapora. Maloruski dijaki so brzojavili Bjornsonu: BBesnica je zmagala, ljudski sodniki so obsodili Sienkiewicza." * Ameriško atlantsko brodorje. Mornariški odsek je izdelal načrte atlaatskega brodovja, ki se še pomnoži, ko dokonča svojo pot okolo sveta brodovje, ki križari v Tihem morju. Atlant3ko brodovje bo imelo tri linijske ladje, ki pripadajo najmodernejšim ladjam ameriške mornarice. dve oklopni križarici, tri križarice, dve topničarski in dve ogledovalni križariei. * Trozreza proti Japoncein? V Londonu govore o trozvezi med Anglijo, oziroma Avstralijo in Kanado ter severoameriški proti prodiranju Kitajcev in Japoncev v tihomorskib pokrajinah. Anglija baje komaj čaka povoda, da bi zvezo z Japonsko odpovedala. * Kazenska razprara zaradl releizdaje t Cetinju. V ponedeljek 25. t. m. so pričeli na Getinju kazensko razpravo zaradi veleizdaje, s katero obtožuje vlada bivšega ministra Tomanoviča, narodno in demokraško stranko, storjeno z anarbistiškim komplotom proti življenju kneza Nikole ter proti kaežji hiši, ki vlada v Crni gori. * Zakon o volilni reformi istrski je zadobil cesarsko sankcijo. To smo že poročali. Danes pridodajamo še, do potrjenje zakona za občinske volitve v Pulju in za uvedenje državne policije istotam pride nekoliko pozneje, ker se treba še dogororiti z ministrom za finance zaradi dotičuega stroška za nove redarje. Ti morajo biti pripravljeni za službo že tedaj, ko bo ta zakon potrjen. * Vseslovanski kongres. nOeškoSlovanska kor." javlja, da bodo tudi P o 1 j a k i sodelovali na vseslovanskem kongresu. Euski general Volodimirov je bil teh dni v Garšavi in Krakovu in je nagovoril poljske politike na ta korak. * Novl jezikovni zakon za Dalmacljo. Z Duuaja poročajo, da je osrednja vlada odobrila nori jezikovni zakon za Dalmacijo, ki ga je predložilo dalmatinsko namestništvo. * SlOTanofllsko glbanje t Easijl. V petrograjskih krogib se vse čimbolj širi ideja slovanstva. Tako so nedavno v Petrogradu osnovali BDruštvo slovanske solidarnosti". Na čelu tega društva je znani Miljutin. Društvo ustanovi podružniee po vseh slovanskib deželah. * Papež In dnboTnlška podporna drnštra na Francoskem. Iz Bima javljajo: V nekem pismu, naslovljenem na francoske kardinale, je papež izjavil, da vzlic svoji žeiji, da bi francoski duhovščini prihranil novih žrtev, ne more privoliti v ustanovitev avtoriziranib medsebojnib duhovniškib podpornih društev. * Za Ppljake v Poznanju. BKujer Lwowskiu poroča, da je knez Lubomirski kupil od dedičev pokojnega veleindustrijalea Viljema Schmidta veliko posestvo v Brodyju za 5 milijonov kron. To posestvo se — kakor pravi omenjeni list — pareelira za poznanjske Poljake. * Ženska Tolllna prarica na Angleskem. Angleški ministrski predsednik Asquitb je sprejel več poslancev, ki so ga prosili, naj se na Angleškem uvede volilna pra- vica tudi za ženske. Asquith je obljubil, da bo izkušal te.j želji ugoditi. * Največji proračun na svetu ima Angleška. V minolem letu je bilo prebitka skoro 5 mil. šterl. lir, to je okolo 60 mil. K: tega leta bo prebitek malo manji. Angleška troši za vojaštvo in mornarico (večinoma za to zadnjo) v mirovnem času okolo 60 milij. šter. Hr, za vojne z Buri se je trošilo dvakrat toliko in še ve6. Za pošto in brzojave okolo 17 mil. lir, za vlado in kraljevo rodovino okolo 32 mil. lir. za druge svrhe ostalo vsoto 50 do 60 mil. šter. lir. Lansko leto je bilo priboda 155 mil. lir.; najvee dobiva država od carine (na blago, ki prihaja od zunaj) potem cd užitnine, davka na tvorniee itd.