Posebna fanrifQi 39 kg konjske krme, 1506 kg fižola i» . še več drugega. Vse to je spravil Pavjšek proč, ki mu je bilo razdeljevanje poveije no! To je bilo pravo svinjsko gospodarstvo z občinskim premoženjem! Ko je končno Kjuder pobegnil in Pavlšek bil odpuščen, je izročil demokrat dr. Pfeifer gospodarski urad demokratski žlahti Barta, Šoštarič, Kozinc jn Zentner, ki so mestno občino naprej izrabljali. Tast Barta je blago vozil iz postaje v magacine, njegov prvi zet Kozinc ga je delil, drugi in tretji zet sedanji demokratski kandidat Šoštarič in Zentner pa sta blago prodajala, mestna občina pa je blago plačevala. Znano je, da je trgovec Šoštarič poprej zelo slabo stal, zdaj pa je naenkrat milijonar, ki si je kupil hišo za 3 milijone kron in ki kupuje še več. Odkod to boga stvo. Vodja gospodarskega urada g. Ko- zinc je oddal v razprodajo svojemu svaku Šoštariču blaga za 7,914222 K. Pri U“ m je dobil Šoštarič 8 °/o popusta, in 10 do 15 % pa je zaslužil še povrh, tako da je pri tem naredil dobička najmanj en milijon kron. Posebno čudno je, da se je Šoštariču kratkomalo, ne da bi se bilo komisijonelno ugotovilo, zaračunilo v dobro za pokvarjeno blago in za taro ničmanj kakor 1,001.630 kron. Ali je imel gospodarski urad res samo pokvarjeno blago?! Tako se je Šoštariču odštelo za mast K 115.603-17, za vžigalice K 90.130 10, zamckoK 522 064-47 i.t.d. Dne 15. februarja 1919 je kupil gospodarski urad 1285 m blaga za obleke po 28 K. Ostanek tega blaga je prevzel dne I4. maja g. Šoštarič meter po 12 K. Kaj mislite, ali ga je res prodajal po 14 ali 15 K meter?! Meseca maja seje zaplenilo 19 ženskih robcev. Mesto, da bi se jib dalo po nizki ceni ubogim ljudem, se je iste prepustilo demokratu Šoštariču po 10 K komad, ki jih je potem gotovo prodal po 25 do 30 K komad! Tudi milijonar Leopold Barta je kupoval blago od gospodarskega urada, čeravno ni bil trgovec. Dobil je po svojem zetu Kozincu od gospodarskega urada blaga za 1,530.937 K. Barta ni bil trgovec. Zakaj je rabil to blago ? Verižil je ž njim naprej, medtem, ko so drugi stradali. Koncem avgusta L 1919 je bilo v mestnih magacinih okroglo 4 vagone petroleja. Tekom septembra je naenkrat izginilo 4 vagone petroleja iz magacinov. Ko bi bilo občinstvo rabilo petrolej, ga ni bilo več. Mali del tega petroleja se je pojavil pri Bartu in pri njegovemu zetu Zentnerju, ki sta ga iz strahu pred ljudstvom začela prodajati občinstvu. Večino petroleja so prodali ti demokratski izkoriščevalci ljudstva na Hrvatsko za visoke cene, Mariborčani pa so bili brez luči. Žlahta Barta, Šoštarič, Kozinc in Zentner so pod zaščito demokrata dr. Pfeiferja, ki ih je hvalil in zagovarjal celo v Mar-burgerci, zaslužili milijone na račun mestne občine, ubogo ljudstvo pa plačuje! In ta demokrat Šoštarič, ki je obogatel na račun mestne občine in na s roške ubogega ljudstva, zdaj kandidira v občinski odbor! Demokrat dr. Pfeifer je dal za „Mariborskega Delavca“ 400.000K občinskega denarja! Kupil je v Gradcu 4 vagone časopisnega papirja in ta papir dal svojemu glasilu Mariborskemu Delavcu. Zavezal se je, da bo za to uslugo priskrbel nekemu agentu Peyerju izvoznic za 12 vagonov živil. Da to obljubo izpolni, je položil kavcije oziroma dal garancije za 400.000 kron. Ker pa demokrat dr. Pfeifer ni mogel dobiti izvoznic, je zapadlo onih 400.000 K kavcije, za katero zdaj občino tožijo. Demokrati so torej bili tako predrzni, da so žrtvovali za de mokratski časopis iz občinske blagajne 400000 kron. Volilci, tukaj vidite, kaj imate pričakovati, ako pridejo v občini demokrati na krmilo. Plačevali bodete demokratom celo njihovo koruptne časopise! Demokrati in Pfeiferjeve svinje. Dr. Pfeifer je tudi špekuliral s svinjami na stroške mestne občine. Kupil je 362 svinj, jih potem 7 mescev vlačil po hladilnicah in končno prodal Gradčanom. Izgubil je pri tej špekulaciji v gotovini nad 60.000 K. Pri teh svinjah pa je dr. Pfeifer zapravil še nad 800.000 K carine. Mislil je, da bo pri izvozu svinj oproščen izvozne carine, kar pa se ni zgodilo. In zdaj tirja finančna uprava od mestne občine nad 800 000 krön za izvozno carino. Tako so demokrati sami pri tej svinjski kupčiji napravili občini škode 860.000 K! Davkoplačevalci, Vi imate zdaj čast, za demokratske neumnosti kar naenkrat plačati 860.000 kron! Ali res hočete zdaj voliti demokrate, ki so Vam naložili taka bremena!? Demokrati so napravili pri mestni občini za svoje pristaše korita. Nastavili so dr. Laha za mestnega uradnika brez vsakega posla. Imenovali so ga za ravnatelja dobrodelnih zavodov. Takega mesta pri občini ni. Demokrat dr. Lah je vlekel 30.000 K plače letno, ne da bi bil le enkrat kihnil za občino I' Ni imel urada, ni imel nikjer niti sedeža, a občina ga je plačevala! Tako gospodarijo demokrati z občinskim denarjem! Mestnemu zdravniku demokratu dr. Trene, ki je že vlekel plačo 8. plačil, razreda, so demokrati pod dr. Pfeifer-em dali naslov šolskega zdravnika ter mu za ta titel nakazali 1000 K mesečne nagrade. Dr. Trene pa seveda kot šolski zdravnik ni storil ničesar; sploh šolski vodje niti vedeli niso, da ima mesto šolskega zdravnika. Vlekel je nagrado, delal pa nič' Imel je polno korito, davkoplačevalci pa prazne žepe! Tako znajo gospodariti demokrati! Meščani! Volilci! Zdaj poznate demokrate! Zapravili so Vam v enem letu 3 milijone kron, ki jih morate Vi plačati! In ta stranka, ki Vas je oskubila že za 3 milijone kron, se Vam zdaj pred volitvami ponuja; d« jo volite. Ne dajte se zapeljati! Demokratom ne dajte svojih glasov, kajti demokrati bodo razmetavali in zapravljali občinski denar, kakor so to že navajen», Vi pa bodete plačevali! Volite le kandidate Slov. ljudske stranke 1 SLS je v mestnem sosvetu edina ožigosala razmere v gospodarskem urada! SLS je zahtevala, da Se odstrani iz gospodarskega urada žlahta Barta-Šoštarič-Kozinc-Zentner, a dr. Pfeiferje ni poslušal! SLS je takoj, ko je prišla na krmilo na magistratu, po dr. Leskovaijn razgnala gospodarski urad in žlahto Barta-Šoštarič-Kozinc-Zentner. SLS je odpustila dr. Laha, ki ni imel pri občini ničesar opraviti. SLS je odpravila iz občinske službe vse nepotrebne pijavke, ki so vlekle plačo, pa nič delale! Zato meščani! Volilci! Vrzite kro-gljico v prvo škatljo za kandidate Slov, ljudske stranke, ki ima srce za ljudstvo, ki pa brezobzirno obsoja in preganja demokratske pijavke in koritarje, kateri gledajo le za svoj žep, za ljudstvo pa se ne brigajo! Glavne naše zahteve v občinski upravi mariborski. Občina je kakor veliko gospodarstvo, katerega ne zaupamo komur koli, temveč vprašamo: kdo si, kaj hočeš, kako hočeš in ali si zmožen iz -vesti kar misliš;. Tudi mariborski voider bodo imeli v par dneh odločiti, komu zaupajo občinsko upravo in s tem v veliki meri svojo lastno gospodarsko bodočnost. Slov. ljudska stranka stopa pred volilee z jasnim programom, ki ga hoče vršiti in uresničiti po svojih man dat ar jih v bodočem občinskem odboru. Krščanska socijalna stranka smo, ki povdarja pošten sporazum stanov in hoče pošteno in pravično razdelitev dela in počitka, pravic in dolžnosti, bremen in ugodnosti v občini ravno -tako, kakor v državi in celi človeški družbi. Pred vsem hočemo z vso odločnostjo in brezobzirnostjo nastopati v korist revnim, tlačenim in izsesavanim proti korupciji, ki jo vlačijo iz vojne dobe sedaj naprej kot žalostno in sra motno dedščino naši lažidemokratje. Poštenost, solidnost in varčnost zahtevamo v vseh panogah občinske u -prave. Varčnosti pa ne smemo in nočemo pojmovati kot skopo št vo v izvrševanju občinskih gospodarskih in so eijalnih nalog, ki jih smatramo iz stališča dobrega, zdravega napredka kot potrebne. V tem oziru je kljub izredno omejenemu okvirju naša stranka dokazala svojo voljo in sposobnost v pretekli dobi; ravnotako pa je pose -bej lažidemokratska stranka dokaza^-la s svojo Pfeiferjevo dobo» kako se ne sme gospodariti. Vsled demokratske nemarnosti in brezvestnosti in vsled kapital5stične -ga nekomunalnega in nesocijalnega pojmovanja občinskih upravnih nalog od strani bivšo nemškonaeijonalne ob črnske uprave jo finančno stanje mariborske občine precej obupno, Tudi sedanje svetovno gospodarske razmere ne dovoljujejo takojšnje izvršitve dalekosežmh prepotrebnih gospodarskih in socijalnih komunalnih nalog. Kljub vsemu temu pa je ob dobri vo-lii in solidnem znanju ter socijalnem pojmovanju nalog mogoče najti pota in vire, da se uredijo pasivne mestne finance, da se izvršijo nekteri gospodarsko in socijalno potrebni načrti, ne da bi obremenili one množice* ki vsled svojega socijalnega položaja Mt morejo nositi novih bremen. Odklanjamo vsako obremenitev širokih slojev z davki in dokladami ter. zahtevamo, da se občinsko gospodar-* stvo uredi s pomočjo davka na tmee, občinski davek na dohodke iz hotela skih sob' dalje s pomočjo davka ne luksuzna stanovanja in luksuzna vozila in na vse avtomobile, Prodaja pa* sivnih vojašnio daj mestu sredstva za odplačilo dolgov in za nove pametnejše in gospodarsko in socijalno potreb nejše investicije. Ljudski izobrazbi in ljudskem« zdravstvu mora posvetiti občinski odbor več paznosti in žrtvovati več sred štev. Naravnost sramotno je. da mar riborska občina nima za revne sloje kopališča in najnujnejša zdravstvena potreba za revnejše sloje je, da se temu čim prej odpomore. Sedanje mariborsko kopališče je zgrajeno in upravljeno po kapitalističnih nazorih in niti po svojem obsegu, niti. po svoji draginji ne odgovarja ljud skim potrebam. Stanovanjska beda obstoji same Nobeden volilee SLS ne sme ostati doma! Prva skrinjica je Slov. ljudske stranke I N Na vseh voliščih v Mariboru je naša volilna skrinjica na prvem mestu. za reveže, delavce z roko in umom, ne pa za vojno in predvojne bogata .' Se. Imeti moramo torej občinsko stanovanjsko nadzorništvo, toda organi -zirano ne na laži-demokratski koritar-ski način, kakor je sedanji „stanovanjski urad“, Maribor se industrija-liztra, zato mora mestna občina posebno pozornost obračati stanovanjske -mu vprašanju in ga po posrečenih tn jih vzorih reševati, da bodo imeli tudi trpini nekaj prostega zraka, solnea in luči. Maribor mora občinska gospodarska podjetja razširiti, pametno preu -strojiti in zboljšati ter posebej ustvariti v lastni režiji obsežno omrežje po ulične železnice, ki naj ne bo za pa-rado v središču mesta, temveč naj apaja celo oddaljenejšo okolico. Ureditev zbiranja in odvažanja smeti in odpadkov je tudi neodložljiva zadeva prihodnjega občinskega odbora. Zboljšanje tlaka in skrb tudi za čiste in dobre stranske ulice in dele mesta ter njih razsvetljavo je naša skrb in zahteva. Posebno bomo skrbeli za strokovno šolstvo, da ga razširimo in poglobimo ter damo mladini možnost, da se strokovno dobro naobrazi in ustvari sebi boljšo bodočnost. To bi bilo nekaj vzgledov iz na -■šega komunalnega programa. Seveda bo cela vrsta drugih nalog gospodarskega značaja, ki jih bo imel reševa’ iti občinski svet. Vsako vprašanje bomo presojali iz stališča gospodarske možnosti, socijalne pravičnosti in v vnemi za zdrav in pameten napredek .mariborskega mesta. Našemu znanemu programu po samoupravi v državi in proti birokratizmu odgovarja naša. zahteva, da dobi mestna občina, odnosno obč. za-stop najširšo gospodarsko in politično avtonomijo, kjer odločuje ljnustvo po svojih izvoljenih zaupnikih. Na naslov g.dr.Vtadimira Sernsca v Mariboru. V Straži št. 10. z dne 10. nov. 1920 je »mariborska duhovščina« izdala na Vas, g. doktor, naslednji poziv: »Tabor« poroča v št. 63, da ste Vi g. doktor, v nedeljo na shodu JDS v Narodnem domu v Mariboru med drugim izustil tudi te-le besede: Pri nas vodi agitacijo za obnovitev stare avstr, monarhije dr. Šušteršič zdaj iz Celovca, odkoder razpreda niti med člani SLS, posebno duhovniki, katerih mnogo stoji še na starem avstr, tiru itd. G. doktor! Poznali smo Vas dozlaj kot resnega, resnicoljubnega in pravičnega moža, zato nikakor ne moremo misliti, da ste z zgoraj navedenimi besedami hoteli na podli način oblatiti in začrniti člane SLS, posebno pa duhovnike, kakor to delajo dan za dnevom vsi listi Vaše stranke, temveč smo uverjeni, da ste si kot advokat poprej za gornjo trditev in obdolžitev priskrbeli neizpodbitne dokaze. Zato Vas poživljamo, da javno v listih objavite: 1. Med katerimi člani SLS je dr. Šušteršič iz Celovca že razpredel niti svoje avstrijske agitacije. 2. Katere duhovnike je že dobil, oziroma skušal dobiti za svoje namene ? G. doktor! Duhovščina se imen ne boji, zato z imeni na dan! Ako pa bi svojih trditev ne dokazali z imeni, potem bi Vas morali, dasi neradi, proglasiti za podlega obrekovalca in nesramnega lažnjivca. Na ta poziv ste odgovorili v »Taboru« št. 65. iz 1,1920, »da še z imeni sedaj ne morete postreči, ker je preiskava vteku in bi bil uspeh preiskave ogrožen, ako bi osum-- ljence poprej imenovali«. Duhovščina je mirno čakala 6 mesecev, da navedete zahtevana imena, pa zaman. Ker še dozdaj ni bil nobeden duhovnik postavljen radi avstrofilstva pred sodišče, ker je »namišljena« preiskava gotovo že končana in njen uspeh ne bo več ogrožen (!?), ako osumljene imenujete, zato Vas danes ponovno poživljamo, da pridete z imeni na dan ali pa, da javno daste duhovščini polno zadoščenje za obrekovanje. Ako tega ne storite tekom enega tedna, potem si s svojim molkom sami pritisnete pečat podlega obrekovalca in nesramnega lažnjivca. ¥o8itew ¥ Mariboru za občinski zastop se vrši v torek, 26. aprila od 7. ure dop. do 5. ure pop. Somišljeniki SLS, pojdite takoj zjutraj volit, ker bo popoldne na voliščih gotovo velika gnječa. Koga1 bodem volil? Samo malo dni je še do občinskih volitev za mariborsko mestno občino . Volitve bodo odločile o usodi mestne cbčine za dobo več let. Ta leta so dolga doba, ki lahko postane usodepolna še za pozne rodove, ako se samo po -misli, koliko zla, koliko škode se lahko napravi občinskemu gospodarstvu tudi v mnogo krajšem času. Zato je pa dolžnost vsakega občana mestne občine Maribor, ki mu je dobrobit in pro-cvit občine pri srcu, da resno izpraša vest in dobro prevdari: Koga bom volil? Pet strank se poteguje za zastopstvo v občini. Demokratitoajvecji kričači! Najbolj kričavo-bahato agitira 'Voglar jeva demokratska stranka. Manjka ji pozitivnega programa, zato de -luje najbolj s irazami, terorizmom in denarjem, sredstva, ki najbolj deluie-jo pri napolizobražencih, strahopetcih in kruhoboncih. Toda ne po besedah, po delu jih bodete spoznali. Kot resni volilci se moramo vprašati, kaj pa ie do sedaj storila demokratska stranka za ljudstvo, za državo? Demokrati krivi'zamenjave 4:1. Demokratska stranka je zamenjala našo krono proti dinarju v razmerju 4:1 in naši demokrati so v Beogradu pripomogli, da se je to razmerje izvedlo. To se je zgodilo v času, ko je bila kupna moč dinarja komaj ena ca kupni moči naše krone.. Z vso utemeljenostjo trdimo, da je ravno ta ukrep zmajal temelje naše komaj ustanovljene države in da se še sedaj trese državna zgradba na teh posledicah. Ta demokratska^zamenjava je zakrivila i draginjo v Sloveniji. Posebno ie Čutiti to pri novi nabavi blaga, kajti takrat je že prišlo vsaj deloma v poštev razmerje 4:1. Naravno, da so cene morale rasti, kajti kupna moč krone se je uradoma uničevala. Pri rastoči draginji so postajale uradnikom in delavcem plače prenizke in zato je izbruhnil generalni štrajk, ki bi bil kmalu postal za našo državo usodepoln in zato smo stali tik pred izbruhom štrajka vseh uradnikov. Cene so rastle, zvišale so se plačo. zvišale mezde, rastle so tudi cene raznim pridelkom in producenti so dosegli v številkah dohodke, o katerih ored vojsko niti sanjali niso, pa tudi uradniki zaslužijo sedaj mesečno več ali pa vsaj toliko, kakor so preje celo leto. In na ta način je postalo vse pol no vojnih, dobičkarjev in te je treba obdačiti. In naše davčne oblasti pri tem ne štedijo, mislim da ni posestnika, ki ne bi plačeval davke na vojni dobiček zraven dohodninskega davka. In zakaj so njegovi dohodki tako veliki? Ker se je vrednost krone znižala na eno četrtino in s tem dohodki po številkah zvišali na 4kratni znesek, v resnici pa ne znaša prava vrednost niti tega, kar je bilo pred vojsko, ko ni plačeval niti dohodnine, še manj pa vojnega dobička. Cene pridelkov, cene blagu, mezde pri nas še vedno rastejo in ta proces bode trajal tako dolgo, dokler se razmerje 4:1 ne bode popolnoma in dosledno uveljavilo. Do takrat pa bode naš davčni viiak tudi vedno hujši — ka5ti dohodnine bodo vedno višje, s j e,p pa tudi vojni davek in draginja vedno večja. Demokrati krivi pogubonosnega centralizma. Naši demokrati so tudi za najstrožji centralizem, dasi uči zgodovina, da je fo pogubonosno za vsako še tako veliko in staro državo, kajti moderni čas zahteva povsod decentralizacijo, sovlado ljudstva, katera je mogoča le tedaj m tam, kjer omejujejo centralni organi države le toliko svobodo posameznika, kakor je to za državo neob-hodno potrebno. Stari avstrijski parlament ni mogel delovati, ker so ga malenkostne krajevne razmere, ki so se v njem reševale, pretresale do dna — vprašanje nižje gimnazije v Celju s slovensko-nemškim učnim jezikom je zadostovalo, da je padlo celo ministr -stvo! Isto se bode ponavljalo v centralnem parlamentu. Ne bomo mi Slovenci odločevali o svojih uradnikih , ampak Beograd, ne bodemo mi odločevali o svojih kulturnih in gosnodars -kih potrebah, o vsem tem odločevalo se bode v Beogradu od ljudij, ki našo zemljo poznajo le toliko, da je lepa, o nas pa toliko, da nismo Srbi, ampak Švabi. Volilci, Slovenci, zahvalite se za vse to demokratski stranki. Naši demokrati to store, ker hočejo ostati za vsako ceno na vladi, zato se tudi kr -čevito boje, da bi naša stranka imela oni vpliv, ki njej gre z ozirom na delo, ki ga je storila za našo državo, z ozirom na moč, ki jo ima med slovenskim ljudstvom. Zato izrablja ta stranka vse, da bi naše ljudstvo postavila pri Srbih v slabo luč. Demokrati hujskajo Srbe proti Slovencem. Pri tem izrabljajo demokrati pr.ed-ü-odke, v katerih so bili Srbi vzgojeni napram katoličanom. Srbija se je i-mela največ borifi s staro Avstrijo . Na čelu države so bili Habsburžani, ki so veljali kot strogo katoliška hiša. Vse šikane države so se potem pripisovale vladni hiši z ozirom na njeno katoliško prepričanje, posebno, ker je Avstrija imela protektorat čez katoli ke v Bosni, v Albaniji, torej v krajih, iz katerih je izšlo največ intrig proti ob sfoju Srbije. Prebivalstvo Srbiie je pa bilo izključno pravoslavno. Pri Srbih je narodnost tesno združena z vero in če pravi Srb: jaz sem Srbin, ne misli na narodnost, ampak na vero, kajti o muslimanu, ki govori isti jezik, ne bode nikdar rekel, da je Srbin, Zato tudi govore o sebi, da so srbske vere. Te prilike so vplivale na srbsko dušo tako, da je prepričana, da more le tisti biti dober srbski državljan, kateri je tudi srbske vere in vse drugo, kar ni srbske vere, smatrajo za tuje, za državi nevaren element, vse drugo je „Švaba“. Osobito so prepričani z ozirom na zgodovinski razvoj o katolikih, da so državi nevaren element. Naši demokrati poznajo to duševno razpolo’ ženje srbskih mas, srbske duše; naši demokrati tudi dobro vedo, da je tako mnenje napačno, kajti dobro morajo vedeti, da so ravno katoličani v Slo -veniji in na Hrvatskem bili naihujši boj proti nemško-madžarski hegemo -niji; oni dobro vedo, da je ravno naša stranka zanesla misel in propagan do za Jugoslaviji med najširše mase ljudstva; oni dobro vedo, da bi brez naše stranke sploh nikdar ne bilo prišlo do ustanovitve Jugoslavije. Naši demokrati, ki vse to dobro ve do, tudi pravijo, da so za ujedinjenje, da so oni hrbtenica države, sol Jugoslavije itd. Ce bi to bilo res, bi pač omeli od njih pričakovati, da bodo v interesu skupnosti države, v interesu ujedinjenja vseh treh plemen, skušali ovreči predsodke srbske duše proti nam katolikom, slično kakor smo mi zastavili vse svoje moči, da bi izbrisali predsodke proti Srbom, kajti le potem bi moglo priti do resničnega u-jedinjenja, ki bi kljubovalo vsem viharjem. Toda daleč se moti, kdor bi tako mislil. Demokrati ravno izrabljajo historično nerazpoloženost srbske duše proti katolikom, oni izrabljajo to proti naši stranki in našemu narodu, ki ga slikajo, da je versko ianatičen in nevaren všled svojega mišljenja obstoju državo. Naš voditelj dr. Korošec, ki ga bode zgodovina brez dvoma imenovala ustanovitelja Jugoslavije, je zdaj postal izdajalec. To vse so storili naši demokrati, na njih zahtevo se je sprejela določba o kancelparagralu, oni nas blate po celem jugoslovanskem tisku kot izdajalce države. SMakim po četjem ubijajo v velikih masah sloven skega in hrvatskega naroda}; državno misel, kajti masa ljudstva nehote iden tificira vladajočo politično sffanko z državo samo. In taka stranka se imenuje hrbtenica države, sol, Jugosla -vije ?! 'i Demokrati fso grobakopi Jugoslavije. Vsied 'svoje gospodarske politike , ki pretresa v svojih posledicah teme lje države, vsied svoje kulturnobojne politike, ki odbija od države veliko mase slovensko-hrvatskega naroda, bi bilo za naše demokrate edino pravo i-me: grobokopi države, groj^pkopi Jugoslavijo. Slično kakor v Beogradu, je đeja nje in nehanje naših demokratov v naši ožji domovini. 2e pred vojsko so u-stanovili svoj Agromerkur in ga tako spretno vodili, da so v kratkem času zapravili več milijonov in ujpropastili mnogo slovenskih eksistenc.Tudi mr v Mariboru smo imeli prilik# občudovati njihovo gospodarstvo. V dobi čilega leta po preobratu so pri samem gospodarskem uradu zabili nad 3 milijone kron. Značilno je vedenje naših demokratov v zadevi gimnazije. Ravnatelj, dr. Tominšek ni bil nikdar pristaš S-LS; njegovi otroci sodelujejö pač pri raznih demokratskih prireditvah, ne pa pri naših. Vendar je pa dr, Тошш šok dovolj pošten, da ne prišli, da bi se v gimnaziji med profesorje in med dijaštvo zanesla politična gonja, kakor to zahtevajo demokrati. Torej ga i& treba odstraniti, moža, kaferi je ob času najhujšega preganjanja Slovencev,, Čeravno ima za ženo Nemko, vzgojil svoje otroke v slovenskem duhu, kateri ni nikdar dopuščal, da bi se bila kakemu slovenskemu dijaku radi njegovega prepričanja godila od nemških profesorjev kaka krivica, moža, ki' liživa vsied svoje izvanredne vstrajno-sti in nadarjenosti velik rigled тел vsemi poštenimi olikanci. Ta mož jim je naenkrat postal zločinec^ ki ga je treba obesiti in ne vem kaf vso, in io vse zahteva po zatrdilu „Taborja“ državna korist! In to vse radi tega * ler hočejo spraviti na to mesto kakega političnega petelina, kr.uhoborca in ; azdejati in razkrojiti tudi gimnazijo, ki naj bode vzgajališče n alfe mladine, ki bode enkrat poklicana ßlevzeti krmilo v državi. To mesto, ki naj bi bi” Jo sveto vsakomur, hočejo sedaj uni • čiti. Narodni socijaii^tl. Tesno s to stranko so združeni na rodni socijalisti. V tej stranki so lju-die, ki so bili včeraj še demokrati, si nadejali nedavno tega noyo ime „narodnih sooijalistov, a bodo, jutri zopet demokrati, kar so po svojem mišljenju že danes. Zato tudi tej stranki )fie morem« oddati svojih glasov. * ’ Socijalni demokjratje. Preostane socialnodemokratska iffi komunistična stranka, ali kakor se i-menuje: delavska stranka. Od teh dvo je strank nas ločijo načelna naziran-ja. Mi pravimo: ne kradi; ti dve politični stranki sta na stališču, da zasebna last fatvina. Mi stojimo na stališču: ne želi svojega bližnjega žene, ne želi svojega bližnjega blaga;! ti dve stranki pridigujeta prosto ljubezen in skupnost premoženja. Mi stojimo na stališču, da je potrebno skupno delovanje vseh stanov, da je treba dolžnosti in pravice porazdeliti soraz- Volilci! Obračunajmo 26. aprila s koruptno laži-demokratsko stranko! Parajte svojim prijateljem, da je prva volilna skrinjica naša ! memo med vse stanove; ti dve stranki pa pridi gujeta nadvlado delavstva aad vsemi drugimi stanovi. Kan privede tak program, vidimo v nesrečni Rusiji, ki je postala iz bogate dežele, dežela lakoto in velikansko grobišči». Ti stranki pomenj ata nazadovanje človeške družbe, uničenje vse kulture in »napredka, uničenje vsake države, u-siičenje človeške družbe sploh, pro -gram teh strank je mogoč le, ako se vse obstoječai poruši in vstane nov človek, ki ne bode imel njemu lastnih potrebščin. de* Zato tudi za ti dve stranki ne more dati nobeden volilec svojega glasu. Glasovali bomo za SLS. Preostat^ nam SLS. Ta stranka ..je vodila slovensko ljudstvo v burnih časih, ko se je morala boriti proti pre moči nemškega in madžarskega nasilja, Njena načola so jasna. Ta stranka se bori za red, za spoštovanje zakonov, bori se za poštenost ig proti korupciji! Ta stranka, ki stoji na krščans -tem stališču,3 stopa tudi danes pred Vas, dragi volilci, in Vas prosi Vašega zaupanja. Prizadevala si bode , spraviti v občinsko gospodarstvo red, gledala bode, da se z občinskim pre -moženjem nmbode razsipavalo, in bo pazila na tej; da se onemogoči vsaka korupcija! 3 Dobro se zaveda3 da se občina na Kaja v težavnem gospodarskem polo -žaju, m radi tega Vam tudi ne bode obljubljala, zlatih gradov. O lem sto pa lahko prepričani, da Kode naša sfränka, ako ji daste svoje zaupanje, stala neomajano na brani -iku za občo korist mariborskega pre bivalstva, da bode preprečala vsako korupcijo in posvetila vse svoje moči жа proovit in dobrobit našega lepega Maribora. , » Zalo volimo vsi Slovensko ljudsko stranko! 'j Naša glasovalna krogljica n a j zdrkne v prvo skrinjico! SLS je na deželi že zmagala. JDSarjey in njihovega otroka t. j. „Samostojne“ na deželi, posebno v mariborski okolici nihče več ne mara. Celo brez vojitev ima SLS v maribor skem političnem okraju večino, V 85 občinah velike mariborske okolice so bile vložene ^ämo kandidatne liste na Ee stranke. Kmefce, obrtniki, delavci In vsi drugi s,tanovi' na deželi so zavrgli JDS in, SKS. Ves slovenski svet obsoja politiko demokratske stran ke, ki je kriyg, da srbijanski centralizem preganj^ Slovence, ki so za avtonomijo Slovenije. Ves slovenski rod obsoja demokrate, ki- so krivi, da je Slovenija po groznih in pretiranih davkih izž’emana. Mirno lahko že danes trdimo: Demokratska stranka ne Jbo pri sedanjih volitvah dobila nobene občine, (ločim bo SLS imela sigur-n$> dve tretjiidi vseh občin Slovenije v svo'i posesti. Ali bomo samo mi ma riborski volilci tako trapasti, da bo -mo glasovali Za demokrate? Delavska ali t. j. stanovsko politična organizacija krščansko - socialističnega delavstva naroča vsem svojim članom, da volijo v torek, 26. t, m. vsi Staimnsff® ljudsko Stranko! Obenem naznanjamo, da se vrši v nedeljo. 24. t. m., ob 5 pop. v dvorani JSZ (Splavarska ulica) sestanek D. Z. krščansko - so etatističnega delavstva. Pridite vsi člani in članice! Mestna hranilnica — demokratsko korito. letno najmanj 223,030 K koristi. Mestna hranilnica je bila svojčas ponos mariborske občine. Zdaj pa hira vedno bolj in bolj. Zaupanje je izgubila, ker so ji Nemci poprej obesili 17 milijonov vojnih posojil, ki'zdaj ne nesejo nič. Še več zaupanja je izgubila, ko je postal dr. Irgolič gerent Mestne hranilnice, ki je hranilnico smatral za demokratsko korito. Demokrat dr. Irgolič je imenoval za hranilnico 15 demokratskih neusposoh-’ Ijenih uradnikovi I Ш dasi bi jih zadostovalo 10. Demokrata Stuheca in Vodeba, ki še nista nikdar bila v kaki hranilnici in se ne razumeta nič na denarne zavode, ker sta bila poprej le advokatska šribarja, je imenoval dr. Irgolič za ravnatelja in jih povzdignil v V. plačilni razred 2. stopnje. S tem je dr. Irgolič Mestni hranilnici naložil letno 22ÖJQ0..J nepotrebnih stroškov.] Upravni odbor obstoječ iz članov SLS, je ta demokratska korita razbil. Število uradnikov je skrčil na 10 ozir. 9, ker še ti nimajo kaj delati. »Ravnatelja« Vodeba in Stuheca je zopet ponižal v 8. oziroma 7, plačilni razred. Tako so »klerikalci« Mestni hranilnici naredili Govori se, da je dr. Irgolič zdaj zopet povišal nesposobna ravnatelja Vodeba in Stuheca! Tako ubijajo demo-mokrati Mestno hranilnico, ki je občinski zavod! Zato pa proč z demokrati iz občinskega odbora, da ne bodo več izrabljali občinskih zavodov kot korita za demokratske puhloglaveže. Demokrat dr.frgoiič nepostavno vzel iz Mastne hran. 28 000IC. '■ Dr. Irgolič je 1. 1919 zahteval od deželne vlade v Ljubljani, da mu nakaže kot komisarju Mestne hranilnice plačo! Deželna vlada je temu sebičnemu demokratu odgovorila, da je to mesto častno in brezplačno. Ge noče biti brezplačno komisar, naj to mesto odloži. Poštenjak dr. Irgolič pa tega ni storil, ampak si je kratkomalo vzel iz Mestne hranilnice proti prepovedi deželne vlade mesečno 2000 K, vsega skupaj 26.000 K. Lep gospodar to, ki svojemu varovancu kratkomalo vzame mesečno 2000 kron. Volilci! Taki so demokrati, kakor ta dr. Irgolič. Ako jim z lepega ne daš denarja, si ga pa sami vzamejo! Zato pa proč z njimi iz občinskega odbora! Zakaj bomo volili kandidatno listo SLS11 1. Ker se razen SLS doslej nobena politična stranka v ustavotvorni skupščini ni potegovala za gospodarsko, politično in kulturno neodvisnost Slovenije. 2. Ker hočemo ob priliki občinskih volitev znova dokumentirati svojo nezlomljivo zahtevo po avtonomiji Slovenije. 3. Ker je kmetsko prebivalstvo zavrnilo že v 200 občinah nakane vladnih strank ter se izjavilo solidarno z SLS v boju zoper nasilja centralistov. 4. Ker hočemo kot avtonomisti varovati in čuvati nad avtonomijami občin, v katerih naj ne bo prostora za demokratske izdajice slovenske samouprave. 5. Ker hočemo zdravo in socijalno gospodarsko občinsko politiko in ne maramo, da bi z občinskim premožen- jem mesta Maribor gospodarili ljudje Pfeiferjevega in Voglarjevega kalibra. 6. Ker ne zaupamo koruptni demokratski stranki, ki je prodala iskreno jugoslovanstvo Pašičevemu velesrbstvu in svojim koritarskim interesom na ljubo. 7. Ker bomo z izvolitvijo kandidatov SI-S izrazili centralni vladi svojo odkrito in odločno nezaupnico. 8 Ker nočemo, da bi uganjali Vog-larjevci v občinskem odboru kako proti-ljudsko politiko, kot jo uganjajo na račun davkoplačevalcev v Beogradu. Iz navedenih razlogov bomo volili kandidatno listo SLS, ki nam daje poroštvo, da bodo: delavec, železničar, obrtnik in razumnik delovali na podlagi krščanskih in slovenskih nazorov v prid in blagor svojih soobčanov! Kaj pravijo delavci] m ш ■ Priprost delavec nam je na našo prošnjo napisal za občinske volitve to-le pismo: Mi delavci ne moremo glasovati ne za socialne demokrate, ne za komuniste, ne za demokrate in ne za narodne socialiste. Zakaj ne? Zato, ker vse te stranke pri agitaciji nimajo drugega namena, kakor, da bi nas delavce zvabile na kriva pota. Nisem ravno eden tistih, ki jim pravijo »cerkvena miš«, a to vam rečem: Če delavcu iztrgajo enkrat vero iz srca, potem tudi v časih tuge in bridkosti nima prav nikogar, ki bi mu lahko potožil svoje boli. Vera v Boga nas vzdržuje, da v težkih časih ne obupamo. In Slovenska ljudska stranka je edina, ki ima v svojem programu tudi krščanstvo. Bodimo si odkriti: če bo izginila enkrat vera iz delavčevega srca, bomo postali ppdobni živini ....-$ In kako se socialni demokratje norčujejo iz nas delavcev. Rdeča stranka obstoja v Sloveniji že več desetletij; vsako leto sto in stokrat obljublja, posebno pred volitvami, delavcem nebesa na zemlji, a do danes ni še prav ničesar za nas uboge delavske pare dosegla. Vedno slabše je in še slabše bo, če bomo volili socialne demokrate ali komuniste. Radi tega bomo dobro-misleči. delavci v Mariboru glasovali za Slovensko ljudsko stranko in za nobeno drugo. Samo enkrat gre osel na led in to smo storili mi delavci 28. novembra 1920. Tedaj ste nam vi socialdemokrati in komunisti obljubljali republiko in celo vrsto pečenih golobov, a vsega tega niste storili in njste hoteli. Nafarbali ste nas. V Beogradu glasujete socialdemokraški po- slanci za vsako vladino demokratsko neumnost. Taki ste! Samo naše glasove bi radi. In kaj je z vašim Kristanom? Nas delavce je farbal, z našimi groši in kronami je postal milijonar in sedaj bo še vlekel na leto milijonsko plačo. Vse drugačna je Slovenska ljudska stranka. Ona ne dela praznih obljub, ampak je res resna in poštena ljudska stranka. Zato bomo delavci spustili krogljico v prvo volilno skrinjico. In kako postopajo z nami demokrati? Iz stanovanj nas mečejo in tirajo v mokra, nizko ležeča stanovanja, da izgledamo mi in naši otroci kakor smrt, kakor jetniki. Poznam delavskega tovariša, ki je imel lepo solnčno, suho stanovanje s tremi sobami za svojo devetčlansko obitelj. In kaj je napravil Voglar? Kot načelnik stanovanjskega urada je brez usmiljenja vrgel ubogega delavca v zaduhlo luknjo s samo 2 sobicama, a v njegovo prejšnje stanovanje je dal uradnika židovske banke. Bančni uradnik, verižnik, brez otrok sme imeti suho, veliko stanovanje, a delavec mora s svojo ubogo deco poginjati v podzemski mokroti. Ali ni to škandal! Demokrati so sami verižniki, ki tirajo cene živilom do nezmerne višine. To so pijavke, krvosesi ljudstva, krivci naše nesreče, draginje in pomanjkanja. Ker se Slovenska ljudska stranka po svojih voditeljih: dr. Leskovarju, Krepeku, dr. Verstovšeku, Žebotu, Ve-roneku, dr. Jerovšeku in drugih z veliko vnemo bori proti grdi Voglarjev! demokratski stranki, bomo mi poštano-misleči delavci z navdušenjem pomagali od moža do moža, da bodo delavci v velikem številu dae 26. aprila vrgli krogljico v prvo tružico, t. j. v skrinjico naše Slovenske ljudske stranke. F. V. • Vsi volilci delavci, uradniki in uslužbenci imajo po odloku deželne vlade za čas volitve prosto. Noben gospodar ali predpostavljeni Vas ne sme zadrževati pri izvrševanju., volilne pravice. Tudi plače Vam za ta čas ne smejo odtegniti. Trgovci in obrtniki, važno za Vas! V stranki SLS prevladuje sklep, da bodo pristaši odslej dosledno podpirali le svoje pristaše in tiste, ki z njimi volijo. Takoj po volitvah se sestavijo imeniki vnetih demokratskih trgovcev in seznam naših somišljenikov. Disciplina je v vrstah SLS po celi Sloveniji tako dobra, da vsak dobro ve, kaj ima storiti. Torej trgovci in obrtniki pozor! Za tružico SLS sedi zaupnik, ki ima važno nalogo. Trgovci volijo listo Slovenske ljudske stranke. Veliki vspehi SLS v raznih občinah mariborskega glavarstva so preplašili tihe oboževalce koruptnih JDS arjev. Zadnji teden so začeli premišljevati, da njih, male trgovce in obrtnike mesta Maribora, ne bo reševal majajoč se milijonar iz židovske družine g. Šoštarič, temveč da so mali trgovci in obrtniki odvisni od večine ljudstva, ki kupuje in daje zaslužka. Ta večina je v taboru SLS. Zato so trgovci, ki bodo še hoteli kaj zaslužiti v Mariboru, primorani iti z večino ljudstva in bodo glasovali tudi za pošteno in za vse, kar je dobrega,, vneto stranko SLS. Iz trgovskih krogov. Med trgovci vre. Demokratska ko-ruptna politika raznih Šoštaričev ter zakrknjenih in neodkritih ljudi, ki seIftffHjO* za voditelje, dasiravno nimajo nobene zmožnosti, je izzvala odpor vseh dobro mislečih trgovcev. Ti se namreč bojijo, da bi dovedla njih neumna politika do spora z veliko večino kupovalcev, ki so v vrstah SLS. Zato so se tajno že dogovorili trgovci in obrtniki, da pustijo Weixlna in Šoštariča na cedilu in bodo volili SLS, ker le od te stranke pričakujejo podpore in gospodarskega napredka v mestu Maribor. Razgovor med dvema trgov-^ cema v Mariboru. *n£.- Prvi: »Ti, kako je to, da vsi ljudje drvijo v prodajalno najinega soseda?« Drugi: »Bog si ga vedi, kako srečo ima ta človek!« Prvi: »Najbolj čudno paje, daima skoro dražje blago, nego midva, pa vendar pri njem kupuje ljudstvo it dežele«. Drugi: »To je že res, da je jako ljubeznjiv in potrpežljiv. Veš, nikdar ga ni pri naših sejah JDS, чзп gre svojo pot in ima stike z ljudstvom«. Tako se razgovarjata, ko pristopi k njima nepoznan človek in jima pravi: »Trgovec je zvest pristaš Slovenske ljudske stranke, ta dela za njega reklamo in to pomaga. Stranka ima moč in večino ljudi za seboj«. Ko sta trgovca to slišala, sta bila poučena, kaj da odpira v štacunah kupovalcem vrata na stežaj. Pri volitvah za mesto Maribor nesite svoje glasove za stranko SLS celo tako, da bodo to dobro opazili zaupn. stranke. In šlo bode bolje v trgovini. Vsi someščani, ki ste proti korupciji demokratov, spustite svojo krogljico v prvo skrinjico! Trgovci in obrtniki, to d£ misliti! Poroča se nam o tem-le dogodku: BÜ je zadnji teden v trgovini nekega mariborskega trgovca okoličan, veliki posestnik, ki prinese trgovcem vedno mnogo zaslužka v mesto. Prišel je tudi to pot v trgovino velikega JDSarja, v kateri so mu pa hvalili namesto blaga falirano demokratsko stranko. Mož, ki st je že zbral precej blaga, nevoljen zgrabi svoje reči ter pravi: »Imejte Vi svoje blago in ga prodajajte demokratom, katere tako hvalite, jaz ga pri Vas ne kupim več, ker sem pristaš Slovenske ljudske stranke.« To je rekel in odšel značajni kmet. Demokrat je gledal debelo za njim; drugi dan ga je začela peči vest in se je izpraševal samega sebe: »Kaj pa, če bi mi vsi prištaši ljudske stranke pokazali hrbet? Demokrati mi ne dajo itak nič skupička, k večjemu da me v svojih bankah za velikanske svote oderejo. Vzel je klobuk, hajđ z vozom do posestnika na deželo1 Pomirjeval ga je in mu sveto obljubil, da bode glasoval za stranko SLS. Tako bo tudi storil in mnogo tistih trgovcev, ki nočejo škodovati lastnemu žepu. To se je v resnici pripetilo že sedaj pred volitvami. Kako bodo izvajali pristaši SLS posledice šele po volitvah! Zato trgovci in obrtniki mesta Maribor, vsi vrzimo krogljico v tružico stranke SLS, t, j. v prvo skrinjico! Trgovci in obrtniki, ne nakopljimo si pri volitvah sovraštva od strani velike večine naših odjemalcev, ki so v Slovenski ljudski stranki. Nobeden demokratski advokat nas ne bo reševal, če nam izostanejo najboljši odjemalci. Zato volimo vsi SLS! _ » Obrtniki mesta Maribor, pozor! Maribor je vedno slovel po svoji dobri obrti, ki je dala obrtnikom lepega zaslužka. Koliko je najuglednejših družin v mestu ravno iz obrtnega stanu! Mestni zastop čaka velika naloga, da bo skrbel za procvitajočo obrt. Pazite obrtniki, kdo da pride v mestni zastop I Ali bo nas zagovarjal socialdemokrat, ki hoče uničiti vsako obrt? Ali Vas bo zastopal demokrat, benkokrat in velekapitalist, ki deluje le za velika podjetja in v tem uničuje malo obrt? Branila Vas bode leSlovenskaljudska stranka (SLS), kot zagovornica vseh srednjih in nižjih slojev, ki brani delo žuljevih rok. Zato obrtniki vsi na volišče in volimo zastopnike SLS ! Prva skrinjica je naša! — Obrtnik. Za državne uradnike! ! Pred nekaj meseci se je neki tukajšnji sodni uradnik pri padcu na obrazu opraskal. Prišel je v zdravniško oskrbo primarija dr. Černiča. Po trinre-sečnem zdravljenju v bolnišnici (!) je bil odpuščen ter prejel od dr. Černiča račun 23.000 kron (beri: triindvajset tisoč kron). Seveda je moral bolnišnico še posebej plačati. Za državne uradnike e »sijajno« plačo gotovo lepo priporočalo Pričakujemo pojasnila o tej po Mariboru razširjeni govorici! (Dostavek uredništva: Dr. Černič je kot primarij kandidat JDS). Kdo je vpisan v volilni imenik **- v Mariboru? fr Vsak kdor je dobil »Posebno izdajo« »Siraže«, je vpisan v mariborski volilni imenik. Mnogi volilci naše stranke do-sedaj še niti znali niso, da imajo volilno pravico. »Straža« prihaja danes k Vam v hišo in Vam naznanja, da ste volilec. Za to pa »Straža« ne zahteva prav ničesar drugega nego, da greste prihodnji torek, 26. aprila volit. Kako bo-te volili? Pri komisiji boste dobili krogljico, katero izpustite v prvo tružico. Kandidate, predstavnike in za-upnike-volilce ter vse druge zavedne našince prosimo, da pridejo v pondeljek, 25. aprila zvečer ob pol 8. uri v dvorano Strokovne zveze (Splavarska ul.) k posvetovanju. izdajate!! in založnik: Konz, ..Straže Kandidatna lista Slov. ljudske stranke v Mariboru. Kandidati: 1. Dr. Leskovar Josip, odvetnik in hišni posestnik 2. Krepek Anton, delavski tajnik 3. Dr. Verstovšek Karol, profesor in hišni posestnik 4. Veronik Franc, mizar 5. Dr. Jerovšek Antön, ravn. Cirilove tiskarne 6. Žebot Franjo, urednik in hišni pos. 7. Filipčič Vekoslav, poštni poduradnik 8. Lorber Ivan, slikarski mojster 9. Kočevar Miha, mizar 10. Ferjančič Josip, kazniln. paznik 11. Dr Juvan Alojzij, odvetnik 12. Rutnik Jakob, stražmojster v p. 13. Špes Franc sen., tesarski mojster 14. Uranker Karol, vlakovodja 15. Vesenjak Ivan, profesor 16. Obran Matija lesni trg. in hišni pos. 17. Brože Leo, tiskarniški poslovodja 18. Sekolec Anton nadsprevodnik 19. Gajšek Ivan, železničar 20. Kelc Jakob krojaški mojster 21. Dr. Hohnjec Josip profesor 22. Ver Franc zidar 23. Majhen Ivan, poštni pristav 24. Giostro Ivan, poštni poduradnik 25. Kobi Drago, trgovec in hišni-pos. 26. Goleč Januš, urednik 27. Sojč Ivan, kipar 28. Ertl Anton, čevljarski mojster in hišni posestnik 29. Tratnik Karel sen. srebrar in pasar 30. Weber Franc, poštni sluga 31. Horvat Vinko, sluga 32. Viher Anton, mizar 33. Korbanjože. poštni uradni sluga 34. Dr. Jankovič Franc, kazniln. zdravnik 35. Lenartič Vincenc, čevljar 36. Deučer Jurij šolski sluga 37. Krepek Franjo, trgovec 38. Požar Andrej, paznik 39. Dr. Somrek Josip profesor 40. Šnuderl Franc, trgovski poslovodja 6. Golob Viljem, oficijant 7. Šerbec Franc, poštni sluga 8. Bauman Vinko postni sluga 9. Goleč Josip, gostilničar in posestnik 10. Kurnik Franc, fotograf 11. Tratnik Drago, jun., pasar in srebrar 12. Gabrovec Jakob, usnjarski pomočnik 13 Brečko Miha, poštni poduradnik 14. Stupan Alojz, urednik 15. Ornik Andrej, postrešček 16. Stem Jurij, hišni posestnik 17. Dr. Jeraj Josip, profesor 18. Pušenjak Vlado, nadrevizor 19. Augustiner Jakob, strugar 20. Jagrič Ivan, postrešček 21. Senekovič Jožef, hišni posestnik 22. Vaupotič Franc, pek 23. Supanec Leopold, krojač in hišni ! posestnik 24. Druzovič Josip II., posestnik 25. Planinšek Miroslav, tovarnar 26. Ketiš Josip, invalid 27. Kuljat Ivan, poštni poduradnik 28. Klavžer Blaž, delavec 29. Štelcar Josip, posojiln. tajnik 30. Medvešek Martin, delavec 31. Golob Ivan, zasebni uradnik 32. Uranker Jožef nadsprevodnik 33. Kostajnšek Anton, vlakovodja 34. Ljubša Matija, kurat v p. 35. Dufek Josip, zasebnik in hišni pos. j 36. Kovačič Franc, profesor 37. Šnejdar Marko, železničar 38. Kores Jakob, ključavničar 39. Ratek Anton kretnik j. ž. 40. Šlebinger Ivan agent in hišni pos. Predstavniki liste SLS za volilni odbor: na volišču I.: Vekoslav Filipčič, na volišču II.: Anton Krepek, na volišču III.: Karel Uranker, na volišču IV.: Viljem Golob, na volišču V.: Franc Veronek. Namestniki: Namestniki: Gilčvert, odvetniški solicitator je leta 19 tB za bakšiš 100.000 K spisal obširno spomenico za one Švabe, it sta jih Südmarka in Schulverein poslala na slovensko zemljo gemani-zirat najlepše kraje naše domovine. To so samo nekatere cvetke, ki značijo, kako »kristalno« čisti narodni značaji so JDSaiji in njih kandidati. Veselo gibanje med ženstveni jšr*®*- * Maribora. Združilo se je lepo število žensk vseh slojev, gospa, služkinj, gospodičen in deklet, ki se hočejo maščevati nad demokrati in socialisti, ki so jim ukradli volilno pravico, ki so jo Že imele potrjeno s podpisom regehta Aleksandra. Zarotile so se proti moškim, ki bi glasovali za demokratsko stranko. Postavile bodo povsod opazovalke, ki morajo agitirati za SLS; strogo bodo nadzorovale obrtnike in trgovce, katerim hočejo napovedati hud gospodarski boj. Ženske hočejo može prisiliti, de’vsi glasujejo za SLS, edino krščansko stranko in edino stranko, ki je pridobila ženskam volilno pravico. Žene le naprej na tej poti! Vsi, ki hočete, da bo Maribor imel dobro občinsko gospodarstvo, izpustite krogljico v prvo tružico! Kaj pomeni kratica SLS? Uredniki so postali tekom časa tako komodni, da ne pišejo več celih naslovov strank, ampak napišejo samo kratice-začetnice. Tako najdete v današnji »Straži« na mnogih mestih označbo „SLS“. Ta označba pomeni „Slovenska ljudska stranka“, t. j. naša krščanska stranka slovenskega ljudstva. 1. Dr. Capuder Karel, profesor 2. Golnik Ludvik kletarski mojster 3. Keuc Vinko, poštni sluga 4. Cvahte Lovro, poslovodja 5. Ulčar Boštjan, brivec SLS in uredništvo. Ker stoji SLS na celi črti na avtonomističnem stališču, pravijo, da v njej ni mesta za uradnika. Pameten uradnik bo pa malo pomislil, kaj je centralizem in bo uvidel, da pošten in dober uradnik najde vedno zaslombo v ljudstvu. Centralizem pomeni najgrše klečeplaz-tvo navzgor, nasilnost navzdol ter ova-duharstvo in štrebarstvo med uradni-štvom. Centralizem je nasproten organizacijam. Spomnimo se samo na nastop demokratsko - socialistične vlade pred dobrim letom v zadevi hrvatskega Sa-veza javnih nameščencev in na ječo dr. Benkoviča. SLS ima največje zasluge za zadružništvo, je prava in edina prijateljica tega najboljšega prijatelja urad-ništva. V zadružnem vprašanju pa igra veliko vlogo občina. Občinska uprava v rokah strank bankokratov in veletrgovcev bo zavirala ves razvoj našega zadružništva. SLS je stranka vseh slojev zato tudi stranka za vse uradništvo, ne samo za one, ki nosijo zlate ovratnike. SLS je za sporazum in zavrača razredni boj. SLS je čista slovenska stranka, ščitila bo slovenskega uradnika pred zapostavljanjem od katere si bodi strani. SLS je napovedala najostrejši boj proti korupciji in vsakemu koritarstvu. Za pošteno delo naj dobi uradnik pošteno plačilo. To mora veljati tudi pri mestu. Če bi se v mestni upravi postavljala korita, kakor je bilo Pfeifer-jevo korito za dr. Laha, tega ne bo trpel noben pošten uradnik, ki posveča vse svoje sile celo pri sedanjih slabih razmerah svoji službi. Tudi pri mestni upravi mora odločevati pri nastavljanju uradnikov n uslužbencev kvalil kacija, ne pa strankarsko pripadništvo, ali pa žlahta. Kvalifikacija se pridobi s študijami ali pa v nekaterih slučajih tudi s samo življensko prakso. To naj bo merodajno tudi v mestni upravi V finančnem vprašanju zahteva SLS, da se mestno gospodarstvo ozdravi s takimi finančnimi in davčnimi operacijami, ki vršijo noto dolgov in za- I derejo tiste sloje, ki nova davčna bre-i mena zmorejo. Če bi se z dokladami i na plačarino ali najemnino hotelo do- na volišču I.: Karel Tratnik, na volišču II,: Alojzij Stupan, na volišču III.: Anton Kostanjšek, na volišču IV.: Franc Weber, na volišču V.: Ivan Gajšek. biti novih virov ter s tem obremenilo zlasti še uradništvo, to SLS odklanja. Uradniki, trezno' preudarimo svoj položaj, premotrimo delovanje strank, ki se potegujejo za naše glasove, potem pa spustimo krogljice v I. skrinjico za Slovensko ljudsko stranko! .Narodnost' demokratov. Poglavarji demokratske stranke (JDS) Voglar, Vahtar, Džamonja proglašajo druge stranke, posebno pa našo Ljudsko stranko, da nismo dovolj ali pa prav nič »narodni«. Edino JDSarji so pravi Jugoslovani, so sol (rdeča, op. tisk. učenca) Jugoslavije. Po svojem »Taboru« in na znanem sokolskem sho-diču v mariborskem Narodnem domu so izdali proklamacijo, da je treba nas po-obesiti na kandelabre, iztrebiti ali pa pognati čez mejo, ker smo baje tisti strašni ljudje, ki hočemo razbiti našo državo. Kaki narodnjaki so voditelji JDS, naj svedoči ta-le razpredelba JDS kandidatov: Voglar je bil pred vojsko kot profesor na »klerikalnem zavodu« v Št. Pavlu na Koroškem član »Südmarke« in »Schulvereina«. Dr. Mulej je kot vodja okrajnega sodišča v Mariboru imel k t sodne cenilce nastavljene zagrizene nemškutarje iz okolice s katerimi se je prijateljski vozil po okraju. Dr. Mulej zahaja v goste k najbolj zagrizenim prötivnikom slovenskega imena ä la Paskolo itd. Dr. Pivko je Slovence prodal Italijanom in se zavzema javno za zvezo z Italijani, to je z onim narodom, ki nam je oropal na stotisoče naših bratov na jugu. Dr. Pivko je kriv, da je na fronti, kjer je on poveljeval, padlo na stotine najboljših slovenskih fantov in mož. Posega je eden tistih JDSarjev, ki za kupico vina kleti najbolj hudobnega Nemca Paskola proda svoje veliko" slovenstvo. Agitacijski lokali SLS. Na dan glasovanja, t. j. v torek 26 aprila bo Slovenska ljudska stranka imela urejene agitacijske pisarne v teh le prostorih: Za I. okraj v hiši Miklošičeva ulica štev. 6 (pritličje — desno). Za II. okraj v stanovanju gospoda Krepeka, Cankarjeva ul 8 (pritličje — desno). Za III. okraj v gostilni g. Golec-a (Wilson) na Aleksandrovi cesti 53. Za IV. okraj v gostilni gospoda Pukšič v Vrbanovi ulici, Za V. okraj v hiši gospoda Kobi-ja — poprej kavarna. Agitacijske pisarne bodo označene z napisom: »Agitacijska pisarna Slov. ljudske stranke.« V pisarni bodo poslovali člani volilnega odbora SLS. Vsak volilec, ki želi kaka pojasnila radi volitev, naj se obrne na pisarno. — V tajništvu SLS v Cirilovi tiskarni pa bo posloval osrednji volilni odbor. Tja se naj obračajo voditelji agitacijskih pisarn» agitatorji in posamezni volilci, če se zgodi pri volitvah kaka nepravilnost v škodo naši stranki. Pokličite telefon št. 220. — Naše zavedne agitatorje, može in fante prosimo, da se oglasijo v soboto, nedeljo ali pondeljek v tajništvu SLS, da se jim dodeli njih delokrog za dan 26. aprila. < Volišča v Mariboru. I. volišče; s Maribor, osrednje mesto voli v dekliški meščanski šoli ni*' Miklošičevi cesti št. 1 (роЛорје mestne hranilnice). П. volišče: Graško predmestje voli v ‘dekliški ljudski in meščanski šoli v Cankarjevi ulici št. 5 (bivša Reiserjeva ulica). III. volišče: Melje voli v poslopju bivšega ženskega učiteljišča v Cafovi ulici št 9 (blizu bioskopa). ■>. IV. volišče: Koroško predmestje voli v deški ljudski šoli IV. v Samostanski ulici št. 10 (blizu samostana čč. šolskih sester). V. volišče: Sv. Magdalena voli v otroškem vrtcu v Valvazorjevi ufcci št. 10. Odgovora! urednik: Vlado Pušenjak. Tisk Cirilove tiskarne v Mariboru.