: Posamezne številke po 4 vinarje. : JUTRO* izhaja vsak d?n — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 3. uri zjutraj, it ob ponedeljkih ob 5. uri zjutraj. Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-uištvu mesečno K 1’—, z dostavljanjem ;ii dom K 120; s pošto celoletno K 18'—, polletno K 9’—, četrtletno K 4-50, mesečno K ) '50. Za inozemstvo celoletno K 28-—-. : Posamezne številke po 4 vinarje. : Uredništvo in upravnlštvo Je v Frančiškanski ulici it. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-franklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana In zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglaša nju popust. Za odgovor se priloži znamko Si 254. V Ljubljani, sobota dne 12. novembra 1910. Leto 1. Neodvisen političen dnevnik. Falzifikatorji. »Ali bolj me zanima politični pomen mojega razkritja. Belgrajski falziflkati dokazujejo, da je pritoževanje na velikosrbsko iredento in revolucionarno propagando laž, ker kdor ima dokaze, temu ni treba lagati, falzificirati. Popolnoma jasna je tudi zveza med bel-grajsklm falzifikatom in zagrebškim procesom. Ako grof Aehrenthal opravičuje aneksijo z velikosrbsko propagando, potem njegove argumentacije preveč drastično odkrivajo falzifikate njegovega lastnega poslanika." To je rekel — med drugim — v plenumu avstrijske delegacije češki učenjak in politik prof. Masaryk in te besede so tako težka obsodba za avstrijsko diplomacijo, da si težje skoraj zamisliti ne moremo. Aehrenthal je hotel anektirati Bosno. Ta svoj namen, oziroma čin je moral pred Evropo nekako opravičiti in za to so v avstro-ogrskem poslaništvu v Bel-gradu falzificirali razne dokumente, na podlagi katerih so potem dokazovali, da obstoji v Srbiji velika revolucionarna organizacija, ki ima namen uničiti Avstrijo in posledica vsega tega je bila ne samo aneksija Bosne in Hercegovine, nego tudi škandalozna procesa v Zagrebu in na Dunaju! Ne moremo najti pravih besed, s katerimi bi pravilno označili in po pravici ožigosali tako lopovsko politiko raznih Aehrenthalov in Forgachev. Ne bomo govorili o mukah, ki jih je moralo pretrpeti radi te lopovske politike 53 srbskih »vele-izdajnikov" na Hrvatskem, 53 poštenih mož, od katerih so bili mnogi materijalno popolnoma uničeni, drugi so si nakopali v ječi bolezen, a eden od njih je v ječi tudi — umrl. Ne, o tem ne bomo govorili, ker bi predaleč zašli in ker je to vsem že dobro znano, pač pa hočemo kostatirati: da se avstrijska diplomacija v toku stoletij ni čisto nič spremenila, da nikdar ni bila mnogo vredna in da se je posluževala vedno samo takih nizkih sredstev, kot so falzifikati grofa Forgacha. Prof. Masaryk je predstavil avstrijsko diplomacijo in posebno njeno delovanje na Balkanu v taki luči, da je to Aehrenthalu v polnem pomenu besede — sapo zaprlo. Brez posledic to ne ostane. Avstrijskim diplomatom nihčeveč ne boverjel, a ako se bo Aeh renth a 1 u ali kate-remusibodi njegovemu nasledniku kdaj zljubilo inscenirati zopet kak »veleizda j n i š k i“ proces, zakliče gotovo vsa evropska javnost enoglasno: falziflclrani dokumenti ! Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da je voditelj slovenskih klerikalcev, dr. Šušteršič, izrazil v delegacijah — falzifika-torjem zaupnico, ker je izjavil, da se popol- noma strinja z Aehrenthalovo balkansko politiko, ki jo obsoja vsa poštena ne samo slovanska, nego tudi tuja javnost. To je zelo značilno za moralo naših klerikalcev, katerih časopisje je tudi povodom zagrebškega procesa delalo izjemo in je stalo — v nasprotju z vsem poštenim evropskim časopisjem na strani falzifikatorjev — proti rodnim bratom! Naravno, saj naši klerikalci so stali in bodo stali vedno na strani naših narodnih sovražnikov, ki klerikalce za razne njihove usluge dobro plačujejo. Nova klofuta. Pod tem naslovom prinaša »Slovenec" uvodni članek, v katerem opravičeno protestira proti postopanju solnograškega nadškofa, ker je poslal na Koroško nemškega škofa, ki ne zna niti besedice slovensko. Kakor je znano so starega škofa Kahna brez dolgega premišljevanja in posvetovanja odstavili. Eni pravijo, da se je to zgodilo zaradi starosti, drugi pa so mnenja, da je dal temu povod koroški polom, o katerem se je mnogo pisalo. Kahn ni znal slovensko, dasi je tretjina njegove škofije slovenske narodnosti in za njim je prišel Nemec, ki zopet ne zna jezika svojih vernikov. Pravimo, da je »Slovenčevo" ogorčenje opravičeno, kajti vsak človek mora priznati, da imamo Slovenci pravico do petih slovenskih škofov oz. boljše rečeno, do petih škofov, ki znajo in govore slovensko to so škofije: Trst, Gorica, Ljubljana, Celovec, Maribor. V štirih škofijah tvorimo večino in v celovški manjšino, ki pa je tako velika, da bi morala priti v poštev. Toda rimska cerkev vkljub udanosti, ponižnosti in klerikalnosti slovenskega naroda, ne prizna njegovih pravic. »Slovenec* pravi, da se je s teškim srcem odločil za protest, kajti pravi: mi smo najprej katoličani in udani sinovi katoliške cerkve, potem šele smo zvesti sinovi svojega naroda. Da je rimska cerkev klerikalcem bliže nego njih lastni narod, o tem nismo dvomili, ker smo imeli dovolj dokazov zato. Saj se imenujejo namesto klerikalni prav radi: katoliško-narodni. Nacijonalizem je bil obsojen od papeža in od Mahniča, zato je naravno, da se cerkev na narodnost ne ozira, razen — če ji je v korist. Slovenci pa so majhen narod in so bolj papeški nego papež sam. Udani so mu četudi ne respektira njih narodnih pravic. Slovenci na Koroškem so najbolj verni del dežele, tako pravi »Slovenec*1, zato bi se ne smel prezirati. Toda če se je prezrl tudi ni nič hudega, si mislijo v Rimu in v Solnogradu, saj so zvesti in udani. Bolj je treba paziti na Nemce, ki prestopajo k svoji narodni veri, k protestantizmu. »Slovenec" pravi tudi, da ima deloma Solnograd prav, da je tako hitro ravnal, da bi pri imenovanju škofa ne imeli govoriti ljudje, ki pri imenovanju škofov nimajo nič govoriti. Tako torej! Čemu potem ugovarja »Slovenec". Ali ne ve, da se ima kot klerikalen list pokoriti in ne ugovarjati? Bolje rečeno: z narodnega stališča nima pravice, s katoliškega ne sme. — Kdo ima torej odločevati? Edino cerkev. In ta se malo ozira na to, če jokajo slovenski verniki zato, ker njih škof ne znajo njih jezika. Gre se tu za osebe, kakor povsod in vemo, da bi tudi kak Slovenec rad postal škof. Mi bi to seveda želeli, dasi moramo konstatirati, da je škof Kahn proti nekemu slovenskemu duhovniku, ki so ga klerikalci zatožili, da piše zaljubljene pesmi in povesti, postopal zelo ljubeznivo, in da ga niti z besedo ni grajal, kar bi gotovo ne storil kak slovenski klerikalni škof. To samo konštatiramo, protestiramo pa z narodnega stališča proti nemškemu škofu, vkljub temu, da »Slovenec" trdi, da drugi pri tem nimajo govoriti. Ravno, ker se je bilo bati, da bi ne nastal boj, so v Solnogradu tako hitro ra,vnali in so odločili proti vernim Slovencem, zato so protesti zaman? »Slovenec" pa naj le še naprej ostane zvest katoličan in naj vodi slovensko ljudstvo v Rim pred noge papeža, saj je cerkev največ storila za naš narod. »Mir" naj le pridno hujska koroški narod proti slovenskim naprednjakom in- naj ga zvesto vodi pod komando nemškemu škofu. Rimska vlada je vesela udanih ljudi in jim bo v znak zadovoljnosti dala čez nekaj let novo klofuto. Splošni pregled. Volitve v Poštornl. Volitve v Poštorni, ki so se začele s češko zmago, so se končale žal, s porazom Čehov. V 111. in II. razredu so zmagali, dasi z malo večino »nemško prijazni" kandidatje. V tretjem razredu je odločila Nova vas, ki je po večini hrvatska. Stanujejo tam namreč v obližju Poštorne že izza turških bojev Hrvatje. Cela vas je šla pod vplivom nemškega denarja: volilci so dobili žganja in so se peljali k volitvam na nemških vozeh. Sploh je igral denar glavno ulogo. 80.000 kron je stala ta zmaga krščanske socijalce. Graški „Tagblatt" piše pod naslovom: »Blagoslov nemškega obrambnega dela" tako-le: Uspeh nemških strank v Poštorni je pred vsem pripisati neutrudljivemu delu »Schulvereina in Sudmarke. ki sta že dve leti delali z velikimi žrtvami in pripravljali tla v Poštorni. Sedaj torej vidimo, kdo je zmagal. Čehi se nad zmago nič posebno ne žaloste, saj vedo, kako je bila draga, seveda ne bodo pustili svoje pozicije in bodo delovali s podvojenimi silami proti nemški prijaznosti v Poštorni. Boj za papeža. Pred nekaj dnevi se je obhajala v Rimu 401etnica, kar je bil Rim papežu odvzet in je postal glavno kraljestvo zedinjene Italije. Ta dan se navadno v Rimu slovesno proslavlja, tembolj slavnosten je bil letos ob štiridesetletnici. Rimski župan Nathan si je dovolil pri slavnostnem zborovanju nekaj besedi proti papežu. In naenkrat je bil ogenj v strehi. Naslednik Kristusov se je čutil razžaljenega v svoji su-vereniteti. Papež, ki bi imel skrbeti samo za »kraljestvo, ki ni od tega sveta", se je pritožil na evropske države, češ da ga v Italiji žalijo. Na Dunaju so ravno zborovali škofje in so sklicali protestni shod. Dunajski podžupan Porzer se je čutil poklicanega, da je protestiral proti takemu postopanju in je zahteval, da avstrijska vlada zaradi tega dogodka z Italijo temeljito obračuna. Menda je hotel, da bi Avstrija začela kar celo vojsko za papeža. Krščanski socijalci, ki se vežejo z Židi, kadar je treba iti proti Slovanom (n. pr. v Poštorni), so osnovali poseben odbor, ki bo združil vse klerikalne stranke in katoliško čuteče (boljše občutljive) ljudi, da bodo začeli na celi črti boj za katoliško stvar. Pri tem jih bodo podpirali seveda tudi slovenski klerikalci, kajti papež, ki nastavlja nemške škofe po slovenski zemlji, je gotovo več nego narodnost. Kristus je prinesel mir na zemljo, njihovi nasledniki bi pa radi cele vojske med državami, če kdo govori o papežu. Potsdam. Ruski listi trdijo, da se je na sestanku v Potsdamu reševalo tudi perzijsko vprašanje in da se je doseglo precej enotnosti v postopanju. Enako se je zboljšalo razmerje med Avstrijo in Rusijo, s čimer pa se ne namerava nič proti rusko-angleško-franco-skim zvezam. Čarska rodbina odide 14. t. m. iz Potsdama. Dnevne vesti. Ljubljanska narodno-napredna politična društva so steber narodno-napredne stranke v Ljubljani. Včasih je bilo tudi v Ljubljani drugače. Sedlo je par magnatov k mizi, izmislili so si kandidate, posegeč-kali so javnost v »Narodu" in poslanci so bili izvoljeni. Vsled splošne in enake volilne pravice se je tudi narodno-napredna stranka morala postaviti na demokratsko stališče. Če je hotela da se ji bi ljudstvo približalo, se je morala ona iti ljudstvu. Za časa zadnjih državnozborskih volitev so nastale po ljubljanskih okrajih politične korporacije ki so imele biti tolmač ljudskih želja in potreb. Politična društva naj bi regulirala delovanje naših poslancev in v njih naj bi bila vsakemu posameznemu pristašu dana prilika soodločati pri politiki. Tako bi prišlo tudi mnenje najnižjih slojev LISTEK. [154] ■*ICHEL ZfiVACO: —---- Otroci papeža. Roman iz rimske zgodovine. Ragastens je bil še skrit v gosti senci neke drevesne skupine. Pred njim se je razprostirala odprta ploskev trate, ki jo je oblivala polna mesečina. Onostran te svetle ploskve, pod streho visečih vej vrbe žalujke, pa je videl belo postavo mlade kneginje, ki se je topila v mraku. Bila je sama. Ragastens je prekinil svoj korak le za kratko trenotje. Preudarjal ni. Mislil ni na nič, razen na to, da je ona tu, in tako se je napotil proti njej. Primavera ga je takoj spoznala. Brez začudenja mu je zrla naproti . . . gotovo je sama pričakovala, da pride. »Milostljiva," jo je nagovoril, »ali mi hočete odpustiti, da se drznem ob tej uri stopiti pred vas? . . .“ »Rada vam odpuščam," je dejala ona brez vidne zadrege. »Toda na kak način ste mogli semkaj? Vrata palače so vendar zaklenjena . . .“ »Splezal sem čez parkovo ograjo," je dejal Ragastens preprosto. In ko se je ona zganila, je dodal: »Oh, ne razlagajte si mojega ravnanja v zlem smislu. Prisegam vam, da je moje srce polno neskončnega spoštovanja . . .“ Ona se je nasmehnila. »Spoštovanja," je dejala, ,ki se ne zboji nobene še tako drzne smelosti . . ." »Ako ukazujete, se umaknem . . .“ »Ne ... le ostanite . . ." In z glasom, v katerem je proti njeni volji zazvenel njen srčni nepokoj, je nadaljevala. »Tega drznega dejanja vam nikakor ne očitam . . . Toda, gospod vitez, gotovo ste mi imeli povedati kaj važnega ?“ »Milostljiva, hotel sem vam povedati samo to: da se jutri bijemo in da bom stal jaz v prvi vrsti bojnega me-teža, zavoljo ^česar je zelo verjetno, da me vidite posled-njikrat ... Če pa poginem, bi se mi zdelo silno krivično, da vam ne bi bil povedal, da umrjem ves srečen, ker vam morem darovati svoje življenje, da me malo briga, mene tujca in vojaka-pustolovca, ali je Cezar vladar Italije, ali ne, marveč da tvegam svoje življenje za vas, za vas edino, in da bo moja poslednja misel veljala vam, kakor vas iščejo vse moje misli od tiste blažene ure, ko sem vas srečal na Florentinski cesti — z eno besedo, milostljiva, hotel sem vam povedati, da vas ljubim . . .“ Ona ni ugovarjala z nobenim gibom. Poslušala ga je resnobno in mu gledala ves čas naravnost v oči. S tišjim glasom, ki mu ga je nekaj davilo, je vitez zaključil: »To sem vam hotel povedati, milostljiva. Oprostite moji neomikani odkritosrčnosti, da ne zna po spodobnosti in po spoštovanju, ki ga dolgujem kneginji Manfredi, krotiti čuvstev, ki so mi dušila srce . . . Da, to me je dušilo, razjedalo mi je srce in dušo . .. res, preveč kruto bi bilo, če bi mi bila odrečena celo bridka sreča, da vam razodenem svoje gorje ..." »Vaše gorje!" je dejala ona zamolklo. »Veliko je to gorje 1“ je povzel on z glasom, ki je slišno drhtel. »Glejte, milostljiva, ali ni čudna moja usoda?... Naj bi se bil, jaz revež, zaljubil v kako dekle, ki bi bilo revno kakor sem jaz . . . In kot sin svobodnih cest bi bil tudi lahko na vse veke ljubil samo svojo neodvisnost . . . Ne! Moral sem srečati vas. In takrat sem začutil, da je vse končano zame . . . Kako sem mogel upati, da se enkrat zapre prepad, ki naju loči? ... In kako prav sem imel, da sem obupaval, ko ste mi vi sami dokazali mojo brezumnost s tem, da ste postali žena kneza Manfredi! ..." Beatrice je iztegnila roko, kakor da ga hoče ustaviti. Nekaj trenotkov se je zdelo, da se vrši v njenih prsih silen boj. Nato so se njene oči uprle v Ragastensove. In kratko in resno je izpregovorila: »Knez Manfredi ni moj soprog . . .“ Vitezu se je zavrtelo v glavi. Zbal se je, da se mu nemara le sanja, ali da je ni prav razumel. »Kaj hočete reči, milostljiva?" je zajecljal. »Vitez," je nadaljevala ona, »samo skrajna odkritosrčnost me more varovati pregreška. Ponavljam vam torej, da je knez Manfredi v svoji junaški — lahko rečem — vzvišeni velikodušnosti privolil v to, da vidi v meni samo svojo zaročenko . . ." Ragastens je sklenil roke. Zdelo se mu je, da se odpirajo nebesa. »Poročila sem se s knezom," je govorila Primavera, »ker nisem hotela vzeti nobenega izmed gospodov, ki so mi dajali razumevati svoja čuvstva ... Za tri mesece sem Manfredijeva zaročenka ... In če knez čez tri mesece prekine svojo velikodušnost, ako v njegovem srcu soprog premaga očeta, kakršen mi je bil doslej vse dni . . .• Prekinila se je, ne preplašena, pač pa burno prevzeta od priznanja, ki ji je plavala na ustnicah . . . ____________________________ (Dalje.) do veljave in ne upoštevali bi se le nazori jare gospode, ki bi rada jemala vso pamet v zakup. Vsled zastarelih nazorov v vodstvu stranke naša politična društva žal splošno niso prišla do veljave, ker so se vse premalo upoštevale in uporabljala le takrat ko je bilo treba od volilca do volilca agitirati. Sedaj se bliža zopet čas volitev in gospoda v vodstvu bo zopet napram društvom prijazna in ljubezujiva, dobro vedoč, da Kokalj in Triller ne bosta delala volitev, marveč agitatorji v posameznih društvih. Smo šele v začetku priprav za volitve in čisto prav je če na današnjem strankinem zaupnem shodu diuštva izpregovore jasno in odločno besedo. Če hoče gospoda, da bodo društva In društveniki delali, se mora tudi njihove želje In njihove besede upoštevati. Naj se nikar društvom kandidatur ne usiljuje! Društvo, ljudstvo mora ravno pri izberi kandidatov odločati, če hočemo, da bode šlo zanje v boj z ognjem. Absolutizma in terorizma smo siti! Dr. Žerjavova bolezen. Z ozirom na »Narodovo" pisavo, da je dr. Žerjav rekonvalescent opozarjamo, da lahko njegovi zdravniki dr. pl. Bleiweis, dr. Oražen in dr. Rudež povedo, da je njegovo življenje v največji nevarnosti. Dr. Mahr in hišni zdrav-dr. Žerjavov v Meranu lahko pojasnita če ni šel res dr. Žerjav v Egipt po zadnje upanje. Toliko na podla podtikanja v »Slov. Narodu", češ, da se hoče dr. Žerjavovo bolezen politično izrabljati. Vse, kar je prav! Dr. Trlllerjevo zvonenje. Ves neznosen položaj v deželi je nastal isti hip ko so zavladali v deželnem zboru klerikalci. Volilna reforma in poslovnik v deželnem zboru pa sta dala klerikalcem moč v deželi. Najbolj žalostno in naravnost neod-pustno pa je, da so naprednjaki sami svoj-čas sklenili s klerikalci kompromis, po katerem so za več desetletij ubili v dež. zboru in na Kranjskem sploh vsako uspešno napr. opozicijo. Dr. Triller pa je bil tisti zli duh, ki je zapeljal narodno-napredno delegacijo, da si je obesila sama sebi vrv na vrat. Povsod drugod, pri vseh drugih strankah bi moral plačati politik tako veliko po-greško kot jo je storil dr. Triller s tem, da je zagrešil v deželnem zboru usode-polno volilno reformo in poslovnik s takojšnim odstopom. Dr. Triller pa je še danes poslanec vzlic temu, da je grobokop stranke. In ne samo to. Še ošaben je. Sedaj mu je menda zopet zrasel greben, ker si domi-šljuje, da je v deželnem zboru pri zadnjem zasedanju vse popravil, kar je preje kedaj pokvaril. V resnici pa je to, kar sedaj dr. Triller v deželnem zboru dela, zvonenje po toči. Ker je dr. Triller provzročil točo, si tudi lahko mislimo zakaj sedaj tako na ves glas zvoni. Če misli, da bo preslepil javnost, se moti. Kako naglo ljudje pozabijo. Pri zadnjih deželnozborskih volitvah so imeli agitatorji narodno-napredne stranke neznanski križ, da so spravili ljudi na volišče za dr. Trillerja. Kakor prešiče iz ognja, morali so vlačiti volilce na volišče. Ko bi slučajno dr. Tavčar z dr. Trillerjem istočasno ne kandidiral in s svojo popularnostjo ne kril dr. Trillerja, bi bil dr. Triller izgubljen, kakor je bil takrat, ko se je ukvarjal s poskusi kandidature za državni zbor. Neverjetno, a res je, da je ljudski glas proti dr. Trillerju in nobena v stvar ne pomaga, volilci ga ne marajo. Človek bi pričakoval, da si bo znal dr. Triller pridobiti simpatije kot poslanec, če jih že preje ni imel. A glej, jedva izvoljen nosi glavo po koncu, prezirljivo in zaničljivo govori z agitatorji, z volilci. Na shode, ki jih je delal pred volitvami po vseh beznicah, ga po volitvah sploh ni. Skratka: Sladke obljube, ves napor ljudi, ki so šli v boj za kandidata, so pozabljeni in poslanec je ošaben, predrzen in samozavesten kot kak paša. Da, da poslanec dr. Triller je naglo pozabil na ljudi, a to je dobro, da ljudje niso nanj! Kdo je Svetohovski ? Prof. Masaryk je izjavil v delegacijah, da so se »doku-menti“ za Friedjungov proces falzificirali v belgrajskem avstro-ogrskem poslaništvu, pod vodstvom stotnika Svetohovskega, ki je »secretaire interprete" poslaništva. »Slo-venec\ ki mu je cela ta škandalozna afera zelo neljuba, pravi, da zavzema ta mož v poslaništvu malopomembno mesto, s čemur hoče menda oslabeti pomen Masarykovih senzačnih razkritij. Povemo torej „Slovencu“, da je Svetohovski načelnik vse avstro-ogrske špijonaže v Srbiji. Ko je bil v preteklem poletju naš glavni urednik enkrat v Belgradu, je ta Svetohovski na vse strani izpraševal za njega: kje stanuje, kam za-zahaja, s kom občuje i. t. d. Ko se je potem naš glavni urednik vračal v Ljubljano, ga je vstavila v Zemunu hrv. policija in vsega natančno preiskala, ker se pa pri njemu ni nič našlo — kaj so neki sploh iskali policaji? — so se uradniki opravičevali in poskušali zvaliti vso krivdo na »nižje organe". Res je, da Svetohovski ne zavzema posebnega položaja v belgrajskem avstro-ogrskem poslaništvu. On je čisto navaden vohun, ki bi ga srbska policija gotovo že zdavnaj pognala čez mejo, ko bi ne bil uradnik poslaništva, ali ravno za to, ker je vohun, je falzificiral dokumente — po navodilih in pod nadzorstvom grofa Forgacha, poslanika avstro-ogrske monarhije v Belgradu 1 »Slovenčevi" uredniki seveda ne verujejo Ma-saryku, pač pa verujejo vohunom — svojim kolegom. Slovensko deželno gledališče. Danes zvečer prvič pikantna francoska burka v treh dejanjih »Zakonske metode" (Florette & Patapon), spisala Hennequin in Veber. (Za par abonente). — V nedeljo popoldne ob 3. uri pri znižanih cenah prvič v sezoni burka »Svet brez moških" (izven abo-nnementa; za lože nepar); zvečer ob 7. uri drugič Fallova opereta »Dolarska princesa" (za par abonente). Opozarjamo, da se nedeljska večerna predstava vrši ob 7. uri in za par abonente! — V torek drugič v sezoni na mnogostransko zahtevanje Bissonova senzacijonalna drama »Neznanka" (La femme X) za nepar abonente. Predavanje „Splošnega ženskega društva", ki se je vršilo sinoči, je bilo prav dobro obiskano, posebno mnogoštevilno so se ga udeležile žene — vendar bi jih bilo lahko še več, ker se je tikalo vprašanje njih. Predavatelj g. R. Šega je v lahki in primerni obliki pojasnil razmerje med meščansko in delavsko ženo. Žensko vprašanje je del socijalnega vprašanja, rodilo se je obenem z bojem za pravico brezpravnih. Ob času francoske revolucije je izšla prva knjiga za ženske pravice. Od one dobe do danes gre vsporedno dvoje vprašanj: socijalno in žensko vprašanje. Je razlika med meščansko in delavsko ženo, toda žensko vprašanje veže obe k skupnemu delu in skupnemu boju. Predavatelj je pojasnil položaj žene delavke za izboljšanje njihovega stanja. Dolžnost meščanske žene je, da poda sestersko roko ženi delavki, kajti tudi meščanska žena je še brezpravna in odvisna. V skupnem delu bi se izboljšal položaj žene, in s tem naroda. Kakor se vidi, je bilo predavanje nekak uvod k delu ženskega kluba. Mnogo vprašanj, ki jih je omenil predavatelj, bi bilo treba posebej obdelati in to bi naj bilo notranje delo našega ženskega društva, ki potrebuje dela na znotraj — s samopomočjo in samoizobrazbo. Slomškarske Intrige. Iz Čepelj pri Kočevju^ smo zvedeli sledeče zanimive stvari: Že »Narodni Branik" je v svoji 11. številki prinesel notico, da se na novi Ciril-Melodovi šoli ne sme vzidati plošča z napisom »Ciril-Metodova šola" na zunanji strani stavbe, ampak na notranji. In zakaj ne? Kdo o tem določa? Ali šolski nadzornik ? Jednako čujemo, da je bila dosedanja učiteljica na tej šoli brez vzroka prestavljena v Radenice, da si se ji je reklo, da ostane na svojem mestu, kakor je bila de-kretirana lansko leto. Na njeno mesto pa pride znana Slomškarica, ki je z intrigami in poštami dosegla to mesto. Čiril-Metodova šola podpira šolo v Čepljah in to bi ne smelo biti na šoli niti napisano, in z njenim delom naj bi počenjale po svoje razne klerikalne in sloinškarske intrige. Klerikalno narodno delo! Na naslov železniške uprave. Železniški uslužbenci, ki imajo dela v velikem bohinjskem predoru, nimajo prijetne službe, ker morajo večkrat gaziti vodo do kolen, biti vedno v nevarnosti pred križajočimi se vlaki in požirati dim. Za to naporno in nevarno službo imajo nekateri uslužbenci v predoru doklado, ki je pa tako neznatna, da ni vredno govoriti o nji. Pa še to beraško doklado imajo samo nekatere kategorije uslužbencev (prožni mojster, signalni mojster in predorski čuvaji), medtem ko ne dobijo vzravnjevalci proge niti vinarja. Apeliramo na železniško upravo, da to krivico odpravi. Slavcev Martinov večer. Za ta večer je odbor ukrenil da bode zabava najprijetnejša kakor so »Slavčeve" prireditve vedno jako zabavne. Za letos pa ima ta večer, še to posebnost da obsega spored, pesmi treh slovanskih narodov in sicer češke, hrvatske in slovenske, katere se pojo v dotičnih jezikih. Poleg' zborovega petja so še nastopi v samospevih in četvero-spevih. Komični prizori v trospevih in solo-nastopih so uprav drastični in dnevne aktualnosti, katerih kupleti opevajo najnovejše ljubljanske in splošne druge razmere. Po končanem sporedu se mize pomaknejo v stranske prostore in bode krasna velika dvorana »Narod, doma" za ples na razpolago, tako da bode vsak udeleženec našel zabavo, kakor si jo bode že želel. Pri plesu in med sporedom sodeluje godba na lok. Začetek bode točno ob polu 8. uri zvečer, vstopnina 60 vinarjev za osebo. Martinov večer priredi danes v s o b o t o z v e č e r ob 8. uri v restavraciji g. Kavčiča na Privozu (Prule) Šentjakobsko-trnovska moška podružnica Ciril-Metodove družbe. Na vsporedu je petje pevskega društva »Ljubljanski Zvon", igranje na klavir, komični nastopi priznanega slovenskega umetnika, tolsta Martinova gos, šaljiva pošta in razne druge zabave. Vstopnina 20 vinarjev. Z ozirom na rodoljuben namen prireditve prosimo Slovence in Slovenke iz šentjakobskega in trnovskega okraja, pa tudi iz drugih okrajev, da se večera udeleže v največjem številu, ker se bodo dobro zabavali, pri tem pa dali malenkosten prispevek na altar domovine. Moška in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Mostah vabi najuljud-neje na Martinovo veselico, ki jo priredi jutri, dne 13. t. m. v obširnih prostorih znane stare gostilne g. Erklavca v Novem Udmatu št. 3. Vspored je zelo raznovrsten; med drugimi tudi tekma za moško lepoto. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 30 vinarjev. Glasbeno društvo v Zagorju ob Savi vabi vse prijatelje glasbe v nedeljo, dne 13. novembra na »Glasbeni večer" v dvorani zagorskega Sokolskega doma. Začetek ob 7. uri. Vstopnina 40 vinarjev. Obširen vspored, bo nudil posetnikom mnogo vžitka. Prostovoljno gasilno društvo v Begunjah na Gorenjskem priredi jutri, dne 13. t. m. gledališko predstavo v Gasilnem domu. Spored: Damoklejev meč. (Gluma v enem dejanju.) V Ljubljano jo dajmo! (Veseloigra v treh dejanjih.) Začetek točno ob 6. uri zvečer. Rešilna nagrada. C. kr. deželna vlada je podelila Viljemu Pečarju iz Gorenje Save, ker je z lastno nevarnostjo rešil Franca Legata iz Gorenje Save, da ni utonil, nagrado v znesku 20 kron. Nova vinarska cigareta. Povodom podraženja tobaka namerava tobačna režija izdati novo vinarsko cigareto, ki pa bo samoobsebi umljivo veliko slabša kakor dosedanje drame. Zdravstveno stanje v Ljubljani. V času od 30. oktobra do 5. novembra se je porodilo v Ljubljani 23. otrok, med temi en mrtvorojenec. Umrlo je 20 oseb, med temi 7 domačinov. Umrlo je za različnimi boleznimi 13, za grižo ena, vsled nezgode dve, za jetiko 4 osebe. Prememba posesti. Poštni oficijal g. Anton Bučar je kupil hišo št. 9. na Starem trgu v Ljubljani za 59.000 kron. Prostovoljna dražba kmetije. Opozarjamo na današnji tozadevni oglaS. Aretacije. Ljubljanska policija je aretirala včeraj pet oseb in sicer nekega delavca iz Gline, ker je ukradel neko uro z verižico, 3 osebe radi vlačugarstva in 55 letnega delavca Ivana Mraka iz Plešivice pri Ljubljani radi prepovedanega povratka. Dva sta bila izročena deželnemu sodišču, drugi pa odposlani odgonikim potom iz Ljubljane Mladi tatovi. Po mestu se pojavlja več mladih tatov, ki imajo to lepo navado, da kradejo po delikatesnicah razne delikatese. Te dni je policija izsledila že več takih tičkov in jih primerno kaznovala. Dva sta bila aretirana in po zaslišanju zopet izpuščena. Radi prepovedanega povratka. Predvčerajšnjem popoldne je bila na Dunajski cesti aretirana 53 letna Ivana Menart iz Stare Loke in sicer radi prepovedanega povratka. Ne mučite živali. Ko je predvčerajšnjim popoldne hotel hlapec Cveblar Anton peljati čez novi Poljanski most, ki pa še ni izročen javnemu prometu, mu je polir zabranil pot. Toda trmoglavi hlapec je hotel vseeno priti čez most in je pognal konje, ki so drveli v največji hitrosti. A voz je obtičal sredi mostu v pesku in ni mogel naprej. To je hlapca strahovito vje-zilo ter je pričel tolči po konjih tako silno, da so mogli poklicati stražnika. Neusmiljeni hlapec se'bo moral zagovarjati pred sodiščem. Zahtevajte vedno in povsod samo slovansko kolinsko kavino primes, ker je res najboljša. Bazrae vesli * Zarota proti japonskemu cesarju. Krivda 26 Japoncev, ki so obdolženi, da so hoteli med obiskom v vojaški šoli umoriti japonskega cesarja, je sedaj popolnoma dokazana. Sodišče bo najbrže vseh 26 obtožencev obsodila na smrt. * Pasje pokopališče v Parizu. Na otoku Ravageur, v sredi reke Seine v Parizu, se nahaja pokopališče, kjer je pokopano že na tisoče psov. Do pokopališča, ki je edino te vrste na svetu, vodi zelo široka cesta in je okrašeno z nebroj spomeniki, cvetlicami in žalnimi vrbami. Na spomenikih se berejo najrazličnejše reči, kakor: »Tukaj počiva krasen psiček, edino moje srce. Njegovo življenje je trajalo samo osem let." Tam zopet: »Trou-frou, umrl od žalosti, ker ni mogel prenesti bolečin, katere mu je zadejala smrt njegove gospodarice." Na tem pariškem pasjem pokopališču so pokopani psi bavarskega prestolonaslednika, meklenburške princese in mnogi drugi od zelo visokih dostojanstvenikov. * Spanje, ki je trajalo 32 let. V mestu Oknoe na Švedskem, se je pred kratkim vzbudila neka ženska iz spanja, ki je trajalo celih 32 let. Karolina Kronbaek je izjavila, da se še dobro spominja vseh svojih bratov in druge dece, s katero se je igrala v svojem štirinajstem letu, predno je zaspala. Jeseni 1. 1877. je hodila v šolo, ki je bila oddaljena nad en kilometer od njenega stanovanja, vsled česar je nena- doma zbolela. Ko se je nekega dne vračala proti domu, je občutila hud zobobol, ki je trajal nekaj tednov, nakar je nastopila letargija. Od tega dne se ne spominja nobene stvari več. Ne ve tudi ne, da je ves čas uživala hrano. Kronbaeck zatrjuje, da se še dobro spominja na učitelja, ki jo je učil p/ed 32 leti. * Ženska umetniška razstava je bila otvorjena v Monakovem. Razstave se je udeležilo 78 umetnic, slikaric in kiparic. Razstava nosi naslov: Umetnost žen. * Komornega pevca Buriana toži njegova soproga, bivša pevka na draždan-ski dvorni operi za letno rento 12.000 K, ker hoče ločeno živeti. Burian, ki je znan' pevec-tenorist, živi sedaj, nevesekje. * Žene v Franclji. Po časopisu »Gil Blas" je v Franciji 3000 pisateljic. 1500 jih piše romane, 300 pedagogične knjige, 300 je pesnic, 360 se jih peča s žurnalistiko, 390 pa jih sodeluje pri modnih listih. Političnih žurnalistk je 20. Najboljše jim baje nese pri modnih listih. * Napadi na železniške vlake na Češkem. Na Češkem so zadnje dni organizirani tatovi napadli že tri vlake, napolnjene s premogom in jih oropali. Tatovi so sredi pota poskakali na vozove, pometali del premoga iz vozov, nato pa zopet poskakali na tla in poskrili ukradeno blago še prej predno je mogla priti na lice mesta policija. Vsled teh dogodkov namerava železniška uprava vse železniško osobje na češliih vlakih oborožiti. * Raziskovalec severnega tečaja, dr. Cook razkrinkan. Dulwonik Harald Mortensen, ki stanuje na nekem otoku pri Gronlandu, je odposlal nekemu svojemu sorodniku na Dansko pismo z novimi podatki o ekspediciji Cooka na severni tečaj in izjavi obeh Eskimov, njegovih spremljevalcev. Pismo je za Cooka naravnost uničujoče. Oba Eskima sta izjavila, da sta Cooka sicer spremljala, toda nikdar več kot c!va dni od svojega domovja. Vsled tega je popolnoma izključeno, da bi Cook dospel na severni tečaj. Svojo veliko zalogo jestvin in orodja, je Cook vrgel proč, tako da se je na njegovem povratku dozdevalo, kakor da bi jo porabil. Zato je tudi vest, da se je Cook morda saino varal, da je dosegel severni tečaj, popolnoma ničeva, ampak je bil čisto navaden goijuf, ki si je hotel pridobiti svetovno slavo. Masarjk — Aehrenthal. Falzifikatorji v škripcih. — Aiasarik v boju za pravico. — Velikanska razburjenost v Srbiji. Dunaj, 11. novembra. Ko je Aehrenthal v delegaciji končal svoj konfuzni in škandalozni govor (Priobčujemo na drugem mestu. Ur.), je nastala velikanska napetost in vsi so nestrpno pričakovali Masaryko-vega odgovora. Ta je ob viharnem odobravanju čeških in socijalističnih poslancev začel odgovarjati na Aehrenthalove napade. Rekel je, da je Aehrenthalov odgovor na njegova izvajanja naravnost žalitev cele delegacije. On ni nikogar sumničil, navedel je le gole d o kaze. „Konštatujem," je izjavil Masaryk, ,da imam v rokah za svoje trditve o Vasiču dokaze uradnika avstro-ogrskega poslaništva v Belgradu, Sventohovskega, ki je potrdil, da je bil Vasic v resnici v zvezi s poslanikom grofom Forgachem. Seveda, Aehrenthalu se ni zdelo vredno odgovarjati na ta moja izvajanja! Nikakor ne morem razumeti, kako mi more minister zunanjih zadev očitati, da hujskam proti Avstriji celo Rusijo. V tej točki se je Aehrenthal pohazal popolnega ignoranta. Aehrenthal, ki je bil dolgo časa avstrijski poslanik v Petrogradu niti ne ve, da je glavni urednik ruskega časopisa »Rječ" znani ruski pisatelj in politik Miljukov, ki se jako zanima za razvoj politike v balkanskih državah. Jaz sem poslal brzojavko osebno Miljukovu, ne pa uredništvu »Rječi". Ekscelenca Aeh-renfhal tudi ne ve, da je Miljukov eden največjih nasprotnikov novoslavizma. A to če ni poglavitna reč. Jaz zahtevam od Aehrenthala jasen odgovor, ali je bil grof Forgach v zvezi z Vašičem, ali ne, kar je toliko, kakor, ali je bil Forgach poučen o vsej zadevi, oziroma sam ponaredil vse dokumente- To in ničesar drugega naj mi pove ckscelenca Aehrenthal." Aehrenthal molči. Predsednik je že hotel zaključiti sejo, ko stopi k Aehrenthalu nekoliko uradnikov zunanjega ministrstva in mu nekaj na tihem pošepetajo. Zopet grobna tišina. Aehrenthal vstane popolnoma pobit in napolglasno reče: »Izjavljam, da grof Forgach ni občeval z Vasičem". Nato je bil proračun sprejet. Aehrenthalova Izjava ni nikogar zadovoljila. — Masaryk ima nove dokaze. Dunaj, 11. novembra. Aehrenthalova izjava ni nikogar zadovoljila; ona pomeni popolno kapitulalacijo mini- stra zunanjih del pred Masarykom. Aehrenthal ni odgovoril na vprašanje, ali je bil Forgach v zvezi z Vasičem, ampak je samo izjavil, da Forgach z Vasičem ni občeval. Masaryk je izjavil, da na podlagi tega odgovora Aehrenthalu lahko zabrusi v obraz, da je lagal, ker ima še nove dokaze, katerih noče spraviti še v svet, ker se boji, da bi v Belgradu ne nastalo še večje razburjenje. Razburjenje v Srbiji. Belgrad, 11. novembra, Vašič, ki je najprej priznal, da je delal sporazumno z grofom Forgachom, je sedaj svoje besede zopet preklical. Jutri bodo srbski poslanci v Skupščini vložili radi te zadeve interpelacijo. V nedeljo prirede belgrajski meščani pred spomenikom kneza Mihaela velikanski shod, na katerem bodo javno protestirali proti podli politiki grofa Forgacha. Forgach je vsled tega shoda strahovito razburjen in zahteva, da naj vlada prepove ta shod, ker lahko nastane ataka na avstrijsko poslaništvo. Belgrad, 11. novembra, Vsa javnost je mnenja, da je grof Forgach v Belgradu nemogoč. Poslaniki drugih evropskih držav v Belgradu nameravajo Forgacha bojkotirati, ker so mnenja, da se je s svojo politiko sramotno blamiral. Nitfnovejšs telefonska in brzojavna poroftfe. Delegacijsko zasedanje. — Boj med Ma-sarykom in Aehrenthalom. Dunaj, 11. novembra. Začetkom današnje seje avstrijskih delegatov je najprej odgovarjal poročevalec o proračunu za zunanje ministrstvo odgovarjal na različne interpelacije. Pri specijalni debati je prvi govoril socijalist Renner, ki je povdarjal, da Aehrenthal ne razlikuje državne vlade od dinastije, ker govori, da je napadal cesarja. Klerikalec dr. Šušteršič ni vedel drugega govoriti, kakor da je branil papeža pred napadi rimskega župana Nathana. Dr. Kramar je razložil bistvo novoslovanstva* Potem je napadal ministra Aehrentbala in I mu očital, da ni odgovoril na^ Masarykova j izvajanja glede ponarejenih Friedjungovih ; dokumentov, ampak je naravnost podlo napadal samo Masaryka kot profesorja. Ma-saryk je v zbornici kot zastopnik češkega naroda in ne kot profesor in ima za to pravico, zabrusiti Aehrenthalu tudi to v obraz, kar mu mogoče ni ljubo. Med grobno tišino se je nato vzdignil minister Aehrenthal in najprej odgovarjal na različne interpelacije, nakar je pričel polemizirati s prof. Masarykom in zatrjeval, da avstrijski poslanik v Belgradu ni v nobeni zvezi s ponarejenimi Friedjungovimi dokumenti in da je Vašič po zatrdilu srbskih listov jako dvomljiva oseba. Nato je očital Masaryku, da je pred kratkim brzojavil petrograjskemu časopisu „Rječ“, da je predložil delegatom vse dokumente, ki so služili prof. Fried-jungu in njih ponarejenost tudi že dokazal. To je po zatrdilu grofa Aehrenthaia hujskanje Rusije proti Avstriji. Nato je Aehrenthal končal svoj govor. Srbski cerkveni kongres. Budimpešta, 11. novembra. Sporazumno med grofom Khuen-Hedervaryjem in srbskim patrijarhom Bogdanovičem se skliče srbski cerkveni kongres v Avstriji šele drugo leto in sicer med Velikonočjo in Binkoštmi. Afera Ungern-Sternberg. Petrograd, 11. novembra. Znani avstrijski vohun baron Ungern-Sternberg, je bil obsojen na štiri leta prognanstva v Sibirijo. Ungern-Sternberg je vložil na carja milostno prošnjo. Praga proti železniškemu ministrstvu. Praga, 11. novembra. Praški občinski svet je v današnji seji sklenil, da ne bo več odgovarjal na nemške dopise železniškega ministrstva. Če ministrstvo ne bo pošiljalo čeških dopisov, jih bo magistrat enostavno vrnil. Pred razpustom angleške zbornice. London, 11. novembra. Ker ni mogoče doseči sporazuma med obema zbornicama, bo kralj najbrže v kratkem razpustil nižjo zbornico. Nove volitve se bodo vršile še pred novim letom. kavinih pridatkov. Najboljše je ravno dovolj dobro za nas in naše želodce. Med kavinimi pridatki zasluži pravi »Franck” s kavnim mlinčkom iz zagrebške tovarne naše najtoplejše priporočilo. Mali oglasi« Beseda f> visi. — Za one. ki iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek .'»0 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vits. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri sveder. Mesečnu solni z razgledom na ulico se odda. Odda se tudi nemeblovana ali meblovana soba za eno ali dve osebi. Vpraša se v trgovini A. Vivod-Mozetič, Stari trg 21. 391/1—1 Orlje zn llkanjč se prodaja na dvorišču pri .Avstrijskem cesarju*. 390/1—1 Dva »H več dljufeov sc sprejme na hrano in stanovanje. Velik vrt na razpolago. Naslov pove inse-ratni biro .Jutra*. 357/5—5 Glasovi v „Mignon“ prodam ali zamenjam s pianinom ; prodam tudi nerabljen „Brokhaus Leksikon". Kje, pove inseratni biro „Jutra“. 384/5—5 11111 ■ 111 ■ 11 ■ i ■ 1111 ■ i ■ 111111 Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut. Tiska »Učiteljska tiskarna” v Ljubljani. Dober pridatek za kavo — dober zavretek! Če nam jutranja kava ne diši, smo mnenja, da moramo radi tega predvsem obdolžiti trgovca, češ, da nam je dal slabo zrnato kavo. Temu pa ni tako! Po največkrat se gre tu za vporabo manj dobrega pridatka za kavo in zato je tudi treba polagati posebno važnost na izbire KORESPONDENCA. Trgovec, star 25 let, se želi poročiti z gospico primerne starosti, ki ima veselje do trgovine in nekaj premoženja. Resne ponudbe s polnim imenom, naslovom in sliko, je poslati pod šifro .Prihodnji soprog* do 14. t. m. na inseratni biro .Jutra*. 388/3-3 Odprto pismo.0 Gospodu Valentinu Levičniku, c. kr. okr. sodniku, soba št. 36 v Ljubljani. Z današnjim poslanim Vas javno vprašam, ali ste postavljeni, da branite interese Vašega referata glede varniških zadev otrok? Ali ste pa zato nastavljeni, da dajete zakonskim ženam nasvete za ločitev zakona? Odgovorite! Sicer drugič več. Ivan Keber. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, v kolikor določa zakon. Franc PauŠner krojač v Ljubljani, pri „ Novem svetu" javlja slav. občinstvu, da sprejema stare moške obleke v popravo ter izvršuje iz starih oblek nove za otroke po najnižjih cenah. nD.mniizMrBieeiiieaBeMjnmoraMOiiiMoimuBii-uniMisi^zu Za slabokrvne in prebolele!! Pijte pravi pristni Maršala, steklenica 7/io K 1 '50 Priporoča se tudi Malaga, steklenica 7/10 K 2-50 Zaloga najfinejšega Wermouth-vina alaTorino, steki. 7/10 K P20 Za preprodajalce po dogovoru znižane cene. cascio Lingarjeva ulica štev. 1, (za škofijo). lite is k P poldolga preveza 7 K, dolga preveza 5 K, kratka preveza 9 K, kratka preveza — večja 12 K, nežnosvetle (blond) in sive 20 °/o dražje priporoča S. STRJVIOLl, brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1. (zraven čevljarskega mostu.) izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno. Cena za delo kite 3 K. Kupuje zmedene irt rezane ženske lase po najvišjih cenah. FR. ŠEVČIK puškar, Ljubljana, Židovska ul. I priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih p-ULŠls: in samokresov lastnega Izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških strogo preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lahke trocevke in puške Boek s Kruppovimi cevmi za brezdimnl smodnik. — Priporočam tudi veliko zalogo lovskih potrebščin po najnižjih cenah. — Popravila In naročbe se izvršujejo točno in zanesljivo. — Cenovniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto. lvtCod.istl3aj a, MINKA HORVAT Ljubljana, Sv. Jakoba trg 6 priporoča svojo veliko izbiro damskih in. otroških. klobukov, športnih kap in vseh v to stroko spadajočih predmetov. Popravila točnao in ceno. BB5BgggggBBE^3S333£g^^S3BSSSSa ICaJo Iz belega hrastovega OUUC lesa, trpežni, močni o c > C3 -*-* •- .S c/> CU o >1/3 a* ^ S v TJ c/i O > a/ T3 O (/) Sode od finega špirita Vinski sodi krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne špirita za fini špirit in za vino pripravljeni, za vsako vino izborni, takoj rabljivi za kar se jamči, odda' v velikosti po 300, 400, 500, 600, 700 do 1000 litrov držeče, na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjše po prav solidni nizki ceni Iv. A. Hartmanu nasledit Avg. Tomažič, Ljubljana, Mar. Terezije c. C/) O Gl < pr fD rt Cu P S SL N ~ P N CL O a W — p fb W {Ppriip nizke in solidne G-iCJIC točna postrežba ? I ? 1 K O ? O ? Najboljša nra sedanjosti: zlata, srebrna, tula, in jeklena se dobi ? i ? I K O ? O ? i nlkelnasta samo pri H. SUTTNER Ljubljana, Mestni trg. !! Lastna tovarna ur v Švici. !! ? I ? I K O ? O ? i uvŽ«r j bijT ———M—— |GV? JSL Za jesen in zimo: bluze, spodnja krila, hišne halje, pletene jopice, zimsko perilo, rokavice, kožuhovine, dežnike, moderce in vse moderne nakitne predmete. Damske kl»bllke iii Čepice, kakor tudi za otroke. Vse športne predmete v oddelku za iiospode: klobuke, cilindre, čepice, kravate, zimsko perilo, rokavice, dežnike, palice, pletene telovnike, kakor tudi vse najnovejše potrebščine za gospode v modni in športni trgovini P. MAGDIČ, Ljubljana nasproti c. Isr. g-la/trn.© pošte. t-Mim m Cene brez konkurence! Slovenci, pozor! pri nakupovanju vencev! FR. IGLIČ Ljubljana, Mestni trg 11 priporoča največjo zalogo krasnih nagrobnih vencev in trakov z napisi. Z-uuaajnja, naročila, se hz-TTrš-ojejo [hitro in točno. Prostovoljna dražba kmetije v Gorenjivasi pri Medvodah h. št. 2 dne 15. novembra ob 2. uri popoldne. Lepa moderno zidana hiša z 10 sobami itd. ter velikim lepo zarašenim vrtom, gospodarska poslopja vse v najboljšem stanu. Njive, travnik in gozdi. Proda se skupaj ali posamezno, tudi samo hiša z vrtom. — Lepa priložnost za trgovce, penzijoniste, kapit aliste, pripravno za letovišče, zlasti za one, ki žele odpočiti v svežem gorenjskem zraku. Plačati je treba samo par tisoč kron, drugo ostane lahko vknjiženo. Od postaje Medvode samo 15 minut. Proda se ker je lastnik že več let v drugem kraju. Pojasnila daje pred dražbo lastnik v nedeljo 13., ponedeljek 14. in torek 15. t. m. — Natančen popis se poizve v inseratnem biro »Jutra". A. Lukič Ljubljana, Pred škofijo 19 priporoča po znano nizkih cenah It1 1! in iii srn ,JUTRO‘ neodvisen političen dnevnik se ])rod;ija povsod samo po 4 vin. S oooooooooooooooooooooo kot “tovarniško znamko f» v p priporocujemo rjfithff/far Pric'3tek / kot d riznan o za kavo ! s/..vj>** r/fss. rtoi I VfSšS&i i Zaradi ogromne zaloge priporoča ~ pod lastno ceno najmodernejše površnike, zimske suknje in pelerine za gospode in dečke. Vedno najnovejša konfekcija za dame in deklice. Strogo solidna postrežba. N^j večja zaloga n^jflnejših barv 'm za umetnike, slikarje, kiparje itd., kakor: Dasseldorfske oljnate trne v pušicah za umetnike in študijsko slikanje. Horodamove patentovane akvarelne barve za šolo in v pušicah za študije. Pastelne barve (stogle) pristne francoske in za ljudske šole v škatljicah. Tempera barve 14/87 zv, srednje in strokovno šole, za umetniške in prijatelje umetnosti Firueži, olja in retnfce za slikarstvo = Slikarsko platno Zahtevajte cenik. z oljnatim in krednim temeljem. Zahtevajte cenik. Vzorci ZA sobne Slikarje vedno najnovejša na razpolago priporoča A A aV TTon-Ptm^n-p Pr™ kraDjska oljnatih barv, Allull Hclli |J fhuežev, lakov in steklarskega kleja. zalogo storjenih oblek in konfekcijo za dame Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ, Ljubljana, Mestni trg št. 5. Cenj. gostom in potujočemu občinstvu priporočam staroznano dobro gostilno kjer točim le najboljša naravna vina, več vrst najfinejšega mošta: prose-karja, ljutomercana i. dr. od veleposestnika grofa Fr. Attemsa iz Spiel-felda (Štajersko). Izborna domača kuhinja. Cene sz-s najnižje. Hotel ,Lloyd‘ sobe za prenočišča v najlepšem redn po zmerni ceni* Omnibus k vsakemu vlaku. Senčnat lep vrt. V sredini mesta. Ljubljana sv. Petra cesta 9 in Miklošičeva cesta 11, nasproti hotela „UNION“. Karo! Počivaunik. VI prihranite denar Automatični namizni pri- žigalnik (poraben tudi kot žepni prižigalnik) oblastveno zavarovan, izvršen iz krogel avstrijskih Mannlicherjevih pušk. Lepo dnrllo! Lepo darilo! K :£•*« JOŠiP SCHUNDER HOtteldorferstrasse 237/V. Preprodajalci dobijo velik popust! — Pošilja se samo po poštnem povzetju. - P. n. restavraterji in kavarnarji izjemne cene. Llnblfanska kreditna banka v Ljubljani Delniška glavnica K 5,000.000. Stritarjeva ulica št. 2 Reservni fond K 450.000. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu m Sarajevu priporoča žrebanje glavni dobitek promese na ogrske premijske srečke, cele a K 16, polovice a K 9, 15. novembra, K 240.000. promese na ogrske hipotečne srečke, a K 5, 15. novembra, K 40.000. promese na 3% zemljiške kreditne srečke a K 5*50.................16. novembra, K 90.000. Tri promese skupaj samo K 25. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun proti obrestovanju od dne vloga do dne dviga po čistili c 2 O. Tovarna vozov Peter Keršič v Sp. priporoča svojo bogato zalogo različnih vozov. Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primerno nizkih cenah. - Sprejema se tudi les v žaganje na parni žagi. = Za točno in solidno delo se jamči. Že rabljem vozovi se jem-— ljejo v račun. — —