. /	/
Glas zaveznikov
Leto II ■ St. 312
orm&ci jskii J n e o n i k A. 1. S.
Cena 4 lire

TRST, ponedeljek 24. junija 1946
UREDNIŠTVO } Via S. Pelllco 1S	Telefon st 9S354 ln 94443
UGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona); trgovski 1* 27, mrtvaški L. 66 (osmrtnice L. 100), objave L. 20, finančni ln pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet. Plačljivo v napiej- Oglase sprejema Izključno; S.P.I., Socteta per la Pubbliclta In ltalla. Trst ul. Silvio Pellico št 4. tfL 94044. Cena posamezne številke L. 4 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vračamo.
D Parizu so optimisti
Nakazujejo možnost Kompromisa: internacionalizacija Trsta
Niso še dosegli sporazuma o sklicanju mirovne konfereoce
SVOBODA TISKA V BOLGARIJI
Sofija, 24. junija Bolgarska uradna agencija za razdeljevanje časopisov »Strela« je včeraj prepovedala socialnodemokratski opozicijski list «Svobodni narod», ki je bil edini opozicijski list, ki je izhajal v zadnjih dveh tednih. Kot je znano, so ukinitev vseh opozicijskih listov, vključno »Svobodni narod», zahtevali na zadnjem velikem zasedanju Ljudske fronte, ki je bila 14. junija. Sofijski opazovalci se čudijo, da ju časopis sploh izhajal do danes.	,
BOLGARIJA- SOBO JEVNOC
Sofija, 24. junija Bolgarski zunanji minister Gri-gorij Kulišev Je izjavil, da «Bolsa-rija zasluži, da bi Jo imeli za so. bojevnico zaradi žrtev, _ki jih je dala v boju proti fašizmu in nacizmu.« Z/očitev zahodne Tracije od Bolgarije je povzročila gospodarsko krizo, tako za Tracijo samo, kot za vse kraje ob bolgarski meji. Na vprašanje, če bi prosto pristanišče Solun in še eno grško pristanišče moglo zadovoljiti gospodarske zahteve Bolgarije, je Kulišev odgovoril; «Kako moremo imeti zaupanje v dobro voljo grških vladnih krogov od trenotka, ko skušajo doseči zemlje, ki je bilo vedno bolgarsko s pretvezami za spremembe strateških razlogov
ZASEDBENE
ŠTEVILKE
Zavezniški poveljnik na Japonskem general Douglas Mac-Arthur je nedavno objavil, da je zasedba Japonske najcenejia v primeri z drugimi zasedbami po svetu. V naslednjem so C.evilke, ki pomenijo, koliko civilnih prebivalcev pride na enega zavezniškega vojaka:
japonska ..............
Koreja (am. področje)
Italija ...............
Avstrija (angl. podr.) Avstrija (am. podr.) . Nemčija (angl. podr.) Nemčija (franc, podr.) Nemčija (sovj. podr.) . Koreja (sovj. podr.) . Avstrija (sovj. podr.) . Avstrija (franc, podr.)
400
340
113
83
79
63
58
54
45
28
21
DE GASPERI 0 VZHODNIH MEJAH
London, 24. junija
Kakor poroča «BBC» je italijanski ministrski predsednik De Gasperi izjavil v Rimu, da se bo Italija z vso silo in z v>emi možnimi sredstvi uprla internacionalizaciji Trsta ter odstopu Pulja in drugih zahodno istrskih mest Jugoslaviji. Svetovno javno mnenje ne more dopustiti, da bi se vojna, ki so jo vodili za svobodo in mednarodni mir, končala z nepravičnim mirom zatiranja, je dejal de Gasperi.
Kot pravi «BBC» je De Ga-speri nadalje izjavil, da kompromis, lu bi ga dosegle velike sile, da izravnajo svoje interese na stroške manjših narodov, ne more tvoriti osnove za novo mednarodno sodelovanje, temveč bo tvorilo za-četek novih motenj.
PARIZ, 24. junija — Ameriški zunanji minister James Byrncs je predložil na sobotni seji, da i namenom pospešen ja zivključitve mirovnih pogodb izdajo vabila za mirovno konferenco 21 narodov, ki naj bi jo napovedali v Parizu najpozneje do 15. julija. Iz novic, ki sta jih objavila «New Tor k Timcs» in «llerald Tribune« sledi, da je Byrnes predložil razen tega, naj bi se svet medtem še nadalje sestajal in naj bi skušal priti do sporazuma o temeljnih vprašanjih, ki jih morajo zunanji ministri rešiti.
Zunanji ministri Združenih držav, Sovjetske zveze in Fran-.cije so odobrili predlog britanskega zunanjega ministra Be-vina, naj bi bile medtem bolj pogostoma seje, tako da bi mogli ugotoviti, kakšne napredke morejo doseči v teku prihodnjega tedna. Bymes je <pojasnil, da je vzrok nujnosti sklicanja glavne mirovne konference za julij z ugotovitvijo, da mora mirovna konferenca biti v teku tega leta — v tem, da bi se morala končati prej, preden bi se glavno zasedanje Združenih narodov sestalo 3. septembra v Mew Yorkr..
Sovjetski zunanji minister Molo. tov se je uprl sklicanju glavne mirovne konference za 15. julij. Vztrajal je na dejstvtf, da bi morale doseči 4 velesile prej temeljni sporazum o vprašanjih, ki še niso rešena. Dejal je, da je pripravljen preučiti natančno celotni položaj, v kolikor se bo mogel do konca prihodnjega tedna realizirali. Bevin je predložil nato, da določi Svet prihodnji petek za dokončno preuče. vanje osnutkov mirovnih pogodb z Italijo in Romunijo.
Dopisnik «Herald Tribune« komentira gledanje Molotova o določitvi dokončnega datuma za mirovno konferenco in pravi: »Odgo-vor Molotova na Byrnesov predlog ni bil tako kratkošin jedrnato negativen, kakor je bil njegov odgovor na enak predlog, ki ga je stavil ameriški zunanji minister pretekli mesec in kateremu se je tako vztrajno upiral.«
Poročilo nadaljuje; «Byrnes je izjavil drugim zunanjim ministrom, da je malo časa in da če bo svet še dolgo odlašal z odpošiljanjem povabil ostalim 21 narodom, bodo morali mirovno konferenco odložiti najmanj do prihodnjega leta. Ako bi mogli odposlati povabila za 15: julij, bi mogli zunanji ministri nadaljevati s svojim delom ln skusati doseči sporazum o osnutkih mirovnih pogodb z Italijo, s podonavski mi državami in Finsko. Razen tega bi mogli preučiti nemško in av.
bodočem statutu Trsta. ((Sporazuma niso dosegli. Zdi se zato čudno, da so na današnji seji (v soboto) ministri določili, da nimajo razpravljati o nikaki važni stvari, ker niso bila še pripravljena cdborova poročila o drugih vprašanjih. Na prvem delu seje se je Molotov, kakor že večkrat prej, uprl dovoliti Svetu, da razpravlja o vprašanju dodekanešklh otokov. Nikoli se ni uprl mnenju ostalih ministrov, da bi morala dati te otoke Italija Grčiji, ampak je vedno izjavljal, da ni pripravljen razpravljati o teh vprašanjih. Ko je danes to mnenje ponovil, je Byrnes odgovoril, da Svet ne more nadalje odlašati z vprašanji, ki so na dnevnem redu. »Najmanj — Je dejal — bi morali poizkusiti doseči sporazum«.
Sobotno zasedanje je bilo eno izmed najkrajših na konferenci ter je trajalo malo več kot eno uro, V načrtu Je bilo razpravljanje o vprašanjih italijansko-avstrijske meje in o izročitvi Italijanskih ladij, ker pa še poročila o teh vprašanjih niso bila gotova, so razpravljanje odložili.
Sobotno popoldansko zasedanje je bilo v Molotovljevem uradu v luksemburški palači in mu je predsedoval Molotov.
Po neplodnem razpravljanju o Byrr.esovem predlogu, da bi takoj razposlali povabila za mirovno konferenco, je Byrnes rekel, da so ministri že rešili nekaj težkih vprašanj ter da je videti, da bodo rešili Se marsikatera ostala. Nato je predlagal, naj s ponedeljkom ministri hitreje preučujejo vsa odložena vprašanja, da bi tako poizkusil' čimprej doseči sporazum.
«Ce bomo nadaljevali S sedanjim korakom — je dejal — ne bomo uspeli doseči sporazuma pred septembrom 1947».
Bevin je tedaj predložil, da bi določili prihodnji petek za zadnji termin, da bi končali razprave o pogodbah z ItalUo ter z balkanskimi državtmi. Tudr Bevin je predložil, naj bi namestniki pripravili za začetek prihodnjega tedna dokončni načrt dela in naj bi Be ministri
GENERAL MORGAN 0 POLOŽAJU
V JULIJSKI KRAJINI
Trst, 24. Junija (VZN-AIS)
Vrhovni zavezniški poveljnik Sredozemlja, general Morgan, je včeraj izjavil:
eNedavno so se pojavile izjave, po katerih naj bi se premaknila demarkacijska črta med področjem A in B v Julijski krajini za 9 km proti vzhodu in da so opazili veliko Število četniikih in ustaSkih čet v ameriški uniformi med anglo-ameriSkimi e-dinteami na področju A.
«Te izjave ne odgovarjajo resnici.
«Politika ameriške in britanske vlade je taksna, kakršno sem orisal v. svoji izjavi preteklega meseca marca. Njun trdni namen je, ohraniti njun sedanji položaj v Julijski krajini, dokler ne bodo dosegli in izvedli sporazumne ureditve glede bodočnosti ozemlja».
TUDI BOLGARI PRAVIJO, RA 80 ZMAGALI
Sofija 24. junija
Bolgarski vojni minister general Damjan Veičev je znova potrdil bolgarske ozemeljske znliteve do zahodne Trakije. »Bolgarski narod —. je dejal — pričakuje izide pariške koiLerence z mirom in popolnim zaupanjem. Prepričan je, da ga Sovjetska zveza, ki ga je osvobodila, ne bo zapustila. Upamo, da bodo tudi druge velike zmagovit« države primerno pripoznale doprinos, ki ga jo dal bolgarski narod k zmagi».
RAZPRAVI PROTI ALBANSKIM UPORNIKOM
Beograd, 24. junija Kot javlja albanska poročevalna agencija, so začeli v Tirani razpravo proti skupini albanskih izdajalcev. Obtožili so jih, da so skušali vreči sedanji albanski ljudski režim. Javni tožilec je zahteval, da obtožence obsodijo kot teroriste,
Odstop grškega guvernerja
po obtožbi Tita
Bidault sestavil vlado
ZAPISKI
Plebiscita ne bodo pre'ožili
Atene, 24. Junija Generalni guverner grške zahodne Makedonije (ki meji na Jugoslavijo) Anastas Dalipis je odstopil, potem ko je obtožil maršala Tita, da organizira in izvršuje nenapovedano vojno proti Grčiji v makedonski po-krajini.
JSevičarski tisk je izjavil, da je Dalipis odstopil po nalogu vlade po objavi svojih obtožb. Obdržal bo svoj sedei populističnega (monar-histicnega) poslanca v grškem par. lamentu mesta Florine, ki leZ{ ob jugoslovanski in albanski meji Dalipis je objavil svoje obtožbe v skrajnem monarhističnem listu eEllenikon Aima».
Nadalje je obtožil maršala Tita, da se posluZuje grške komunistične stranke ter jugoslovansko-make-donske organizacije N.O.F. (Ljudska osvobod'lna frontd) kot pripomočkov jugoslovanskega stremljenja, da bi prišel na Sredozemsko morje.
Ministrski predsednik Tsaldaris je izjavil v teku razgovora o vladnem načrtu, ki predvideva, da se datum plebiscita o ustavnem vprašanju določi za 1. september, da vlada ne more sprejeti opozicijske prošnje za preložitev Ze določenega datuma plebiscita. Vendar pa je Tsaldaris dodal, da je vlada pripravljena privbliti predlogom, ki jih predvideva plebiscit in se nanašajo na ustavno obliko države in ne na vrnitev kralja,
■ Tsaldaris je dal potem poziv opoziciji, naj se pridruži' vladi, «da .dokaze, da bo potekal plebiscit popolnoma pravično*.
naprednih katoličanov
socialistov in komnnislov
Pariz, 24. junija
Uradno poročajo, da se je Gcorgesu Bidaultu posrečilo sestaviti novo francosko vlado. Bidault je prevzel razen ministrskega predsedništva tudi zunanje ministrstvo.
Podpredsednika vlade sta komunistični voditelj Maurice Thorcz in socialist Felix Gouin.
Ministra brez listnice sta Francisque Gay (ljudsko republikansko gubanje) in Aleksander Varenne (demokratsko socialistično odporniško gibanje; t. j. parlamentarna skupina leve sredine).
Finance: Maurice Schumann (ij. rep. gibanje); notranje ministrstvo:	Edouard Depreux
(soc.); pravosodje: Pierrc Ilen-ry Teitgcn (lj. rep. gib.); oboroževanje:	Charles Tillon
(kom.); poljedelstvo: Tanguy-Piigent (soc.); indu^rijska proizvodnja:	Marcel Paul
(kom.); prosveta:	Edmond
Naegelen (soc.); promet: Ju-les Moeh (soc.); kolonije: Ma-rius Moutet (soc.); za prebivalstvo:	Robert Prigent (lj.
rep. gib.); pošta: Jean Letour-neau (lj. rep. gib.); delo: Am broise Croizat (kom.); narodno zdravje: Rene Arthaud (kom.); za bojevnike in vojne žrtve: Laurent Casanova (kom.); vej ska: Edmond Miehelet (soc.); uospodarstvo: Framjois de Mcn-thon (lj. rep. gib.); obnova Franeois Bilioux (kom.); državni podtajnik pri predsedstvu (informacije); Andre Colin (lj. rep. gib.).
Bidault ni le ministrski predsednik in zunanji minister, temveč tudi minister za informacije.
Potem ko so sinoči socialisti uradno pristali na vstop v Bi-daultovo vlado, je socialistinični voditelj Daniel Mayer po razgovoru z Bidaultom ugotovil, da je ministrski predsednik sprejel pogoje socialistov v naslednjih
LIBERAIHA IITEMUMlli
Rim, 24. junija
Na drugem zasedanju glavnega odbora italijanske liberalne stranke je prof. Giovanni Cassandro Izjavil, da so na proslavi stoletnice belgijske liberalne stranke v Bruslju u-stanovili liberalno internacionalo. Prof. Cassandro je prečltal ((Bruseljsko izjavo«, ki predstavlja ustanovno listino liberalne internacionale. Bruseljske proslave sta se u-deležila italijanska liberalca minister Leone Cattani in dr. Antonio Dante.
strijsko vprašanje, ki sta na dnev- sestali dvakrat na dan, da bi
V ŠVICI ŽENE NE BODO VOLILE
London, 24. junija Kot Javlja švicarska radijska
služba so z referendumom, ki je
hi! v nedeljo v Baslu s 63% glasov odklonili predlog za podelitev volivne pravice švicarskim ženam.
nem redu Sveta. Byrnes je dejal, da noče vztrajati na tem, da bi takoj odposlali povabila, ali da bi o zadevi nemudoma sprejeli kako odločitev. Mnenja pa je. da bi moral priti Svet do odločitve pred koncem prihodnjega tedna. Z ozirom na nujnost hitre odločitve je izjavil. da je imel Svet do zdaj napredek in da se približuje sporazumu o važnih vprašanjih.
Molotov je dejal, da n.so mogli na sedanjem zasedanju končati niti preučevanja osnutka mirovne pogodbe z Italijo in niti pričeti preučevanja drugih načrtov. Zato je prehitro odločevati o datumu mirovne konference.
«Herald Tribune« piše; «Preden so stavili ameriški predlog, da se napove mirovna konferenca za 15. Julij, je pričel Svet s tajno sejo, tretjo v treh dneh in ni imel ni-kakega določenega programa. Na prvi četrtkovi tajni seji so prišli do splošnega sporazuma o ideji odložitve vsake odločitve o bodočnosti italijanskih kolonij za eno leto (Z namenom, da ne bi bilo treba zadeve odložiti do mirovne konference). Na drugi petkovi tajni seji so razpravljali 0 najtežavnejšem vpraša-nju ki ga preučuje Svet, to je o
italijansko-jugoslovanski meji in o
NEMŠKI SABOTERJI ZAJETI M POLJSKEM
VARŠAVA, 24 junija — Istočasno z razpustitvijo nem-„“e folpe «Svobodna Nemčija«, je poljski varnostni policiji spelo odstraniti tudi drugo, ki je nastopala pod imenom «Ae!ena fronta«. Tudi ta tolpa, katero voditelj je bil Hans Sternberg, blvši pom0čnik politične policije v Berlinu, je razvijala sVo je delovanje v Slcziji. Listine, ki so jih našli, dokazujejo, da zdaj nemška «politična policija« deluje na poljskem ozemlju. Ta organizacija je razstrelila železniške mostove ter povzročila sabotaže v rudnikih. Njeni voditelji so izjavljali pripadnikom organizacije, da so v angle-Skr vohunski službi in dodali, da bi ob izbruhu nove vojne sodelovali pri «angleških izkrcanjih« ter aktivno sodelovali v boju proti polj&i ,u sovjetski vojski. Razpolagali poljskimi in angleškimi ponarejenimi bankovci.
so s
pravočasno dokončali svoje delo. Be-vinov predlog so soglasno sprejeli.
V teku razpravljanj o dnevu mirovne konference je Bevin izjavil, da zunanji ministri ne morejo brez konca nadaljevati z delom ter izključiti ostale države osi mirovne .mize. »Ostali na; odi, ld so se ob naši strani bojevali med vojno — je dejal — morajo imeti svojo besedo v pripravljanju mirovnih pogodb, te mi ne moremo doseči sporazuma, moramo to odkrito priznati ter prositi druge za pomoč«.
Med prvim delom sobotnega zasedanja je Bevin zahteval, da bi razpravljali o vprašanju suverenosti nad Dodekanezom, toda Molotov J? izjavil, da potrebuje še čas da bi preučil vprašanje in zato so \prasatjje prelož‘1. Popoldne so se zunanji ministri v razpravljanju omejili na splošna vprašanja ter se niso dotaknili tržaškega vprašanja.
Ministri so v soboto sklenili, da se bodo ponovno sestali v ponedeljek zjutraj na plenarno zasedanje, da bi razpravljali o vprašanjih
italijansko-avstrijske meje. fran-cosko-italijanske meje in o bodočnosti 'italijanskega brodovja. Drugo plenarno zasrdanje bodo imeli v ponedeljek popoldne,
Dopšnik »BBC« takole pojasnjuje položaj: «V splošnem stvari ne stojijo slabo. Jasno je, da si nobeden izmed štirih ministrov ne želi, da bi mu ušla pozitivna rešitev. Ce pregledamo dogodke, bomo opazili, da Je Molotov pristal na razpravljanje o bodočnosti Avstrije, Bevin na umik britanskih čet iz Italije _ v treh mesecih, ki bodo sledili^ mi-i rovnl pogodbi ter ni omenil sovjetskih čet, ki so v Romuniji. Molotov pa se je nasprotno izrazil pripravljenega za umaknitev sovjetskih det iz Bolgarije. Končno tudi ne smemo pozabiti sporazuma o odložitvi za najmanj leto dni vprašanja italijanskih kolonij. Med tem časom bodo strokovnjaki našli rešitev«.
Na sobotni tajni seji štirje zuna-
GHAVAM moti IK1RIGAN10M
Teheran, 24. junija Perzijski ministrski predsednik Ghavam Sultaneh je posvaril «iz-vestne delavske organizacije, ki skušajo vplivati na delovanj? vlade ter skušajo z intrigami izvajati ilegalno aktivnost«, da Jih bodo kaznovali. V nekem poročilu, ki ga je objavila teheranska radijska postaja, pravijo: «So nekatere delavske organizacije, ki sovpadajo s funkcijami vlade ter vršijo nezakonito aktivnost z intrigami, ki ovirajo Izvedbo mojih reform in povzročajo paniko ter nemir med prebivalstvom. Voditelji, ki so spreleli obvezo, da bodo preprečili podobno delovanje, niso te obljube držali«.
Francozi še dolga v Nemčiji
DIKTATOR PERON OBNAVLJA DIPLOMATSKE ODNOSAJE
Buenos Aires. 24. junija Argentinska vlada Je javila obnovitev diplomatskih odnošajev s Poljsko.
Premiki ameriških čel v notaciji brez pomena
London, 24. junija
Število čet v francoskem okupacijskem področju v Nemčiji polagoma zmanjšujejo na mero, da bodo orožniki dopolnili vež-banje ter prevzeli nadzorstvo nad deželo. Število francoskih Čet, ki je ob začetku okupacije znašalo približno 300.000 mož, znaša sedaj približno 65.000 mož. Seveda pa zmanjšanje števila čet ne vsebuje znaka, da bi .se okupacija kmalu nehala. Nasprotno, Francozi se pripravljajo na dolgo okupacijsko dobo.
Vrhovni poveljnik ameriških okupacijskih sil general Mac Narneg je zanikal, da bi nedavni premiki ameriških čet v Nemčiji imeli kakršen koli pomen. General je dejal, da v ameriškem področju civilna policija polagoma prevzema svoje dolinosti, ki so jih sprva zaupali okupacijskim četam.
Po poročilih iz industrijskega po-rurskega področja se pomanjkanje proizvodnje premoga odraza v javnih podjetjih za elektriko plin in prevoz. Kljub temu so do danes obdržali izvozno raven. Leta 1939 ja izvoz predstavljal 18% celotne proizvodnje, medtem ko je v juniju letošnjega leta zrastel na 80%. Seveda se moramo zavedati, da znaša ves premog, ki so ga na teden izkopali v tekočem mesecu, 1 mi-
lijon ton, medtem ko js v letu 1938 odgovarjajoča številka znašala 8 in pol milijona ton. Britanske oblasti se zelo trud’jo, da bi povečale premogovno proizvodnjot V ta namen so sklenili sporazume z oblastmi ameriškega okupacijski ga področja, da bi izpustiti ia ujet niških- taborišč poklicne rudarje.
MAURICE SCHUMANN predsednik Ljudskega republikanskega gibanja
štirih točkah: (1) ratifikacija vvashingtonskega dogovora o ameriškem posojilu, ki ga je nedavno sklenil Leon Blum; (2) izvršitev volitev 15. oktobra;
(3)	pospešena sestava ustave;
(4)	ureditev vprašanja mezd ob istočasnem preprečenju porasta cen.
Po petih dnevih težkih pogajanj je francoska komunistična stranka sinoči pristala, da bo sodelovala v koalicijski vladi pod predsedstvom Gotrgesa Bidaulta.
Komunisti so izjavili Bidaultu, da je odvisen njihov vstop od pogoja, če sprejme ali ne povišanje mezd in pokojnin, ki sta jih zahtevala voditelja komunis ione stranke Maurice Thorez in Jacques Du-clos
Bidault namerava sestaviti vla. do na osnovi točk:
1)	Hitro glasovanje za novo u-stavo;
2)	Preložitev vsakega nadaljnjega ukrepa za podržavljanje in drugega obširnega programa za reforme in takojšnja preučitev najnujnejših, finančnih, gospodarskih, kolonialnih vprašanj in zunanje politike;
3)	Povišanie plače delavcem, ki so slabša platani, povišanje družinskih dc.klad in znižanje davkov na manjše dohodke;
4)	Naglo razveljavljenje državnega nadzorstva nad živilskim trgom.
ZSSR ZMAGAT,A
London, 24. junija Spvjetska zveza je premagala Veliko Britanijo v šahovski igri, ki so jo odigrali po radiu. Končni izid je 18:6. Presenečenje v igri je, da je bil premagan sovjetski prvak Botvinnik.	•	,
PREDSEDNIK TRUMAN o uimsKiai uuiziiKsm
\VASHINGTON, 24. junija— Na četrtkovi tiskovni konferenci so predsednika Trumana vprašali za mnenje o sovjetskih predlogih za mednarodno nadzorstvo nad atomsko silo. Pred-sednik Truman je odgovoril, da predstavljajo politiko Združe mh držav predlogi, ki so jih stavili po njegovih navodilih in ki jih je komisiji Združenih narodov za atomsko silo prcdldžil ameriški zastopnik Bernard Baruch.
Ko so ga vprašali,
so ga vprašali, ali se tiče njegovo podp.ranje Baruchovega predloga tudi določbe, ki v okrilju omenjene komisije izključuje pravico veta, je Truman odgovoril, da odobrava vse, kar je v predlogu. Na vprašanje, ali je omenjeno stališče Združen,h držav predmet diplomatskih razgovorov, je Truman odgovoril, da bodo o tem razpravljal!, da se bodo pogajali in da Je mogoče, da bodo dosegli sporazum.
Zbornični odbor za nakazila je v četrtek priporočil vojnemu ministrstvu v finančnem letu 1947 nakazilo 7,091.000.000 dolarjev. Za
nji ministri niso dosegli sporazuma o datumu splošne evropske mirovne konference, kljub prizadevanju Byrnesa, da bi jo sklicali najpozneje do 15. julija.
«Tudi če nismo dosegli sporazuma v vseh točkah — je rekel Byr-nes — smo v številnih točkah že tako blizu sporazuma, da ne bi bila nobena ovira, obravnavati glavna vprašanja na mirovni konferenci«.
Molotov je odgovoril, da ne more razpravljati o času* mirovne konference, dokler ne bodo županji ministri zaključili svojega preučevanja mirovnih pogodb z Italijo, Madžarsko, Bolgarijo, Romunijo in Finsko.
Bevin je predlagal, naj se s kompromisom preloži aa en tedep določitev časa za sklicanje konference. Razpravljanje o tem predlogu ni privedlo Mo nobene odločitve.
V soboto je poročal »Reuter«, da so v krogih pariške konferenco menili, da so Štirje zunanji ministri pripravljeni sprejeti kompromisni predlog o internacionalizaciji Trsti, — vprašanje, Iti predstavlja največjo oviro za skle-
nitev mirovne pogodbe z Ita-iijo.
V soboto še niso sprejeli nobene odločitve, toda izmenjali so si predhodne poglede o vprašanju meje. Ker v nedeljo ni zasedanja, so bili v soboto mišljenja, da bodo ministri izrabili priliko in vprašali za mnenje jugoslovansko in Italijansko vlado o možnosti kompromisne le-Sitve.
Računajo, da bodo osnutek mirovne pogodbe z Italijo dokončali v prvih dnevih tega tedna.
Namesthikl . zunanjih ministrov so določili osnove dela ministrov o vprašanju italijanskega brodovja. o pogodbah Italije z zavezniškimi narodi ter o komisiji za italijanske vojne zločince. V soboto je pre-Ai-dovalo optimistično razpoloženje..
Po italijanskih vprašanjih bodo zunanji ministri nadaljevali z delom v sledečem redu: pogodbe z balkanskimi državami (ki jih zdaj dokončujejo namestniki), Nemčija, Avstrija ter politični položaj v Italiji.
UMIK ME2EV IZ LIBAHOHA
Beirut, 24. junija Britanski glavni stan v Beirutu je preteklo noč naznanil, da so v teku zadnjih treh mesecev končali z umikom britanskih sil iz Libanona, na osnovi predvidenega na-’ črta in v nekaterih primerih pred določenim časom.
Poročilo dodaja, da je od marca meseca do zdaj zapustilo državo 7.000 mož britanskih sil. Ostalo bo samo 1500 mož, od katerih bo večji del odpotoval pred 30. junijem. datumom; ko bodo razpustiti britanski glavni stan.
razvoj atomske s le je od te vsote namenjenih 375 milijonov dolarjev.
V	četrtek so objavili, da je vlada Združenih držav povabila glavnega tajnika Združenih narodov Trygv« Lieja, naj prisostvuje poizkusom z atomsko bombo, ki bodo na otočju Bikini v Srednjem Pacifiku. Povabilo je podčrtalo, da gro le za znanstveni ‘ pb‘zkus. ki ga bo izvedla vlada Združenih držav. Predhodno so povabili tudi države članice komisije za atomskb silo Združenih narodov, naj Imenujejo viadne in tiskovne opazovalce, ki naj bi prisostvovali poizkusom.
V	četrtek pa so objavili tudi, da je Trygve Lle vabilo odklonil; izjavil je, da je zelo zaposlen s pripravami za bodoče zasedanje glavne skupščine
PRAVICA IN DOLŽNOST
Pod Iem naslovom so v »Ameriški domovini«, glasilu clevelandskih Slovencev, objavili po-na volitve, pri katerih so nastopili kot kandidat za guvernerja države Oh’o dosedanji guverner Frank Lausche, za druge položaje pa Joseph Ko-vach, IVilliam Boyd, Edicard Kovačič, Eduiard Pucel, Joseph Pozntk in William Kastelic. Vsi so Slovenci, ras: n Bogda, ki je Hrvat. V pozivu je govora o nekaterih demokratskih svoboščinah, ki utegnejo zanimati tudi naše čitatelje.
Pod bšsedo »demokracija« nam je razumeti državo, v kateri si državljani, ki so razdeljeni na po. litične stranke, s svobodnimi volitvami sami Izbirajo vlado, ki ima trojno oblast, in sicer zakonodajno, sodno in izvršno. Vs? tri medsebojno povezane dr-žavot^irne celice tvorijo vlado, ki Jo državljani izvolijo.
Preden smo postali ameriški državljani, so nas pred federalno sodnijo vprašali: »Kdo je vlada?« in odgovorili smo: »Ljudstvo!« V teh besedah je všteto vse in vsa oblika državnega družabnega reda. V demokratični državi ljudstvo d.kfira vladi, nasprotno v diktatorski pa vlada ljudstvu. V demokratični državi ima ljudstvo poleg dolžnosti tudi pravice, katere si snno ljudstvo določi, medtem ko ima v diktatorski državi same dolžnosti in slepo pokorščino. Smo hvala Bogu v Ameriki in zato hočemo na tem mestu govoriti o pravici in dolžnosti.
Naša dolžnost kot dobrih ameriških državljanov Je, da smo do države lojalni ia lojalno podpiramo vlado, katero smo si z volitvami sami izbrali. Dolžnost nas veže, da plačujemo davke, za katere smo se z vplitvami sc mi izrazili, ali pa so ^jh postavili zakonodajalci v našem imenu. Dolžnost nas veže, da državo branimo, če jo sovražnik napad? — ln tudi to določijo v našem imenu tisti, ki smo jim dali ob volitvah naše zaupanje. Kratko rečeno, ustvarjamo si takšen družabni red, kakršnega si večina državljanov Zeli in vzpostavi.
Oe že navajamo dolžnosti, poglejmo Se, kakšne so naše pravice. Brezdvomno je ena izmed največjih naša pravica do svobodnih volitev. Nihče nam ne sme ta ne more narekovati, kaj smemo in česa n? smemo voliti. Dovoljeno ja po federalni ustavi, da vsak državljan lahko kandidira v vsak javni urad, ne glede na politično ali versko prepričanje. Edina izjema za naturaliziranega državljana je, da ne more biti izvoljen za predsednika Združenih držav.
Omenili smo, da je pravica do volitev največji privilegij vsakega državljana, ker si z glasovnico sam izbira zastcpnlka in sam postavlja vlado, kakršno hoče imeti. Razume se, če se volitev redno udeležuje. Ce se ozremo 30 let nazaj in malo prsjistamo zgodovino diktatorskih držav, bomo opazili, da je to »šibo« ljudstvo samo spletlo, ki mu je pod diktatom delila podplutbe na hrbet zgolj zaradi tega, ker je ljudstvo volitve preziralo. Tudi tukaj imamo elemente, ki volitve sabotirajo in druge od njih odvračajo, včasi ne-vedoma, včasi pa namenoma, da s tem odpirajo pot hinavsko potuhnjeni diktaturi.
Vsak dober državljan bi se moral udeležiti • vsakih volitev, pa bile te mestne, okrajne, državne ali federalne. Vsak državljan Je lahko ponosen, če more biti odločujoč faktor pri izbiri vlade, pa bilo to za najmanjši ali najvišji državni urad. Vsak državljan je lahko tudi ponosen, da se na vo-lišii izjavi, h kateri stranki pripada. Iz političnih strank se izbirajo kandidati za javne urade.
(Članek a? zaključuje s poslvom vsem Slovencem, naj gredo na volitve in volijo slovenske kandidate).
KDOR ZNA PISATI,
SE NI NOVINAR
London, 24. junija Na konferenci posebnih delegatov ((Britanske zveze časnikarjev« so odobrili načrt za pripravo k časnikarskemu poklicu. Parlamentar ni tajnik ministrstva za vzgojo je delegatom obljubil pomoč vlade ln podčrtal važnost za družbo, da ima zmožne časnikarje, ki morajo biti prežeti z visokim duhom javnih dolžnosti.
Razprava proti Mihailoviču
Zasliševanje ostalih obtožencev
LONDON, 24. junija — Na sobotni razpravi so zaslišali 72 letnega bivšega generala jugoslovanske vojske Djura Djo-kiča. Obtoženec je izjavil, da so ga posebne okoliščine dovedle do tega, da je sodeloval z Nemci.____
P"'kovn,kM"“B'*vaAMERIKA MORI OSTATI Mi
je udUež'1 neodvisnih operacij, a z istim namenom, so kot ga imeli Nemci. Proti MučlCu so podrobne obtožbe, da je pomagal nemškim silam pri usmrtitvi part'zanov.
V NEMČIJI ODKRILI JAME Z NAD 100.000 TRUPLI
" London. 24. junija Blizu Zeithaina na Saškem so v teku izkopavanj našli jame, v katerih je bilo nad 100.000 trupel vojnih ujetnikov, po večini Sovjetov.
London, 24. junija General,Jacob Devers, poveljnik ameriških'kopnenih sil. je izjavil, da Je edina rešitev Združenih držav v kakršni koli bodoči vojni, da bodo Imele veliko ofenzivno silo, ki bo takoj na razpolago. «V kakršni koli vojni — je dejal — bo sovražnik zadel predvsem Združen? države. Ce pa bomo obdržali vojaško moč, bo mogel strah pred represalijami morda odvrniti to možnost!«.
Proces proti vojnim zločincem
POIZKUS UMORA HITLERJA
Zasliševanje von Papena, Speera in von Neuratha - *Nihnberško sodišče ravna po zakonih, ki so jih priznale vse države*
Zdravniška raziskovanja
Ntimberg, 24. junija «As» nemške diplomacije in bivši kancler Franz von Papen je izjavil pred sodiščem za vojne zločince v Nfimbergu, da je bila amnestija, ki jo je podpisal in ki je dala svobodo raznim osebam, ki so izvršile umore in druge zločine v sedalih tednih terorja po prevzemu oblasti s strani nacistov, (majprirodnejši zaključek*, ki sledi revolucionarni dobi. Von Papen je nadalje izjavil: »Najtežja ob-dolžitev, za mene kot katoličana je, da bi me mogli imeti za sposobnega, da sem sodeloval pri zaroti proti svetovnemu miru«.
Sedeminšestdesetletni dlploir.at sr* je nadalje pritožil, da je bil leta in leta človek, ki so ga slabo razumeli; neki newyorški časopis ga je leta 1941 označil kot »vraga s cilindrom«. Tako si je splošno mnenje ustvarilo popolnoma napačno sliko o mojem značaju in o mojih namerah — je dodal von Papen — in žal mi je, da nisem nikoli poizkušal popraviti to napačno propagando.
Po radiu je izvedel za začetek vojne
Na vprašanje sodnika, zakaj ni odstopil po papeževem protestu zaradi ukrepov, ki so jih povzeli nacisti leta 1937, Je obtoženec odgovoril: «Moja vest ml ni dovršila, da bi zapustil svoje mesto na Dunaju. Papežev protest Je bil upravičen, a kaj Je konkretnega storila cerkev? Ni odpoklicala papeževega nuncija v Berlinu in tudi kardinal, ki je zastopal katoliške koristi v državnem svetu ni odstopil«.
Nato je obramba predložila izjavo pod prisego, ki jo Je podala ob-toženčeva tajnica Bose, kjer trdi, da Je izvedel von Papen, ko je bil v Ankari kot poslanik pri turški vladi, žele po radiu vest o začetku vojne.
»Nemci ne bodo nikdar zmagali ▼ tej vojni- je dejal von Papen svoji tajnici. Vsi bodo poginili pod kupom razvalin. Pomnite to, kar vam pravim. S tem, da sta povzročila to vojno, sta izvršila Hitler in nemški narod največji zločin in najbolj blazno dejanje, ki ga Je mogoče storiti«.
Gospodična Rose, ki Je prišla na razpravo, da bi potrdila svojo izjavo, je povedala o mnogih poizkusih s strani obtoženca, da bi se končala vojna; podčrtala Je dogodke iz leta 1943 ob priliki obiska nadškofa Spellmana na Bližnjem Vzhodu.
Obramba Von Papena Je predložila sodišču listine, iz katerih Je razvidno, da je bil nemški diplomat na neki način povezan z zarotniki, ki so 20. Julija 1944 nameravali u-moritl Hitlerja.
Iz drugih listin, ki jih je predložila obramba Je razvidno, da je imel von Papen stike z miroljubnimi krogi v Ankari, kjer Je bil med vojno Hitlerjev veleposlanik.
Preden so zaključili z zasliševanjem von Papena, je britanski tožilec David Maxwell Fyfe spomnil na napad, ki ga Je izvršila oktobra meseca 1989 Hitlerjeva mladina proti nadškofijski palači na Dunaju. Sir Maxwelle Je dejal von Pa-penu: «Dejall ste, da ste bili izmed najbolj vnetih katoličanov v Nemčiji. Kakšen protest ste vložili proti tej svetoskrunski žalitvi?«.
O potrebi niirnberčke razprave
Sef ameriške delegacije na nllm-berškl razpravi sodnik Robert H. Jackson Je v reviji «New York Times« objavil članek, s katerim odgovarja na kritike, po katerih naj bi bilo mednarodno sodišče »nepotrebno« in «potratno» ter da bi morali glavne nacistične krivce že zdavnaj Ekvidirati brez razprave. V članku Je napisal med drugim;
»Kakršne koli so že napake, ki jih lahko očitamo nfimberški razpravi, nevarnost, ki jo predhodno predstavlja in možnosti, da žali a-meriške ideje pravičnosti, svobode in zakonitosti, vse to ni nič v primeru v nevarnostmi, ki izvirajo iz umora ali kaznovanja oseb za politične prestopke s strani izvršne oblasti. Po mojem stališču je težko zagovarjati, da bi bilo .boljše« ali manj nasprotno pojmovanju pravice, da bi ubili ljudi brez razprave«.
Jackson priznava, da prinaša pravična razprava proti glavnim nacističnim voditeljem delo, nevšečnosti In stroške, toda dodaja, da je to edini spodoben in pošten način ravnanja.
»Vsi niirnberški obtoženci imajo na razpravi vse možnosti obrambe, ■toda Ja? mislim — je dejal sodnik Jackson — da daje prvi mednarodni proces proti vojnim zločincem, na katerem so dali obrambi vse možnosti, koristne prednosti. Ce hočemo resnično obnoviti mir v deželah, moramo pustiti prostor pravičnim razpravam tudi sovražnikom«.
Predsednik ameriškega združenja odvetnikov Willie Smith Je v svojem govoru, ki ga je imel v new-yorški sekciji združenja, dejal, da zasluži postopek mednarodnega nfimberskega sodišča in tudi zaključki, do katerih bo sodišče prišlo, vso podporo ameriških odvetnikov.
Smith, ki se Je prod kratkim vrnil iz Nilmberga, je med drugim dejal: »Ntirnberško sodišče ravna po zakonih, ki so Jih priznale vse države. Dejanja, ki J1h imajo za zločine, so zločini po zakonih vseh držav, vštevši Nemčijo.
Ko obravnavamo zločine proti miru je treba vedno imeti v mislih določbe versajskega miru, pariškega pakta iz leta 1928 (Briand-Kel-loggov pakt) ter svečanih obljub, ki so v njih, da se bodo odrekli vojni kot sredstvu nacionalne politike. Opravičilo, da niso bile določene kazni, ne zadošča. Ce bi bil to primer, bi mnoga važna načela meddržavnega prava ne imela važnosti«.
Zasliševanje bivšega ministra za oboroževanje Speera
V	sredo so pred niimber&kim sodiščem začeli zasliševati bivšega ministra za oboroževanje Alberta Speera, Qbtoženec je izjavil, da je bil eden izmed najbližjih Hitlerjevih prijateljev, če Jih je ta sploh imel.
Von Papen je odgovoril; »Kaj naj bi vendar storil kot zasebni državljan?«.
Albert Speer Je nadalje Izjavil, da Je dva meseca preti zaključkom vojne nameraval ubiti Hitlerja v' njegovem berlinskem podzemeljskem zaklonišču, In sicer s pomočjo novega strupenega plina, ki so ga iznašli en mesec prej. Načrt se Je ponesrečil — je dodal Speer — zaradi težkoč pri spuščanju plina v notranjost poslopja
V	petek je Speer izjavil pred sodiščem, da je Nemčija zaostajala v atomskih raziskovanjih za enb ali dve leti. Na koncu leta -944 Je Goeb-bels zahteval od Hitlerja, naj uporabijo proti zaveznikom nove strupene pline. Goebbels je bdi lastnik dveh tovarn, ki sta delali s polno paro.
V	soboto dopoldne Je zaključil bivši minister za oborožitev svoje pričevanje z izjavo, ki je povzročila osuplost soobtožencev. Speer Je dejal, da je vlada rajha skupno odgovorna, da Je pričela vojno in da Je podaljšala trajanje brez vzroka. S to izjavo so o vržene obrambe večine obtožencev, ki so skušali naložiti krivdo nacističnih zločinov Hitlerju.
Po končan! obrambi Speera je sodišče začelo zasliševati barona von Neuratha, ki Je bil pet let nacistični zunanji minister ter nato protektor Češke in Moravske.
ililillllliliii
Večina velikih britanskih bolnišnic ima tudi posebne oddelke za znanstvena zdravniška raziskovanja. ZdravnikUznanstveniki spadajo v bolnišnična skupnost, so pa pri svojem raziskovalnem udejstvovanju popolnoma neodvisni. Seveda pa ves (as sodelujejo z zdravniki, pod Sijih vodstvom preizkušajo svoje izsledke. Raziskovalno delo v britanskih bolnišnicah je povezdno tudi z univerzami, predvsem z univerza-mi v Oifordu in Cambridgeu. Slika kale sira Edivarda Mellanbyja, tajnika britanskega zdravniškega sveta za raziskovanja pri njegovem delu t laboratoriju. Omenjeni svet, ki ga vodi sij Mellanby, služi tudi kot središče za obvestila.
TRŽAŠKA KRONIKA
IZ RAZPRAVNIH DVORAN
Obsodbe demonstrantov 12. junija
Odločitve kasacijskega sodišča Preložitev razprave pred izrednim porotnim sodiščem
Pred višjim sodiščem Zavezniške vojaške uprave, ki mu je predsedoval podpolkovnik Charles M. Munnercke, so včeraj nadaljevali z razpravami proti demonstrantom, ki so jih aretirali 12. junija. Sodišče je razpravljalo proti trem obtožencem; Carlu Ottu, Linu Zimolu, in Giovanniju Grassiju.
Vsi trije obtoženci so »e morali
IZ SLOVENIJE
-J
zagovarjati zaradi dveh obtoZb, in sicer: sodelovanja pri javni nedovoljeni demonstraciji ter da so skušali napasti, da so napadi ln ranili člana civilne policije. Vsi obtoženzl so izjavili, da so ne dolžni.
Pa zaslišanju obremenilnih prič, govorih Javnega tožilca in odvetnikov, Je podpolkovnik Munnercke obsodil Carla Otta na 6 mesecev, Lina Zimola na 8 mesece, od tega mesec pogojno in Giovannlja Grassija na 2 meseca zapora. Javni tožilec je bil poročnik Jennings.-, Ustanovljen s Splošnim ukazom št. 55 ZVU je bil v soboto prvič sklican posebni oddelek prizivnega kasacijskega sodišča, k; Je poklican razsojati o prizivih proti raz-sodbam rednega porotnega sodišča.
Sodišče je na prvem zasedanju razglasilo naslednje odločitve: za-
ZANIMIVOSTI
V	nedeljo je divjal nad juinim Michiganom in Ontarijem straSen ciklon, ki je zahteval 11, smrtnih Srtev; »00 oseb je bilo ranjenih. V poškodovanih predelih so organizirali posebno službo za pomoč prizadetim,
• * *
Britanska poročevalska služba v Nemčiji poroCa, da je ljudsko sodišče v Halle obsodilo na smrt S krvnike, obtotene, da so obesili več tisoč oseb. Eden izmed teh je izjavil, da je v enem samem dnevu obesil te oseb.
• * •
Državni pravosodni in policijski oddelek v Svlct sta izdala posebne ukrepe, ki se nanaSajo na olajSave liri izdajanju vizumov tujcem s strani Švicarskih konzularnih zastopništev. Konzulati, ki doslej niso mogli izdajati dovoljenj za bivanje preko enega meseca, so zdaj pooblaSCeni, da izdajajo vizume za dobo do treh mesecev. OlajSave so namenjene tujcem, ki prihajajo v Švico iz zdravstvenih razlogov, na letovanje, zaradi turizma itd.
* » •
Dokaze o japonskih grozodejstvih v Hongkongu bodo predložili na razpravi proti generalu Takashiju v Nangkingu; v trenotku predaje je general poveljeval »S. japonski udarni armadi.
• ♦ •
Nova spodnja zbornica v Londonu, ki jo bodo zgradili na ruševinah zgodovinskega poslopja, ki so ga porušile nemSke bombe, bo, kakor upajo, dograjena v letu 194.9 ali v prvih mesecih leta 1950.
• • »
V	sredo se ji Ob prisotnosti britanskega veleposlanika v Moskvi ter vatnih osebnosti sovjetskega kulturnega in športnega sveta začel najavljeni Šahovski turnir s pomočjo radia med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo. V priloinost-nih govorih pred začetkom tekme so poudarili, da so prijateljsko srečanje organizirali na predlog londonskega druStva za kulturne stike
Sovjetsko zvezo ter angleSko-so-vjetskega Šahovskega kluba. To srebanje bo prespevalo k uCvrstitvi kulturnih odnoSajev med obema državama.
• • •
Zavod za dokumentacije v Moskvi pripravlja film o življenju in delovanju Mihaila Kalinlna, in sicer" za razdobjt od 1919 do njegove smrti. Film bo prikazal Kalininovo življenje v Času državljanske vojne, njegov obisk pri kozakih Ko-bana in Tereka, sestanke z intelektualci in delavci, njegovo pot na Daljni Vzhov ter mnogo drugih dogodkov iz njegovega zasebnega in javnega življenja.
• * *
Zavezniško sodiSče za sojenje vojnih zločincev je v Jokohami obsodilo na smrt z obeSenjem japonskega bolničarskega natednika, biv-Skega uslužbenca v taborSču za vojne ujetnike na otoku Kokkaidu na najsevernejšem delu Japonske; obtoženec je sodeloval pri usmrtitvi nekega britanskega vojaka.
Krajevni medstrokovni svet Je na nedavni konferenci v Ljubljani napravil pregled nad delom ki so ga opravile krajevne podružnice sindikatov. Napravili so tudi pregled napak ln pomanjkljivosti, ki jih bo treba v bodoče odpraviti. Ugotovili so, da so imeli sindikati precejšne organizacijske uspehe. V 352 sindikalnih podružnicah je včlanjenih 29.000 delavcev. Pri razpravljanju o delavskih zaupnikih so ugotovili, da so za delavske zaupnike izbrali ravno najboljše delavce. Delavci in nameščenci so svojo enotnost najboljše pokazali s tem, da so povsod vložili samo po eno kandidatno listo. Na konferenci so poudarili, da ni bistvo tekmovanja v prostovoljnih delovnih urah, kot so mislile nekatere podružnice, ampak da je treba v rednem delovnem času dim Več storiti. Temu vprašanju bodo odslej posvečali več pozornosti ter bodo nedeljo in praznike rajši Izkoristili ra izlete in delovne obiske po podeželju. Napake v kulturno prosvetnem delu bodo odpravili z izdelavo načrtov za kulturno-prosvet-no delo. Vendar pa konferenca ni prikazala življenja ln teženj delavcev in nameščencev po podjetjih. Nekateri delegati so se premalo pripravili in niso Iznesli tega, kar delavstvo predvsem zanima. Toda kljjib vsemu temu je konferenca v glavnem uspela.
Mesti odbor LMS v ^.jubljani je osnoval dijaško kuhinjd za socialno nepreskrbljene dijake. V menzi dobiva redno in ceneno hrano okrog 120 dijakov. Hrana stane mesečno največ 400 din, večina dijakov pa Ima brezplačno hrano. Z novim šolskim lotom bodo ustanovili centralno dijaško kuhinjo; ki bo imela odgovarjajoče prostore ln bo lahko sprejela 1200 do 1500 dijakov.
• Člani zagrebškega narodnega gledališča so priredili za bolnike, ki se zdravijo v zdravilišču Federalnega zavoda za socialno zavaro. vanje v Laškem, dobro uspel koncert.
Sredi jun ja so v Žalni z lepo slovesnostjo Izročili prometu novi železniški most, ki Je v Sloveniji prvi železniški most, ki je dokončno zgrajen. Dolinšek, član glavnega odbora enotnih sindikatov, se je z govorom zahvalil vodstvu in delavstvu ter je omenil velike napore in težave, ki so jih vsi imeli pri gradnji tega mostu. Borštnar, upravnik državnih železnic, je poudaril go-
spodarske koristi novega mostu ter nato prerezal vrvico na mostu; ob igranju železničarske godbe je peljal čez novi most prvi vlak.
Mariborski Sahlsti so priredili nagradni brzoturnir za mestno pervenstvo v Juniju. Prireditve se Je udeležilo 52 šahistov. Prvo mesto je dosegel prof. Stupan, ki J* v f nalu zmagal nad Kukovcem.
Seja Pokrajinskega sveta
V soboto popoldne je bila seja Pokrajinskega sveta; razpravljali so odločitvi tržaške občine glede povišanja podpore muzeju Revoltella nadalje o povišanju podpore ustanovi »Opera Italia Redenta«, o povišanju tarif za uporabo javnih prostorov v timski občini ter o predlogu naj bi komisija za cene izvajala večje nadzorstvo.
Pri slučajnostih so ponovno govorili o hrani Jetičnim bolnikom. Svet Je nadalje odobril predlog, da bi plače državnih uslužbencev izenačili s plačami državnih uslužbencev v Italiji.
Zborovanje Enotnih sindikatov
in SiALIja na trgu Garibaldi
Včeraj dopoldne je bilo na trgu Garibaldi zborovanje E-notnih sindikatov in Slovensko italijanske antifašistične unije; zborovalci so odšli po govorih na trg Unitši, kjer so pred Prefekturo demonstrirali.	i
Govornik Enotnih sindikatov je bil g. Juraga, SIAU-ja pa gg. Voj-mir in Lavrept;. Govorili so veliki množici, ki so jo sestavljali povečini tržaški pristaniški delavci in delavci drugih mestnih industrij. Govorniki so zahtevali ukinitev svobodnega trga in kritizirali razstavljanje blaga po izložbah; g. Juraga je to označil kot «žalltev za ljudstvo, ki teh stvari ne zmore kupiti«. Isti govornik je dejal, da upoštevajo težave normalizacije življenja po vojnih nesrečah, da pa obnovitveno delo Zavezniške vojaške uprave ni bilo zadostno.
Po govorih je množica z rdečo
GOSPODARSTVO
Tajnik ameriškega zunanjega m nistrstva Spruille Braden je po razgovoru s predsednikom Trumanom izjavil, da je predsednik Truman privolil, da pošiljajo Združene države v druge ameriške repu-blke poljedelske stroje, material za popravilo cest ln prevozna sredstva, da bi s tem pomagale pri izvajanju njihovih gospodarskih načrtov.
Zaraeii sindikalnih sporov so se zelo znižale zaloge za izvoz namenjenega mesa v Montrealu in je izvoz v Veliko Britanijo padci na najnižjo številko, kar so jih do sedaj zabeležili. Pošiljke so za 453.000 kg manjše kot so bile v istem času preteklega leta in predvidevajo, da bo pomanjkanje klavne živine trajalo do meseca avgusta.
zastavo na čelu odšla na trg Unt-. (A; mesili so tudi transparente z različnimi hapisi. Ko so prispeli na trg UnitA, so nekateri udeleženci vpili gesla, ki so se nanašala na govore, ki so jih poslušali malo prej.
Policija je sporočila; da je bilo zborovanje do prihoda na trg Uni-tč še dovolj v redu, da pa so se pozneje nekatere skupine razgibale in so pričele žaliti policijo, ki je držala red in nadzirala promet; najbolj vnete izmed vseh so bile ženske.
Po poročilu policije so eno žensko aretirali in bo obtožena zaradi nemirnega vedenja; policija je dodala, da je bila brez osebnih listin.
Zborovanje je trajalo približno 40 minut.
RAZPIS SLUŽBENIH MEST
Prefektura sporoča, da Je razpisanih pet službenih mest, in sicer za pomožne inšpektorje pri upravi za mere ter pri preizkusnem uradu za dragocene kovine. Natančnejša navodila dobe Interesenti na Prefekturi v sobi št. 34.
PULJ
RAZPRAVE PRED ZAVEZNIŠKIM VOJAŠKIM SODISCEM
Pred zavezniškim vojaškim sodiščem v Pulju so bile v soboto razprave proti desetim obtožencem, ki so sodelovali pri nedovoljenih manifestacijah. Vsi obtoženci so bili spoznani za krive in obsojeni vsak na tri mesece zapora pogojno.
vrnilo je prizive, ki so jih vložili Lorenz Bascarola, Marcello Crasa, Romano Pecchiaria Antonio Mia-ni in Carlo Cullino; zadnjemu Je sodišče odpustilo 3 Ista kazni.
V soboto so na predlog uradnega branilca preložili za nekaj časa razpravo pred izrednim porotnim sodiščem proti koloboraclonlstoma Guglielmu Gomml in Ernestu Fortuni.
Somml in Fortuna sta obtožena, da sta sodelovala pri nemških SS oddelkih tsr da sitt ovadila izvest-no število oseb, ki so Jih aretirali in pozneje odpeljali v Nemčijo ter ustrelili.
Dramatična aretacija
RAZGRAJAČEV
V soboto zvččer se je na ulici Battlsti v višini kina »Impero« ob 21. url primeril pravi filmski policijski dogodek. Na omenjenem kraju Jo stalo 10 mož dokaj sumljivega vedenja; ka.plar civilne policije Julijske krajine jih je pozval iyij »e odstranijo. Toda ti so na mesto, da bi poslušali predstavnika javne oblasti, začeli godrnjati. Eden izmed njih, kakor se je pozneje izkazalo 36 letni Mario Koren, stanujoč v ulici Longera 61, pa je celo potegnil Sz žepa britev in hotel z njo napasti stažnlka; ta mu je s pendrekom izbil nevarno rezilo iz roke, še preden je napadalec mogel izvršiti svoj namen.
Živahen dogodek je vzbudil pozornost drugih v bližini stoječih stražnikov, ki so prihiteli na pomoč. Začel se Je lov na sumljive neznance, ki so skušali pobegniti. Kaplarja, ki je ujel napadalca z britvijo, ' sta napadla druga dva neznanca in ga tako zdelala, da je moral iskati pomoč v bolnišnici.
Po izvršenem dejanju sta se oba napadalca hotela rešiti pred zasledovanjem drugih stražnikov in skušala preplezati zid poslopja v ulici Gatberi št 4. Skozi odprto
okno je Koren prišel na stopnišče in od tam zbežal na streho, kjer, so ga dohiteli stražniki in ga pozvali k predaji. Ko je Koren videl, da mu ne preostaja nič drugega, je sledil stražnikom, ki so ga odvedli v zapore v ulici Nizza, Enemu izmed napadalcev se je v splošni zmedi posrečilo, da Je ušel roki pravice.
Pokrajinsko predsedništvo javlja: V Trstu so ustanovili pokrajinski odbor EN.D.S.I.; odbor ima urade na Prefekturi v sobi št. 17. .
Izpiti na srednjih šolah
Na slovenski klasični gimnaziji in liceju ter na slovenskem višjem učiteljišču v Gorici se bodo začeli vsi izpiti, razen zrelostnih, 3. julija t. 1. ob 8. uri zjutraj; zrelostni izpiti bodo 8. julija t. 1. ob 8. uri zjutraj. Prijave- za vse izpite sprejemata obe ravnateljstvi do 1. julija.
Kandidatje naj na kolekovanem papirju napisanim prošnjam prilo-že rojstni list, šolska spričevala, potrdilo o cepljenih kozah in potrdilo o plačanih izpitnih taksah; kandidatje za učiteljski zrelostni izpit morajo dodati še zdravniško potrdilo, da so zdravi in krepki ter nimajo hib, ki bi jim kot učiteljem zmanjševale ugled ali Jih ovirale pri opravljanju učiteljske službe.
Kdor ima pravico do oprostitve šolskih taks, naj vloži prošnjo in
priloži listine, s- katerimi dokaže u-pravlčenost oprostitve.
Privatisti naj priložijo prijavi za izpit tudi izjavo o vsebini in načinu priprave za izpit, na podlagi katere Jih komisija lahko pripusti k izpitu. Kandidatje-privatisti, ki žele delati učiteljski zrelostni izpit, naj prilože tudi potrdilo, da so prisostvovali pouku in imeli pouk na kaki javni ljudski šoli, ali pa dokazila, da tej zahtevi brez lastne krivde niso mogli zadostiti.
Vsak kandidat mora imeti med izpiti pri sebi osebno izkaznico s sliko, da irore članom Izpitnih komisij dokazati svojo istovetnost
Nadaljnje podrobnosti, kakor tudi razpored in umik raznih izpitov, bodo objavljene na šolski razglasni deski v veži šole v ulici Croce 3. Pojasnila daje šolsko tajništvo.
Dobrosrčnost ameriških
,T( VOJAKOV
Po zaslugi vojakov 88. ameriške divizije, ki so pod vodstvom vojaškega duhovnika podpolkovnika Wallacea Halea začeli propagando za pomoč, dobivajo ob petkih malčki v zavetišču «Nido diurno rlell’0-pera Maternita Infanzia« slaščiče. Zavetišče ima nalogo, da čuva in skrbi za zaupane mu otroke potrebnih mater, ki čez dan delajo.
Podpolkovnik Hale si je ogledal zavetišče ln obdaroval 32 otrok s čokolado in slaščicami; odslej naprej bodo otroci po zaslugi »Modrih vragov« dobivali slaščice vsak teden.
kino na Prostem i
Gorica bo v kratkem dobila nov kino na prostem, in sicer v ulici Vittorio Locchi, kjer so na velikem vrtu dela ie v teku. Pripraviti je treba namreč prostor za gledalce; v ta namen morajo odstraniti precej zelenja. Predvidevajo, da bodo dela končana do konca tega me. seča
PREKRŠKI CESTNIH PREDPISOV
Naglo sodišče je zaradi prekrškov cestnih predpisov obsodilo več oseb na denarne kazni od 1.000 do 2.000 lir. Opozarjamo, da je zaradi velikega prometa treba upoštevati predpise o prometu, da ne bo nesreč ln nepotrebnih žrtev. V primerih prekoračenja predpisane brzlne kaznuje sodišče kršitelja z denarno kaznijo, ki Je v socazmer-ju s Številom kilometrov nad določeno hržimo.
Komisija za čiščenie
Komisija za čiščenje Je na sobotni seji, kateri je predsedoval odvetnik Testa, razpravljala o prigovorih na nameravane prepovedi iz. vrševanja poklica, ki so jih vložili učitelji Carlo Corubolo, Eugenia de Gojon, Aldo Bocchto in Gaetano Caponnetto. Komisija je sprejela prigovore in preklicala prvotno (lo-ločene prepovedi izvrševanja poklica.
PREHRANA
Predbolžba. Sepral opozarja, da poteče v 25. t. m. rok za predtelež-bo vseh racioniranih živil. Izvršena predbeležba veže potrošnika za celo šritimesečje julij oktober ’46-
ŽEPARJI NA DELU NAJDBA OROŽJA
Kratek sprehod od ulice Carduc-c1 do pokrite tržnice je sta' 8°SP° Carmelo Loversigovo, stanujočo v ulici Orzoni 36, okrog 17 li8°č llr-Omenjeno vsoto denarja Je nosila v torbici, toda ko J« hotela na trgu plačati 2 kg breskev, Je opazila, da ji je denar izginil. Sama ne ve, če je denar izgubila, ali pa je postala žrtev spretnega žeparja. Izgubo je prijavila policiji.
Zaradi posesti orožja
Višje Zavezniško vojaško sodišče Je v soboto izreklo sodbo proti Josipu Pavšiču iz Cepovana, obtoženemu zaradi nezakonit^ posesti orožja in streliva. Pavšiča so ustavili 1. t. m. na zapori pri Solkanu, ko Je prihajal s področja B, ker je nosil na sebi plašč in druga oblačila zavezniškega izvora. Pri osebni preiskavi so našli v hlačem žepu revolver modernega tipa z dvema okvirjema. Pavšič je izjavil, da je orožje našel med potjo. Sodišče ga je obsodilo na eno leto dni zapora, računano od dneva aretacije ter mu odpupstilo polovico kazni.
Na 30 dni zapora, od tega 12 dni pogojno, računano od dneva aretacije, je bil obsojen Josip Saksida iz Dornberga zaradi nezakonite posesti 50 nabojev za brzestsrelko in revolverja. Na razpravi v petek je obtoženec izjavil, da je nedolžen in trdil, da je naboje spravila pod po. steljo kakšna druga o9eba in da postelja ni njegova.
OM obtoženca Je zagovarjal odvetnik Birsa.
POŽAR V GARAŽI
V soboto zvečer kmalu po 8. uri se je v Strešicah nenadoma vžgala avtomobilska garaža podjetja «Sel-veg«. čuvaj Pintar je opazil gost dim, ki se je začel valiti in garaže in je takoj telefoniral po gasilsko pomoč. Gasilcem se je posrečilo preprečiti, da bi požar zavzel širši obseg, vendar pa je nastala škoda precejšna, ker je požar uničil en avto. mobil ib deloma uničil drugega. Škodo cenijo na 400.000 lir.
PREHRANA
Razdeljevanje testenin. Danes so začeli razdeljevati vsem potrošnikom v Trstu po 500 gr testenin; konec razdeljevanja 6. julija, cena 24 lir za kg.
Razdeljevanje maščob. Danes so začeli razdeljevati po vsej pokrajini vsem kategorijam potrošnikov po 180 gr masti; konec razdeljevanja 6. Julija, cena 70 lir za kg.
Predbeležba tobačnih nakaznic. Do 27. t. m. mora biti opravljena predbeležba tobačnih nakaznic. Nadaljujejo z razdeljevanjem novih nakaznic na tobačnem oddelku Prehranjevalnega urada
RAD'O TRST II
411 m - 731 kc '
Ponedeljek, 24. junija
17.30 reproducirana glasba; 18. predavanje; 18.15 literarna ura: Rado Murn; 18.45 glasba; 19. BBC v slovenščini; 19.15 glasbeni spored; 19 45 napoved časa — slov. vesti; 20. BBC v srbohrvaščini; 20.15 ital. vesti; 20.30 glasbena razstava; 20.45 predavanje: Življenje v Veliki Britaniji; 21.' zaključek; 23. Ital vesti; 2315 slov. ves'.i; 23.30 plesna glasba; 24. zaključek.
Torek, 25 Junija
7. slov. vesti; 7,15 koledar; 7.20
Prav	—fa	7.30 Ital vesti; L45
čevMz St Petra ročno torbico, v kateri Je imela 850 lir.
Dn,e 16. t m. je policija zaradi tatvine aretirala Rudolfa Kladeža iz Vipolž št 92. Agenti civilne policije so na njegovem domu Izvedli preiskavo, pri kateri pa 8o razen
ukradenih predmetov našli revolver in 174 nabojev za strojno puško.
Fistra glasba, prenos iz Vidma; 8. zaključek; 12. ruska baletna glasba; 12.30 svet pesmi; 12.45 napoved časa — slov. vesti; 13. ital. vesti; 13.15 operna glasba; 14. pregled vesti — čitanje sporeda; 14.05 predavanje: Magna Charta; 14.15 zaključek.
Glavni urednik: PRIM O 7 B. BRDNIK Izdaja A. I. S.
A T. CKONIN
5.
KALEJDOSKOP
«Gotovo, M!ss Fanshavve; ne bom pozabila.« Ali so njene besedo prikrivalo sencico ironije? Ni bilo mogoče reči. Vrata so se zaprla za njo.
Fany se ni premaknila niti za milimeter, kot da je sploh ne bi bilo v sobi; nato je z odločno kretnjo dvignila glavo in njen pogled je padel na sliko v srebrnem okviru. Val nežnosti jo je prevzel. Zagledala je travnik, drevo v cvetju, živo mejo, ki jo je nasadil njen oče. Njen oče! Vedno je bil pravičen, nepremagljiv... Fanyno obličje »e je skrčilo. Ne bi mogla ukreniti kaj boljšega v vsej tej neprijetni zadevi; toda še vedno Je čutila težo nerešenega položaja.
Vendar pa »e je morda motila. Ni bilo mogoče -— nemogoče, absurdno...
Fany Je sedela nepremično in v njeni nepremičnosti je bilo čutiti čuden in bolesten upor.
IV.
Vrata so se odprla, ne da bi prišlec potrkal; vstopil Je zdravnik oddelka. Lahno, brezbrižno se J* nasmehnil. Nasmešek je bil izraz njegove samozavesti, prav lako kot kroj njegove obiske in kratke bele halje, kot blesk njegovih las, kot barvna skladnost njegove kravate ln njegovih nogavic: vse to je sestavljalo osebnost Freddija Prestona tako, da je bil v vsakem pogledu videti popoln. Takšen je bil Freddie in nihče ne bi mogel zaznamovati niti enega samega primera v njegovih devetindvajsetih letih, ki naj bi pričal drugače. Težke okoliščine, nočni poziv, jahanje pod žgočim soncem, nič ga ni moglo utruditi:	vedno
je bil svež, očarljiv in popoln. Nobena druga beseda ga ne bi mogla boljše opredeliti:	popoln. To Je
bila beseda, ki mu je prlstojaia In tega se je sam dobro zaveda!.
«Alt smem?« Je vprašal in izbral cigareto' iz zlate cigaretnice.
«Ne.»
»Potemtakem nič. Na kaminu Je poiskal vžigalice. «Hvala lepa!«
Fany Je poizkusila pregnati svojo slabo voljo in se nasmehniti, toda prav tedaj ni bilo več potrebno. Prisrčno in toplo se je zasmejala in njen smph Je nenadoma poživil sobo.
»Oh, tako mi Je všeč«, Je dejal in vtaknil vžigalice v žep; z užitkom Je vdihaval dim cigarete. »Pred kratkim mi nisi dajala preveč poguma.«
«Ali misliš, da potrebuješ poguma?«
«Poguma? Oh, ne! Zelo dobro se počutim, danes. Cigareto?«
«V službi sem,,.«
«Vedno vzorna prva strežnica. Prav za prav ne vedno...« Spet se je nasmehnil, nato Je za trenotek utihnil. Morda se Je prenaglil, ker je bilo v njunem molku in v njunih pogledih videti nekaj domačega in skoraj zadregi podobnega.
Nenadoma se je Fany »dramila in nekaj poiskala v svojem žepu. »Ah, skoraj bi pozabila...« i® vzkliknila. »Prišlo je pismo zate. Našla sem ga med pošto bolnikov. Vratar Je kriv, kot vedno,«
Preston je molčal in držal cigareto med prsti: »Prekleti norec!«
je razjarjen dejal, «7.e dvanajst mesecev sem tu in še so ni naučil, da bi mi izročal pošto, ne da bi mi povzročal skrbi,« Zasmejal se je sam sebi, vzel pismo in ga brezbrižno pogledal.
»Iz Closeministerja, ali ne?* je mirno vprašala Fany; v njenem naglasu Je bilo vsekakor slišati tresljaj »Nehote sem videla pečat.«
«Da.» Brezbrižno je spustil pismo v žep evoje zdravniške halje. «NIč važnega. Lahko čaka.«
Fany ni odgovorila ničesar; po. bestla je oči ln pozorno ogledovala svinčnik. Nastala Je mučna tišina. Nato je kot da bi hotela spremeniti ozračje, spregovorila: »Kar se tiče bolnic... V skrbeh sem... Najprej me skrbi št. 13. Zdravljenje poteka dobro, toda ne morem se znebiti neke zle slutnje; bojim se, da -hoče nekaj ukreniti.«
Takoj se Je poslužil prilike, ki mu Jo je ponudila.'»Da, grda zadeva... Uporen hudiček...«
»Hudiček?« je počasi odgovorila Fany. «Kaj bi rekel, če bi tl pobesnela ženska vrgla v obraz steklenico vitriola?«
Preston se Je našobll, »Bodi dobra, Fany! Komaj sem zajtrkoval. Reci mi samo še eno neprijatelj-sko besedo in šel bom v samo
stan.« Toda Fanyno obličje se ni razjasnilo; počakal je še trenotek, nato je nadaljeval: «Dobro, pogledal bom.«
«Hvala!» je odgovorila Fany. »Zdaj pa Se najvažnejše. Danes Je na vrsti št. 16.»
»Seveda... grda zadeva. Zamotana... Strašno zapletena.«
Ekny ga je pesno pogledala, a Je bjla odsotna, kot da bi ga gledala iz daljave, nato je rekla; »Sir Walter je vedno Istega mnenja...?«
Preston Je pritrdil, »Očka* WaU ter Je odločil tako... Ubogi srebrni kodrčki!«
Utihnil je ln pogledal, kakšen vtis so napravile njegove besede; nato Je šaljivo nadaljeval: »Toda zakaj bi tako skrbela? Vsi moramo umreti in očka Walter ima tako srečno roko!«
Njegov naglas, njegova drža, priimek, s katerem je zlonamerno Imenoval sira Waltprja, vse to jo je motilo.
»Ne morem* te prenašati, kadar se delaš, kot da bi bil cinik«, je rekla. »Zelo vesela bi bila, če bi št 16 preživela. Srčkana deklica je. Znano ti je, da bi Jo moral operirat! Barclay. Naravnost logično bi bilo.*
»Se bolj logično je tako. Walter
ima dvajset let poklica, 'Veliki starešina’ je... ln to mu daje zadoščenje. Z vsemi svojimi močmi se bo boril za svoj posel.«
»Rekla sem dr. Barclayu, da bi jo moral on operirati« je nadaljevala Fany in v njenih besedah j© bilo slišati gorečnost. «Primer je za velikega in spretnega kirurga.«
Preston je zažvižgal skozi zobe ln tlesknil z jezikom, »Torej gospodična »e zanima za asistenta«, je dejal- »Tisti 'bulldog1... Barclayi... Smešen je, kot 'bulldog’.«
»Ce bi te slišal!«
«A1I misliš, da bi se zjokal?«
«Oh, ne; razbil bi tl glavo.«
Preston se je zasmejal. Ni bil videti užaljen in to je bilo zelo očarljivo. ♦
»No, ne pretiravaj! Ali si yr morda zaljubila vanj?«
Fany je zardela in se ugriznila v ustnice. Ze zjutraj se je preveč vznemirila; zdaj pa še tale prekleti Freddijev cinizem.
«Grdo se šališ z menoj«. Je tiho rekla. «Nisem pričakovala kaj takega od tebe.«
Vrgel Je cigareto proč in so smejč približal Fany. »Nič resnega nisem mislil, dam tt svojo, besedo«. Je dejal.
(Nadaljevanje prihodnjič).