AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPEB JO. 153 CLEVELAND 3., 0., TUESDAY M'ORNING, JULY 3, 1945 LETO XLVIII—VOL. XL Fill •at' raj l gospodarskega stališča ■ Ameriški trgovci, ki hočejo v Jvropo, dobe lahko prostor na ftalih ali na ladjah, toda za na-je pa bolj trda, ker vse pro-'-ore zasede vojaštvo. Trgovci, i nameravajo ostati dlje čase v ;vropi, lahko vzamejo tudi dru. ne s seboj. Mnogo trgovcev že Ptuje, v Belgijo in Švico. Kma-i jim bo odprta tudi Italija in iizozemska. * * * . . Nekateri so priporočali, naj / S Zed. države na široko odprle foje predale za denarna poso-la v inozemstvo. Stem, soupa-ki da bodo dobili ameriški pro-.h.Jkti trg v inozemstvu, a doma i bi to ustvarilo zaposlitev. ?da to najbrže ne bo šlo tako adko, ker bo imel kongres Cidnjo besedo, kclo b0 dobil pojilo in koliko. * * * Iz posojilnega sklada bodo da-Zed. države v prihodnjem fis-•lnem letu Rusiji za $1,000,-'0,000 raznega blaga, kar bo e poslano v Sibirijo. Kitaj-a bo dobila kakih 600 milijo-•v dolarjev, a Anglija pa nad bilijona. * * * _JL)anes živimo v dneh negotovih. Vse ugiblje, kdaj bo j^Sna na Pacifiku končana, da vrnemo zopet v,normalne ča-> Zato je vse takp negotovo, ilo v tovarni je negotovo, tr-vina je nemirna, ker skuša do-•i civilne potrebščine in se ' Opravlja za nov trg doma in * * * Stavbena industrija ve,, da že-vlada kolikor največ mogoče kakor hitro mogoče mnogo vih stanovanjskih hiš. Toda tvbeni material, zlasti les, je takem pomanjkanju, da je •ko pričakovati kaj prida no- i hiš pred prihodnjim letom. * * * Ameriška trgovina v inozem-'u se bo le počasi razvijala v segu. Kar bodo ameriške fir-| izdelale potrebščin, jih bo-• zlahka pokupili odjemalci ma. Toda kadar bo šlo blago iko v izvoz, bo šlo na nove tr-predvsem v Južno Ameriko, žno Afriko, Indijo, Osrednji »od. Toda zunaj bodo morali jdlje čakati na ameriške avto. »bile. Kakih pet let jih bo , tna industrija komaj sproti „ Plavila za domače zahteve, dar pridejo pa normalni časi, ičakujejo ameriške firme, da !a 3o izvozile letno blaga v vred- fti do 10 bilijon dolarjev. * * * Direktor za stabilizacijo eko-mije, Davis, bo priporočal ngresu, da določi postavo, po teri bo moral vsak, ki bo ho-kupiti hišo, dati 35% goto-le, ostalo pa plačati v 15 letih nakup farme bo treba plača PREDSEDNIK TRUMAN JE UR6IRAL SENAT, NAJ UGLADI POT K MIRU Predložil je senatu carter Združenih narodov, ki kaže edino pot k svetovnemu miru. Vsebine Carterja ni razlagal, ker to senatorji gotovo že po znajo. Washington, 2. julija. — Predsednik Truman je danes predložil senatni zbornici v potrdilo carter Združenih narodov ter urgiral svoje nekdanje kolege, naj čarter kakor hitro mogoče sprejmejo in potrdijo. Kongresnica Luce obtožuje brezobzirno Titovo diktaturo Washington. — Kongresnica Clare Booth Luce iz Connecticut je prošli teden v poslanski zbornici izjavila, da je Josip Broz (Tito) organiziral v Jugoslaviji brezobzirno in grozovito komunistično diktaturo. "Titova vlada postopa bolj brezobzirno in zatiralno, kot so to delale fašistične in nazijske diktature, proti katerim so šle v boj zapadne sile," je izjavila kongresnica. Ta izjava kongresnice Luce je bila tiskana v kongresnem zapisniku. Kongresnica je označila Tita, "da ni nič drugega kot stegnjena Stalinova roka" ter obtožila, da je bila Jugoslavija z vso naglico sovjetizirana, kjer so bili sloji napol iztrebljeni in da je glavna tarča zatiranja rimsko katoliška Cerkev. Naglašala je frazo pomožnega državnega tajnika Josepha Grew-a, ki je izjavil, da so se Zed. držav "sklonile nazaj," da ne bi naprotovale Rusiji ob Ja-' mirnem, tovariškem dranskem morju. Izjavila je: "Teh nekaj faktov mora zbuditi vsakega člana zbornice, da bo vprašal: "Ali smo se sklonili preveč nazaj tudi kar se tiče Jugoslavije?" Mrs. Luce je povedala, da so smatrale Zed. države in Anglija Mihajloviča kot svojega zaveznika^ dokler jih ni Stalin "prisilil," da so prenesle svojo naklonjenost na Tita pri konferenci v Teheranu. --o- Kupujte vojne bonde! Ta čarter kaže edino pot trajnemu miru," je govoril predsednik senatni zbornici. "Druge poti za to ni. Ne okle-vajmo pridružiti se drugim mir ljubečim narodom po svetu ter stopimo na to pot s trdnim sklepom, da moremo in hočemo doseči svoj cilj." Mr. Truman je opozoril senat, da zdaj ves svet gleda na Zed. države, če bodo ta čarter bodoče lige narodov sprejele ali ne. "Svet gleda na vas, zastopnike ameriškega naroda, da ste vodilna sila in prvi potrdite ta čarter ter s tem pokažete drugim pot k trajnemu miru," je govoril predsednik. Predsednik ni razlagal senatni zbornici vsebine Čarterja, rekoč, da ga senatorji ob tem času ževdobro poznajo. "Ta čarter ima namen prepre. čiti vse nadaljne vojne, čarter morda ni še povsem popolen, toda je pa dokument, ki je bil sprejet od zastopnikov 50 držav, ki so imeli pred očmi napake sedanje generacije, ki ni znala preprečiti že dve totalni vojni. Ta čarter zdaj tvori podlago za napor Združenih narodov, da se preteklih 'napak ne (ponovi jin prepreči vsako nadaljno vojno," je govoril predsednik senatu v tonu, kot govori kolega kolegu. Predsednikove besede so napravile globok vtis na senatorje in splošno mnenje je, da bo senat potrdil čarter z ogromno večino v rekordnem času. -o- Maša zadušnica Jutri ob 8:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Prances Lausche. Ker bo vsa Lauschetova družina jutri na obisku pri guvernerju v Colum-busu, se bo tam udeležila sv. maše. Razne vesli od naiih borcev v službi Sirka Sama Father Baznik piše: STAVKARJI V AKR0NU SO SE OBRNILI NA SENAT ZA PREISKAVO .1 unija. 'mali slovenski Trsta in prav Vladni delavski odbor je odzvel stavkarjem vse ugodnosti, kot počitnice in drugo. V Akronu je zdaj na stavki 37,000 delavcev. T«, 22 Cenjeni! Včeraj je bil moj god in bil sem toliko srečen, da sem lahko maševal v cerkvici zunaj blizu jugoslovanske meje. Obenem je pa bil |a dan zame tu-1 Ji zelo žalosten, ker sem zve-1 del iz prav zanesljivih virov to-' liko tužnih novfc o Sloveniji. ! Akron, O. 2. julija. — Voditelji stavke pri Goodyear in Poskušal sem, da bi smel iti Firestone Co. so pozvali senat Zed. držav, naj takoj vpelje preko meje in v Ljubljano, ker preiskavo glede delavskega položaja tukaj. Istočasno je pa sem bil od tam oddaljen komaj vojni delavski odbor v Washingtonu suspendiral vse ugod- ta vse od njegovih mladih let, par ur z ameriškim "jeepom." nosti) jjh je svoje čase dovolil delavcem pri Goodyear k° -if. Ž°SP na jezerskem Co., kot plačane počitnice in drugo. Stavka pri tem podjetju traja že 17 dni in v tem času ni bilo napravljeno niti eno kavčukasto kolo. Ameriška revija pife zelo laskavo o guv. Franku lauschelu Saturday Evening Post, ena najbolj razširjenih tedenskih revij v Zed. državah, prinaša v številki, ki bo danes v prodaji po deželi, zanimiv članek o na-; šem guvernerju Lauschetu. članek je napisal Frederick S. Tis-dale, ki opisuje našega guvernerja kot "jakega moža iz Co-lumbusa." Mr. Tisdale opisuje Lausche- Toda moja prošnja je bila zavrnjena v prvi vrsti zato, ker sem duhovnik ;n drugič, ker sem častnik ameriške armade. Partizani mi ni.-.o dali nobenega upanja, da bom mogel kdaj Jugoslavijo,- Nek uradnik v partizanskem tajništvu mi je Slovenska posojilnica izkazuje lep napredek Paul J. Schneller, tajnik St. rekel, da bi bila morda možnost Clair Savings & Loan Co. poro-obiskati Jugoslavijo, če ne bom 0 lepem napredku posojilni-obleeen kot duhovnik in ne kot ce v prvi polovici letošnjega le-ameriški časnik, ampak kot na- ta- Finančno poročilo je priob- vaden civilist. Pred nekaj dnevi je dospel iz Slovenije nekdo, ki je dobro zpisan pri sovjetski diktaturi v Jugoslaviji in od njega sem1 zvedel sledeče o položaju v Sloveniji: j Tistih malo duhovnikov, ki so še preostali v; Sloveniji, mo-i ra hoditi oblečenih v civilno ob. čeno v današnjem listu. Posojilnica je imela v prvih 6 mesecih letošnjega leta 400 novih hranilnih vlog, s čemer so narasle hranilne vloge na $3,550,000. Mr. Schneller dalje poroča, da | se je malo novih vlog investiralo v zemljiške vknjižbe, ker je Ob tem času malo vprašanj za posojila, ko imajo ljudje denar. eko; vse pridigi morajo pred-pečino Posojilnica investira-ožiti Vladni ceni«ri; noben ka-ila Vv vUidne obveznice s čemer toliški časopis, ^Ri revija ali |W ^vjdicija hranilnih vlog drugo katoliško čtivo se ne sme n® v , . Dalje poroča tajnik Schneller, da plačuje posojilnica največjo obrestno mero na hranilne vlo- tiskati v Sloveniji; tiskati se ne sme niti molitvenikov, niti ka-te druge nabožne tiskovine; razpela so pobrali iz vseh šol i in obesili na tista mesta Tito-1 vo sliko; zasebne verske insti-! tucije in šole so vse zaprliisov-' jetska vlada je vse njih pre-i moženje zaiplenila. D . . . , . . Tajna policija dela prav po ^nat je taKOJ pOtrdli metodi Gestapovcev. "Domo- imenovanje Bvrnesa aranci," ki so bili zbežali v Av-j ge, namreč 2% na leto. Vse hranilne vloge, ki bodo prinešene do 10. .julija, bodo obrestovane od 1. julija. V posojilnici lahko vsak čas kupite vojne obveznice. -o-- Washington. — Senat je vze- _ » .. . , , , ,lo samo nekaj minut in James nazaj. Rečeno jim je bilo, da F Byrne$ bn potrjen kot nQ_ strijo, so se smeli zopet vrniti Iz Nemčije nam piše Frank kakor tudi svojim prijateljem. J. Taucher iz 18402 Rosecliff Rd., sin Mr. in Mrs. John Tou- ifl 4n *n k<\o/ * • r— cher iz 3374 E. 116. St. Iz ta- nie ho rad^VrI0"1"1' b°HŠČa Per™ O- Je bil poslan Zar^ g ' r " V!d 'V šol° v Kalifornijo, kjer so ga vecja sPekula-1 izučili za prav finega kuharja in * * * Ise da»es opravlja to prepotrebno Poli+iVo * .. . , del° za ameriške fante v Nem- roiitika v Ameriki gre za tem, m kolikor mogoče finančno po- lga Franciji. Zed. države in Jo i e .T"-10 namreČ »Mbourgu je naše? neko'sloTe^sko 3 liateliT mnenJ1' m°Čnega družino' kateri je nosil Ameri-uateija na evropskem konti- ško Domovino, ki so je bili zelo a /f,"0 Fran- veseli, saj niso čitali že 5 let no- lo J1 ° paAlahk0 dobila, bene slovenske besede. Frank H A^r0'1-/, Hki' kate"' Pojema Ameriško Domovino AngllJa ltak ne more dati.1 redno in mu je v veliko razve- p ~~ ---I d rilo. Pravi, da je zdav in da se i'ne h I Ameriki> kupujte bomo najbrže kmalu videli. Na-oonde in znamke. roča pozdraive vsem domačim, čiji. Bil je p0 Normandiji, Franciji in Luxembourgu, a zdaj je v Nemčiji. V Luxem častno odpuščeni T/Sgt. Frank J. Klaus, sin Mr. in Mrs. Frank Klaus iz Geneva, O. (Harpersfield), je bil častno odpuščen iz armade, kjer je služil štiri leta. Udeležil se je bojev po Afriki, v Siciliji, potem v Franciji, Belgiji, skozi Nemčijo pa do čehoslovaške. Bil je parkrat ranjen, toda ni bilo hujšega. Zdaj prebiva s svojo ženko Bertho, roj. Leskovec na 1148 Norwood Rd., kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Dodo kaznovami samo njih voditelji. Vsi, ki se bodo pa vrnili, morajo ostati v svojih hišah. Toda ni preteklo še dosti dni, ko je tajna policija obiskala te hiše in bivši "domobranci" so bili odpeljani — ta-cen for a ride — ne da bi še kdo slišal kaj o njih. Prosim, verjemite mi, da je vse to gola resnica. Zelo mi je hudo, ko vam moram pisati o takem strašnem terorju, ki je zajel to ubogo Slovenijo. Imena oseb, ki so mi vse to zaupa-e, moram zamolčati, saj boste razumeli zakaj. Tiste vesti o Trstu so zelo zanimive. Rad bi, če bi mogel o vsem pisati, ker sem bil osebno navzoč. Reči pa moram, da bodo ljudje, ki so tam v Ameriki toliko opevali in podpirali komunistično partizanstvo, dajali nekoč odgovor pred svojim Stvarnikom in ta odgovor ne bo la-hak. Pozdravljam vas vse skupaj — Father Baznik." -o-- Jutri ne bo lista Ker bomo praznovali jutri dan Neodvisnosti, ki je državni praznik v Zed. držav, Ameriška Domovina ne bo izšla in urad bo ves dan zaprt. V bolnišnico Rojak Anton Mausar iz 653 E". 160. St. je bil odpeljan v Glenville bolnišnico, kjer se je moral podvreči operaciji. Prija. tel j i ga že lahko obiščejo. vi državni tajnik Zed. držav. Tako demokrat je kot republikanci so s tem dali priznanje možu, ki je dolga leta deloval ž njimi v senatu. Ako se predsedniku Trumanu kaj zgodi, zavzame zdaj njegovo mesto kot predsednik Zed. držav James F.. Byrnes. S tem je dobil predsednik Truman že pet novih uradnikov v svojem vladnem kabinetu. -o- Nov grob Nagloma je umrl Frank Ozi-mek, star 51 let, stanujoč na 14901 Edgewood Ave. Po domače je bil znan pod imenom Rijavček. Truplo bo ležalo v Ferfoliatovem pogrebnem zavodu. čas pogreba še ni določen. Mr. Grdina se je vrnil S počitnic se je povrnil Anton Grdina. Kje in kako jih je preživel, bo že poročal. KOMUNISTI SO SKUŠALI SEČI V ARMADO Washington. — Vojaški odsek poslanske zbornice je povedal zbornici o načrtih komunistov, da bi invadirali vrste ameriške armade. V poročilu na zbornico trdi odsek, "da so komunisti povsod na delu v tej deželi, ter da so dobro podpirani in finan. cirani iz inozemstva." Poročilo je sestavil poslanec Thomasom iz Texasa, ki je preiskoval delovanje komunistov v armadi. linijski voditelji so odgovorili na odredbo vladnega vojnega obrežju in prižigal plinske svetilke po clevelandskih ulicah, pa vse do tedaj, ko je spravil pokonci ves politični svet v Ameriki, ko je bil proti vsemu pričakovanju izvoljen za guverne- odbora, da bodo delavci ostali na \ rja države Ohio tedaj, ko je iz stavki, dokler ne dobe odvzetih gubil državo celo predsednik ugodnosti nazaj. I Roosevelt. Voj ni delavski odbor je ob ve-J čilankar opisuje Mr Lausche-stil voditelje stavkarjev, da je ta kot moža največjega pošte-zastoj v kvačukasti industriji ob nja, ki se ne boji nobenih politem času kršitev obljube delav-j tičnih reprisalij, kadar gre za cev, da ne bodo stavkali za časa j koristi davkoplačevalcev. Celo vojne. Zato je potrebno, da se j politični nasprotniki morajo delavci teh podjetij takoj vrne-1 priznati, da v tem oziru ne mojo na delo.. Vsi nesporazumi in J re očitati guvernerju nihče niti zahteve se bodo rešile postavnim mrtvice. potom, je obljubil Mr. Taylor, predsednik vladnega odbora. Lokalne naborne komisije še niso podvzele nobene akcije, da se stavkarje, ki so v vojaških letih, to je od 18 do 38 leta, pokliče k naboru. . To akcijo je zahteval urad za obvezno vojaško službo, ki je dozdaj oprostil vojaščine vse delavce, ki opravljajo važno delo v kavču kasti industriji in katerih je nad 4,000 pri teh podjetjih. V Akronu je zdaj samo Sei-berling Rubber Co., ki še obratuje v tej okolici, druge kavču-kaste industrije so pa vse zaprte. -o- Več vžigalic je za civiliste New York. — Ker armada ne zahteva več toliko vžigalic, jih je zdaj nekaj več na razpolago za civiliste, tako poroča Diamond Match Co. V prvem četrtletju letos je vzela armada 35 vžigalic od vsakih 100 izdelanih, v drugem četrtletju pa samo 29 od vsakih 100. -o-— Vojaki so vabljeni članice Baragovega zbora pri-rede nocoj ob devetih zabavni večer ter vabijo vse vojake iz fare, ki so doma na dopustu, trajnem ali začasnem, da se udeležijo. Starši, opozorite vojake na to. Imeli se bodo prav dobro na tej prireditvi. Restavracije na počitnicah Charles E. Rohr, predsednik zveze restavraterjev je povfidal, da bo čez poletje mnogo restavracij zaprlo za en teden ali dva, ker nimajo dovolj mesa, ne dovolj pomoči ali ne dovolj pointov za racioniranje. Ne bo seje Društvo Carniola Hive 493 ne bo imelo seje jutri večer zaradi praznika. Tajnica bo pa pobirala asesment v četrtek zvečer od 7 do 9 v starem poslopju zgorej. Maša sedmina V četrtek ob 6:30 bo darovao-na v cerkvi sv. Vida maša sedmina za pokojnega vojaka Cpl. Edward L. Strauss. Dar za begunce Mary Krainc iz 1029 E. 69. St. je darovala $10 za slovenske begunce v Italiji. Najlepša ji hva-' la. I Značilno je, da je dal Mr. Tisdale naslov Članki: "Strong Man of Columbus." S tem je hotel člankar najbrže povedati, da ima država Ohio na političnem obzorju Človeka, s katerim morajo računati ne samo v državi Ohio, ampak tudi v Washingtonu. Našim ljudem priporočamo, da gredo danes v prodajalne, kjer prodajajo revije in kupijo Saturday Evening Post, ki je datiran 7. julija in ki je že danes v prodaji. -o- Poljaki v Ameriki prosijo predsednika, naj ne prizna nove poljske vlade Washington.—Poljsko ameriški kongres, ki pravi, da zastopa 6,000,000 Poljakov v Ze-dinjenih državah, je poslal na predsednika Trumana prošnjo, naj Zed. države ne priznajo nove poljske vlade v Varšavi. "S tem, če Zed. države priznajo novo poljsko vlado, bo konec neodvisnosti Poljske," trdijo ameriški Poljaki. -o-— Zračna armada bo izvajala bojne vaje na letališču Na mestnem letališču v West Parku bodo imeli Clevelandčani prihodnjo nedeljo priliko videti zanimive vaje, ki jih bo izvajala zračna armada s svojimi bojnimi letali, jadralniki in padal-nimi četami. Sodelovalo bo 12 letal, devet jadralnikov in 100 parašutarjev. VOJNA PROTI JAPONCEM GUAM — Kakih 50 zračnih trdnjav je danes zjutraj bombardiralo oljne refinerije na Japonskem. Napad je bil prej kot 24 ur zatem, ko je nad 600 B-29 bombardiralo 4 japonska mesta. To je bil že šesti zračni napad v osmih dneh na Japonsko. MANILA — Depeše iz Avstralije poročajo, da so avstralske čete osvojile včeraj oba letališča pri mestu Balikpapan na otoku Borneu. Inženirji so že začeli spravljati letališča v red, da začno tukaj pristajati zavezniška letala. AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 3, 1945 =F "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEO. Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do Dottl. celo leto $7.50. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $3.00. Za Cleveland, po pofitl četrt leta $3.25. Za Cleveland In Euclid, po raznaialclh: Celo leto $6.50. pol leta $3.60, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $8.50 per year. Cleveland, by mall. $7.60 per year. U. S. and Canada, $3.50 for 6 month«. Cleveland, by mall. $4.00 for 6 months. U. S. and Canada, $2.00 for 3 months. Cleveland, by mall, $2.36 for S months. Cleveland and Euclid by Carrier. $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $3.00 for 3 months. Single coplee S cents. Entered as second-class matter January 5th, Hot. at the Poet Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 187$. -•- No. 153 Tues., July 3, 1945 Ne pozabimo Jutri bomo praznovali dan Neodvisnosti po vseh Zed. državah in povsod, kjerkoli se nahaja kak ameriški državljan. Dan Neodvisnosti je največji civilni praznik v Ameriki, pa tudi najbolj pomenljiv. Kaj pa bi naj tudi bilo več za državljana kot če se počuti svobodnega in neodvisnega, res prostega človeka, ki ni suženj države ali vlade. Svoboden in prost v pravem pomenu besede je samo ameriški narod, dasi je treba priznat, da je tudi v nekaterih deželah kolikor toliko upoštevana demokracija, kot; je, na primer, v Angliji. Vsepovsod drugje po svetu šteje pa država ali vlada vse, državljan nič. To zlasti velja v Sovjetski Rusiji, kjer nekateri toliko opevajo "vlado proletarijata," dočim v resnici proletariat nima pri vladi nobene besede, ampak ima vso vlado v rokah komunistična stranka, ki šteje, reci in beri: 3,900,000 članov in ti so absolutni gospodarji nad deželo, ki šteje 183,000,000 duš. Ako opazujemo življenje okrog sebe, govorjenje in zadržanje nekaterih, moramo priznati, da nekateri sploh ne razumejo besede "neodvisnost" in pod besedo "svoboda" razumejo samo priliko, da smejo v tej deželi govoriti in pisati pa propagirati vse, kar se jim poljubi. Ti ljudje verjamejo v nebesa drugod, ker slepo verjamejo propagandi. Da pa propagandi tako slepo nasedajo je pa vzrok ta, ker tistih "nebes" še niso okusili, da bi jih mogli primerjati ž našo svobodo in neodvisnostjo tukaj. Mislijo, da če lahko tukaj zabavljajo čez vlado in čez obstoječ sistem, da je potem to že vsa svoboda in neodvisnost. Ne pmislijo pa, da s tem za-bavljanjen^skušajo ta naš demokratski sistem zavreči in dobiti drugega, ki ga jim slika propaganda kot pravcati paradiž. Kaj bi ti ljudje rekli, na primer, če bi ameriški kongres naenkrat napravil postavo, da sme vladati v Ameriki samo ena stranka, recimo demokratska! Saj bi se razprali in vili roke nad strašno krivico. In vendar tako hvalijo prav tisti totalitarni sistem vlade v Rusiji, kjer vlada, kakor smo gori omenili, samo ena stranka, ki šteje mani kot 4,000,000 ose^b, narodu, ki šteje nad. 180,000,000 duš. Tam ni nobenih volitev, kjer bi narod izbiral svoje javne uradnike. Tam.so na vladi komunisti in kdor je proti njimi — gre v Sibirijo, ali pa ob zid. Tega ne pišemo mi kot kako bajko, to so fakta, o katerih se lahko vsak prepriča, samo če hoče. V Ameriki si narod izbira vlado pri svobodnih volitvah. In to vlado lahko tudi odstavi, kadar hoče, če ne dela prav. To je največja svoboda kakega naroda, ker samo na ta način res lahko reče, da je svoboden in neodvisen. Kakor hitro se vsili narodu oblastnik, ki postane neomejen in absoluten gospodar nad narodom, potem je ta narod navaden suženj. Tako je bilo v Nemčiji pod Hitlerjem, v Italiji pod Mussolinijem, tako je v Sovjetski Rusiji pod Stalinom, tako je v Jugoslaviji pod Titom in tako nadalje, celo vrsto takih dežel bi lahko našteli. In takim vladnim sistemom nekateri ljudje ploskajo! Seveda, ploskajo taki, ki tistih sladkob niso okusili. Ampak narod pa, ki je že enkrat okusil tako "svobodo," bi govoril drugače — če bi mogel in če bi smel. Toda samosilni-ki se znajo dobro vgnezditi in držijo se kot klop na narodnem telesu. Naša ameriška svoboda in demokracija je trn v peti totalitarnim državam, zato skrbno pazijo t^m, da bi narodi ne spoznali te naše demokracije, kjer je narod vlada in ne vlada narod. Oblastniki gledajo, da ne zaide čez njih meje nevai na propaganda za demokracijo, ker ne želijo, da bi se narcd zbudil in hotel postati svoboden. Gledajo, da. se njih naroda ne prime nevarna bolezen — svobode. Tako se godi v vseh totalitarnih državah. Iz Rusije, na prmier, ne sme poročati /loben ameriški poročevalec, kar bi hotel oziroma kar vidi okrog sbee. Vsako poročilo mora predložiti vladnemu cenzorju. Ako dobi kdo dovoljenje, da sme obiskati deželo, se ne gane od njega vladni kažipot, ki mu razkazuje samo to, kar je lepega. Ta vladni kažipot tudi gleda, da tak obiskovalec ne pride v stik z narodom na ulici ali na deželi. Od časa, ko pride v deželo, pa do časa, da gre iz dežele, je neprestano zastražen po vladnih agentih. Zakaj to? Zakaj cenzura in nadzorovanje obiskovalcev, če je pa tam res vsei tako rožnato? Ako je tam toliko boljše kot tukaj pri nas, kot nekateri hite zatrjevati, potem bi morali v Sovjetiji na široko odpreti vrata vsem nevernim Tomažem, da se na lastne oči prepričajo, .kako je vendar tam, da bodo potem drugače govorili. In kako je pa tukaj pri nas v Ameriki? No, tu sem pa pride lahko vsakdo in piše ter poroča domov, kar hoče. Mi nimamo ničesar skrivati, nič tajiti. Taki smo in taka je naša dežela, pa se jo naglejte, pravimo. Rekli smo, da je na delu propaganda, saj jo vidimo vse okrog sebe, ki hoče to našo demokracijo uničiti. To vse po naročilu "od zunaj," ker bi "tam" radi videli, da bi bilo tudi pri nas tako kot je pri njih. Vsem tem propagaterjem pa naj bo povedano, da niti vi, niti vse sile sveta ne bodo poman-drale naše zastave, ki vihra v svobodni naši deželi svobodnemu narodu! To bomo iznova zaprisegli jutri, ko bomo praznovali Dan Neodvisnosti! BESEDA IZ NARODA Star naseljenec se oglaša Bilo je leta 1903, ko sem stopil na ameriško zemljo. Lepa, dolga doba in pa veliko truda, srbi in žalosti, največ pa skrbi, kako preživeti družino in sebe. Štirideset let nazaj ni bilo^ tako, kakor je danes. Zakaj, danes znamo govoriti angleško in si preskrbeti delo in vse, kar je potrebno za življenje. A od tistih časov je bilo treba marsikatero trdo skalo prebiti in marsikatero grenko prestati od drugorodcev, ki so nas imeli za vse drugo, samo za ljudi ne. Seveda je bilo pred menoj več drugih starejših naseljencev, ki so radi pomagali, če so le mogli, ali tudi oni niso zmogli vsega, ker so pač morali skrbeti za sebe in za svoje družine in pa tudi niso znali jezika zadostno, kakor ga znamo dandanes. Ce si povedal, da si Slovenec, so se smejali in rekli: "Kaj pa je to za ena zverina?" A če si rekel, da si Avstrijec, je bilo že boljše. In tako smo postavili največjo slovensko naselbino v Ameriki in se začeli organizirati ter postajati ameriški državljani in se zavedati, da smo tudi mi ljudje in da hočemo priti nekam naprej ter pokazati svetu, kaj mi premoremo. Seveda ne smem pozabiti slovenskih časopisov, ki so nas vse bodrili ter nam kazali pot, po kateri naj hodimo, če hočemo kam priti. In zato slovenski časopisi zaslužijo vso čast in hvalo, da smo to, kar smo danes tukaj v Clevelandu. Jaz sem postal državljan te naše velike rl^ublike že leta 1911 in vse od tega časa sem se zvesto držal prisege, ki sem jo dal, ko sem dobil državljanstvo ter se zavedal, da,,imam polno svobodo in pravico isto kot tukaj rojen Amerikanec in imam privilegij voliti za vse, kar je potrebno tukaj, javne in druge zastopnike in uradnike za naše ameriške javne urade ter kratsko moč, katere upoštevajo po vsej Ameriki. Ali tudi sonce ni vedno naklonjteno, za veseljem pridejo žalosti in nesreče se pokažejo ter udarijo in hočejo razbiti delo pridnih rok in napredka. Vsakdo ve, kaj se je zgodilo prošlega leta v oktobru mesecu, kakšna nesreča je zadela našo slovensko naselbino vsled velike eksplozije East Ohio Gas Co. Koliko ljudi je izgubilo življenje in oni, kateri so ostali, so delno pohabljeni in tudi izgubili so svoje težko pridobljene domove, za katere so mnogo let prav trdo delali. Takrat so bili ljudje vsi kakor brez uma, potrti in žalostni, niso si znali ali mogli pomagati, kar vsak lahko ve; kaj more storiti nesrečnež v taki nesreči, ker je ves brez u-ma ter ne more misliti in gleda na pomoč in prijatelje? V takem slučaju se najbolj pozna, kdo je tvoj dober prijatelj in kdo mu bo priskočil na pomoč in mu pomagal ter svetoval, kaj naj stori. A imeli smo in še imamo med nami dobrih slovensko čutečih src, ljudi, k'i so priskočili takoj na pomoč ter so storili kolikor je bilo v njih moči in še več so storili, kar so mogli, ne glede na svoje lastno zdravje ali življenje ali imetje. V prvi vrsti je bil to naš dober slovensko čuteči takratni župan in sedanji guverner spoštovani Frank J. Lau-sche in zraven njega naši dobri in zvesti slovensko čuteči mestni zastopniki (councilma-ni) Eddie Kovačič in Eddie Pu-cel iz desete varde. Ti naši dobri fantje so bili vedno na nogah, podnevi in ponoči. Niso imeli časa ne jesti ne spati, le gledali so, kako bi pomagali nesrečnim ljudem in jim preskrbeli ono, kar bi največ mogli. Da, resnično je bil naš dobri koncilman Eddy Kovačič pokonci podnevi in ponoči in gledal ter skrbel, da se ne bi v našo od nesreče zadeto naselbino vtihotapile kakšne barabe ter- se več, kako naj se izboljšuje našo deželo kot našo novo do- j pričele krasti iz še ostalih domovino. Zato, če ne volimo in 1 mov prizadetih nesrečnežev. držimo skupaj, ne dosežemo nič Naš Eddy je vedno dajal na- kar bi bilo v našo korist in za izboljšanje našega delavskega položaja. Jaz bivam tukaj v Clevelandu, odkar sem prišel v Ameriko in sem eden prvih posestnikov hiše na Carl Ave., in vem veliko povedati, kako smo volili in koga smo volili. Ce imamo dobrega zastopnika v mestni hiši, da nam pomaga, tedaj držimo tudi mi ž njim. Najdelj je bil -naš zastopnik ali councilman naše varde Mr. Sulz-man. Bil je dober za nas Slovence, zato smo pa tudi mi bili ž njim, ker mož se je vselej potegoval za naše pravice in za izboljšanje slovenske' naselbine. Pozneje je pa prišlo, da so prišli že naši fantje in se začeli uveljavljati ter so postali kandidatje za take urade. Seveda je bilo treba velikega dela in truda ter skupne dobres volje, da smo katerega naših zrinili v mestno hišo in tako je šlo naprej drug za drugim,, da smo Slovenci v skupni vzajemnosti dosegli največjo čast ter imeli že našega slovenskega sina za župana mesta Clevelanda. Ni bil pa dolgo kot naš dober oče župan, šli smo stopnjo naprej in zopet v skupni vzajemnosti, ne glede na prepričanje, smo našega slovenskega sina pomagali postaviti na še višjo stopnjo in to je za guvernerja države, Ohio, ki je najbolj odgovorno mesto v državi. Nikdar ne bi človek ne bil verjel pred štiridesetimi leti, kaj bomo mi in kaj zmoremo, če držimo skupaj. Res star pregovor je: "V slogi je moč," katere ne premakne nobena peza, kar smo pokazali tudi mi tukaj v naši 23. vardi, ki je najmočnejša demo- / svete policiji ter nastavljenim vojakom, kam naj gredo in varujejo domove naših in drugih ljudi, kateri živijo v prizadeti okolici. Nas so spodili takrat iz naših domov na Carl Ave. Le jaz sem ostal na celi ulici in hodil gori in doli, imel sem namreč dovoljenje od policije in našega župana. Ko sem tako hodil s samokresom v roki, kar zaslišim nekak šum pri o-graji od Bonna Ave. Ko pogledam, kaj da je, -pa zagledam štiri barabe, kako se plazijo, da bi šle krast v domove, ker so bili ljudje odsotni. Ko zavpijem, kdo je in kaj hočejo v tem času, se potuhnejo in hočejo proti meni. Ta čas pa jaz sprožim samokres in v tem momentu jo oni ubere j o hitrih nog odkoder so prišli. Okrog dveh popolnoči pa pride k meni naš Eddy Kovačič in se mi začudi, da se upam sam hoditi v takem času, posebno tam, kjer je dosti barab, ki bi rade kradle. Jaz mu povem, kaj se je zgodilo malo poprej. Vpraša me, če hočem pomoč, ker vidi, da sem utrujen in zaspan, ker se mže dolgo pokonci. Jaz mu odgovorim, kaj pa ti, ne boš ti truden in zaspan; na sebe glej, ker si še mlad. Eddy mi odgovori: jaz ne gledam za sebe, jaz bi rad in hočem pomagati ljudem, ker se zavedam, da 'sem zato tukaj, da jim pomagam, ker tudi vidim, da so v sedanji uri pomoči potrebni, ko si sami ne morejo pomagati, ker so tako zbegani, reveži. Vprašam vas, dragi rojaki, kaj so ti možje dobili za plačilo? Nič posebnega. Skažimo se jim vsaj enkrat hvaležnim in jim dajmo nagrado, katero so zaslužili ter bodimo ž njimi kot so bili oni z nami. Našemu spoštovanemu Francetu Lauschetu smo se izkazali, da znamo ceniti njegova dobra dela. Vsi smo delali zanj, ne glede na versko ali politično prepričanje, skupno smo delali kot samo Slovenci, in zato smo za vse njegove dobrote, ki jih je izkazal za skupno ljudstvo, izkazali hvaležne in smo ga pomagali izvoliti v enega najbolj odgovornih uradov, to je za guvernerja naše velike države Ohio. Upamo, da nas mož ne bo pozabil ter nam tudi od tam skušal deliti dobrote po svojih močeh, ker zavedati se pač moramo, da je on sedaj guverner vseh ljudi v naši državi in ne samo Slovencev, verjamemo pa, da v njegovem srcu ne bodo Slovenci pozabljeni. Torej, kaj nas pa sedaj čaka? Kaj hočemo dati našemu j slovenskemu sinu, Eddy Kova-čiču? Dragi rojaki, nič plačila ne zahteva, toda mi se mu pa Ca verjamete iT pa ne iUIIIIUUlUIUiiit Tiste spomine iz šolskih let sem napisal, ko sem povedal rek: kjer se prepirata dva, vardo. Sedaj še nekaj, da ne pozabimo storiti. Vsi vemo, da preden je naš sedanji guverner zapustil mestno hišo v Clevelandu, se je oziral po svojem nasledniku, ki bi bil vreden biti na njegovem mestu kot župan in našel ga je, ki je resnično vreden biti nj'egoV naslednik in ki zna vpoštevati tudi nas Slovence in je dober z vsemi. To je naš sedanji župan Tom Burke. On je že v tem kratkem času pokazal, da je pr^ivi mož na pravem mestu, da ne gleda amo na svoje koristi ali koristi svojih bližnjih pri j ate- lahko izkažemo hvaležne za vsa ljev" °n pokaže' da Je,zupan njegova dela, katere je vedno j za vse< naj bo kar hoče ali kdor izvrševal v prav iskrenem na-jhoče- Njemu je pri srcu' da le menu za naše ljudstvo. Zato vstreže in zadovolji ljudi, rimu oddajmo naše glasove pri icer pa vemo' da vsem ljude™ prihodnjih volitvah in ga po-|nobeden ne more ustrecl- Še šljimo zopet kot zastopnika naše 23. varde v mestno hišo, Bog ni vsem ustregel, pa bi človek mogel? Seveda, kakor kjer nas bo zastopal. Izkažimo za vsakim' bodo tudi za njim mu naše zaupanje še zanaprej. letela polena in skušala za" Mlad mož kot je, se je izkazal, deti in ga podr6ti' a mi' SloT da mu je pri srcu njegov narod jvenci tukaj v Clevelandu, vsi in napredek naselbine, v kate- stopimo skupaj in ga podprimo ri živi pretežna večina naših | s svojimi glasovi, ker če mi Slo-in njegovih rojakov iV6hci hočemo> se nam «e more Da, naš Eddy je vedno in i nobena sila upretL Tako kli" povsod pripravljen pomagati1 čem vsem Slovencem v Cleve- svojim ljudem kar največ mu landu: Volimo za vse naše slo- so vredni našega zaupanja! Tako e mogoče. Zato, dragi rojaki, I venfe kandldate' kater> na volivni dan pojdimo na vu. | vredni našega zaupanja! Ti lišče in dajmo vsi kakor en I vam khčem 111 apell^am na vse mož glas in zaupanje našemu! nase ^venske ^i, kateri so Eddy Kovačiču. On nam vedno v sili priskoči državljani naše nove domovine Amerike in kateri imajo i pravico voliti. Pokažimo se po- na pomoč in sploh kadar se ga . kaj vpraša, zato mu izkažimo | sebno VS1' katen smo v nasi 23" svojo hvaležnost in zaupanje1 vardl; kl Je do male*>ra skora-> še zanaprej. Na volilni dan mu ; !sa sl°Ienska' in volimo za na' pokažimo vsi, da smo ž njim. sef Edlta Kovaclca in nasega in to v toliki meri, da bo kar!. sedanjega župana Tom Burke- razočaran in bo jokal od vese-ija" , . . lja rekoč: Saj so moji ljudje Pozdravljeni! Vam vsem po- vendar dobri in me imajo radi, znam rojak' . ker mi toliko zaupajo in jaz-' J' bimonclc> jim bom znal biti hvaležen in jih ne zapustim in boril se bom za njih napredek in korist. —Lycanthropist je človek, ki Torej na volilni dan stopimo! si v svoji zmedeni pameti domi vsi v volilne koče in recimo: mi, šlja, da je. volk. smo za našega Edita Kovačiča sedaj in še dolgo let naj nas zastopa in naj se bori za našo 23. 6404 Carl Ave. — V vojaški zalogi čevljev, so čevlji 142 različnih mer. Kdaj bo konec vojne z Japonci? Ako uganete, dobile lepo denarno nagrado! Da se bomo nekoliko motili in lažje čakali na konec vojne, razpisuje Ameriška Domovina tri denarne nagrade onim, ki bodo naj bližje,uganili, kdaj bo uraden zaključek vojne z Japonci. Nagrade so $100, $75 in $25 Kdor bo najbližje uganil konec vojne,, dobi prvo nagrado, drugi najbližje drugo in tretji najbližje tretjo. Kaj vam je treba storiti, da dobite nagrado? Prečitajte pazilo sledeča pravila: 1. Pravico do nagrade imajo samo naročniki Ameriške Do* movine, ki morajo imeti takrat, ko bo nagrada določena, list tudi plačan. 2. Napišite na papir uro, dan, mesec in leto uradnega konca vojne z Japonsko, kakor vi mislite, da bo. Denite v kuverto ter zapečatite. Pošljite ali prinesite v urad Ameriške Domovine, 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio. Zunaj na kuverto zapišite v levi kot: V-J. Tako bomo videli že na naslovu, da je v pismu naznanilo o koncu vojne in ne bomo pisma odprli. 3. Izbrana bo posebna komisija, ki bo odpirala ta pisma takoj zatem, ko bo predsednik Zed. držav uradno po radiu naznanil konec vojne z Japonci, kot je to storil ob koncu vojne z Nemčijo. 4. Vsa ta pišma morajo biti v uradu Ameriške Domovine do SOBOTE 1. septembra. Lahko odgovor pošljete takoj aii kadar hočete do 1. septembra. Na pozneje došla pisma se ne bomo ozirali. 5. Pišite razločno, da se bo lahko čitalo. Napišite uro, dan, mesec in leto konec vojne, ter podpišite svoje polno ime in naslov. 6. Vsak naročnik Ameriške Domovine sme napisati samo en odgovor. 7. Ako se pa primeri, da jih bo več, ki bodo dali natančno isti odgovor, se bo nagrado med nje enakomerno razdelilo. Torej zdaj pa le na delo in ugibajte! Trije naročniki bodo gotovo dobili nagrade, vprašanje je samo kateri. To je pa od vas odvisno. tretji dobiček ima pa mi jey nazaj v tista leta, ko se je i dobri učitelj Leban ubijal,; bi napravil iz mene velikier gospoda. Kot vidimo, se !jej je nakana totalno ponesreit; ; Bogu bodi potoženo. len Ampak kar. sem hotel fČe prav za prav povedati, pa mrj tako nerodno začel, je bila jra mera iz tepežev v starem fel ju, ali pa kje drugje, kjer;ga navada, da je najbolj tepeijtei: sti, ki gleda in ki hoče diftre matski nesporazum poglifo s< Ako so se začeli v vaški je s stilni manevri kake lepe nfr j lje večer, ko je bila napov^ Ri na splošna mobilizacija in je med križni ogenj in je paPPa po njem od obeh strani hUf! Nekaj podobnega se je|pr< dilo oni dan tudi na naši 1 "pod Tivoli." Že naprej f. da mi ne boste verjeli, kr1 11 res čudna prigodba, o ka», 1 tudi jaz še nisem slišal, f pak je resnična in priče ' razpolago tistim, ki mislij|~vo jih jaz vlečem izpod pair10^ Pa kako se morem, ljudjenev' ji, kar na vsem lepem kal J1 < kega zmisliti, vas vpraš$e Poslušajte, potem pa v^1 c' te, kakor hočete, ampak ;je> dilo se je. do pičice nata 0 : tako, kot bom povedal, da | Zc Ono soboto se je nekdo rJe še ceste vračal domov v sV' iev avtu. To bi bil lahko jaZi i(' pak slučajno nisem bil. I1' 1 je bližal svoji hiši, je za1/. ^ pod drevesom ob cesti zat v dvoboj. Pretepala sta s£ož': dva mlada paglavca kos jr t velika veverica. Na naši v m i • vIčen imamo po drevju namreč|. go veveric, po vrtovih pa i n' nič koliko. Zakaj sta se p,1Us bila, pd res ne vem, najbrž1 1 za kako mastno- kosilo. 1 je tudi mogoče, da je bij( aj' za komuniste, drugi pa pf,!U 1 •f S Vozniku se je zdel preW . la zanimiv, pa je avto usfmJt da bi gledal zanimiv fjem brez vstopnine. Videl -e da je bil kos močnejši, ker .'^ kal je po veverici s svojiraL^. nim klunom, da se je iz ^ ^ ga kožuščka kar prašilo.. verica, ali je bil mar v«' ^ nik, se je otepala in s%;orr dobiti kosa v zobe, pa tal i ' me znal spretno izmikati, gospa, veverala videla, da r.. -zanjo ne bo kruha, je pr^ ... svoj totalen poraz in W,rjc' gojno vdajo s tem, da siMih brnila in bliskoma sko' to 1 bojnega polja. Pri tem i mi naneslo, poslušajte in st'n ^ da je skočila ravno v aVfjv,j povabljenega 'gledalca. * pa Na, si je mislila, zdaj? ^ pa prišla iz dežja pod Mm pa v roke še hujšemu sovrgJIeni Razjarjena kot je'bila n< razom v boju s kosom, j«si z vsega drugega naskočila |ar ga sovražnika in ga \>gh pr; v prst, s katerim je ta ij p vodilno kolo. Ta se je na smrt pre4da \ ii\ začel z roko otepati |per sebe, da bi se hude ve'a mi otresel. Pa mislite, da jfepal, štajna od veverice pustilaldbil Eno figo ga je pustila. |e vz< la ga je kot s kleščami fbali, najbrže hotela s tem zne^ve i radi poraza s kosom. |te i: In morda bi bil voznikjer s; veverico za vse življenj«] čud prstu kot nekak okrasek, loma stopil iz avta, del roko if.ia! in stopil razjarjeni veVfe]a a za komat. Naj ji bo laii je meriška zemlja. | nosi Vidite, take veverice ifnrt? na naši cesti. Ako vam jfj, da za prste, ne hodite v na^i AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 3, 1945 'IT, ^etloba in senca al> SPISAL DR. FR. DETELA slikjer je bil razburjen in daril Gašper ob mizo. "Kaj S slavo ovenčana norost sejjen. Začel je opazova sred; a čim bolj jih je opa-|em sumljivejši so se mu ;el :Ce sta se le dva zaupno )a frjala, ga je obšla misel, la ta opravi j atk; če je kdo m lil za njim, se je zadri, cjerjga gleda. Preveč sem se peritegoval, je dejal; med djfcreba iti, da ne bodo mi-glili se jih bojim; tako jim škije zavežem jezike. 3 n|r je šel po dolgem času )ov| Rožmanu, kjer je dobil in fka Tetreva, ki ga je ra-dojpozdravil. Ta mož, ki amfejrajši držal Rožmano-di(ie, je bil vsakega pivca gofako vesel kakor Rož-keEakaj vsak mu je neka-nkoal vest ter ga opraviče-alid pridnimi vodopivci. . . bije Tetrev kar sramoval, i intedel sam v krčmi, zla-avi je imel malokdaj kaj pa si se prišel prepirat in zabavljat!" Tetrev in Rožman sta začela miriti, ker sta imela oba važne razloge. Čez dolgo časa je bil prišel Gašper zopet v krčmo in tako lepo je napajal svojega sorodnika; zdaj naj ga pa prežene Bric, ki morda še nikoli ni drugim za pijačo dal! Ali bi ne bilo boljše, če bi vstal in šel | Bric? Tako sta stala Tetrev in Rožman odločno na Gašper-jevi strani. Bric bi se bil rad šeprepiral; toda vrata so se odprla in v pivnico sta stopila njegov Janezek in hčerka Rozalka. Držala sta se za roke, obstala sta pred očetom, in Rozalka je rekla počasi in razločno: "Mama — rekli — domov!" "Rožman, jaz plačam," je del Bric. "Ali vidite, kako mu je od- ži nori. S pištolo sem dvakrat|72 Pint konzervirane človeške ustrelil proti njemu. Pogrešil,krvi za transfuzijo in tudi do-sem. Angleški padalec se je ločene količine penicilina, umaknil za drevo in namesto, BELO DOBIJO DELO DOBIJO i tej pri sebi.. Zato pa si jejbila roge!" se je rogal Gašper. , lolžnost, vabiti in zaba-ca I zadrževati goste. Kako ie f je, če sedi večja druš-pappaj in se človek lahko h§! Kako se zagovarja-je | pred seboj, kako braniki I ugled pred svetom! In ej * začno celo zabavljati kcM niso njih nazorov. — kar in varčnost postane 1. i potratnost in lenoba e s^z dolgovi se ponašajo ;lij|tVo jih ne plaši več. ,a#ožak je bil Tetrev, ki ijePeV6de primaknil svojo ka)]1 Gašperjevemu litru; ■ašle začel hvalisati, kak l vfr da Je Gašper, kakšno alclje, kakšno živino; sa-atako naJ gleda, da se ne Jat zaka-i denar še ni vse d0 le poglej ga, jkako je 41* gilozman," je dejal Tet-)s ji.i tudi tebe niso same išjAmpk to te vprašam, ečfčemu naj bi se jaz tru->a llimam nič otrok. Potem e p|| nisem več mlad; štiri jbrj>m imel kmalu na hrb-1, . bil' aj' ko se je tako po-L ppiu je pa še žena ušla." rJ" se čudil Gasper, (L. Mosely, vojni poročevalec padalcev) Tako zbeganega nacista še nikoli nisem srečal, kakor je bil mlad nemški častnik, ki sem ga videl v Normandiji. Ves obupan je sedel v sobi ob-vezovališča v bližini mesta Caen. Ko sem se mu približal in ga nagovoril po nemško, mi je dejal: "V časopisu naše stranke sem čital, da so Angleži trapasti. Seveda tega nisem verjel. Veliko sem potoval po tujih deželah, pa sem zato tako sodbo o Angležih smatral za golo propagando. V zadnjih 24 urah pa sem se prepričal, da je to gola resnica. Angleži so trapasti, naravnost nori . . ." Nato pa je precej jezno dostavil : "Sicer je pa vseeno; reči pa moram, da je to bila s "Tebe še zmerom lahko po- slavo ovenčana norost." da v Črnomelj. Ja je šla?' uim 1 r. jem kuha, če je še tam." kJ Bric s čevlji. Rož- liJ rodbina Je bila namreč (rojna, in en par Rož- ;Mi čevljev je imel Bric delu. včf- . , , Jje p rise del, si podpri komolcem in gledal Ga- , Jme gledaš?" ga je na-■u Gašper. i pro znan se mi zdiš," je °.ric. "Ali ti je kaj dolg- s . Mihu?" k0; to tebi mar!" ni m "I mi ni veliko, ampak h tako mislil, ker sta si dva takšna prijatelja." ., pa hočeš s tem reči?" ^ . Nič. Jaz, samo pra-1 %nj>ak kaj si tako hud? rajeni se ti ne izplača, ker mč ne bojim. Glej, kako Jes! Zdaj teče%že šesto le-la§ar .ie umrl* je umrl Miha, ali /gl prav, odkar so ga ubi ta |j bodem, samo Miha mi je treba v misel vzeti," se je obračal Bric nazaj, ko sta ga peljla o-troka proti domu. Za njim sta zabavljala Gašper in Tetrev in Rožman jima je pomagal. "Govoriti zna vsaka žaba," se je jezil Gašper, "ampak kdor je mož, naj dokaže, kar govori!" Razgret od vina in jeze je prišel Gašper domov. V sobi je še gorela svetil j ka in Jerica je sedela pri omreženi postelji svoje hčerka ki ni mogla zaspati in je vedno povpraševala, kje da je oče in zakaj da je bil hud; saj bo ona vedno pridna, se ne bo nikoli jokala, nič pobila in nobene obleke raztrgala. Deček je že spal pri peči. "Zakaj nisi v postelji?" je vprašal mož. "Jaz ne morem spati/' je dejala žena, ne" da bi se ozrla. "Leč-pojdi!" je dejal trdo Gašper. Jerica ga je začudena in nejevoljna pogledala. "Tako se reče psu," je dejala užaljena. "Kaj me tako gledaš?" je za-rohnel mož. Mala Jerica je zagnala jok in se stisnila k materi; deček je planil pokonci in gledal preplašen očeta in mater. Gašper je upihnil luč, legel in zaspal. Jerica pa ni mogla spati. Prihajalo ji je na misel, kaj da so ji prerokovali ljudje pred poroko, kako so jo svarili. Ona pa se je bila zanašala na svojo ljubezen, ki bo vse premagala. Kako škodoželjno bo govorila zdaj vsa vas o domačem prepiru, kako jo bodo hodili tolažit nekdanji svetovalci i'h preroki, češ, zakaj ni njih poslušala; sama sebi naj sedaj pripiše nesrečo. In kdo je kriv? Mož Gašper. In kaj mu je storila ona? Saj dela zanj in za otroka od jutra do mraka in nobene žal besede še ni slišal iz njenih ust. Sam Bog ve, kaj je vzrok. Ali ni čudno, da se razsrdi, če vzame ona Miha v misel ? In ta strah ponoči in ti čudni spomini. Vse te hude misli so se začele dražiti in vezati v grozen 'sum, ki ji je obtežil glavo in srce. da bi streljal nazaj je na mo je veliko presenečenje zakričal po nemško: 'Povejte, gospod častnik, ali imajo vaši mladiči pogrinjala, da bi si jih izposodil?' " "Kdo ste vi? Kaj gobezda-te neumnosti?" sem ga vprašal. "Iz načelnih vzrokov nisem borec!" mi je odgovoril mirno padalec. "Kaj pa potem počenjate tu?" sem ga vprašal. "O," mi je odgovoril padalec, "med pohodom smo izgubili" pogrinjala, imamo pa nekaj ranjencev — tudi Nemci so med njimi — ki smo jih spravili v neko hišo tu zgoraj. Nekaj moram najti, da se segrejejo. Presneto mrzlo je ob jutranjih urah v teh krajih. Ali bi mi ne mogli pomagati?" * * Seveda Anglež z načelnimi predsodki o ubijanju ljudi in To je bil moj prvi razgovor j brez orožja ni mogel Nemcu s sovražnim častnikom, odkar j dopovedati, kako je prav za smo se izkrcali na francoskih Prav s to stvarjo na svetu, tleh. Poskušal sem ga pomiri-j Ko so prvi padalci in jadral-ti, da bi kaj zanimivega iztis-^i 7. junija pristali v Norman-nil iz njega. Pripovedoval je jdiJi, je bilo v njihovi družbi nekako takole. j tudi večje število bolničarjev S svojo četo je bil na ma- i" pomočnikov, ki so pripadali nevrih. Vežbali so obrambo ! vojni bolnišnici. V prvih ju-proti padalcem in jadralcem, pranjih urah so imeli precej iz-Premikali so se po gozdovih in |gub tako na mrtvih kakor tudi sadovnjakih v dolini reke Or-!na ranjencih, ne, ko so v zgodnjih jutranjih j. Padalski oficirji in moštvo, urah prvega invazijskega dne ki so imeli drugačne nazore o nenadoma zaslišali grmenje neobhodni potrebi obrambe angleških letal. Že čez nekaj i domovine, so kljub temu obču-minut je pričelo snežiti britan-1 dovali mirne, požrtvovalne in skih padalcev, ki so pristajali sposobne reševalce človeških na francoski zemlji. življenj, čeravno so si bili v "Svoje ljudi sem porazdelil nazorih različni. Delo bolni-po mestih, koder so pristajali carjev v prvih invazijskih ted-padalci. Opozoril sem jih naj ni'h spada gotovo med najbolj bodo neusmiljeni in priprav- junaška del-a te vojne, ljal sem se, kako bom pokon-1 Zdravniki in njihovi pomoč- čal prvega Angleža, ki mi pride pred oči." Nacistični častnik je skremžil obraz. "Kaj se je zgodilo, ko sem zagledal prvega Angleža, je dokaz za niki so prihajali s prvimi valovi letal in z ostalimi bojevniki skakali. S seboj so prinesli ce- .. . lotno opremo za poljsko bolni- »ekdai^ febojgancan Frank Kakor ostale enote ta-'Zorman> stai' 51 let P° cinu Je Ob 11. uri dopoldne prvega dne) invazije so bolničarji izvršili pet velikih operacij in to v gozdu, kjer jih je sovražnik na 100 jardov daljave obstreljeval. Eden izmed bolničarjev mi je dejal: "Obstreljevanje nas ni prav nič motilo. Lahko ranjene vojake in take, ki so lahko na operacijo počakali, smo nosili na obalo. Kar tu delamo so samo zelo resni slučaji, pri katerih je vsaka minuta časa dragocenost." Bilo je več voj-akov, ki bi gotovo pomrli, če bi jih nujno ne mogli operirati. Naša mala bolnišnica je v treh dneh obvezala 300 vojakov in izvršila 60 operacij. Vse to sta napravila dva mlada operatorja. Pri neki priliki so nacisti vdrli v neposredno bližino farme, kjer je bila nameščena bolnišnica in streli so padali iz vseh strani. Naš bolničar je ravno prevezoval trebušno rano nekemu ranjencu, ko ga je krogla zadela v hrbet, še predno bi se lahko zvrnil na pacienta in ga mogoče s težo svojega telesa zadušil, ga je zagrabil tovariš, odstranil in nadaljeval njegovo delo. Operacija se je nadaljevala in je bila tudi uspešna. Delo padalskih zdravnikov in njihovih pomočnikov, ki so neborci iz načelnih razlogov, je v resnici junaško delo. Danes pozdravljam njihov pogum, neutrudljivost in spretnost. -o-- IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI Sheboygan, Wis. — Po sko-ro 25-letnem službovanju v armadi se je zopet vrnil v civilno življenje s -častno odpustnico THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za hišno oskrbovanje ZA POSLOPJA V MESTU Poln ali delni čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo _THE OHIO BELL TELEPHONE CO. 1 ANY BONDS TODAY? By Grade AH-wo anil George Bum Illustrated by Eric Ericson V i a i ®mc.0, r""""i bil strelski saržent in zadnja le- moJe prepričanje, da so Angle- k0 imajo tudi padalci s seboj |ta ^^ y Navy Yardu v Virginiji. V prvi svetovni vojni je bil v Franciji. Duluth, Minn. — V bolnišnici St. Mary's je bil že dvakrat operiran Viktor Blazevich iz New Dulutha. — Iz iste bolnišnice se je po več kot mesecu dni vrnil domov k svoji družini Jakob Kump iz farmarske naselbine Rauch, Minn. -— V Wanlessu blizu Buhla je umrl Spero Smila-nich, star 62 let, na Elyju pa Matt Marolt, star 56 let, in žena Franka Zaverla, stara 55 let. Canton, O. — Dne 26. maja je umrla Terezija Brus, stara 58 let in doma iz Babnega polja pri Ložu, odkoder je prišla v Ameriko pred prvo svetovno vojno. Bila je članica SDZ, SžZ in samostojnega društva Domovine v Barbertonu, kjer je živela s svojo družino dolgo let. Tukaj zapušča moža, tri hčere in sina (v armadi). Salt Lake City, Utah. — V Van Nuysu, Cal., se je 22. maja v letalski nesreči ubil kapitan Michael F. Dekleva, ki živi tu- "IloslrnJn yourself, Leo. Ho buys a War Boud every week. kaj. On je služil letalskem: Za čiščenje uradov transportnem poveljstvu in bil! . , V.X¥ , ^ ■ ,, I Sprejme se ženske za čišče-veekrat preko morja, 14 mese- nje uradoy od cev tudi v Evropi, odkoder se je nedavno vrnil. Star je bil 28 let in rojen v Hiawathi, Utah. Poleg matere zapušča tri sestre in dva brata (enega pri mari-nih, drugega pri letalcih). Sheboygan, Wis. — V bolnišnici sv. Nikolaja se nahaja rev. James Cherne. Ely, Minn. — Po dveh mesecih bolezni je 2. junija umrl v bolnišnici Frank Rozman, star 57 let in doma iz Stražišča pri Kranju, odkoder je prišel v Ameriko pred 30 leti. Zapušča ženo in dva sinova, od katerih je eden v Nemčiji;' sin Fred je bil slučajno na dopustu po vrnitvi iz Evrope. Dva njegova sinova sta bila ubita v vojni, prvi leta 1943, drugi pa 1944. Tukaj zapušča tudi hčer in brata Valentina. — Pred tremi tedni je umrl star pionir John Gnidica, doma nekje na Dolenjskem in star 76 let. Ves čas je živel na Elyju. Zapušča ženo in sedem poročenih hčera. — Dnei 8. jun. je bil pokopan Matija Kovach, star 57 let in doma z Griča pri Črnomlju. Bil je samski in veteran prve svetovne vojne. Zapušča več sorodnikov. Chicago. — V Lafayettu, Ind., je umrla Anna Sedlak, stara 76 let, doma od Črnomlja na Do- Hiše naprodaj lenjskem in v Ameriki čez 60 Na Taylor Rd. blizu Euclid let. Zapušča pet sinov, tri hče- Ave. 5 in 5 sob, za 2 družini; re, med njimi Mrs. Anno Miško cena $6,800. 10 zvečer do 6 zjutraj Dobra plača od ure Zglasite se Marquette Metal Products 1145 Galewood Drive __(x) Kuharica ki bi imela v oskrbi 2. Sift, od 3:30 do polnoči. Mi bi radi dobro kuharico, ki zna pripraviti dobra, tečna jedila. Majhna tovarna. Prijetni delovni pogoji. Posebna transpor-tacija aranžirana. Dobra tedenska plača in overtime. Eaton Mfg. Co. E. 65th St. & Central Vzemite Central Ave. bus ali Scovill ulično karo. _____(154) Sprejme se dve ženski za čiščenje, obe za ponoči. Zglasite se v uradu na 842 E. 79. St. ali pokličite HE 2000. (x) ~ iirr ogTasi" iz Chicaga, več vnukov in pra-vnukov. Pokopana je bila v Ca-lumetu, Mich., kjer je živela skoraj ves čas razen zadnjih nekaj let. Ely, Minn. — Tukaj je umri za pljučnico Frank Samec, star 49 let in rojen na Elyju. Zapušča ženo in dva mladoletna sinova. Waukegan, 111. —- Umrl j t Rudolph Skala, star 59 let in doma iz Ljubljane. Bolehal je dalj časa radi. uljesa na pljučih in bil tri tedne v bolnišnici v Chicago. Bil je aktiven na kulturnem polju kot pevec in igralec, pri Slovenskem domu, zadrugi in samostojnemu društvu Zapušča ženo Rozi. "mTU'TGLAII „„,„-. .. . , , . Hčerka je pojemala še v spa- h' kd0 bl ^ nju. Gašperček, ki se je bil skril podiodejo, pa je preudar-Jal v neizkušenem srcu, kaj da to pomeni. Ker se mu je smilila mati, se je jezil na očeta, ki ga še nikdar ni videl s tako spačenim obrazom. Zjutraj je vstala Jerica, ko je mož še spal. Hodila je po prstih, da bi ga ne prebudila, in premišljevala, kaj da prinese novi dan. Nadejala se je, da jo poprosi mož odpuščanja in bala se je razgovora ž njim. Neprijetnih sluten j pa ni mogla popolnoma odgnati. ' Oblekla je otroka, postavila zajtrk na mizo in odšla za deklo na njivo. (Dalje prihodnjič.) reida veš ti kaj ?" se je je-ti Iper in postavil kupico ve| mizo. "Saj si se, tudi a tepal, dokler ti ni Rozala ilaBdbila. Ali ti niso hote- • le vzeti cerkovništva, ker u.J>ali, da boš začel ljudi ne^e metati, kako si me- !te iz krčme?" lifcjer spomin imaš, Gašper, m čudno, da bi bil ti Miha Tma pozabil. Takšna > ^Ja! vedno sta se ,ku- :' lla a i bila skupaj tepe- 1 je bil tisti oklešček, ki ! n°sil, tvoja smrt ali Mi-jfnrt?" • * Jj' da tv°.ia ne bo!" je u- Peč naprodaj Proda se peč na premog, leti stara. Zglasite se med 5 in 8 uro zvečer na 1019 E. 66. Place. ' (158) Proda se hiša na E. 71. Cesti, 10 sob, za 2 družini, porč spodaj in zgorej, furnez, 3 garaže. Vdova prodaja zaradi odhoda iz mesta. Vselite se lahko tekaj. Za več informacij pokličite HE 6054 po 6 uri zvečer. (155 Na E. 74. cesti, 5 in 5 sob, cena $6,300. . Na E. 148. St. in Lake Shore Blvd. 6 in 6 sob, za 2 družini; j ako zmerna cena. Na E. 152. St. za 2 družini, > in 5 sob, cena $6,850. Na E. 185. iSt. 6 sob za 1 iružino, cena $7,950. Zidana 6 sob za 1 družino, blizu cerkve Marije Vnebovze-:e, cena $6,300. Na Holmes Ave. za 2 druži-rti, 5 in 5 sob in 4 sobe za 1 družino. Se mora prodati radi zapuščine; j ako zmerna ce-:ia. Za podrobnosti vprašajte Joseph Globokar 986 E. 74. St. HE .6607 Lepa prilika Mrs. Strriad prodaja svoje gostilniško podjetje z D-3 licenco, z vso opremo in tudi poslopje: prostor je na 1315 E. 53. St. in dela j ako dober promet. Poslopje je vse • v prav dobrem stanju. Zglasite se tam ali pokličite: EN 9331 ali IV 711D. (155) Hiše naprodaj Proda se 5 sob bungalow na južnovzhodni strani mesta, blizu šol in transportacije, velik lot. Hiša 7 sob, pol akra zemlje, v jako dobrem stanju. Se proda ali zamenja za manjšo hišo. Za več informacij pokličite MI 3088. * (153) Zavezniki v Nemčiji odpirajo šole. — Mladina v mestu Aachen, ,-m Nemčiji, od prvega do četrtega razreda je zbrana na šolskem dvorišču, ko je bilo naznanjeno, da se bo pričel pouk, pod nadzorstvom zavezniških vo jaških oblasti, katerih namen 'je uničiti na-zijske metode poučevanja in poučiti mladino v demokratskem duhu. Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevje. Cene zmerne in fino delo. FRANK MARZL1KAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) Popravljamo Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, šivalne stroje in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom. St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7215. Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5200 550 E. 200. St. AMERIŠKA DOMOVINA. JULY 3, 1945 svoje oddelke za nekaj kilo- je glasilo naročilo metrov s sedanje črte!" bojnega sveta, čer M. Jacoby - R. Leigh POROČNIK INDIJSKE BRIGADE ROMAN bojnega sveta, čeprav bi bil sam rajši storil drugače. Toda Ko se je sir Charles Mace- kakega samolastnega koraka field vrnil čez nekaj časa v'ni mogel tvegati, saj je komaj svojo sobo, je nekaj minut ob-Jpred kratkim prišel na Krim in sedel za mizo in mislil težke je bil še premalo poučen o vo- Florence se je po prihodu na kor že neštetokrat poprej, raz-Krim takoj spravila na boj govarjali o tem, kakšne mož-proti koleri. Imela je srečno nosti se kažejo, da bi zavzeli roko, zagrabila je tam, kjer je Sebastopolj. bilo treba: skušala je prepre-j Vsi ti bolj ali manj odločni čiti vsa okuženja. V kratkem obrazi starih poveljnikov in času je tako znatno zmanjšala število smrtnih primerov v zavezniški vojski. Iz Anglije so prihajale velike pošiljatve perila, zdravil in vsega, kar je dozdaj manjkalo vojski na Krimu. Tudi to je bila zasluga Florence Nightin-galleove . . . V teh mrakotnih, deževnih dneh pod konec oktobra je bilo to dekle edina svetla podoba za vse vojake, ki se niso bali smrti, pač pa so trepetali pred bolnišnico in pred ležanjem v umazaniji. To je bilo hujše od krogel, to je bilo počasno, a zato nič manj gotovo in zanesljivo umiranje . . . Vojaki so drug drugemu pred vsakim bojem obetali, da si bo vsakdo od njih z vsemi silami prizadeval, da bo njegov tovariš prišel v barake Florence Nightingalleove, če bo ranjen. Samo vojaki .indijske brigade so imeli pred sabo drugo podobo, v katero so upirali svoje poglede: to je bila postava Su-rata, ki jim ni nikdar izginila izpred oči. Vsako jutro so se znova nadejali, da bo nazadnje vendarle prišlo povelje za naskok na Balakavo, kjer je tičal Surat-kan, ki'ivec klanja v Chu-kotiju . . . Indijska brigada se umakne Vstalo je sivo, težko jutro petindvajsetega oktobra. Navsezgodaj je bilo oblačno, brezupno kakor vsak dan, toda proti devetim so se oblaki razpo-dili, tako da je dan dobil nekaj veselejše svetlobe. V sobi glavnega stana so se dobili Omer-paša, lord Raglan, general Canrobert, sir Charles Macefield in še nekaj višjih častnikov iz francoske, angleške in turške vojske. Miza, za katero so sedeli generali ,je bila pokrita z velikimi generalstabnim'i zemljevidi in načrti vojnih položajev. Gospodje so se danes spet, ka- V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA, SINA IN BRATA Pvt. Charles J. Marzlikar ki je daroval svoje mlado življenje za svobodo In domovino 31. julija 1944. Srčno ljubljeni sin In brat. umrl si za svobodo sveta In sedaj počivaš v hladni tuji zemlji, a duša Tvoja vrh neba uživa večno rajsko srečo v objemu večnega Boga. K nam pa žalost se je naselila, ki nas ne bo nikoli več zapustila, orl nas prej ne bo veselja, 3okler skupaj 9 Teboj se snidemo. Žalujoči ostali: SOPROGA, OČE, BRAT in SESTRE. Cleveland, O. 3. Julija 1945. častnikov so bili danes dosti bolj zaskrbljeni kakor pa po navadi. Francoski mornarici so Rusi zadali težak udarec: večina njenih bojnih in za boj sposobnih ladij je bila potopljenih. To je bila posledica bitke, v katero so se po neprevidnosti in na lastno pest spustili francoski poveljniki. General Canrobert, ki ga je ta poraz najbolj tri, je nenadno udaril po mizi in vzkliknil : "Gospoda, skrajni čas je! Moramo se odločiti za to, da naskočimo Sebastopolj, če ne, ne bomo prišli nikamor!" Lord Raglan mu je pritrdil: "General Canrobert misli, da je skrajni čas, da izvedemo ta napad, ker nam polagoma zmanjkuje streliva in, kar je hujše od tega, zmanjkuje nam vojakov ..." Nato je povzel besedo general Canrobert: "Lord Raglan me je docela prvilno razumel in se mu za to zahvaljujem. Zavezniško bro-dovje v Baltskem morju, ki naj brani Rusom izhod iz Finskega zaliva, nam nič ne koristi, marveč samo slabi naše bojne sile. — Pri Sinodi je rusko brodov-je potolklo turške bojne ladje. — Sodeč po teh in takih pomembnih dogodkih, ne morejo pričakovati, da bomo dosegli odločitev, ki bi bila ugodna za nas, na morju, s pomorskimi boji . . . Torej moramo čim prej preiti v naskok na kop nem, da kar se da kmalu osvo jimo Sebastopolj. Vsekakor moramo to storiti še pred zimo, če ne, utegne biti ta za nas usodna . . ." Lord Cardigan, vrhovni po veljnik angleških bojnih sil na krimskem bojišču, je pogleda najprej lorda Raglana, zatem pa Francoza Canroberta, ki sta svoje besede izrekla prav za prav njemu, saj je bila kočna odločitev odvisna* od tega, kaj bo sklenilo angleško vojno po veljstvo. Dejal je: "Do zdaj še nismo dobili u godne prilike, da bi bili o pra vem času lahko naskočili Se bastopolj. Prva stvar, ki jo moramo narediti je, da umak nemo indijsko brigado iz prvih položajev in postavimo kam drugam! Ti oddelki so dozdaj največ trpeli. Zato je nujno potrebno, da se vojaki najprej odpočijejo, če hočemo, da bodo spet za kako rabo. Šele po tem bomo lahko mislili na to da s skupnimi silami, z angle ško in francosko konjenico skušamo predreti po Dolini smrti na višine okoli Balakla-ve. To je po mojem edina pot do osvojitve Sebastopolja. Sire Charles, kaj mislite o tem vi? Macefield ni bil prijatelj dolgega besedičenja in je deja na kratko: "Docela se strinjam z vašim predlogom. Za tak poskus je treba, da so vojaki telesno in duševno dovolj močni in pri pravljeni!" General Canrobert je vstal: "Torej, kakor vidim, gospodje, smo vsi približno enih misli. Zato je najboljše, da ostanemo pri tem: Najprej bomo prestavili indijsko brigado in jo poslali na oddih. Čez nekaj dni Ibomo .potem lahko naskočili! Sir Charles, prosim vas, da bi dali generalu Warrentonu takoj potrebno povelje glede in. dijske brigade, naj umakne misli Moral se je spominjati tistih usodnih vojaških vaj v Lohari, za katere je dal svoje pritrdilo, ko je nesposobni glavni štab v Kalkuti zahteval to od njega. Po tistem strašnem pokol ju nedolžnih v Chukotiju, do katerega bi zatrdno, ne bilo prišlo, če bi ne bili večjega dela konjenikov indijske brigade poslali na vaje v Loharo, ga je neprenehoma mučila misel, da je on zakrivil to nesrečo, če ne jaškem položaju na bojiščih. Ta trenutek je zaslišal trkanje na vratih. Vstopil je major Geoffrey Vickers, ki je prinesel neke spise od generala Warrentona. Ustavil se je pred guvernerjem, pozdravil in povedal: "Sir, poslal me je general Warrenton, ki vas prosi, da bi podpisali te listine." "Položite jih na mizo! Sedite." Vickers prvi trenutek ni ra- naravnost, pa posredno, ker jejzumel, kaj mu naroča guver-takemu nesmiselnemu načrtu ner. Saj ni prišel k njemu na pritrdil Zdaj ko je moral dati zapoved generalu Warrentonu, naj se s svojimi oddelki umakne, je premišljeval in prišel do spoznanja, da bo tako povelje vzbudilo nevoljo in bo neugodno vplivalo na razpoloženje angleških konjenikov, ki jih je razjedala želja, da bi planili na balaklavske višine, kjer je' tičal Surat-kan . . . Toda moral je Warrentonu razgovor, marveč po službeni poti. A sir Macefield je dejal še enkrat: "Sedite! Moram vam narekovati važno naročilo za generala Warrentona!" Zdaj ga je Vickers poslušal. Prijel je pero in čakal. Ves je gorel od razburjenja. Nazadnje bo vendarle prišlo tisto, kar čakajo že mesec dni! Zdaj bodo konec koncev le dali zapoved, naj indijska brigada na- zapovedati tako, zakaj tako se skoči Balaklavo! Zato je ven- dar tudi prišla iz Indije sem i. . . ! | "Pišite!" "Povelje . . . Štev. 117'4. Zaupno. Njegovi ekscelenci brigadne-mu generalu siru Benjaminu Warrentonu, štab indijske brigade. Takoj po prejemu tega povelja se mora vaša brigada u-makniti za tri kilometre iz sedanjih položajev in tam čakati nadaljnjih povelj." Vickers je odložil pero, še preden je sir Charles dejal, da je narekovanje končano, in je guvernerja gledal, kakor da ne razume, kaj mu je pravkar narekoval. Čez čas je vprašal: "Indijska brigada se bo u-maknila?" "To je zapoved vrhovne&a poveljnika!" Vickers je vzkliknil: "Toda, saj Balaklavi poveljuje vendar grof Volonov in — Surat-kan je z njim!" Sir Charles mu je odvrnil z mirnim glasom: "To tudi mi vemo!" Zdaj je Vickers vstal in gledal Macefielda, ki je ta trenutek držal v rokah napisano zapoved, katero je narekoval Vickersu in bral, če je major prav napisal. Finančno poročilo ST. CLAIR SAVINGS & LOAN COMPANY 30. JUNIJA 1945 IMETJE Gotovina na rokah in v bankah _ ____$ 686,304.97 United States vladni boridi _ _ r _ _ • _ _ 1,204,500.08 Posojila na prve vknjižbe_______________2,31 6,370.37 Nepremičnina — bančno poslopje_____41,000.00 Nepremičnina — za prodajo _ ______6.00 Pohištvo in oprema _ ___________ 900.00 Vloge v drugih posojilnicah______________3,700.00 Delnice Federal Home Loan banke _ _ _ 21,000.00 Vse drugo imetje_________________4,715.14 Skupno imetje _ _ ---------_< 278,496.56 / OBVEZNOSTI Hranilne vloge ---------------$3,549,923.38 Posojila v delovanju in Escrow vloga___ 1 05,258.34 Izposojeni denar------------- 270,000.00 Izposojevalni sklad za zavarovalnino in davke----------------- _ 39,278.37 Vse druge obveznosti___________ 6,543.37 KAPITAL IN PREOSTANEK Stalne delnice________$1 17,927.58 Nerazdeljen dobiček _____ 34,565.52 Rezervni sklad _______155,000.00 307,493.10 Skupne obveznosti___________$4,278,496.56 VSE VLOGE SO ZAVAROVANE DO $5,000.00 PO FEDERAL SAVINGS & LOAN INSURANCE CORPORATION, KI JE LAST ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIŠKIH. Vse vloge, ki jih sprejmemo do 10. julija, bodo dobile obresti od 1. julija. KUPUJTE UNITED STATES VOJNE BONDE PRI NAS V vašo priročnost je posojilnica odprta vsak petek od 9. ure zjutraj skozi do 8. ure zvečer. Japonci sestradali Japonca. — Japonec, kater eg zajeli vojaki 38. divizije ob zavzetju Wawa Dam na zi St. ; JOLIET, ILLINOIS ke .hv! thJTHJTJlJriJTJTJTJT^ 9 i