Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru 8 pošiljanjem na dom celo leto K 4.— leta „2.-za Setrt leta I,—
Naročnina se pošilja upravništvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hštv. 5. List se pošilja do odpovedi.
Deležniki katol. tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.

SLOVENSKI
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Posamezni listi dobč se v tiskarni in pri gospodu Novak-u na velikem trgu po 10 h.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo.
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h."
Inserati se sprejemajo do srede opoludne.
Stev. 48.
V Mariboru, dne 29. novembra 1900.
Tečaj XXXIV.
Ne dajte se premotiti!
Volitve v državni zbor sploh vsakikrat vznemirijo prebivalstvo, a letos je še ta vznemirjenost večja, ker je časa dovolj, da se razvije do najvišje stopinje. Z razburjenostjo pa raste tudi razcepljevanje duhov. Na Spodnjem Štajarskem vlada v tem oziru že velika zmešnjava. Hribar bi rad na vsak način prišel v državni zbor. Njegovemu vzgledu so sledili Fr. Pukl, Janez Vissenjak, Franc Bračko in Ludvik Kresnik. Volilci se begajo in rotijo in prigovarjajo za tega in onega kandidata. Toda naše dobro krščansko in slovensko ljudstvo opominjamo, da se ne da premotiti, ampak da ostane zvesto pri kandidatih složnih štajarskih Slovencev. Ti kandidatje so za peto kurijo gospod Josip Žičkar in Fran Mlakar, za kmetsko skupino vitez Berks, dr. Ploj, Fr. Robič in za mestno skupino dr. Dečko in dr. Pipuš. Za vsako drugo ime imejte gluha ušesa.
Letos se toliko govori o Slomšekovem duhu in vse kliče: Delajmo v Slomšekovem duhu! Evo, poslušajmo, kako je Slomšek govoril 1. 1862 vsem Slovencem zaradi volitev:
»Prosim vas v imenu vaše in naše bla-gosti in sreče, ne držite nemarno križem svojih rok, in ne pustite, da bi vam drugi postiljali, malopridni, široko-ustni ljudje po svoji spačeni volji! Odprite oči, oglejte s; dobro, koga boste izvolili, potem pa krepko pristopite in si izvolite može po božji volji modre in pravične, srčne in resnične! Pa to vam povem, ne izbirajte jih po njihovih sladkihobljubah,
zakaj kdor preveliko obeta, premalo dopolni. Izvolite si svoje može po njihovih dosedanjih delih, kako so se med vami do-sedaj nosili in dobrega storili. Še enkrat vam rečem: volite modro, izvolite dobro!«
Kdor se klanja Slomšekovemu duhu, naj uboga njegove besede.
Volilno gibanje.
Narodni volilni oklic. Na našo pritožbo v zadnji številki »Slov. Gospod.«, da nismo dobili oklica za državnozborske volitve, vposlal nam je narodni volilni odbor pojasnilo in zagotovilo, da nam je bil oklic tokrat gotovo doposlan. Ker nimamo nobenega vzroka dvomiti o tem zagotovilu in ker pritrjujejo temu tudi naši storjeni informativni koraki, moralo se je pismo izgubiti v naši tiskarni, kajti naše uredništvo ga ni dobilo v roke. S temi vrstami pa umaknemo našo zadnjo trditev nasproti narodnemu volilnemu odboru v Celju.
Mariborski okraj. V Vuhredu je zmagala slovenska stranka. — V Ribnici so vsled slabe organizacije na slovenski strani zmagali socialdemokrati. — V Lembahu in Bistrici so izvoljeni slovenski volilni možje. — V Hočah so v četrti kuriji zmagali katoliško-narodni volilci, v peti kuriji pa nemški na-cionalci.
Volilni shod v Šoštanju. Kandidata gsp. Hugon vikez Berks za kmečko skupino Celje-Brežice in g. dr. Ivan Dečko za mestno skupino Celje-Brežice, predstavita se volilcem
v nedeljo dne 2. decembra t. 1. popoludne ob 4. uri v veliki dvorani hotela »Austria« gosp. Rajšterja v Šoštanji. Narodni volilci se vabijo k obilni udeležbi.
Volilni shod v Brežicah, ki sta ga
sklicala v nedeljo 25. t. m. kandidata vitez Berks in dr. Dečko, se je vršil sijajno, pa mirno. Zbralo se je toliko volilcev, da je bila dvorana »Narodnega doma« natlačena, med njimi je bilo mnogo meščanov in posebno lepo število županov brežiškega okraja. Enoglasno in z velikim navdušenjem je odobraval shod program imenovanih gospodov, zlasti dr. Dečka, ter pritrdil njuni kandidaturi. Oba sta obljubila, potegovati se ne le za splošne interese slovenskega naroda, temuč še posebej za interese brežiškega okraja glede uravnavanja Sotle, odpravljenja vinske klavzule, grajenja savskega mostu itd., ter v občno zadovoljnost odgovorila na stavljene interpelacije. Oba sta se izrekla za delovanje državnega zbora. O 5. kuriji pa ni bilo nobenega razgovora.
Na Frankolovem sta bila dne 22. t. m. dva Žičkarjeva pristaša izvoljena kot volilna moža.
Konjiški okraj. Volitve volilnih mož občin konjiške okolice, Tepanje, Bezina v V. in IV. kuriji izvršile so se popolnoma vse zanesljivo za Žičkarja in Robiča. V občini trg Konjice je zmagal v V. kuriji seveda Lavrič s svojimi usnjarji. Slovenci se volitve v trgu niso udeležili. — V občini Okoško izvoljena sta dva za Žičkarja in Robiča, isto tako v občini Kot.
Listek.
Velečastnemu gospodu Lovrencu Hergu,
stolnemu proštn,
prilikoj njegovega vmeščenja dne 20. novembra 1900.
A honet man is the noblest work of God.
Pope.
Mož poštenjak je najlepša božja stvar.
Mnogozaslužni rojak, Ti osivel si v službi cerkveni, v službi, katero imaš skoro že petdeset let.
Lepo število je to, a bolj hvalevredna marljivost, ki Te vodila je v njem, ki Te v njem vodi še zdaj.
V službi Te spremljal je trud, spremljala skrb, njegova nevesta, lepih to svojstev je par, ki ne miruje nikdar.
Dostojni trud, velika skrb korist sta rodila, ktera je Tebi na čast, Tvojim rojakom v pomoč.
Kakor po noči neb6 nam kitijo zvezde brez-brojne, mnogo čednosti tako kitijo Tebe lepo;
Kakor vesela pomlad oživlja vesoljno prirodo, vzvišeni Tvoj poklic živo v nas radost fiucfT;
Kakor v jeseni drevo lepša sad, Tebe vzviša poštenje,
Kdo je ko mož poštenjak solnčnemu blesku enak?
Veri svetilnik bleščeč skrbno se boreč za
Mnogo let stvarnik Ti daj delati narodu v prid! —	Božidar Flegeric.
Na lovn.
(V. Kosmdk. — Jan Stanovsky.)
(Dalje)
Glava mi je klesla omamljena k zemlji; ovil me je sladek duh, sladek kakor vonjava spom-ladnega gaja in kakor poljub plamenih ustnic mi je zagorel na licu . . .
»Sak . . ., kaj je to?! je zaupil nekdo zraven mene.
Prebudim se, skočim po konci--
mlinar je ležal povnljen in gledal čez ramo v gozd neumno, kakor če kdo stopi iz najhujše teme naglo v čez mi ro osvetljeno sobo.
Rečem: »Kaj se je zgodilo?«
»Eh, zlodej ve, kako se je to zgodilo, da sem zaspal?! Naenkrat me nekaj povabi, pogledam — bil je jelen. Skočil je tukaj iz gošče naravnost čez me in predno sem po-padel dvocevko, mi je že bil iz streljaja. In ta pes tukaj, mrha se niti ne gane. Glejte, glejte, že se nama bližajo in jaz sem vse zaspal. Toda nič ne povejte, sicer naju zasmehujejo.«
»Malo pomaga skrivati«, sem rekel, vsaj so naši sosedje videli, v katero stran jo je popihal«.
»Nu, zgodilo se je; kaj storiti?« se je tolažil mlinar. »Zgodila se je nezgoda danes tudi že drugim. Le glejte zdaj, da streljiva nekaj. Pokajte korajžno po vsem, naj bo, kar hoče, — če tudi koža«.
Stopila sva vsak na svoje mesto. Gonjači so se nama že bližali, streli so pokali drug za drugim, mlinar je osmodil tudi tri zajce, — le jaz še nisem imel ničesar. — Razjezil sem se resnično in se odločil, da bom streljal, ko mi pride kaj v streljaj.
Trobenta je naznanila, da je po lovu.
V tem trenutku draplje proti meni zaje.
»Pozor!« so kričali gonjači. Samega ko-prnenja sem pozabil, da je prepovedano še streljati, namerim — in pok! na kosmatinca.
»O jej!«je zaupil nek gonjač in se zgrabil za stegno. »Dovolj sem dobil!«
Pri Veliki Nedelji so prodrli Slovenci pri ožji volitvi v četrti skupini vsaj z enim volilnim možem Fr. Meškom.
Gornja savinjska dolina. »Domovina« se močno zaletava v »SI. Gosp.«. Vendar po svojem ljubljanskem vzoru »Slovenskem Narodu«, v katerega piščalke je piskal zdajšni lastnik »Domovine«, si še ne upa. Ima, pravi »Domovina«, duhovnike, ki so za Hribarja — toda to so samo »namalani«, ker drugače si tega razlagati ne moremo. Zakaj »Domovina« »farba«, kakor bi njen gospodar imel tovarnico za »farbe« in ne^ple-tenin? Od sivobradatega in rudečebradatega do mlečnozobega jungovca je bilo pri nas vse na nogah in so se potili ti gospodje kakor bi jim šlo za zmago nemškega učitelja, ki je neki zmagal našo armado. Eden ljudski glas je od Mozirja do Solčave — za Hribarja, je bila parola na tiho povedana v »D «, toda zdaj so drugega mnenja. Tak je ljudski glas, naj so iz Mozirja dali ta-le obrekovalni dopis na nekatere župane, kateri so dobesedno tako-le glasi:
»Blagorodni gospod župan! Govori se, da hočete v Vaši občini za V. kurijo izvoliti take volilne može, ki bodo volili Žičkarja poslancem. To bi bilo popolnoma nasprotno značaju gornje Savinske doline, kajti vsi gg. župani ostalih občin gornjegradskega okraja so za to, da se izvoli bodočim poslancem za V. kurijo g. Hribar, kojega vsi poznamo kot neomorniga delavniga ruzumnika za prebujo in prospeh spodnoštajerskih Slovencev, toraj vseh slojev od kmeta do tovarničarja. On je neodvisen mož, ki si upa povsod odprto nastopati in je pripravljen slehernemu pomagati, kar se pa o Zičkarju ne da reči. Žičkar je vladni mož odvisen od vlade in škofa, in čudno se nam zdi, kako se morete sploh ogrevati za takega poslanca. Mogoče da hočete njega voliti iz hvaležnosti, ker se je potegoval za cesto Luče Solčava? Če je to res, potem ste o tej zadevi slabo poučeni, kajti kar se tiče omenjene ceste ni to prav nič njegova zasluga. Žičkar ni storil drugega, kakor da je prečital predloge in interpelacijo, katere so drugi sestavili deloma Frišauf, deloma rodoljubi v Celju, on ni bil zmožen je sestaviti, in to so vse njegove zasluge za Vašo cesto.
Ne pustite se tedaj motiti od nazadnjaške stranke in delajte po svojem prepričanju, v edinosti z nami, sebi v čast in za napredek slovenskega ljudstva.
Znano Vašo naprednjaško čustvo nam daje upanje, da boste napeli vse sile, ter uplivali na volilce tako da se izvolijo volilni
Obstal sem kakor okamenel. Puška mi je padla iz rok in pred očmi se mi je za-temnilo.
Bazala in mladenič Ridl sta na krik in tarnanje gonjača prihitela in si ogledala rano.
»Da se ne sramuješ, vreščat kakor stara baba!« se je hudoval Bazala, »saj ti je šlo le jedno zrno pod kožo. Čaj, da ti je iz-kopljem«.
»Jej, to boli!« je kričal gonjač.
»Molči, sicer dobiš!« se je zarežal nanj mladenič«. Vidiš, je že tukaj. Izmij si rano in bo dobro«.
Sramežljivo sem se približal, da bi si ogledal rano.
»Nič ni, ne bojte se«, je rekel lovec. »Dajte mu za strah na žganico in bo po vsem«. Nemški pa je pridjal: »K samemu zlodju, kaj ste vganjali? Moglo bi to slabo končati. Zakaj ste streljali v lovišče?«
Odgovorim: »Ne vem; bil sem kakor zmešan«.
»To je zajčja mrzlica«, je razlagal mlinar, kateri je medtem k nam dokrevsal. »Tu imaš Šimek, in pusti ta strah«, je tolažil gonjača in mu podajal čutaro.
»Ne bo treba zdravnika?« — sem vprašal Bazala.
»Kaj še! dajte mu kak papirov obliž in bode«.
možje ki bodo stali kakor skala za Hribarja in za Hribarja oddali svoje glasove.
Ves gornjegraški okraj naj na dan volitve pokaže, da ve ceniti najzaslužnejšega moža za spodnji Štajer.
Bratski pozdrav od danes slučajno tu zbranih:	Volilcev in županov.
Mozirje, 11. listopada 1900.
Blago voljite sklicati občinski odbor ter jim preberite naš dopis!«
Danes samo to povemo, da je na celi črti zmagal g. Žičkar, in da v Mozirju pri omenjenem shodu ni bilo nobenega župana. Drugo pa še drugokrat pokramljamo z vami. Samo še vprašamo, ali se res »dobra stvar sama hvali« kakor piše »Domovina« in koliko je njej verjeti?
Koprivnica. Nedeljo 25. t. m. se je vršil volilni shod. Bilo je zbranih okoli 130 volilcev iz domače in bližnih občin. Vič. gospod Žičkar je jedrnato pojasnjeval razna sredstva, kako nameravajo krščanski možje zboljšati žalostne razmere prebivalstva, oziraje se posebno na kmečki stan. Možje so z zanimanjem poslušali in posamezne točke odobravali. Opozorili so g. kandidata na tužni stan tukajšnega prebivalstva, kjer je pomoči nujno potreba, da si ugonobljene vinograde zopet napravimo; izrekli so vlč. gospodu Žičkarju svojo zahvalo za njegovo dosedajno delovanje, sprejeli z veseljem njegovo kandidaturo, brez vsakega ugovora, ter se dogovorili slednjič o volilnih možeh. — Po volilnem shodu je poučeval potovalni učitelj gospod Bele o vinoreji in sadjereji.
Iz Slov. Bistrice. Čujte, črešnjevski »Ludvik« se je dal od socialdemokratov in posilinemcev postaviti za kandidata proti našemu dolgoletnemu, mnogo zaslužnemu poslancu g. prof. Robiču!!! Ludvik je bil že davno prepričan sam pri sebi o tem, da le njemu samemu pripada in dostaja mesto načelnika v okrajnem zastopu, da le on edini ima vse sposobnosti »pravega kmečkega« poslanca in zastopnika, bodi v deželnem, bodi v državnem zboru. Jara kača! rekel je, da tega naši »ljudje« (to so v prvi vrsti Slov. Bist. rodoljubi) nočejo umevati!! Nihče namreč v celem okraju doslej še niti mislil ni na to! — Zdaj pa, da bi g. Franc Mlakar »Laporski« bil kandidat, a Črešenjski »Ludvik« pa ne, naka! primaruha! ta pa ne sme obveljati. Hajdi! Pelje se naš »Ludvik« v Maribor, poišče slavnega »Franceljna«, oba gresta k ,doktorju' Eduardu, in potem vsi k doktorju »....« in glejte, delo je dogo-tovljeno. »Ludvik« je proglašen za kandidata v državni zbor!! Ludvik leta sedaj sicer
Dal sem gonjaču goldinar in lovec ga je opomnil: »Zahvali se lepo in zgubi se zdaj iz parade, da ne strašiš dalje tukaj«.
Šimek je privzdignil čepico in jo mahnil proti domu.
Bilo mi, všeč, da je bilo lova konec. Prenagljeni strel me je spravil ob vso dobro voljo. Gozdar je preštel divjačino: ustreljenih je 150 zajcev in 9 srnjakov, izplačal je gonjače in potem smo šli na poslednje lovišče — v gozdarjevo hišo, to je k pojedini.
Odložili smo puške in torbe, umili si umazane roke in obraze in vsedli se k mizi. Ljubke, hitre gospodičine, hčerke gospoda gozdarja so nosile na mizo in mladeniči so vzeli klet pod komando. Predno se je mlinar vsedel, klanjal se je na vse strani in želel: »Dober tek, gospoda!«
»Hvala!« so odgovarjali drugi. »Ravno tako!« Pri juhi je bilo tiho kakor v cerkvi in le tuintam se je kdo oglasil, da ga tlači kurje oko, ali pa da mu je nesla puška danes nekako visoko itd. Toda komaj je izpraznil vsak nekaj čašic piva, že so se jim razvezah jeziki. Oči so jim začele goreti, glasovi so se ojačili, dovtipi rinuli in razveseljevanje je bilo občno.
»Gazda mlinar«, je vpil Bazala čez mizo, »Vas še kdaj postaviti na dobro mesto! Fej, sramota! Pride jelen in on spi!«
za glasovi, a po našem prepričanju bi bilo boljše, da se s Franceljem pripravlja na slovesni propad.
Iz Rajhenburga. Preteklo nedeljo sta se pri gsp. Juvančiču v isti sobi, pod istim predsedstvom predstavljala volilcem Hribar in socialni demokrat Čobal. Shoda se je udeležilo mnogo tržanov, tudi tistih, katere je še pred kratkim Hribarjeva »Domovina« »žehtala«, mnogo liberalcev in socialnih demokratov iz Kranjskega, Sevnice, Vidma in Kozja, ter precejšnje število kmetov. Tržani, zunanji liberalci in soc. demokrati so tvorili večino, a slednji se ne morejo vpošte-vati, ker nimajo tukaj volilne pravice. In vendar so vedno glasovali z liberalnimi tržani.
Predsednik Benjamin Kunej, ki je shod sklical na svojo pest, kakor so kazali prvotni lepaki, je dal najprvo besedo Hribarju, ki je razvil svoj program po geslu »vse za vero, dom, cesarja.« O prvi točki, o veri, je molčal popolnoma, ter nam tudi ni povedal, kako hoče to »kunšt« izpeljati, da bo ob enem zagovarjal sv. vero in pa pomagal jungovskim učiteljem katehete in krščanski nauk metati iz šole. Saj se je zavezal »na-prednjaškemu« učiteljstvu delati na roke. Kmečko vprašanje je reševal Hribar tako vodeno in medlo, da je kmet moral spoznati: ta je meščanski otrok, ta nima pojma, kako bi se moralo kmetom pomagati. Hribar pozna kmečke razmere (v kolikor jih sploh pozna) le iz knjig, zato on tudi za kmeta ni. Povdarjal je tudi, da se ne vriva, da ga hoče ljudstvo, ter ima celo veliko veliko duhovnikov za seboj. Njegovemu govoru se je vrlo oporekalo in dokazovalo, da ne more imeti za seboj duhovnikov in vernega ljudstva, ker njegova kandidatura stoji na gnilih nogah »Slov. Naroda«. Da ima ljudstvo za seboj, pokazal je sijajno Kozjanski shod, o katerem je neresnično poročala »Domovina«. Le ono ljudstvo je za Hribarja, katero je zapeljano po liberalnih lažeh. Ko se je kot dokaz, da se Hribar res vriva, omenilo iz volilnega shoda v Celju dne 4. sušca 1897 znanih za agitacijo izdanih 600 gld., se je Hribar silno raztogotil in zgubil vso dostojnost in ž njim se je raztogotila liberalna stranka. A z nedostojnimi besedami Hribar ni ovrgel dotične trditve. Zakaj je ni na celjskem shodu pred tremi leti, zakaj ne, ko se je takrat objavila po naših listih? G. Hribar, mi imamo ta in še druga dejstva v rokah, ki kažejo, da se nam vrivate. In kedo vas kliče med narod? Ljudstvo? Ne. Štajersko razumništvo? Ne. Kličejo vas le zagrizeni liberalci, ki pa niso glas
»Kakšen jelen? Kaj jelen? Jaz, jelena za
—	spat?«
»Da, mislite-li, da sem slep?«
»Kaj, kaj se je zgodilo?« so vpraševali od vseh strani.
»Eh«, je govoril Bazala, »tukaj-le ta stari trebušnik je imel z gospodom Vaclavom
—	kaj, temu se ne čudim, ta je danes delal stoprav noviciat«-
»In bil bi skoro zadel črnega! Hencaj, to je bila sreča«, se je krohotal grajščak, »ampak Šimeku to ne škodi, — sicer ne ve kaj početi s svojimi kršeli«.
»No dalje!« je zakričal Škofovski na Bazala. »Predno ti kaj poveš, zrastejo lisici roglički«.
»Eh molči, in ne odpiraj vedno svojih širokih ust! — Torej, — ta dva sta imela mesto v gošči in ker jima je bilo gorko, sta se vsedla in zaspala. Nakrat se vam pokaže jelen kakor jalovica in šop! čez nja proč — in ta dva nista vedela ničesar.«
»O, prosim, gospod Bazala, jaz sem vedel dobro!« se je branil mlinar.
»Tem huje!« so zaklicali ostali, »zakaj torej niste vstrelili?«
»Več vas ne bomo vzeli na lov, smo pri kraju!« je rekel gozdar. »Razločite se danes z nami. Ste nam toliko v korist, kakor rajni gospod Franc«.
katoliškega kmečkega ljudstva. Ker je Hribar kratil po vzgledu svoje »Domovine« zasluge Zičkarjeve, so se Zičkarjeve zasluge zboro-valcem na novo pokazale, zlasti glede 60000 kron haloške podpore. Pokazalo se je pismo ministra predsednika, katero je o tej zadevi pisal g. 2ičkarju Korber, nakar je Hribar omolknil, a izmed liberalcev je vskliknil sevniški Hribarjev agitator: to pismo je ponarejeno (falzificirano), a hitro je moral liberalni junak preklicati svoje obrekovanje.
Po teh razgovorih je podelil predsednik B. Kunej besedo socialnemu demokratu Čo-balu, katerega pa mnogo zborovalcev ni poznalo. Na zahtevanje ga predsednik predstavi, na kar je postalo ljudstvo silno razburjeno. Cobal je moral jenjati, sicer bi ga bili kmetje posadili na »irišak zrak«. Ker se zborovalci niso dali več pomiriti, je predsednik zaključil zborovanje, ko so tržani z zunanjimi liberalci oddali svoje glasove za Hribarja. Kmetje so vrlo stali za Žičkarja. Ta shod ni dosegel za Hribarja nobenega vspeha, pač pa nasprotno. Kmetje in boljši tržani so spoznali, da mora Hribar vendar le biti liberalec in orodje Tavčarjevo, ker je tolik ljubček onih liberalcev, ki ga kličejo v svojo sredino in mu vpijejo: živio Hribar in v isti sapi: ven s farji, molči far! Na Hribarjevih shodih verno pošteno ljudstvo spoznava naše liberalce, ki se mu dostikrat hlinijo, v pravi luči in podobi. Spoznava tudi, da se bratijo celo s socialnimi demokrati prav po geslu svojega lista »SI. Naroda«, ki piše: Rajši za socialnega demokrata, kakor za Žičkarja! Hribarjevi shodi nas spodbujajo: krščanska stranka, organizuj se pridno, liberalci so že organizirani. Morda je Hribarjeva zasluga ta, da letos volimo na Spodnjem Štajerskem zadnjikrat na podlagi skupnega programa.
Politični ogled.
Avstrijski škofje so izdali spomenico proti dvoboju. Cerkev in šola, rodbina in občina naj delujeta proti tej nenravni razvadi.
O ljudskem štetju Le nekaj tednov je še do velevažnega ljudskega štetja, vendar se ni pričelo še nikjer s potrebnim gibanjem. Temu so seveda vzrok priprave na bližnje volitve, ki zahtevajo vse razpoložljive moči. Toda to se pa dogaja le mej nami Slovenci, ne pa tudi mej Nemci in Lahi. O poslednjih skoro vsak dan poročajo primorski listi, kako se korak za korakom pripravljajo na ljudsko štetje. Isto se dogaja tudi mej Nemci, posebno na Koroškem in Štajarskem, ki hočejo
»Ce me gospodje ne vzamejo seboj, vsaj ne bom poslušal zasmehovanja! Koliko sem vam že nastreljal in to imam za to!« je tarnal razžaljeni mlinar.
Medtem je prišla gozdarjeva mlajša go-spica s pečenko k mlinarju. Ker je videla, da se jezi, mu je pogladila plešavo glavo in ga dragovala: »Nič se ne hudujte, gazda, sicer k vam ne pridem več — in izvolite!«
Mlinar se je obrnil k nji, se nasmejal in popeckal njeno debelo rokico, rekoč: »Vi gospica, vi ste vendar vselej moj angeljček! Bog vas živi, toda ti grduni tukaj-le, zlasti ta bradač tam, ta Bazala — vidite ga — o da mu pivo zalije njegovo nekrščansko grlo!«
»Gazda, ne bodite grobijan!« je mu ponudila gospica pečenko.
»Vzamite in ne pustite gospice stati!« se je zarežal nanj mladenič. »Mislite, da jo to veseli, pri tako starem dedu tako dolgo čakati?«
»O, rada čakam!« se je nasmejala go-spodičina.
»Vidiš, ti golobradec«, se je veselo ogrel gazda mlinar. »Ti misliš, da gospice škilijo samo na mlade pobiče? To se motiš, gospod ! Katera je modra, ima raje priletnega moža, kakor sem jaz! — Kaj ne gospica?«
Vsi so se zakrohotali. Jaz pa sem vprašal: »Kdo je bil ta gospod Franc?« (Dalje).
zatajiti kar tisoče Slovencev. Lastniki večjih podjetij dobivajo že sedaj migljeje, naj se zadostno poslužujejo tako priličnega jim izraza »občevalni jezik« in naj vpišejo vse slovenske delavce, ki so mnogokod v večini, za pristne Nemce. Gospodar si mora misliti: jaz sem Nemec, slovenščine ne urnem, torej morejo delavci občevati z menoj le v nemščini. Seveda ljudsko štetje nima namena, poučiti vlado in zunanji svet o tem, koliko Nenemcev se more posluževati, če tudi morda le za silo, blažene nemščine, marveč skrb vlade in vseh poklicanih faktorjev bi morala biti, da se izve pravo število narodnosti. No, prepričani smo, ko bi bil zbran državni zbor, bi bil gotovo poskrbel, da bi se bil »občevalni jezik« umaknil pametnejemu izrazu. Sedaj se pa dela z nami, kakor komu drago.
Laški visokošolci — toženi radi veleizdajstva. V Gradcu se je uvedla preiskava proti 36 italijanskim visokošolcem radi veleizdajstva, ker so v neki gostilni baje prepevali protiavstrijske pesmi. Dva dijaka so zaprli; da se jih pusti provizorično iz zaporov, se je ponudila kavcija 100.000 K, toda sodnija je ponudbo odklonila.
Nemška vlada izganja skoro dan na dan Slovane iz svojih dežel. Tako so pregnali te dni s Saksonskega zopet 40 avstrijskih Čehov in Poljakov.	^ ¿p
lz protestantizma izstopilo je v Ha-noveru 70 družinskih očetov, ker so nekateri pastorji tajili božanstvo Kristovo.
Transvalski predsednik se je izkrcal v Marseillu na Francoskem. Iz Marseilla je odpotoval v Pariz, kjer ga je francosko ljudstvo navdušeno pozdravilo, a predsednik Loubet ga je sprejel kot vladarja. Iz Pariza odide v Bruselj in odtod v Haag.
Vojska na Kitajskem. Pogajajo se za mir. Vse države umikajo svoje vojaštvo, le trmoglava Nemčija še hoče vstrajati. Pogoji, ki jih stavijo tuje vlade Kitajcem, so jako hudi in bi močno prizadeli veljavo in samo-stalnost Kitajske.
Zraven otroškega nastopila in moški pev%i zfcor. Če
sia__Ludi-žui*ki
in mošKi pevijKi zbor. Cesi W^ovQrnik, n^câ^a^ik, to.
Dopisi.
Maribor. (Slomšekova slavnost.) Bil je sijajen večer dne 25. t. m. ! Narodni člom je komaj vsprejel vse mnogoglavo občinstvo v svojo veliko dvorano. Maribor z okolico je bil častno zastopan. Slovenje-bistriški okraj nam je ostal tudi tokrat zvest. Gostje iz obmejnih krajev slovenje-goriških so prvikrat nastopili v velikem številu v našem Narodnem domu. Slom-šekovi sorodniki so bili zastopani na veselici po sedanjem gospodarju na Slomu. V Jia-rodnem domu vladalo je ta večer neko slovesno navdušenje. Srčno pozdravljen je nastopil kot slavnostni govornik dr. A. Medved. Njegove besede vžigale so v nas ljubezen in hvaležno spoštovanje do Slomšeka. Ob koncu govora burno ploskanje ni hotelo ponehati. Na to so se začeli podajati Len-dovšekovi dramatični prizori »Slomšekovo rojstvo«. Gospica Trampuševa upeljala nas je kot izborna deklamovalka v dramatično situacijo ter nazadnje bila zgovoren tolmač naših hvaležnih čustev do Slomšekovega genija. Težavna uloga Marine je bila v najboljših rokah gospe prof. Matkove in vsled tega dovršeno proizvajana. Boter in botra sta se predstavljala po g. Marinu in gospici Weixlovi lepo in naravno. Ljubeznivi an-geljčki so nas očarali s svojimi razumljivimi, srebrno čistimi glasovi. Najlepši, najganlji-vejši prizor pa je bil, ko so angeljčki ovenčali glavo Slomšekovo z lavorikovim vencem, obsuli kip s cvetkami, in ko se je v tem trenutku oglasil otroški pevski zbor, ki je nežno predaval znano, otrokom loli-peiljub-ljeno pesem »^reljnfro vesgjjp«, ter nas posebno presenetil z umetno izvedenim pianissimo. MarsiJiaterejiui>_sji--je_i)hJ^«^j3rizoru ukradla sglza iz jjčesa. Sploh moramo izraziti svoje veselje, da smo ta večer po dolgem odmoru zopet enkrat slišali slovensko pesem.
i« iL
remore
^ - — _ _
HrvalskT pesnik pravi: »U pj&smi^dušaTiiivi, — I srdce ljubit zna.« Kogar duša ni^niT novo oživela ta večer, ko je slišal mogočne glasove moškega zbora, kogar srce ni vsplam-telo gorke ljubezni do domovine ob zvonkih glasovih ženskega zbora? Vsakemu so bile že znane v.narodii—pdnmaižpnft Sjomšekove pesmi »Slovenec SjtoencaLvabi«, »EjQ|Fp&lš: bom kupil*, »Lahko~no5« .... a ta večer so"se morale vsakem». prikupiti po novi obliki, katero jim je priskrbel pevovodja gosp. Čižek. Ravno tu se nam vsiljuje že opetovano izražena želja, naj bi se slovenske narodne pesmi po naših čitalnicah bolj gojile in z veseljem pozdravljamo nakano, naj bi se zopet enkrat priredil v mariborski čitalnici -večer, edino posvečen narodni pesmi. Veliko - * • > navdušenje je povzročila za to slavnost posebej uglasbena Slomšekova kantata. Gospod L. Hudovernik je pokazal pri tem svojo iz-venredno muzikalno nadarjenost, pevski zbor pa svojo tehnično izobraženost. Ta večer divili smo se tudi glasovom,,dseh solistinj, gospice Hermanove in gospi<^iaft'arfeve. Največji efekt je povzročila pe&en »Predica«, s svojim sopran-solom (gospica Hermanova), to pa zaradi finese v izrazu in prednašanju. Pesem se je morala ponavljati. Veteranska godba je igrala večinoma slovanske komade. Ponavljamo zadovoljno, dne 25. novembra je bil v mariborskem Narodnem domu krasen, sijajen večer, kakoršnega še nismo doživeli.
Sv. Jurij ob Taboru. (Socialno-demokratičen shod; volitve.) V sredo dne 21. nov. ra ob dveh popoludne bi moral biti socialno-demokratičen volilni shod pri Razgonu v Ojstriški vasi, kakor je bilo napovedano. Ob omenjenej uri se je zbralo veliko mož iz Št. Jurja, da bi Čobalu ugovarjali. No zagorskega misijonarja ni bilo nikjer. Možje so čakali poldrugo uro ondi, potem pa so se razšli. Toda kmalu potem je prišel Čobal ter je imel svoj shod. Na shodu so bili večinoma socialisti, a tudi naših je bilo nekaj, kateri so mu glasno ugovarjali. Čobal je govoril in govoril, a njegov shod je naše demokrate le poparil, ne pa jih navdušil. To se je videlo v petek pri volitvi volilnih mož v peti skupini. Naši so dobili po 93 glasov, socijalisti pa le po 9. Piše se vedno, da so poglavarji socialnih demokratov židje in bogataši. To je že verjetno, ker pri nas sta tudi dva bogatinca tiste barve. Pa upajmo, da se bosta izpreobrnila.
Št. llj v Slov. goricah. (Šolske razmere.) Kmalu bode minulo leto, kar nam je nemila smrt pobrala velezaslužnega in občespoštovanega rodoljuba, nadučitelia g. Karola Sorka. Kako se je od tega časa pri nas v šolskem oziru spremenilo, ni možno popisati. Rajni gospod Sorko je bil mož trdnega značaja. On je slovel daleč na okrog ne samo kot dober učitelj, bil je tudi iskren rodoljub. Zastonj so se zaganjali naši Nemci kakor stekli psi vanj, da bi ga izpodrinili. Ni se jim posrečilo. On je stal trdno kakor hrast v najhujem viharju. Bil je tudi strogo katoliškega prepričanja. Mi šentiljski Slovenci smo si želeli, da bi ga nam Bog še dolgo ohranil. A prišlo je drugače. Na njega mesto je prišel sedaj mož, kojega smo se že pred njegovim prihodom šentiljski Slovenci bali. In ta strah je bil opravičen. Ta mož je gosp. Fortunat Sadu. Dasiravno rojen Slovenec, vendar je zdaj zagrizen pristaš Nemcev. Glejte, kaj je ta g. Sadu za nas že dobrega storil v šoli! Kmalu po njegovem prihodu je naša slovenska šola dobila nemški napis in tudi na posameznih razredih smo opazili zadnje dni nemške napise. Kakor čujemo, je baje ta gospod pristopil tudi k novi podružnici »Siidmarke« pri Št. Ilju. To je škandal! On torej podpira tisto društvo, ktero ima na svojem praporu zapisano: »Pogin slovenščini!« In tak nam naj odgaja našo deco?
Mislimo, da se še bode temu gospodu kri ohladila! Prihodnjič več!
Tinje na Pohorju. (Novo društvo.) V Tinjah se je v nedeljo dne 18. t. m. osnovalo bralno društvo. Kljubu slabemu vremenu udeležilo se je ljudstvo osnovalnega zborovanja v mnogobrojnem številu. Iz cele zelo obširne tinske župnije, celo iz visoke Planine, prihiteli so župljani po več ur hoda k zborovanju, ki se je vršilo v šolskem poslopju v prvorazrednici. Prostorna soba nam je bila skoraj pretesna. Domača godba sprejme zborovalce.
Točno ob treh popoldne pozdravi vlč. g. župnik svoje vernike v jako ljubeznivih in prisrčnih besedah. Predsednik osnovalnega odbora se zahvali vsem sotrudnikom pri osnovanju društva za njih požrtvovalen trud, prečita in pojasni pravila bralnega društva v glavnih točkah, potem pa navzoče vljudno vabi k pristopu, ter jih opominja, naj se tudi vestno poslužujejo vseh sredstev, ki jih bo ponujalo bralno društvo, zakaj potem bojo prišli tudi pri drugih do veliko večje veljave in do večjega spoštovanja. Oglasilo se je takoj — čujte 84 udov — za tinjsko faro, ki šteje komaj 1000 duš, gotovo veliko število. V odbor izvolili so se sledeči gg.: Planine Franc, kaplan, predsednik; dr. Voš-njak Jožef, podpredsednik; Janez Tomažič, nadučitelj, tajnik; Ačko Franc, cerkovnik, blagajnik; gospodična Ela Fisolič, učiteljica, knjižničarka; Matevž Šega, kmet in Martin Dušej, kmečki sin, odbornika. — Gromoviti »živijo«-klici pozdravijo novorojeno društvo. — Vič. g. kaplan iz Slov. Bistrice Alfonz Požar se oglasi k besedi, ter ljubeznivo pozdravi novo bralno društvo, izraža svoje veselje zavoljo obilnega pristopa, ter jih krepko in jedrnato spodbuja k probudi iz narodnega spanja in k ljubezni do domovine. Krepki »živijo«-klici, so sledili njegovim lepim besedam.
Lepe besede mnogospoštovanega gospoda nadučitelja J. Tomažiča so nam pokazale pot, katero je hodil rajni knez in škof Anton Martin Slomšek — namreč: »Vse za vero, dom, cesarja.« Da je to prava pot, te se bomo tudi mi držali! —
Konečno se je sklenilo, da začne »bralno društvo v Tinjah« svoje delovanje z novim letom. — S krepkimi »živijo«-klici na pre-svitlega cesarja Franca Jožefa I. zaključi predsednik zborovanje. Godci zaigrajo cesarsko pesem.
Po končanem zborovanju razveseljevali so se zb rovalci pri kapljici dobrpga letošnjega vinca v krčmi pri Fmku, kjer so se pele le pobožne Marijine in narodne pesmi. Godba jih je spremljevala. O godbi moramo reči, da je za tukajšne kraje prav lepa. Pevci pa so pokazali, da imajo lepe glasove in dober posluh. Hpreten pevovodja bi lahko dosegel jako dobre uspehe. Morda se pa oglasi kdo, ki bi nas učil tudi umetnega petja?!
Ne moremo si kaj, da ne bi spregovorili še ene besede. Zborovanja se je udeležilo mnogo ljudstva, vendar smo pa pogrešali tiste, o katerih smo bili prepričani, da tudi pridejo, ker so bili večinoma osebno povabljeni in so tudi obljubili. Kaj je temu vzrok? — Upamo, da se še oglasijo k pristopu. — Možu pa, ki se je v krčmi tako lepo izrazil o zborovalcih v šoli, povemo za zdaj samo prav tiho na uho, da vemo.
Radenci. (Volitve.) Danes dne 21. t. m. vršila se je pri nas volitev volilnih mož naše občine za četrto in peto kurijo, kjer smo se prvikrat imeli boriti z nasprotniki posilinemci iz Badenske slatine, oziroma z njihovimi uslužbenci, ter smo v peli kuriji žal, tudi za en glas propadli, ker .se nismo nadjali takega pritiska. Naši so imeli 17, nasprotniki pa 18 glasov.
V četrti kuriji zmagali smo sijajno, ter sta voljena g. občinski predstojnik Anton Divjak in g. Jakob Zemljič. Tu je toraj z Bračkom »fuč«.
Da smo propadli v peti kuriji za en glas, temu je kriva velika brezbrižnost naših
volilcev ter najhujši pritisek od strani Radenskih slatinarjev, ki so zbobnali takrat vso gardo skupaj od ravnatelja do zadnjega delavca; glavno ulogo pri tem pa sta igrala ter najhuje agitirala tukajšni poštar Pasch in tukajšni postajenačelnik Müller. Ta dva gospoda bi pač bolje storila, če bi se edino le za svoj posel brigala. No, o tem drugikrat bolj natančno.
Kar pa se tiče Radenskih slatinarjev, pa mi tem potom naznanjamo slavnemu občinstvu po Slovenskem, da mi nikakor nismo navezani na Radensko slatino. Tudi gosp. Vogler v Petanjcih ima tako če ne boljšo slatino, in ni naš nasprotnik, ampak nam je naklonjen.
Za naše volilce pa naj bode to resen opomin, da se odslej udeležujejo volitev ka-koršnih koli v obilnem številu, da se nam kaj takega nikoli ne prigodi. No upamo in smo prepričani, da se bodo naši ljudje odslej bolj zanimali za volitve, ter pridejo vsi na volišče, da se ohrani Radencem čisti slovenski značaj. V to pa pomozi Bog!
Razne stvari.
Iz domačih krajev.
Dr. France Prešern. Leto 1800 ni Slovencem poklonilo samo Slomšeka, ampak tudi pesnika-velikana dr. Fran Prešerna. Dne 2. decembra bo minolo sto let, odkar se je rodil dr. Prešern v vasi Vrbi na Kranjskem. V Ljubljani se pripravlja veliko Prešernovo proslavljenje. Najlepša proslava Prešerna pa bi bila, afeft.bi se med Slovence zopet vrnila ona ljubezen do vzorov, kakor jo je imel naš slavijenec pesnile ar.'Prešern. Slava njegovemu spominu!
V	novem tirni »Domovina« je začela sedaj neprikrit boj proti spodnještajarski duhovščini. Vsak pohajač, pisar, učitelj, odvetnik, sploh vsak človek sme po njenem mnenju agitirati, le »blaženo telo« ne, kakor blagovoli imenovati nepokorne ji duhovnike.
..Mi se z »Domovino« sedaj, kg y stra^U, ~fae bomo prerekali, niti ji vračali napadov za Slapade. Le eno trditev se nam zdi potrebno ovreči. Da bi namreč že dve tretjini od sedaj po vsem spodnjem Štajarskem izvoljenih volilnih mož v V. kuriji bilo za Hribarja, kakor poroča zadnja »Domovina«, to je drzna neresnica. Vendar naj Žičkarjevi somišljeniki ne držijo rok križem, kajti protiagi-tacija Hribarjevih pristašev je neumorna.
V	Rajhenburgu se je obhajala preteklo nedeljo, ravno na dan pred stoletnico Slom-šekovega rojstva v cerkvi Slomšekova svečanost. Slavnostno propoved je govoril o Slomšeku v navzočnosti obilne množice gsp. prefekt A. Korošec iz Maribora.
Iz ptujske okolice. Dne 25. novembra popoldne se je v dvorani Narodnega doma predstavil volilcem kmetskih občin kandidat gosp. dr. Friderik Ploj ter je obširno razložil in pojasnil svoj program. Navzoči so soglasno programu kandidata pritrdili. Posamezni kmetje in učitelji so glede poedinih točk izrazili svoje posebne želje. Vsled slabega vremena niso prišli na shod volilci oddaljenih občin; iz bližnjih občin pa so bili navzoči deloma že izvoljeni volilni možje četrte kurije, deloma volilci sami.
Veternik. Možem našega mišljenja v Veterniku priporočamo Kandidatom gospoda Fr. Klakočarja p. d. Merit-a na štv. 36 v Veterniku. Ne pustite se motiti po pisarjih, ampak ostanite zvesti sv. veri in narodnosti.
Stariši, pazite na žveplenke! V četrtek 22. t. m. je štiri leten fant Alojza Dojnža, najemnika pri Alojzu Kantašu, kmetu v Bunčanih na Murskem polju zakuril ogenj v šopah pri omenjenem gospodarju; ker pa ni bilo človeka zraven, da bi takoj pogasil, se je ogenj naenkrat vnel po vsem Skednju in starem hišnem hramu in od tod švignil
na konjske in kravje hleve. Med tem je jug zanesel ogenj ogenj tudi k sosedu Alojzu Mariniču in v trenutku je bilo vse hišno in gospodarsko poslopje v plamenu, ter razun hišnega hrama vse do tal zgorelo. — Da se ni ogenj še dalje razširil se občani velikodušno zahvaljujemo vrlim požarnim brambam, katere so od blizu in daleč prihitele na pomoč, namreč iz Iljaševec, kateri so ravno o pravem času se pripeljali k posestniku Horvatu, ko se je pri njem zažgalo, ter pogasili, dalje so prišle požarne brambe Križevci, Lukavci, Bočečovci, zgornji Krapajnci, posebne hvale pa so vredni Verženci, ki so pripeljali dve brizgalnici ter pokazali z drugimi vred ljubezen do bližnjega. — Ponesrečena sta bila zavarovana, pa za majhne zneske, škoda pa je velika, posebno občutljiva pa, ker je zima tu. Občani izrekajo ljudstvu, katero je prišlo na pomoč, posebno pa požarnim društvom prisrčno: Bog plati.
Neprevidnost pri mrličih. Pri L. v
velenjskem okraju je umrla stara mati in so jo položili na mrtvaški oder. Pri zglavju odra je bila deska, in to desko so prevrtali, in so na vsaki strani v njo vtaknili svečo. Proti polnoči so se sosedje razšli domov, ker so že bili trudni. Pri L. so bili tudi potrebni počitka, zato je domača dekla rekla očetu, le pojdite spat, bom pa jaz čuvala raj-nico. In ta prelog je bil sprejet, in so šli k počitku, dekla pa je v dremoti pozabila na svojo dolžnost in je tudi šla počivat. In nesreča je tudi tukaj stegnila svojo roko vmes. Sveča je dogorela do imenovane deske, deska se vname in hitro se je plamen polastil odra, na katerem je bil mrlič. Ogenj je objel celi oder in plamen je švigal že do stropa. V tem se gospodar zbudi, ki je spal v bljižnji sobi in začne poslušati neko prasketanje v mrliški sobi. Odpre vrata, pa kakšen prizor! v Na to začne klicati deklo in zbudi gospodinjo, in tako so s trudom ogenj pogasili. Mrlič jo bil čisto ožgan in opečen, lasje in vsa oprava je zgorela, mrlič je ležal na tleh na žrjavici. Sreča da je bila hiša visoka, da plamen ni mogel lahko objeti stropa. Torej, bodite pazljivi pri mrličih.
Slomšekova slavnost pri sv. Juriju ob Taboru se je izvrstno obnesla. Sobana je bila natlačeno polna. Imeli smo tudi odlične goste iz Vranskega. Priporočamo se jim, da bi nas še o drugi priliki blagovolili pohoditi. Posebno mnogo smeha je vzbudila: Kozlovska sodba, katero je igralo deset fantov. Krona sodbe pa je bil Flere Krivostegno s svojo mavho, brado in bergljo. Smeha ni bilo ne konca ne kraja.
Sijajna veselica bralnega društva pri sv. Benediktu v Slov. gor. Bralno društvo je priredilo pretečeno nedeljo po letnem občnem zborovanju v Slakovih prostorih veselico, kakoršne še sv. Benedikt ni videl. Ker nam danes že primanjkuje prostora, prinesemo prihodnjič natančnejši popis krasne veselice.
Št. Ilj pri Mariboru. V torek dne 27. t. m. smo imeli volitve za državni zbor. V peti kuriji smo* izvolili Franč. Thaler in Franč. Cimperc z 64 in 63 glasovi. V četrti kuriji smo si izbrali stare korenjake: Ferk Jos. (Ciper), Jan. Flucher (sosed) in Franč. Celcerja. Ti so dobilili vsaki 30 glasov. Pistorijanci še niti na volišče prišli niso.
Zadeva gospoda Janeza Bovha pri kasacijskem sodišču. Gosp. Janez Bovha, kateri je bil povodom obiska čeških dijakov v Celji v noči 9. avgusta 1899 od celjskih nemških tolovajev napaden ter je streljal v silobranu na napadalce in enega ranil, bil je, kakor znano od okrožnega sodišča celjskega pri obravnavi dne 16. novembra 1899 popolnoma oproščen, ker je sodišče prizna!", da je streljal samo v opravičenem silobrauu. — Zoper to sodbo vložilo je državno pravd-ništvo ničnost; pa najvišje, kot kasacijsko sodišče je to sodbo od 2. novembra 1.1. kot v vsakem oziiu neutemeljeno zavrnilo.
Hum pri Ormožu. »Štajerc« ta vsiljivi list, ki zastopa le ptujske trgovce pred slovenskim kmetom, je preteklo nedeljo pri-romal tudi na Hum k občinskemu predstojniku. Ali kako se je opekel! Takoj je moral zopet nazaj v Ptuj. Pri tej priliki povemo, da dobro vemo za one tri posestnike, ki so naročeni na tega lažnjivega ptujskega kljukeca. »Štajerc« je prijatelj ptujskih trgovcev, ne pa slovenskih kmetov.
Iz šole. V Gorici so se usposobili za ljudske šole s slovenskim in ljudske šole z nemškim učnim jezikom: Dolenjec Helena, učiteljica v Prihovi, Duler Emilija, učiteljica pri Sv. Martinu pri Slovenjem gradcu, Kahl Irena, učiteljica v Veliki nedelji, Valenčič Antonija, učiteljica v Stranicah pri Konjicah, nadalje se je usposobila Mrevlje Pavlina, učiteljica v Dramljah na Spod. Štajarskem za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom in nemščino kot učni predmet. Gsp. Snuderl, učitelj v Zrečah, odide k Sv. Juriju v Savinjski dolini, da bo skrbel za šolo-podruž-nico na Ojstrici. V Zreče pride gsp. Tržan.
V	Cmureku je umrl gsp. Bauer, bivši učitelj v Ljutomeru in nekdanji šolski nadzornik za ljutomerski okraj; kot zemljemerec je ime-novanec bil znan tudi izven šole. Svetila mu večna luč!
Žiče. Na gostiji pri Klincu po domače »Tomaž« nabralo se je za šolo na Muti K 7'12, kateri znesek se je po starašinu kot predsedniku bralnega društva takoj odposlal.
Središče. Trije trgovci so tukaj. Vsi se štejejo med narodnjake, a sliši se, da že-leznine ne naročujejo pri »Merkuru« v Celji, ampak pri tvrdki Rakusch. Trgovec Sigmund Fridrich kakor se iz gotovih virov zna, tihoma »Štajerca« brezplačno deli. Pozor, ki kupujete pri njem! »Štajerc« se navidezno kaže prijatelja kmetom, v resnici ima druge nakane.
V	peti kuriji sta za volilna moža izvoljena Kolarič J. ml. in Robič.
V	Šentjurju ob juž. železnici bode v soboto dne 8. decembra popoludne ob 4ih v prostorih gosp. R. Dobovišeka zborovalo ce-sarjevič Rudolfovo sadjerejsko društvo, in bode slavnoznani potovalni učitelj Bele govoril o sadoreji in o sredstvih proti mrazu.
Loka pri Zidanem mosta. Za peto kurijo je izvoljenih 5 Žičkarjevih pristašev in 1 socialdemokrat.
Konjiški okraj. V Žrečah sta izvoljena dva Zičkarjeva volilna moža in trije Robičevi. — Skomre so volile dva Zičkarjeva pristaša, istotako Sv. Kunigunda s Padoškim vrhom.
Sv. Tomaž Volitev za peto kurijo je pri nas prav povoljno izpala. Oba volilna moža sta zanesljiva. Istotako tudi v četrti skupini.
V	Ločah je izvoljenih za gospoda Žič-karja pet mož — torej vsi.
Makole. Volitve po vseh šesterih občinah naše župnije: Sv. Ana, Dešno, Jelovec, Makole, Pečke, Stopno in Štatenberg so se izborno izvršile. Izvoljeni so sami vrli, popolnoma zanesljivi, slovenski krščanski možje, ki bojo stali nepremakljivo, kakor skale, za našega Mlakerja in Robiča. Nemčurjev, liberalcev, mokračev nobenega ni bilo blizu. Za Črešenjskega »kmeta« Kresnika, ki hoče biti »gospod« in »kmet« vse vkup v enih hlačah in ki ga priporočajo naši najhujši, zakleti sovražniki in nasprotniki, pri nas nič ni zelene trave. Zanj so brezuspešni vsi napori.
Iz slovenjebistriškega okraja. Dne
27. t. m. je bila volitev volilnih rnož v občini Zabljeku; izvoljeni so bili volilni možje za peto kurijo, ki izjavljajo, da stojijo trdno za kandidata Fr. Mlakarja v Hošnici in Robiča v Lembahu.
Kozje. Dne 3. decembra bodemo volili v četrti in peti kuriji in s tem bode dokončana strastna volilna borba, katero je z neverjetnim cinizmom vprizoril naš liberalni gospod dr. Piki. Po težkem boju smo si Slovenci priborili trg in okrajni zastop v
lepi jedinosti, malo pozneje je pričel dr. Piki rušiti slogo s tem, da je žveplo in ogenj sipal na vse, ki se mu niso hoteli kloniti in so si pridržali pravico samostojnega prevdarka in postopanja. Dne 3. decembra pa mu bodemo dokazali, da naše vrste niso tako redke, kot si jih on predočuje, ampak vsi bodemo z navdušenjem volili može iz naše sredine, gospoda posestnika Miha Volavšek-a in Antona Maček-a, kot volilne može pete kurije. Slovenski katoliški možje, dokažite s to volitvijo, da obsojate liberalne napade na naše najboljše katoliške može! Ne dajte se pregovoriti po drugem kandidatu, zvestem privržencu dr. Pikl-na — gosp. Vertovšek-u. Nam se dozdeva, da zadnjega že greva, da se je pustil vpombiti v gonji proti »farjem«, kot naši olikanci imenujejo našo duhovščino. Dne 3. decembra slovesno izpričajmo, da so Kozje slovenske in katoliške in da z odločnostjo odklanjamo mešetarje z brezbožnimi, liberalnimi nauki.
V Konjicah je 25. t. m. zborovalo katol. politično društvo. G. poslanec Robič je poročal o svojem dosedanjem delovanju ter volilce zagotovil, da je voljan tudi v prihodnjem za njih blagor storiti, kar koli bo mogoče, če mu le zaupajo in ga zopet v četrti skupini svojim poslancem volijo. Burni živio-klici zadonijo; mi vas hočemo zopet za poslanca, kličejo volilci. G. predsednik izrazi v imenu volilcev polno zaupanje gosp. Robiču, pa tudi poslancu pete skupine, g. Zičkarju. Gromovito zaorijo navdušeni zbo-rovalci: Živela Žičkar in Robič. G. Kresnik Črešnjevski, nemški protikandidat Robičev, nekdaj vrl slovenski narodnjak, a zdaj — kar je obžalovanja vredno — ves drugačen, je tudi prihitel s tremi sociji k našemu zborovanju. Kaj ga je k nam napotilo, ne vemo. Nemir delati menda ne, imamo orožnike, ki strogo skrbijo za mir, če je pa mislil, da bode naše katoliške volilce in volilne može, ki stojijo vsi hrabro in trdno za Žičkarja in Robiča, na svoje limanice vlovil, se je zelo varal. Oglasi se k besedi. Ker pa začne prazno slamo mlatiti in suhe otrobe vezati — povdarjal je, da je kmet in kot tak bo on kmečki stan v parlamentu najbolje zastopal — začeli so ga navzoči kmetje zavračati, češ, mi smo tudi kmetje, volili pa ne bomo tebe, ampak Robiča. Zopet drugi so rekali: saj si kmet, pa.. jeden ga je zavrnil: »Mi take ljudi že poznamo, ki giftne krote jejo«; več zborovalcev pa je začelo mrmrati: nesimo ga ven, Robič je naš. Ko so se na prigovor predsednika duhovi pomirili, pov-darja J. sveto dolžnost katoliških mož, udeleževati se volitev, voliti katoliške volilne može in poslance, ker v srcu, v kterem prave vere ni, tam tudi prave vesti ni, ker v državi, kjer Kristus ne vlada, blaginja in sreča propada. Ne gleda se pa pri volitvi na kandidatov stan, temveč, če je za poslanca sposoben in voljan. Ker pa imata gospoda Žičkar in Robič voljo in sposobnost, zato smo jih pred tremi leti volili in jih zdaj zopet volimo. Burni živio-klici. Ko-nečno se g. predsednik spominja stoletnega rojstnega dne Slomšekovega in zaključi z živio-klici na sv. očeta Leona XIII. in cesarja Franca Jožefa živahno zborovanje. Zborovalci se polni navdušenja za naša poslanca razidejo; na potu pa se med seboj pogovarjajo: Kakor danes Kresniku, naj se vprihodnje vsakemu godi, ki misli, da se med nami katoliškimi možmi nevarna nemčurska politika lahko sadi.
Police pri Radgoni so volile narodno in sicer je volilni mož četrte in pete kurije znani rodoljub, g. Janez Pelcl. Ker je ob času izvolitve bil bolan v postelji, se tem potom zahvaljuje svojim somišljenikom za izkazano mu zaupanje. Volitev volilnih mož v Policah je bila vrlo zanimiva. Vršila se je dne 22. t. m. ob pol 3. uri popoludne. Bila je že 2. ura popoldne, a še nikogar naših ni bilo na volišču. Nasprotniki so si že mencali roke in si mislili: »Štajerc« jih je oplašil. A med tem od jutranje strani
j na volišče prikorakajo zavedni možje iz Farnbühla. Zopet napoči smeh in od večerne strani se prikažejo možje iz Aženec, kojim se pridružijo neodvisni možje iz Polic. Naš tabor je bil skupaj. Nasprotniki so se plaho spogledovali. Skozi tri tedne so se že hvalili, da nam bodo pokazali, kako je treba voliti, a pokazali smo jim mi Slovenci. Živeli zavedni slovenski možje.
Pri Sv. Jurju ob Ščavnici je bil voljen v kmetski skupini za volilnega moža g. Jakob Miki iz Biserjan. Volitve so se vršile v Vaupotičevi gostilni. Oštir g. Vaupotič se je po dovršeni volitvi bahal: »To sem jaz storil». — Strobil je namreč skupaj bračkijance, da so bili v večini, narodnih volilcev je premalo prišlo. Mi pa smo gosp. Vaupotiču hvaležni za to očitno izjavo; zdaj je pokazal, kake barve mož da je. Zadnja leta so se narodne veselice bralnega društva, ognjegasilcev, dijakov že ogibale njegove krčme, zanaprej pa se bodo še tembolj. — V peti kuriji je s pomočjo vrlih Krabonošcev bil izvoljen č. g. župnik, kar je nekoliko poparilo bračkijance.
Dobje. Vkljub novim krivovernim katekizmom, katere je poslala sem liberalna tiskarna iz Ljubljane, vkljub kozjanskemu agitatorju in prizadevanju g. Valentina P., ki je celo samega sebe volil, nič ni hasnilo; izvoljeni so štirji neodvisni kmetje, ki bodo glasovali za gg. Žičkarja in Berksa. Naši kmetje so neodvisni od takih prijateljev, ki jim ponujajo liberalne katekizme.
Duhovniške vesti. Prestavljena sta čč. gg. Josip Erker iz Rečice v Št. Jurij ob juž. železn. in J. Kostanjevec iz Ljubnega v Rečico. Umrl je dne 25. t. m. č. g. Fr. Schwarz, župnik v Kamnici. N. v m. p.! Provizor v Kamnici je postal č. g. Ivan Topolnik. V pokoj je stopil č. g. Ferd. Jan, župnik v Št. Petru v Sav. dolini, provizor tam je postal č. g Cinglak.
Cerkvene zadeve.
Prvi evharistiški shod v lavan-tinski škofiji.
Skrivnost najsvetejšega zakramenta je središče krščanske vere in solnce katoliškega bogoslužja. S to skrivnostjo stoji in pade cela krščanska vera. Jezus Kristus je to sam razločno povedal. Ko so Judje v shodnici v Kafarnaumu zagodrnjali, ker jim je rekel: »Jaz sem živi kruh, ki sem iz nebes prišel, jih je resno in kratko zavrnil: Nikar ne godrnjajte med seboj .... Resnično, resnično vam povem: Kdor v me veruje, bo imel večno življenje. Jaz sem kruh življenja. Vaši očetje so jedli mano v puščavi, pa so umrli.To je kruh, ki je iz nebes prišel, da, če kdo j 6 od njega, ne umrje. Jaz sem živi kruh, ki sem iz nebes prišel. Kdor jč od tega kruha, bo živel vekomaj in kruh, ki ga bom jaz dal, je moje meso za življenje sveta«.
In ko so se Judje prepirali med seboj, kako bi jim mogel dati svoje meso jesti, jim je brez vsega zavijanja in izpričevanja naravnost povedal: »Resnično, resnično vam povem: ako ne boste jedli mesa sina človekovega in pili njegove krvi, ne boste imeli življenja v sebi. Kdor je moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem. Kakor je mene poslal živi Oče in jaz živim zavoljo Očeta, tako tudi, ki mene j6, bo živel zavoljo mene. Zavoljo tega so ga zapustili mnogi, ki so prej šli za njim, češ, da je trdo to govorjenje, toda Zveličar se s tem ni dal prestrašiti, marveč se je obrnil celo k apostolom, rekoč: »Ali tudi vi hočete oditi?« na kar je Peter izpregovoril vele-
pomenljive besede: »Gospod, h komu hočemo iti? Ti imaš besede večnega življenja«. (Jan. pogl. 6).
Ravno tako jasno je rekel pri zadnji večerji: »To je moje Telo. To je kelih moje krvi, nove in večne zaveze. To delajte v moj spomin!« (Luk. poglavje 22). Pomen teh besed so apostoli prav dobro razumeli, kakor nam spričuje sveti apostol Pavel, najučenejši med apostoli, v prvem listu na Korinčane. Ta najdražji zaklad je torej cerkev sprejela iz rok svojega božjega ustanovitelja, v tem zakramentu se v polnem pomenu izpolnjujejo besede Jezusove: »Glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta«. (Mat. 28,). To prečudno skrivnost so obhajali prvi kristjani globoko pod zemljo, v katakombah, kakor nam dandanes spričujejo slike, to jim je bila tolažba in najzdatnejša pomoč v hudem preganjanju in mučeništvu. Kako vzvišena, kako srce vzdigajoča je ta skrivnost! Celo dru-goverci, ki trezno mislijo, občudujejo lepoto in vzvišenost katoliškega nauka o najsvet. zakramentu. Kako globoka čustva prevzamejo človeka, ko stopi v tiho cerkvico, kjer pred tabernakljem brli večna luč, in tamkaj lahko razkrije svoje obteženo srce in se pogovarja s svojim Bogom! Ali si moremo predstaviti vzvišenejši prizor, kakor krščansko srenjo z župno cerkvijo v sredini, kjer prebiva v po-njžnih podobah med svojimi otroki kralj nebes in zemlje? Glejte prebivališče Boga z ljudmi in bo prebival ž njimi. (Skr. Raz. 21).
Kdor se torej drzne s svojim blatnim jezikom zaničljivo govoriti o tej visoki skrivnosti, ne zasluži več imena kristjan, ampak je podoben Judom v Kaiarnaumu, ki so ravno zavoljo te skrivnosti zapustili Jezusa. To skrivnost so katoliški kristjani vedno verovali in častili, ako se pa dandanes češčenje presv. Rešnjega Telesa še prav posebno razvija, je vzrok ta, ker hudobni ljudje dandanes z nezaslišano zlobnosijo vzdigujejo svoje pesti
proti Kristusu, kakor nekdaj Judje, ko so ga tožili pred Poncijem Pilatom.
Tako so nastale novejši čas razne bratovščine v čast najsv. zakramenta. Tudi v lavantinski škofiji imamo od 1. 1881 družbo vednega češčenja, ki je že neizmerno veliko dobrega storila v čast božjo, za olepšanje hiše božje in s tem tudi povzdignila lepo umetnost. V kratkem izide v Mariboru slovenska knjiga, ki bo natančno poročala o delovanju te družbe.
Prav posebno važnost pa še ima skrivnost oltarskega zakramenta za to, ker iz nje izvira duhovska služba in čast. Duhovniki morajo po naročilu Gospodovem izpolnjevati zapoved njegovo: To storite v moj spomin! Katoliško duhovstvo zajema ravno iz tega zakramenta svojo moč, svoje dostojanstvo; ob enem pa je s tem združena velikanska odgovornost. Zato je potrebno, da so pred vsem duhovniki goreči častilci najsv. zakramenta. Zato je leta 1862. v Parizu pobožen duhovnik Eymard ustanovil posebno družbo v čast najsv. zakr. Za duhovnike, ki živijo med svetom pa je ustanovil društvo du-hovnikov-častilcev sv. R. T. Sedaj šteje že čez 30.000 udov po vsem svetu. Vsak ud se obveže vsak teden po eno uro moliti presv. Rešnje Telo. Da se pospešuje češčenje najsv. zakramenta, so prišli v navado evharistični shodi.
Beseda »evharistija«, je grška in pomeni zahvalo ali zahvalno molitev in ker Jezus Kristus v najsv. zakramentu daje najlepšo zahvalo za nas ljudi nebeškemu Očetu, se tudi ta zakrament imenuje evharistija. Evha-rističen shod je torej shod častilcev presv. Rešnjega Telesa. Taki shodi so se obhajali že po mnogih deželah; v Ljubljani že dvakrat. Letos pa smo ga imeli tudi v lavantinski škofiji in sicer v Mariboru na god sv. device Cecilije dne 22. novembra. Udeležilo se ga je blizu 80 duhovnikov.
Ob 10. uri predpoldnem so milostljivi knezoškoi opravili v stolni cerkvi slovesno
sv. mašo. Po maši so navzoči duhovniki tiho molili izpostavljeno sv. Rešnje Telo do 12. ure., Popoludne ob 3. so se pa zbrali v cerkvi sv. Alojzija k zborovanju ali h konferenci. Najprej so mil. knezoškof s prisrčnim nagovorom pozdravili zborovalce in izrekli zahvalo vsem, ki so pospeševali češčenje presvetega Reš. Tel. Na to je čast. g. Jakob Hribernik, špiritual v bogoslovju, poročal o družbi du-hovnikov-častilcev presv. R. T. Prav jasno je razložil, kako lahko, koristno in potrebno je duhovniku biti ud te družbe. V lavantinski škofiji ima družba doslej 87 udov, umrlo jih je 5.
Za njim je pa govoril preč. gsp. prelat K. Hribovšek, ravnatelj v bogoslovju, temeljito o razmerju med pobožnostjogresv. R.T. in pa presv. Srca Jezusovega. OSff-poboteosfr^sta si "sicer sorodni, vendar tudi dokaj različni. Ob "effčlSr^e poročal o ctufiovski družbiVp«* % severantia« *, ki ima namen gojiti posebno" ~ pobožnost do presv. Srca Jezusovega. Začela se je 1. 1868. na Dunaju in je lansko leto štela 13 519 udov v 150 škofijah. V lavantinski škofiji ima 325 udov, umrlo pa jih je 35. — Po konferenci je bila zopet molitvena ura pred izpostavljenim Najsvetejšim, potem litanije Srca Jezusovega in zahvalna pesem.
S tem je bil končan prvi evharističui shod. Namen mu je bil, da se duhovniki skupno poklonijo Najsvetejšemu: kjer so dva ali trije v mojem imenu, sem sredi med njimi (Mat. 18, 20), in da bi se medsebojno vspodbujali v gorečnosti za čast božjo, zlasti za češženje najsvetejšega zakramenta. Dal Bog, da bi spoznanje in ljubezen do Jezusa Kristusa v najsv. zakramentu med nami bolj in bolj rastla ter da sebi v kratkem mogel še sijajnejše obhajati drugi evharistični shod!	Adorator.
* Tem potem se prosijo vsi udje, naj dopošljej» gosp. prelatu Hribovšeku do novega leta udnino, ako
še tega nišo storili.
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu
vsakovrstne podobice, molitvenike, K rožne vence, svetinjice, križce.
Velika knjiga z vzorci od navadnih do najfinejših podobic je v tiskarni na vpogled.
Spominki na pryo sv. obhajilo kos od 1 do 10 kr.
Rožne vence vsake velikosti in kakovosti prodajamo na drobno in debelo, rožne vence žalostne Matere Božje in preč. Spočetja itd. — Lepi križci so pa medeni ali niklasti za rožne vence, za kras na steno in posebno za častite duhovnike za sprevidenje bolnikov; križi s stojalcem, svetinjice različnih vrst.
Tiskarna ima v zalogi tiskovine za:
župnijske, občinske in politične urade, odvetnike in notarje,
trgovce, hotele in gostilniee, posojilnice in zasebnike. Naročila na lepake (vsake vrste in velikosti), poročne liste, osmrtnice, spominske liste, vizitke, tabele, knjige, časnike, dalje preskrbi za vsak nad ali zasebnike štampilije (pečate).
Vsako naročilo se izvrši hitro, lično in ceno.
Lepe podobice s črnim okvirom kot spominki
za v molitev priporočene ranjke.
Primeren tisek na drugi strani oskrbimo hitro in lično. 100 kosov od 80 kr. do 1 gld. 80 kr.
K obilim naročilom se priporoča
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.


CT3
P-H
o S	4
¿2 13	'¿Z
cn -C	-Q
O) N	O
03	^
-s
o © d

4)
a

a;
i* g ¿s a
c3 »
S * s-^
S s s
O) >m	m
g** a-c* . v s z
¿2 Z -m m a
m .S * ^
!» S o Mfl«
S. fc
> © ®
.a S« m a
a. 12 s s
s-, m g i»
-2 ©i
JŠ «
o
Y najem
želim vzeti hišo za trgovino. — Ponudbe je poslati pod: A. S po-te restante Maribor.
I
Adventna knjiga!
---DSiS--
Tiskarna
sv. Cirila v Mariboru
KoroSke ulice 5
priporoča
(i
»
o življenju našega Gospoda J. Kristusa
za vse dneve celega leta.
Po francoskem izvirniku poslovenili mariborski bogoslovci.

Naznanilo !
Podpisani si usojam naznaniti vsem posestn'kom vinogradov, da bom imel koncem tega leta in prihodnjo spomlad veliko množino na suho cepljenih trt različnih dobrih in čistih vrst cepljenih na Riparijo portalis in Ru-pestris Monticolo in sicer:
6000 Laški rilček (Välsch-riesling), 4000 Zlahtine (Gutedel), 2500 Šipona (Mosler), 2000 Tra-minerja (Traminer), 1000 Mali rilček (Kleinriesling), 1000 Beli rafol (Ranfol weiss), 1000 Burgunder beli (Burgunder weiss), 900 Burgunder rudeči(Burgunder roth), 900 Sylvaner (Grüner Syl-vaner).
Cepljeno na Rip. portalis.
600 Traminerja (Traminer), -550 Burgunder beli (Bugunder weiss), 300 Sylvaner (Grüner Sylvaner), 100 Sipon (.Mosler), 100 Žlahtnina (Gutedel).
Cepljeno na Rup. Monticolo.
50 Sipon (Mosler) na Solonis. Skupaj 21.000.
- Vse te trte so dobre rasti, lepo zaraščene in dobro vkoreninjene ter se prodajo po 160 kron 1000 komadov, ali 8 kr. komad; kdor naroči najmanj en tisoč, dobi jih 50 brezplačno.
Oglasiti se je vsaj do novega leta pismeno ali ustmeno pri Antonu Slodnjaku, trtnarju v Juršincih pri Ptuju.
Viničar!!
z 5 delavskimi močmi se sprejme. Plača se 75 gld. Viničar dobi tudi dve kravi in dovolj krme za govedo in svinje. Vpraša se pri g. Gregoriču, oskrbniku v Šturm-bergu, obč. Leitersberg. 486 2
V najem
kovačnica in hiša z dvema sobama št. 12 v Draživasi fare Žiče pri Konjicah, poleg ceste ki pelje iz Oplotnice v Poličane na železni postaji, se daje po ugodni pogodbi na več let. Natančno se izve pri lastniku Ivanu Hlastec v Draživasi.	504 1
Me ceue, vse jako čedno, prijazna in hitra postrežba.
o » S
S X
"J
S 0)
a > a«
= X
Restavracijo
t mariborsta,
prevzame s 1. decembrom 1900. Andrej Mesner.
Opirajoč se na mnogoletne izkušnje, bom skušal na vse strani častite goste postreči.
Točil bom vedno sveže marčno in pilzensko pivo, izvrstno domače štajarsko belo in istrijansko črno vino.
Otao prirejena prte in mrzla jedila o vsakem času.
<1 X 83
er o
C X
rt Í (i S C. P ft
p

Ptujci dobe vedno čedne sobe in postelje.
Umetno-obrtna delavnica
cerkvenih kamnoseških in podobarskih del
priseženega izvedeneca
kamnoseka J. F. PEYER-ja
v Mariboru,
MosciiM-Allee, Hilarinsstrasse, Cameristrasse.
Izdeluje altarje, prižnice, obhajilne mize, krstne kamene, okna, itd. itd.
Tudi prevzema mere prostorov za omenjene predmete, kakor tudi originalne načrte.
Posebno se bavi z napravo nagrobnih spomenikov. Prav velika zaloga dogotovljenih novih nagrobnih kamenov od peščenega kamena, mra-morja, granita in sijenita.
Solidna postrežba in prav nizke cene.
41
Berte lfolckmar,
državno izkušane učiteljice na glasovirju
y Mariboru, Gornjih gosposkih ulicah št. 54.
v pritličju nasproti c. kr. državne gimnazije Priporoča svojo bogato zalogo
novih*
glasovirjev
in
pijanin
s križnimi strunami, (orehovo polituro, črni in ameriški orehov les)
kakor tudi
3M5" Harmonij
po evropejskem in ameriškem seznalnem sestavu iz najboljših tovarn po
tovarniških cenah. J^S* Glasovipji „Ehnban" !
jamči se pismeno. Plačuje se v obrokih. Stari glasovirji se zamenjavajo in prodajajo
Posojila po najnižji ceni.
Za bolne na, želotlcu in stare ljudi. 495
Konjak
star, iz domačega vina, pošilja franko 4 stekl. za 6 gold., 2 litra za 8 gld., novi konjak 2 litra za 4*80 gld. Benedikt Hertl, grajščak, Oollč p. Konjicah, Štaj.
i steki. za i gm. so kr. se dobi pri ai, Qnanflest, gosnoska nlic^Maribor.
Vožnje karte in tovorni listi v
AMERIKO
Kraljevi belgijski poštni parnik
Red Star Linie, Antverpen
vozi naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijovana od visoke c. kr. ivstr. vlade. — Natančna pojasnila daje
Red Star Linie, Dunaj
IV. Wiedenergürtel 20
ali pa	36
Anton Rebek v Ljubljani —
Kolodvorske ulice 34.
Julij Popper, Innsbruck —
Südbahnstrasse 2.
Na prodaj
hiša z trgovino, tik okrajne ceste v ptujski okolici zraven farne cerkve je z velikim vrtom vred na prodaj. Več pove g. Jože Go-stinčič, pismonoša, Maribor, Frauengasse 6.	488 i
JSTa proti a i
novi hram, trdna stavba, 4 stanovanja, kleti, drvarnica, studenec, sadonosnik in kuhinjski vrt, blizu cerkve in šole. Cena 5600 gld. 2300 gld. ostane lahko na dolgu. Več pove upravništvo. 470 5
vina, staro i novo prodaje vlaste-linstvo Šalovec, pošta Varaždin na Hrvatskem. Isto ima i više metričn. centa rukom obranih miznih jabuka na prodaji. 2
Proda
glasovir v dobrem stanu, močen glas^ za 70 gld. Več pove organist J. Šuligoj v Vuzenici na kor. želez.	503 1
K
pri Sv. Emi,
bode imelo svoj občni zbor 2. decem. popoldan ob 2. uri v jostilni g. Jerneja Strašek v Sodnivasi, in se bode vršil po tem-le dnevnem redu:
1.	Poročilo načelstva,
2.	Volitev načelnika,
3.	Volitev njegovega namestnika,
4.	Volitev odbornika,
5.	Razno.
511 (1)	Odbor.
Dražba
cerkvenega vina
bode dne 1. decembra pri sv. Andreju v Leskovcu popoldne ob 1. Okoli 70 htl. letošnjega izvrstnega vina se bo in sicer brez posode po dražbi prodalo.	506 1
Cerkveno predstojništvo.

„Gloria^ redilna krma za konje,
zabranjuje bolezni, vzdrži konje močne in iskre rGloria" začimba krma govedi, pospešuje prebavljanje, čisti kri, zboljšuje in množi mleko. „Gloiia" mlekarski prašek za krave, pospešuje izločene mleka in odstranjuje napake mleka. 1 veliki zavitek velja K 1'20, mali K 0-70, 5 kg. v zavitku za poskus po pošti K 5'— poslano iz Dunaja. Barteljevo klajno apno, neobhodno potrebni dodatek h krmi za mlado, molzno in brejo živino, v slučaju, da živina liže, da ima kostne bolezni itd. 5 kilogr. za poskus K 2—, 100 kg. K 22 — iz Dunaja. Vaselinovo mazilo za usnje v ple-hastih škatljah: '/s kg. 60 vin., 1 kg. 1 K, 5 kg. K 4. Rusko patent, mazilo za usnje po V, kg. K l-io, 1 kg. K 2.—, 5 kg. K 8.-.
— Navodilo brezplačno. —
Miha Barthl in drug. Dunaj X. «o.e

Najčistejše olje
iz kostij napravljeno za šivalne stroje in kolesa (bicikle) v tovarni H. Morbius in Fils, Bazel (Švica)..
Dobi se pri 16-26 R. Strasmayer-ju, puškarju v Mariboru.
MazgMas.
Pri okrajnem zastopu v Šmarji pri Jelšah je oddati mesto okraj tajnika z stalno letno plačo 1000 K in postranskimi zaslužki.
To mesto se mora nastopiti s 1. prosincem 1901.
Ponudniki, kteri morajo biti vešči slovenskega in nemškega jezika popolnoma, naj vložijo svoje ponudbe do
15. decembra 1900.
pri podpisanem okrajnem odboru.
Okrajni odbor Šmarje pri Jelšah Spod. Štajarsko
dne 7. novembra 1900.
JFotof/raJ*jslci zarod r Mariboru
je najstarejši
2IC \ Fritscli-evi vili
>•> Itadsrasse št. 11.
) ~---J-----J'
Henrika Krapeka,
Dohod k vili skoz Grabengasse, Bad- in Fabriksgasse. Zalagatelj c. kr. avstrijske uradniške zaveze.
J Priporoča fotografijska dela vsake vrste od medajlonove do J človeške velikosti, ter vse najboljše in najhitreje izvršuje
^	•	i i •	i	i	i • J	t	i	•	11*	*
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Špitalske ulice št. 125.
Nakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. za najkulantnejših pogojev. Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. Zavarovanje proti kurzni izgubi. Promese k vsem žrebanjem.
Sprejemanje denarnih vlog na vložne knjižice, na tekoči račun in na girokonto s 4l/2°/n obrestovanj<;m od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt nienjic najkulantneje. 467 9 Borzna naročila.

j© samo pravi v znanih
ICathreinesjevih zavojih!
Zatoraj nikoli v odprtih ali v drugih za preva-ranje računajočih ponarejenih zavojih.
Kathreiner Kneippova sladna kava
je najukusnejša, kakor tudi edino zdrava in zraven tega najcenejša primes k bobovi kavi.
Kathreiner Kneippova sladna kava
e z veseljem in z vedno raztočem učinkom v stotisoS družinah použita.
Kathreiner Kneippova sladna kava
Je tam, kjer se zavoljo zdravja bobova kava prepove, najboljši nadomestek