RODOLJUB. Glasilo »Slovenskega društva" v Ljubljani, Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseca (ali če je na ta dan praznik, dan poprej) ter stane 70 kr. na leto. — članom „Slovenskoga društva" poSilja se list brezplačno. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 8 kr., če se enkrat tiska; 12 kr. če se dvakrat, in 15 kr. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagoj volijo naj se pošiljati „Narodni TIskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. 15. štev. V LJubljani, dne 3. avgusta 1895. V. leto. Solze nam stopajo v oči, ko gledamo v podrtine naše ljube prestolnice, bele Ljubljane. Pomagajte, Slovenci, Ljubljani in ljubljanski okolici, poginjajočima ob velikonočnem potresu letošnjega leta. Kolikor le morete, pomagajte; posebno sedaj, ko ni še minula prva doba silne bede in silnih potreb. A po preteklih treh mesecih se polagoma vender le že umirja zemlja pod nami, umirjate se torej Vi sami. Zato je zopet došel čas, da se v obilneji meri spominjate družbe sv. Cirila in Metoda, saj je tudi njo do živa pretresla velikonočna narodna nesreča. Skrčiti hočemo sicer za jedenkrat svoje potrebe. Toda svojega narodnega poslanja pa nočemo skrčiti niti za trenotek. Pomnite, rojaki, da duševno ohranjamo tisti Vaš rod, kojemu prvostoluje za sedaj nesrečno slovensko sredo-točje: naša Ljubljana. Zato požrtvujoč se in polno desnico darujoč ljubi Ljubljani in nje mili nam okolici delite ob jednem vsaj svojo levico drobtinic družbi sv. Cirila in Metoda v pomoč. Slovenci! Posebno Ve izvenkranjske Slovenke in Vi izvenkranjski Slovenci tega si bodite svesti vsak čas, da kranjski potres naše vseslovenske družbe za stalno zrahljati ne sme. Prvomestnik: Tomo Zupan. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne" 20. julija 1895. Podpredsednik: L. Svetec LISTEK. Ob grobu Dragotina Martelanca. Nikdar, oj tužni rod nikdar, Na-t6 ne sije sreče žar, Nezgod, nesreče tre te sila, Mori osoda te nemila. — Za možem mož ti rod umira, Za slopom slop se ti podira, Junak ti za junakom — pada..... Da, kje so slavni učenjaki, In kje so dični poštenjaki? Ki jih Slove'nja si rodila? — Kje junaki so, premila? Ki radi bi življenje dali, Da močno bi te mater zvali? Gorje, gorje ti domovina! — Imaš-li kakega teh — sina? Ne, nimaš ga sirota! I i končala smrt je vse nemila, Prezgodnja krije jih gomila. -Med njimi krije Dragotina, Iskreno udanega ti sina. Le z&-te ves je on gorel, Le za-te vedno je živel, Za-te on delal je vse dni, Posvetil tebi vse moči. Kako bil vnet je on za-te, Kako iskreno ljubil te! — A ljubil te z solzami. — Potrto bilo mu srce, Ko zrl on tvoje je gorje. In kdo do dobrega bi znal, Kar vse on za-te je prestal. -Marljivosti nam bil učitelj, In k delu skrbni naš buditelj. Uzoren bil je poštenjak, Uzgleden bil je narodnjak. Posvetil ves se domu v čast, Družba sv. Cirila in Metoda. Dne 8. avgusta ima v starodavnom Kranju občni zbor „Družba sv. Cirila in Metoda*. Zbrali se bodo gotovo ta dan v velikem številu rodoljubi iz vseh slovenskih pokrajin. Kako bi se tudi ne? Ta družba je poleg „Družbe sv. Mohorja" najvažnejša, kar jih imamo Slovenci. Njen namen je varovati našo mladino potujčevanja po šolah in v svojih zavodih vzgajati jo v narodnem in verskem duhu. Ona nadaljuje delo, katero sta pred tisoč leti mej moravskimi Slovani začola slovanska prvovestnika sveti Ciril in Metod. Da je ta družba potrebna, za to imamo dovolj dokazov dan na dan. Zastonj je bil dos edaj boj za slovensko šolo v Trstu in na Koroškem, še dosedaj ni nobene slovenske šole. Povsod je torej tej družbi odmerjeno široko polje. Da se še kmalu razmere za Slovence ne premene tako, da bi te družbe ne potrebovali, pokazal je boj vseh Nemcev proti celjski gimnaziji. Dokler bodo Nemci nasprotovali vsaki slovenski šoli, bode potrebna „Družba sv. Cirila in Metoda". Le obžalovati moramo, da družba nima večje podpore, da bi mogla vspešneje se baviti s svojo nalogo. Slovenci smo ubožen narod in imamo že preveč narodnih davkov, zato naša družba ne napreduje tako, kakor bi bilo v interesu naše narodnosti želeti in kakor napreduje podobno češko društvo .Matica Školska". Poslednja ne vzdržuje le veliko število ljudskih šol, temveč tudi nižjo gimnazijo v Opavi. Seveda naša slovenska družba se ne bode mogla vspeti do te stopinje, četudi bi ne bilo nič manj potrebno, da bi se nam osnovale slovenske gimna zije v Gorici, Celovcu in Trsfu. Povsodi tod se potujču-jejo slovenski mladeniči v tujih zavodih. Zal, da Slovenci moramo biti zadovoljni, ako nam naša „Družba sv. Cirila in Metoda" preskrbi ob narodui meji le potrebnih ljudskih šol. Pa še do tega skromnega zmotra ne bodemo prišli tako hitro. Baš letos je družba začela pripravljati osnovo slo- venske šole v Velikovcu na Koroškem, na kateri bodo poučevale šolske sestre. A pri tem delu je pa družbo zadel hud udarec, namreč hud potres po Kranjskem. Ta potres je družbo hudo pretresel. Dohodki so se jej popolnoma ustavili, dočim ima družba vender redne stroške za svoje zavode. Povsod se je pozornost obračala le na po potresu poškodovane kraje, ne le na Kranjskem, temveč tudi drugod, na „Družbo sv. Cirila in Metoda" se je pa bilo skoro popolnoma pozabilo. Treba je torej, da sedaj popravimo, kar se je za mudilo, ko se je zemlja pomirila in so se jele celiti rane, napravljene po potresu. Zaceliti je treba tudi rane, katere je dobila naša družba. Nadejamo se, da bode zlasti občni zbor zopet obudil prejšnje zanimanje za to velepomembno družbo in zlasti zanjo vzpodbudil naše narodno ženstvo, ki se je že dosedaj odlikovalo v delovanju za to družbo. Posebno lep vzgled dajale so litijske in šmartinske Slovenke. Ta družba je tem pomenljivejša v današnjem času, ko že v nekih krogih gine narodna zavest, gine zanimanje za stvar, za katero 80 se borili najboljši slovenski možje, ko ginejo ideali in povsod prevladuje materijalizem. „Družba sv. Cirila in Metoda" pa ne podpira naše narodnosti le s svojimi učnimi zavodi, temveč tudi s svojimi podružnimi shodi neti narodno in versko zavest. Kakšnega pomena so ti shodi in v družbeni namen prirejene veselice, to najbolje dokazuje obnašanje vseh narodnih nasprotnikov proti njim. Koroški Nemci in nemškutarji so bili napeli vse sile, da bi onemogočili te shode, a ni se jim posrečilo, četudi so jih podpirali celo okrajni glavarji. Šola, katero sedaj družba osnuje v Velikovcu, bode za koroške Slovence skoro jednakega pomena, kakor je za štajarske celjska gimnazija. Zato se pa že tudi jeze koroški Nemci na vso moč. Vspeh te šole se že kaže, predno je osnovana. Nemci so sklenili na mestni šoli dati In srčno branil njega last. — On slave krepka bil mladika, Naš up in nada bil velika! Z očij mu zrla je resnica, Glasila iz ust se mu pravica — Krivico je pred vsem črtil ; — Imena mož je vreden bil — Gorje, da ni ga več med nami, Da nam trohni v prezgodnji jami. Uboga domovina! — Nimaš več ti Dragotina, Nimaš vrlega več sina. V najlepši te ostavil dobi, V prezgodnjem on trohni ti grobi. — Kar lepega si v njem ti zrla, Neizprosna smrt je vse podrla..... Na tleh leži ti krepka zdaj mladika, Ob tla ti up in nada je velika.--- T-g. Kako je Črnivec jazbeca lovil? Črnivec je bil gozdar . . . ske graščiue in reditelj znanih . . . skih lovov. Zadnje dostojanstvo je pač pro-vzročalo, da je bil poznat ne le v Kvedrovi krčmi, temveč tudi v naših lovskih krogih. Pripovedoval je mnogo in večkrat do cela neverjetne stvari, kakor je to v obče navada starih lovcev. A gorje mu, kdor mu je kdaj ugovarjal , ali kdor se je drgnil dvomiti nad istinitostjo njegovih lovskih dogodkov. Gotovo mu je nakazal Črnivec pri naših lovih mesto, kjer cel božji dan ni videl zajčjih ušes ali lisičjega repa in gotovo ga je vprašal Črnivec po končanem lovu pred zbranimi lovci, zakaj da n» streljal po 1 sici, katero je natančno videl teči prav mim° njemu nakazanega mesta...... Skratka: Črnivec je bil imenitna oseba v naših lovskih krogih Je pa že taka na svetu, da visoka dostojanstva slovenščini nekaj pravic, to pa le zato, ker so se nadejali, da bode „Družba sv. Cirila in Metoda" potem opustila misel na osnovo slovenske šole. Seveda bi se vse zopet opustilo, ko bi družba opustila slovensko šolo. Posebno se pa v mestnih šolah slovenščina ne bode gojila, ker jo učitelji niso vešči. Samo slepili bodo ljudi, da se v njih uči tudi slovenščina, da torej ni potrebno otrok pošiljati v slovensko šolo. Slovenska šola v Velikovcu bode gotovo povzdignila narodno zavest v tem kraju, in ker je Velikovec važen kraj za koroške Slovence, je dolžnost vseh Slovencev, da podpirajo „Družbo sv. Cirila in Metoda", da jej bode mogoče poprej izvršiti nalogo, katero si je zastavila. Le pomislimo, kakšno veselje bi bilo v nemškem taboru, ko bi družba ne mogla izvršiti svoje namere. Tukaj ne gre le za velikovške Slovence, temveč za čast vsega naroda slovenskega in mislimo, da bode vsakdo rad po svoji moči prispel za to važno vseslovensko stvar. Politični pregled. Državni zbor je končal za sedaj svoje delo. Posebno uspešno ni bilo, kajti razen civilnega pravdnega reda in državnega proračuna ni rešil nobene večje stvari. V gospodski zbornici se je levica pri proračunski debati izrekla zoper celjsko dvojezično gimnazijo, a proti proračunu se pa ni upala glasovati in tako je sedaj celjska gimnazija zagotovljena. Prihodnjo jesen se že otvori in potem se bodo pač kmalu pomirili razburjeni nemški duhovi. Nova koalicija se zopet snuje. Več vplivnih konservativnih in liberalnih poslancev bi radi združili kon • 8ervativni, poljski in Coroninijev klub ter zmernejši del levičarjev, da osnujejo novo večino. Sprva so konservativci mislili pridobiti Mladočehe, a ti ne stopijo brezpogojno v nobeno večino, zato pa sedaj skušajo zopet pridobiti zmernejše levičarje. Taka zveza bi se pač tudi ne držala, ker bi bila povse nenaravna in bi ne imela potrebne dve-tretjinske večine za izvršitev volilne reforme. Brez volilne reforme pa nobena večina ne bode stalnosti imela. Odlaganje mandatov. Posebno dobro označuje to sedanji položaj, da se veljavni politiki odrekajo poslanstvu. Odpovedali so se levičarji Plener, Peez in baron Widmann, potem pa grof Franc Coronini. Plener je v Hebu svojim volilcem, to je članom trgovinske zbornice, razkladal, zakaj je odložil svoj mandat, priznal je, da je temu povod Celje, katero vprašanje je nakrat dobilo prevelik pomen. Zbornični svetniki pa niso bili s Plenerjevem pojasnjevanjem niti prav zadovoljni. Pritrjevali so mu le nekateri židje, ki so bili prišli poslušat. Več zborničnih članov pa še k dotični seji ni bilo, ker niso hoteli Plenerja proslavljat. Kdo bode novi ministarski predsednik? S tem vprašanjem se sedaj bavijo razne politične stranke. Imenovala se je cela vrsta mož. Levičarji in Poljaki bi najrajši imeli grofa Badenija, ki je sedaj namestnik v Galiciji. Vidi se pa, da se Poljaki, konservativci in liberalci na vso moč boje\ da bi se grof TaafFe ne vrnil s svojo volilno reformo, kajti čutijo, da niso pri prebivalstvu priljubljeni, temveč se vzdržujejo le z umetnimi volilnimi redi. Vodja zjedinjene levice bode baron Chlumeckv. Mnogi levičarji pa niso ž njim zadovoljni, ker je premalo nemšk. Tako je v Znoj mu v nekem govoru priznal, da je celjsko vprašanje levici vzraslo čez glavo. Levica sprva ni bila tako proti Celju. Seveda nemško - narodni listi zaradi tega hudo udrihajo po Chlumeckem, ki ne more spoznati, da je od celjskih razmer odvisen obstanek avstrijskega nemštva. Krščanski socijalisti se ne odlikujejo s svojo pravičnostjo do Slovanov. To so pokazali tudi s tem, da so glasovali proti osnovi dvojezične gimnazije v Celji. Pri porajajo tudi velike skrbi. Posebno mučne skrbi so trle Črnivca tisto leto, ko je zanesla usoda mene v krog . . . skih lovcev. Tisto leto je namreč kupil lastnik . . . ske graščine dva mlada jazbičarja. Da bi ju popolnoma izvežbal za lovske namene, želel si je . . . ski gra-ščak živega jazbeca. In to željo je razodel — komu pač nego svojemu gozdarju Črnivcu. Vedel je Črnivec, da se ta nalog ne bo dal izvršiti tako gladko — ni pa slutil, da mu bo isti delal toliko preglavic. Še danes ne moreš hujše razžaliti Črnivca, nego če ga vprašaš, kako da je lovil jazbeca. Jaz in Črnivec sva pa debela prijatelja in prepričan sem, da mi ne bo štel v zlo, če razneseni mej svet ta dogodek. Odpuščenja pričakujem tembolj, ker vsa ta zadeva že ni več nikaka skrivnost. Vsaj se pri nas že pastirji na paši pomenkujejo o lovu na živega jazbeca, katerega lova sem se udeležil — žal — tudi jaz. Štirinajst dni zaporedoma in sleherni dan od jutra do večera je lazil Črnivec po brdih, logih in hribih de- vetih naših lovskih okrajev in iskal jazbine, v kateri bi se dal zasačiti ščetinasti jazbec. Toda zaman. Našel je pač več jazbin, toda pripravne nobene. Jedno je našel za Kurnikom — pa je bila v skalnatem robu in na iz-j kopanje jazbeca niti misliti ni bilo. Drugo je našel v Komovcu — pa imela je devet izhodov; jazbec bi jo torej gotovo popihal, predno bi prikopali do njegovega ležišča. Tretjo je našel v Koseškem gozdu; jazbina je bila precej pripravna — toda Čedin mu je prepovedal kopanje na dotičnem svojem svetu, ker se je bal, da ne bi Črnivec poškodoval njegovih lepih jelk......Črnivec je malo da ne že obupal. Kar ga najde sreča petnajsti dan. Sedeli smo na večer tistega dne v Kvedrovi krčmi, ko vstopi Črnivec in prisede k naši mizi. Pogodili smo takoj, da se je moralo zgoditi nekaj posebnega, kajti Črnivčeve sive oči, katerih sicer niti spoznati ni bilo pod mogočnimi očali, so tisti večer žarele, kakor žari preperela gabrovina v vlažni jesenski noči. Kmalu smo dunajskih mestnih volitvah bi pa radi, da bi jih podpirali Slovani in je njih vodja dr. Lueger pozval v nekem govoru zlasti Čehe, da naj oddajo svoje glasove njegovi stranki. Čehi pa menda nimajo posebnega veselja za krščanske socijaliste iti po kostanj v ogenj. V Bosni se osnuje popolnoma samosvoja uprava železnic. Kakor se kaže, mislita se ti dve deželi še dolgo nekako za-se vladati. Razmere so v Bosni boljše kakor v drugih balkanskih pokrajinah, a tudi bi bilo še marsikaj želeti. Posebno kmetsko vprašanje še zdaj ni rešeno, četudi je najbolj pereče. Naravno čudno je, da Bošnjak še dmdanes plačuje desetino. Za šolstvo se je j pa v deželi že precej storilo in prebivalstvo kaže zanimanje za šolo. V Galiciji se začenjajo kmetje bolj zavedati in se ne mislijo več dati voditi od plomenitašev in duhovščine, ki v Galiciji podp'ra le bogatine. Pri letošnjih volitvah mislijo kmetje poskusiti s svojimi kandidati. To je vzbudilo velik strah mej sedanjimi poljskimi poslanci. Pred razhodom državnega zbora so se v poljskem klubu o tem posvetovali. Jedini poslanec Levakovski se je potegoval za kmete, vsi drugi so pa le zahtevali, da se mora to gibanje omejiti in izražali želje, da jim vlada v tem oziru pomaga. Govorili so o nevarnosti za vero, narodnost in socijalni red, v resnici se pa gospodje boje" le za svoje mandate in svoje ugodno stališče. Bolgarsko Odposlanstvo, ki je bilo v Peterburgu, se je te dni povrnilo. Kaj je doseglo, se še ne ve\ Govori se pa, da se bodo razmere mej Rusijo in Bolgarijo vse-kako nekoliko zboljšale. Bolgarski prestolonaslednik Boris baje prestopi v pravoslavje. V Bolgariji so razmere precej zmedene. Pri Stambu-lova pogrebu so bili izgredi. Neki razgrajači so s palicami in revolverji napali pogrebce in nekatere nekaj poškodovali. Bila je nastala velika zmešnjava. Otroci, ki so nosili vence, so jih bili takoj na tla pometali. Nekateri zastopniki tujih držav so jih tudi bili nekaj dobili s palicami. Ministerski predsednik Stojlov jih je zatorej moral iti prositi odpuščanja. Policija tudi pri pogrebu ni storila svoje dolžnosti in ni hotela zapreti glavnih razgrajačev. Pa tudi še pozneje je bilo v Sredcu nekaj uličnih izgredov, ki pa nimajo posebnega pomena. — Stambulova stranka dolži vlado in kneza, da sta sokriva umora Stambulova. Zaradi tega knez ni poslal nobenega zastopnika k pogrebu. V Makedoniji je še vedno ustaja in so ustajniki nekaterikrat že dobro naklestili Turke. Zasedli so mesto Melnik. Ustaši dobivajo pomoč iz Bolgarije in nekoliko tudi iz Rusije. V diplomatičnih krogih dela ustaja v Makedoniji velike skrbi, boje* se, da pride do vojne, s katero se bode naredil konec turškemu gospodstvu v Evropi. Na Angleškem so bile volitve za zbornico in so zmagali konservativci, ki bodo v novi zbornici imeli kacih 150 glasov večine. Konservativce so pri volitvah pod-; pirali katoliški škofje, ker so obljubili dati verskim šolam večje pravice. Obžalovati je pa vsekako propad angleške liberalne stranke, katera se je povsod držala pravice. Poganjala se je za to, da se da katoliški Irski večja samostojnost in potegovala se je vedno za kristijane v Turčiji. Konservativci so pa vedno zatirali katoliške Irce in zagovarjali turške grozovitosti in tako stranko so pri volitvah podpirali katoliški škofje! Slovenske in slovanske vesti. (Deželni zbor kranjski) je v sredo končal svoje izredno zasedanje. Odobril je, kar je storil deželni odbor glede zavarovanja in poprave deželnih poslopij, poškodovanih po potresu. 10 000 gld. prispevka se je dovo lilo za napravo barak v Ljubljani. Dovolila se je doklada deželnim uradnikom in ljudskim učiteljem v krajih, koder je bil potres, do konca decembra t. 1. Deželnemu glavarju se je dovolila odškodnina v letni vrednosti zvedeli, da je na Rusovem griču jazbina, da si Črnivec pripravneje niti v sanjah želeti ni mogel. V rahli prsteni zemlji, na neobraščenem svetu in z jednim samim vhodom. Do jazbine drži stezica, tako lepo uglajena, kakor da bi bile romale po njej vse ljubljanske devičice in device iz reda sv. Frančiška v cerkev — jazbec je torej gotovo v jazbini; ali jih je pa še več...... Vajeni so Kvedrovi pivci mešetarskih prepirov, sicer bi jih bile osupnile tisti večer hrupne debate našega lovskega omizja. Stavili in zagovarjali so se najrazličnejši nasveti, kako da čemo priti jazbecu do živega in ugovarjalo se je vsemu. Jedini smo bili samo v tem da moramo takoj drugi dan nad jazkca. Po dolgih prepirih obveljala je moja. Prvič zato, ker sem plačal tisti večer dva bokala pristnega tirolca, drugič pa tudi zato, ker je bil moj nasvet, res imeniten. Nasvetoval sem namreč, da privežemo jazbeca, ko pri kopljemo do njega, za zadnjo nogo in ga ženemo — seveda pri belem dnevu — kakor pitano prase skozi bližnje vasi na ... sko graščino. Strmeli bodo Lukovčanje in Brdjani zrši tak nenavaden prizor — mi bomo pa postali slavni kar čez noč. . . . Razšli smo se pozno v noč...... Drugi dan smo se zbrali pred Kvedrovo krčmo in se odpravljali na Rusov grič, ravno ko je zvonilo polu-dne v St. Vidski cerkvi. Oboroženi smo bili kakor naši pradedje, kadar so pričakovali roparskega Turka. Črnivec je imel dve lopati, Kotnikov Jurij motiko in sekiro, Hrastnik kratke dvoroglate senene vile, jaz pa rovnici in pa— vrvico. Da smo lovci, pričala je samo dvocevka ob naših ramenih. Mej potom nam je Črnivec pripovedoval, kako da je streljal pred petnajstimi leti jelena t Krtinskem hribu in kako da je ubil lansko zimo z drobno leskovko dve mladi lisici — mi drugi pa smo se mu čudili in mu pritrjevali vsi vprek, dasi je vsak izmej nas čul isto pripoved gotovo že desetič od Črnivca..... (Konec prihodnjič.) 1000 gld., ker je potres poškodoval njegovo stanovanje tako, da ni več porabno. Dovolilo se je deželnemu odboru, da sme vzeti 200.000 gld. na posodo. Vprašanje o obnovitvi deželnega dvorca se še ni rešilo, temveč se je naročilo deželnemu odboru, da naj proučava in v pri-hodnem zasedanju poroča, kje in kako naj bi se nasta nili deželni uradi. Nekateri poslanci so za to, da se zgradi na novo deželni dvorec in v njem tudi napravi dvorana za deželnega zbora zborovanje, v deželni hiši na Turjaškem trgu naj se nastane žandarmerija, za katero plačuje sedaj dežela veliko najemnino. Drugi hočejo za deželne urade obnoviti deželno poslopje na Turjaškem trgu. Deželnemu odboru se je naročilo, naj se obrne za državno podporo za popravo deželnih poslopij. Mestu ljubljanskemu se je dovolilo, da sme iz že dovoljenega mu posojila 300.000 gld. porabiti za uravnavo (regulacijo) mesta. Sklenilo se je tudi, da bode bodočih pet let v Ljubljani občina lahko odkupila prostore in hiše, katere bodo potrebne za urejevanje mesta, zlasti za napravo novih v lic. Vselej se bode z lastnikom skušalo se z lepa pobotati; a če ne bode hotel prodati za pošteno ceno, se bode pa posestvo razlastilo, in se mu plačalo kolikor bode cenila vrednost sodnja komisija, kakor je to pri železnicah. Ta zakon je bil potreben, ker bi drugače ne bi bilo nobeno urejavanje mesta mogoče, ker bi nekateri posestniki zahtevali naravnost oderuške cene-Občina bi zagazila v silne dolgove, če bi plačevala, kolikor bi taki posestniki hoteli imeti. Nekateri klerikalci so se temu zakonu upirali, da si so se pred časom izrekli za regulacijo mesta. Pokazali so 8 tem, da so jim interesi mesta manj na srci, kakor interesi nekaterih posestnikov, ki bi se radi te priložnosti dobro okoristili. Seveda, če mesto pride v dolgove, potem bi kričali o slabem gospodarstvu narodne stranke, kakor ježe njih navada. — Za pripravljalna dela za železnico na Vrhniko je dovolil deželui zbor 20 000 gld. (Odlikovanja.) V priznanje posebnih zaslug za časa ljubljanskega potresa je cesar podelil: višjemu poštnemu upravitelju Matiji Šorliju, okrajnemu komisarju, službujočemu pri deželni vladi, Viljemu baronu Rechbachu, postaje načelniku državne železnice, višjemu oficijalu Josipu Detteli, postaje načelniku južne železnice, Evgenu Gutt-mannu — zlati zaslužni križec s krono; vladnemu kon-cipistu Karlu Ekelu in poštnemu oficijalu Francu Ma-gajni zlati zaslužni križec, železniškemu čuvaju Ivanu Pavločiču pa srebrni zaslužni križec — vrhu tega pa zeukazal, da se stotniku gasilnega društva Francu Do-berletu izreče najvišje priznanje. (Odpust na hišnem davku.) Zakon o davčnih olajšavah po potresu oškodovanim hišnim posetnikom pooblašča finančno upravo, dovoliti hišam v Ljubljani in v okrajih kranjske dežele, pri katerih so vsled potresa postale potrebne bistvene poprave, odpust na hišnem davku v najvišjem znesku zadnjih treh četrtletnih obrokov leta 1895. in oproščenja hišnega davka do 5. let. Za odpust in začasno oproščenje mora vsak prizadeti posestnik pcsebe prositi in sicer je dotične prošnje vložiti glede ljubljanskih hiš pri davčni lokalni komisiji v Ljubljani, glede hiš zunaj mesta pa pri dutičuih okrajnih glavarstvih. Prošnjam se ima pridejati: izvid in mnenje stavbene komisije o poškodbah, nastalih po potresu; dokazila o stroških za popravila Ker bodo stav-binski organi te priloge pregledali, se morajo prošnjam priložiti podrobni stroškovni računi; na sumarne račune I se ne bode ozir jemalo. Prošnje je vložiti po dovršitvi J poprav; smejo se pa, pravilno obložene, tudi takoj izročiti. (Zlato maso) imel bode jutri častiti gospod mon-signor Luka Jeran, papežev častni kamornik in tukajšnji kanonik. Gospod Luka Jeran rodil se je dne 16. oktobra 1819 v Javorjah nad Poljanami na Gorenjskem in je bil dne 3. avgusta 1845. leta posvečen v mašnika. Sedaj ima 76 let, a je še trden in duševno čil. Gospod Jeran je tudi mnogo deloval na slovenskem slovstvenem polju in bil v tem oziru sovrstnik pokojnega očeta slovenskega naroda, dra. Janeza Bleiweisa Več let je pisal za „Novicea in mnogo let je pa uredoval „Zgodnjo Danico". Posebno je pa omeniti njegovo neutrudno delovanje za podporo slovenske učeče se mladine. Marsikak slovenski mladenič je dovršil že srednje šole s pomočjo gosp. Luke Jerana. Zato mu ob priliki njegove petdesetletnice želimo iz srca: Na mnogaja letal (Kmetijska družba) je imela dne 18. julija občni zbor v Ljubljani, katerega se je udeležilo kacih 100 članov. Družba ima sedaj nad 3000 udov in 70 podružnic ter jako uspešno deluje. Pri občnem zboru se je nagla-šalo, da je želeti, da bi deželni zbor se bolj oziral na kmetijstvo. Nasvetovalo se je in sklenilo več stvarij v povzdigo živinoreje Mej drugim se je vzprejel predlog, naj se rezanje živine uredi, da ne bodo neizurjeni re-zači delali kmetom škode in naj se stori potrebo, da se osnuje posebni u^ni tečaj za rezače. Tudi se je govorilo o tem, da se osnuje v Ljubljani kmetijska kemična po-skuševalnica. Predsednikom je bil zopet z veliko večino voljen za družbo zaslužni cesarski svetnik in deželni odbornik Ivan Murnik. V glavni odbor se je pa izvolil namestu gosp. Ogorelca pristav kmetijske šole v Novem mestu gosp. Rohrmann, drugo je vse pri starem ostalo. (Obsojen kaplan.) V sredo je bil obsojen na 25 gld. globe ali pet dni zapora Karol Lenassi, kaplan v Novi vasi, ker je zmerjal obče spoštovanega trgovca g. Josipa Modica, da je „liberalec" in da je za 6000 gld. Ijndij goljufal. Pri obravnavi je bilo to zanimivo, ker se je pokazalo, da je gospod Lenassi skušal priče zapeljati, da bi pričale, kakor bi bilo njemu ugodno. (Umrl) je v Dolenjah na Gorenjskem dne 15. t. m. najstarejši mož rovske fare, posestnik Jaka Andrejka, vulgo Hudman, v 87. letu svoje dobe. Mož je služboval od leta 1829 do 1839 v petem kirazirskem polku in je bil torej skoro gotovo tudi najstarejši mej vsemi še živimi nekdanjimi kirazirji na Kranjskem. Prehodil je več dežel avstro-ogerske države, si ogledal mnogo sveta in si marsičesa privadil. Znal je prav gladko pripovedovati mladeničem o veselih dogodkih, katere je doživel v lepem vojaškem stanu, in je na ta način marsikateremu novincu pobešeno glavo zopet zravnal in ga navdušil za vojaški stan. V družbi je bil mož vesel in je kaj rad pokazal, kako po Ogerskem „čardaš" plešejo. Umrli je bil sicer krepke postave, ali smrt, katera kose" kleplje za mehke in trde bilke, je tudi njega pokosila. Kako je bil mož priljubljen in spoštovan, pokazal je njegov veličasten pogreb, katerega se je nebrojna množica ljudstva od blizu in daleč udeležila. Vrlemu možu naj bode zemlja lahka in naj v miru počiva! (Županom v Tržiču) je voljen nemškutar Glo-botschnigg, ker je jeden pristaš stranke reda volil z nasprotno stranko Za svetovalce so izvoljeni pristaši stranke redu (slovenske stranke) Jeglič, Ruech in Guecken. Novi župan nima večine v občinskem zastopu in bode imel težavno stališče. (Klerikalni izgred v Cerknici.) Seme, ki je sejeta cerkniška kapelana, že tudi rodi sad. Dne 21. julija je bil v Cerknico izlet postojinskega „Sokola". Po gostilnah okrog slavnostnega prostora so preklinjali kapelanski pristaši in pretili, da potolčejo vse liberalce. Peli so neko pesem „Liberalec ni katoličan", katere gotovo sami niso zložili. Cerkovnikov sin je prišel razgrajat in grozno preklinjat na slavnostni prostor, da ga je morala odpeljati žandarmerija. Ko so se ljudje razhajali, so ti ^katoliški" razgrajači pri Dolenji vasi napali nekega voznika. Napadli in hudo poškodovali so tudi tri druge moške in jedno žensko in je hudo poškodovali. Toliko klelo in pretepalo se še ni nikdar, kakor sedaj, od kar se s prižnic hujska proti liberalcem. Le tako naprej! Vsaka sila le nekaj časa trpi! (Shod v Idriji.) Politično društvo „Jednakoprav-nost" je na nedeljo 4. t. m. sklicala svoj javen shod v Idrijo „na zemlji" pod milim nebom ter povabila nanj kot goste in govornike gg. dra Ferjančiča, dra. Tavčarja in dra. Majarona. (Starotrški izgredi.) Deželno sodišče vodi sedaj preiskavo proti starotrškemu kaplanu Peharcu in tovarišem zaradi hudodelstva javne posilnosti. Bili so že kot priče povabljeni in zaslišani gg. poslanca dr. Ferjančič in Ivan Hribar ter dr. Majaron. (Čudno postopanje) V Postojini so si osnovali godbo, ki je gotovo jako potrebna za tamošnje razmere. Ta godba pa ni povšeč klerikalcem. Minolo nedeljo zvečer je bil nekak piomenadni koncert in po koncertu so se mirni godci malo v gostilni okrepčali. Ko se je jeden izmej njih reden fant Jože Kovač vračal domu, ga je več fantov napadlo in ga je jeden zaklal. Gospod kanonik in dekan s prva za tem ubitim ni hotel pustiti zvoniti, češ da je ubit pri ponočevanju, dasi je bil pokojnik jako reden fant, še le na prošnjo raznih mož se je udal, da se je zvonilo z malim zvonom. Da bi se z velikim zvonom zvonilo, ni pomagala niti pritožba pri skofijstvu. Pogreb je pokazal, kako je bil priljubljen pokojnik, kajti udeležilo se ga je nad 1000 ljudij. Postopanje kanonikovo se občno obsoja. (Slovensko uradovanje) Občinski zbor v Hreno-vicah je sklenil izključno slovenski uradovati. Vsprejemal tudi ne bode več dopisov od uradov v slovenskih pokrajinah, ako ne bodo pisani v slovenščini. Želeti je jednake odločnosti od drugih občinskih zastopov, (Kaltenegger in Peitler.) Nemški nacijonalci in liberalci začeli so silno gonjo proti štajerskemu poslancu Kalteneggerju, ki je zagovarjal osnovo dvojezične gim I nazije v Celju in proti koroškemu poslancu Peitlerju, ki je glasoval za to gimnazijo. Peitler je to storil, ker ga 1 je volilo tudi več Slovencev. Skušajo dobiti jima neza- 1 upnice pri volilcih. Dosedaj so se nekateri volilci že izrekli proti tema poslancema, pa le taki, ki ju niso volili. Kakšna je olika štajerskih narodnih Nemcev, je dobro pokazal neki mariborski meščan, ki je ukazal otrokom, da naj pluvalniku rekajo „Kaltenegger". Ni čuda, j če se Slovenci ne morejo ogreti za tako nemško omiko! (V varstvo nemškega značaja celjskega mesta) Celjski Nemci se grozno bojč za svoje umetno nemštvo, ' zlasti pa, da ne bodo imeli učencev za svojo nemško gimnazijo. Zaradi tega sklenili so v Celju osnovati nemški dom in pa nemško dijaško zavetišče. Poslednje bode imelo v prvi vrsti namen, vabiti slovenske dijake v celjsko nemško gimnazijo, ker jih bode potem preskrbovalo s hrano. Celjski Nemci pa omenjenih dveh zavodov ne mislijo osnovati s svojim denarjem, temveč so se obrnili do vseh avstrijskih Nemcev za doneske, samo do Židov ne, ker hočejo, da bode nemški dom zidan s pristno nemškim denarjem. Kdo ve, če se posreči celjskim Nemcem tako po ceni dobiti svoj dom, v katerem bodo utrjevali svoje že precej omajano nemštvo. (Tržaški mestni zbor in krst parnika „Wien".) Tržaško mesto je potrosilo 700 gld. za slavnost na čast gostom, ki so prišli k krstu parnika „Wiena. Seveda kje drugje bi se nekdo ne izpodtikal, ko gre za denar, ki se je porabil za tako domoljubno slavnost. V Trstu je pa mestni zastopnik Rascowich (Raskovič) se jezil v mestnem zboru, da se denar trosi za take namene, ne da bi se vprašal mestni zbor. Na stroške mesta so se pogostili ljudje, ki pripadajo strankam sovražni deželi. Mej povabljenci so bile osebe, ki so se omadeževale v prestolnici s tem, da so vodile divjaške de-monstrancije. Če se v Trst vabijo taki ljudje, žali se italijanski narodni čut in pa obče človeško čustvo. — Župan se je opravičeval, da on ni nobenega določenega poslanca vabil, temveč je kakor že poprej jeden-krat poslal na Dunaj vabila brez imen, in še le na Dunaju so imena vpisali. Večina je odobrila troške. — Pomenljivo je pa, da se sploh najdejo v tržaškem mestnem zboru ljudje, kise nad takimi stvarmi spodtičejo. Rascowicha je baje to posebno jezilo, ker so nekateri došli poslanci v Trstu občevali s Slovenci in se prepričali, da Trst daleč ni čisto italijansk. Seveda ko bi v Trst prišli državni poslanci iz italijanskega kraljestva, bi se pa Lahon Rascowich nad pogoščenjem ne izpodtikal. (Zamazavanje slovenskih napisov) je v Gorici sedaj na dnevnem redu. Policija pa nič ne stori v tem ozira. »Soča" trdi, da policiji manjka dobre volje. (Shod nemadjarskih narodnostij) bode dne 20. avgusta v Budimpešti. Shoda se udeleže Slovani in Rumuni, Nemci pa ne, kjer nečejo nikjer vzajemno postopati s Slovani. Posvetovali se bodo o vzajemnem postopanji nemadjarskih narodnosti v političnem ozira. Razne vesti. (Čnden prizor) Znani postopač Sclnveiger prestal je 23. m. m. v Križankih svoja kazen ter bil izročen organu mestne policije, da se po odgonu odpravi v domovinsko občino. Ker pa je i3chweiger po noči svojo obleko v zaporu popolnoma strgal, izročen je bil mestnemu redarju zavit le v umazan koc ter v te pohujš-ljivo pomanjkljivi obleki pri belem dnevu, ko je bil ravno največji promet na ulicah, odpeljan od Križank do mestnega magistrata. Da je ta prizor vzbudil pri prebivalstvu dotičnih ulic veliko nevoljo, je pač umevno, in da je jetnika v tej čudni opravi s krikom in vikom spremljala množica otrok, razume so tudi samo ob sebi. Pristojnim krogom priporočamo, naj vsekako skrbe za to, da se taki prizori ne bodo več ponavljali. Ako je v drugih mestih bilo mogoče, za prevažanje ujetnikov preskrbeti poseben voz, bode to gotovo tudi v Ljubljani mogoče. (Pretepi.) Mestna policija ljubljanska imela je minulo nedeljo mnogo opravka; prepiri in pretepi bili so na vseh koncih mesta. Zaprli so zaradi razgrajanja in kalenja nočnega miru 19 oseb, večinoma delavcev; večino je policija kaznovala z 8 dnevnim zaporom, druge pa so izročili sodišču. Velik pretep bil je na Poljanskem mostu, kj«r je bil delavec Anton Rebernik z nožem težko ranjen, tako da najbrže ne bo okreval. Zločina sumljiva sta znani razgrajač kleparski pomočnik Primož Justin in delavec J. Jevnikar. Prvo imenovani zakrivil je tudi hudodelstvo javnega nasilstva. V Kurji vasi pri Hrovatu bil je krojač Jože Hudnik z nožem težko ranjen; zabodel ga je delavec Miha Pajk. V Kravji dolini bil je od kor-porala Fagine z bajouetom ranjen delavec Jože Drešer; tudi pri Ćešnovarju v Kolodvorskih ulicah sprli so se vinjeni delavci ter nekega tovariša naklestili tako, da se je moral prepeljati v deželno bolnico. Zidar Franc Hribar prinesel je iz Štefanje vasi krvavo glavo domov. — V nedeljo so se v Postojni stepli domači fantje in je bil pri tem zaboden 18letni fant, da je bil takoj mrtev. (Tatvina.) Ljubljanska policija je prijela bivšega trgovskega pomočnika Franceta Blaja iz Podkraja, kateri je ukradel 18 gld. trgovcu Davorinu Podlesniku v Radečah. — Zidarju Janezu FaletiČu v Ljubljani je bilo iz zaprtega stanovanja ukradena srebrna žepna ura. — Vratarju v hotelu „Lloydu je nekdo ukral uro bud Inico. — Znan tat Mivšel je pred kakimi štirinajstimi dnevi pobegnil iz ljubljanske prisilne delavnice. Klatil se je potem po rovtarskih Žiberšah, kjer je ukral nekemu posestniku hranilnično knjižico za par sto goldinarjev. — Delavec France Spacapan z Goriškega je ukradel svojemu tovarišu J. Faganelu uro in več dolgov napravil po Ljubljani, potem pa hotel od tod jo pobegniti. Policija ga je prijela na kolodvoru. — Dimnikarski pomočnik Valentin Osolnik je v škofijski palači dne 19. m. m. ukradel tam delujočemu sobnemu slikarju Ignaciju Sumraku srebrno uro. Dobili so ga pa ravno pri tatvini in izročili policiji. — Policija ljubljanska je zaprla zaradi tatvine zasledovano Frančiško Jančar iz Litije, potem pa Jožefa Brajerja in Nežo Kovic, ki sta več rečij pokrala pri Tillu v Ljubljani. — Zaprli so delavca Franca Na-dižarja iz Kranja in Josipa Gotica iz Renč ki sta v tobačni tovarni, kjer sta delala pri stavbinskih popravah, kradla tobak. (To*a.) Silen naliv je dne 18. julija napravil mnogo škode v vaseh Cesta in Zdenska vas v dobre-poljski dolini na Dolenjskem. Toča je pobila tako hudo, da je vse po polju uničeno. Voda je izpodkopala nekatere hiše, d« so se posedle. — Okolu Brez na Koroškem ! je toča vse pobila; okolu Svinca je pa povodenj naredila I nad 80.000 gld. škode. Toča je pobila tudi na Ojstrici, i v Črešajah in Treščah nad Vrbo. (Umori.) Dne 25. julija so obsodili pred celjskimi porotniki zaradi umora Alojzija Skuhala na smrt, njegovo ženo na šest in sina Janeza na štiri leta ječe. — Pri pariškem trgovinskem sodišču je ustrelil fotograf Fromenton na knjigarja Alselraa, s katerim se jo pravdal. Alselm je takoj umrl. — V Londonu sta umorila siuova soprogo nekega mornarja in jo imela mrtvo spravljeno v spalnici, kjer jo je našla policija. Jeden sin je ubežal, druzega so zaprli. Zaprli so pa tudi jednega njiju prijatelja, ki je pomagal pri umoru. — Lepa Marija Petruska je že več let služila v Pešti in svojim »tarišem že poslala večkrat denarja. Pred nekaj meseci je pisala sta-rišem, da jih pride obiskat. Njene stvari so prišle po železnici, a hčere ni bilo. Ko so konečno odprli njen kovčeg, našli so v njem razsekano in že močno segnito njeno truplo. (Strela) Dne 18. julija klatili so otroci češnje pri posestniku na Viču. Ko je nastala nevihta, bežali so otroci domov, le Fran Guzelj je ostal pod češnjo. Strela udari v drevo in ubije fanta. — Dne 15. julija je treščilo v Beljaku v strelovod župnijske oerkve. Strela je odskočila na telefonsko žico in jo raztopila. Poškodovala je telefonski stroj v stražnici, jednemu redarju, ki je bil ravno pri stroju osmodila obrvi. — Dne 13. julija je strela udarila v kozolec pri Št. Vidu nad Ljubljano, ki je pogorel. Po Ljubljani in mestni okolici je tedaj bil silen vihar, ki je napravil dokaj škode. — Dne 26. m. m. je na dunajskem vežbališču strela udarila v oddelek vojakov. Padli sta dve vrsti po 16 mož. Jeden je ubit, štirji ranjeni. (Nezgode.) Dne 24. m. m. je italijanski zidar Celestin Gioleti padel z odra v Špitalski ulici in se močno poškodoval. Pri delu ga je bila prijela božjast. — Pri podiranji jednega dela hiše pri Cenkerji v Gradišči v Ljubljani se je dne 28. m. m. zrušil strop in podsul delavca Franca Vrbeka iz Šmartna pod Šmarno goro. — Dne 19. m m. je Janez Jarec na Viči s svojo ženo nakladal seno. Žena je padla z naloženega voza in se ubila. — V Kompoljali na Dolenjskem pal je s strehe tesar J. Er-čulj in se ubil. Bil je oče šestim otrokom. —• Dne 20. julija se je posestnik Hartliek s svojo ženo vozil pri Molchiblu na Koroškem čez dravski most. Konj se je splašil in skočil na stran. Žena je hitro skočila z voza. Posestnik in konj z vozom sta pala v vodo in utonila. — Dne 29. julija našli so pri železnici v Teharjih na Štajerskem mrtvega imovitega posestnika Majhenška. Brzovlak ga je povozil in vlekel kacih 200 metrov daleč. Ne ve se, če se je Majhenšek ponesrečil ali ga je pa kdo ubil in mrtvega zavlekel na železnico. — Ponesrečila se je 17letna delavka Ogrin v Tržiču. Zadel jo je voziček žične železnice in bila je takoj mrtva. — V vodnjak je padel ©Dletlli Anton Janežič v Zarečah pri Ilirski Bistrici. Po opravku je šel čez z deskami pokrit vodnjak. Jedna deska se mu je ulomila in pal je v vodnjak. — V veliki tovarni za izdelovanje lesenih snovi za popir v Revalu na Finskem se je razpočil velik parni kotel in je trinajst delavcev na kosce raztrgalo, več drugih hudo poškodovalo. — Dne 24. julija je na postaji Rauten v Šleziji pokvarila se vlaku zavornica. Vsled tega je podrl čakalnico IV. razreda in obstal v podrti čakalnici. Strojevodja in jeden sprevodnik sta bila ubita, več potovalcev pa poškodovanih. — V Klebergovi menežariji v Moskvi je neki pijan kočijaž skušal iztrgati kost levom. Levi so ga zgrabili in mu grozno roko razmesarili. Kočijaž je tako poškodovan, da ni verojetno, da bi ozdravel. Neki deček se je pri tem tako prestrašil, da ga je zadela kap. (Samomori.) V Celju se je ustrelil v neki gostilnici neki duhovski oblečen človek, kar je dalo povod govorici, da se je ustrelil laporski kaplan Karol VVenig. Poslednje pa ni resnično in se sodi, ker je samomorilec bil jako slabo oblečen, da ni niti bil duhovnik, temveč kak postopač. — Josip Jernetič, šestintridesetletni težak v Trstu, se je obesil na neki vodnjak. — Adela Pozzetti, sestra nekega tržaškega fotografa, je skočila iz petega nadstropja na ulico, kjer je obležala takoj mrtva. Povod samomoru je nesrečna ljubezen. — Dne 23. julija je bila skočila v Ljubljanico 17letna Antonija Jamnik. K sreči so jo srčni ljudje izpravili iz vode. Krivda poskušenem umoru so domači prepiri. — Dne 26. julija se je v Trstu ustrelila osemnajstletna hišinja Katarina Koc iz Špitala na Koroškem. — Dne 18. julija se je v Senodolah pri Senožečah neka tuja beračica obesila na skednju, kjer je spala. Po njenem govorjenju prejšnji večer soditi bila je malo zmešana. — V Trstu sta se bivši odvetnik Benigher in njegova žena umorila s tem, da sta v sobi zažgala oglja. Benigher je imel nekdaj veliko pisarno, a je oslepil in je vsled tega zgubil zaslužek in prišel v veliko revščino. — V Trstu se je umoril Ivan Lavrič iz Ribniškega okraja, bil je poslovodja v neki trgovini. Povod samomoru je nesrečna ljubezen. — Na strahovit način se je usmrtil kajžar Jože Hvska v Železnem Brodu na Češkem. Vzel je v usta dinamitni zaboj in ga užgal. Njegovo truplo je raztrgalo na kosce. (Najdeno otroško trnplo.) Mestni delavec Josip Pirnat našel je dne 11. julija zjutraj ob Martinovi cesti poleg „zelene jame" novorojenega, v papir zavitega mrtvega otroka. Mati otrokova se do sedaj še ni mogla zaslediti. Po izreku dr. Illnerja prišel je otrok mrtev na svet. (Pogumen rešitelj.) Dne 21. m. m. se je kopal v Krškem v Savi 11 let stari fantič iz Leskovca. Voda ga je zanesla na nevarno mesto in potopil se bi bil, da mu ni priskočil na pomoč topničar Fran Sesek, rojen Kranjec. Sava je prav na tistem mestu nevarna in nevarnost za Franca Sešeka je bila toliko večja, ker vrli vojak sam ne zna dobro plavati. Tolik pogum ne zasluži samo pohvale, nego tudi nagrado. (Pnutarski časnik.) V Sofiji izhaja od dne 11. m. m. makedonski časnik. Prva podoba je prinesla na čelu podobo, kazočo zlomljene verige in na drogih nasajene človeške glave, nad podobo pa napis: „Svoboda ali smrt!" (Od smrti vstal.) Prva žrtva italijanskih bančnih škandalov je bil poslanec Rocco de Zerbi. Mož se je ustrelil, ker se je bal sramote, in bil slovesno pokopan. Sedaj se čuje, da je bila to le predrzna komedija. Neki znanec Zerbijev se je mudil v Severni Ameriki in je tam našel v Cbarlestonu pokopanega znanca. Policija zahteva naj se izkoplje de Zerbi, da bi se videlo, kaj se je takrat namesto njega pokopalo. (Potres) je bil dne 21. m. m. v raznih krajih na siciljskem otoku, posebno močen je bil v Palermi in Ca-taniji. Pri Usticu se je zemlja daleč okrog posedla, da je nastala nevarnost za človeška prebivališča. Prebivalci okolice so vsled tega prestrašeni. — V Spoletu v Srednji Italiji pa je bil dne 24. m. m. ob polu 5. uri valovit potres, ki je trajal kake tri sekunde. (Cerkveni vagoni na sibirski železnici.) Da se ustreže ob sibirski železnici ležečim naselbinam, ki do zdaj še nimajo svojih cerkev, se bodo zgradili za sibirsko železnico posebni cerkveni vagoni. V teh vagonih se bode mej potom opravljala služba božja. Obrtni kredit. Velika nadloga malega obrtnika je, da ne more dobiti proti primernim obrestim denarja na posodo. Večkrat ima narejenega blaga, ko ga ne more hitro spečati, denar pa potrebuje. Ne ostaje mu druzega, da narejene izdelke proda v slepo ceno kakemu kapitalistu ali pa denar pri kakem oderuhu vzame proti visokim obrestim na posodo. Poslednje se sedaj, od kar imamo zakon proti oderuhom manjkrat zgodi, nego se je poprej. Pač se je skušalo že pomagati s posojilnicami, a to se ni povsod obneslo. Večkrat še posojilnica sama ni mogla dobiti denarja. Kapitalisti ne marajo podpirati nikakor malih obrtnikov, ker bi radi, kakor hitro je moč izpodkopali malo obrt, da bi potem imeli le velike podjetnike in pa delavce, tiste razmere, kakeršne imajo v Angliji in deloma tudi v Belgiji. V Nemčiji se je v državnem zboru sprožila misel, da bi država posojevala malim obrtnikom in kmetovalcem. Dotični predlog je našel ugoden odmev pri vladi in izdelala je predlogo. Osnovala se bode nekaka osrednja blagajnica obrtnih zadrug, katera bode denar posojevala zadrugam. Pruska vlada je s tem, da je izdelala dotično predlogo, priznala pravico do kredita. Pri nas v Avstriji pa te pravice ne marajo priznati, da bi država morala s posojili pomagati obrtniku. Dovoljujejo se pač podpore nekaterim obrtnim podjetjem, toda le velikim, kakor po- dunavski družbi, Llovdu i. t. d. Mala obrt se pa ne podpira. Prepričani smo, da bi avstrijski birokratje imeli na tisoče pomislekov, ko bi se kaj tacega zahtevalo kakor v Prusiji. V kratkem se bode obnovila pogodba z avstro-ogersko banko. Morda bi bilo umestno, da bi pri tem to banko prisilili, da posojuje tudi malim obrtnikom, ker ima od države velike privilegije. Ta banka posojuje le večjim podjetnikom, kar kaže že to, da ima na menice izposojene največ le večje zneske, po 600 in več. Jako redki so že zneski pod 150 gld. Vse drugače postopa francoska banka, ona ima večino denarja razposojenega v zneskih pod 100 frankov, da celo posojila po 10 frankov se nahajajo. Dandanes se posebno po kapitalističnih časopisih priporoča, da se mali obrtnik lahko pomaga, ako se omisli motorje in druge stroje. Mi nismo tega mnenja, da bi samo stroji mogli rešiti malega obrtnika, a nekateri stroji so mu pa vendar neobhodno potrebni pri sedanjih razmerah. Toda kako hoče mali obrtnik napraviti stroje, ker gotovega denarja ima redko kateri toliko, da bi si jih omisliti mogel, če posoji'a ne dobi. Zato je pa dolžnost naših državnih zastopnikov, da store, kar je v njih močeh, da se omogoči malemu obrtniku nedrag kredit. Drugače se mu ni moč obdržati pri sedanjih neugodnih razmerah. Nesreča v Mostu. Grozna nesreča pripetila se je v Mostu na Češkem. Okrog tega mesta so bogati premogovniki. Nad premo-govimi plastimi je pa droben pesek, kateri kar teče, ako pride voda vanj. Tak pesek je že bil povod raznim nesrečam po premogovnikih, ako se previdno ne postopa. Dne 10. m. m. je v Mostu močno deževalo. Zvečer se pa začne tresti po nekaterih ulicah, ki drže proti kolodvoru. Ker je v tem delu mesta plinarna in pa drže v mesto cevi vodovoda, je kmalu nastala tema po vsem mestu, kajti cevi za plin so se potrgale vsled premikanja pod zemljo, po mestu pa kmalu niso imeli vode za pitje, ker je vodovod bil tudi razrušen. Ljudje bežali so v sredino mesta, kjer ni bilo tresenja, nekateri na pol oblečeni. Vojaki in gasilci so neumorno delali, da so opravili tudi bolnike iz nevarnega dela mesta Tako k sreči nesreča, ki je sledila, ni zahtevala dosti človeških žrtev. Proti jednajsti uri zvečer so se jele pogrezati hiše druga za drugo. Največji hotel v mestu se je v tla pogreznil do strehe, o nekaterih hišah pa ni ne sledu ne tiru. Velik del kolodvora se je pogreznil 15 metrov globoko. Promet na železnici se je zatorej za dlja časa ustavil. Vkupe se je pogreznilo 25 hiš, 39 je nevarno poškodovanih, da se bodo morale podreti, manj ali bolj razpo-kanih je pa še kakih 80 drugih. Povod nesreči je ta, da je sipeči pesek se začel premikati in stekati v tista mesta, kjer se je že izkopal premog in so se vsled tega tla se j^la ponižavati. Pre-mogovska delniška družba je takoj izrekla, da je poškodovancem pripravljena plačati jeden milijon. Take družbe niso navadno tako prijenljive in je zatorej že iz tega lahko posneti, da se čuti krivo Zatrjuje se, da se je kopalo predaleč pod mesto, dalje nego jej je bilo dovoljeno. Poleg tega so se opuščale vse potrebne varstvene naredbe. Vodstvo premogovnika je gledalo, da bode veliko dobička. Premogovnik je pa tudi donašal, da bi se bilo lahko vse storilo, kar je treba. Delničarji so dobivali tako mastne dividende, da so se po borzah kar ruvali za delnice. Dasi je njih imenska vrednost bila le 100 gld., vendar so se prodajale na borzi že višje kakor po 300 gld. Še letos v marcu se je v Mostu čutilo neko tresenje in nekatere hiše so bile razpokale; a premogarsko vodstvo je znalo preprečiti, da tedaj niso preiskali premogovnika državni izvedenci. Da se tedaj ni odjenjalo vodstvu rudnika, bi se grozna nesreča ne bila prigodila. Pomisliti je, v kaki nevarnosti je v tacih slučajih življenje več sto ljudij. V Mostu je v jami sicer le jeden delavec ubit, drugi so jo odtegnili, a nezgoda naj bi se malo hitreje bila pripetila, pa bi bilo na tisoče mrtvih. Sedaj se vrši neka državna preiskava, kakšen bode njen izid, ne vemo. Ta nesreča dokazuje, kako potrebno bi bilo strogo državno nadzorstvo po rudnikih in premogokopih. Seveda nadzorovalo! bi morali biti vešči rudniški tehniki, ne pa ljudje, ki dela ne poznajo. Tacega nadzorstva se pa boje posestniki tacih podjetij. Dolžnost vlade in državnega zbora je, da kaj odločnega stori v tem oziru, naj se tudi zamerijo tistim veleposestnikom in drugim kapitalistom, ki imajo rudnike in premogovnike. Tržne cene v Ljubljani 31. julija t. 1. pO kr. \r. Pšenica, hktl..... 6 50 Špeh povojen, kgr. . . — 64 Rež, m mmmmm —■.....—,.—mm g .... 5 ,'Kt Surovo maslo, „ . . _ 7 s Ječmen, 1 .... 5 30 Jajce, jedno..... — 2, Oves, n .... 7 — _ 10 Ajda, Proso, — Goveje meso, kgr — $4 • .... — TeleCje „ „ 60 Koruza, n .... ti — Svinjsko „ „ — 66 Krompir, n 1 • . • • .". — KoStrunovo _ „ _ 8-1 Leča, 10 Grah, it • • • 10 — Golob....... _ 16 Fižol, M . . . .1 Seno, 100 kilo .... 1 60 Maslo, kgr. . 9 i Slama, „ w .... 1 78 Mast, fll • — 66 Drva trda, 4 □metr. . i 7!40 Speh friSen — rs „ mehka, 4 „ I^oterijs>lce srecMce. Gradec, dne 27. julija: 84, 27, 8G, 2, GG. Pozor! Svarilo! Varujte se, da ne bote opeharjeni pri nakupu slađne kave. Dobičkaželjnl ljudje še vedno ponarejajo Kathreinerjevo kavo, zato ne jemljite drugih ko bele izvirne zavoje z napisom Kathreiner". Kathreiner Kneippova sladna kava je edina zdrava in okusna primes k bobovi kavi, natomi pridelek v celih zrnih; vsaka škodljiva primes je izključena. Nas spodaj podpisane posestnike v Sujici zadela je dne 4. julija t. 1. velika nesreča, ker so nam pogorela poslopja. Zavarovani smo bili pri i zajemno zavarovalni litin k i „SLAVIJI" katere generalni zastop v Ljubljani je takoj odposlal svoje cenilce, kateri so nam škode pošteno precenili v našo popolno zadovoljnost, kakor tudi smo dobili odškodnine v polnih zneskih izplačane v najkrajšem času. Radi tega zahvaljujemo najtoplejše banko „Slavijo" ter jo priporočamo posestnikom, da si pri njej zavarujejo svoje imetje. V Šujici, dne 26. julija 1895. Jakob Oven 1. r. Anton Tomec 1. r. Janez Rozman 1. r. Reza Birtič I. r. Marija Dobnikar 1 r. Jaka Prek 1. r. Helena Korenčič 1. r. Andrej Vrhovec 1. r. Peter Selan I. r., župan. priporoča „Ndrođna Tiskarna". Dobiva se najceneje » podpisani lekarni, ako se naroča PŽT P© pošti. =©Q TRADEMAKK. \ »jh«! j'««- kakovoMi, blagodejen, oživljajoč, krepilen iti zlasti sredstvo m vztrajanj« teku jc Marijaceljski liker 1 steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld. 6CHUT2MARKC 3 ducate steklenic 4 gld. 80 kr. U^T ]Nn kr., 6 steklenic 2 gld. 60 kr. jg0F~~ 2a tvgrnnjo: ' VC3 Frotinskl cvet (Gichtgeist) lajša in preganja balečlna v križi, naga h In rekah. — Steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld 25 kr. Vsa ta našteta in vsa druga zdravilna srodstva s« dobivajo t lekarni Ubalda pl. Trnk<5czy«ja v Ljubljani zraven rotovža in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo. (14—30) Vsprejme se takoj spreten if podkovski pomoćnik in kovaški učenec pri F*et:r**ji Keršič^u kovaškemu mojstru v Spodnji Šiški. OOOOOOOOOOOOOOOOI Peregrin Kajzelj Stari trg št. 13 (2-15) priporočam slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini svojo bogato zalogo lestencev, oljnatih podob, zrcal, kakor tudi vse v njegovo stroko spadajoče predmete na pr. stekleno, porcelanasto belo in rujavo prsteno blago, raznovrstne svetilnioe viseče in stoječe, Ilerinnnove bllskovne svetllnice In prave krogljaste cilindre „Patent Dfarian", katere imam samo Jas v zalogi sa Kranjsko. Prevzemam tudi vsa steklarska dela pri stavbah ter jamčim za solidno in točno postrežbo. "*6ag OOOO Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisek „Narodne Tiskarne" v Ljubljani.