Številka 281
TRST, v petek II. oktobra 1907
Tečaj XXXII.
IZHAJA VSAKI DAN "M
tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične številke se prodajajo po 3 nvč., (6 stotink) ▼ mnogih tobakarnah v TrBtu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, Št. Petru, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolmin«,
AjdovSčini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. < ENE OGLASOV se računajo po vrstah {liroke 73 mm, visoke 2V, mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotink; za osmrtnice, zalivale, poslanice, oglase denarnih ravodov po 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-• 'aljna vrata K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa ^0 stot. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek uprave tSdinosti-. — Plačuje se izključno le upravi Edinosti".

Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč !
NAROČNINA ZNAŠA
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozir«.
laiočttina u nsielisio iidaiie .Edinosti' stan«: celoletno I & 20, pol leta 2-so
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrunkovana
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO : nI. Glor*to Galatti 18 (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija
lista „Edinost" v Trsta, ulica Giorgio Galatti št. 18. —— Poštno-hranllnični račun št. 841*652. —— == Telefon itev. 11S7 =====
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK".
BRZOJAVNE VESTI.
10. oktober v Budimpešti.
BUDIMPEŠTA 10. Že zjutraj rano so se Eocijalni demokrati zbrali povodom današnjega demonstracijskega obheda pred proda-jalnicami, tovarnami in podjetji. Ob 9. "ari zjutraj se je pričel sprevod pomikati s trga Kolomana Tisze. Obhod je trajal najmanje tri ure. Redarstvo sodi, da se je obhoda vde-ležilo 50 do 60.000 oseb. Demonstracijskemu sprevodu na čelu je šel oddelek na konjih. Nato so v kočijah sledili členi vodstva stranke, inozemski gostje in poslanci. Za njimi je šlo 200 kolesarjev v rdečih oblekah, nadalje godba, ki je na vsem potu svirala delavske pesmi, potem so šli prižigalci v rdečih oblekah in ostalo delavstvo v brezkončnem sprevodu. Med posamičnimi organizacijami so nosili table z napisi : „Živela splošna volilna pravica !" „Doli z razrednim parlamentom !" „Živijo ljudski parlament!" itd. Sprevod je zavzemal vso širino ulice. Na balkonih in oknih je bilo na tisoče ljudi, ki so množico simpatično pozdravljali. Množica v sprevodu je prepevala delavske pesmi, s klici pozdravljala splošno volilno pravico, ni pa glasom izdane parole nikoga žalila z vskliki. Sprevod se je pomikal preko Rakoczj-jeve in drugih j ulic do mestnega gozdiča, kjer se je vršil1 ljudski shod.
BUDIMPEŠTA 10. V vseh tovarnah vlada mir, razun v mlinih in elektrarnah. Zaprte so vse gostilne in kavarne. Redarstvo ie vse na nogah, vojaštvo po vojašnicah je za vsak slučaj pripravljeno. Demonstracije se vdeležujejo skoraj vsi delavci. Iz inozemstva je prišlo mnogo socijalističnih voditeljev, tako z Dunaja Schuhmaver in Winarsky, iz Belega-grada glavni tajnik srbskih socijalistov Sto-janović.
Ogrika poslanska zbornica.
BUDIMPEŠTA 10. Nekoliko minut po 12. uri je dal predsednik znamenje z zvoncem. V dvorani je bilo živahno gibanje. Poslancev je izredno mnogo. Navzoči so tudi hrvatski delegati. Galerije so natlačeno polne. Členi vlade so bili ob njihovem prihodu pozdravljeni z viharnimi eljen-klici. Predsednik je otvoril sejo in v toplih besedah pozdravil poslance. Izrazil je željo, naj bi zbornica z božjo pomočjo na pravi način v blagor domovine rešila naloge, ki jo čakajo. (Živahna pohvala.) Predsednik je potem sporočil, da je posl. Viljem Mezoffy prijavil nujno interpelacijo v stvari volilne reforme. (Velik ropot in viharni „Abzug"-klici na levici.) Izjavil je nadalje, da ni dovolil poslancu, ker ne razume izredne nujnosti te interpelacije, da bi v današnji seji utemeljeval interpelacijo. (Živahna pohvala na levici.) Mezoftv je pa na temelju poslovnika zahteval, naj o tem razsodi zbornica, radi česar daje to vprašanje na glasovanje. (Ponovni velik ropot in Abzug-klici.)
Na glasovanju je bila odklonjena zahteva posl. Mezofiy-ja, da bi na današnji seji utemeljeval svojo interpelacijo. Zato so ob velikem ropotu levice glasovali poslanci narodnostne zveze in socijalni demokratje. Hrvatski delegati so pred pričetkom glasovanja zapustili dvorano.
Ministerski predsednik dr. Wekerle je potem predlagal, da se v prihodnji seji pre-
čita najviši reskript glede zaključenja tega zasedanja in otvoritve bodočega zasedanja. (Splošno odobravanje.) Seja je bila zaključena ob 12. uri in 15. minut. Prihodnja seja jutri ob 12. uri z dnevnim redom predlaganim od ministerskega predsednika.	,
BUDIMPEŠTA 10. (Ogr. biro) Parlament je v širokem okrogu obdan od policijskega kordona in pasirati zamorejo le osebe, ki imajo posebno legitimacijsko karto. Akoravno je bil začetek seje določen na 12. uro, je vladalo v kuloar jih že ob 10. uri živahno življenje, ker se je pričakovalo deputacijo socialističnega delavstva. Ista je prišla ob 11. uri. Deputaciji so se, glasom včerajšnjega sklepa pridružili tudi poslanci narodnostne zveze. Delavska deputacija, sestoje ča iz 33 členov se je podala v salon predsednika, kjer se je zbralo mnogo poslancev stranke ne-odvisnosti. V imenu deputacije je Aleksander i Garbai prečital govor na predsednika, v ka- ; terem se zahteva uvedenje splošne volilne pravice. Predsednik Justh se je zavaroval proti nekaterim očitanjem. Za to deputacijo se je zglasila pri predsedniku deputacija j krščanskih socijalnih delavcev, ki je tudi izrazila željo, da se čim prej uvede splošna volilna pravica.
Stanje cesarjevo.
DUNAJ 10. Stanje cesarjevo je popolnoma nespremenjeno. Bolezen je bronkijalni katar brez mrzlice. Cesar opravlja svoje vladne posle kakor navadno.
Veliki knez Vladimir v Sinaji.
DUNAJ 10. Veliki knez Vladimir in' velika kneginja Marija, ki sta od 8. t. m. I inkognito bivala na Dunaju, sta danes zjutraj , odpotovala v Sinaj o obiskat romunsko kraljevo ; dvojico. Veliki knez Boris Vladimirovič je J včeraj dospel semkaj iz Pariza.
Srbski kralj na vojaških vajah.
BELIGRAD 10. Kralj in prestolonasled-nik sta se podala k tridnevnim divizijskim vajam v Grocko.
Gorica — slovenski centrum.
„Piccolo" piše ostre polemike proti po-! slancu Pittoniju radi izjave tega poslednjega, j da se socijalni demokratje ne pridružujejo protestom Italijanov proti premeščen j u slovenskega učiteljišča v Gorico, ker da se ta-cega zavoda ne more postavljati v vsako vas in ker — vrhu tega — Gorica ni izključno italijansko mesto.
Vzlic, ali bolje rečeno: prav radi tega, j da je izjava Pittonija izrekla nepobitno res- J nico, nosi „Piccolovau polemika na sebi vse j znake nervoznosti in vznemirjenja.
Najlepše in za „Piccolovo" drznost in farizejstvo značilno pa je to, da v imenu „miru med obema narodoma" nasprotuje premešče-nju učiteljišča v Gorico, torej v jedini kraj i v slovenskem Primorju, kjer so dani pogoji' za srečno vspevanje tega zavoda. Kajti insi-nuvacija v tržaškem listu, da naj bi primorski slovenski učiteljiščniki zahajali v — Ljubljano, je tako absurdna, da ni vredno resno reagirati na njo. Lepi povspeševatelji miru med obema narodnostima so to, ki hočejo drugo narodnost poditi iz dežele z nje kulturnimi potrebami ! !
Edini resni — če tudi neveljavni, ker resnici nasprotujoči — argument proti pre-
meščenju slovenskega učiteljišča v Gorico bi bila trditev, daje Gorica italijanski centrum in da je radi tega krivica za italijanski živelj, ako se hoče ravno tja premestiti slovensko učiteljišče.
Gorica italijanski centrum! Tu imamo izgled, s kako mirno vestjo — če se pri znanih kvalitetah „Piccola" sploh more govoriti o vesti — piše ta list trditve, ki so v kričečem nasprotju z realnostjo. Gorica je imela do nedavno pač skoro izključno italijansko vnanjost — ali italijanski centrum dežele Goriško-Gradiščanske ni bila nikdar. In sicer že zato ne, ker je gospodarski popolnoma odvisna od slovenskega dela dežele. Ako bi prenehal dotok slovenskega denarja v Gorico, rastla bi trava po goriških ulicah in 99°/0 goriških obrtnikov in trgovcev bi morali zapreti svoje delavnice in prodajalnice. Vnanje lice je imela Gorica nekdaj res italijansko, ali promet — posebno ob tržnih dnevih — se je vedno vršil po velikem delu s slovenskim ljudstvom. Fakt, nepobiten fakt je, da se goriška trgovina in obrtnija vzdržujeta največ po svojih zvezah s slovenskim delom dežele. Temu naravna posledica je, da se tudi vnanje lice mesta goriškega poslove-nja v tisti meri, kakor raste narodna zavednost med slovenskim ljudstvom. Treba pogledati n. pr. samo v Gospodsko ulico.
Gorica ni imela nikdar kake znatne koristi od furlanskega dela dežele. To je naravno. Furlanija ima svoje male centre — Gradiško, Tržič, Krmin, Červinjan — ki jih hoče povspešati, ker jej je Gorica popolnoma od rok. Izlasti pa, odkar teče červinjanska železnica, so prenehali med Furlanijo in Go-i rico skoro vsi trgovski in gospodarski stiki. Za veče potrebe je danes Furlaniji Trst bolj pri rokah, nego pa Gorica. Kako malo sma-| trajo Furlani sami Gorico za svoj intelekfcu-velni centrum, priča, da, kriči dejstvo, da so i v Furlaniji pravkar zapričeli akcijo, da se italijansko učiteljišče namesti v Gradiški!!
„Piccolo" vsklika: „Smo-li mi Italijani krivi, da nimajo goriški Slovenci večih centrov, nego sta Tolmin in Sežana." Na to odgovarjamo mi, da so ravno Slovenci se svo-'jimi gospodarskimi silami in trgovskimi po-1 trebami največ pripomogli, da se je Gorica razvila v trgovski centrum dežele Goriške!! Zato pa more slovenski del dežele smatrati goriško mesto kakor svoj centrum. Italijanstvo Gorice je zgolj fikcija, ki jo danes vzdržujejo le še italijanski na-i pisi in pa krdelce laških zagrižencev, ki se j pa preživljajo večinoma od — slovenskega j denarja. O tem pričajo tudi pisarne tistih — laških odvetnikov, somišljenikov in ' soboriteljev „Piccolovih".
Danes še! Ali narava sama, ki bo z oživljanjem narodne zavesti med slovenskim ljudstvom zmagovala bolj in bolj, bo skrbela, da bodo izginjali bolj in bolj še ti zadnji stebri, na katerih se še za silo drži fikcija italijanstva Gorice.
Slovensko učiteljišče mora torej v Gorico ne le zato, ker goriški Slovenci nimajo izven Gorice večih centrov, kjer bi bili dani pogoji za vspevanje tacega zavoda, ampak tudi zato, ker je Gorica faktični gospodarski, trgovski in kulturni centrum slovenskega dela goriške dežele!!
Dogodki na Ogrskem.
Poraz Košutovih idej.
Dr. Friedjung piše v „Miincb. Allg. Zei-tung" o novi nagodbi med Avstrijo in Ogrsko nastopno : „Bitstvo nagodbe je. da ostane vse precej pri starem in da so Košutove ideje doživele popolen poraz. Vsak teden odkrivajo Lajošu Košutu kak spomenik in vsaki teden ima Fran Košut navdušen govor o državniški veličini svojega očeta ; dejstvo pa je, da stranka neodvisnosti ni mogla izvesti svojih idej niti glede samostalne armade, niti glede samo-stalnega carinskega ozemlja, oziroma samostalne banke. Danes se ne more še pred-vidjati, prenese-li stranka ta politični polom, in ali ne navstane v stranki razdor in da se del stranke obrne proti Franu Košutu. Poraza ni doživela Ogrska, kajti nagodba je za Ogrsko ugodna, marveč sedanja večina parlamenta, ki pripada stranki neodvisnosti. Avstrija ni zmagala; zdravi Človeški razum je imel pri tem znaten vspeh, in država se je zopet enkrat pokazala močnejo, nego egoizem posamičnih delov. To je tudi — zaključuje dr. Friedjung — ako se pusti ob strani običajna pretiravanja, kar je na sklenjeni nagodbi razveseljivega.
Predsankcija ustavnih garancij.
Kakor znano, je bil ogrski minister za notranje stvari 8. t. m. pri cesarja v avdi-jenci radi ustavnih garancij. En edini zakon o ustavnih garancijah je dobil vladarjevo predsankcijo in sicer zakon o razširjenju kompetence ogrskega upravnega sodišča. Ni dvoma, da je ta povoljna rešitev ene točke ustavnih garancij v zvezi z nagodbo. Določbe sklenjene nagodbe.
Iz Budimpešte javljajo, da tvorijo nagodbo v vsem štirje zakonski načrti in 15 prilog. Zakonski načrti obsegajo nastopne točke: I. carinsko in trgovinsko pogodbo; II. veterinarsko konvencijo; III. železniške i in tarifalne posle ; IV. načrte o vžitninskem j davku.	_
'Dogodki na Hrvatskem.
Rakodczay odstopi ?
Kakor javljajo iz Budimpešte, se tamkaj govori z gotovostjo, da je ban Rakodczay sporočil ministerskemu predsedniku AVekerlu, da radovoljno zapusti bansko mesto, ako je morda on kak kamen spodtikanju v hrvatsko-madjarskem sporu.
Imenovanje nove hrvatske vlade.
Iz Budimpešte javljajo, da bo v kratkem imenovana nova | hrvatska vlada. Sekcij skimi načelniki bodo imenovani dosedanji upravitelji vladnih oddelkov. Torej birokracijska vlada.	_
Istrski deželni zbor.
Koper lo. Vloženih je bilo več interpelacij. Posl. Bartoli je bil izvoljen členom upravnega sveta zemljiškega kreditnega zavoda za Istro. Vsprejet je bil v tretjem čitanju zakonski načrt glede osušenja doline Lugi in Jezero na otoku Krku. Prihodnja seja v soboto dopoludne.____
Dogodki na Ruskem.
Sestava tretje dume.
Kakor javljajo iz Petrograda, pričakujejo v birokratičnih krogih opozicijonelno večino
PODLISTEK.	7
MsaMerVasiljevič Sporov.
V spomin stoletnice spisal Iv. 8teklasa.
II.
Turška vojna.
Od leta 1790 so se morali bojevati Rusi sami s Turki, ker se je Avstrija hotela pomiriti s svojim sovražnikom. Na Donavi je ostala v turški oblasti sama trdnjava Izmail, najogromnejša in najsilnejša od vseh, kar so jih imeli Turki na tej strani svoje države. Potemkin je poslal semkaj več generalov, da osvoje to trdnjavo, toda delo se ni pomaknilo naprej niti za korak. A ko je nastopilo jesensko deževje, so sklenili generali pustiti Izmail ter se podati v zimovišča. Toda preden je dobil Potemkin to sporočilo, je sklenil še enkrat napasti Izmail, poslavši tjakaj' Suvorova. -Moje upanje v Boga in Vašo hrabrost", je pisal Suvorovu, „me navdaja, da se kmalu polastimo Izmaila." Vendar pa tudi Suvorov ni mislil kar naravnost napasti tako | jake trdnjave, ampak se je pripravljal prav) previdno za tako podjetje. Glas o Suvorovu'
je kmalu prispel v Izmail, in vsi do poslednjega vojaka so znali, da ne bo odstopa nego napad. 2. decembra je prispel Suvorov pred Izmail; za njim je jezdil kozak z malim po-vezkom svojega generala. Zadonel je pozdravni strel, vsi so oživeli in se razbistrili. Ko je Suvorov razgledal mesto, je uvidel, da mu je izročeno jako težavno delo. V Izmailu je bilo zbranih 35.000 Turkov, a zapovednik je bil pogumni Ajdos Mohamet paša. Sultan se je zagrozil vsem s smrtjo, ako ne obranijo Izmaila. Rusov se je zbralo pod Izmailom v vsem komaj 30.000 mož; ni bilo velikih topov, a celo streljiva je zmanjkovalo. Vendar se je morala trdnjava osvojiti, kajti Turke je trebalo prestrašiti ter jih prisiliti na mir. Začelo se je delo. Suvorov je uril vojsko za napad, obenem pa se ]e dogovarjal s Turki o predaji trdnjave. Toda Turki so mislili, da je Izmail nepremagljiv, ker so Rusi odšli že dvakrat izpod njega brez vsakega uspeha. Tudi zdaj so odgovorili prav oholo, da se namreč zabrne prej Donava nazaj ▼ svoji strugi nego se preda Izmail. Suvorov pa jim je tako-le pisal: „Jaz sem prispel semkaj z vojsko; 24 ur za razmišljanje — svoboda; prvi moj strel — že sužnost; napad smrt ; to vam prepuščam na prevdaijanje." V bojnem svetu je bil na predlog Suvorova vsprejet enoglasno napad.
Suvorov je izdal natančni propis za napad vsej vojski in še posebej zapovednikom. 10, decembra se je ves dan streljalo na trdnjavo, vali za napad je bil določen še le drugi dan. Že zvečer so bile gotove vse priprave za napad. Suvorov je sam obšel vso vojsko, da se prepriča, je-li je vse v redu narejeno. Ob treh zjutraj je zletela prva raketa v zrak in vojska se je podala na svoja mesta. Ob 6. zjutraj so se čete priredile za napad v največi tišini. Ob 8. zjutraj je bilo že vse trdnjavsko predzidje v ruskih rokah, a potem se je začel boj v sami trdnjavi. Od hiše do hiše se je borilo, vsak trg se je spremenil v bojišče in še le ob 4. popoludne je bila trdnjava v ruski oblasti. Turkov je bilo ubitih 26.000, a ujetih 9000; topov so zaplenili Rusi 265, večih in manjih zastav 373, konj 10,000, ladij 42, in množino razne prtljage in hrane. Tudi plen je bil ogromen, kolikor so ga dobili vojaki. Pravijo, da je iznašal gotovo en milijon rubjev. Suvorov ni vsprejel od vsega niti najmanje stvari. Ponujali so mu lepega konja s krasno konjsko opravo, ali ga ni hotel vsprejeti; zato so vojaki govorili: „Naš Suvorov deli vse z nami v zmagah in v vsem drugem, le v plenu ne." Osvojenje Izmaila je iznenadilo vse. Katarina je sama pisala Potemkinu, da jej ni poznan kateri drugi temu podoben napad v bojnih letopisih.
; Na Turškem je vse ostrmelo in se preplašilo, ! kajti Izmail je slul za nepremagljivo trdnjavo. : Toda bojna spretnost Suvorova je premagala
I tudi njo.
Potemkim je pripravil Suvorovu v Jasah ' sijajni vsprejem ter zapovedal dobro paziti, j da ne bi Suvorov prispel v njegov dvorec na tihoma. Vendar pa je Suvorov prišel v Jaše po noči ter odšel pri svojem prijatelju. Drugo jutro je oblekel paradno obleko ter se odpeljal v prijateljevi kočiji k Potemkinu. Ko£ga je le ta opazil, mu je pohitel naproti na stopnice. Objela sta se, nekolikokrat poljubila. in Potemkin je spregovoril na to: „S čim vas morem nagraditi za vaše zasluge ?* Suvorov je bil razžaljen, pa je odgovoril vznemirjen : „Z ničemer, jaz nisem trgovec in nisem prišel semkaj trgovat; razen Boga in vladarice me ne more nobeden drugi nagraditi/ Potemkin je pobledel, vsprejel od Suvorova vojaško poročilo, potem sta oba zaporedoma korakala po sobi, se naklonila in razšla. Potemkin je ostal v Jasah, Suvorov pa je odšel, v Petro grad. Tako sta se sprla za vselej. Se nobenkrat ni slišal Potemkin takšnih besedi, kakor so se usule iz ust razburjenega Suvorova. On mu tega ni odpustil ter ga očrnil pri vladarici, sporočivši jej, da je dosta, če da kovati Suvorovu za Izmail spomenico in če ga imenuje za podpolkovnika
Stran II
>EDINOSTc št. 281
V Trstu, dne 11. oktobra 1907
dume, s katero se bo pa dajalo poslovati ob nekoliki popustljivosti.
Drobne politične vesti.
Nemška flota v Ameriki. — Iz New Yorka poročajo, da pride v bližnjem času v Ameriko nemško brodovje, sestoječe iz 16 ladij pod poveljstvom princa Henrika in da obišče vsa važna pristanišča Amerike.
Naseljevanje v Združene države. Generalni komisar za naseljevanje Frank P. Sargent trdi v svojem izvestju, da je od dne 1. julija 1906 do 30. junija 1907 prišlo v Združene države 1,400.000 naseljencev. Torej 200.000 več nego lanskega leta. Največe število izseljencev pripada Italiji, potem prihaja pa takoj na vrsto Avstro-Ogrska.
Iz Vatikana. Namestnik državnega tajnika, kardinala Merry del Vala, mons. della Chiesa, ne pojde za nuncija v Madrid, marveč postane, kakor javljajo sedaj katoliški listi, nadškofom v Bolonji.
Dnevne vesti.
Imenovanje v politični službi. Imenovana sta name8tniški koncipist dr, Josip Mosettig v Trstu okrajnim komisarjem, namestniški konceptni praktikant Josip Žni-deršič, prideljen okrajnemu glavarstvu v Sežani, namestniškim koncipistom. Namestniški tajnik Hubert baron Baum, prideljen okrajnemu glavarstvu v Gorici, in namestniški tajnik Ernest baron Weissenbach, prideljen okrajnemu glavarstvu v Kopru, sta pozvana k c. kr. namestništvu v Trst. Namestniški koncipist dr. Rudolf Steinmetz je iz Trsta premeščen v Volosko. namestniški konceptni praktikant Artur baron S e i 11 e r pa iz Trsta v Koper.
Trž. mestni svet. Drevi ob 7. uri snide se meBtni svet v javno sejo s sledečim dnevnim redom :
1. Poročila. 2. Delegacij ski predlog glede osnove dokladne pristojbine na tramvajske listke. 3. Delegacijske predloge glede razdelitev zemljišč v Spodnji Čarboli, na prošnjo Jadranskega podjetja za pristaniščna dela. c. kr. državne železnice in nekih dedičev Orsettigg. 4. Predlog šolske komisije za ustanovitev prvega občinskega otro-škega zavetišča. 5. Delegacij ski predlog glede javnih napisov. 6. Volitev de-putacij za srednje šole in nadzorovalne komisije ženskega liceja; 7. Delegacijski predlog glede vračunanja starostnih doklad v pokojnino občinskih uradnikov. 8. Predložitev računskega sklepa mestnega starinarstvenega muzeja pro 1906. in 9. Predložitev računskega sklepa prirodoslovnega muzeja pro 1906. 10. Predložitev računskega sklepa mestne knjižnice pro 1906. in 11. Delegacijski predlog glede subvencije društvu za ohranjevanje oglejske bazilike.
*
* *
Glavni točki dnevnega reda sta, kakor se vidi, predlog glede osnove dokladne pristojbine na tramvajske vozne listke in predlog glede javnih napisov. Poročilo mestne delegacije utemeljuje na dolgo in široko ta dva predloga, od katerih pomenja prvi novi korak v splošnem podraženju. a drugi je naperjen proti Slovencem.
Vsebina poročila o prvem predlogu je približno sledeča ■
S cesarsko odločbo od 17. decembra 1905. bila sta odobrena sklepa mestnega sveta od 7. aprila 1903. in mestne delegacije, (v funkciji mestnega sveta) od lo. marca 1905. s katerima Be je sklenilo, da se vzame posojilo od tukajšnje mestne hranilnice v znesku K 4,800.000 v svrho stavbe električne železnice trg Goldoni — Sv. Sava in dveh tunelov pod šentjustskim in šentvitskem gričem in za nakup potrebnih zemljišč ter da se v tozadevno pokritje za 4°/0 obresti l1///. amortizacijski prispevek v skupnem letnem znesku K 255.000 uvede cestnino za prehod po omenjenih tunelih.
Proračunani Čisti dohodek nove električne proge znašal bi namreč K 125.000. i V pokritje ostalega zneska je bila sklenila mestna delegacija, opravljajoča za mestni svet, gori omenjeno cestnino in je proračunala dohodek K. 154.815. Že tedaj je nameravala
mestna delegacija uvesti dokladno pristojbino na tramyajske listke po 2 st; no, zatekla se je k cestnini, ker vlada se je protivila osnovi pristojbine na vozne listke brez prejšnjega dovoljenja se strani tramvajske družbe. Tramvajska družba ni hotela pritrditi in tako se je sklenilo uvedbo omenjene cestnine. Še le dne 3. t. m. je došel dopis predsednika tramvajske družbe, s katerim naznanja isti, da je družba pripravljena privoliti v dokladno pristojbino na vozne listke po 2 stot. proti gotovi proviziji. Z ozirom na to, predlaga sedaj delegacija, da se opusti sklenjeno cestnino in uvede dokladno pristojbino na tramvajske listke, izvzemši listke v jutranjih urah. Ker je bilo število potnikov v zadnjem letu 10.361,522, proračunava se dohodek K 160.000. od katerega se ima odšteti 2% provizije za tramvajsko družbo in režijske stroške.
O drugi glavni točki, glede napisov na javnih obrtnih lokalih, govori poročilo :
Municipalna delegacija je izvedela, da so nekateri obrtniki zaprosili v zadnjem času mestni magistrat za razobešenje napisov v tujih (!) jezikih. Delegat dr. Brocchi je dobil nalog naj proučava vprašanje, more-li v smislu zakona magistrat nalagati, da se na tablah in naveskib, ki se imajo razobesiti na obrtnih lokalih, mora vedno nahajati napis v laškem jeziku ? ! Isti je nato poračal: Obrtni zakon o jeziku napisov ničesar ne govori, nalaga le, da napis bodi „primeren", in to tako, da odgovarja potrebam širšega občinstva. Kadi tega — argumentira poročevalec — ima soditi o primernosti napisov velika masa občinstva, ki ima stalno prebivališče v gotovem okraju, in to potom svojega zakonitega zastopstva. Občina — nadaljuje poročevalec, ima v zmislu zakona pravico razpolagati po svoji svobodni volji v onih stvareh, ki so pridržane njenemu delokrogu, kakor tržna policija, v kolikor ne prihaja v konflikt z državnimi zakoni.
Kakor občina ima določati jezik pouličnih napisov, tako je naravno (!), da ima ona določati, v kakem jeziku naj bodo postavljeni napisi na trgovinah, ki tudi služijo javnosti. Ako bi se tudi hotelo trditi, kar pa se ne priznava, da prebivajo v mestu razne narodnosti v uvaževanja vrednem številu (!), vendar v nikakem slučaju ni (!) mogoče trditi, da se jim s tem godi krivica ali zagrešuje proti njim nezakonitost, ker ne glede na pičlo število (!) in raznoterost malih narodnostnih irdkc\j, različnih od one domačega (!) prebivalstva, bi bil ukaz, da imajo biti napisi sestavljeni v določenem jeziku, sam ob sebi pravičen in zakonit. (Čudna logika, premise pa še lepše!) Enakopravnost vseh narodno sti nima s tem ničesar opravljati, ker gro za občno korist. Poročevalec se sklicuje na nekatere razsodbe upravnega sodišča. Delegacija predeva torej, naj se na javnih, obrtnih lokalih nima dovoliti naveskov brez napisa v laškem jeziku.
* * *
Ravnokar navedeno poročilo je največji nesmisel, ki smo ga kedaj čitali. Ne le da so premise, na katere zida poročevalec svoj umotvor, napačne in neresnične do nesramnosti, tudi sama logika, s katero prihaja poročevalec do svojega sklepa je grozna, sofi-zem sledi za sofizmom.
Kršiti se hoče ne le narodne naše pravice, ampak tudi svobodo trgovine. Kar se tiče prve, je nai jezik od sodnih in upravnih oblasti pripoznan neštetokrat i deželnim jezikom v Trstu.i Zadaje volitve so dokazale ne ravno „pičlo" j število tržaških Slovencev, a gospodje seveda trdovratno ignorirajo, kar jim ni po godu. — Radi tega je ono prazno besedičenje o javnosti in splošni koristi, — zlobno zavijanje.! Sicer pa tudi drugače ne gre v trgovini; uveljavljati načela, ki jih proglašuje poročevalec. Ako trgovec razobeša tablo v kakem | jeziku, pomenja, da reflektira na gotov del prebivalstva, od katerega pričakuje zadostne; koristi, tako, da mu ni treba ozirati se na j druge. Ako trgovina vztraja, ima svojo raison 1 d'etre. Vse drugo je prazno govorjenje.
Kar se tiče onih razsodeb upravnega sodišča. na katere se sklicuje poročevalec, dokazujejo iste samo nasprotno od tega, kar j hoče izvajati iz njih poročevalec. Ravno te, razsodbe se tičejo nekaterih občin, posebno praške, ki je na svojih občinskih napravah priredila samočeške napise, proti čemur so se Nemci pritoževali. Upravno sodišče je odbilo pritožbo in se je postavilo na stališče, da , s tem, da občina izvršuje svoje pravice, ne krši pravic drugih. To pravico pa je izvrševala občina kakor privatna lastnica in tako pravico ima tudi sleherni posamičnik in v našem slučaju trgovci in obrtniki. Gospod dr. Brocchi se je torej pošteno urezal se svojim sklicevanjem na te razsodbe, ki jih on ali ni čital, ali pa ni umel!
Toda ne glede na vse te nezmiselnosti in protislovja, ki jih vsebuje poročilo dra. Brocchija, „bo vsaki sklep mestnega sveta v : smislu tega poročila neveljaven že zato, ker ; bo v kričečem navskrižju z državnimi temeljnimi zakoni o ravnopravnosti narodov!"
Kar se tiče nezmiselnosti argumentacije, bi konstatirali še nekaj. Logično in naravno je, da najprej proučavamo zakon in iz tega izvajamo svoje stališče. Gospodje pa najprej določajo svoje stališče in potem še le iščejo ! zakonske določbe, 8 katerimi hočejo to svoje stališče opravičiti!
Gospodje na magistratu morajo biti zagotovljeni, da nameravajo zopet napraviti
luknjo v vodo in da s tem le povečajo arhiv svojih neveljavnih in zato nepotrjenih sklepov.
Podržavljenje slovenske šole v Trstu. Včerajšnji „Siovenec" je dobil z Dunaja poročilo, da je podržavlienje slovenske šole v Trstu gotova stvar.
Uspeh N. D. O. Včeraj popoludne je bil v posebni okrožnici objavljen odgovor ravnateljstva južne železnice na spomenico subakor-dantov, ki je bila vložena potom N. D. O. Kakor smo že poročali, se je ugodilo skoro vsem zahtevam. Ker nam pa danes radi po-mankanja prostora ni možno objaviti okrožnice, storimo to jutri.
Kz Šolske službe. Minister za uk in bogočastje je premaknil v osmi Činovni razred razred profesorje: okrajnega šolskega nadzornika Frana Finžgarja, profesorja na moškem učiteljiču v Kopru, ter Josipa Cizelja in Josipa Fistravec, profesorja na ženskem učiteljišču v Gorici.
Kar delajo z ubogim kmetom na
carinskem uradu na „Sanita", to je nezaslišano. Kakor znano hodijo naši okoličani vsako leto ob .tem času v Istro kupovat grozdje, ki je potem tranzitirajo v Trstu ven do užitninskega urada (na Greti, na Vrdeli). Za grozdje, ki se tranzitira preko Trsta ven iz užitninske črte, ne treba seveda plačati užitnine.
Manipulacija je bila doslej taka-le. Naši kmetje dovajajo grozdje iz Istre. V Trstu prihajajo ponje se svojimi posodami (kadami). V te kade preložavajo grozdje iz košar in jerbasov, v katerih je prišlo v Trst. Popred pa se kadi tehtajo, da se potem odračuni tara. Za tehtano grozdje mora kmet depo-zitirati na gori rečenem uradu primerno svoto denarja, kolikor iznaša užitnina. Dospevši pa na mejo užitninske črte, dobi kmet od užitninskega urada povrneno depozitirano svoto. S tem je bilo vse končano.
Taka praksa je bila doslej v splošno zadovoljnost.
Letos pa je drugače in nerazmerno slabše. Letos ne pušča carinski urad na Sanita ne tehtati kadi, ne prekladati grozdja, ampak mora kmet voziti svoje kadi prazne nazaj, a grozdje mora voziti iz Trsta v košarah in jerbasih, iz katerih se neprenehoma cedi in trpi kmet veliko škodo. Se le na užitninskem uradu na periferiji mesta more prekladati grozdje iz košar v kadi. S tem gre v izgubo mnogo mošta, kajti cedi se iz jerbasov, kakor da bi deževalo ! A kdo povrne kmetu to škodo ? To je vnebovpijoča krivica. Vrhu tega pa se vrši letos vsa manipulacija tako počasi, da mora izgubljati vbogi kmet po cele dneve dragocenega mu časa. Podijo ga od Sanita do ekspoziture, S. Carlo, češ, da se njih — pri Sanita — to ne tiče, ker parniki stoje pri pomolu sv. Karla. Radi manipulacije, ki bi se lahko izvršila v dobri uri, mora kmet čakati od 8. ure zjutraj notri do 2. popoludne in včasih še dalje.|Kdo povrne to škodo na izgubi časa? Pa tudi na računanju tare se dela kmetu krivica.
To ni več gorečnost v službi od strani načelnika carinskega urada pri Sanita, ampak to je čisto jednostavno šikaniranje ubo-zega kmeta, ki se je mora najstrožje obsojati. Kako korist ima oblast od tega, ako kmet brez potrebe trpi toliko škodo ? !
Kraj vsega bodi še konštatirano, da na carinskem uradu pri Sanita, ki ima toliko posla s slovenskimi strankami, ni niti jed-nega uradnika, ki bi bil vešč našemu jeziku ! To so škandalozne razmere, za katere proglašamo odgovorno tudi finančno direkcijo.
Okoličan. Gostilniški plačilniški listki za družbo SV. Cirila in Metodija. Družba 8V. Cirila in Metoda v Ljubljani je založila po češkem uzorcu gostilniške plačilne listke. Od vsakega plačilnega listka, ki se je popisal ob sestav-ljenju računov za goste, naj pripada 2 stot. naši šolski družbi. Na listku je že natisnjena prva svota (2 stot.), pod katero se napišejo ostala števila računa tako, da je za goste račun za 2 stot. večji, ker se je vporabil družbin plačilni listek. — V času, ko se bo ta nova naprava uvajala, bo seveda treba, da se gostu, oziroma odjemalcu pove, da se uračunata H stot. v korist družbe sv. Cirila in Metodija; kakor hitro se pa občinstvo na to napravo privadi, sprotnega informiranja ne bo več treba, in se bo med stalnimi gosti in službujočim gost. osobjem smatralo kakor nekaj povsem navadnega, če se ob takih izdatkih plača tudi minimalen davek za narodne potrebe. — Gostilničarjev oziroma natakarjev ne zadene, če uvedejo za narodne goste družbine računske listke, noben trošek; nasprotno : družba jim privoli za trud 10°/o popust tako. da plačajo za 1000 listkov 18 K. — Te računske listke bodo mogli rabiti tudi trgovci in obrtniki, lekarnarji, zdravniki jtd. — Da se družbini rač. listki razširijo po vsem slovenskem ozemlju, bo treba agitacije in požrtvovalnosti z obeh stranij : prodajalec bo kazal skrb za narodne potrebe in javno s vedo čil svojo zavednost s tem, da uvede naše listke, kupujoče občinstvo pa bo prepričano, da jemlje od narodne tvrdke. — Družba sv. Cirila in Metodija pričakuje, da jej vstrajna agitacija vseh njenih prijateljev kmalu prinese obilo naročil za računske listke. Končno je še pripomniti, da so listki jako lični in da je za vse informacije na razpolago vodstvo „Družbe sv. Cirila in Metodija" v Ljubljani, na katero je nasloviti naročila.
pri gardi. In zares je dobil Suvorov spomenico in dostojanstvo podpolkovnika pri gardi, častniki so dobili pa date križe in vojaki srebrne spomenice. Podpolkovniška čast, dana Suvorovu, je bila le počastna, kajti njo so dobivali le najstareji in najzaslužneji generali. Še prej nego je minilo leto posle zavzetja Izmaila je umrl Potemkin. Suvorov se ga je večkrat spomnil z dobro besedo za mnogoštevilne njegove dobrote, in bivajoči v Her-sonu je večkrat zahajal na njegov grob ter molil za pokoj njegove duše.
V mirnem času je urejeval Suvorov po zapovedi carice Katarine vojsko in trdnjave naj preje na Finskem, kasneje pa v herson-skem kraju. Da je imel pri tem poslu mnogo sitnosti, si lahko mislimo, ker je bil tako to-en, a v vojski je bilo mnogo nereda. Slednjič mu je bilo takega opravka zadosti, a ker ni prišlo do nove vojne med Turki in Rusi, akor se je mislilo, je prosil Suvorov, da ga carica pusti kakor dobrovoljca k vojski proti Francozom, proti katerim se je bila takrat vzdignila Avstrija s Prusko. Toda carica ga ni pustila, češ, da bi ga mogli potrebovati kmalu doma na Ruskem, kar se je tudi zares zgodilo.
(Dalje.)
C. kr. avstrijske državne železnice. Izpisek iz voznega reda. Veljaven od 1. oktobra 1907. — Čas prihoda oz. odhoda je po srednjeevropejskem času označen. (Konec.) Črta Tržič—Červinjan.
Smer Tržič—Červinjan.
5.47 min. zjutraj, iz Trsta juž. žel., brzoviak štev. 701 ; iz Gorice južne žel. :
5.47 min. zjutraj, iz Tržiča 6.48 min. zjutraj ; v Červinjan 7.13 min. zjutraj, v Benetke 9.46 min. predpold. s zvezo v Padovo, Verono, Milan, Bolonjo, Florenco, Rim (spalni voz Dunaj juž. žel.—Benetke).
8.55 min. zjutraj, iz Trsta juž. žel. osebni vlak št. 711, iz Gorice juž. žel. 9.23 min. predpold., iz Tržiča 10.45 min. predp,, v Červinjan 11.30 min. predpold.
1.50 min. popol. iz Trsta juž. žel. osebni vlak št 713, iz Tržiča 12.20 min., v Červinjan 1.30 min. popold., v Benetke 5.20 min. popold. s zvezo v Padovo, Verono, Milan.
5,30 min. popold. iz Trsta juž. žel. brzoviak št. 703, iz Gorice južne žel., 5.20 min., iz Tržiča 6.22 min. zvečer, v Červinjan 6.47 min. zvečer, v Benetke 9.30 min. zvečer s zvezo v Padovo, Verono, Milan, Bolonjo, Florenco, Rim.
9.05 min. ponoči, iz Trsta juž. žel. osebni vlak št. 717, iz Gorice juž. žel. 9.05 min. ponoči, iz Tržiča 10.10 min. ponoči, v Červinjan 10.40 min. ponoči.
Smer Červinja n—T r ž i č.
5.45 min. zjutraj iz Červinjana osebni vlak št. 712, v Tržič 6.30 min. zjutraj, v Trst juž. žel. 7.40 min. zjutraj, v Gorico juž. žel. 7.26 min. zjutraj.
6.20 min. iz Benetk brzoviak št. 702, iz Červinjana 9.24 min. predpol. v Tržič 9.49 min. predpold., v Trst juž. žel. 10.38 min., v Gorico juž. žel. 11.13 min. predpold. s zvezo iz Rima, Florence. Bolonje, Milanar Verone, Padove.
12. uri opold. iz Červinjana osebni vlak Št. 714, v Tržič 12.34 min. popold., v Trst juž, žel. 4.15 min. popold., v Gorico južna žel. 2.38 min. popold.
2.25 min. popol. iz Benetk osebni vlak št. 718, iz Červinjana 5.11 min. popold., v Tržič 5.42 min. pop., v Trst juž. žel. 7.15 min. zvečer, v Gorico juž. žel. 6.26 min. zvečer. Z zvezo iz Florence, Bolonje, Milana, Verone, Padove, (spalni voz Benetke—Dunaj juž. ž.).
6.50 min. zvečer iz Benetk brzoviak št. 704, iz Červinjana 9.22 zvečer, v Tržič 9.47 min. ponoči, v Trst juž. žel. 10.50 ponoči, v Gorico juž. žel. 10.47 min. ponoči. Ž zvezo iz Rima, Florence, Bolonje, Milana, Padove.
Direktni vozovi L, II. in III. razreda vozijo pri vlakih št. 701, 702, 703, 704. 713, 718 med Trstom juž. kol.—Benetke in nasprotno.
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic.
T&ŽASKA MAZEA SEONI:S:A.
Bivši redar aretovan. 27-letni Ernest S. je bil še pred letom dnij v službi pri policiji kakor redar. Sedaj je bil pa trgovski agent — ne vemo kje — in je stanoval v ulici Pondares. Predsinočnjim gob 9. uri je bil pa aretovan v ulici della Barriera vecchia, in sicer na zahtevo Angelja in Gizele Del-net. Ernest S. je namreč predvčerajšnjim popoludne vstavil Angelja Delnet v ulici del Sapone, ga pretepel in ga vrgel na tla ter mu rekel: „Jaz ne bom zadovoljen, dokler te ne končam!" — To je pa storil zato, ker ga Angelj Delnet preganja. — Ernest S. je namreč imel ljubavno razmerje z Gizelo. Pred dvema mesecema je ta rodila. Tedaj so pa njeni domači konstatovali, da ima po životu polno krvnih podpluteb od vdarcev. Prisilili so jo, da je povedala, kdaj, kdo in zakaj jej je zadal te vdarce. In Gizela je povedala, da jo je Ernest S. večkrat nabijal z držajem revolverja in da je ona pristajala na, to ker jej je on zagotovljal, da bo vsied teh vdarcev splavila. — Angelj in Gizela Delnet sta vse to povedala na policiji, vsled česar so Ernesta S. — ki pa je oženjen — pridržali v zaporu.
Zapuščena! Palma Ignagnaro, doma iz Barlette v Italiji, stanujoča v ulici deli' Isti-tuto št. 26, je prijavila včeraj predpoludne na policiji, da je njen mož Josip pobegnil od doma dne 6. t. m. Povedala je, da je čula praviti, da je nje mož pobegnil |z neko Roma Fabbris, in sicer da sta šla v Benetke.
16-letna deklina, ki je vrgla skozi okno nedozoreli sad svojega greha. 16-
letna Roza K., stanujoča v ulici del Solitario, je včeraj malo predpoludne splavila in spoče-tek zavila v papir ter ga vrgla skozi okno na ulico Maiolica. Vratarica hiše št. 3 v tej ulici je spočetek pobrala in ga nesla na redarstveno stražnico v ulici Giuseppe Parini. kamor je bil pozvan zdravnik se zdravniške ki pa ni mogel drugega, nego kon-statovati da je to dobro razvit spočetek moškega spola. Svetoval je, naj ponesejo spočetek kakemu ostetriku.
In res so nesli spočetek v mestno bolnišnico, kjer so zdravniki konstatovali,. da je to 4-me sečni spočetek. — Policija je tudi kmalu zvedela, kdo da je vrgel omot na ulico. Policijski uradnik je šel k Rozi K. in jo zaslišal. Priznala mu je, da je res ona splavila in da je vrgla spočetek skozi okno, ker ni vedela, kam bi ga djala. Bila je popolnoma sama doma: oče je v bolnišnici, a mati dela nekje v svobodni luki. *— Roza je bila prenešena v bolnišnico, a njena mati,
V Trstu, dne 11. oktobra 1907
»EDINOST« štv. 281
Stran III
Ana, je bila aretovana, ker se preiskuje, če je bil splav naraven, ali morda prisiljen.
Policijski agent ranjen, ko je hotel aretovati dva begunca. Policijski agent Baškovič, ki službuje v svobodni luki, je hotel včeraj popoludne aretovati dva vojaška begunca, ki sta bila ravnokar dospela v Trst z Llojdovim parnikom „Styriaw iz Aleksan-drije in se hotela izkrcati. Eden beguncev je pa Baškoviča ranil z nožem v trebuh in mu zadal precejšnjo rano. Ne vemo, da li sta bila begunca aretovana. ali se jima je posrečilo pobegniti.
Loterijske številke izžrebane dne 9. septembra 1907. Brno 83 14 16 20 49. Inomost 11 87 65 83 60.
Smelnlca. Neki kranjski kmetic je prišel v Novi-Jork. Pisal je domov: „To je velikansko mesto. Tukaj je vse veče. kakor pri nas. Hiše so gotovo stokrat tako velike, kakor je naša!" — Tonček, kije čital pismo, je na to vskliknil: rPotem pa morajo .biti muhe tako velike, kakor konji!"
Koledar ln vreme. Danes: Nikazij. škof in mućenec ; Kupivoj ; Negoslava.'— Jutri: Maksimilijan. škof in mučenec; Drugislav; Priba. — Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne -f 23° Celzius. — Vreme včeraj : nestanovitno.
Društvene vesti in zabave.
Pevsko društvo „Ilirija" se vdeleži v nedeljo dne 13. oktobra slavnosti otvoritve ^Narodnega doma" v Buzetu. Odhod iz Trsta, državni kolodvor, ob 8. uri 50 min zjutraj. Vse gg. pevce se prosi, da se snidejo v nedeljo ob 8. uri 30 minut na kolodvoru. Prijatelji društva dobro došli, da pokažemo istrskemu trpinu, da čutimo ž njim.
Slovensko akademično društvo „Slovenija" na Dunaju priredi prvoletniški večer v torek dne 15. t. m. v restavraciji „zum griinen Tor". (VII. Lerchenfelderstrasse.) Slovanski gostje in prijatelji „Slovenije" dobrodošli!
Bratje Sokoli!
„Tržaški Sokol" se vdeleži korporativno se zastavo otvoritve „ Narodnega doma" v Buzetu. Odhod z vlakom državne železnice ob 8. uri 50 min. zjutraj. Poživljamo brate, da se mnogoštevilno vdeleže tega izleta v društvenem kroju, zdar !
Odbor. Trž. Sokola".
iz Goriške.
Zavarovalnica goveje živine v Povi rj u. V nedeljo. 6. t. m. je imelo vzajemno podporno društvo za zavarovanje goveje živine svoj izredni občni zbor. Sklican je bil edino radi poziva, da bi pristopilo naše društvo k deželni zavarovalnici goveje živine, ki se snuje v Gorici. Po popoldanski službi božji se je zbralo 22 udov tega društva v šolskem poslopju, kjer se je imel občni zbor vršiti. Število udeležencev nam pa kaže, da se mnogi prav nič ne brigajo ne za društvo, kakor tudi ne. za delovanje istega. Od 106 udov le 22 na tako važnem zborovanju, ko treba sklepati o velevažnih stvareh, to ni ravno častno zanje. G. predsednik društva I. Kocjan je pojasnil v izbranih besedah in iahko umljivem jeziku namen novega društva. Opisal je razvoj ideje te zavarovalnice, ki se je porodila v glavah nekaterih mogotcev že 1. 1903.
^ Gorici bi imelo sedež deželno društvo, ki bi imelo po deželi okrajna in krajna društva. Vsa uredba bi bila precej komplicirana in draga, ker bi bilo treba plačevati uradnike. Zavarovanje pa bi se vršilo po procentih.
Ob sklepu je dal na glasovanje resolucijo, da se naše društvo ne odzove vabilu in za zdaj ne pristopi k deželni zavarovalnici. Morda pride čas, da pristopi, če se pokaže, da deželna zavarovalnica res izvršuje svojo nalogo in da bo ista, če se res ustanovi, res pomagala kmetu.
Resolucija je bila vsprejeta soglasno. Hoveku se dozdeva, da igra politika pri tej snujoči se zavarovalnici prvo in zadnio vlogo.
Ta bodoča zavarovalnica ima biti pesek v oči malkontentono, katerim ni posebno po godu zavoženo deželno gospodarstvo.
Kdo ve, kod lovi Pajer muhe? Ta Ter-zites je že marsikatero zagodel Slovencem.
V naši občini je tudi kmetijska podružnica. V nedeljo in prej so se imeli vpisovati za umetna gnojila itd., pa se nihče ni oglasil. Podružnica je sicer tu, a kaj koristi, ko mnogi še ne vedo, da so umetna gnojila potrebna, ko so premnogi naravnost zaprti, da, gluhi proti vsakemu napredku.
XX. stoletje je vek dela in truda in gorje tistim, ki žive v tradiciji, da so novotarije nepotrebne in da je le stara metoda obdelovanja, da so le podedovana orodja dobra.
Tu ni izgovora, na dan treba, dragi občani, in začeti treba borbo za obstanek s podvojeno energijo. Odprite pa pri tem vrata napredku, da ne zastanete in vas vse ne prehiti v današnjem vrvenju.
Iz Vrtojbe. Slabo vreme je grozno nagajalo veselici naše podružnice „sv. Cirila in Metoda" in niti v nedeljo popoludne do 2. uri nismo bili gotovi, da se bo veselica vršila. Pa nebo se je nekoliko zvedrilo in poskusili smo, samo da bi nekaj denaija dobili za pokritje stroškov.
Poskusili smo in šlo je; občinstva je bilo povoljno vkljub slabemu vremenu. Petje, tam-
bur an je, igri in deklamacija so bili vrlo dobro izvajani. Pevski zbor je pokazal, da premore najtežje skladbe, da ima dobre pevske moči in da je v prav spretnih rokah. Gospod nad-učitelj se je veliko trudil — a žel je obilo zaslužene pohvale. Vrli tamburaši, same mlade moči, so precizno proizvajali svoje točke. Le tako naprej, vrli fantje! Ne ozirajte se na prigovarjanja neumnih zmerom pijanih ljudij, njih zabava je pijančevanjem pretepanje ; prepevanje njihovo pa je tnlenje „italijanskih" klanfarc, katerih besed pa prav nič ne umejo, kajti ti ljudje šeBvojega jezika ne znajo. — Fantje — tamburaši (pustite na miru te ljudi in ne cenite jih za nič. — Igri „Eno uro doktor" in „Kmet Herod" sta bili v dobrih rokah. V obeh ulogah se je vrlo odlikoval g. Fran Gorkič, priznan komik na naših kmečkih odrih. Gospice Roža Lasič, Roža Ćerae in Milka Pahor so se pokazale kakor vrlo inteligentne igralke, v katerih tiči velika zmožnost. Pa tudi drugi igralci, kakor vrli študentje, postiljon Sedlač, doktor Zajec, Bploh vsi diletant je so vrlo rešili svoje vloge. Deklamacijo „Naš čolnič otmimo" je prav dobro predavala dražestna gospica Anica Rešica.
Seveda je na vsej veselici kaj manjkalo, marsikdo je kaj pogrešil — ali za to pot odpuščenje. Vsa veselica je bila prirejena v naglici in vreme je bilo slabo. Dovolj vzroka, da ni bilo kakor bi si človek želel.
Med veselico se je vršil srečolov, ki je imel lepe dobitke — in (hvala Bogu) tudi lep skupiček.
Ne morem si kaj, da bi se ne vrnil k onim elementom, ki sem jih zgoraj omenil in ki delajo pravo sramoto Vrtojbi. To so res žalostne ekzistence, ki hočejo strahovati druge. Prišli so na veselico prepevat italijanske pesmi, skupili so jo — in še več bi bili skupih, a zahvaliti se imajo naši prizanesljivosti.
Prvi med temi je neki laški podanik, ki je prava karikatura Italijanov. Ko prihaja v povsem slovensko družbo, kriči „živio", „Saj Gorica je slovenska", „Doli z Italijani" itd., ko pa je v družbi onih barab, jim pa plačuje, jih hujska in uči prepevat italijanske klanfarce. Vprašali bi njegovega gospodarja de Gironcoli, ki živi s svojo lekarno v Gorici od slovenskih žuljev, ali se vjema s tem počenjanjem svojega uslužbenca, ki nosi pri sebi „Legine" užigalice, a jih meče v ogenj, kadar se — boji batin !
Vrtojbenci! Izogibajte se tistih razgrajačev. Krčmarju Henriku B. — pa bodi povedano enkrat za vselej : dokler bo dajal po-tuho takim ljudem, dotlej naj se ne čudi, da se ga bo marsikdo izogibal.
Trde besede so padle. Ali enkrat so morale pasti; morajo izginiti taki ljudje iz Vrtojbe, ali Re poboljšati. Tega razgrajanja, pretepanja, tulenja nočemo ,in nočemo več in amen!
Iz Vipave. Utonil je 70 - letni čevijar Marko Meden, ko se je vinjen vračal z Goč.
Vesti iz Istre.
Tak je Flapp! „Slovencu" v album.
Dne 3. t. m. je bil škof Flapp v izključno hrvatskem selu Medulinu puljske okolice. Predstavilo se mu je odposlanstvo domačih ribičev, ki ga je prosilo, naj bi dal njim v zakup škofijski ribolov, ki ga ima sedaj neki Italijan iz Medulina ali Poreča. Flapp se je nekaj časa zvijal na vse možne načine, slednjič pa je odkrito in osorno povedal kmetom, da on oddaja ribolov kakor je njemu ljubo in drago. Domačini so bili tako ogorčeni, da so priredili proti Škofu demonstracijo. Ali mirno, dostojno, civilizirano. Narod se je zbral na ulici, kjer se je imel škof peljati mimo. Narod je molčal, nikdo ni pozdravil škofa, nikdo ga ni pogledal, a ko se je pojavil domači svečenik, so zaorili živio-klici! To je bila mirna, ali vendar huda demonstracija. Koristila seveda ne bo, ker Flappu je že okamenelo Brce v krivičnosti nasproti našemu narodu.
Poziv Hrvatom in Slovencem. Dragi bratje! V nedeljo dne 13. t. m. odprejo v tužni, a nam mili Istri zopet jedno trdnjavo : narodni dom u Buzetu. Pripadniki občine bn-zetske, ki jih je v Trstu veliko Število, vedo jako dobro, koliko vestnega dela je trebalo, da se je zrušila v tej občini moč krutih tiranov, naših sovražnikov. Borba na življenje in smrt zvršila je — hvala slogi in poštenju našega naroda — s sijajno definitivno zmago naše hrvatske stranke. Z notranjim delom oteli smo jim vsako oblast v buzetski občini, a krasna zgradba „Narodnega doma", kateri je naloga, da moralno in pospodarski osamosvoji naš narod, da mu bo v zavetišče in toplo ognjišče — mora biti glavni, ako ne zadnji kBn v krsto bivše italijanske moči.
V nedeljo se ima „Narodni dom" izročiti svoji svrhi, a to je najlepša prilika za
pozor Slovenci!
V nekoliko dneh Pnlnp otvori naš rojak	■ wlwl
Vsakdo nima zlata v grlu
vendar bo vsaki pameten človek gledal na to, da se bo varoval pred hripavostjo in prehlajenjem ravno tako kakor najznamenitejši pevec. FlT-ore pristne rudninske pastilje pomagajo v takih slučajih kar čez noč, posebno ko se gre za to, da se odpravi katar. Iz tega se da sklepati tedaji da se v slučajih hripavosti in prehlajenja zateče v bližnjo lekarno, mirodilnico ali prodajalnico mineralnih vod, ter se kupi za K 125 škatljico pristnih FAY-ovih sodeoih pastilj.
Glavno zastopstvo za Avstro-Ogrsko:
W. TH. GUNTZERT, DUNAJ XII
Jeraj
pozor Slovenci!
v ulici Vincenzo Bellini št. 13
nasproti cerkve sv. Antona novega
trgovino z raznovrstnim pohištvom
Blago bo solidno in cene zmerne.
Pivarna „Goldoni
u
TKST, ulica Bariera vecehia 2
Edini lokal v Trstu, kjer se more piti in jesti po nizki ceni.
Cene jedilom :
Kosilo......nvč.	22
Ogrski gul&S ....	„	14
Vampi (alla treviaana)	,,	12
Volovsko meao v omaki	,,	20
Telećja pečenka.....25
Milanske polpete	,,	25
Spagbetti v omaki . .	,,	14
Foleaovka [alla veaez.]	,.	12
Kazne vrati crnih rib	16
Prikuha na željo : zelje, krompir, fižol na kislo 5 nvč.
Mrzla jedila:
Sunka kuhana . . . nvč.	16
Salama........14
Sir Emmentbaler . . ,,	10
Ovčji sir.........8
Ačuge, komad ... ,,	3
Cene pijačam :
Pivo I. vrste . . liter 26 nvč. Istrski refoSk . . „36 „ Teran . . . , „ 52 „ Maršala [osminka litra) 12 tt Vermouth „	10 „
Mi^chmaech .... 8 ,,
Attilio Signori
lastnik.
Jabolka
fina namizna v vsaki množini po ^ld. 8 do 14 za kilogr. iz kolodvora Litija razpošilja
Ivan Razboršek
Šmartno pri Litiji, Kranjsko.
Poštna korbica 5 kg. franco gld. 1-20.
Šipe, postavljene v delo
ii po zmernih cenah. —
Oolodi Gitmed
ulica Rapicio št. 4 (vogal Giulia št. 17) PRODAJALNICA
steklenih lip v veliki Izberi. — Porcelan lončevlne, kuhinjske potrebščine Iz železa ln pločevine Itd.
■	Giulio Zanolla 1
■	krojačnica	H H TRST — ulica Tor rento 3* ■
H Izdeluje po meri. — Moderni kroj. H S Točna izvršitev. — Cene zmerne.
ZDRAVNIK
Dr. D. KARAMAN
specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grla in nos)
ordinira na svojem stanovanju
ulica Giulia štev. 3
od 11.'/, do 1 ■•/, TELEFON 1268
!| Tovarna pohištva
j v TRSTU
1 ulica Sella Tesa
_!j ^	zaloga
I /oSr^ / Roiario it. 1 i
vv / katalogi, nacrti in E > proračuni NA ZAHTEVO. 5
i
Dr. Fran Korsano
specijalist za sifflitične in kožne bolezni
ima svoj ambulatorij
v Trstu, v ulici San Nicold štev. 9
(nad Jadransko Banko) Sprejema od 12. do 1. in od 5. in pol do 6. in pol pop
DELAVCI!
Opozarja se Vas, da se je preselila
krojačnica M. Farchi
v ulico Giacinto Gallina št 8
kjer se dobi veliko izbero (zgotovljenih oblek po jako zmernih cenah. — Izvršuje se tudi elegantne obleke po meri v teku 24. ur.
Priporoča se
Trst
Gostilna „Nuova Abbondanza"
Trst
- ulica Giosue Carducci štev. 20—22 -
Kuhinja italijanska in nemška. Vina in pivo I. vrste.
Sobana za biljard, dvorane za klube in društva. Postrežba točna. — Cene zmerne.	Lastnik ANTON SILVESTRI.
< r^j?i
i Htl.,1. —=
^ Poj
X3
ta'... •■::.: / S: ^^	-M	BEMMitME
Enoletni trgovski tečaj za deklice
Zavod šolskih sester v Trstu, ulica P. Besenghi 6
Na tej oblastveno potrjeni šoli je vpisovanje vsak dan do IS. oktobra od 9.—12. ure dopoludne in od 3.— S. ur© popoludne. — Trgovski tečaj obsega sledeče predmete : 1. Enostavno in dvostavno knjigovodstvo. 2. Nemško in italijansko trgovsko korespondenco. 3. Trgovsko aritmetiko. 4. Trgovsko in meniSno pravo 5. Pisanje na stroj. 3CT Predavanje je nemftko. Id! Pogoj za sprejem je, da je gojen k & že zadostila Šolski dolžnosti. — Ha eventnelna vprašanja odgovarja	PREDSTOJNIŠTVO ZAVODA ŠOLSKIH SESTER
■MMIIBHIIIFITIIIIMMtPIIIIIIIIIIIIIHIIIIHIIIIimilllMIlUMmillllill1 IIIIIIIHIIIIIlllllllHllllllllllli Milili liliMi^llHBIIII'IPIIIIIHMHHII—ill—Hilllh^li'1—!'!!!!!!!1 III "II iillil'llll il'l JilTM

pohištvo in tapetarije
v bogati izberi, neprekosljive glede solidnosti in elegancijo
---se vdobi pri---
(naslednik &. Dalla Torre Giacomo JRacerata nlica M' Acpiotto 3
ulica Chiozza 7, ulica del Toro 1. WBT Cene, ki so splošno priznane za ugodne.
Belghoferstrasse 6.
••••• Prodaj alnica steklenine •••••
Giovanni Sardotsch & Comp.
tvrdke Bisohoff
se je preselila v ulico Nuova 24 TSt
Šipe in ogledala. Bogata zaloga majolik. Stekla, porcelan, svetilke in postrežba za 1 ali 2 osebi. — Specijaliteta --porcelan za kavarne in gostilne.	-----^
Sprejme se postavljanje šip g delo po zmernih cenah« _
ohištvo
solidno in elegantno
ear po zmernih cenah
HM

Rafaele Italia
TRST — VI« Maloanton 7
V Trstu dne 11. oktobra 1906
>EDIXOSTc štev, 281
Stran IV
J
gOTEL BA1JKA1S
7S ss£, etektr.	Is«,
»•TEL BALKAN
nas Istrane, da pohitimo zopet med naš krasni narod, da ga oduševimo za daljnje delo in novo borbo.
Tržaški „Sokol" se je odzval pozivu slavnostnega odbora in nadejati se je, da se mu pridruži mnogo bratov Slovencev, Hrva tom pa je naravnost v dolžnost, da se odzovejo pozivu. Za Buzet mora biti otvoritev „Narodnega doma" narodna manifestacija, a na tej ne morejo manjkati oni, ki dele žalost in veselje istrskega hrvatskega in slovenskega naroda, a ne smejo manjkati Buzečani. nastanjeni v Trstu in okolici. Zabava bo priprosta, ali ^radi tega tem ugodneja. Bratje! Do vidova v nedeljo dne 13. t. m. v Buzetu.
Istrski Hrvat.
Vesti iz Kranjske.
Slavnost 10 letnice telovadnega dru štva Sokol v Idriji se bo vršila dne 19. in 20. vinotoka 1907.: Dne 19. vinotoka bo v veliki dvorani „Narodne Čitalnice". Ob 8. uri zvečer gledališka predstava „Legijonarji". Igra s petjem iz Napoleonovih časov v 4. dejanjih. Po igri komers. 20. vinotoka: Ob 7. uri zjutraj : Tekmovalna telovadba v telovadnici mestne višje realke. Ob 10. uri dopoludne : Slavnostno zborovanje v veliki dvorani „Narodne Čitalnice". Ob 1ltl, uri po-poludne: Skupni obed. Kuvert za osebo K 1.50. ob 1li5. uri popoldne: Javna telovadba v telovadnici mestne višje realke. Ob 8. uri zvečer: Veselica v prostorih „Narodne Čitalnice". —
Osem oseb utonilo. Kočevje in okolica je bilo zadnje dni vsled silnih nalivov poplavljeno. Na mostu od Stalgern proti LienfeldUj je zavozil v četrtek voz z 14 ljudmi v vodo, od katerih se jih je rešilo le 6. Osem, to je 6 možkih in dve ženski, jih je utonilo. Peljali so se iz Banje v Kočevje. Ponesrečenci so bili na potu v Ameriko. Utonila sta tudi dva konja. —	_
Razne vesti.
Koliko je stala ruska carska jahta
„Standart". Kakor znano, se je nedavno ruska carska jahta „Standart" ponesrečila v Finskem morju, a so jo zopet srečno dvignili iz morja. „Standart" je ena izmed najlepših in najrazkošneje opremljenih vladarskih jaht. Lepša je nego jahta „Victoria and Albert" angležkega kralja in od jahte „Hohen-zollern" nemškega cesarja. „Standart" je bil spuščen v moije leta 1895 v Kronstadtu. Ladij a je dolga 113 metrov, široka 15*6, in ima 5480 tonelat, stroji imajo 12.000 konjskih sil; brzina jej je 22 vozalov na uro. Carski prostori so izdelani od samih umetnikov, stene so pozlačene. Jahta je stala 15 milijonov rabljev.
MALI OGLASI. T
Mali ogl&si računajo se do 3 stot. besedo;	I
mastnotiskane besede ee računajo enkrat	I več. Najmanjša pristojbina 40 stotink.
.	Plača se takoj.	--L
/Sli
U
Scbni slikar in lakirar GIORGSO PRIFI, Trst
- ulica San Michele štev. 5	-
Slika sobe v vsufcoj&kem umetniškem sloga, izvršuje tapectrarska dela s papirjem, prevzema dela novih zgradb.	CENE ZMERNE

ZALOGA POHIŠTVA TOVARN
v >Trst
Vlfl DEIRETTOR11 (ROSflRIO)
c	w	PALAČA MAP EN ZI
Po&PUiNICfclOPLJET, KEKA Telefon N 1631
Mnto? Qc|iion išče pridnega kletarja v stalno flUlt/2 aaindll Službo. Oglasiti se v Hotelu Balkan.	1291
Sprejme se mlado deklico za
hišna opravila. Nastop 1. novembra. Inseratni oddelek Edinosti.
Ponudbe na
1295
Upljlfn dvokoles (bici&lov) navadnih in tudi na V CURU prosti tek, malo rabljene, se proda prav po ceni. Naslov: Gorica, ulica Duomo št. 3. (1268
Pri
Trsousko - obrtni zadrugi
:: v Ljubljani ::
registrirani zadrugi z omejenim jamstvom
je oddati mesto
prvega, in dragega :
Ponudbe, v katerih je navesti pogoje in čas, kdaj bi se lahko nastopila služba, je poslati do 15. oktobra t. 1. neposredno na naslov zavoda.
0 dobro trojno službo
sprejme se spretno, trgovsko izobraženo moč. Zahteva se znanje slovenščine in laščine ter po možnosti tudi nemščine v govoru in pisavi. V kolonijalni stroki verzirani in za obisk odjemalcev porabni, ter vojaščine prosti prosilci imajo prednost. Želi se tudi nekaj službene varščine. Mesto službovanja je v Gorici. Nastop službe lahko 15. decembra t. l.f ali pa 1. januv. 1908. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in reference, pošiljati je na „Inseratni oddelek Edinosti" do 28. t. m. pod
„Tržaška posojilnica in hranilnica
u
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Plazza deli a Caserma št. 2, I. 11. — TRST — V lastni hiši.
(Vhod po glavnih stopnicah) — TELEFON št. 952
Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po
4°|o ^H
Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono.
Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/o—6°/o> na menjice po 6°/0, na zastave po 51/8 °/o in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru.
Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt,
3ma najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd.
Poštno - hranilnični račun 816*004
Žrebanje nepreklicno dne 9. novembra 1907
Dunajska c. kr. policijska loterija
Ena srečka stane eno krono.
I. glavni dobitek Kron 30.000
kakor tudi II. K 5000 in III. 1000 K se izplača vsled najvišjega dovoljenja Njegovega c. in kr. apostol. VeliČunstva in na zahtevo dobitnika s 10°/o odbitkom in dobavninaki m davkom. Srećke se dobijo "v vseh menjalnicah, loterijskih kolekturah in tobakarnah. — URAD C. KR. POLICIJSKE LOTERIJE se nahaja na Dunaju, X. Schottenring 11 (Poslopje policijskega ravnateljstva).
I
MERKUR
J. ULČAKAR & Co. - Trst
Telef. 1874 — Via Nicold Macchiavelli štev. 19 — Telef. 1874
Komisije. - Zastopstva. - informacije.
Zaloga raznovrstnega kolonij alnega in druzega blaga. --- zahtevajte cenik ===
• • • • • •
]). tOenitzky-a nasledniki
ulica S. Antonio, 2.
prodajo vso opravo in iz angleškega blaga obstoječo zalogo v eelem ali en detail po jako znižanih cenah*
Rodolphe Maas, Zrst — ulica farneto 38
Olje za stroje, cilindre, dinamo, motore itd.
Tosebno za žage na paro in mline. avava Nitni bombaž za čiščenje strojev.
AVAV/\
„POSLOVODJA".
Prvo primorsko podjetje za.
prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
T«lefom ftt. 847. - Via della Stazione Štv. 17. - Telefon «t. 847
Filijaike v PULI, GQf?ICI, REKI In GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraja tn- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
- iMljuje predmetoT, ki « Mejo it »tonile H prenlale blaga u m pms.) =
Spreleaa se tadl pthiitvo la drage predaete v shraabo v laataa za ta prlpravljaaa suha »kladltta.
W*r Edini tržaški zavod za = „VACUM-CLEANER
ČI&ČENJE in SHRANJEVANJE PEEPBOH	—

Točna, postrežba in nimke cene.
Delavci! i
Pristopite k narodni delavski organizaciji!
—^M————t
Frane Skok
===== tapecirar —----
Trst, ulica Giovaimi Boccaecio 4
MbIiiib vsaKo tauscirsRo QoIo
kakor posteljni vzmet, žimnice, zavese
— I — I — I CENT: zmerne. | — I — | —
1111 > 111111111111111111111111 i 1111
Andrej Guiie
Trst, »lica Farneto štev. VI
vogal ulice Gelsi
Skladišče pohištva in tapetari]
lastnega izdelka. SPECIJALITETA: Popolne sobe svetle ali temne, posamezni komadi vsake vrste z zalogo stolic, obešal in divanov vsake vrste in velikosti.
Preskrbi se popolno opravo za prenočišča
po jako zmernih cenah in s skrlmo vožnjo.
H'l > I I I I I I
I I I I II I I II I I I I I I I I I I I.....I I I I I I I I I I 1
Podpisani naznanja slavnemu občinstv: Trsta in okolice, da je prevzel na svoje ime dobroznano trgovino
kolonijalnoga blaga —■
v ulici Giulia štev. 29
er se toplo priporoča udani
HUGO CZURDA
Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod, obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih ==■ mineralnih vod--
Angelo Deuetak - Trst
nlica Acquedotto 22. — Tel. 1484
Kranjske klobas!
iz finega prašičjega mesa priporoča za sezono
Velike komad 20 nč Male „ lO „
_ Trgovcem daje popust. —-
Anton Anžiča
mesarija — Ljubljana, ooooooooooooooooc
0
1 t o o o o
: : Mehanična delalnica
avtorizovana za napeliavo vode in plina
GUIDO SAMBO
Zastopnik odliiovane tovarae ziamolono? Teodor PicHi;r. GRAMOFONI od 50 K naprej z dobrim glasom in specijelne plošče na izbero.
Skladišče gramofonov, svetilk, aparatov za
Anerjevo luč, mrežic In cevi.	-
Popravljanje koles, gramofonov, motorov na plin ali ■jd-	Q
T zin, električnih zvonce* in v*^ko IHlltlOTO delu.	»
g Trst, piazza San francesco 5' yissisi 8. g
Hočete se prepričati?
obiščite Telika skladišč*
Marile vdove Salarini
fonte della Fabra 2 jlj	B
(vogal Torrente).	] I .Alla CittA di Londra'
"Velik ixbor izgotovljenih oblek za moSke. dečke koftnmi ra otroke. PovrSniki, močne jope, kožuhi 1» raznih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavak« obleke. Tiroliki lodeD. NepremočljiTi plaSči (pristni tnglefiki). Specijaliteta: blago tu- in inozemuria »Tam. Izgotovljajo se obleke po meri po najnoTejii «nodi, točno, Bolidno in elegantno po nizkih ce»au
Uittorio Daldevit
Delalnica pohištva v modernem kroju za sobe in kuhinje.
Izdeluje priprave :a prodajaliice Od nuaj ii znotraj ii dela za stavfe? TRST — ulica Valle St. 8.
VAV K JIGO VEZNICA AVA
Tovarna trgovskih registrov
Gustavo Tassini & Figlio
Trst, Via Porporella St. 5 - ogel Via della Samt