PBIHOnSKI DHEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Že trije tedni so pretekli, a policija še vedno ni našla nočnih atentatorjev na naše ustanove!! Kaj pravi ZVU? Leto VI - Štpv 9M nACe slovenskih delavcev. Za-ie zelo lahko dokazati, da * majhno izjemo sestavljajo -■avensko prebivalstvo anglo-“rieriškega področja Tržaške-ozemlja delavci. . Njihova pretekla zgodovina H zgodovina njihovega dvoj-“e9a zatiranja: socialnega in ndr°dnostnega. Borba sloven-fmh delavcev v Trstu za o-Z^mbo narodnostnih -pravic Proti zatiralni politiki italijan-j e buržoazije je vedno ime-m enakosti z borbo narodov p Polkolonijah proti tujim zavojevalcem. In res je tržaška "tiržoazija nenehno skušala taunaU s slovenskimi delavci Kakor s kolonialnim ljudstvom, [ato da bi laže dala čutiti te-svoje roke vsej množici delavstva. Zaradi tega je bur-Joa2ija ustvarila delavsko ari-stolcrqcijo, ki je bila osnovana na v veliki meri importiranem italijanskem elementu. Neizbežno so morale v preteklosti, ravno tako kakor danes, zavzeti oblike politično-sindikalnega boja v Trstu izredno ostrino in boj Slovencev v obrambi za njihove narodnostne pravice je bil glav n.j del boja vseh delavcev našega ozemlja. Delavci italijanske narodnosti, ki so bili aktivni v borbi za svojo osvoboditev, so vedno razumeli te zahteve, a rasna in nacionalistična gesla tržaške kozmopolitske buržoazije niso nikoli Vplivala na delavsko gibanje. Zaradi tega je delavstvo videlo v brezobzirni obrekovalni gornji^ proti Slovencem kapitalistično reakcijo, akcijo bogatih troti revežem, posestnikov Proti proletarcem, ljudi bur-°aznega nacionalizma proti razu°ju sii socialnega napred- Pogoji borbe delavskega raz-Jda anglo-ameriškega pod-, 05a Tržaškega ozemlja so se a leta poslabšali in po-eaice tega prenašajo skupno -Sl aktivni prebivalci področja n, brezposelnosti, siste- .rjticnih. odpustov, oviranja Radikalnih svoboščin in de-j.°Jratičnih pravic delovnega Jdastva. Položaj slovenskih dela’ kov jejo Vcev pa je iz gornjih vzro-še hujši. Proti njim delu- ne samo splošni činilelji, na* e nanašajo na vse delavce, tev Pa [udi sistematična krši-n,.n . njihovih narodnostnih ra> ■ C’i ^raznarodovanje, ovi-nirl% 0venskega šolstva, po-(LrjKdnje kulturnih ustanov, gornje načela dvojezično-mn Si°venski delavci so za-čaj\iP tike italijanskega vla-Poti0a rclzreda, ki gre po t,an, raznarodovanja, podkupo-iemt 1U fav°riziranja na slab-taist Primeri z ostalim prebi- Poseb®1 pri nameščanju in igrati*10 131-4 zaposlitvi v biro-Ury-„eTn aparatu, v organih v$ehVe in na splošno v hn*i,us^lnovah, kjer je itali-Bel ouržoazija uspela zor 3tv0Prevzeti Popolno nadzor-»vojoln nf.m°teno uveljavljati J Pcejšnje privilegije. ie Jt,*30?110 dobro ocenili slab-Podi,ri°3e.in krivice, ki so jim lrebn 1 slovenski delavci, je Profivi?^0ullaTi£i oblike proti-iansk-uVenske kampanje itali-Pan-iJ* nntionalistov. Ta kam-danes na ne-ki sn ftn dejstvu, da se tisti, ši2^° odgovorni za zločine faza UnVa v°jno, za napade in nJii. po,l°de na tuja ozem-Paden; ,azujej° kot žrtve, na-T0 ln užaljeni. »amn ie bil° mogoče °*erhli» V71• ko 3e na našem bn ™^.k°mintormizem raz- ^hoži^^n0 lrant° tjudskih do Delo reakcije v ško- lihdstf}?Venske9a delovnega s°delonn Se namreč izvaja s rnu^LKm tonike komin-/orm;«, r'e Cenclje. Komin-raj0 delajo na tem, da ti-^Ij nuv^s živelj kolikor pod bič novih **} h imperialistov. Kaj Z08ače Plenila kam-*tit?ist°my>, če ne ~.,°Yensko kampanjo? To ^oti J?i?mpania kolonialistov 'C**,0 imenovanim nižjim shocia,’, akci]a italijanskih ego-^ Proti delavcem. l*£ono»diir politicčna Umfa *« lijo ?°*t Kommforma; to li-koŽpred kratkim potrdil Rtiin^ ^}u Italijanske socia-petvr ■etr stranke njen tajnik 'da -, Nenni. Zanje so svo-lh'hoS,:. sp0_ Poročila v ital. m 5*' . poro-reda; 7.00: Napoved časa p ert čila v slov.; 13.15: k i3.50: tenorista Oskarja Zornika« ‘ Nova Jugoslavija: PotoP'!8. Igra klade dvigajo (slov.), 1 ■ b)jana; Mali ansambel Radia W 14.30: Pregled tiska v «**•« Pregled tiska v slov.. .j (it.): 17.30: Politične aktualno*''sba; 17.40; "Italijanska lahka *ital); 18.00: Športni Ptegiea * Ka 18.15: Klavirski koncert a. Bradač; 18.45:' Poročila vi. cpini- ipnn- Glasbena i... ščini; 19.00: Glasbena 19.15: Poročila ital • 19.30: Na; ital- siov- poved časa . poročila v jt). 19.45: Sindikalna vprašanja « ); 20.00: Uganite kaj igram0 30: 20.30: Slušna igra (‘t?1-V ,u(jsKa Zabavni orkestri; 22.00. Odo. univerza - 1000 let slovenske« vine: Slovenci do leta 1200 22.15: Baletna glasba 22.45: “ 23.00: 22.45: 15 minut'večernih taeiod,. opeh ■lodD' ital-. > uiuiui. l.,„ v lta«.. Zadnja poročila v sloV ; 23.05: Zadnja poročila vcnbre stalnega bivališča v Trstu, kar naj bi se upoštevalo pri prednostni lestvici. Sindikat je interveniral s pismeno vlogo proti vplivanju FSS na učiteljska nameščanja. Dejstvo, da od vseh naših odslovljenih učiteljev in profesorjev, ki so prosili za ponovno namestitev, nj bil nihče nameščen, kaže, da angloameri-ška oblast ni upoštevala vloge. Zveza je tudi najostreje protestirala proti ravnanju šolskih oblasti prj odklanjanju nekaterih šolnikov, obsojenih še po starih ir/y Italiji preklicanih sodiščih. Nadalje je sindikat interve-hiral glede namestitve naših najmlajših učiteljev. Nihče ne sme ostati brez službe. V primeru, da bi bilo pomanjkanje mest na osnovnih šolah, naj bodo mlade učiteljice začasno nameščene na otroških vrtcih. Vedno naj imajo pri namestitvah prednost učiteljice domačinke. Potreba po otroških vrtcih ie vedno večja. Predvidevajo se otvoritve novih otroških vrtcev. Nevarnost pa je, da bo pri nas premalo otroških vrtnaric. Zveza je opozorila šolsko upravo prj ZVU, naj ukrene potrebno, da usposobi našo žensko mladino za ta poklic. Sindikat je interveniral za namestitev naših učiteljic na izpraznjenem tajniškem mestu pri upravi otroških vrtcev. Za obrambo slovenskega šolstva je tudi Zveza opravila svoj delež. Glede šole v Ul. sv. Frančiška, ki so jo pričeli sredi leta popravljati in razredom odkazali neprimerne Prostore, je Zveza protestirala in zahtevala vrnitev šole v stare prostore. Sele v tekočem šolskem letu so šoli odkazali skupne prostore v isti ulici a v drugem poslopju. Zveza je intervenirala glede pouka italijanščine na osnovnih šolah. Nismo bili in nismo proti njemu. Ne smemo pa pozabiti, da je ta pouk neobvezen in da ga je treba tudi za takega smatrati. Ta pouk ni bil nikjer določen v nobenem statutu in smo ga zato uvedli, ker se zavedamo, da je dobro, da Slovenci na tej zemlji poznajo oba jezika in je torej samo od naše dobre volje in pravilnega gledanja odvisno, ali italijanščino na osnovnih šolah ohranimo ali ne. Tega ne smemo pozabiti. Neobveznosti pouka italijanščine dajmo zunanji znak, ki naj bo izjava staršev, s katero dovoljuje svojim otrokom, da se učijo italijanščine v osnovni šoli. Vsi starši naj se izjavijo, ne pa samo oni, ki odklanjajo pouk italijanščine. Odbor je protestiral proti povišanju ur italijanščine na škodo slovenščine ali drugih predmetov v IV. in V, razredu osnovne šole. Glede otroških vrtcev je Zveza ponovno intervenirala, zlasti je poudaril, da ležita vlogj za otvoritev otroških vrtcev v ulicah Donadoni in sv. Frančiška že dolgo v uradih brez vsake rešitve V obrambo slovenskega šol- stva se odpirajo vsak d va vprašanja in jih sam® -j. za ne zmore. Vse nase. °, hi z* zacije so na delu v boLstvo šolska vprašanja. Nase s e. pa je treba podpreti v -itev lju, t. j. doseči moramo ,e šolske uprave. Hočemo šole sami upravljati ,brf^ikov. lijanskih šolskih obiastm* V svojem delovnem P ngra-mu je imel odbor nalogo čuti pažnjo na strokovn . ideološko izgradnjo ■■ n„veza članstva. V ta namen je jji ustanovila pedagoški ods ^g. deluje in ima osnovo za rajšnji razmah. za Naša Zveza ima ,?yenšol' izvenšolsko delo. Za ). nen) sko delo štejemo v B r0di' dodatni pouk. pomoč 1 oSyek teljskih svetih delo v P pitnih društvih, v otroških P 'sjn. niških kolonijah in..d ‘ dseldh dikatih in njegovih . tLvanja Brez posebnega Pr8| oPravlja moremo izjavljati, d a de'3 učiteljstvo mnogo «n^ven š?-s poučevanjem ot^°,tajajo, J* le. Otroke, ki f,ost ' mag3'! treba posebej učhi. P m, ici je treba tudi gl’ n,.jčana se111' težje dojemajo. PreP Siteljstv° da ie v tem oziru u mGglo. napravilo več k?k° sVetih Ea Pomoč V prem3'0 je šibka. Učitelji P — 5itel.li ustan?- zavedamo važnosti najbo]je ve. Roditeljski sveten ,n do- vežejo odnose med ^ prot mora in se obe° dban>, neupravičenim zadevajo ljudske s° ^MKOBSKi dnevnik — 3 — 24. novembra 1950 . -» Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Peltico l\li. nadst. - Telefon 11-32 Iz trte zviti dokazi so služili a krivično obsodbo odgovornega urednika Soče Zlonamerne trditve javnega tožilca o separatističnih tendenco in neresničnost izjave o «avtonomiji Slovencev v Italiji» včerajšnji številki našega unevnika smo na prvi strani “radi tehničnih preprek r.bja-i saroo obsodbo apelacijske. sa sodišča v Benetkah nad odgovornim urednikom glasila «hokratične fronte Sloven-Italije «Soče» pisateljem uamirom Feiglom. .ti tnes obiavliamo podrobno-> fcajti tudi iz njih je razvidna- Inars'*ca5> Kar opravičuje : 5 ,sUrn nad ravnanjem itali-^skih vladnih oblasti med *y° manjšino. o vodnih formalnostih -je Prebral obtožnico proti 8ovornemu uredniku. uj.? tem Je spregovoril javni e' Uejal je, da predstav-Pisanje članka pod naslo-da?* *^ov°li je hlapčevanja* Si„ v državljani skega čuta 5‘ovencev v Italiji«. !a naVna n^§ova ost pa je bi-liliv, • drugam. Javni to- (j. 10 skušal prikazati, da če Vrsf dalijanska vlada «neke e avtonomijo* narodnim at>)sinam, da zaradi tega te J”sine še ne smejo goiiti od-jf pltyenih teženj. Nadaljeval t,.’d® so Slovenci v Italiji srnami, ‘ . °t celota in da se z kijaylmi sodstvi ne sme raz- 5?adi vprašali gospoda jav-k tožilca, če je takrat, ko j^Sovorii o avtonomiji, ki jo tod1Jansk® Vlada priznava na-tiai?m manjšinam, mislil na a«cosko, nemško ali slovenil1 ?an.^ino, Kajti Ko je re-1 Qa ima slovenska manjši- 'toen ri,rSte avtonomijo, sm0 *0,ikoažmešali5e mU ”e' ki §a 5e imel' bi 4 v. temeljiteje pripravil, vD'ne, streljal neumnosti joh> p“blike in ljudi, ki prav Sln° vedo v Kakšni stvarnosti ja,nc* V Italiji prebivamo. lanat0 8ovoričenje ni samo ;Va . a- ampak namerno po- ilsi,-"- ,e resnice- Od sprejema . “Janške ustave pa do danes .Poteklo po Soči že precej /“e in italijanska vlada se še Jano ni spomnila,da bi morala fra Vjžledu, ki ga je dala pri ®ncoski in nemški manjšini . ‘mati na osnovi republiške J-KVe manjšinske pravice s j^ebnim manjšinskim statu-'d tudj nam Slovencem. Juorda v nekem smislu še ,*«nejše pa je drugo dejstvo, v ie pravtako prišlo do izraza Sovoru javnega tožilca. ja,avni tožilec je namreč de-fu da je iz celotnega pisanja &re i razvidno« da se v njem tj separatistična tenden-9ri; ie do te?a zaključka ][ el nam ni znano. Prebra-članek dvakrat ali tri- zavijali besede kot se je s .'toda... pri najboljši volji ‘tvij0 javnega tožilca ne r«mo soglašati. £ V njegovih ušesih še ved-Si0v2Venij° vzklik; goriških l94^ev in Benečanov iz le-s®ti v .mu ne moremo pomažeta i ib niti ne zanikamo, ^se P°nosni smo na tiste sicj. e;istvo je samo eno, in N ti d-a sm° priš!i slovenci fn , aIi.io zavoljo ljubega mi-Vjj0n Pomirjenja med Jugošla-ždevin ltalii° in če je bila ta S0Z: potrebna, j0 mi, Slovenci tie(j lriašamo samo da se bo ikelt Sosednima republikama žttVp našega ozemlja in naše SiMpi Ustvaril most bratskega WjVan'ia in medsebojnega ^nevanja. tlju ,Vorjenje slično govorje-avnega tožilca pa smo že at slišali. Navadno je za S)0v siedil napad na napredne tt5tanerice in njihove politične leijaj0Ve' ^udi javni tožilec je iti ^ .Pekaj skrival za svojim ie sj. s,ovinističr.im plotom. Kaj Urp riv?i smo zvedeli po eno-čakanju, ko se je sod-Vj)‘ 1 zbor vrnil iz posveto-t5r,al,Ce- Zvedeli smo za nov 'Pice ‘*apad • it L.: na zavedne Slovence; to >>es razglas obsodbe odgovor-“zednika «Soče» na štiri mesece zaporne kazni pogojno jn povračilo sodnih stroškov prvega procesa V Gorici in prizivnega procesa v Benetkah. Ker so bili dokazi iz trte zviti in y očitnem nasprotju z zakonom in ker so jih sodniki celo uporabili, da so nanje oslanjali svojo obsodbo, je obsojeni Damir Feigel sklenil napraviti priziv na najvišje, to je kasacijsko sodišče v Rim. Živinozdravniški pregled zaklanih prašičev Goriško županstvo sporoča vsem kmetovalcem, ki nameravajo letos klati svoje prašiče na domu, da morajo za to prositi dovoljenje občinskega živi-nozdravnika vsaj 24 ur pred klanjem. Občinski zdravnik bo zaklane prašiče pregledal na domu posameznikov v dneh določenih za živinozdravniški pregled, in sicer: V mestu vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto od 11 do 14. V Pevmi, Oslavju in St. Mavru vsak torek in petek od 10 do 12. V Ločniku in Podgori vsak ponedeljek in četrtek od 10 do 12. V Standrežu vsak torek in petek od 12 do 14. V primeru, da stanujejo prizadeti kmetovalci daleč izven vasi, bodo ti. vedno z živino-zdravniškim dovoljenjem, lahko prinesli živinozdravniku v pregled samo nekaj drobovja, in to ob času in v ki-aju, ki ga bo določil živinozdravnik sam. Iz sodnih dvoran Sostanovalki 32-letna Zei Jurka in Paoletti Katarina por. Tellini sta iz dolgoletnega prijateljstva prešli lanskega februarja zaradi malenkostnih vzrokov . v neprijateljstvo ali bolje rečeno v medsebojno sovraštvo. Neplemenita čustva sta kmalu pričeli izražati-, in sicer najprej z odklonitvijo pozdrava in molkom, nato pa s slapom grobih in ostudnih psovk. Ko so se odnosa j j med njima še poostrili, jih je nek odločnejši napad pripravil pred sodne oblasti. Obe sta preteklo sredo sedeli na zatožni klopi goriške kazenske sodnije kot obtoženki in kot prizadeti stranki. Poleg njiju je sedela tudi 15-letna hčerka Zeijeve Mazzolini Narciza, ki je sledeč materi, ob spopadu s Tellini-jevo, prav tako urno obračala jezik in izustila nekaj tako grobih, ki bi jih človek lahko pripisal samo kakšni stari in do mozga pokvarjeni ženščini. Razprava se je vršila za zaprtimi vrati in pred sodnikom sta sg ženski pobotali. Umaknili sta vsaka svojo obtožbo —----------------4 Brezposelnost ga je privedla do tatvine Brezposelnost, ki otežkbča življenje številnim prebivalcem naše pokrajine, je že pred leti zajela v svoj krog pomanjkanja in ibede tudi 56-letnega Alojza Berlota. V brezdelju in najhujši stiski je Berlot že dalj časa premišljal, kako priti do zaslužka in bil prepričan, da bi prišel do dela edinole s triciklbm, s katerim bi lahko prevažal marsikaj. Dolgo ie sanjaril o triciklu in le v njem je videl rešitev iz pomanjkanja in lepo življenje pred seboj. Nekega dne, ko se j;e ta njegova želja še poostrila zaradi jasne predstave boljše bodočnosti, kj se je v zvezi s triciklom polastila njegove domišljije, je Berlot odločno sklenil, da mora na vsak način priti db tricikla. Ko je predsinočnjim šel po novi cesti, ki pelje iz Ul. Or-zoni na Placuto, je zavil v skladišče podjetja Tacchino in se tam nemoten polastil cestnega valjarja. Vesel se je s prsti oprijel gladkega ročaja in valjar je lahkotno tekel za njim po cest; navzdol. Toda tak prizor ob pozni uri je vzbudil radovednost pri službujočih policistih, ki -so Berlota ustavili in ga, kakor da bi vedeli, naravnost vprašali, kje je iztaknil valjar. Od presenečenja, pa še bolj od razočaranja, je Berlot skoraj omedlel in s tresočim se glasom agentom pojasnil, da ga je ukradel in se z njim nameraval dokopati do tricikla 'n zaslužka. Čeprav Se je v njegovi nesreči agentom zasmilil, so ga ti vendar morali odvesti v zapor in ga , prijaviti sodnim oblastem zaradi tatvine. Prebivalci Terske doline se preživljajo na t najrazličnejše načine. Kot smov zadn jem članku omenili predstavljajo dober vir dohodkov, ki pa zaradi preselitve tovarn za predelavo sadja ne dajo več pravega zaslužka. Drug način za skromno preživljanje je nabiranje malin. Tudi ta posel se omeji samo na nekaj tednov, morda na mesec dni največ. Domačini naberejo precejšnje količine tega gozdnega sadeža in ga odpeljejo v Tarčent, kjer ga v tovarni predelajo in napravijo iz njega malinov sok. Pobiranje malin ne predstavlja nobene nepremagljive težave. Navadno ta posel opravljajo dekleta in otroci, ko je košnja že pri kraju. Delo ni kdo ve kako dobič-kancsno, kajti preden nabiralci najdejo primeren kraj, kjer je obilo tega sadeža, je treba prehoditi precej gozda in to nayadno od ranega jutra do poznega večera. Maline navadno zorijo v senčnih gozdovih, kjer noga gozdarja še ni stopila. Dnevno dobri nabiralci naberejo od pet do iest kilogramov; včasih pa se tudi dogodi da najdejo bogat kraj, takrat se vrnejo domov tudi s štirinajstimi kilogrami sadeža. TARCENTSKO GOSPODARSTVO IN GORIŠKA PROSTA CONA Bomni sadež ie predstauliai vazen del za preživljanje prebivalstva S preselitvijo tovarn oziroma ukinitvijo obratovanja je prebivalstvo prisiljeno opustiti misel na zaslužek z obiranjem malin branega blaga predvsem od sreče; važno vlogo pa igra tudi spretnost nabiralcev, ki znajo poiskati še neobrane grme. Nabiralci nato spravijo vse maline skupaj in jih oddajo nosaču, da jih odnese v tovarno v predelavo. Nosači seveda niso zaposleni z nabiranjem in so lepo doma, vendar zahtevajo odstotke za prenos ali prevez. Zaslužek ni kdo ve kako velik, vendar se neredko dogodi, da zaslužijo tudi okoli tisoč lir na dan. To ni stalno delo, ampak je vezano na čas, ko maline dozorevajo. Ti ljudje, ki obran sadež prevažajo v tovarno pa so obenem tudi zbiratelji. Oni odkupijo maline od nabiralcev. Kilogram plačujejo od osemdeset do sto lir. Količina ie pride- lek si lahko mislimo, če vemo, Vsekakor je odvisna količina na- I da so jih v letošnjem letu na- brali za okoli štira milijone. Lahko si mislimo, da nabiralci niso pobrali vseh malin, amipak da jih je še marsikaj ostalo nepobranih. To ne predstavlja ravno najbolj razveseljivega dejstva, kajti nabiranje malin sovpada s časom, ko poljedelci nimajo velikih opravkov na posestvu in bj zaradi tega lahko bolj temeljito izrabljali to prirodne bogastvo, ki je čeprav neznaten, vendar za marsikaterega prebivalca terske doline važen posel, ki mu omogoča zaslužek. Kam pada krivda za to ni težko ugotoviti. Kot smo že v prejšnjih člankih omenili sta v Tarčentu prenehala z delom obrata: enega teh obratov so sploh zaprli, drugi pa se je preselil v goriiko prosto cono, kjer obratuje z zelo zmanjša- ka ugibanja povsem zaman. Okoliško, ljudstvo, ki se .je z nabiranjem in- prodajo - malin nekaj mesecev na leto preživljalo, je sedaj oropano tudi tega zaslužka in ne preostaja mu drugega kot da s še večjo težavo išče zaslužka, morda doma, če pa mu domača gruda tega ne da, je prisiljen iskati zaslužka v tujini, kjer je razočarano ob prvem koraku. Tako je življenje našega ljudstva v okolici Tarčenta. Tega kar bomo sedaj zapisali ne smemo smatrati za pravilo, vendar je dejstvo: da je ustanovitev goriške proste cone v opisanem primeru povzročila delni gospodarski propad tar-čentskega gospodarstva. Predvsem pa je še bolj otežkočila že itak neznosno življenje našega ljudstva v tistem okraju. M.A.J. no kapaciteto. To se pravi, da v Tarečntu, ki je bilo središče za predelavo malin, ni več teh možnosti. Da gre to predvsem v škodo prebivalstva in to ravno slovenskega, ni težko razbrati. Krajevno gospodarstvo je bilo na tak način dvakrat oškodovano: prvič, ker ni dela za delavce, ki so bili s žganjekuho zaposleni, in drugič, ker prebivalstvo nič več ne izkorišča naravnega bogastva, ki ga predstavljajo maline in drugo. V primeru, da bi bila tovarna za žganjekuho še vedno v Tarčentu, bi intenzivno obiranje malin omogočilo prebivalstvu veliko večji dobiček. Omogočilo pa bi tudi zbiranje nabiralcev v samostojno zadrugo, katera bi potem sama u-lavnavala ceno, kajti v Italiji kot je znano ni nad cenami 'nobenega posebnega nadzorstva, ampak je merilo samo povpraševanje in ponudba. Tako bi lahko nabiralci zahtevali od lastnikov destilacijskih obratov, da bi jim za kilogram mu- ARETACIJA lin plačali veliko več kot so jim do takrat dajali. Na tak način Orožniki v Standrežu so bi se tudi življenjski nivo moč- včeraj aretirali 28-letnega Mino dvignil in prebivalstvo bi lana Briška iz Standreža, ki bilo lahko z marsičem preskrb- ni goriškemu sodišču poravnal ljeno. globe v znesku 20.000 lir, na Sedaj, ko v Tarčentu desti- I plačilo katere so ga obsodili lacijskih obratov ni več so ta-1 lanskega julija. Nehvaležni volčjak V mestno bolnišnico Brigata Pavia se je morala včeraj zateči 18-letna Eliana Travella iz Ul. Pietro Galli 13. V. popoldanskih urah se je dekle igralo s svojim volčjakom in jo je ta v igri ugriznil v desno nogo. Ozdravela bo v enem tednu. Božična doklada Po novi delovni pogodb; ne. bo letos, kot ostala leta, prišlo več do posebnih pogajanj glede božične doklade ali trinajste plače, ker so bile že vse podrobnosti v tej zvezi sprejete s splošno delovno pogodbo. Členi 86—88 državne pogodbe določajo, da bodo morali delodajalci plačati vsem nameščencem božično doklado ali trinajsto plačo y zadnjih dneh pred božičem, in sicer plačo z vsem; dokladami, ki jih je nameščenec prejel meseca novembra. Delavcem, ki niso stalno zaposleni in ki jih plačujejo samo z odstotki ali provizijami* bodo morali trinajsto plačo izračunati na povprečnih prej jemkih. V primeru, da ie delaveo odpuščen pred decembrom in po poizkusni dobi ima pravico do e.ne dvanajstinke trinajsta plače za vsak mesec zaposlitve. KINO VERDI, 17: ((Rdečelasa gospa*, M. Hopkins. VITTORIA, 17: «Tri dekleta ih kaplar*, V. Mature. CENTRALE, 17: ((Severovzhodni vitezi*, J. Vayne, barvni film. MODERNO, 17: «Dve madonilfi EDEN, 17: «Upornik Iz tropski ga pasu*, Sabu, iko remi fotografska razstava Ljudske tehnike Za praznik dneva republike organizira okrajni odbor Ljudske tehnike fotografsko razstavo o izgradnji socializma v našem okrožju. Razstava bo otvorjena dne 29. novembra v Piranu. Zvečer pred praznikom republike bodo v obalnih mestih v Kopru, Izoli in v Piranu regate. Vsi člani bodo okrašeni z zastavami iin balončki. Boni za drva V preklicu Okrajnega odbora ES Koper da se razveljavljajo vsi dosedanji izdani boni za drva, ki jih posedujejo poglavarji družin, se je vnesla pomota. Boni se ne razveljavljajo, temveč se bodo realizirali. Pri tem moramo opozoriti vse tiste, ki posedujejo te bone, naj jih do 1. decembra t. 1. dostavijo podjetju »Gorivo«, oziroma delavci iz Izole v poslovalnico »Goriva* v Izoli, kakor tudi delavci iz Pirana v poslovalnico «Goriva» v Piranu, Portorožu itd., da bodo te prodajalne drv lahko ugotovile koliko bonov ni še realiziranih, nakar bo podjetje ((Gorivo* poskrbelo, da se bodo vsi stari boni čim prej realizirali. OKRAJNI ODBOR ES KOPER Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - GL Cesare Battisti 2 - Telefon 70 V tednu slovenske kulture ko mesto odmevalo v vasi in vas ko dala svoi odjek mestu Pričetek tedna slovenske \ peče. rastline, kn. zopet označu-kulture nam, je napovedal polje stalen dvig in napredek vse- vsem okrožja nalepljeni plakat, ki nam v simoolični obl ki pove vso preteklost in sedanjost našega kulturnega gibanja v. Istri. Na močnem temnem dnu — ozadju, ki naj predstavlja temno dobo zlasti v. časih fašizma, se, na nebu že lesketajo pru.e zvezde jutranji-ce, ki oznanjajo prvo zarjo. V sredini pa se nam v živih in ostro zarisanih barvah kažejo že prvi žarki sonca, v katerem se blestijo rekviziti kulturnega udejstvovanja kot rumeng kulisa, ki predstavlja delovanje naših dramskih družin, notno stojalo, ki simbolizira pevska in glasbena društva ter počez v barvah naše zastave z rdečo zvezdo začrtano gosje pero, ki naj pomenj pisano besedo. Dekorativno prikazuje umetnik še bohotno rast kvišku ki- KOPRSKI RIBICI SO SE VRNILI PO OBILNEM LOVU. STARA RIBARNICA V OZADJU BO KMALU ODSLUŽILA, KER BO KMALU DOKONČANA NOVA IN MODERNA NEDALEČ OD STARE go našega kulturnega in prosvetnega dela. Plakat je zares umetnina na. šega slovenskega akademskega slikarja prof, Rudolfa Sakside, Ljudstvo, ki je željno pričakovalo ta teden in se nanj pripravljalo kot na praznik, bo dalo svoj izraz .temu zadovoljstvu, po sv.oji besedi in napevu lepi ljudski pesmi, ki jo bodo predvajati ■ številni pevski zbori. Pridružile se jim bd-' do dramske in folklorne skupine, z domačimi igrami in plesi. V tednu kulture bomo pokazali vse dosedanje delovanje obenem pa bomo nakazali pot za bodoče kulturno delovanje. Prepričali se bomo, cla je prosvetno delo v. lirskem okrožju načrtno iii sistematično, prar v.ilno vodeno in med seboj povezano. Tako. bedo nastopile v Kopru dramske družine iz Dekanov in Šmarij, v Šmarjah bo gostovala dramska skupina iz Sv. Križa pri Trstu, medtem ko bo priredilo društvo iz Semedele kulturni večer v Pučah. V tednu slovanske kulture sodelujejo mesta in vas, in kar bom,o prikazali v Kopru, bo tudi na deželi; mesto bo odmevalo v v°si in vas bo dala svoj odjek mestu. Vse to bo družilo kmete, delavce in delovno inteligenco. V tednu kulture nas bo vse to, kar bomo videli in slišali prepričalo, da so za ljudstvo velike važnosti pevski zbori, gledališki oder, odkrita, duho- vita in lepa besedo naših slovenskih pesnikov m pisateljev, vse to mnogo bolj izoblikovano in izpopolnjeno, kot je bilo še komaj nekaj let nazaj. Kulturno in prosvetno delo naših ljudskih množic, dalje čas v katerem živimo in politični ter socialni pogoji v katerih nemotenj ■ stvarjam . g opozarjajo šolanega in nešolanega vendar vsakega dem-.kra. iičho vzgojenega človeka, da 'je njegova Sveta naloga in dolžnost, da se pridruži ravno k družini kulturnih in prosvetnih delavcev, in pomaga graditi obsežno stavbo naše slovenz ske ljudske kulture. Sprememba voznega reda na avtobusni progi Piran-Koper Avtoprevozno podjetje Adria v Kopru sporoča, da je ukinjen avtobus z odhodom iz Pirana ob 23. uri. Namesto te je upeljana nova zveza s sledečim urnikom: Odhod iz Pirana ob 4. uri, iz Portoroža ob 4.10, iz Strunjana ob 4.20, iz Izole ob 4.30, prihod v Koper ob 4.45. Mladina iz Ankarana pred važnimi nalogami Pred nekaj dnevi je imela mladina iz Ankarana - Valdoltre in Moretinov sestanek, na katerem je bilo veliko število mladincev in mladink. Čeprav težko moramo priznati, da ni imela mladina že od meseca avgusta sestanka in to samo zaradi tega, ker je bil odbor nedelaven. Posledica je tudi ta, da mladina v Ankaranu ni imela še do danes volitev kot po drugih krajih, kjer so jih opravili že pretekli mesec. Umljivo je, da si bodo mladinci izbrali sedaj« >za •».■ovi odbor delavriejše tovariše in tovarišice, ki jim bo pri srcu razvoj mladinske organizacije. Na zadnjem sestanku torej je mladina sprejela sklep, da bo prihodnjo nedeljo 26. t. m, imela volitve in da bo v najbližji bodočnosti pripravila kulturno prireditev. Med diskusijo je tovariš iz kopališča v Sv. Nikolaju zagotovil mladince, da bodo tudi stanovalci v Sv. Nikolaju in v Valdoltri pomagali pri nastopu dramske družine in pevskega zbora iz Ankarana. Prepričani smo, da bo ankaranska mladina izpolnila zadane si naloge in dvignila svojo organizacijo k čim živahnejšemu delu. SV. ANTON 1000 prostovoljnih delovnih ur za gradnjo zadružnega doma ki je že pod streho in bo kmalu docela služil svojemu namenu "•““ta na s m i j w ...................................................................... (d ^dtUooičuie „ 1?“^ hfoega ffceilca Otvoritev knjižne razstave v Kopru V okviru tedna slovenske kulture priredi Slovensko prosvetno društvo «0, Zupančič» v Kopru knjižno razstavo. K otvoritvi razstave, ki bo danes v petek ob 16. uri V Ul. Santorio (nasproti podružnice Primorskega dnevnika) vabimo vse ljubitelje slovenske knjige. Razstava bo trajala od 24. d0 29. novembra t. I. mam ron t DANES 24. t. m.: Otvoritev razstav slovenske knjige, ki jih priredijo prosvetna društva. - V Kopru slovesna otvoritev prve slovenske knjižne razstave ob 16. uri. SOBOTA 25. t. m.: Ob 20. uri v koprskem gledališču »Večer slovenske besede*. - Sodelujejo dramska družina PD »Jadran* iz Dekanov z Ingoličevo enodejanko »Lovorjev venec*, dramska družina PD »Branik* iz Šmarij z Brechtovo enodejanko »Puške gospe Carrar*. Recitacije in literarni odlomki. -Kulturno prosvetni večer pa priredita PD »Jadranska zarja* iz Semedele in PD »Igo Gruden* v Pučah. NEDELJA 26. t. m.: PD »Primorje* v Vanganelu uprizori doma Linhartovo dvodejanko »Zupanova Micka*. • V Šmarjah gostovanje dramske družine iz Sv. Križa s Standekarjevo trodejanko »Prevara*. V Kopru gostovanje SNG iz Trsta z Božičevo dramo »Umik*. PONEDELJEK 27. t. m.; V Kopru uprizoritev Ribičičeve otroške igre »V kraljestvu palčkov*. TOREK 26. t. m.: S sodelovanjem množičnih organizacij priredijo prosvetna društva akademije v čast obletnice ustanovitve Nove Jugoslavije. SREDA 29. t. m.: V Kopru ob 16. uri koncert godb na pihala na Titovem trgu in ob 19. uri v koprskem gledališču »Večer slovenske pesmi* kot zaključna prireditev tedna slovenske kulture. Zadnjo soboto smo se odločili, da obiščemo po dolgem času to skoraj obmejno vas. Večkrat smo že čitali dopise, da bodo v Sv. Antonu y kratkem pokrili dvorano zadružnega doma, kar se je zgodilo zadnjo soboto. Kdor ve, da so tukaj komaj pred letom dni začeli kopati temelje, bo dvomil, da je bilo mogoče napraviti toliko dela V tem kratkem času. Treba je bilo mnogo skupnih naporov ne samo prebivalstva iz Sv. Antona, ampak tudi iz zaselkov, ki tvorijo skupno teritorij krajevnega LO, da je prišlo do tega uspeha. Domačini in zidarji so pokrivali in tudi pri tem delu tekmovali skozi 4 dni. Delalo je 20 do 30 prostovoljcev, v sredo pa celo 53, tako da so izvedli začrtano delo 5 ur pred določenim rokom. Da ni bilo slabega vremena bi seveda dokončali delo že v treh dneh. Vsega prostovoljnega dela je bilo V ta namen nad 1000 delovnih ur. Ta dogodek so proslavili domačini zadnjo soboto z majhnim slavjem. Pri tei priložnosti je tov. Turk pohvalil nekatere najboljše udarnike in na splošno vse, ki so kakor koli sodelovali pri tej akciji. Enako je izrekel priznanje za požrtvovalno delo novemu delovodji. Tako je kljub pomanjkanju delovne sile zrasel zadružni dom v tej vasi in postavil na laž tiste redke zabavljače in malodušneže, ki so tu in tam zbadajoče govorili, da bodo prej umrli nego bo dom v Sv- Antonu pokrit. Ogledali smo si stavbo in videli lepo razvrščene prostore, ki bodo zadovoljili yse potrebe tega kraja. Najbolj nas je zanimala dvorana, y kateri nameravajo imeti že v tednu slovenske kulture prosvetno prireditev. Ob naših pomislekih nam je predsednik gradbenega odbora tov. Turk prepričevalno dejal, da bo že pretekli ponedeljek končan omet, med tednom pa bodo postavili po dvorani pod. Dvorana bo imela tudi dvojen balkon, na katerem bo prostora za okoli 150 ljudi. Pod dvorano bo nameščena velika klet, ki bo služila tudi za skladišče za najrazličnejše predmete. Izkop in planiranje tega prostora je zahteval precejšnjega truda. Zadružni poslovni objekti pa bodo imeli y novem domu praktično razdeljene in lepe prostore. Sploh bo ta zadružni dom tudi glede na svojo krajevno lego eden najlepših. V Sv. Antonu ne zaostajajo niti pri političnem delu. Tako se vneto pripravljajo za volitve v Siau in ZAM. Politična organizacija bo imela 3 bazne odbore, kar pomeni, da hoče dati razmah čim širši demokraciji. Poseben odbor bodo izvolili v Sv. Antonu - Dvorih, prav tako pa še v Gregorčičih in V Kavaličih. Na kandidatno listo so postavili najbolj aktivne tovariše in tovarišice, med njimi mnoge borce in aktiviste še izza dobe NOB, pač osebe* ki uživajo splošno zaupanje domačega prebivalstva. Za delegate v okrajni odbor SIAU kandidirajo v Sv. Antonu - Dvorih tov. Viljem Turk in Avgust Cah, v Gregorčičih tov. Drago Hrvatin in Viljem Cunja ter v Kavaličih Karmel Skrgat in Radko K od arin. Tako vidimo, da so uspehi zagotovljeni povsod tam, kjer so prvi pri delu tudi voditelji množičnih organizacij, kakor, sg dogaja v Sv. Antonu irj S ta LO pripadajočih vasicah* Is Bujščine Novi udarniki pri podjetju «Vodogradnje» Pri podjetju «Vodogradnje» v dolini reke Mirne so imelj pred dnevi lepo delovno slovesnost. Razglasili so za udarnike vse člane prve delovna brigade, ki jo vodi toyariš Bo* žo Kazalo. Ta brigada je izpolnila delovni plan 10 dni prej, kot je bilo predvideno in je presegla delovno normo za 277 odst. Ob isti priložnosti so bili razglašeni za udarnike še naslednji tovariši: Ivan Rotta, Ivan Vatovec, Ernest Miani, Anton Jakomin, Ivan Verbič, Angel Pusetto, Peter Chersico la, Ivan Makovec in Anton Tujak. „„„„................................................................................................................................ 11 (t duetdVMM»f PREVEDE!. P K « E. DR. E R A N I UllNTBIRAli DR. ROBERT BRADAČ HLAVATV i® namreč Izjavil: če ga že mečejo Iz norišnice, ga 'hejo vreči brez obeda. s*8r?clu ^ napravil konec vratar, ki je poklical policijske-v s', ažnika, le-ta je odvedel Svejka na policijski komisariat almoVo ulico. **o SVEJK NA POLICIJSKEM KOMISARIATU V SALMOVI ULICI V ° Prelepih sončnih dneh v norišnici so prišle nad Svejka ^1 odega preganjanja. Policijski inšpektor Braun je aran-He ?.rlz°r srečanja s Svejkom s krutostjo rimskih biričev iz vHi; J^beznivega cesarja Nerona. Kakor takrat, ko so ti pra r.Zlte tega lopova, kristjana, med leve!*, tako trdo je P^Pektor. Braun: «Dajte ga za gavtreb * besedice več in ne manj. Samo oči so se gospodu in- špektorju Braunu pri tem zasvetile- v čudni perverzni nasladi. Svejk se je priklonil in ponosno rekel: «Pripravljen sem, gospodje. Mislim, da se pravi ,za gavtre’ toliko kakor v samotni zapor, in to navsezadnje ni tako hudo.* «Nikar se nam preveč ne repenčite,* je odgovoril policijski stražnik, nakar je Svejk dejal: «Jaz sem prav skromen in hvaležen za vse, kar zame storite.* V zaporu je zamišljeno sedel na pogradu mož. Apatično je sedel in na obrazu mu je videti, da ni verjel, ko je zaškripal ključ v vratih, da se mu odpirajo vrata v svobodo- «Klanjam se, gospod,* je rekel Svejk in prisedel k njemu na pograd, «koliko je neki že ura?* «Ura ni moj gospodar,* je odvrnil zamišljeni mož. «Tukajle ni slabo,* je navezoval Svejk razgovor, «tale pograd je iz politiranega lesa«* Resni mož ni odgovoril, vstal je ter začel naglo hoditi po ozkem prostoru med vrati in pogradom, kakor da se mu mudi, da bi nekaj rešil. Svejk je medtem z zanimanjem opazoval napise, načečkane po stenah. Tu je bil napis, s katerim neznan jetnik obeta nebesom boj s policijo na življenje in smrt. Besedilo se je glasilo: «Za to jo boste še izkupili* Drug jetnik je zapisal: «Solit se pojdite, petelini!* Tretji je spet preprosto konstatiral dejstvo: «Tukaj sem sedel 5. junija 1913 in so z menoj lepo ravnali. Josef Mareček, trgovec iz Vršovic.* Bil je tu še napis, ki se je odlikoval po svoji globini: «Milost veliki Bog...* in spodaj: «V r. me piš’!* Crka «r» pa je bila prečrtana in po strani je bilo napisano z velikimi črkami: «V UH.» Zraven je neka poetična duša zapisala verze: «Pri potočku žalosten sedim, sonce se za gore skriva, na žareče gričke gledam, tja, kjer ljubica prebiva.* Mož, ki je naglo hodil med vrati in pogradom, kakor da hoče zmagati v maratonskem teku, se je ustavil ter upehan sedel nazaj na pograd, položil glavo v dlani in zavpil «Pustite me ven!* «Ne, ne pustijo me,» je govoril sam pri sebi, «ne pustijo in ne pustijo- 2e od šestih zjutraj sem tu.* Postal je besedij iv, se vzravnal in vprašal Svejka: «Ali nimate slučajno jermena pri sebi, da bi se obesil?* «S tem vam prav rad postrežem,* je odgovoril Svejk in si odpenjal jermen, «še nikoli nisem videl, kako se ljudje v zaporu obešajo na jermen.* «Samo to je napak,* je nadaljeval, oziraje se naokoli, «da tu ni nobene kljuke. Kljuka na oknu vas ne bo vzdržala. Kvečjemu če se obesite klečO ob pogradu, kakor je to storil tisti menih v Emavzih, ki se je obesil na razpelu zavoljo neke mlade židinje. Jaz imam samomorilce zelo rad; torej kar veselo na delo!* Zamračeni mož, kateremu je Svejk stisnil jermen v roko, je pogledal jermen, ga zalučal v kot in udaril v jok ter si s črnimi rokami razmazoval solze, pri tem pa vreščll: «Otroke imam. zaradi pijanosti in nemoralnega življenja sem tukaj, jezesmarija, moja uboga žena, kaj bodo rekli v uradu? Otroke imam, zaradi pijanosti m nemoralnega življenja sem tukaj itd. brez konca in kraja. Slednjič se je vendarle malo pomiril, šel k vratom ter začel vanje brcati in razbijati po njih s pestjo. Za vrati je bilo slišati korake in glas: «Kaj hočete?* «Pustite me ven!* je rekel s takim glasom, kakor da mu ni več do življenja. «Kam?* je vprašala druga stran. «V urad,* je odvrnil nesrečni oče, soprog, uradnik, pijanec .in nečistnik. Slišal se je smeh, pošasten smeh na tihem hodniku in ko. raki so se spet oddaljili. «Kakor se mi zdi, vas ta gospod sovraži, ker se vam tako smeje,* je rekel Svejk, ko je obupani mož zopet prisedel k njemu. «Takšen stražnik je vsega zmožen, kadar je jezen. Kar mirno sedite, če se ne marate obesiti, in čakajte, kako se bo vse razvilo. Ce ste uradnik, oženjen in imate otroke, j e to strašno — priznavam. Bržkone ste prepričani, da vas odslovijo, iz urada, ako se ne motim * «Tega vam ne morem reči,* je vzdihnil, «ker se sam ne spominjam, kaj sem uganjal, samo to vem, da so me od nekod ven vrgli in da sem se hotel tja vrniti, da bi si prižgal cigaro. Toda najprej se je lepo začelo! Načelnik našega oddelka Je imel god in nas je povabil v vinarno, potem smo šli v drugo, v tretjo, v četrto, v peto, v šesto, v sedmo, v osmo, v deveto...* «Ali ne želite, da bi vam pomagal šteti?* je vprašal Svejk. «Jaz se v tem spoznam, bil sem v eni noči v osemindvajsetih lokalih. Ampak vsa čast, nikjer nisem izpil več kot tri vrčke piva.* INadaljevanje, Sledil PRIMORSKI DNEVNIH 4 24. novembra 195® PISMO BIVŠEGA INFORMBIROJEVCA SAVE ZLATIČA „BORBI" Ni mogoče uničiti zmagoiite zastave pravičnega socializma Danes, ko sem, zahvaljujoč te pravilnemu odnosu in pomoči naše Partije, zopet svoboden državljan naše sociali, stične Jugoslavije, prosim u-redništvo »Borbe«, da objavi to. moje pismo. V njem želim kratko ponoviti one osnovne misli, ki sem jih navedel v pismu Centralnemu komiteju naše Partije. Ze dve leti sta pretekli, odkar sem se izjavil za resolucijo Informbiroja in zašel na Pot izdaje svoje Partije in našega ljudstva. Bil sem eden tistih, ki so najodločneje branili resolucijo Informbiroja v vseh vprašanjih ter sem trdo. vratno odbijal vsako pomoč, diskusijo in razlago, ki mi jo je nudila Partija. Danes po dveh letih niso več potrebne diskusije in razlage, ker je stvarnost pokazala, da sta imela naš CK in tov. Tito prav, da. je resnica močnejša od obrekovanja, laži, groženj in hrupa, ter da sem zdrsnil po spolzki izdajalski poti. Sele sedaj mi je, ko gledam položaj s pravilnega, stališča našega CK, mogoče, da vsa vprašanja medsebojno povežem v skladno in logično celoto.. To nikakor nisem mogel, dokler sem stal na poziciji Informbiroja in sem neprestano moral voditi v sebi borbo z dejstvi, kot so budimpeštanski in sofijski proces, umor Koče Dzodzeja v Albaniji, vojne grožnje in gospodarska blokada naše drža. ve s strani vzhodnoevropskih držav, propadanje komunističnega gibanja v raznih državah, vojna na Koreji in morje laži in obrekovanj, ki so jih izrekli na račun naše države in našega vodstva. Vsa ta vprašanja sem moral v sebi podrejati onemu, kar sem imenoval «interesi borbe med socialističnim in kapitalističnom svetom» od. nosno «interesom svetovne revolucije, kateri mora nujno stati na čelu CK VKP(b)«. Cim bolj pa s-e je čas odmikal, tem večji je bil prepad med mojimi nazori in resnično stvarnostjo. Ko sem zaradi svojega sovražnega dela. in vedenja izgubil svobodo, sem lahko osebno slišal iz ust ljudi, ki so delali za NKVD, kakšna umazana sredstva so uporabljali renegati p CK VKP(b) v boju proti naši Partiji že davno pred resolucijo Informbiroja. Spoznal sem tudi, koliko dobrih tovarišev in dobrih komunistov je pahnila takšna politika v nesrečo. Vse te stvari so mi pripo. mogle, da sem sprevidel svoje izdajstvo. Postalo mi je jasno, da je moje injormbirojevsko stališče nevzdržno in da se trdovratno borim z dejstvi z namenom, da premagam vse laži izdajalcev CK VKP(b) in tako sem, čeprrav pozno, zavzel pot naše Partije, naših narodov in tov. Tita. V vsem tem mi je edina uteha, da nisem zašel na večjo pot izdaje s povezavo Z organi NKVD, ker mi je šele danes jasno, kako bi bil izkoriščan s strani renegatov CK VKP(b) s Stali-nom na čelu. Mnogo sem premišljeval o vzrokih mojega padca v izdajo in jih želim odkrito izpovedati. Zdi se mi, da sta bila osnovna vzroka demoralizacija in strah pred bodočnostjo in veliko silo. Računal sem, ka. kor ja lepo rekel v nekem govoru tov. Tito, z velikimi številkami in veliko geografijo ter nisem veroval v moč naših ljudskih množic in v o- gromne revolucionarne sile pravičnega socializma na vsem svetu, ki ne bodo nikoli dopustile, da. laž premaga resnico, da se namesto socializma uvedejo odnosi podrejenosti, eksploatacije in neenakoprav. nosti ter namesto pravične svobode despotizem. Te stvari poleg slepega verovanja v nekdanjo avtoriteto so bile po mojem mnenju osnovni vzroki, ki so me gnali na pot izdaje. Danes sem popolnoma sprevidel, v kakšno blato sem zagazil. Sele sedaj, ko se zopet nahajam na stališču naše junaške Partije, sem občutil notranji mir in uravnovešenost ter so izginile vsa, oma. hovanja, ki sem jih bil poln, dokler sem stal na izdajni-škem informbirojevskem stališču. Hotel bi tudi tu ponoviti, kar sem navedel v pismu CK KPJ, da si želim najiskre-neje pomniti k stvari naše Partije in naših narodov ter da si s svojim obnašanjem, delom in borbo vsaj delno ope. rem blata, v katerega sem zagazil. Ponovno se želim uvrstiti med graditelje socializma v Jugoslaviji in se z vsemi svojimi močmi boriti na me-stut kjer me bosta Partija in naš CK postavila. Trdno verujem v zmago pravične stvari naše Partije, v zmago resnice in tistih velikih idealov, ki so jih postavili pred delavski razred in vse človeštvo Marx, Engels in Lenin. Ta velika načela marksizma in leninizma bodo zmagala ne le v naši majhni državi, marveč v vsem svetu, ker živimo v času, ko ni mogoče uničiti zmagovite zastave resničnega socializma. SAVO ZLATIC Beograd, 17 novembra 1950 POGLED NA PREZIDIJ SKUPSCINE V BEOGRADU gospodarstvo 1 TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET m FINANCE . Med naro< j na carinsl« ;o - lari na ko nferenca v Torquayu Kakor smo poročali, se vrši v angleškem kopališču Tor-quayu mednarodna koferenca o carinskih tarifah, ki bo zasedala verjetno tja v prihodnji mesec. Po zadrjjih poročilih je pristopilo k splošnemu cairin-sko-tarifnemu sporazumu GATT 7 nadaljnjih držav in sicer Avstrija, Peru. Filipini, Turčija, Urugvaj, Zapadna Nemčija in celo Južna Koreja. S tem je dto-seglo število članov omenjenega carinskega sporazuma 39 držav, ki tvorijo 30 odst. svetovnega uvoza in 86 odst. svetovnega izvoza. Program zasedanja, ki je peto po vrsti, olb-sega nad 30 točk, razen mnogih administraitivno-tehničnih vprašanj in potrjevanje protokolov, ki naj veljajo do 1. decembra 1954. Razen tega razpravljajo Q sporu med ZDA in Kubo, o nekaterih avstralskih subvencijah, q diskriminacijskih ugodnostih, ki jih nudi Brazilija, o francoskih omejitvah, o pojmu «utility», ki velja pri danskem uvoznem sistemu, in- tako dalje. Najvažnejša točka zadeva uvozne omejitve bloka funta šterlinga nasproti uvozu s področja dolarja. Na zasedanju sodeluje od držav vzhodne Evrope tudi če- škovaška delegacija, ki je v o-kviru konference protestirala protj postopku ameriških uradov glede uvoza klobukov v ZDA. Kakor znano, je ameriška delegacija y Torquayu napovedala, da bo carina r.g uvoz klobukov povišana, tako da bi znašala že 70 odst. vrednosti blaga. Takšno ameriško stališče je seveda V popolnem nasprotju z osnovnimi nameni in cilji konference ter carinsko-tarifne-ga sporazuma. Razen češkoslovaške prizadene omenjeni u-krep tudi Francijo, Italijo in Veliko Britanijo, ki so izvoznice klobukov v ZDA. Na konferenci bi tudi predloženo poročilo mednarodnega monetarnega fonda. V njem je zapisano, da bi Velika Britanija, Avstralija, Nova Zelandija in Ceylon lahko postopoma odpravili ovire, ki so jih postavili uvozu s področja dolarja, češ da bi na ta način celo izboljšali svoje plačilne bilance. Nasprotno pa se priporoča za Indijo, Pakistan, Severno Rodezijo in Cile, da še naprej obdrže dosedanji sistem uvoznih omejitev. Dobri poznavalci označujejo tp poročilo mednarodnega monetarnega fonda kot nekak poskus razbiti b-lok funta šterlin- ZENE UMETNICE V PRETEKLEM in sedanjem obdobju Novo pokolenje žen dozoreva enakopravno z moškim v tip socialistične umetnice Skozi obdobja preteklosti je žena umetnica prešla neopazno in neimenovano. Znano pa je, da so tudi žene ustvarile mnogo oblik narodne umetnosti. S prefinjenim občutkom za oblike in skladnost barv so gnetle glinasto posodo, ustvarjale nežno vezenje, pletene in kožnate izdelke. V vlažno glino so izrezovale ornamente, iz bisernih NOGOMET V NEDELJO PRI NAS BO OPENCEM USPELO? Po nedeljskem počitku naših nogometnih enajstoric (odigrani sta bili samo dve tekmi) se bo zopet začela po naših nogometnih igriščih plemenita borba med ekipami. Na sporedu so štiri tekme za nogometno prvenstvo Tr. žaškega ozemlja in 4 okrožnega prvenstva. Vse tekme bodo zanimive, kajti borba postaja ysak dan ostrejša. Ne mislimo tu na borbo za prvo mesto, ki je skoraj zagotovljeno Montebellu,temveč na borbo za ostala mesta. Montebello se nahaja trdno na prvem mestu in težko ga bo preipustil klomu drugemu. Na vsak način pa bo imel v nedeljo hudo borbo z open- V nedeljo v Kopru prvenstvo Tržaškega ozemlja v orodni telovadbi "5 v: V nedeljo zjutraj 'oo v. koprski telovadnici prvenstvo Tržaškega ozemlja posameznikov in ekip v orodni telovadbi. To prvenstvo bo tudi istočasno pregled moči naših telovadcev za sestavo reprezentance. ki bi morala nastopiti na mednarodnih tekmah. sko enajstonco, ki igra na do- f mačem igrišču. Se bo posrečilo Opencem premagati Montebello? Na papirju ne, ker je Montebello favorit tudi v tej tekmi. Toda Skerlavaj in tovariši se bodo hoteli izkazati pred svojim občinstvom in nikjer ni zapisano, da ne bi mogli doseči tudi izenačenje. V kaj takega bi sedaj še težko verjeli, vendar na svetu in pri nogometu je vse mogoče. Nabrežina bo sprejela v goste Skedenj in mislimo, da bo morala kloniti. Skedenj potrebuje točk in je gotovo, da bo skušal priti do lahke zmage. Vprašanje pa je kako se bo znala Nabrežina braniti. Zadnji dve tekmi dneva to je Kontovel-Sv. Just in Mezgec-Olimpija imata v sebi nekaj tajinstvenega. Težko bi bilo izreči prognoze v korist enega ali drugega. Prognoze se sicer nagibajo nekoliko V korist Sv. Justa in Mezgeca, vendar nas ne bo presenetilo, če bosta dosegli obe enajsto-rici le neodločen izid. * ** V okrožnem prvenstvu gre Ilirija kot favorit na tekmo s Poletom. Sv. Ivan, ki se bo srečal z Devinom pa bo moral postaviti na igrišče pač najboljšo postavo, če bo hotel doseči neodločen izid, da ne govorimo o zmagi. Sesljan pa bo imel y gosteh Skedenj B in borba bo izredno ostra, ker oba enajstorici rabita točke in sta zato obe pripravljene na zmago. Mogoče najzanimivejša tekma dneva v okrožnem nogometnem prvenstvu bo srečanje med Montebellom B in O-limpijo B. Montebello in O-limpija imata dobre igralce in verjetno bosta v nedeljo nastopili K najmočnejši postavi. Izreči prognoze o te) tekmi bi bilo zelo težko in bomo zato raje počakali nedelje. NOGOMETNO PRVENSTVO TRŽAŠKEGA OZEMLJA Na Opčinah ob 10.30 NABREŽINA - ZORO WERK (SKEDENJ) ob 14.30 OPCINE-MONTEBELLO Na stadionu »Prvi maj* ob 10.30 KONTOVEL-SV. JUST ob 14.30 MEZGEZ-OLIMPIJA OKROŽNO NOGOMETNO PRVENSTVO Na stadionu »Prvi maja ob 8.30 POLET-ILIRIJA ob 12.30 MONTEBELLO B-OLIMPIJA B Na Opčinah ob 8.30 SESLJAN-SKEDENJ B ob 12.30 SV. 1VAN-DEVIN GRVENA ZVEZDI Dinamo in Partizan povabljeni na BrilansKi nopmelni festival Britanska vlada bo organizirala od 5. do 19. maja prihodnjega leta «britanski festival«. V zvezi s tem je poslala Nogo- metna federacija Anglije pova-bil* najboljšim moštvom različnih držav, da bi sodelovala na velikem nogometnem tekmovanju, ki bo ob tej priložnosti. Za jugoslovanska moštva, ki jih je komisija prirediteljev povabila v Anglijo, je Lil napravljen naslednji razpored tekem: 9. maja — aCrvena zvezda« — ((Manchester United«. 16. maja — «Crvena zvezda« — ((Sunderland«. 12. maja — «Partizan» •— «Middlesbrough». 14. maja — «Partizan» ■— «Bradfod Park Avenue«. 12. maja —: «Dinamo» — «Brentford». 19. maja — ((Dinamo« ■— dFulham«. ŠAH Simultanke v Portorožu, Hopru in Piranu Šahovska zveza Istrskega okrožja je organizirala sredi novembra tri simultanke, ki jih je odigral odbornik oblastnega šahovskega odbora ljubljanske oblasti prvokategornik inž. Slavko Volk iz Ljubljane. V ponedeljek, dne 13. M. je igral v Portorožu v Domu ai-mije proti 24 nasprotnikom, od katerih je bilo 14 oficirjev, podoficirjev in vojakov ter 10 članov Šahovskega društva Portorož. Dobil je 16 partij, 2 izgubil in 6 remiziral. Simultan, ka je trajala od 20 do pol 1. uro. V torek, dne 14. U. je odigral v Kopru v klubu JA simultanko proti 25 nasprotnikom. od katc-rih je bilo 20 oficirjev, podoficirjev in vojakov, en član Narodne zaščite in 4 člani Šahovskega društva Koper. Dobil je 21 partij, 3 izgu-bil in eno remiziral. Izgubil je proti vojaškemu zdravniku tov. dr. Zdravku Panjanu, vojaku Dragoslavu Rakitu in zaščitniku Aldu Škrku. Remiziral je z vojakom Milisavom Mihailovičem. Simultanka je trajala do polnoči. V sredo, dne 15. 11. je igral v Piranu v Ljudskem domu simultanko na 20 deskah. Med nasprotniki je bilo 14 mladincev in ena tovarišica Erika Lavrenčič, ki je pokazala prav dobro igro in se je tov. Volku najdalje upirala. Dobil je 16 partij, 3 izgubil in eno remiziral. Med tovariši, ki so proti njemu dosegli zmago, sta 2 mladinca in en profesor. Tudi remiziral je mladinec dijak Pomorskega tehnikuma. Pred simultanko je tov. inž. Volk povsod imel kratko uvodno predavanje o organizaciji šahovske aktivnosti glede na razmere v Slovenskem Primorju. Vse 3 simultanke so dobro uspele. Zlasti so se v velikem številu odzvali šahisti iz vrst Jugoslovanske armade, ki marljivo gojijo šahovsko igro v svojih klubih in domovih. Razveseljivo je tudi, da je nastopilo toliko dijakov Pomorskega tehnikuma v Piranu, ki kažejo letos prav posebno zanimanje za šah. K. B. zrn so sestavljale umetniške okraske, izmišljale si vzorce, pletenje in tkanje. Poleg znanih pesnic, kot je bila Sapho, so bile v srednjem veku znamenite likovne umetnice. V prvem obdobju naše do. be navaja Plinij razna imena znamenitih grških likovnih u-metnic. V srednjem veku so se žene po samostanih učile umetnih rečnih del. Ukvarjale so se z umetnim vezenjem, ki so ga u-porabljale za prte na oltarjih. V začetku 15. stoletja je na o-zemlju sedanje Jugoslavije živela bosenska kraljica Katarina Kosačič, ki je bila znana kot spretna vezilja. V Spanji je živela v dobi «zlatega veka« kot dvorska slikarka Luiza Roldan. V 17. in 18. stoletju so žene z velikim okusom slikale mrtvo prirodo in življenje meščanskih družin na Angleškem in Holandskem. Svetoven sloves si je pridobila Benečanka Rosalda Cariera in Švicarka Angelina Kaufman. Tereza Reči je v Istri za stolno cerkev v Poreču konec 18. stoletja slikala prizore iz legende sv. Nikolaja, ki spadajo med mojstrovine arhitekture. Ko si je meščanstvo po francoski revoluciji v začetku 18. in 19. stoletja izvojevalo politično oblast in so ekonomske razmere zahtevale tudi ženo v delovni proces, se je začela ta emanci-pirati. Medtem ko so se žene delavke vključile v delo v manufakturi in v tovarni, zato da si zagotovijo sredstva za preživljanje, so se žene iz srednjih slojev oprijele najrazličnejšega študija kot priprave za intelektualne poklice. Procent emancipiranih žen se je pojavil tudi pri jugoslovanskih narodih, čeprav je njihov razvoj zavirala tuja vladavina. V začetku 19. stoletja je y Ljubljani ustvarjala Tereza Lipič. Učila se je pri Mateju Langusu in na akademiji umetnosti v Beogradu. Slikala je nežne, okusne miniature in slike alegorične in mitološke vsebine. Pri Langusu se je učila tudi slovenska umetnica Amalija Oblak (rojena 1914), ki je slikala portrete in zgodovinske kompozicije, ki se odlikujejo Po svoji izrazni moči. Najbrže sta istočasno ustvarjale tudi Alojzija Marija Petrič in Anka Marovič. Prva srbska slikarka je bila Katarina Ivanovič. Ne ve se, kdaj se je rodila, toda na V3ak način y stolnem Beogradu. Študirala jg v Beogradu, na Dunaju in v Parizu ter slikala žanr slike, portrete ter mrtvo naravo. Mnogo priznanja in slovesa si je pridobila s slikami na steklu. V njih je bilo mnogo smisla za materijo in doživljanja. Srbsko kulturno društvo jo je izbralo za svojega člana. Umrla je 1882 leta. V njenih portretih in njenem avtoportretu, ki je eden najstarejših v srbskem slikarstvu, je mnogo bidermajerskih elementov. Druga v vrsti srbskega slikarstva 19. stoletja, ki si je pridobila slavo ih ugled, je bila Nina Vukomanovič, hči Vuka Karadžiča, očeta modernega srbskega jezika. Rodila se je na Dunaju leta 1829. Svojo nadarjenost je pokazala že v otroški dobi. Pod vplivom domačega o-kolja se je že zgodaj odločila, da se posveti umetnosti. Obiskovala je umetniške šole na Dunaju, potovala je v Berlin, Dresden in Benetke. Kopirala je klasična dela in ustvarjala manjše kompozicije in portrete. Njene slike so polne romantične intimnosti. Inspirirala je mlado generacijo srbskih književnikov romantike, ki so ji posvetili mnogo svojih ustvaritev. Umrla je 1894 leta. Hrvaška slikarka Katarina Vukmanovič je pripadala gibanju romantičnega slikarstva. Študirala je na akademiji v Benetkah in živela y Belovarju. Ustvarila je lepe in intenzivne portrete in žanr slike. Umrla je 1895 v Parizu. Kljub temu da so bile vse te žene zelo nadarjene, kažejo njihova dela pečat amaterstva. Prva slikarka profesionalne kvalitete je Slovenka Ivana Kobilica. Rodila se je v Ljubljani 1861 leta. Študirala je v Muen-chenu in Parizu. S svojo intenzivnostjo in resnim delom si je ustvarila svoj lastni realistični stil. Znanje, ki si ga je pridobila v Muenchenu je pod vplivom slikarja Ferda Vesela še razširila. Njene slike so polne življenjske stvarnosti. Z njimi si je zaslužila priznanje ne le v Sloveniji, temveč pri vseb jugoslovanskih narodih. Priznana umetnica, ki je šla po svoji svojstveni poti, je tudi Nadežda Petrovič. Rodila se je 1. 1874 v Cačku. Najprej je bila učenka najbolj veščega srbskega slikarja 14. stoletja Jurija Krstiča, pozneje je študirala v Muenchenu, Parizu in Italiji. Ona je ena najmočnejših srbskih slikarskih temperamentov. Ko druge umetnice njenega obdobja slikajo po ateljejih akademske pejšaže, potuje ona po deželi in V močnih barvah upodablja naravo. Skupno s slovenskimi slikarji Jakopičem, Jamo, Groharjem in Strnenom je organizirala 1904 leta v Beogradu jugoslovansko razstavo in u-.stanovila skupno z nekaterimi slikarji šolo za slikanje aktov. Umrla je 1915 leta kot prostovoljna bolničarka na fronti. Možnost duhovnega razvoja žene je silno porasla z vključe. njem v produkcijo; toda delavka in mala uradnica imata v kapitalizmu le v redkih primerih možnost, da se osvobodita vezi, ki ju oklepajo. V teh pogojih je razvoj talenta le retjko srečno naključje. Toda bile so žene, ki so razumele idejne vrednosti umetnosti in sg oprijele socialne tematike. Najbolj vidna med njimi je Kata Kol-vič, katere dela ne smemo pozabiti. Kot malokateri sodobni u-metnik slika ona usodo proletariata v kapitalizmu. Poznana umetniška dela grafike so njeni ciklusi »Kmečko delo«, Vstaja tkalk«, njeni liki lačnih in stavkajočih proletarcev. Sele v novi Jugoslaviji je ženam omogočeno, da se po svojih sposobnostih in željah posvetijo umetniškemu poklicu. Velikemu številu žena arhitektov, glasbenic, kipark in slikark je omogočeno, da se popolnoma posvetijo umetnosti. S pomočjo države in Komunistične partije se. ustvarja novo, nadarjeno pokolenje. Ono raste iz aktivne socialistične zavesti in se aktivno udejstvuje v izgradnji socializma. V tem pokolenju dozoreva enakopravno z moškim tip socialistične umetnice. Njim pomeni umetnost resno in resnično orožje za oblikovanje novega srečnejšega življenja. ga, ker nekaterim njegovim članom, priporoga različna politika glede uvoza s področja dolarja. Avstrijci nepopustljivi v Torquayu nasproti Italiji? Po poročilih iz s torquayske carinske konference so avstrijski delegati pri razgovorih Z italijansko delegacijo ponudili tako skromne popuste na dosedanje carine na uvoz italijanskega blaga, da niso možni nadaljnji razgovori. Novo zvišanje tečaja zlate krone, v kateri se računajo carine, nasproti šilingu, je še poslabšalo položaj. Pogajanja med obema delegacijama so na mrtvj točki in odvisna od ev. popuščanja dunajske vlade. Kakor smo že poročali, je trgovanje med Avstrijo in področjem lire, vključno Trstom, močno zastalo. Izjemo tvori tranzitna trgovina. Protest nemške vlade zaradi prevelikega izvoza nemškega premoga DPA poroča iz Bonna, da je kancler Adenauer dne 23. t. m. protestiral pri zavezniških visokih komisarjih V Petersbergu zaradi previsoke kvote izvoza premoga iz Porurja. Anglo-ameriško-francoske oblasti, ki upravljajo Porurje, namreč vztrajajo na tem, da mora ostati kvota 6,83 milijonov ton kot trimesečni izvoz nemškega premoga neizpremenjena. Po drugi strani je pretekle dni nemška industrija zahtevala več premoga, ker sedanja rekordna proizvodnja jekla zahteva večjo preskrbo s premogom. Znano je, da se bavijo angleški krogi NINA VUKOMANOVIČ (avtoportret) Povečanje stopnje pni. dopolnilna dailo Ukaz št. 214 z veljavnostjo od dne 21. t. m. je povišal stopnjo pokrajinskega dopolnilnega davka na občinski davek na industrijo in trgovino. Namen ukaza je očitno, zvišati dohodke tako imenovane »provincie di Trieste«, ki še vedno obstaja, kljub temu da pomeni pri siceršnjem več kot popolnem (po številu oblasti, ne po kvaliteti!) upravnem sistemu a-nahronizem iz polpretekle dobe, ki jih pri nas trmasto vzdržujejo. Seveda se s tem povečujejo nepotrebni izdatki javnih teles in povečuje davčni pritisk, zaradi katerega u-pravičeno protestirajo zlasti krogi malih trgovcev in indu-strijcev. Ali ne bi odločilni pomislili, da so nujnejše potrebe, n. pr. v šolstvu, kjer se namenoma razpihuje prepir pod izgovorom »pomanjkanja finančnih sredstev«? Obstoj »pokrajine« je poleg občinskih u-prav, conske oblasti in ZVU, ki tvorijo običajno celoto upravnih organov do III. stopnje, popolnoma odveč. Ali bomo nabijali davke zaradi nekaterih »svetnikov« in enega »onore-vole«, ki bi bili prizadeti? z mislijo dvigniti »dovoljeno« kvoto proizvodnje jekla od 11» na 14,5 milijonov ton. V resni« je menda proizvodnja zadnje mesece že presegla to kvoto, čeprav podatke o tem prikrivaj0, V prvem trimesečju 1950 je Z padna. Nemčija potrebovala 20.976 milijonov ton premog j odtlej pa do danes se je P°u°f nja premoga povečala za 1,5 milijona ton, računano za tri mesece, od tega 1 milijon ton ^ industrijo pol milijona pd » kalorične centrale. Inozemski krogi so zahtevan celo, naj Nemčija izvaža 8,4 o 9,2 milijonov ton, torej zna^ več kot doslej. Pri tem ima P° membno vlogo tudi nizka c . nemškega premoga. Isti kr'J računajo dnevni izkop P1®®.*, Zapadne. Nemčije na 380. ton in izkop «v nadurah« » trimesečno 1,8 milij. ton. bi skupna proizvodnja znas _ 28,79 milijonov ton Ako se obdrži dosedanja 11 ^ na kvota 6,86 milijonov ton ostalo Nemcem še 21,96 m . nov ton, obenem z vsem r kom ev. primanjkljajem v P1, izvodnji. Nemški krogi tr > bo ritem industrijske Pf01^ baioi nje v prvem trimesečju skupno z ostalimi potre' sKupuu z. v*«**-— * nre. zahteval 23 milijonov ton P moga vsekakor pa ne pristati na manj kakor zz, lijonov ton, rezerviranih za mače potrebe. aU Spor med nemškimi pri upravi Porurja in » škimi člani je prvi, ki Je M Ni znano zaenkrat, kako poravnal. za izraelska Kakor smo že poročali, ^ jo zgraditi v Haifi silos. Vest bi j« nili s podatki, po kfe2gnct-izraelska vlada podelil*1 ^ sijo za to gradnjo švt£icar$la kapitalistom in sicer tv j,# plovni družbi eptune''}rajs družba bo tudi oTSan ^ ■plovno zvezo med H°v° 1 dranskimi pristanišči. Izrael v velikih gospodarskih tež# Po poročilih iz Tel n*' izraelska vlada ukinila V j. kazila deviz izraelskim u , j* kom. Njen zadevni *0, ^a-namreč skrajno kritičen- ^ sproti denarnemu obt funt°v’ 70 milijonov izraelskih , ^d dosega garancijski devi®1* jjtf-komaj 15 milijonov funt° nanj a trgovina se more ^ krat odvijati 1» na °sn° zacij polnih blagovnih komPe o-Ker bi hoteli izraelski kr 0je-benem doseči zamenjav0' nje, ga izvoznega blaga kot: ^i, kože drobnice, sadni g$i, bombažni in volneni o v vrstno ^ kozja dlaka za prv°’ dustrijsko blago n. pr-ga danes povsod primanj^ r-^ ■ ■ | . .J v — — —— ^ je verjetno, da bo Pri T0raelo!n stoja trgovanja med ^ iedi8-in državami tržaškega tr;jsld Vsaj tako se izražajo avs krogi. KKATK1E Z_ VSEGA TELEVIZIJA REŠILA vprašanje medicinskega pouka V ameriških bolnišnicah že uporabljajo televizijske naprave pri poučevanju medicinskih kadrov. Televizijske kamere posredujejo množici študentov celoten potek operacije, ki jo izvršuje kirurg-predavatf-lj v operecijski dvorani. Za tovrsten Pouk uporabljajo 2 sistema: EMI (Electrical Musical Industries) in MARCONI. V operacijski dvorani je namešče. na televiziska kamera, katere objektiv je usmerjen na oni del telesa pacienta, kjer je treba izvesti operacijo; mikrofon na operacijski mizi pa prenaša komentarje kirurga. Slike in zvolc sprejemajo najprej kontrolni aparati, r.ato pa vrsta televizij. Cehi in sovjetske ure V češkem sindikalnem glasilu «Prace» je izšla nenavadna reklama za sovjetske ure, ki so se pojavile v praških izložbah. V listu piše dobesedno naslednje: «Ljudje, kj se ustavljajo pred izložbami, imajo dovolj vzroka, da so srečni. V sovjetskih urah in njihovi znamki »Zmaga« vidijo simbol. Sovjetske ure jih spominjajo na uro zmage nad kapitalizmom in merijo čas Stalinove dobe. Čeprav ne potrebujete ure, odidete izpred trgovine z občutkom topline v srcu«. skih sprejemnikov v predaval.] velikosti, v polovico mam^j. nirnh nnlpd nnpr;ir*irlvnra. mori irv v Hvakratfll P li- nicah poleg operacijske dvorane. Pouk s pomočjo televizije ima dvoje prednosti: študenti lahko istočasno opazujejo kirurgov poseg in poslušajo nje. gova pojasnili', razen tega pa je reprodukcijo mogoče posnet; na filmski trak v več primerkih. Vendar ima poučevanje s televizijo r.ekaj nedostatkov: trenutno je možno reproducirati samo slike v različnih odtenkih bele in črne barve. Notranjščina človeškega telesa pa irr.a lestvico barvnih odtenkov od temnordečih do svetlorožna-tih; prav zaradi tega na tem področju najbolj pogrešajo barvno televizijo. Sistem EMI obstaja iz uporabe svetilke, ki oddaja dnevni slično luč (brez sence), mikrofona in sprejemne tele-kamere, ki visi na dveh vzporednih drogovih nad operacijsko mizo. Konstrukcija svetilke, ki ima cilindrične leče dovoljuje uporabo posebnega zrcala, ki usmerja svetlobne žarke v kotu 45.o na operacijsko mizo, zaradi česar je objektivu tele-kamere izpostavljeni predmet zadostno osvetljen. Ves mehanizem je možno po. ljubno uravnavati. Vsak trenu. tek je mogoče uporabljati enega izmed treh sistemov leč, ki dovoljujejo izbiro treh različnih razsežnosti televizijskih slik; reprodukcijo v naravni meri in v dvakratni Sistem MARCONI j.e pr®"0/'> medtem ko je sistem EMI ledn3e' prenosljiv; prednost P repr°“ ga pa je v tem, da^ s ducirane slike jasnejše 0 j.pa ki jih posreduje kamera MARCONI. - Televizija f-jto omogoča vpogled v •ntefe' prakso širšemu krogUbii01^ sentov, ne da bi se jim ^o> ba prerivati v operacijski rani. Kovina M Ker se evropske zaloeevedo° manjšajo in postaja *e grgd-bolj dragocen, se bavlJ°rIienj8' beniki z vprašanjem ^inaitiL ve gradbenega lesa s izkus ali: lorP.1: Ze pred vojno so pd e0,.-p menjati lesene stresne b]|i ke z jeklenimi, vend8,loorah°-ti predragi za ,širs° 0izvodi Sedaj pa, ko je P s« lahkih kovin vedno j vefl; kovine, posebno^ al pjemč'1' no bolj uporabljajo. gtre)i« in Avstriji so kovmas cenejše kot lesene, P°® jjrr8*1 montažnih hišah, te piiS' trpežnejše. Gradbeniki Ijenja, da lodo kovme i *0t popolnoma zamenja gradbeni material. UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI, St. «, III. nad. — Telelon »tev. 93-80* m »4-83*. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA it. 20 — Telefonska it. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini l stolpca: trgovski 60, finančno-’ upravni 100, osmrtnice 90 Ur. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Ode. urednik STANISLAV RENKO, -i Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, UL S. Pellico l-II, TeL 11*33 • Koper, Ul. Battlsti 30ia-I, Teb 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50, mesefin0 Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništ-o tržaškega tiska. Trst U.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni Banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z.