SLavR DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN 5N LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME Hu DAILY NEWSPAPER SLOVENIAN MORNING NO. 55 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 8, 1938 LETO XLI. — VOL. XLI. Komunizem je filozofija bogatinov« Vsak komu-tol je kapitalist v svojem srcu, trdi Hsgr. Sheen New York, 7. marca. Rt. Rev. Sheen, eden prvih znan-stv'enikov v Zedinjenih državah 6 Preteklo nedeljo potom radia P°vedal, da je komunizem filo-bogatinov, kajti sleherni 0rriunist je v svojem srcu pra-1 kapitalist in ne študira dru-kot kako bi pridobil prečenje zlepa ali zgrda. Sheen je citiral promi-2q e komuniste, ki so bili pred ' 'eti največji siromaki. Da-so vsi milijonarji, od Stali-j1* Pa vse do Trotzkya. Pred 20. y1 je Leon Trotzky v New *0rku "s pelco v rokah" hodil v ^Ostiln0 na vogalu in kupoval za 5c Pive. ^franes ima Trotzky na razpoko stotisoče in potuje po svetu, /anuje v krasni vili in ima na pazPolago številne služabnike. remoženje ruskega diktatorja ^"fia se računa na mnogo mi- li wnov_ dal Pil ozofija komunizma, je ria- vzrok, zakaj komuni-ljudi, da morajo so-1 Jeval Msgr. Sheen, je, da si-'^aki sovražijo bogate. Filo-. 'Ja pravega krščanstva je pa, a Patini ljubijo siromake. "Pravi sti učijo vražiti bogate, je, ker želijo, da naredijo tako zmešnjavo v človeški družbi, da lahko ustanovijo svoje diktatorstvo, nakar so upropaščeni bogati in siromaki enako. Sijajen vzgled temu je Rusija." "Vsa zgodovina," je končal Msgr. Sheen, "nam dokazuje, da so komunisti na napačnem potu. Od časa do časa se je že pojavilo gibanje, ki je bilo enako komunističnemu gibanju danes. "Toda komunizem je dosedaj še vedno propadel, najsi se je pojavil v katerikoli obliki. Siro-maki-komunisti, ki so postali diktatorji in obogateli, niso še nikdar ničesar naredili za siromake. "V Rusiji so zaplenili komunisti najmanj trideset tisoč milijard bogatinom. Toda dočim imajo komunistični voditelji polne žepe zlata, njih ženske najdražjo kožuhovino, pa prj-prost narod bolj strada v Rusiji kot je kdaj prej." 1? -;-1—7 4 ttiož iskalo enajst dni ujetega psa ^ubuque, Iowa, D 5. marca. „ Enajst moških se trudi že j8t dni, da reši nekegamale-ki je padel v neko lisičjo Plino. gest moških dela tekom s^eva, ostali pa ponoči. Porabili 2e 110 palic dinamita, da so ^zstreliii skaline okoli dupline. 8kale so izvrtali sedemnajst Jlcev globoko luknjo. Lastnik j. Se je izjavil, da se boji, da je naftiitna razstrelba ubila psa. -o- Pokojni Louis Rehar "čeraj smo poročali, da je j etTiinul naš dragi prijatelj °Uis Rehar. če bi živel bi Louis ^'hodnji mesec dosegel starost v. 'Gt. Bil je še vse do zadnjega jjahen in prijazen mož. Rojen bil v Trgu, prfi Vipavi. V str« domovini zapušča eno se-V Ameriko je dospel leta st Pokojni se je poročil v Tr-Pred 42. leti z Ano, rojeno tf. . n' doma iz Košane na No-j^iskem. 24 let je delal pokoj- bil kot dober vrtnar in je cSim pomagal pri nasadih v v klobučar ni, zadnja leta je ^ez vsega dela. Bil je po- °vih. Družina Rehar je sta- 3e°Vala dolgo vrsto let na Pros jjJ Ave., zadnja leta pa na 18709 Ucleer Ave. Pokojni iVi je bil 6st član društva sv. Janeza tnika št. 37 JSKJ, pozneje d Je pristopil k društvu Napre-k U 132 JSKJ. Poleg sopro- ^ An jj. -e zapušča ranjki hčer Sta-L .°> poročeno Sanabor. Mr. tJJls Sanabor ima grocerijsko Ije v Collinwoodu. Nada-> zapušča hčer Mildred, poroko ftVn-p— m—:i„ hčer h: ^ - Skufca, sina Emila, ^tn Por°^eno z Johnom Perko-jg " Pogreb ranjkega se vrši iz told Žal°Sti v sredo ob 9:30 do~ H ne V cerkev sv. Kristine in .Pokopališče sv. Pavla, pod A. Grdina in Sinovi. Jlij.. ranjkemu zaslužnemu pio-rahla ameriška zemlja in 1)111 bo ohranjen blag spo-Preostali družini naše glo- * Ju ^k0 sozalje. U Ribji lov Pet zrakoplovnih napadov na Barcelono Hendaye, Francija, 7. marca. Zrakoplovci generala Franca so včeraj vprizorili pet zrakoplovnih napadov nad Barcelono, ki je začasno glavno mesto Španije. Tgkom teh napadov je bilo 25 oseb ubitih in 350 ranjenih. Ogromna je povzročena škoda. Španske vladne ladje so pa včeraj potopile najboljšo križarko, katero so posedovali nacionalisti. Moštvo križarke je bilo rešeno po moštvu angleških bojnih ladij. --o- Bonahev se bridko kesa Zvezni senator države Ohio, Vic Dcnahey, je te dni pisal vojaškemu kaplanu organizacije, ki jo tvorijo pohabljeni vojaki svetovne vojne, da se bridko kesa, ker je podpisal pred več tedni nekako resolucijo, v kateri se je indirektno odobravala španska socialistična vlada. Senator Donahey v pismu na kaplana Rev. Thomas Taylor j a v Akronu priznava, da je naredil veliko napako, ker ni naj prvo prebral resolucije in je izjavil, da ne bo kaj 'enakega nikdar več naredil. Madridska vlada v Španiji namreč ni druzega kot kombinacija anarhistov, komunistov in socialistov, ki je z nasiljem prišla do vlade. Odbor škrjančkov Predsednik je Ernest Slo-kar, podpredsednica Mrs. Bučar, tajnica in blagajničarka Mrs. Jadrich, zapisnikar Fr. Požar. Nadzorniki: Fred Martin in Martin Vogrin. Prihodnja prireditev Škrjančkov v Euclidu bo kot običajno, materinska proslava dne 8. maja v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. McFadden v Rimu Preteklo soboto je bil sprejet v privatni avdijenci od papeža pomožni škof y Clevelandu Most Rev. McFadden, ki brzojavlja v Cleveland, da se nahaja sv. oče še pri precej dobrem zdravju. Seja demokratov Redna mesečna seja demo- Senator piše Uredništvo "Ameriške Domovine" je prejelo včera j zelo ljubeznivo pismo zveznega senatorja Robert J. Bulkleija iz Washingtona. Uredništvo je namreč povabilo senatorja na ogromno narodno slavnost, ki se bo vršila cb priliki otvoritve Jugoslovanskega kultur n e-ga vrta v Clevelandu dne 15. maja. Seveda, pravi senator Bulkley, bom prišel pa tudi pripeljal s seboj mnogo d r u g i k senatorjev, kongresmanov, in če želite podpredsednika Zed. držav, pridemo skupaj vsi. Končno piše senator Bulkley: "Že dolgo vrsto let je minilo, odkar sem bil toliko srečen, da sem dobil tako prijazno pismo, ko sle ga mi vi poslali, Mr. Pire. Tisoče pisem dobivam dnevno, toda vaše pismo me je v resnici najbolj razveselilo. Povejte svojim rojakom Slovencem, da jih spoštujem in sem jim hvaležen za njih gorka čutila. Ko pridem v Cleveland, se bova pa še dfsebno kaj več pogovorila . . --o-—- Abesinija še vedno trn v ^riela^na sez°na za ribji lov na kratskega političnega kluba se odpre 15. marca Je 50 opravljenih. večjih čolnov in bark Euclidu se vrši v četrtek zvečer ob 8. uri v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Rim, 7. marca. Skoro je minilo dve leti, odkar se je Italija proglasila kot zmagovalka , nad Abcsinijo, toda plamen neodvisnosti še vedno tli v Abesiniji. Država še danes ni podjarmi jena kot trdi Italija. V gorskih krajih, komaj 150 milj od glavnega mesta Addis Ababa, se vršijo dnevni spopadi med laškim vojaštvom in med domačini. Stotine laških vojakov pade i vsak mesec v teh spopadih. Vsi j nepristranski opazovalci v Abe-sifiiji so mnenja, da si je Italija nakopala strašno zlo na vrat, ko je šla in zavojevala Abesinijo. Laška oblast je priznana le v večjih mestih, kjer imajo Italijani dovolj vojakov, da si priborijo rešpekt. Po deželi, zlasti v gorskih okrajih, so pa Abesinci še vedno enako neodvisni kot so bili pred laško "zmago." -o—l- Darovi za Vrt Tu so imena nadaljnih zavednih rojakov, ki so prispevali za Jugoslovanski kulturni vrt v Clevelandu. Rud. Cerkvenik $1, dvja neimenovana po $1, eden $2. Terezija Kmet $2, Anton Jakopin $1, Henry Vrhunc, $1, Elizabeth Bijek $1, Viktor Ber-not $1, Frank Košmerl, 1058 E. 62nd St. $3, Mr. Rudolph Ce-bron, poznani narodni trgovec z mesom, ki je že prej mnogo prispeval, je dal ponovno $5, Mr. in Mrs. Mačero'1 $2. Vsem prav iskrena hvala • za darove. — Predsednik. Napad v naselbini Od nepoznanih lopovov je bil včeraj zjutraj okoli 2. ure napaden rojak Mike Stefe, 6219 Glass Ave. Napad se je pripetil na 61. cesti in St. Clair Ave. Rojak je pri napadu dobil tako resne poškodbe, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. Smrtna kosa Danes zjutraj je preminul Tom Keco, 1387 E. 45th St., star 50 let. Zapušča ženo Pavlino in dva sinova. Pogreb se vrši v petek popoldne iz cerkve sv. Save na rusko pravoslavno pokopališče, pod vodstvom A. Grdina in Sinovi. Naj bo ranjkemu rahla ameriška zemlja! Strašne posledice povodn ji v Californiji Les Angeles, Cal., 7. marca. Več kot 25,000 vladnih delavcev je na delu, da pomaga ljudem, ki so bili v teh okrajih prizadeti od najhujše poplave, kar jih pomni država Califor« riija. Dosedaj je "znano, da je v povodnji zgubilo življenje najmanj 260 ljudi, da je skoro 40,000 ljudi brez strehe in da znaša škoda, povzročena od poplave, skoro $85,000,000. Cele vasi so uničene, večja mesta so silno trpela. Med prebivalci šo se začele širiti razne bolezni. Stotine zdravnikov in zdravniških strežnic je bilo odposlanih v prizadete} kraje. Brzojavna in telefonska zveza še sedaj ne posluje. Železniške proge so uničene. Ljudje so kot odrezani od ostalega sveta Država California je odredila, da se za prvo silo priskoči na pomoč ljudem s petimi milijoni dolarjev, kar pa seveda ne bo zadostovalo. Kongres je bil naprošen, da odobri večjo svo-to za pomoč ljudem. Vzelo bo leta, predno bo škoda, povzročena od poplave, vsaj deloma popravljena. --o- Bojijo se, da bo zmanjkalo gasolina v Ameriki Washington, 7. marca. Demokratični kongresnian Boland iz I\cnusylvanije, -vodja večine demokratov v poslanski zbornici kongresa, je izjavil včeraj, da se boji, da bo zmanjkalo v Zedinjenih državah naravnega olja, iz katerega se prideluje gasolin. Nastale bodo silne ekonomske in finančne zapreke kot posledica pomanjkanja gasolina, katerega se danes milijone galon po nepotrebnem potroši vsak dan. Računa se, je dejal Mr. Boland, da ■e v Zedinjenih državah pridobi še nekako 14,000,000,000 sodov olja. To zadostuje za prihodnjih 13 let. Kaj bo potem, se ne ve. Bo že kako, so rekli naši očetje. Ampak one skrbi, ki dobivajo davke od gasolina. Ti davki znašajo danes $1,000,000,000 na leto. Kako bodo potem zapravljali ljudski davčni denar? Rad? par funtov premoga V stanovanje Albert Grif-fitha, 1284 Main Ave., je te dni pripeljal voznik premog. Griffith se je v šali izjavil, da voznik ni nič kaj močan, ker vozi premalo premoga v samo-kolnici iz voza v hišo. To je pa voznika tako ujezilo, da je potegnil revolver in oddal' štiri strele na Griffitha, ki se jc mrtev zgrudil. Voznik je pobegnil. Kako poceni je danes človeško življenje, ne samo na bojnih poljanah, pač pa tudi v najbolj demokratski državi sveta! • Smrtna kosa Danes popoldne ob 3. uri se vrši iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi pogreb Mike Andro, ki je nagloma preminul v nedeljo ob polnoči. Star je bil 50 let. Andro je bil rodom Ma-cedonec. Bil je lastnik konfekcijske trgovine na 3015 Woodland Ave. Zapušča ženo in dva sina. Pokopan bo na ruskem pravoslavnem pokopališču. Naj mu bo lahka ameriška zemlja. Seja direktorija V sredo 9. marca se vrši redna mesečna seja direktorija Slov. društvenega doma v Euclidu. Začetek ob 7:30. Radi važnih zadev naj bodo vsi direktorji navzoči. Kdo bo basiral? Waterloo, Iowa, 7. marca. Rev. Oscar Lowry od tukajšnje protestantovslc-e cerkve je imel včeraj komi-čno-resen govor, tekom katerega je poudarjal, da je v nebesih več žensk kot moških. Možje gredo hitreje v peklo kot ženske. "Mene skrbi," je rekel Rv. Lowry, "kdo bo v nebesih pel bas pri nebeškem pevskem zboru, če bodo moški tako maloštevilno zastopani v nebesih." Nič skrbi, Rev. Loivry. Naš Franjo Schif-frer pride gotovo v nebesa in bo odvagal 10,000 ba&ov ... Pa imamo Slovenci še druge dobre basiste, tako da nas glede tega prav nič ne skrbi. Bomo vsi v nebesih, tudi naš urednik bo pomagal. Sabotaža v Angliji je prisilila delavske kroge, da delujejo za popolno omejitev naseljevanja Katoliški principi in propaganda komunistov Rev. A. M. Fit z patrick, urednik katoliškega tednika v Clevelandu, The Catholic Universe Bulletin, je imel včeraj pomemben govor, tekom katerega je izjavil, da katoliška literatura, ki prinaša katoliške principe, še nikdar ni bila tako potrebna, kot v teh dnevih, ko komunizem širi svojo po-gubonosno propagando po širnem svetu. "Sile, ki ogrožajo kržčahsko civilizacijo, so na delu po širnem svetu," je dejal Rev. Fitzpatrick. "Mi moramo iti na delo, da razkrinkamo pogubonosne cilje komunizma ob. pravem času in prepričamo ljudi o resnici naših principov. V Rusiji danes učijo (jtroke, da molijo k Bogu," da jim da kruh. Otroci ne dobijo odgovora, nakar jim boljševiški učitelji nar o č i j o, da molijo k boljševiškim voditeljem za kruh, in glej, kruh pride v šolsko sobo. Reakcija otrok je gotova. Toda nekoč se je zgodilo, da boljševiške oblasti niso imele moke za kruh. Prisiljeni so bili otrokom to raztolmačiti. Otroci so kmalu dognali, da moka prihaja od žita, žito zori, ako je ugodno vreme, ako ni suše in vremenskih neprilik. In kontrolo nad tem ima—Bog." -o-- Slike v Lorainu V nedeljo 13. marca se vrši slikovna predstava v bližnjem Lorainu. Predstava se vrši ob 7:30 zvečer v S. N. Domu. Na vrsti bodo sledeče slike: Evha-ristični kongres, v barvah. Pogreb Rev. Viranta. Poleg teh slik jih bo precej iz domovine, zlasti bodo zanimive one iz Moravč. Kazala se bo tudi krasna filmska slika "Pasijon." Namen prireditve je prispevati za Jugoslovanski kulturni vrt v Clevelandu. V ta namen se bo pobirala vstopnina po 25c, 10c od otrok. Za mladino bo tudi nekaj smešnih slik, da bo zadovoljna. Ker v Lorainu ni bilo še nobene enake predstave, j.e občinstvo prav vljudno vabljeno k mnogo-brojni udeležbi. — A. Grdina, predsednik J. K. V. Računi za plin Jutri je zadnji dan, da plačate račune za plin. Naš urad bo odprt do 2. ure popoldne, da sprejema račune. Poglejte na svojo karto, da vidite, kdaj je zadnji dan, da plačate račun za plin, ne da bi zgubili procente. Plačajte vse račune za vodo, elektriko, telefon ali plin v našem uradu. London, 7. marca. Komunistični delavci v Angliji, zlasti oni, ki so se priselili iz Rusjje, so začeli s tako sramotno sabotažo v raznih angleških ladjedelnicah, da so začeli angleški delavski voditelji agitirati za popolno omejitev naseljevanja. Vojni oddelek vlade naznanja, da je bilo zadnje čase aretiranih nič manj kot 300 tujezem-skih vohunov v Angliji. Ti vohuni so povzročali sabotažo med komunisti, ki so bili zaposleni v tovarnah za streljivo, v delavnicah za zrakoplove in pri enakih podjetjih, kjer se izdeluje vojna oprema. Med angleškimi delavci se je začelo večje gibanje proti komunistom, katere nazivljejo angleški delavci kot "izdajalce." "Do danes nam ni bilo znano," se je izjavil delavski član parlamenta J. W. Banfield," da redimo strupene gade med seboj, ko smo sprejemali ruske *muniste v našo deželo. Mislili io, da smo dobili v svojo sredo prijateljske tovariše, toda v resnici smo dobili prave izdajalce." Kitajci pripravljeni, da pošljejo na bojišče nadaljno štiri milijone brojeco armado Hankov, Kitajska, 7. marca. Ko so Japonci napadli Kitajsko, so računali, da bodo gotovi s Kitajci tekom treh mesecev. Včeraj je minilo osem mesecev, odkar se je začela krvava vojna, in nihče ne more prerokovati, kdaj pride konec. Eno je gotovo, da Kitajci nikakor niso poraženi. Morala kitajske armade še ni bila nikdar tako visoka kot je danes. Od zadnjega vojaka do vrhovnega poveljnika Kajšeka, \*si sc enega prepričanja, da se bo Kitajska borila, dokler Japonska ne bo popolnoma poražena moralno in finančno, ali pa dokler ne pade zadnji kitajski vojak. Generalisimo Kajšek se je včeraj izjavil, da ima Kitajska še vedno dva milijona vojakov na bojnem polju in1 da jih je nadaljnih pet milijonov na razpolago, izmed katerih sta dva milijona že pripravljena za boj. Kitajska je tekom osmih mesecev vojne že veliko trpela, število mrtvih se smatra, da znaša že 500,000, ako ne več. Toda v istem času je silno trpela tudi japonska armada. Japonci imajo dosedaj že nad 200,000 mrtvih. Kct zatrjujejo kitajski viri ne more Japonska poslati niti ene same nadaljnje divizije vojaštva na Kitajsko. Položaj na Japonskem je tako napet, da potrebuje Japonska vso rezervo doma, da prepreči večje nemire. Brazilija vabi poljedelce, da se naseljujejo Rio de Jainero, Brazilija, 7. marca. Predsednik brazilske republike Vargas je pravkar dobil v roke report posebne komisije, ki se je en mesec pečala s vprašanjem naseljevanja v Brazilijo, -Dočim vse podrobnosti niso znane, je pa gotovo, da bo Brazilija vabila naseljence iz tujezemstva, ki bi se posvetili poljedelstvu. Ustanovilo se bo tudi posebno ministerstvo, ki bo kontrolirajo naseljevanje. 80 odstotkov vseh novih naseljencev mora biti poljedelcev, ostalih 20 odstotkov so pa lahko navadni delavci. Brazilija, ki je večja kot Zedinjene države, šteje samo 40 milijonov prebivalcev. Mr. Dodd pride V sredo dospe v Cleveland Mr. William E. Dodd, bivši ameriški poslanik v Nemčiji, ki se je odpovedal svojemu mestu radi neznosne fašistovske vlade v Nemčiji. Mr. Dodd je imel zadnje čase več govorov v Ameriki, v katerih je razkrinkal metode Hitlerjevega gospodarstva v Nemčiji. V sredo bo tozadevno govoril v Clevelandu in sicer ob 8:30 zvečer v Euclid Ave. templu. Mr. Dodd bo sprejet od skupine odličnih Clevelandča-nov, med katerimi je tudi naš sourednik Mr. Pire. Niso pravi Policija v Clevelandu je pretekli teden prijela osem osumljenih zamorcev, katero jc obtožila umora rojaka Legana. Toda včeraj je bila policija prisiljena izpustiti dotične zamorce, ki so znali dokazati, da niso bili med morilci in so se ob času umora nahajali dru-grje. Gre se za smrt Včeraj se je začela obravnava proti drugemu Italijanu, . Antonu Liberatore, ki je ob-dolžen, da je umoril policista Bayne tekom ropa na neki ga-solinski postaji na Buckeye Rd., v decembru mesecu lanskega leta. Prvi Italijan Anton Ferriti, je bil zadnji teden obsojen v smrt na električnem stoki radi omenjenega umora. Policija je kmalu po umoru prijela vsega skupaj pet Italijanov, katere je obdolžila, da so umorili policista Bayne tekom ropanja. Drugi morilec, glede katerega se bo ta teden vršila obravnava, je star šele 17 let in je oče 18 mesecev starega otroka. Taki fantički hodijo okoli, ropajo in morijo. Pogumen prosekutor Gerald Pilliod, glavni policijski prosekutor v Clevelandu, je imel sinoči v neki dvorani na W. 25th St. shod. Po govoru je odšel iz' dvorane na-cesto in korakal proti svojemu avtomobilu, ko nekdo za njim zakliče: Hands up! Ko se Pililod ozre opazi nekega mladega roparja z nožem v roki. Toda Pilliod ni strahopetec. Roke jc res dvigni, toda tako, da je roparja zadel v nos, da se je slednji zvrnil po tleh. Ko je vstal ga je Pilliod ponovno pobil na tla, dasi je ropar potegnil revolver. In na mestu je bila tudi policija, ki je roparja prijela. Društvo Ribnica člani društva Ribnica št. 12 S. D. Z. imajo v petek 11. marca, jako važno sejo. želeti je, da se vsi udeležite seje. * $25,000 namerava angleška vlada potrošiti, da "dostojno" sprejme romunskega kralja Karla. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME 61X7 St. Clair Avenue _ Published dally except Sundays and Holidays SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. __Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. 1909, at the Post Office at No. 55, Tues., March 8, 1938 Profesor, ki se je premislil • Komunistična stranka nima za svoje člane samo pri-proste delavce, pač pa tudi inteligentne ljudi, ki so zašli v stranko, deloma iz radovednosti, deloma iz prepričanja, deloma iz dobičkaželjnosti. Takim inteligentnim komunistom pravimo v Ameriki "parlor communists" ali "pink communists." Njih delovanje v stranki komunisti izrabljajo v svoje namene. Tozadevno prinaša znamenita ameriška revija "Harpers Magazine" precc^zanimivo črtico, katero prinašamo našim čitateljem v pouk in razvedrilo. Piše nekdanji komunistični profesor Stuart Browne: "Ko se oziram danes nazaj, sem trdno prepričan, da sem ob pristopu v komunistično stranko, se smatral za mučeni-ka plemenite stvari. Na naši univerzi so nam znižali plačo za 35 odstotkov, učne ure so nam zvišali, in poleg tega je začelo časopisje z zlobno propagando proti profesorjem. Prepričani smo bili, da predsednik naše univerze tajno deluje, da uniči svobodo inteligentov. Ko smo se profesorji zbrali, da se posvetujemo o tem, sem se srečaltz nekim voditeljem komunistov. Začel sem govoriti na delavskih shodih in ne-nega dne sem se nagloma znašel v komunistični stranki. "Ko sem pristopil, sem bil prepričan, da skupna akcija vseh liberalcev pod vodstvom komunizma, je absolutno potrebna, da uničimo fašizem i rt, da se profesorjem ne nastavi nagobčnik na usta kot se to dogaja v Evropi. Moj komunistični prijatelj me je nekako prepričal, da sem postal svoboden mož, ne pa redovniški parazit. "Pri prvi seji so nas pridelili profesionalni edinici odseka industrijskih delavcev. Organizator nam je povedal, da je komunistična stranka razdelila Ameriko v 12 okrajev, in vsak okraj ima svoje sekcije, katerim načeljuje "agitprop." "Kaj je agitprop?" sem vprašal. "To je tovariš, ki ima načeljuje agitaciji in propagandi," je odgovoril organizator. "On preišče vašo teorijo, vam zapove, kaj morate čita-ti in skrbi za vaš inteligenčni razvoj." In tu se oglasi v kotu neki mal možic z brkami, ki je povedal, da je "agitprop." Spoznal sem v njem knjigovodjo neke trgovine s pohištvom v Brooklynu. Plačevali sem tam na mesečne obroke za pohištvo in vedel sem. da njegova inteligenca je nekako .primerna oni, ki jo ima oseba, ki izvrši s težavo osem razredov ljudske šole. In ta možic bo moj načelnik. Dobil sem naslov "kamerad," izročili so mi pravila stranke, in agitprop mi je razjasnil, koliko moram plačevati v stranko. Moja letna plača je znašala $3,600.00. V stranko moram plačevati $3.50 na teden. Poleg tega pa izredna ases-menta za "kameradie" v Rusiji in v Španiji. Kupiti sem moral tudi časopise, revije in pamfletQ, in enkrat na leto smo morali prispevati enodnevno plačo za "Daily Worker." "Tekom dveh let in pol, ko sem bil član komunistične stranke, sem moral plačati $900.00 asesmenta. Prisilili so me, da sem odpovedal počitnice in agitiral za komunizem, odpovedati sem se moral članstvu v več zgodovinskih društvih in odpovedati sem moral naročnino na več revij. Niti nisem smel kupovati knjig, katere sem želel. "Seje so se vršile na domovih kameradov, razven, kjer žena kamerada ni bila komunistka. Zalezovali so nas fašisti. Govorili smo pritajeno. Če jo kdo slučajno pozvonil, smo umolknili kot bi umrli. Tako sem preživel prvo leto, ne da bi moji ženi povedal, da sem "kamerad." Lagati sem moral, kadar sem, odhajal iz hiše. Imel sem le dva! večera na razpolago za mojo družino. Vračal sem se običajno ob treh zjutraj domov, kjer sem dobil ženo, ki je jokala." Mislila je, da lazim za drugimi ženskami. "Tedaj sem ji povedal, da sem se pridružil komunistom, j mak, Teden pozneje mi je rekla žena: "Če je stranka dobra za te-(omenil mimogrede, ker sva se be, mora biti tudi za mene. Če se moraš lagati in varati, la- oha spomnila na tistega čredni- Razgovor z našimi trgovci Piše A. Grdina Ko obiskujem trgovce, nanese tudi, da obiščem tudi kakega zasebnega pionirja, še jeseni sem oglasil pri švigljevih na 5818 Prosser Ave. in dobil petak za vrt. Obljubil sem, da se bom enkrat pozneje oglasil in bova s švigljevim očetom spravila na dan njegovo življenjepis. Pa sem oni dan stopil k njemu za kratek razgovor, še vselej, kadar sem se oglasil tam, sem dobil očeta za mizo v kuhinji. In miza tudi nikoli ni bila prazna. Kak firkelček ga imajo oče vedno pred seboj in ga počasi cu-kajo. "Zaslužil sem si ga, saj sem delal," pravijo oče. Kratkočasno je sesti k očetu za mizo. Takoj ponudijo kozarec, da se jim dela druščina. Vedno pa tudi toliko zanimivega povedati. Saj so v Ameriki že od leta 1907. švigljev oče so brat pokojne Ivane Setnikar. Rojen je bil v Gorčici, fara Preserje pri Ljubljani. Vas Goričice so sosedna vas rojstne vasi pisca teh vrstic zato mu je tam vse dobro znano Švigljev oče so me spomnili na nekega Rahtelovega črednika Rahtelova hiša je tik naše na Prevalju, ki je samo 15 minut od Goričice. Da pa omenjam tega črednika, je vzrok ta, ker je njegova povest tudi zelo zanimiva. Ta črednik je bil na nogah in rokah ves zvit. Stopala na no gah so bila obrnjena na znotraj da je moral dvigati noge drugo čez drugo. Tako je imel vse zvi te tudi roke in prste. Imel je pa trobento, na katero je znal prav imenitno zatrobiti, da ga je vse poslušalo. Ko se je zjutraj Danilo, je že zatrobil Rahtelov črednik koncem vasi prvo koračnico, znamenje, naj dekle in gospodinje pomolzejo krave, predno gredo na pašo. Kmalu zatem je zatrobil drugič. To je veljalo za one ki bi1 slučajno prvo koračnico zamudili. Tedaj je bilo »črednik kravam tudi katero zaplozal, da jim je bilo krajši čas. Pa kako je imel te naše krave naučene. Kadar je kateri čadi padlo v glavo po samostojnosti in jo je ubrala pi-oti prepoveda nim krajem, je črednik ostro zatrobil s trobento in krava se je takoj obrnila nazaj. To je absolutna resnica. Kadar je hotel zbrati čredo skupaj, da gredo na drugo pašo, jo je zopet spravil s trobento skupaj. Ta kravja armada je potem korakala po taktu trobente na kraj, kamor je hotel črednik. Gorje pa kravi, ki ni poslušala črednikove besede. Tisti jih je nametal, da si je zapomnila. Ce je umrl, kar najbrže je, naj v miru počiva. Bil je siro-kct malokateri. To sem gajva skupaj." Stranka jo je sprejela, sicer nekako sumljivo, toda agitprop je obljubil, da ji bo posvetil posebno vzgojno pozornost. "Pri prvi seji je žena nekako šaljivo omenila ogromne Stalinove brke. Globoka tišina je nastala v dvorani. "To je vojna, razredna vojna," je pozneje začel naš organizator, "in izdajale je kdor se šali z našimi voditelji." Ženai je umolknila. Kot svobodna Amerikanka je bila mnenja, da se lahko brez škode šali celo s predsednikom Rooseveltom." (Kone prihodnjič.) Kakor vse kaže, bo v letošnjih primarnih volitvah v Cuyahoga okraju polagano več važnosti na izvolitev precinktnih načelnikov kot na governerski urad in druge urade. To je prvič v zgodovini, da se polaga toliko važnost na precinktne načelnike. Do-zdaj so jih imeli politikarji samo za potrebno zlo. Vsak pes ima svoj dan. V Euclidu je začel izhajati nov ameriški tednik. Izdaja ga bivši pristaš župana Simsa. Zdaj ga pa ta zmiva, da kar cunje frče po zraku. Obeta, da bo prinesel še lepe stvari na dan o zadnji volivni kampanji. Kot že sedaj vse kaže, bo le prišlo na naše. ka. Saj so tiste čase služili švig ljev oče pri Peršinu in prav gotov odvezovali krave zjutraj, kadar je ta črednik dal povelje s trobento. Najprej je šel služit švigljev oče na Kožljek. To je vas nad Begunjami pri Cerknici. Služil je za pastirja pri Gašparjevih. Odtam je šel k Peršinu v Preva-lje, potem pa k Moharjevim v Goričico. Zatem je šel za dve leti za hlapca k Jernaču v Borovnico. Ko je bil star 21 let, je šel pa na Reko za Mike Setnikar-jem. Tam je delal polnih 23 let, do leta 1907, ko je odšel v Ameriko. Na Reki se je tudi poročil in sicer 18. maja 1890. Rekel je: "Zagledal sem se v Jozefico Mo-cele, ki je tam služila. Doma je bila iz Kočevskega okraja pri Ribnici. Kot sedemletno dekletca je bila prišla na Reko k teti." že na Reki se je namnožila fvigljeva družina hrabrih pev- cev in pevk, katere sedaj tukaj občudujemo in radi poslušamo. V družini je bilo šest fantov in ena dekle. švigljev oče so dospeli v Ameriko 16. aprila 1907. Tri meseca za njim se je dvignila na pot ostala družina. Rudy je bil najmlajši in poje menda najrajši. Najstarejša v družini je Josephine, poročena Maček, ki je vdova že 18 let. Moža ji je ubilo v tovarni ter je zdaj ves čas pri starših s tremi hčerkami. Prav dobro se razumejo med seboj. švigljevi so na Prosser Ave. že 25 let. Poleg Josephine, ki je najmaljši, so še: Viktor, Frank, John in Louis. Vsi so nadarjeni in navdušeni pevci in so dolgo let peli v cerkvenem zboru Lira. še v domovini so imeli Švigljevi svoj dom. Pred odhodom v Ameriko so pa vse prodali, da je bilo za pot v to deželo. Vkrcali so se na parnik v Reki. Prišli so sem 15. avgusta k znanemu Jožmanu na Spilker Ave. Odkar je v Ameriki, je zamudil samo 14 dni od dela in še tisto radi bolezni. Ob zadnjem novem letu, pa je opustil delo popolnoma in bo prejemal sedaj pokojnino, ki jo je tudi zaslužil po tolikih letih dela. Kar dolg čas mu je sedaj doma, tako je navajen dela. Zato ?a je pa žena podražila, rekoč: "Veste, siten je, siten! Vse mi po dvorišču raznese in vse moje vrtne naprave mi hoče razžaga-ti za drva." Oče so se pa prija-2110 nasmejali in sva ga stisnila še en kozarček. Na steni sem videl družinsko sliko, kjer je 29 članov družine. Slika je bila vzeta ob 40 letnici poroke švigljevega pionirskega para. čez dve leti bosta obhajala zlato poroko. Vsi jima iskreno želimo, da bi to dočakala pri la j boljšem zdravju. --o- Našim "čričkom" Cleveland (Newburg), O.— Veste, fantički in deklički naši, ko sem bil jaz v vaših letih, sem bil ves vnet za ptičke in vam bom tukaj povedal par stvari iz mojih otroških let, kako smo lovili ptičke. Jeseni leta 1909 smo šli od tukaj v staro domovino. Oče mi je delal pogum in mi obljubljal, da bo v stari domovini zelo prijetno, da bomo lovili ptiče. In res je bilo tako. Nastavil sem tičnico in vjela se je seničica. Ko sem jo prinesel v -lišo in ji odprl kletko, se je resica zaletela v okno in se ubila. I)h, kako je bilo meni hudo in kremžil sem se zanjo, dokler me ni oče potolažil, češ, da bova drugo vjela. In sva tudi jo. Pa ne samo eno, ampak dosti, pa še ščinkovce, štigelce in druge. Enkrat; spomladi sva šla z očetom h kolarju po kolo, da ga neseva h kovaču. Oče so nesli •colo, jaz pa železen obroč, da ga bo kovač nabil na kolo. Precej težko sem nesel v hrib. Ko pa prideva vrh hriha in se je pot obrnila nizdol, sem pa snel obroč z rame in ga zadrajsal v dolino. Pa komaj sem se dobro zavedel, je že bil obroč v Tomaževi dolini. Oče so se smejali, jaz sem pa zopet težko nesel obroč iz ograde. Kolo in obroč sva pustila pri covaču, potem se pa napotila po bližnjici proti domu. Pot je ps-jala skozi gozd. Oče se sredi gozda u,stavi in reče: "France, tamle gori so mlade veverice. ojdi gori, jih bova vjela." Res sem splezal na drevo in videl v gnezdu štiri mlade veveričke, tri sive in ena rumena. Pa so poskočile iz gnezda in precej dela sva imela, da sva končno vjela dve. A jaz sem hotel po vsej sili imeti še ono rumeno. Podila sva jih s smreke na smreko in končno sva mislila, da jo bova pa komaj pridejo blizu veverice, skoči ta na drugo smreko. Tudi 003 so mislili, da bodo lahko posnemali veverico', pa so pri tem lepo telebnili na tla. No, hudega ni bilo nič, razen to, da jaz veverice nisem dobil. Tega je že skoro trideset let in oče so najbrže nato pozabili, jaz pa še ne. Veste, otrok ne pozabi takih prijetnih stvari. Tako sva tisto pomlad vsako nedeljo brodila po gozdu in, iskala gnezda raznih ptic. In še danes, ko imam že blizu štiri križe na hrbtu, sem takoj pripravljen plezati na drevo, če vidim gori kako gnezdo. Zadnjič na pevski vaji čričkov smo ugibali razna imena ptičev. Gospod Julij nam je iz knjige pravil razna imena kri-latcev, mi smo ga ugibali, če jih poznamo, kakšne barve so, kje gnezdijo itd. Ko tako kramljamo, pa vzdi-hne tako bolj sam pri sebi g. Ivan: "Oh, kdaj bom vendar dobil tisti zaželjeni oddih, da bom šetal po tebi, tihi gaj domači, da bom videl vse čudo naših ptic!" Zastalo mi je za trenutek srce in tudi v meni se je dvignila želja, ki se bo najbrže težko kdaj izpolnila, da bi šli namreč tudi vi, naši črički takrat z gospodom Ivanom ,da bi videli tiste naše krilatce, ki menda niso nikjer tako lepi, kot v naši domovini. Bog ve, če »s bo kdaj ta moja želja izpolnila? Srečen bom, če se bo. France iz Doline, tajnik čričkov. -o- Dopis iz San Francisco San F r a n cisco, Cal.—Pred kratkim sem dobil pismo do nekega rojaka iz države Indiane. On je čevljar po poklicu. Vprašuje me, kako je kaj tukaj podnebje. Dotični bi rad prišel sem radi zdravja. Odpisal sem mu takoj, saj dobro poznam ta kraj, kjer se nahajam že zadnjih sedem let. če pride, mu bom pomagal dobiti kako delo ali pa prostor, kjer bi odprl poprav-ljalnico čevljev. Tukaj imamo zadnjih par tednov vedno dež. Ta šment mi je vzel polmesečno plačo. Vsak dan sem se zglasil tam, kjer delamo, pa vselej so nas poslali domov. Tako me sedaj zelo skrbi, kako bom spravil skupaj vsaj $1^)0, da pridem v Cleveland na obisk tje enkrat koncem maja. Ko pridem tje, vas bom tretal, posebno pa Jakca, ki tako zanimivo piše v svoji koloni, zlasti sedaj od Ribničanov. Tudi jaz sem ribniško saj me, se reče Sodra-žan. Pri nas smo delali rešeta in rajte, pa sita. Tako robo mam napraviti, da vodo držijo. Takih stvari ne znajo v Ameriki tako trdno napraviti kot mi Ribničani. Jaz bi rad napravil kako tako stvar za svetovno razstavo, pa ne morem dobiti pripravnega lesa tukaj. Veste, ni vsak les za to. To pa vemo samo mi Ribničani, kaj ne? če bi bil kje na farmah ali blizu kake šume, bi se že kaj dobilo. Sprejmite vsi skupaj lepe pozdrave, Frank Zaje 134 Clementina St. -o- PROŠNJA Velike Poljane, 23. januarja. Društvo za elektrifikacijo, župnije Velike Poljane, Dravska Banovina, Jugoslavija. Vsem rojakom župnije Velike Poljane, kakor vsem, katerih se mladostni spomini vzbujajo na prijazno cerkev Sv. Jožefa, ter vsem častilcem tega velikega priprošni-ka! Domovina gre z duhom časa naprej. u r e s n i č u j e se načrt Kranjskih deželnih elektran, da dobi tudi oddaljena gorska vas električno razsvetljavo in električno moč za gospodarstvo. Tudi za našo vas je delo v teku, za glavni tok in omrežje, za katerega mora prispevati vsak posameznik, poleg svoje privatne razsvetljave, katera je zade- Skupna zadeva pa je naša farna cerkev sv. Jožefa, za katero je proračun le za notranjo razsvetljavo določena svota, deset tisoč dinarjev, kar je za naša razmere dosti, iu ker je mala fara, nas je malo, gospodarske razmere za kmeta pa so težke, ket so bile od nekdaj, ker smo cbremenljeni in nam je težko kriti stroške, zatorej se obračamo do dragih rojakov v Ameriki, da nam po možnosti priskočijo na pomoč. Znano nam je, da tudi v Ameriki ni vse dobro, in so delavske razmere slabe, ali vseeno je srce naših rojakov usmiljeno in pomagajo, kolikor pač morejo, da pomagajo olajšati breme v domovini, ki težko krijejo tekoče stroške. Pooblaščamo in .prosimo našega rojaka in vaščana, Štefana Pirnata, da nam pomagate za dosego načrta, da moremo primerno opremiti naše svetišče z elektriko.' Vse denarne prispevke bo upravljalo sporazumno z g. župnikom, ustanovljeno in od oblasti potrjeno društvo. Društvo za elektrifikacijo župnije Velike Poljane, in. bo nabrani denar porabljen le v ta namen. Za vsak najmanjši dar, se Vam zahvaljuje odbor. Peterlin Janez predsednik: Gregorič Franc podpredsednik; Andoljšek Alojzi, Andoljšek Matej, Novak Jernej, Prijatelj Janez. Dr. za Elekfrifikacijo č. g. župnik, župni urad Velike Poljane. (PEČAT) DODATEK: Cenjeni rojaki: Kot razvidno v zgoraj označeni prošnji, katera je poslana na mene iz domovine Jugoslavije, in ker vidim, da je pomoč nujno potrebna, zatoraj sem se odločil, da po možnosti podvze-mem korake in zgoraj navedeno prošnjo priobčim v naših časopisih. Uhajajo mi spomini na mla-deniška leta, da kot organist in pevoivodja cerkve sv. Jožefa, kako svečano so odmevali akordi cerkvenih orgel in kako je verno ljudstvo vzradoščeno prihajalo k maši na Vel. Poljane, ne samo farani, pač pa tudi so-farani iz okolice, Ribnica, So-dražica, Sv. Gregor, Velike Lašče in Dobrepolja. Rojaki, sedaj tu v Ameriki brez dvoma vam uhajajo spomini na domovino in kot vidite v označeni prošnji, upam, da se boste tudi1 vi po možnosti odzvali za prispevke, da se pomaga potrebnim, za uresničenje načrta za elektrifikacijo. Ker pa meni čas ne dopušča, da bi obiskal rojake, sofarane in farane, zatorej kdor ima voljo, mu je dana prilika za odziv, ako vam osebno ne dopušča čas, položit dar na pooblaščeno mesto, imate priložnost, poslati pismenim potom, bodisi iz Cle-velanda, O. ali iz drugih ameriškim držav, in male vsote, še sprejmejo tudi v ameriških poštnih znamkah. priložite vaše ime in naslov ter okraj, in od kje ste doma iz starega .kraja, ker ko ,bo nabrana prilična vsota, bodo objavljena vsa imena darovalcev v naših dnevnikih ter poslana na j Odbor za elektrifikacijo na Ve- IZ PRIMORJA —Postojna. — Umrla je Margareta roj. Srebotnjak. —Trst. — Samski davek je sedaj tako določen: samci od 25 do 30 leta plačujejo 115 lir, od 30 do 55 leta 155 lir in od 55 do 65 85 lir. —Gorica. — V delavnici mizarja Emila Juhe je nastal P°" žar, ki1 bi mu kmalu uničil vse imetje, da niso prišli gasit silci. Škoda je precejšnja. —Gorica. — Zopet so se v kratkem času dogodili dve smrt" ni nesreči. V gozdu pri Gorici Je Ladislav Devetak, star 14 H našel granato, katero je hotel odpreti. Eksplozija mu je zadala smrtne rane. Franc Strga1"' star 46 let, iz Grgarja, je pri panju zadel na granato, ki Je eksplodirala in ga smrtno ranila. .—Lokavec pri Ajdovščini. "" 35 letni voznik Friderik KomP3' re je padel zaradi močnega P1"6' tresa voza tako nesrečno na tla* da si je zlomil hrbtenico. ^ smrtno nevarnem stanju so & pripeljali v bolnišnico. —škocjari. — V tržaško bolnico so odpeljali Šajna Josip8' ker si! je pri padcu zlomil leV° roko. J —Tolmin. — Aretiran je 66 letni Ivan Rutar, ker so 11111 našli pri hišni preiskavi sta1"® vojaško puško, za katero ni i®5® predpisanega dovoljenja. Iz vzrokov je bil aretiran Pičulin iz Srpenice. —Trst. — Umrli so: Mik0' vd. Blažina, Gorčic Amalij3' Kmet por. Frausin Marcel®' Prelc Marija vd. Jakulin, Živ'lC Andrej, švagel Viktor, AmaliJ* Golob. --Trst. — Vojak Rudolf šič iz Trsta je padel v pre pa"' ko je gasil požar v bližini ^ torija Veneta. Dobil je poskok be po vsem telesu. :—-o—T-- Japonska vlada išče prij3' teljstva z Ameriko Tokio, 5. marca. Japonski O1'" nister za zunanja dela Hirota J® včeraj izjavil, da je v stal'1' stikih z državnim tajnikom Ze ' držav, in da bo šla Japonska skrajnosti, da ne razžali države. "Dokler se razumel"10' je dejal Hirota, "ne bo prišlo o nobenih incidentov med Japo'1' sko in Zed. državami. (e verjamete al' pa Prosilec za državljanstvo de pred sodnika, ki je edina s{ na tem svetu v takem slučaj* Sodnik vpraša prosilca: „ "Ste bili že kdaj kaznovan1 ■ "Da, gospod sodnik!" "Oho! Kaznovani ste bili j/^ pa ne bo dobro za vaše držilV Ijanstvo. Amerika namreč 11 mara zločincev za državlja'1® Pa povejte, zakaj ste bili k»zn° vani?" "Nekoč sem prejel pismo, _ katerega je bi! prijatelj P°za prilepiti znamko. Moral -se, plačati dva centa kazni za to. 'Sem A slišal, da si se ožen11' Kakc si pa kaj zadovoljen v konskem stanu?" "O, prav dopade se mi, P0^ bno še, iter moja žena 111 pravljivka. Nobene nove ne zahteva, v kino ne sili m like Poljane, kjer bodo shranje-1 dei0 sama 0pravi." župnijske cerkve dobila. Oče splezajo na smreko,Iva posameznika. na v arhivu sv. Jožefa. p Toraj, kdor izmed rojakov ima spomin na domovino in ima voljo za pomoč, to lahko stori, ako sc zgh's; v uradu, ali pa, ako hoče poslati potom pošte na naslov: Steve F. Pirnat, c/o. August Kol lander, 6419 St. Clair Ave., Cleveland, O. "Kako dolgo čen?" "Jutri bo tri si pa ze dni.' A por0' jočit' osta' PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE '1' 'l1 "l1 it1 rt? 'I1 't' 'j? ^ ^ rt' ^t* rt* fi* 'i' "i141 ^ rt* ^ 41 "Ali ti žena kaj pise s nic?" . . j. "Aha, ravno včeraj mi Je sala." "Koliko časa pa misli se ti tam?" ,-i r, ča- "Piše, da bo ostala toliko sa, da mi bo postalo dolg ca* "In kaj si ji odpisal. , "Pisal sem ji: Ljuba časi so preslabi, da tu n ottati tako dolgo." KRIŽEM PO JUTROVEM To utrnil« liTlnlki K. Kar« P&1 sem namreč v Strumici prositi vest, da smo neran-1Vl> da nam nobena krogla ne le do živega. S preprostimi vličnimi sredstvi in z nedol-^ sleparijo sem tudi "doka-našo neranljivost. Zavali sem se hotel pred krojni Aladžijev, ki sta čakala . v zasedi med Strumico ? ^adovičem. Res sta nam , adžija. nasedla, nista stre-Jala- Manah el-Barša pa je bil e\'eren Tomaž, sam se je ho-e Prepričati, ali mi krogla es ne škodi. Zato je tisti večer 5°skusil. mislim," je menil Halef, , a samo poskusil. Videli ,S,° nas skozi okno pa sklenili, ® te spravijo s poti. In Ma- el-Barši so naročili, da te ker bi se bil rad pre- ! ali je res tvoja glava irsa ko njegova krogla. Pa da bi te bili vseeno na- tudi če bi ne bil pove- ,aI Manah el-Barša svoje po-bof- "da '^e želje.' '"Najbrž." 'Torej dalje! Skočil sem z la in se spotaknil ob neki Palici ali kaj je že bilo. Padel seijjn , '^anah el-Barša puška je j a- Izbil sem mu jo s strelom lr°ke, njega pa je sunila pu-ka Po tleh." v Vsekakor je bil za nekaj !asa nezavesten, sicer bi ne bil |.al(al pod oknom na mene. Neboma sem se seveda pobral !n skočil za > njim. Pri dvori-li°nih vratih sem ga spoznal in ^zakričal, kdo je." ^Tudi sam sem ga spoznal." .''Bežal je, kot da gori za !1J'm> Pa ostal sem mu za pe-Spotaknil se je in padel. 1Sem se mu utegnil več umakni. Preblizu skupaj sva bila, adel sem črez njega. Ko j se Je((8Pet pobral in zbežal." "Neumnost! Tebe bi bil mo-^ zgrabiti!" v."Seveda! Ti lopovi se k sre-Cl znajo pretepati!" ''Kdo pa je nato streljal? 1 i V" "^a. Izdrl sem pištolo, še ko se pobiral od tal. Žal sem ?treljal v teku. Da sem obstal u ^irno meril, bi ga bil zadel. Ur- -- t> - w — J --- °ja pištola nese daleč. Ne 'om več tako neumen!" Omar je prišel z obvezami. "Zunaj pod oknom leži Ma-, h el-Barševa puška," mu je Halef. "Pojdi po njo!" "Rad bi čul tvoje poročilo." "dočakal bom." .^mar je prinesel puško. Ko- Wt0 tju sta je bilo razklano in na us-se je dobro videlo, kam , "darili moji krogli. Manah ~^arša je dobil vsekakor sil-krepko zaušnico. Ni čuda, (iSs je onesvestil, j "pa ni nabita!" je menil Ha-i« si brisal kri z obraza, le streljal!" K"Seveda! Skoraj obenem z ^oj." ^ 'Torej je tvoja krogla od-n a njegovo puško kvišku in JeSova krogla mora tamle v tičati ali pa v stropu." to- ko je posvetil. Res so na-l ' v steni trdo pod stropom >jo, ki jo je zvrtala Manah ^Barševa krogla. Izgrebli smo "Tale bi ti tičala v glavi, good t» - - • J bij 0 je pravil Očko. "Ce bi V; 0 pravem času opazil ce-^ te posvaril." Življenje si mi rešil!" Vnosen sem na to! Toliko Co storil zame! Rešil si Zeni-131 rok Ibrahima! Sem vsaj m ,t0^lenkost ni bila, kar si r,„.Vll> Očko! Prisrčna hvala, 4'Matey i" V, ^kar se mi ne zahvaljuj! ak dr JOŽE GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU S„za tebe nekaj malega sto- Hi ki Ati\}* mrtev. Kako ti je ne-Pl'išl0 na misel, da si stre- rug bi bil na tvojem ljal na njegovo cev? Zakaj pa se nisi umaknil? Rešli bi se bil." "In krogla bi bila zadela tebe! Meril je in trenutek pozneje je tudi sprožil." "Torej si streljal, da bi mene rešli — ?" "Da. Poiščimo še moji dve krogli! Odbili sta se od cevi in zleteli kvišku. Poglejte gori na rob okna!" Res so ju našli v mehki, na solncu posušeni opeki, trdo drugo poleg druge. "Tudi tile dve si vzame s seboj za spomin na nocojšnji dogodek!" je pravil Očko in vtaknil krogli v žep. "Pripoveduj dalje, Halef!" Halef je pripovedoval. "Spoznal sem torej Manah el-Baršo in planil za nj'im. Dohitel sem ga in ga zgrabil za suknjo. V silnem skoku se .je pognal na stran in se mi iztrgal. Padel sem. Topot je bil pametnejši. Vrgel se je na mene in me zgrabil za vrat. Izdrl sem nož, da bi mu ga od spodaj porinil med rebra. Tedaj pa je prihitel od nekod še eden. Kdo je bil, ne vem, pa jutri bi ga ko j spoznal, ker sem mu potegnil nož po obrazu. Vsega sem mu raz-rezal, izpustil me je. Pa je vzel pištolo in mi jo pomeril v glavo. Kri mu je menda zalivala oči, ni dobro videl, rekel je: 'Manah, dobro ga drži!' In Manah me je res pošteno prijel. Ležal sem z obrazom v obrnjenim v stran, nastavil mi je cev na sence. Brž sem krenil glavo in tedaj je sprožil. Bilo mi je, kot da me je kdo z žarečim železom potegnil po čelu pa zbral sem vse moči, da bi se jima iztrgal. Nož sem izgubil, trdo sta me držala, eden za vrat, drugi za noge. Mahoma sta odnehala. Eden je zaklel, nekdo ga je pograbil cd zadaj." "Tisti sem bil jaz!" je pripomnil Očko. "Prijel sem ga za vrat, pa prenaglo in prenerodno. Iztrgal se mi je in zbežal." "Da. In medtem je že tudi Manah el-Barša zbežal. No, hvala Allahu —! Mislil sem že, da mi je odbila zadnja ura! Sape mi je primanjkovalo in gotovo bi me bili obvladali, da nisi prihitel!" Res sva oba s Halefom gle-daia smrti v obraz, pa bila v istem hipu že tudi oba rešena. V takih usodnih trenutkih človek seveda ne utegne opazovati svojih čuvstev, pa čuden, neznan strah ga spreleti, ko je nevarnost mimo in ko misli nazaj na njo. K sreči pač milijoni ljudi nikdar v življenju ne doživijo takih trenutkov. Obzevali smo Halefu rano. Nič hudega ni bilo, kvečjemu brazgotina bi se mu poznala. "Spet si si priboril novo znamenje svojega junaštva, ljubi Halef!" sem ga hvalil. "Kaj poreče Hanne, žena vseh žen in cvetlica vseh cvetlic, ko ji boš kozal te spominke na svoja slavna dela?" "Rekla bo, da sem se boril za svojega gospoda, ki ga ljubim in ki ga tudi sama ljubi. O, kaj vse ji bom vedel povedati —! Malokdo bo pač med sinovi Arabcev, ki bi bil toliko sveta prepotoval, ki bi bil toliko videl in doživel kakor midva! In ko bom . . . Pa čuj —!" Iz daljave je prihajal glas kakor bodeče sikanje mušic. Vse močnejši je bil glas in kmalu smo ugotovili, da^ ču-jem bojni gl^s pozavne. Črna vojska zbiganska se je vračala. (Dalje prihodnjič.) Potem so orožniki in garda rimskih meščanov. Od bronastih vrat naprej se pride do lepega Damazovega dvorišča, nato po lepih stopnjicah do klementin- j ske dvorane, kjer je poleg te j konzistorijalna dvorana, kjer j papež zbira kardinale k posve- 1 tovanju. Od tam se pride v slavno sikstinsko kapelo, kjer se često vrše velike slavnosti, kakor v cerkvi sv. Petra. To kapelo je dal postaviti papež Sikst IX. leta 1437. Kapelo so imenitno okrasili slavni umetniki. Med njimi Michelangelo, ki je naslikal "Poslednjo sodbo." Tudi tu je umetnik pokazal svoj talent, ki je neprekosljfv. Nato so prekrasne dvorane, kraljevska in vojvodska. Tu v tej se vrše avdijence pri sv. Očetu. Od tam se gre na prekrasno dvorišče Belvedere, nato v prebogato vatikansko knjižnico, ki ji ni para na svetu. Tu so shranjene vse vrste knjige najstarejše dobe in potem naprej. Tu hranijo knjige in dokumente, ki so zgodovinske važnosti, ter neprecenljive vrednosti. Od tu dalje se pride do vatikanskega muzeja, kjer hranijo vsakovrstne starinske predmete, ki so velike zgodovinske važnosti. Tu so poleg poganskega Rima zastopane visoko kulturne Atene. In to zlasti v starinskih kipih in drugih umetninah. Hodil sem iz enega prostora v drugega, ter se divil umotvorom najbolj slavnih umetnikov. Zlasti so me zanimale prekrasne slike Rafaelove, Michelange-love in drugih. Ko človek ogleduje te dragocene zbirke Aten in Rima ter dela slavnih umetnikov ter bogate arhive, se šele prepriča, kako prebogat je Vatikan na vsem tem. Kar nehote vzklikneš: Tu ni samo sedež in pa središče katoliške Cerkve, pač pa je tu tudi središče umetnin in predragocenih starin! Pa pravijo, da je katoliška Cerkev nazadnjaška, pa mračnjaška ter kot taka nasprotna znanosti in kulturi. No, to pač trdijo taki, ki sami nimajo pravega ali pa sploh nobenega pojma o resnični kulturi in umetnini, za katero je katoliška Cerkev stremela in jo podpirala. To prav nazorno priča Vatikan s svojimi prebogatimi zbirkami in nedosegljive umetnine. Na razstavi katoliškega tiska v Vatikanu. — Slovenci odlično zastopani na razstavi. — Srečanje z odličnimi rojaki. — Ave Maria na razstavi v Vatikanu. — O pomenu katoliškega tiska. Ker je bila tedaj v Vatikanu razstava katoliškega tiska, šel sem, da si jo ogledam, kar se v prvi vrsti tudi spodobi, saj se je od strani katoliške Cerkve toliko žrtvovalo, da se pokaže vsemu omikanemu svetu, predvsem seveda katoliškemu, kakšno časopisje in kakšne knjige res vodijo k pravi kulturi. Sam. sv. Oče papež Pij XI. je odkazal ogromni prostor na tleh svobodnega Vatikana, ter potem nadziral ogromno delo, ki je sijajno uspelo. Vstopnico na razstavo sem si kupil že preje in cena za to velikopotezno razstavo je bila tako nizka, borih 5 lir, s katerimi si je bilo mogoče ogledati vse. Kdor je bil na kaki razstavi, na primer v Chicagu in potem v Clevelandu ali morda drugod, ve kaj se zapravi na razstavi in je treba vsako stvar, kije količkaj vredna še posebej plačati. V skoro slehernem paviljonu skušajo, da i z pre.saj o iz ljudi denar, ter potem za to pokažejo prav kako malo ali nič vredne stvari, a dosti pa nemoralnih. Tako se gre na takih razstavah le za denar. Ne tako v Vatikanu. Tu ni bilo nobe- nega obiranja. Stopil sem v obširne prostore, ki so bili nalašč prirejeni za to razstavo. 69 velikih dvoran je bilo pripravljenih za to epohal-no, res kulturno razstavo, v kateri je bilo zastopanih okrog 50 držav in kekako tako število raznih narodov, kjer so razstavili ves katoliški tisk, stari in novi, preprosti in učeni. Tu so bile knjige, brošure, listi: dnevniki, tedniki, mesečniki in vmes toliko podučnih stvari, da je ta razstava v kulturnem pomenu nakrilila čikaško in cleveland-sko. Videl sem obe ti dve in videl sem vatikansko. Res, da tu niso bili razstavljeni razni moderni stroji in druga veletrgov-3ka reklama kot so drugod. Tega res ni bilo. Sicer pa stroj ni kultura, stroj meče ljudi ven na cesto, ter tako zatira delavstvo, ki z obupom gleda v temno bodočnost pri misli, ko bo mesto človeka vse opravljal le stroj, a delavec pa brez vseh sredstev predan na milost in nemilost trdosrčnega kapitalizma, ki si kupiči bogastvo v veletrgovini in industriji, v kateri ne rabi več človeka, pač rabi le stroj. Tudi tistega nemoralnega šun-da, ki je povsod na drugih razstavah, ni bilo tukaj. Tukaj je bila razstavljena res le kultura, bilo je razstavljeno to, kar vodi človeka k res pravi kulturi. V prvih dvoranah vidim vse človeštvo po raznih delih sveta, razdeljeno v statistiki, kjer je bilo tako prepričevalno predstavljeno, kje in kako ljudje žive, kakšne vere da so. Vsak narod, vsaka država je bila natančno označena, kako stoji v kulturi in kakšne vere so, vse določno pojasnjeno v številkah. Koliko je poganov, Bramanov, Budistov in drugih, dalje koliko je Mohamedancev, potem kristjanov kot pravoslavnih, protestantov in raznih drugih verskih ločin. Med temi seveda tudi katoliška Cerkev, ki izmed raznih krščanskih ver zavzema prvo mesto. Kar se pa tiče kulture, to prednjači pa vsem veram. To pa prav nazorno kažejo številke in slike, ki so strogo znanstveno opredeljene. Treba je namreč vedeti, da vatikansko razstavo niso obiskali samo katoličani, ampak drugoverci. In če ne bi bilo vse strogo natančno, to bi bila kritika. Zato je bila razstava urejena res tako, da. so si jo mogli ogledati učenjaki raznih drugih ver. Skratka, odprta je bila vsem kritikom. Videl sem kraje, kjer med divjaki in drugimi pogani delujejo katoliški misijonarji, kjer često tvegajo svoje lastno življenje, da rešijo te tako zapuščene reveže, kjer jih uče poleg verskih resnic tudi kulture in pa pravega človeškega življenja. Predvsem je bila razstava, posvečena katoliškemu tisku. Hodil sem iz ene dvorane v drugo ter gledal vsakovrstno časopisje in knjige. Skoro slednja država .je imela svoj lastni paviljon. Izredno bogat je bil belgijski paviljon. Tu je bilo toliko raznega imenitnega tiska, da človek kar strmi. Ogledal sem si francoski paviljon, ki je bil zelo lep. Nato nizozemski, avstrijski, madžarski, italijanski, španski in tako naprej. Mene je predvsem zanimalo videti paviljon Zedinjenih držav in pa jugoslovanskega. Naj prvo sem dobil paviljon Zedinjenih držav, ki nikakor ni zaostajal za drugimi. Prekašala sta ga le belgijski in nizozemski. Drugače pa je bil kaj odličen in bogato založen. Cleveland je bil zastopan z Universe Bulletin-om. In kot sem videl,, elevelandska škofija ni skoparila s svojim ča sopisom, ker ga je bilo tam precej raznih izvodov. Potem sem pa stikal za našim slovenskim časopisjem v Ameriki. Vse razne narodnosti sem našel ondi, samo slovenskega nič. Kaj je temu bilo vzrok, ne vem. Zatem sem poiskal pa še jugoslovanski paviljon. Tu je bil pa slovenski, hrvatski in pa tudi srbski, seveda katoliški tisk. Z velikim veseljem sem opazil kar na prvi pogled, da Slovenci glede katoliškega tiska visoko nad-kriljujejo Hrvate. Ljubljana visoko nadkriljuje Zagreb. Tukaj pa klobuk doli pred slovenskim narodom! Majhen je ta naš slovenski narod, ampak ko sem pregledoval paviljone in štatistike drugih velikih narodov ter jih primerjal slovenskemu, sem pa videl, da je naš narod kulturno zelo bogat. Napram tako malemu številu naroda, pa toliko različnih listov in knjig. To je pa našemu narodu v ponos. Ta naš mali, preprosti pa pošteni slovenski narod, ki se v potu svojega obraza peha in trudi po kmetijah in raznih delavnicah, si pri vseh skromnih, da, pičlih dohodkih pritrga, od ust takorekoč, da si naroči ta ali oni katoliški list in tudi po več, ter se v nedeljo, ko pride iz cerkve, vsede za mizo pa čita Domoljuba, ta ali oni tudi Slovenca, za njim Bogoljuba, Glasnik Srca Jezusovega in druge podobne mesečnike, ki mu kažejo pot k res pravi duševni izobrazbi, mu kažejo pravi in končni cilj proti srečni večnosti. Ni zastonj naša Slovenija tako posejana z lepimi cerkvicami, kjer si narod išče utehe. In ker se ljudje, kot dobri katoličani, zavedajo važnosti katoliškega tiska, ga tudi kot takega podpirajo, naročajo in bero. Še sedaj se spominjam. ko so šli oče nekoč v župnišče, da plačajo Mohorjeve knjige in pa Domoljuba', pa pravi g. župnik: "Oče, ravnokar je izšel nov list, Bogoljub se mu pravi, zelo je zanimiv in pa podučen, dajte naročite ga še vi, bo družina zelo rada čitala in jaz sem prepričan, da vam bo všeč." Oče malo pomislijo in dasi je denarja zelo pičlo hodilo, sežejo v žep in plača.io še Bogoljuba, ki je bil od tedaj stalni gost pri hiši. Ko se ga je prav temeljito prečitalo, pa hajdi v skrinjo ž njim in strogo sem pazil, da se kaka številka ne izgubi. Predno sem šel v Ameriko, so bili še vsi tam spravljeni, prav od prve številke. Tako se je širil in hranil katoliški tisk po kmetih. Zato sem bil prav vesel, ko sem zagledal tega starega znanca na častnem mestu vatikanske razstave. Poleg so bili Glasnik Srca Jezusovega, Kraljestvo božje, Odmev iz Afrike, Katoliški misijoni in nebroj podobnih pa zelo poučnih listov. Seveda je bil tam častno zastopan Slovenec, potem Domoljub. Na steni vidim slike naših katoliških pisateljev. Zlasti sta vzbujali zanimanje dve veliki sliki, prva nadškofa dr. A. B. Jegliča, druga pa dr. Ivan Ev. Kreka. No, če kateri od slovenskega naroda na polju katoliške literature zasluži tega priznanja, to sta brez dvoma ta dva. Nadškof Jeglič po mnogih lepih knjigah in brošurah, s katerimi je tako obogatil svoj narod. Dr. Krek pa z monumentalnim delom Zgodbe sv. Pisma in še mnoga druga dela. Dalje sem videl tam sliko znanega pisatelja in župnika Fran S. Finžgarja, ter razne druge slike in pa velik zemljevid jugoslovanske države, ter prav razločno in jasno raztolmačeno, kar se tiče prebivalstva in pa katoliškega tiska. Prav zanimiv in pa lep je bil ta jugoslovanski paviljon, v katerem so bili Slovenci res tako imenitno zastopani, da sem bil jaz prav odkritosrčno vesel. (Dalje prihodnjič) 100 oseb ubitih v zrakc-plovnem napadu Barcelona, 5. marca. Zrako-plovci nacionalistov so včeraj z bombami napadli vas Alcaniz na aragonski fronti. Poroča se, da je bilo pri napadu ubitih najmanj 100 civilistov. V Barceloni so sinoči uprizorili prvo cpero, odkar se je pričela civilna vojna na Španskem. Tekom predstave so se pojavila vojna letala nacionalistov, ki so začela metati bombe nad mesto. Vse luči v mestu so ugasnile in tudi operna predstava je bila prekinjena. Iz Hendaye, Francija, se poroča, da je tisoče vojakov zapustilo vladno armado in se pridružilo nacionalistom. Preveč kraljevih obiskov pri Rooseveltu Washington, 7. maja. Predsednik Roosevelt si je včeraj vzel dolg počitek. Pretekli četrtek, petek, soboto in v nedeljo je imel precej kraljevih gostov. Najprvo ga je obiskal sultan države Muscat in Oman, kateremu je tako ugajalo v Beli hiši, da je prišel še enkrat. V petek so dospele tri sestre albanskega kralja Zoga, katere je imela Mrs. Roosevelt v oskrbi, toda so se v nedeljo zopet oglasile v Beli hiši. Ker enaki kraljevi gostje ostanejo več ur v Beli hiši, seveda predsedniku ni nič kaj prijetno, toda narediti mora prijazen obraz. Kaj misli pri tem, ni nikjer zapisano. Anglija ima ladje, denar, toda je brez moštva London, 7. marca. Anglija, ena najbogatejših dežel na svetu, ima dovolj bojnih ladij, več kot katera druga velesila na svetu, ima denarja v obilici, toda nima potrebnega moštva, da bi napolnila z njim svoje bojne ladje. Vsak, teden sicer se priglasi t o tins vojaških novincev za mornarico, toda vse premalo za številne nove bojne ladje, katere gradi Anglija z vso naglico. Po-uadka angleških vojnih ladij znaša danes 134,000 mož. potrebovali bi jih pa najmanj 240,-000. V Angliji bodo letos spustili v morje 25 novih torpednih rušilcev, katerih vsak ima 120 mož posadke, štiri križarke, ki potrebujejo vsaka 700 mož, 18 submarinov, tri oklopnice, itd. Ljudje se le neradi prijavljajo za delo v vojni mornarici. ZAHTEVAJTE UNIJSKI ZNAK Delavci, trgovci, društva, zahtevajte na vseh svojih tiskovinah unijski znak! Delavci, poglejte vsako t i s k o vino, če nosi unijski znak, in če ne, zavrnite jo, ' ker tiskovina brez unijskega znaka je prišla iz skebske tiskarne, kjer se ne plačuje delavcev, da bi pošteno živeli! Zahtevajte unijski znak v svojo lastno korist in zboljšanje delavskega položa-ja! Mussolini se poganja s Haiie Selassijem Rim, 5. marca. V političnih krogih se trdovratno vzdržujejo vesti, da se Mussolini pogaja z abesinskim cesarjem Haile Sel-iasijem glede Abesinije. Mussolini bi rad videl, da mu Selassie odstopi Abesinijo in v zameno bi ga Mussolini imenoval za vladarja velikega dela Abesinije, toda Selassie bi bil podvržen odredbam laškega podkralja v Abesiniji. Imel bi enak čin, kot g;, imajo danes indijski princi v Indiji pod angleškim pokroviteljstvom. maiJMLAŠT Sveže in dobro! Pri nas dobite sveže jetrne in krvave klobase po 5c komad. Novo domače kislo zelje po 8c ft. Se priporočam. Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave. Priporočilo Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem zopet začela s šivanjem na domu in se rojakinjam prav toplo priporočam za vsakovrstna šivalna dela. Delo je čisto in točno in cene zmerne. Oglasite se na 15311 School Ave. (Mar. 8. 15.) Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Kranjsko-Slovenska©} Katoliška Jednota Ustanovljena, 2. aprila 1894. inlcorporirana 12. januarja 1898 v državi 'JUnois, s sedežem v mestu Jollet, Illinois. POSLUJE 2E 44. LETO Glavni urad v lastnem domu^ 508 No. Chicago St., Joliet, Illinois SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%. K. S. K. Jednota ima okrog 35,000 Članov in članic v odraslem in mladinskem oddelka. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186. V Clevelandu, Ohio je 16 naših krajevnih društev. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42_letnega obstanka nad $5,900,000.00. GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!" Če se hoče,'s zavarovati pri dobri, pošteni in solventnl podporn. organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer št lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in -onemoglosti. K S. K. Jednota sprejema v svojo srsdo člane in članice od 16. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine. V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. sc otroci lahko zavarujejo v razredu ' A" ali "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo I5c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden,. Asesment primerna nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja. člani lr. članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini. IjTad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentev. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član In članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti. kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporn! organizaciji, ustanovite ga; treba 1e le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Z an ft-daljnn pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JUSU ZALAR, 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. mmmmmmmim tevifyayi rvažvi rTatvi r7«v) rv^va r/"^: r^Si vedno najprej pogledajo Ameriški Domovini in potem gredo kupovat k trgovcu, ki v tem listu oglašuje. Trgovci, zavedajte se nakupovalne moči sloven skega naroda in oglašujte svoje blago AMERIŠKI DOMOVINI Izplačalo se t)am bo! In ne bo minulo še osem dni, ko se mi bodo začeli umikati najstarejši prijatelji, kot da se ne bi zavedali, da je častno služiti pravici. Spremeniti bom moral stanovanje, izbrati si bom moral drugo ime." , Stari mož je skoro jokal, tako neprijetno ga je dirnilo ime Gerdy. Daburon je bil skoro gin j en. "Potolažite se, dragi Tabaret," reče sodnik. "Jaz bom že uredil vso stvar tako, da vaš adoptirani sin, vaš Benjamin, ne bo zvedel ničesar o tem. Prepričati ga bom ' znal, da .sem prišel do pisma, ko sem pregledoval listine vdove. Stari mož ves ganjen prime sodnika za roko in jo pritisne poln hvaležnosti na svoje ustnice. "Oh, hvala, tisočkrat hvala, gospod! Prosim vas sedaj le, da smem biti navzoč, ko se izvrši aretacija. In z veseljem želim pomagati tudi pri preiskavi." "Saj sem že pričakoval, da me boste prosili za to, Taba-ret," reče sodnik. Svetilke so obledele, ko se je začelo zunaj daniti; iz daljave je prihajal ropot vozov, ki so vozili proti tržnici. Pariz je vstajal. "Nobenega časa nimam več," l-eče Daburon, "ako želim, da se vse redno in točno izvrši. Nemudomu moram dobiti cesarskega prokuratorja, ga zbuditi, ako bo potrebno. Iz njegove hiše grem direktno v ju-stično palačo, in dobili me boste v moji pisarni še pred osmo uro. Gospod Tabaret, tam boste dobili nadaljna povelja." V sobo stopi sodnikov sluga. "Pismo, gospod," reče sluga, "katero je prinesel neki orožnik iz Bougivala. Orožnik čaka na odgovor." "Že dobro," odvrne Daburon. "Povej orožniku naj se nekoliko okrepča; daj mu tudi kozarec vina." Sodnik odpre zalepko. "Ah!" vzklikne, "pismo od Gevrola!" Sodnik bere: "Spoštovanemu preiskovalnemu sodniku: Cast mi je vam (sporočiti, da sem na sledi moža z uhani. Slišal sem o njem v neki vinarni, kamor je dospel v nedeljo zjutraj, predno se je napotil v stanovanje vdove Lerouge. Pil je in plačal za dva litra vina, potem se je nenadoma udaril po čelu in vzkliknil; 'Ti stari osel! Pozabil sem, da je jutri naš praznik!' Naročil je potem še en liter vina.: Zdelo se mi je vredno o tem vas obvestiti. Pisal sem tudi prefektu, da se vpelje preiskava v Parizu in v Rouenu. Tu ali tam ga bomo našli. Čakajoč odgovora, gospod, itd." "Ubogi Gevrol," vzklikne Pere Tabaret in se glasno zasmeje. "On šele sabljo brusi, ko je bitka že končana. Dajte, da naredite konec njegovi na-daljni 'preiskavi,' gospod sodnik!" "Ne, nikakor ne," odvrne Daburon, "ako zanemarimo najmanjšo sled, lahko naredimo napako. Kdo ve kakšno jasnost nam lahko prinese ta stari pomorščak z uhani?" Osmo poglavje Istega dne, ko je bil odkrit zločin v Jonchere in natančno ob isti uri, ko je Pere Tabaret prišel do znamenitega, čdkri-tja v sobi žrtve, je vikomt Albert de Commarin stopal v kočijo in se peljal na Nord železniško postajo, kjer se je imel sestati s svojim očetom. Mladi mož je bil zelo bled, njegove oči tope, ustnice blede, spleh vsa njegova zunanjost je kazala silno utrujenost in nenavadno žalost. Vsi njegovi služabniki so že opazili, da njih mojster tekom zadnjih petih dni ni več oni, kot je bil; govoril je prisiljeno, jedel ni skoro ničesar in prepovedal si je vse obiske. Njegov privatni strežnik je izjavil, da je nastala ta sprememba neke nedelje zjutraj, ko ga je prišel obiskat neki gospod Noel Gerdy, odvetnik, s katerim sta bila zaprta tri ure v knjižnici. Vikomt, ki je bil sicer vesel kot -ški-janec pod nebom, je kazal od onega dne znake, kot bi se nahajal tik pred smrtjo, ali kot bi čutil v sebi kes za strašen zločin, katerega je zakrivil. V trenutku, ko se je pripravljal, da gre nasproti svojemu očetu, se je zdelo, da trpi vikomt tako hudo, da mu je svetoval privatni strežnik Lubin, naj se nikar ne izpostavlja nevarnostim prehlada; bolje bi bilo umakniti se v sobo in poklicati zdravnika. Toda sin je dobro vedel, da je bil grof de Commarin silno natančen, in bi raje prezrl to ali ono porednost, kot če bi mu sin ne izkazal svojega sinov-skega spoštovanja. Svoj prihod je brzojavno naznanil že en dan prej; radi tega je bila cela hiša v perfektnem redu, da ga dostojno pozdravi. Ce Albert ne bi prišel na postajo, tedaj bi s tem zakrivil silen zločin napram očetu. Vikomt se je nahajal komaj pet minut v kolodvorski čakalnici, ko je zvonec naznanil prihod vlaka. Vrata so se odprla in kmalu se je kolodvorsko hodišče napolnilo s potniki. Zdajci se prikaže grof; njemu sledi sluga, ki je nosil kovčke in suknjo. Grof de Commarinu je bilo videti dobrih deset let manj kot jih je štel v resnici. Njegovi lasje in brada še niso osiveli. Bil je visok in mišičast, hodil je ponosno pokoncu. Njegov nastop je bil plemenit, njegovo gibanje lahno. Imel je močne, lepe roke, kot so bile roke njegovih prednikov, ki so bili vajeni nositi težke meče. Iz njegovih oči je sijal skoro divji ponos. Tudi on, kot markiza d'Arlanges, je podcenjeval vse, kar ni bilo plemenita-ško, todo to preziranje je izra^ žal na popolnoma drug način kot markiza, toda končno sta spadala oba v isto vrsto preostankov srednjega veka, k kmetski otrok niti pogledat ni smel — psa plemenitaša. Grof je bil pravi portret svoje vrste, markiza pa samo karikatura. V svoji lastni hiši je bil grof — despot. Ko Albert zagleda očeta, mu gre nasproti in ga objame ter začne govoriti, kako dolgočasno je bilo za čas njegove odsotnosti. Šele tedaj je gospod de Commarin opazil veliko spremembo na obrazu in zunanjosti vikom-teja. "Gotovo se ne počutiš dobro, sin," je rekel. "Oh, da, nič ni narobe?" odvrne Albert s suhim glasom. Grof samo vzklikne "ah," kot je imel navado in zmaje z glavo, kar. je pomenilo, da ne veruje trditvi sina. Potem se pa obrne k služabniku in mu da nekaj povelj. "In sedaj," nadaljuje grof, "pojdimo hitro domov. Komaj že čakam, da zagledam domači prag. Pa tudi lačen sem, ker nisem ves dan ničesar zav žil kot neko neznosno juho ne vem na kateri postaji." Gospod grof de Commarin je dospel v Pariz jako slabe volje. Njegovo potovanje v Avstrijo ni prineslo zaželjene-ga uspeha. In da je nevolja prikipela do vrhunca, se je na potu proti domu ustavil pri nekem starem prijatelju, s katerim se je pa tako spri, da pri odhodu niti ni ponqdil roko v slovo. Komaj je sedel grof v kočiji, ki je odbrzela takoj naprej, je že začel govoriti o predmetu, ki ga je spravil v slabo voljo. "Spri sem se z vojvodo de Sairmeuse." "To se menda vselej zgodi, kadar se srečata," odvrne Albert.. "Res je," pravi grof, "toda to pot je stvar resna. Štiri dni sem se mudil na njegovem po- sestvu in bilo mi je za obupati. Zakrivil je neko dejanje, ki ga je v mojih očeh silno ponižalo. Sairmeuse je prodal svoje posestvo v Gondresy — eno najfinejših v severni Franciji. Posekal je les in na dražbi prodal stari grad — kraljevo stanovanje, katero bodo sedaj spremenili v čistilnico za sladkor. In vse to je storil, da je lahko poravnal neke dolgove ali nekaj podobnega." "In to naj bi bil vzrok vajinega spora?" vpraša Albert, ne da bi bil videti začuden. "Gotovo! Ali ne meniš, da je vzrok dovolj velik?" "Toda, gospod, znano vam je, da ima vojvoda obilno družino in da nikakor ni bogat." "Kaj za to! Francoski ple-menitaš, ki proda svoje posestvo, zakrivi nečedno dejanje. Kriv je veleizdaje napram plemstvu." "O, gospod!" reče Albert skoro obupano. "Rekel sem veleizdaja!" nadaljuje grof. "Pomni dobro, vikomt, moč je bila in vedno bo na strani bogatih, in najmočnejšo pravico imajo oni, ki se držijo zemlje. Ljudje iz leta 1793 so dobro razumeli princip in se ravnali po njem. S tem, da so upropastili plemstvo so uničili svoj prestiž. Princ brez konja in brez služabnikov je žalosten princ! Julijski minister, ki je rekel ljudem: 'Obogatite se!' ni bil norec. Dal jim magično formulo za moč. Toda ljudje niso imeli dovolj razuma, da bi jo izrabili, šli so prehitro naprej. Začeli so s špekulacijo, postali so bogati, kar je res, toda kako? Delnice, bondi, pa- pir, cunje. V svoje kovčke so spravljali dim. Kmet ni tako neumen. Od trenutka, ko začne lastovati zemljo, ki je komaj tako velika kot robec, je že na delu, da jo poveča, da meri kot namizni prt. Kmet je počasen, kot jarem volov, s katerimi orje, toda je vztrajen. Nič ga ne more odvrniti od dela. On ve, da delnice se dvigajo in padajo, toda zemlja ostane za vedno, torej je pravi standard vrednosti.' Da postane lastnik zemlje, kmet strada, in norci, ki se mu smejejo, ga končno prosijo za kos kruha, in kmet sčasoma postane baron vsaj po moči, če ne po naslovih." Kočija se je zdajci ustavila na dvorišču Commarinove palače. Grof se dvigne iz voza in se nasloni na ramena svojega sina ter počasi in dostojno koraka po ogromnem stopil j išču. V skoro nepregledni veži so stali vsi služabniki v vrsti, oblečeni v bogate livreje. Grof jih pogleda od strani nekako tako kot gleda častnik vojake pri paradi, nakar koraka proti svojemu apart-mentu, ki se je nahajal v drugem nadstropju. Težko da bi kje našli boljše gospodinjstvo kot je prevladovalo v grofovi palači. Neizmerno bogastvo de Commarina mu je omogočalo vzdrževati večje število slug kot jih je imel kak nemški princ. In grof je znal tudi poveljevati armadi svojih služabnikov. Tako dovršena je bila organizacija njegovega gospodinj stva, da je služinčad delala kot stroj — brez šuma, brez spremembe. Šlo je vse kot na mazano. Ko se je grof torej vrnil s potovanja je bil sleherni služabnik na svojem mestu, in poslovanje, ki je bilo prekinjeno skozi šest tednov se je znova pričelo brez vsake zmešnjave. Ker so vedeli, da grof prihaja, so služabniki dobili kosilo že eno uro prej kot običajno. Grof de Commarin je komaj odložil znake in sledove svojega potovanja in se preoblekel, ko naznani prvi hišni oskrbnik: "Za gospoda grofa je vse pripravljeno!" Takoj zapusti sobo in stopa navzdol. Oče in sin sta se srečala pri vratih sijajne obed-nice, v kateri bi kralj lahko z največjo zarovoljnostjo jedel. Grof ni bil samo dober jedec, pač pa. je bil celo ponosen na svoj veliki apetit, ki bi spravil navadnega siromaka v "bankrot. Grof je rad govoril o imenih ljudi, ki so bili poznj' ni, da so imeli neznosne želodce. Louis XIV je pojedel toliko kot prenese šest moški«; Karl V je jedel navadno tri ure. Prve pol ure kosila je m1"1' lo v tišini. Gospod grof je Je" del z največjo slastjo in skoro opazil ni, da njegov sin nice-sar še dotaknil ni. Pri dezer-tu pa se je grof ova slaba volj® vrnila, potencirana z burgu11 ' skim vinom, katerega je vhva kozarec za. kozarcem v sebe. Grof je rad govoril po končanem obedu, ker je bil Pre" pričan, da duhovito debatiranje pomaga k prebavi. Ob Pohodu so mu izročili neko P1' smo, katero je pravkar odpr' Pismo mu je dalo takoj Pre' met nadaljnega pogovora. Dalje prihodnjič V JUGOSLAVIJO SAMO 7 DNI če potujete na ckspresnih parnikih- BREMEN • EUROPA Brzi vlak ob Bremen in Europa v Bremerhaven zajamči udobno potovanje do Ljubljane Ali potujte s priljubljenimi ckupres. parniki: COLUMBUS HANSA • DEUTSCHLAND HAMBURG • NEW YORK Izborne železniške zveze od Ct)erbourga, Bremena ali Hamburga Strokovnjaški nasveti glede vizejev za priseljene« in obiskovalce. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali 1430 Euclid Avenue Cleveland, Ohio HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD je otvorila svojo četrto podružnico na 6122 St. Clair Ave. Da lahko nudimo najboljšo postrežbo našim ljudem, smo otvorili omenjeno četrto podružnico naše trgovine. J. OKORN poslovodja Posebnosti: Z VSAKO OBLEKO, NAREJENO PO MERI, POSEBEN PAR HLAČ, SAMO Veljavno samo za podružnico št. 4 OBLEKE POVRŠNIKI narejeni po meri (hn,o r-A Vsak model, Fini