ste«. 171,
9 Ml«, s toreft, dne Z8. lulljc 3998,
Velja po poŠti:
a« telo leto naprej	K 26 —
** pol leta „	„ 13-—
M ietrt leta „	„ 6-50
en mesec „	„ 2'20
V upravniStvu:
k.ji celo leto naprej	K	22 40
»a pol leta „	„	ii.;?c
aa ietrt leta „	„	5-50
»y> en mesec M	„	1-90
/'i poSilj. na dom 20 h na mesec.
^»aamezne Stev. 10 h
leto xxxui.
Uredništvo fe '"> Kopitarjevih ulicah 54. 2 (vhod ie*
--------cteoriife nad tiskarno). — Rokopisi
me vrsiajo; netrankirana pisma se ne sprejemajo. UredniSkega telefona itev. 74,
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat ... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vei ko trikrat . . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta o 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6, ur( popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. -•
--Viprejerna naročnino, inserate to
reklamacije, ti p r avniSkega telefona Stev. 188.

Današnja številka oblega 4 strani '•C
Škofjeloško sloulie S. K.1 z.
Pozdrav predsednika štajerske mlade-niške zveze.
Mladenič Žebot iz Št. llja nad Mariborom pravi: V imenu severne slovenske mladeniške armade mi bodite prav srčno pozdravljeni! Štajerska mladina se je začela gibati že pred leti in si je pred kratkim ustanovila mlade niš ko zvezo, katere namen vam je znan. V kratkem vam narišem, kaj smo dosegli.. Dosegli smo prvič, da zna mladina že misliti; naši mladeniči so glave za to, in časih povejo zares nepričakovano misel. Pred'kratkim n. pr. mi je rekel tovariš: Nasprotnike imam srčno rad; če bi jih ue imeli, bi mi zastali in zaspali. Do takih zaključkov prihaja preprost mladenič po lastnem prernišljanju.
Naša mladina pa se je navadila tudi pravega narodnega, pozitivnega dela. Zadnje državnozborske volitve so nam pokazale, da je naša organizacija vzgojila mladino, ki zna pozitivno delati za boljšo bodočnost naroda. Naši mladeniči so postali jekleno značajni. Spominjam se besed. izgovorjenih na zadnjem našem shodu pri Sv, Trojici v Slov. Goricah: Ne hod imo podobni klopotcem, ne bodimo podobni visokemu gospodu tam blizu ministrstva! (Klici: Dr. Ploj.)
Omislili smo si tudi posebne znake. Znak naše zveze je znamenje našega dela. naše zmage. Pojdite z našimi mladeniči. Pojdimo vsi naprej do zmage, mi mladi! (Oduševljeni živio-klici in burno ploskanje.)
Predsednik dr. Krek želi mnogo takih vzglednih mladeničev, kakor je Zebot, našemu narodu. Še sinoči morda je delal na polju, se trudil v vinogradu, danes pa tukaj tako lepo in prepričevalno govori. Zeli, da bi naša domovina imela v vsaki vasi enega Zebota!
Poročilo goriške »Zveze«.
(Poroča Fr. Kremžar iz Gorice.)
Prinašam pozdrav od našega predsednika dr. Brecelja, ki bi se sicer rad udeležil, pa je zadržan.
Dne 23. avgusta lanskega leta se ie ustanovila na Goriškem »S. K. S. Z.«, da zveže v trdno vez vse, kar je na Goriškem krščanskega, kar socialno in demo-
LISTEK.
Kopiten Shorkejr.
Spisal C. Doyle. Posl. J. K. (Iz knjige: The green Flag.)
(Konec.)
»Ned!« je kričal. »Ned! Vzbudi se! Izdajstvo! Na pomoč, Ned, na pomoč!«
Toda oni trije so pregloboko spali, da bi jih bil vzbudil njegov glas. Povezala sta ga z vrvmi, da je bil podoben mumiji od nog do glave. Potem sta ga naslonila, ker je bil nepremičen in brez moči, na sod s smodnikom iu mu zamašila usta z robcem, toda njegove motne, rdeče obrobljene oči so ju še klele. Mutec je žlabodral v svojem navdušenju in Sharkey je prvič zatrepetal, ko je ugledal pred seboj prazna usta. Spoznal je, da ga jc maščevanje, ki ga jc tako dolgo zasledovalo počasi iu potrpežljivo, končno dohitelo.
Oba sta že naredila načrt in sta že vse pripravila. Najprej sta izbila dno dvema velikima sodoma in smodnik iztresla po mizi in po tleh. Nakopičila sta ga okoli Pijanih mož in ga nasula tudi pod nje. tako da so vsi bili zakopani v smodnik. Potem sta nesla Sharkeyja k topu in ga obesila sedečega pred top; telo je bilo samo en čevelj od žreia. Naj se je vii. kolikor je ho-
kratično čuti in misli med goriškimi Slovenci. Ustanovil jo jc dr. Andrej Pavlica. Misel, da se ustanovi na Goriškem »S. K. S. Z«, je prišla res s Kranjskega, misel pa, da je treba delati po krščansko-socialnem programu, ta misel pa ni prišla s Kranjskega na Goriško, ampak iz Goriškega na Kranjsko.
Da danes po celem Slovenskem tako lepo procvita katol. misel, da se imamo poleg našega in vašega dr. Kreka predvsem zahvaliti Goricami dr. Mahniču, ki je pač brez dvoma v tem oziru prvi oral ledino. Ut omnes unum sint. To povdarjam prav posebno radi tega, da naši Goričani, ki so tu zbrani, vidijo, da naše gibanje ni samo kranjsko, ampak, da je Goričan bil oni, ki je ustanovitelj mladega krščanskega gibanja ua Slovenskem.
Menim, da je danes, ko imamo za seboj prvo poslovno leto goriške S. K. S. Z., umestno spomniti se na kratko zgodovine katoliškega gibanja na Goriškem.
Okrog Malmiča so se zbirali dr. Jožef Pavlica, kaplani Koršič, Dermastia ter Knavs. Ti možje so prvi širili na Goriškem krščansko-socialno idejo. Ustanovili so »Primorski List«, ki je danes tudi glasilo naše »Zveze«, ter »Delavski Prijatelj«, prvi krščansko-socialni delavski list na Slovenskem. A Mahnič je postal škof na Krku, Dermastio in Pavlico je vzela smrt, Koršiča je vzelo morje — je namreč pomorski kaplan - izmed onih mož edino dr. Knavs še deluje, sedaj kot dekan v Cerknem. Potihnilo je krščansko-socialno gibanje, dokler drugi katoliški shod leta 1900 zopet ni nekoliko poživil tega gibanja. V tem času do drugega katoliškega shoda je bilo na Goriškem ustanovljenih pet katoliških izobraževalnih, oziroma delavskih društev, ki so danes pridružena »Zvezi«. (Od drugega katoliškega shoda do tretjega je bilo pa ustanovljenih šest društev na krščansko-socialnem programu. Kakor pa so sploh v vsem našem gibanju katoliški shodi nekaki mejniki, tako tudi v krščansko-socialni izobraževalni organizaciji na Goriškem. Tretji katoliški shod je še v prav posebni meri dvignil katoliško zavest na Goriškem. Saj je še znano, da je bilo na tretjem katoliškem shodu nad 600 goriških Slovencev ter da se tretji katoliški shod po pravici lahko imenuje shod katoliških goriških Slovencev v Ljubljani.
tel, premakniti se ni mogel niti za palec ne na desno ne na levo in mutec ga je povezal v svoji mornarski spretnosti tako dobro, da je bilo izključeno, da bi se oprostil.
»Zdaj moraš poslušati, krvoločni hudič,« je rekel tiho Copley Banks, »kar ti imam povedati, kajti to so poslednje besede, ki jih slišiš. Zdaj si moj, a kupil sem te drago, dal sem namreč vse, kar more dati človek na zemlji in dal sem celo svojo dušo.«
»Da sem te dosegel, sem se moral ponižati na tvoje stališče. Dve leti sem se upiral temu, ker sem upal, da se mi mogoče posreči drugače, toda uvidel sem, da ni bilo drugega pota. Ropal sem in moril — da, še hujše, smejal sem se in živel s teboj — a vse samo zato, da dosežem svoj cilj. In zdaj je prišel moj čas in umreš, kakor sem hotel, da umreš, da vidiš namreč, kako leze počasi senca po tebi in kako te čaka hudič v senci.«
Sharkey je lahko slišal hripave glasove svojih gusarjev, ki so peli onkraj vode svojo pesem.
Kje je trgovec sredi moriti?
Vzbudite ga, stresite ga! Potrite mu krmilo!
Kje je trgovec"sredi morja?
Na lancu se ziblje od zlata.
Krvavo mu jc oblačilo.
Od tretjega katoliškega shoda pa do danes je bilo ustanovljenih 22 krščansko-socialnih izobraževalnih društev, ki so pridružena »Zvezi«, 17 od teh jih je ustanovljenih letos. Ce seštejemo torej te številke 5 4- 6 r 24, dobimo, da ima danes »Zveza« včlanjenih .35 društev, ki večinoma lepo uspevajo. Dokaz temu je to-lc: Vsa naša organizacijska društva skupno štejejo nad 3500 članov. Torej pride na vsako društvo povprečno 100 članov. Ce bi društva slabo uspevala, bi ne imela toliko članov.
Delovanje »Zveze« je bilo živahno. V »Zvezinih« društvih jc bilo od 1. julija lanskega leta do 30. junija tekočega leta 118 predavanj in 25 veselic.
Ker ie »S. K. S. Z.« v Gorici priredila sama v tem času 21,predavanj in ker nimamo podatkov od dveh društev, dobimo, da ie bilo v naši organizaciji v označenem času nad 140 predavanj.
Poleg tega nam kaže Statistika, da je bilo v naših društvih letos 317 časopisov, 20 pevskih zborov, 7 tamburaških zborov, 2 telovadna odseka in 15 knjižnic. Pri tem omenjam še, da sc število telovadnih odsekov kmalu znatno pomnoži in da tudi v Gorici kmalu dobimo telovadni odsek. Poleg tega se peča »Zvezin« odbor s tem, da bi se ustanovili strelski odseki po naših društvih. Upanje je, da sc tudi ta misel kmalu uresniči. Seveda mislimo tudi strelce telovadcem podobno uniformirati, saj bodo le druga branža v isti vojski. Tako upamo, da dobi naša mladeniška organizacija ravno po naših gorah, kjer ni tal za telovadne odseke, terri več zaslombe s strelskimi odseki.
Najvažnejše delo, ki ga je storila »Zveza«, pa je brez dvoma prireditev socialnega kurza, ki se je vršil v Gorici 2., 3. in 4. januarja. Nad 200 mož in fantov iz cele Goriške je bilo zbranih takrat na socialnem kurzti. Seveda uspehov se ne da vživati naenkrat in bi bilo tudi precej naivno, jih takoi zahtevati. Gotovo pa je, da ie socialni kurz velike važnosti za razvoj naše izobraževalne, politične in gospodarske organizacije.
Dokaz, kako prepotrebno in važno nalogo vrši »Zveza« na Goriškem, je ta, da se naš prevzvišeni nadpastir nadškof Fr. Borgia, prav živo zanima za njeno delo ter ji je vsestransko naklonjen.
Gotovo je, da je opaziti v naši organizaciji šc precej nedostatkov, gotovo je. da
Ho, veseli Jack gusar, on bedi, preži vsekdar tam na morju škotskem.«
Jasno so mu donele besede na uho in ravno zunaj je lahko slišal korakati dva moža semtertja po krovu. A vendar je bil brez pomoči in strmel v devetfuntnikovo žrelo, ne da bi se mogel zganiti le za na-lec in izgovoriti vsaj kletev. Zopet so za-doneli glasovi z ladjinega krova.
»Končano! Zdaj krenimo na breg! Vzbudite ga, stresite ga! Bili smo dobre sreče.
Lovite veter v jadra! Na breg! Tam so dekleta bela ko sneg in vino ko kri rdeče.
Ho, veseli Jack gusar,
deklicam prinese dar
na obalo škotsko.«
Gusarju, ki je moral umreti, se je zazdela pri teli veselih besedah in razposajenih glasovih njegova lastna usoda še trša, toda njegove hudobne oči se niso orosile. CopIey Banks je nasiti novega smodnika v zažigalno cevko. Potem je vzel svečo in odrezal palec dolg košček in ga postavil na nasipani smodnik. Potem je na debelo natresel smodnika po tleli, tako da je motala pasti sveča pri topovi izprožitvi na smodnik in zažgati veliki kup. v katerem so se valjali oni trije pijanci.
posamezna društva še ne vrše one naloge, ki bi jo morala; gotovo je tudi, da »Zveza« še nekaj časa ne bo mogla obvladati vsega dela in to iz enega poglavitnih vzrokov: pomanjkanja moči.
Zgodovina celega dolgega razvoja krščansko-socialnega gibanja na Goriškem nam pa tudi kaže, da je bilo to gibanje tembolj močno, čimbolj brezobzirno so njega zastopniki šli v boj za svoja načela. Na drugi strani pa vidimo včasih nekako polovičarstvo, ki je krščansko-socialni stvari vedno mnogo več škodovalo, kot vsi odkriti nasprotniki.
Mislim, da bi ob zaključku svojega poročila moral želeti naši stvari dobrega uspeha, kakor se to običajno vrši. Dober uspeh nam je zagotovljen le, če bomo imeli odločne, značajne bojevnike brez polo-vičarjev. Take odločne može naj krščan-sko-socialna organizacija, posebno mladeniška organizacija vzgoji iz naših mladeničev. Zato kličem: Živela odločnost in pogum! Proč s polovičarstvom! (Dalje prihodnjič.)
Občni zbor ..Kmečke zveze" za Soriški okraj.
Salon restavracije »Central« se je v nedeljo, god sv. Ane, napolnil kmetskih mož. Malone vse občine goriškega okraja so bile po najboljših možeh zastopane.
Predsednik župan Lutman pozdravi in otvori občni zbor.
Nato poroča poslanec Fon zelo obširno in zanimivo o delovanju državnega zbora, posebej o vojaških zadevah in olajšavah, o zavarovanju kmečkih delavcev za starost in onemoglost, o državni akciji za saniranje deželnih financ, o davku na žganje, o goriških šolskih stvareh, o nameri vlade, kako pomoči goriški deželi, o lanski državni podpori za nabavo sena ter o čudnem postopanju deželnega odbora v ti zadevi ter predlaga resolucijo na poljedelskega ministra, naj ukaže deželnemu odboru podporo razdeliti kmetom po goriškem in sežanskem okrajnem glavarstvu.
Poročilo in resolucija sta bila sprejeta soglasno med splošnim odobravanjem.
Zupan Lutman pristavi, da je odbor »Kmečke zveze« sklenil danes predlagati enakopredmetno resolucijo na deželni odbor, ki naj nemudoma poda javnosti točne
»Dostikrat so zrli drugi smrti v obraz radi tebe, zdaj pa je prišla vrsta na-te. Ti in te svinje poginite obenem!«
Ko je izgovoril to, je prižgal oni košček sveče, druge luči na mizi pa je upih-nil. Potem je odšel z mutcem iz kabine in zaklenil vrata od zunaj. Toda predno jih je zaklenil, se je še enkrat ozrl zmagoslavno in sprejel zadnjo kletev iz nepremagljivih oči. V slabo razsvetljenem krogu je bil oni slonokoščenobledi obraz z malo orošenim, visokim, golim čelom zadnji pogled za' Sharkeya.
Poleg ladje je bil dolg čoln s krmilom in v tem sta se prepeljala Copley Banks iti mutec na obrežje in se ozirala na dvo-jambornik, ki se jc zibal v mesečini ravno izven sence palm. Čakala sta in čakala in opazovala motno luč, ki je svetila z ladje. Končno je nenadoma zagrmel top in trenotek pozneje se je izvršila eksplozija z velikanskim pokom. Za hip se je zasvetilo vse v ognju, dolga, gladka, črna barka, polokrog belega peska in perje košatih, po-bešenili palmovih vej in zopet je zavladala tema. V zalivu so se začuli glasovi, ki so klicali na pomoč.
Potem se jc dotaknil Copley Banks, ki mu je srce kar poskakovalo od radosti, tovariševe rame in skočila sta skupno v samotno caicoško močvirie.
račune, kako je uporabil državno podporo in kam je razdelil seno. Soglasno je bila sprejeta tudi ta resolucija.
Zvezin podpredsednik dr. Brecelj je nato predlagal, naj se marljivemu poslancu Fon 11 izreče zalivala za njegovo dosedanje delovanje in zaupanje. Zborovalci so priredili svojemu poslancu prisrčno ovacijo in sprejeli predlog soglasno med navdušenimi klici in ploskanjem. Govornik je predlagal, naj se pošlje ravnokar shajajoči se skupščini Slovenske krščansko-socialne zveze« v Škofjo Loko brzojavni pozdrav, želeč obilo sadu in probude tudi za Goriško, kar so zborovalci z veseljem odobrili.
Dr. Brecelj je potem v svojem poročilu omenil, koliko koristnega za kmeta goriške okolice, pa tudi cele dežele je storila »Kmečka zveza« v kratkem enoletnem času svojega obstanka sama in po svojem državnem poslancu, ki je ž njo vedno v ozkem stiku. Storila je posebno mnogo za probudo kmetskega stanu. Ko smo lani po deželi okoli razlagali načrt »Kmečkih zvez«, so celo agrarci strmeli in njih glavar sam, dr. Franko, je rekel, da farbamo kmete, če jim govorimo o zahtevah kmečkega stanu glede izpremembe davkov, o olajšavah vojaške službe, o ko-lonškem vprašanju. Letos pa slišimo, da govore agrarci tako, kakor naši govorniki, in na štanjelskem shodu je govornik vpričo dr. Frankota stavil glede izpremembe davkov iste zahteve, kakor jih imamo v načrtu »Kmečkih zvez«. Še nekaj let poučevanja od naše strani, pa se bodo še naši agrarci naučili agrarnega programa!
Glede volitev v deželni zbor je izvršila »Kmečka zveza« častno svojo dolžnost. Uspeh bi bil drugi, če bi bilo ljudstvo tudi že poprej nekoliko bolj poučeno o javnih zadevah. Kar se je od naše strani zanemarjalo leta in leta in celo desetletja, ni mogla »Zveza« popraviti v enem letu. Sicer pa je govornik mnenja, da je tudi za stranko bolje, da je bil izid tak, za svojo osebo je pa celo vesel, da je propadel kot kandidat. Nasprotniki ' Slovenske Ljudske Stranke« so pokazali, da znajo izvrstno zabavljati in obrekovati, kar je zelo lahko in vplivno, ljudstvo pa bo zdaj gledalo, kaj znajo delati. Ce so bili naši poslanci v prejšnjem deželnem zboru slabi, ti novi li-beralno-agrarni bodo še slabši. Oni so znali delati, samo preveč so molčali, ti novi znajo kričati, kaj zmorejo v delovanju, bomo kmalu videli. Govornik je prepričan, da bo ravno zmaga liberalcev in agrarcev njih združeno stranko pokončala, naši »S. L. S.« pa koristila. Ljudje ne bodo sodili več po besedah, ampak po dejanju.
Slišijo se neki glasovi o zbližanju izvoljenih poslancev vseh strank. Poznamo može, ki hočejo ostati za vsako ceno na vrhu kakor olje, naj bo spodaj voda ali kis ali hudičevo olje. Ne zamerimo jim tega, da hočejo varovati svoje osebne koristi, pazili pa bomo, da se to ne zgodi na škodo onim koristim, ki je imajo zastopati, namreč koristim kmečkega stanu. (Veliko odobravanje.) Ce kdo, imajo »Kmečke zveze« iskreno željo, da se ljudstvo pomiri; da se poležejo strankarske strasti med kmečkim stanom, da se vsi kmetje združijo in združeni nastopajo za svoje pravice. V ta namen pozdravljamo vsako prizadevanje, ki meri na to, da se doseže v deželi mir in sprava, toda le na podlagi enih načel, namreč slovenskih, krščanskih in demokratiških načel. Za osebne splet-karije se pa »Kmečka zveza« ne bo menila.
Glede bodočega deželnega zbora bo »Kmečka zveza« še govorila. Ima že pripravljeno gradivo, ki je bo spravila pred zasedanjem na dan in bo stavila na deželni zbor zahteve kmečkega ljudstva.
Proti koncu omenja govornik, da je v sedanjem mirnem časti najlepša prilika, da se delovanje K. Z. razširi in poglobi. Kmetje naj sami začno premišljevati, kako si izboljšajo svoj položaj. Ako jim voditelji ne dajejo poduka in inicijative, naj sami dajejo poslancem navodila in zahtevajo od njih, da jih izvrše. Govornik konča z besedami: Kmet, pomagaj si sam in Bog ti pomore. Mnogo pohvale in odobravanja.
Tajnik nadučitelj Pavlin je prebral lepo in marljivo sestavljeno poročilo o vseh podrobnostih. Želeti bi bilo, da bi se to poročilo izdalo v tisku vsem kmetom goriške okolice.
Blagajnik župan Cernec je poročal o denarnem stanju društva, ki je navzlic velikim ustanovnim stroškom imelo še nekaj prebitka.
Zupan Berce je nato utemeljeval dve resoluciji, ki se glasita: Na občnem zboru »Kmečke zveze« za goriško okolico zbrani kmetje zahtevajo od državnega in deželnega zbora, da se v vinorodnih krajih ob-dači pivo vsaj toliko kakor vino.
»Kmečka zveza« za goriško okolico pozivlje »Goriško zvezo« kot našo prvo gospodarsko organizacijo v deželi, da preskrbi potoni drugih zvez našemu vinu izvoz zlasti v severne kraje naše države in
da začasno opozori gospodarske organizacije po severnih deželah na ugodno vinsko letino, ki jo letos pričakujemo na Goriškem.
Obe resoluciji sta bili sprejeti z navdušenjem.
Ko je še pristopilo lepo število udov, so bili v odbor »Kmečke zveze« izvoljeni: Bele Jožef, posestnik v Šempasu; Berce Fr., župan v Dornbergu; dr. Brecelj Anton v Gorici; Cernec Fr., župan v Šempetru; Tomazarič Anton, posestnik v Biljah; Ko-mel Jakob, načelnik gosp. svet. v Kron-bergu, Lutman Andrej, župan v Štandre-žu; Marinič Mihael, veleposestnik Podsa-botinom; Terpin Frančišek, oskrbnik v Števerjanu in Zoren Karol, posestnik na Vogrskem.
S tem je bil občni zbor končan. Navzočim Bricorn se jc naročilo, naj začno za Brdo, ki so vendar nekaj samega zase glede kraja in potreb, pripravljati tla za samostojno »Kmečko zvezo«.
AVSTRO-OGRSKA. Nova tajna svetnika. Izpreinemba v nauč-nem ministrstvu.
Beck je predlagal cesarju, naj imenuje ministra dr. Friedlerja in Praška za tajna svetnika. Imenovanje objavijo te dni. Ker ne objavijo po cesarju že potrjenega imenovanja grofa Stiirgkha za predsednika »Lloydu«, sklepajo, da cesar najbrže imenuje Stiirgkha jeseni, ko odstopi Marchct, za naučnega ministra.
Nadomestne volitve za Peschko.
Nadomestne volitve za mandat rajnega Peschke se razpišejo šele septembra. Poleg nemško-agrarnega kandidata postavijo kandidata tudi krščanski socialci. Nemško-narodna korespondenca se boji, da zmaga socialni demokrat.
Nemci zahtevajo obstrukcijo.
V Marijinih topljicah se je vršil nemški protestni shod. Zborovalci so zahtevali, naj odpokličejo nemške ministre in da naj prično Nemci opozicijo, v češkem deželnem zboru pa obstrukcijo.
Ustava v Bosni in Hercegovini.
Hrvaški politiki objavljajo, da bosanski rnohamedanci in Srbi navdušeno pozdravljajo turško ustavo. Splošno pa očitajo naši državi, ker ni že dala ustave Bosni iu Hercegovini, ki je tako edina neustavna dežela v Evropi.
TURČIJA USTAVNA DRŽAVA.
Jildiški dostojanstveniki so nekoliko preplašeni, splošno pa delajo v Jildizu in na porti mirno kakor prej. Brez zaplet-Ijajev ne bo, a sultan je zvit in imel bo kmalu zopet vse niti v rokah. Najtežje bo si zopet pridobiti zaupanje armade. Na porti so zatrdili avstro-ogrskemu, italijanskemu in še nekaterim poslanikom, da ustavo popolnoma izvedejo in da se že pripravljajo na volitve. Poročilo o nameravanem sultanovem odstopu še ni potrjeno. Zbornico otvorijo L novembra. Sajd paša ostane le malo časa v službi. Sledil mu bo Kjamil paša. Sajd se je že spri z vsemi ministri; osobito pa z notranjim ministrorrf Memduli pašo in justičnim ministrom Ab-duraman pašo. Nalogi turškega časopisja se zelo množe po odpravi cenzure. Odpravili so tudi cenzuro za brzojavke. Otoman-ska banka sultanu ni dala naprošenega predujema milijon funtov. Francoski zunanji minister Pichon je izjavil, da so turški dogodki nevarni miru. Pichon sodi, da obstoja tajna pogodba med Turčijo in Av-stro-Ogrsko. Amnestijo so povsod izvedli, a veljavna je zgolj za mladoturke. Položaj je za sultana vedno bolj ugoden. Izdan je odlok, ki ukazuje, naj na sultanove stroške pripravijo prostore za turško zbornico. Pokrajinskim oblastim je ukazano, da smejo dopisovati zgolj s porto.
TURČIJA SE OBOROZUJE.
Tvrdka Krupp je dobila od turške vlade veliko naročilo. Turčija naroča topov za šest milijonov frankov in mora tvrdka en del naročbe nujno izvršiti. V naročilu je tri milijone frankov za obrežne topove.
RUSIJA IN ITALIJA.
Muravjev je izjavil, da se Rusija in Italija vedno bolj približujeta in da sta obe velevlasti edini glede na balkanske zadeve.
CAR IN FALLIERES V REVALU.
Dne 27. t. m. ob 3. popoldne sta se sestala ruski car in francoski predsednik Pallieres v Revalu. Fallieres je obiskal carja na »Standardu«, car mu je vrnil obisk lici >Verite«.
SESTANEK IZVOLSKEGA Z ANGLEŠKIM KRALJEM IN S FRANCOSKIM MINISTRSKIM PREDSEDNIKOM.
Dne 21). avgusta odpotuje Izvolski v Karlove Vare, kjer obišče angleškega kralja Edvarda in se snide s francoskim ministrskim predsednikom Clemeticeauom.
PERZIJA.
Šah se tajno pogaja z rusko banko za najetje posojila pol milijona funtov. V ša-hovem taborišču so zopet ustrelili dva upornika.
Dnevne novice.
-f- Mladeniški tečaj v Škofji Loki je
nepričakovano lepo uspel. Udeležencev je bilo 2()0, sami fantje, nekaj deklet in duhovščine. Vsi referati so bili skrbno izdelani — na prvem mestu seveda dr. Krekov, ki je topot toliko tako globokoza-mišljenega izvajal, da šteje njegovo loško predavanje gotovo med njegova najteme-Ijitejša. Referate objavi natančno »Mladost«, na kar že zdaj opozarjamo. »Slovenec« objavi po vrsti, ko se konča poročilo »Zveze«, tudi glavne momente iz tečaja.
+ Protiverska agitacija med dija-štvom. Tudi na Hrvaškem se širi med di-jaštvom agitacija za haeckelovsko znanost in za očitno brezverstvo. Časopis »Hrvatski Djak«, ki ga pišejo srednješolci, je poln nesramnosti in najpodlejših napadov na vero. Posledica te agitacije je bogoskrun-stvo, ki se je primerilo v Požegi. Petošo-lec je pri sv. obhajilu izpljunil in zasramo-vai sv. hostijo. To so dela »Svobodne Misli«!
+ Haeckel — falzifikator. Toliko proslavljeni apostol vseh opičarjev, ki so ga proglasili za prvega učenjaka, se je zopet proslavil z neko razpravo, ki pa je zbudila ogorčenje vseh strokovnjakov prirodo-slovcev zaradi nesramne falzifikacije dejstev. Stari Haeckel hoče še vedno dokazati, da je človek nastal iz opice, in če se to ne da dokazati iz lepa, dokazuje pa iz grda. Da podpre svojo teorijo, je objavil slike embryonov, in sicer so mu dokazali, da je opičnemu embryonu dal človeško glavo, človeškemu pa opičjo, in ker je opici tudi rep odsekal, je nastala res precejšnja podobnost. Seveda so takoj prijeli Hae-ckela, in prof. Bass mu očita, da je storil s tem najhujši zločin nad znanostjo. Haeckel se pa izgovarja na — risarja!
+ Za župana v Krtini je zopet izvoljen sedanji župan g. Ivan Pirnat, svetovalcema pa Ivan Kompare in Ivan Kavka. Vsi so vrli pristaši S. L. S. ter člani s. k. izobraževalnega društva v Dobu.
-f Italijanska gimnazija v Pulju. Italijanski listi poročajo, da je deželni odbor istrski dovolil za prihodnji dve leti 10.000 kron podpore iz deželnih sredstev v svrho. da se ustanovi že tega septembra prvi razred italijanske gimnazije v Pulju. Italijani imajo že državno gimnazijo v Kopru, deželno realno gimnazijo v Pazinu, Trst z italijansko mestno gimnazijo tudi ni daleč, sedaj bo dežela vzdrževala še italijansko gimnazijo v Pulju — ista dežela, ki za 20 tisoč slovenskih in hrvatskih otrok nima najpotrebnejših ljudskih šol. To je tudi sad italijansko - slovanskega spora-zumljenja v Istri, pri katerem je bilo, če se prav spominjamo, ustanovljeno, da mora za nove šolske izdatke glasovati kvalificirana večina.
+ Katehetski tečaj v Splitu. Profesor dr. pl. .lambrekovič, predsednik hrvatskega katehetskega društva, javlja sledeče: »Vse one gospode, ki so se priglasili za udeležbo, sem naznanil splitskemu odboru. Prosil sem tudi za popust na ladji in na bosanski železnici. Ce bo kaj uspela, ne vem. Storil sem svojo dolžnost.« Najprimernejši čas za odhod slovenskih udeležencev bi bil torek, 4. avgusta; toda ta dan ne odhaja noben brzoparnik z Reke. Gre pa v ponedeljek in v sredo ob 11. uri predpoldne, in sicer brzoparnik ogrsko-hrvatske pa-robrodne družbe. Dohod v Split ob 11. uri 30 minut ponoči. Za ta parnik najpriprav-nejšo zvezo ima brzovlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 6. uri 2 min. zjutraj in pride v Reko ob 9 uri 50 minut.
Zdravstveno okrožje kamniško. Načelnikom zdravstvenega okrožja kamniškega je bil izvoljen g. Emil Janežič, graj-ščak na Perovem, za namestnika pa g. Iv. Terpinc v Kamniku.
Srebrno mašo obhajajo dne 28. t. m. duhovni sobratje pri župniku Frtinu v Zaspu pri Gorjah na Gorenjskem. Z dolenjskim vlakom sta sc peljala na prijazno slavlje župnika Porenta in Šašelj. Premi-lostnega knezoškofa, birmajočega sedaj v novomeški dekanih, so brzojavno pozdravili. Sestanek sošolcev duhovskega in svetnega stanu sc vrši istega dne pri kolegu Nemcu v Kokri. Pri 25-letnici v Planini leta 1897. so se dogovorili, da pridejo tisti, ki jih Bog še žive ohrani, vsako leto meseca julija ali avgusta skupaj. Vrsta gre po abecedni začetnici priimka. Število se kajpada krči. Kdor bo vse druge preživel, bo brez gostov in bo moral iti —■ za njimi, da jih najde!
Poučno potovanje učencev kmetijske šole na Grmu. Z učenci kmetijskega zavoda na Grmu napravita vodja Rohr-
man in adjunkt ZdolŠek poučni tečaj v Vipavsko dolino in na Primorsko, ki bo trajal od 28. do 31. t. m. Na tej poti bodo izletniki ogledali gospodarske naprave v Marijanišču v Ljubljani, zadružno mlekarno, mlekarsko šolo in nekatera gospodarstva na Vrhniki, trtnico in silnico v Št. Vidu pri Vipavi, vipavske vinograde na pešpoti od Št. Vida do Slapa, na Slapu državno trtnico in trtne nasade grofa Lan-thierija na posestvu nekdanje šole na Slapu, zadružno vinsko klet kmetijskega društva v Vipavi, nasade in živinorejo kmetijske šole v Gorici, trtnico, vinograde, ze-lenjadne kulture in živinorejo na velepo-sestvu barona Ritter-ja v Monaštiru pri Ogleju.
—	Umrl je v Železnikih včeraj zjutraj ob 5. uri po dolgi bolezni gosp. Jakob Drmota, strojar in posestnik, oče g. dr. Antona Dermote. Bil je dolga leta tudi cerkveni ključar. Rodbini naše sožalje!
—	Kranjsko vino na praški razstavi. Dolenjsko in vipavsko belo vino iz državne kleti v Rudolfovem toči v Pragi na razstavišču in v svoji vinarni »na Pern-štvne« vinarnar Vaclav Kleinhampl.
—	Osebna vest. Cesar je podelil zdravniku in sanitetnemu konzulentu avstrijskih državnih železnic ty Trstu, dr. Franu Mandiču, naslov cesarskega svetnika.
—Za župana v Sežani je zopet izvoljen trgovec g. Fran Štolfa.
—	Kužna boiejen med prašiči. V Istri zlasti v puljskem okraju, se je pojavila med prašiči kužna bolezen. Iz raznih vasi prihajajo poročila, da je poginilo že mnogo prašičev.
—	Cerkveni rop. V noči od 23. na 24. t. m. so v cerkev v Laboriki pri Pulju udrli tatovi. Ulortiili so cerkvena vrata ter si potem v zakristiji poiskali ključek shrambe cerkvenega posodja, ki so ga tudi našli. Tatje so odnesli pozlačeno srebrno mon-štranco, vredno 500 do 600 kron ter so potem zbežali. Čudno je, da so lopovi druge dragocene predmete, ki so se nahajali v shrambi, pustili nedotaknjene. Tako je bil med drugim v shrambi dragocen kelih, vreden 2000 kron. Najbrž so tatje slišali kak ropot in zato hitro odnesli pete. Tatvino je cerkvenik opazil šele zjutraj.
—	Volitve v Cresu. Pri občinskih volitvah v Cresu so, kakor je bilo pričakovati, z znanimi sredstvi zmagali takozvani Italijani. Pravega Italijana med njimi ni niti enega. Zmagali so v III. razredu s 558 glasovi proti 390 hrvatskim. V II. in I. razredu se ponovi ista igra. Kdaj pač izumre rod janičarjev?
—	Proslava okupacije Bosne v Postojni. Vabilo k javnemu shodu, katerega prirede stari bojevniki in dosluženi vojaki dne 2. avgusta t. 1. ob 4. uri popoldne v prostorih »Narodnega hotela« v Postojni, radi proslave 601etnega vladanja Njega Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Ker staro in dosluženo vojaštvo ne praznuje slavnosti 9. avgusta, kakor je bilo prvotno objavljeno, temveč 22. in 23. avgusta t. 1., se k temu shodu vabite vsi bojevniki in dosluženi vojaki, da se dogovorimo, kako bode dosluženo vojaštvo celega okraja popolnoma v vojaškem smislu to slavnost praznovalo. Vse priprave in sporazumljenje z višjimi vojašk. oblastmi je v najlepšem tiru, torej vsi glavo pokonci in naj ne izostane temu shodu, kdor ie smodnik duhal.
—	Ljudska hranilnica in posojilnica v Zagorju ob Savi je na mesto umrlega Jakoba Hrastelja, za načelnika izvolila dosedanjega blagajnika, uglednega posestnika g. Antona Snoja. — Imenovana hranilnica obrestuje hranilne vloge po 4M>%, posojila daje po 5%%. Koncem lanskega leta je v korist revnejšim vpeljala domače nabiralnike (šparovčke), po katerih ljudstvo z veseljem posega. Nekaj jih je še na razpolago in se dobijo ob uradnih urah vsaki četrtek popoldne v uradnih prostorih hranilnice in posojilnice.
—	Strašen umor v Trstu. V ponedeljek ob 6. zjutr. je težak Viktor Lakovič, ko je ribaril sepije v bližini pomola Sv. Karla, nasproti Lloydove palače, zapazil zavitek, ki je o njem mislil, da je padel kaki Koprčanki v vodo, kajti tam se ustavljajo koprski parniki. Potegnil ga je iz vode. Groza! Iz zavitka, obdanega z obrisačo, priteče strjena kri. Lakovič pokliče redarja. V tem pride redarski pristav Krei-ner, ki da sveženj razvezati. V rumenem papirju je bila zavita glava kake 30 let stare ženske, s kratkimi lasmi. Okrog papirja je bila ovita kopališka obrisača, vse pa zvezano z železno žico in pritrjeno na težak kamen. Policijski uradnik je dal žalostno najdenino prepeljati v mrtvašnico pri sv. Justu ter poklicati sodnika in sodnega zdravnika, ki je dognal, da je bila glava odrezana od mrtvega trupla in da je ležala kakih 36 ur v morju. Ustnice so bile obraščene z brčicami. da se je sprva mislilo, da je žrtev mladenič. Glavo so takoj fotografirali v več položajih. To ie bilo
potrebno, ker je ista začela vsled zraka in vročine se 'kmalu spreminjati in upadati. Olas o zločinu se je raznesel kakor blisk po mestu, in prišlo je mnogo ljudi gledat žrtev, ne da bi jo prepoznali. Neki graški tist poroča, da so dobili že tudi zločinca v osebi nekega Lloydovega uradnika. Ne-srečnica da je artistka na nekem variete-gledališču, ki je z njim stanovala. Tržaški iisti še nimajo poročil o morilcu in identiteti umorjenke. Zvečer se je razširila vest, da je bilo truplo najdeno v neki hiši v Ro-ianu. Kakor znano, je bila glava zavita v papir. Na tem papirju se je našlo napisanih nekoliko muzikainih not in eno ime. Na podlagi tega važnega indicija je policija poizvedovala v tej smeri in poizvedbe so nepričakovano vspele. V hiši št. 272 v Ro-janu (nad župniščem), lastnini gospe Katarine Celič, stanuje nekaj časa sem in je upravitelj in zaupnik lastnice, neki Julij (po drugi verziji Friderik) vitez Fodran pl. Fodransberg. Isti je kaj poseben čudak in samotar. Zapodil je iz hiše (ki ima dve nadstropji) že vse sostanovalce in držal le kleparja Alberta Gotting. Fodran je umi-rovljen inženir avstrijske mornarice in je bil tudi nekaj časa uslužben pri avstrijskem poslaništvu v Carigradu. Vkljub njegovemu samotarenju je vendar tupatam vsprejel v hišo kako elegantno žensko. Včeraj zvečer ob 7. uri torej so videli ljudje, kako je mnogo policijskih agentov in komisarjev spremljalo Fodrana v njegovo stanovanje. Skupaj ž njimi je bil tudi kovač Bandlove tovarne, da bi odprl vrata stanovanja. Na onem papirju, v katerega je bila zavita najdena ženska glava, je bilo namreč napisano ime tega Fodrana; istega je policija takoj poiskala in aretirala. Kovača so vzeli seboj, ker je rekel, da je pozabil ključe. Ko so odprli stanovanje in isto preiskali, našli so nekaj groznega. V nekem kovčegu so našli razkosane ostanke trupla umorjene ženske, ki so bili zaviti v cunje. Bilo je sedem komadov: roke in noge v kovčegu, čreva v rešetu, drugo truplo v neki omarici. (Po neki nekontrolirani verziji so bili ti razkosani ostanki že pripravljeni v zabojčkih za poštno odpošiljatev na razne kraje na imagi-ginerne naslove; dva zabojčka je morilec že oddal na pošto in so jih tam našli.) Vse ostanke so prenesli v mrtvašnico pri sv. Juštu. Fodran je vse tajil. Ali odvedli so ga v zapor pod močno eskorto redarjev. Govori se, da je Fodran, ki je živel mnogo časa v Egiptu, imel hčerko z neko tamoš-njo žensko. Ta hčerka je po neki verziji — nesrečna žrtev tega groznega zločina. Videli so jo pred štirimi dnevi skupaj s Fo-dranom; prišla je baje v Trst iz Aleksan-drije. Imela je od 20 do 24 let in je te dni stanovala z očetom. Sosedje so tudi slišali, da sta se oba te dni večkrat prepirala. Po drugi verziji zopet bi bila umorjena ženska neka kanconetistinja od Caffe Chantant, imenom Floreani Fabro, ki je stanovala do nedavno v ulici Aquedotto št. 6 in je svoječasno pela pri »Gambrinu-su« pod »umetniškim« imenom »Luce«. V soboto bi bila morala peti v Barkovljah, — ali se je oprostila, češ, »vzdr-ževatelj« ne dovoljuje. V soboto po noči so sosedje videli luč v Fodranovi sobi in ob neki uri (nekdo pravi po dnevu, drugi po noči) so slišali obupno vpitje in in potem jadikovanje: »Aiuto papa!« — Drugi zopet pravijo, da je ženski glas zakričal: »Daj mi 200 dolarjev, če ne, grem na policijo!« Policija je kar obmolknila in se je moglo od nje le malo poizvedeti. — Danes popoldne smo dobili poročilo: Foe-dransberg taji, da je razkosano truplo od njegove priležnice Lucie Fabry, francoske »chanteuse«. On da je bil v noči umora celo noč v kavarni in še zjutraj ni prišel domov. Pravi, da jo je morda kdo umoril, da je oropa dragocenosti. On da prilež-nico pozna šele nekaj dni — pobral jo je takorekoč na cesti. Fabry je baje, kakor pripoveduje njena bivša gospodinja, imela I21etnega sina v Turinu. Pela je po različnih kavarnah. Celich, pri kateri je Foe-drasberg stanoval v Rojanu, je bila ljubosumna zaradi pevke. Policija je vdovo Celich tudi zaprla. Foedransberg je iz Kamnika in »kavalir«, alias lahkoživec.
—	Plavajoči sanatorij v Opatiji. Neka angleška tvrdka gradi ladjo, ki bo veljala okolu treh milijonov in bi bo urejena kakor popoln najmodernejši sanatorij. Ladja bo zasidrana pred Opatijo in bo ob lepem vremenu vozila do Sredozemskega morja.
—	Polom banke Frank Zotti v Ameriki. Znana »Hrvaška banka« Frank Zotti v Ameriki je propadla. Poneverjenja znašajo dva milijona kron. Zotti je aretiran.
Samoumor kapitanov. Na pokopališču v Splitu sc je ustrelil pomors kikapitan Arigjelo Biankini.
— Utonil je v South Lorain Ohio (Amerika) Slovenec Ivan Kodelja iz vrhpoljjske občine pri Vipavi.
Ustrelil se je pretečeni četrtek zvečer na Križni gori v Celovcu bivši gostilničar Jurij Waicher. Vzrok samoumora je
bila baje bolehavost in pa obup, ker ni imel pri gostilničarskem obrtu nobene sreče.
—	Vojaka ponesrečila v gorah. V
Bovcu sta se v gorah ponesrečila četo-vodja Schedel in korporal Schlechta. Prvi jc mrtev, drugi nevarno ranjen. Ponesrečenca sta Dunajčana.
—	Darovi. Deželni glavar na Kranjskem, dvorni svetnik Fr. Šuklje 50 K za pogorelce v Butoraju, 50 K za pogorelce na Bledu.
Znanost In umetnost.
* Nove muzikalije. Slavni skladatelj slovenske himne »Naprej zastava Slave!«, g. Davorin Jenko, je izdal na lastne stroške 18 slovenskih pesmi za moški in mešan zbor, za en glas, dva glasa in glasovir. Cena K 4, s poštnino 20 vinarjev več. Dobijo se v »Glasbeni Matici« in pri knjigo-tržcih. Toplo priporočamo slovenskim pevskim društvom to najnovejšo zbirko.
Štajerske novice.
—■ Suša. Letošnja grozna suša bo tudi na Spodnjem Štajerskem pustila neizbrisne sledove. Polja, travniku da tudi vinogradi zelo trpijo na suši. Naši poslanci in naše stranke so storili vse, kar se je dalo storiti, da se ljudstvo obvaruje bede. »Slovenska 'kmečka zveza« je poslala po vsem Spodnjem Štajerskem županstvom poziv, da naj kolikor mogoče hitro, vestno in natanko precenijo škodo, ki jo trpijo njih občani vsled suše, po nekaterih krajih tudi vsled toče.
š Cene živine v Gradcu dne 23. julija. Na sejm je bilo prignanih vsega skupaj 1714 glav. Cene padajo, zlasti pri slabši živini. Plačevalo se je za 50 kg žive teže: pitani voli 36 do 40 K (izjemoma 42 K), napol pitani 30 do 35 K, suhi 27 do 28 K, nadalje za pitane krave 25 kron do 32 kron, napol pitane 20 do 24 K, suhe 13 do 18 K, biki 24 do 34 K, mlade molzne krave (do 4. teleta) 24 do 28 K, starejše molzne krave 20 do 23 K, breje 20 do 25 K. Največ so pokupili Zgornještajerci (312 glav) in Tržačani (244 glav).
Ljubljanske novice.
— Dvorni svetni Dobida je na lastno prošnjo premeščen od ministrstva k finančnemu ravnateljstvu v Ljubljano. Gospod Dobida ostane kot drugi svetnik pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani, kar je umevno, povzročilo med iuristi finančnega ravnateljstva veliko ogorčenje.
Ij Zlata maša pri sv. Jakobu. Z mlade-niško živahnostjo je v nedeljo v nabito polni, čarobno okrašeni in razsvetlj. cerkvi ob obilni asistenci praznoval svoj zlati jubilej preč. g. zlatomašnik Janez Zan. Šentjakobski cerkveni pevski zbor je v spremstvu vojaške godbe, pod vodstvom skladatelja g. Gerbiča, vse očaral. Upamo, da ta mojstrska skladba pride kmalu v natis. Posebno živahno je bilo pa popoludne, ko je vsa polna cerkev odpevala. Pri tej tako lepi svečanosti smo imeli samo eno željo, da ljubljeni jubilar pri nas dočaka svojo bisernico.
lj Zaročil se je predsednik pevskega društva »Ljubljane« g. Rado Šturm z gdč. Jedvigo Blas. Bilo najsrečnejše!
lj Premeba posesti. Restavrater pri »Grajžarju« na Dunajski cesti. g. Anton De Schiava, je kupil hišo od g. Blumauerja v Kolodvorskih ulicah št. 26 za 83.000 K.
lj V aferi trgovskega pomočnika Stritarja je, kakor poročajo nemški listi, sod-nijsko postopanje proti gg. Herbertu in Wernerju Mahr ustavljeno.
lj Trubarjev spomenik nameravajo odkriti v Ljubljani dne 8. septembra. Takrat bo v Ljubljani tudi pod Hribarjevo patronanco shod slovanskih časnikarjev.
lj Desetletnica naselbine. Naselbina Rožna dolina pri Viču praznuje dne 2. avgusta t. 1. desetletnico svojega obstoja. Naselbina šteje do zdaj okoli 130 hiš ter so si njeni posestniki z lastnim trudom zgradili skozi vas dvoje voznih cest. Mal prispevek so dobili od države.
Ij Zbor za opero in opereto se začne angaževati s 1. avgustom t. 1. ter se začno izkušnje v »Narodnem domu« dne I. septembra t. 1. Priglasila bivših in novih članov sprejemata gledališko ravnateljstvo in gospod kapelnik H. Benišek. Posebno se pripominja, da reflektuje odbor »Dramatičnega društva« na več dobrih sopranov in tenorjev.
Ij Izžrebanje porotnikov za tretjo p<>-rotniško dobo, ki se prične dne 31. avgusta 1908. Glavni porotniki: Adamič Ivan. posestnik na Sutni; Bergman Karol, gostilničar in posestnik na Glincah; Chiautta Josue, posestnik v Landolu; Dacar Josip, trgovski sotrudnik in posestnik; Dečman Anton, tovarnar in posestnik, oba v Ljubljani; Dolničar Matija, posestnik in gostil-
ničar v Smartnern; Gjud Aleksander, brivec in posestnik v Ljubljani; de Gleria Anton, posetnik v Dolenjem Logatcu; Ja-vornik France, trgovec in posestnik na Glincah; Jeršinovec Friderik, strojar in posestnik na Vrhniki; Klun Štefan, posestnik v Ljubljani; Klinar Andrej, posestnik in gostilničar v Plavžu; Knez Ivan, trgovec in posestnik v Ljubljani; Konšek Fran, posestnik na Trojani; Kregar Andrej, mizar in posestnik v Vižmarjih; Kune Alojzij, krojač v Ljubljani; Majaron Ivan, st., posestnik in trgovec v Borovnici; Mesar Jakob, posestnik in gostilničar v Jesenicah; Merzelj Anton, trgovec in posestnik na Igu; Orehek Matevž, trgovec in posestnik v Ljubljani; Pire Ciril, trgovec v Kranju; Planinšek Karol, trgovec y Ljubljani; Raz-boršek Janez, trgovec v Smartnein pri Litiji; Sajovic Ivan, trgovec v Kranju; Fer-do Schulz, muzejski asistent v Ljubljani; Skubic Ivan, mokar in posestnik v Spod. Šiški; Stare Franc, sobni slikar; Skof Anton, trgovec, oba v Ljubljani; Susteršič Franc, gostilničar in posestnik na Preski; Toman Feliks, kamnosek in posestnik, Vr-hovec Jožef, posestnik, oba v Ljubljani; Weinberger Franc, posetnik v Zagorju; Zalar Mihael, posestnik in gostilničar v Radovljici; Zatler Franc, kamnosek in gostilničar v Bolnicah. — Nadomestni porotniki: Adamič Ivan, vrvar in posestnik; Boegel Leopold, klepar; Jerina Josip, posestnik; Kmetetz Simon, agent; Morgutti Valentin, marker in posestnik; Sever Fran, mesar in posestnik; Smole Anton, posestnik; Zajec Franc, brivec, in Zalar Matija, pek, vsi v Ljubljani.
Ij Neprevidnost. Ko se je predvčerajšnjem ponoči poštni vlak že premikal naprej, je skočil kljub svarilu uslužbencev na voz nek pasažir, vsled česar so morali vlak ustaviti. Ko je potem pasažir skočil na vlak, je padel in se na levi roki lahko poškodoval.
Zvita ciganka. Matilda Brajdič iz Pli-berka. že dvakrat zaradi tatvine predkaz-novana ciganka, je prišla v prodajalno zlatarja Eberla na Mestnem trgu. Tam je kupila par uhanov, na to si je dala pokazati prstane, od katerih je vzela enega z de-mantom, vrednega 50 K. Akoravno je ciganka z nji prirojeno spretnostjo tatvino izvršila, je Eberl takoj zapazil, da je izginil omenjeni prstan, zato je prijel ciganko, a ta ga je zopet spretno nazaj položila. Tisti dan je Brajdič ukradla starinarju Francu Krškoviču par hlač. Obsojena je bila na štiri mesece težke ječe.
lj Čigavo je kolo? V Mohlbriicknu so zaradi nekega delrkta aretirali delavca Fr. Mačka iz Kanderš pri Litiji, ki je imel pri sebi dobro ohranjeno kolo prostega teka in ima na zavornici črke B. S. A., na prestavi pa št. 310.844. Ker se aretovanec ne more izkazati, kje je kolo dobil, je najbrže ukradeno, in se naj lastnik oglasi pri mestni policiji.
lj Grozdje že prodajajo na tukajšnjem trgu. Kg velja 1 K 60 vin.
lj Vodovodna dela v Klečah. Polaganje druge cevi in zveza z vodovodom v Klečah je končano in dobiva zdaj mesto tudi po tej cevi vodo. S to pomnožitvijo je preskrbljeno mesto in pomerij kakor tudi Spodnja Šiška za dobo dvajset do trideset let.
lj Radeckega most je sedaj s plinom razsvetljen. Pretekli teden so na vseh štirih voglih postavili kandelabre in nove svetilke. V petek je bil most že z Aurovo lučjo razsvetljen.
Ij Kolezijsko kopališče je bilo tekom zadnjih tednov temeljito prenovljeno. Kabine so nove, prostor za plavače odkazan • in zagrajen. Tam se lahko tudi uče nevešči ljudje plavanja. Stare kopalnice so se odstranile.
Razne stvari.
O belih oblekah. Doslej se je mislilo, da bela obleka najbolj odvrača solnčno toploto. Sedaj so pa angleški preiskovalci v Afriki dognali, da ima to prvenstvo rdeča barva. Razne naselniške družbe so za svoje uslužbence radi tega že naročile rdeče obleke.
Sluge morilci svojega gospodarja. V Parizu so našli umorjenega 70 let starega milijonarja Remyja. Morilci so milijonarje-vo blagajno oropali. Sedaj so dognali, da sta starčka umorila njegova služabnika Renard in Courtois ter ga oropala.
Od altarja na morišče. Na dvorišču jetnišnice v Lodzu se je te dni vršila pretresljiva poroka. Radi mnogih anarhisti-ških atentatov na smrt obsojeni Ladislav Glaškovski se je pred izvršitvijo smrtne obsodbe hotel poročiti s svojo nevesto. Ženin okovan v verige, je bil miren in je po poroki tolažil plakajočo mlado svojo ženo. Takoj po poroki je morala mlada žena z ženitovanjskimi gosti zapustiti jetnišnico in par ur pozneje se je nad Glaškovskim izvršila smrtna obsodba.
Natakar milijonar. Avgust Gold-schmidt je bil natakar v neki kavarni v Versaillesu. Pred nekaterimi dnevi je moral Goldschmidt po opravkih v Lyon. Ondi je izvedel, da ga neki notar išče že 17 let radi treh milijonov, katere mu je zapustil njegov v Senegalu umrli stric. Srečni dedič pravi, da tudi sedaj ne bo miroval, ampak bo najel kavarno v Parizu.
Umrl je slavni ogrski slikar Bella Pallik.
Nasi zopet izvoljen.
Messina, 27. julija. Včerajšnjih administrativnih volitev se je udeležilo 4000 volivcev. Nasi je prvi dosegel 3000 glasov, 200 več nego župan D' Arrigo. IzvzemSi katoliško stranko, so vsi drugi volili Nasjja. — Nasi je bil izvoljen tudi v občini Terranova.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Izidor Cankar: Naprošeno došlo!
Telefonska ln brzojavno poročila.
MORILEC FRANCOSKE PEVKE JE LJUBLJANSKEGA POKOLJENJA.
(Glej poročilo med dnevnimi novicami.)
Trst, 28. julija. Morilec francoske pevke Julij pl. Foedransberg je član ljubljanskega kolena te rodbine. Pred 6 leti je bil na Dunaju poizkusil zločin. Skril se je v zaboj in dal ponesti v hišo dotične rodbine. Rodbina pa zaboja ni hotela sprejeti, na kar so ga postreščki pustili na cesti stati. Foedransberg je iz zaboja zlezel in pobegnil. Taji še, pa ni dvoma, da je on morilec. Pri Foedransbergu so našli tudi sekiro, s katero je dekletu odsekal glavo, in bodalo.
ZAGREBŠKA POLICIJA SE PODRZAVI.
Zagreb, 28. julija. Baje se v kratkem podržavi zagrebška policija.
DVA VOJAKA UTONILA.
Tržič, (Goriško), 28. julija. Tu sta pri kopanju utonila četovodja Štefan Kubica in vojak prostak Ivan Nemec od lovskega bataljona št. 1, štacioniranega v Tržiču. Nemec je hotel Kubico rešiti, pa sta oba utonila.
EKSPLOZIJA.
Trst, 28. julija. Na Rocolu so eksplodirale priprave za umetalni ogenj v hiši št. 784. En zid se je podrl, dva fanta, Emil in Franc Gerdol, sta težko ranjena. Pirotehnične priprave je bil Franc ukradel par dni popreje v neki tržaški trgovini.
LAHI SE VESELIJO.
Cres, 28. julija. Lahi so zmagali tudi v 2. občinskem razredu s 147 glasovi proti 24 hrvaškim. (To je prvikrat, da so nastopili v vseh treh razredih hrvaški kandidati.)
SLOVESEN SPREJEM TURŠKIH UPORNIKOV.
Bitovlje, 28. julija. Turki so navdušeno sprejeli častnike, ki so pobegnili iz Resna Nasi efendiju in Hasan Begu. Častnike so slovesno vodili v mesto, v znak radosti so bile trgovine zaprte.
NOVE BOLGARSKE ČETE V MAKEDONIJI.
Sofija, 28. julija. Te dni sta prišli iz Bolgarske dve čete v Makedonijo, ena z 12, druga z 36 ljudmi.
TURKI IN REFORME. — TURKI HOTELI UBITI AVSTR. ČASTNIKA.
Kumanovo, 28. julija. Pred armado je bila slovesno proklamirana ustava. Avstrijski reformni častnik, Hrvat Turič, se je moral skriti, da ga fanatični Turki niso ubili.
NEMIROV NA TURŠKEM ŠE NI KONEC.
Carigrad, 28. julija. V Stambulu je veliko gibanje in nemir. Deputacije hodijo k sultanu. Objava amnestije in odstranitev ministra mornarice je ljudstvo nekoliko pomirilo, a zahteva se tudi odstranje-nje jidliške kamerile. Situacija se ne da pregledati in lahko bi postala ^nevarna, ako se nemiri povsod ne končajo. Pomirio-valno je uplivalo, da so razpisane volitve za Carigrad in okolico. Volitve se vrše dne 1. novembra.
POLOŽAJ V TURČIJI.
Carigrad, 28. julija. Albaneško sultanovo stražo so razorožili in jo nadomestili s Kurdi.
Solun, 28. julija. Tu so ustrelili štiri ovaduhe. Turki so na mrliče pljuvali. Ravnatelj tobačne tovarne, neki Anglež, je zbežal. Govori se, da je umorjen Panica, morivec znanega Borisa Sarafova.
Skoplje, 28. julija. Tu se vrše pobra-timstva med ljudmi in narodnostmi najrazličnejše vrste. Veliko govornikov nastopa, vse jc za svobodo navdušeno.
SRBI IN MLADOTURKI.
(Od našega poročevalca.)
Belgrad, 28. julija. Mladoturški odbor zahteva od srbske revolucionarne organizacije v Makedoniji, da turškim četam dovoli uliod v srbske vasi, katere hoče mladoturški odsek organizirati. Tudi srbske čete naj se postavijo v isto vrsto z mladoturki v dosego istih ciljev. Ta korak mla-doturkov se diplomatom zdi čuden, ko rmaio zdaj vendar ustavo. Izpred sodišča.
Nova Spillmanova povest.
XIV. zvezek :
Prisega huronskega glavarja. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. Cena 60 vin., karton. 80 vin. — Krasna povest nas vede med divje Indijance, v njih velike jelkove gozde, do romantičnih jezer in rek Gorenje Kanade, in se vrši v prvi polovici 17. stoletja. — Popisuje nam krvave boje med Huronci in Irokezi, dvema sorodnima indijskima rodovoma, ki sta po svoji telesni moči in hrabrosti presegala vsa sosednja plemena. Bralec občuduje pri teh divjih sinovih gozdov srčnost, vojmško spretnost in nenavadno premetenost v zasledovanju. Občuduje dalje zvestobo in požrtvovalnost hrabrih, belokožcem prijaznih Huroncev do svojega učitelja, francoskega misijonarja pl. Brebeuf. Ta blagi .črnosuknež', tako naziva Indijanec misijonarja, pade vsled ponesrečenega boja Huroncev v roke krvoločnim Irokezom, katerih največja zabava je bila mučiti svoje žrtve in gledati, kako se ubogi ujetniki na groznem mučilnem kolu borijo s smrtjo. — Toda kaj vse tvega blagi Indijanec, da reši tujega misijonarja! — Povest bo z vsem zanimanjem in z veliko koristjo čital mlad, kakor dorasel bralec: ni pa toliko za prav male otroke, ker je, kakor vse Spillnianove povesti, polna vzburljivih prizorov. — Nič manj zanimive so poprej izdane Spillmanove povesti. Povesti jezuita P. Spillmana imajo vse prednosti dobrega, koristnega berila, kakoršnega pogrešamo Slovenci; dosedaj so izšli sledeči zvezki:
I.	zvezek: Ljubite svoje sovražnike! Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. Cena 40 vin., karton 60 vin.
II.	zvezek: Maron, krščanski deček iz Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja po Druzih. Cena 40 vin., karton. 60 v.
III.	zvezek: Marijina otroka. Povest iz kavkaških gora. Cena 40 vin., karton 60 vin.
IV.	zvezek: Praški Judek. Povest. Cena 40 vin., karton. 60 vin.
Y> zvezek: Ujetnik morskega roparja. Povest. Cena 40 vin., karton. 60 vin.
VI.	zvezek : Arumagam. sin indijskega kneza. Povest. Cena 40 vin., karton. tO vin.
VII.	zvezek: Sultanovi sužnji. Carigrajska povest. Cena 60 vin., karton 80 vin.
VIII.	zvezek: Tri indijanske povesti. Cena 60 vin., karton. 80 vin.
IX.	zvezek: Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz japonskih misijonov. Cena 60 vin., karton. 80 vin,",
X.	zvezek: Zvesti sin. Povest za vlade Ak-barja velikega. Cena 40 vin., karton 60 vin.
XI.	zvezek: Rdeča in bela vratnica. Cena 40 vin., karton. 60 vin.
XII.	zvezek: Korejska brata. Črtica iz misijonov v Koreji. Cena 60 vin., karton 80 vin.
XII. zvezek: Boj in zmaga. Povest iz Anama. Cena 60 vin , karton. 80 vin.
XIV. zvezek: Prisega huronskega glavarja. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. Cena 60 vin., karton 80 vin.	1808 1
Katoliška Buk varna v Ljubljani
TRŽNE CENE.
Budimpešta 28. julija.
Pšenica za oktober.....
Rž za okt.........
Oves za okt.......
Koruza za maj 1. 1909 ....
Koruza za julij.......
Efektlv: 10 ceneje.
1117 9-41 824 7 30 755
tteteoriaogičnii) poročilo.
V: Una n. morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736 0 mm
>..M »pa-lotaaja
Suaja bkro-metrs t mu
1
Tempo-
ratara p»
Coliijn
vettoti
Nebo
► m
|§7
T3S *
27 i 9. *ve£
28
7. ijutr-pop
37 8 , H'6 si jug. del. jasno
38 6 17 4 „ del. obl. i
2-1
37 4 j 28 5 p. m. jug jasno
Jirite, naročajte »Slovenca"!
s?

2 i U
i Hotel ,,Ilirija" Q
n	Kolodvorske ulice 22.	J1
Jutri y sredo, 29. julija
velik koncert
popolne Jruitvene godbe"
pod osebnim vodstvom gosp kapelnika Vaclava Talich-a.
Vstop prost, Začetek ob 8. uri zvečer. S
0 X
Z
!C >
£ v Wa
4. X S
sr
<
(D
Za mnogobrojen obisk se uljudno priporoča
i8ii i-i	M. Novak.
» 5
Srednja včerajšnja temu. 216". oorm 1<)9«.
Globoko užaljeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni in nepozabni soprog, oziroma oče, gospod
Jakob Dermota
posestnik in usnjar
danes ob 5. uri zjutraj v 60. letu starosti po doigotrajni, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, ves vdan | v voljo božjo mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb se vrši v sredo, 29. julija, ob^8. uri zjutraj iz hiše žalosti št 32 v Železnikih na domače pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah.
Dragega rajnika priporočamo v blag spomin in pobožno molitev.
Železniki, dne 27. julija 1908.
Frančiška Dermota, soproga, Dr. Anton, Jakob, Mihael, sinovi, Marija, hči.
NA PRODAJ
je nova ennadsipopna hiša, še 14 let
davka prosta, s šestimi stanovanji, moderno urejena, z električno razsvitljavo, pralno kuhinjo, lepimi kletmi, prostornim vrtom za sočivje, s sadnim drevjem zasajenim, v bližini župne cerkve v Ljubljani. Hiša je najpripravnejša za kakega vpokojenca. Cena je jako zmirna, in se ista proda le radi prevzetja druge obrti.
Natančneje poizve se v upravništvu tega lista.	1809 1-1
Halo stanovanje
za avgustov termin se oddaja na Tržaški cesti štv. 4.	iglo 3-1
Knjigovodja
vešč slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, muzikaiično izvežban,želi svojoslužbo premeniti. Prijazne ponudbe pod I. P. IOOO na upravništvo „Slovenca". 1785 (3-2)
stanovanje v vili
4 sobe s pritiklinami se odda takoj ali za prihodnji termin mirni stranki. — Kje, pove upravništvo »Slovenca". 1789 (3—3)
Služba orjlavca in cerkovnika
se takoj ,odda v Št. Ilju, pošta Mi-sfinja, Štajersko. — Cecilijanci, ki so obenem rokodelci, imajo prednost. 1786 5—3
SANAT6GEN
prepotrebno krepilno in osvežcvalmi sredstvo za vsakogar , ki se čuti utrujenega In bednega, kakor sploh
za nervozne in MM.
Od nad 7600 profesorjev in zdrav nlkov sijajno potrjen Dobi se v lekarnah In drogerijah.
Broiure ra/po&ilja franko ln zastonj Itauer Jt ( o., Bvrslin, 8W. 48. Glarno zaloputni C. Bruil}, Dunaj, L, Flelachniarkt 1. 17*8 B-i
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Kini itd.
flajbolj. kosm. Zobo čistil, sredstvo _	___
Izdelovatelj
0.
Ljubljana, Spital.-Stritar. nI. T

1787
6 2
velika, najemninska, še davka prosta, z vsem potrebnim ter mešano trgovino tik prijaznega mesta na Sp. Štajerskem, kjer je dokaj Kranjcev naseljenih, Je na prodaj za ceno 40 000 K. Izplačati je podpolovično. Istotam je na prodaj dvoje posestev, eno z gostilno. Naslov v upravništvu.
Pletarska šola pri Sv. Barbari v Halozah
izdeluje in priporoča razne pletenine, kakor: jerbaščke za razpošiljanje sadja, jezbase za perilo, košare za potovanje, koške za papir, mizice za cvetlice, razne stole in drugo pohišje iz vrbovine.
O cenah in tudi v sprejemu učencev daje pojasnila.	1766 5 -3
(M
3
Jt
»O
tm >
n e
tu O
645 80—37
Cena vrčku 20 vinarjev.
- Najboljše izvirno, dvojno vležano
prazdroi atomom črno pivo (Bockbler)
:: iz meščanske budjeviške pivovarne se to£i ::
v SodmJsMfo ulicah 4 in m Rimski cesti 5.
Dobi se tudi pristni domač« šampanjec. --—
0
»
3
ti <
1 O« JT e
Oraibcni el^lic.
Vlastelinstvo p. n. drja. Kalmana pl. Ghyc-zyja v Čabru proda
= ditse I« septembra 1908	-
svoji dve v občini Prezid, okraj Čabar na Hrvaškem se nahajajoči
posestvi
in sicer:
a)	Enomadstropno veliko zidano hišo z dvoriščem in zidanim
hlevom za izklicno ceno 30.000 kron. Hiša je primerna za prodajalno in gostilno. Ima tudi lepo obširno klet. Vse vrlo solidno zgrajeno. Pod streho se nahajajo še 4 obširne za stanovanje primere sobe. Hiša je pokrita z opeko, hlev z deskami. Kata-stralne parcele št. 173/1 v zemljiškoknjižnem vložku št. 320 površina znaša 176
b)	Enonadstropnc* hišo zdolaj zidano, gori leseno, dvorišče, hlev, njiva katastr. parcele št. 271, 272, 273, 274, 275 v površini 1297 zemljiškoknjiž. vložka št. 1 (plemički) za izklicno ceno S2.000 kron. Ta hiša je tudi primerna za gostilno.
Pod to ceno se ne proda.
Prodajalec si pridržuje pravico, da izmed ustmenih ali pismenih ponudeb svobodno izbere one, katere brez ozira na višino ponudbe po lastni previdnosti spozna za naj-prikladnejše.
Pismene ponudbe naj izvolijo reflektanti pred odrejenim rokom priposlati temu uradu in priložč 10% varščino. Ustmene ponudbe na dan dražbe dne 1. septembra 1908 na licu mesta v Prezidu.
V Čabru, dne 24. julija 1908.
1807 2 — 1
Dr. Kalmana pl. Ghyczyja gozdarsko=dohodarni urad.
Samo se do 1. avgusta
60°
|0 mzje cene
pri se h poletnih predmetih kakor tudi: batist za dame, platnina, kostumi iz svitlega blaga, pique in platnena krila, dalje bluze s čipkami in iz batista, lister za gospode in dečke ter perilno blago za obleke kakor tudi blago za lahne poletne obleke.
1 »Angleško si!
oblek"
1326 45
O. BERNATOVIC
JLsJJam	]!■:<>»tn .«. « «-jg*	«1».
mm tmnm/entK «3»
fodPttžnica
UiK«»"

jailSka kreditna talila I Ljllbljail!, Stritarjeve ulice štev. 2
sprejema vloge na knjižice in ns» tekoči račun ter je obrestuje od dne vloge po
3><»lMi£&t<.«c glavnica I I I K 2,000.000. I i

o.
Kupuje in prodaja vrednostne papirje vseh vr»t po kulantrcem kurzu.
II»' »jjnu-gj^.—V	mir«'	■wam«ra ————
■z W
I fltaacAPvnl £ ;< K SOMU*. * .
Izdajatelj: Dr. Ignacij Žitnik.
Tisk »katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Ivan Stefe.