Posamezna številka 10 vinarjev.
Siev.250.
V LMlDl, V H, 31. OklOSra 1916.
Leto ш.
b Velja po poŠti: s Za oalo leto napre] . . K 38-— na en meseo „ . . „ 2*20 ss Nemčijo oeloletno . „ 29'— sa ostalo inozemstvo . „ 35'—
V Ljubljani na dom t
Zs celo leto napre] . . K 2V— sa si meseo „ . . „ 2'— ! upravi prejemati meseCno „ 1*80
ss Sobotna Izdaja: г
sa oelo leto......K 7-—
ss Nemčijo oeloletno . „ 9*— ss ostalo inozemstvo. „ 12'—
Inserati:
Euoetolpua tetlivrsta i/г шш široka in 3 шш visoka ali nje
prostor) zaenkrat , . . . p03)v za dva- ln večkrat . . i>5,, pri več lli naročilih primaren popust po dogovoru.
Poslano:
Enostolpna p.tltvrsu po SOvln.
Izhaja vsak dan lzv emši nedelje in praznike, ob 5. uri pop.
Redna letna priloga vozni red
U-- Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/U1. Ro' >isi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne se „prejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74 =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo |e v Kopitarjevi ulioi št. 6. — Račnn rošine tiraailnioe avstrijske st. 24.797, ogrske 26.511. bosn.-herc. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
NaSIm mrtvim.
Ko je zvenelo listje zdrhtelo na vlažna jesenska tla in so se solnčni dnevi zastrli z oblačnimi sencami, ko so začeli padati na utrujeno zemljo zgodnji mrakovi in je začela bežati svetloba pred nasilnostjo teme, se človeški duh spominja svoje minljivosti in upre svoj pogled v neznane, skrivnostne dalje.
Roka omahne od letnega dela in glava se sklone, premišljujoč, da tudi nam otrpne mladeniška sila in moška neuklonjenost pod težo življenja, ki samo sebe končuje, kakor tleči zubelj. Tedaj se začne časnost umikati pred večnostjo in nekaj neznanega nam začne stiskati srce s pritajeno grozo. Človek se spomni, da bo šel tudi on tisto pot, ki mu jo kaže drhteči list, in da bo našel svoj počitek v hladni in molčeči zemlji.
Vseh mrtvih dan kliče množice na pokopališča in smrt nam stopi pred oči v vsej svoji opominjajoči resnosti. Vse hiti na kraje, kjer počivajo znanci in sorodniki, da si vsaj ta dan v letu zopet stopimo bliže in si podamo v mislih roke preko groba k srčnemu objemu. Naše duše se zopet srečajo in ločitev postane za nekaj hipov zopet lažja, ker se naša srca najdejo z dragimi v skrivnostnem ljubečem stiku. Resni opomin naše umrljivosti pa postane zmagovit znanilec onega, kar je v človeku neumrljivega, Iz hladnih grobov sijejo žarki drugega, tajinstvenejšega življenja proti nebu, „in tisoči žarečih lučic zamiglja na grobovih kot priča te obče človeške, neizbrisne vere.
Tudi letos pojdemo na grobove, mi pojdemo tje kakor še nikdar.
Temni bodo ležali pred nami naši ljubljeni grobovi. Tudi grobovi bodo čutili vso težo sedanjega časa. Tudi grobovi bodo vpraševali, koliko časa bo še človeški rod uničeval svojo moč in klical nase silovito smrt. Tudi grobovi bodo vzdihnili po oni svetlobi, ki edina more pomiriti divja-jočo nebrzdano zlo. Temne sence se bodo dvignile iz grobov in bodo iskale onih lučic, ki jih so pričakovale, da se tudi letos v zaželenem pobožnem blesketanju zales-ketajo nad smrtnim hladom v vročem, ljubezni in koprnenja polnem žarenju. Ljubezen je močnejša od smrti. Ljubezen ne umrje, ker je večna hčerka neskončne gor-kote in prodira v globino hladne gomile in raste iz nje kot ognjen steber skozi oblake do onega neskončnega vira, ki ji je dal prvo življenje.
Ne žalujte, naše gomile!
Naša luč bdi in gori v vedno močnejšem žaru. Grobovom se približuje pobožna množica, tiha in mirna. Na obrazih globo-
ka resnost težkih izkušenj in bridkega zatajevanja, Oči, vajene solz, gledajo mirno sestri smrti v obraz. Tuljenje in prasketanje sovražnih granat in neprestani pogled na smrt zaničujoče junaštvo so srca v jeklo skovala. Smrt, ki je hodila mimo nas, nas je približala Vam, ki ste jo prestali. S smrtjo se bore narodi za svoje življenje. Naši grobovi so stražarji naše bodočnosti. Pokopališče padlih je visoka šola dolžnosti za preživeče. Z lučjo v srcu se približujemo grobovom.
Ah ti posvečena božja njiva, posejana z dragocenim semenom, ki je padlo v rjavo njivo, da v solnčnem žaru zraste skozi oblake v božja nebesa! V sredi se dviga sveti križ, znamenje vseh, ki so v bolečinah umirali, da se zmagslavno zveličajo. Okoli tega svetega znamenja so pokopani naši dragi, kličoč nas enega za drugim na svojo stran k isti usodi. Pomolimo pri njih in hitimo dalje, tje, kamor nas danes najbolj srce vleče.
Tam so preprosti križi, v vrstah, kakor na povelje.
Ne poznamo njih imen, nismo videli njih obrazov, bogve če smo umeli njih jezik, A dragi so nam kot lastni bratje, bližji so našemu srcu, kakor če bi jih bile objemale v življenju naše oči. Do teh grobov hiti vse, in nešteta molitev se dviga k nebu za neznane znance.
Tu spe po težkem trudu oni, ki so za nas umrli.
Njih obraza nismo poznali, ko so za. nas dvignili orožje, da nam domovino obranijo sovražnega naoada. Na povelje so prišli, molče so izvršili svojo dolžnost, zvesto so branili naš dom, oškropili s svoio srčno krvjo naša tla in v naši zemlji legli k večnemu počitku. O nepoznani znanci, Vaši grobovi so nam dvakrat dragi in sveti!
Od kraških, od sovražnih strelov bob-nečih skalin, do skrajne meje naše domovine — bratje ste nam, v isti zemlji čakajoči vstajenja, v kateri bomo tudi mi legli k počitku.
Vrsta za vrsto. Mo'čeča. tiha parada. En glas Vas je klical k obrambi n?še skup-ne domovine. SluSali ste ga. Zdaj vsi skupaj molimo en jezik Gospoda vojnih trum: Oče naš. kateri si v nebesih ...
Naj bodo češčeni in posvečeni ti grobovi za vse čase v slovenski domovini!
Pa naši pogledi se širijo in mi iščemo svoje znance in prijatelje. Preko teh grobov se nam oko ozre v neznane daljave na ruske stepe in srbska brda, na planinske vrhove in karpatske gore, kjer je mati zemlja odprla svoje nedri, da pritisne k sebi sinove naše zemlje in hrani za veliki dan zadnjega obračuna.
Tem grobovom velja še posebno naša misel. Morda ne stoji ne križ ne kamen na
grobovih, v katere so bili položeni k zadnjemu počitku oni, ki so našemu srcu najdražji. Morda so položeni v skupna grobišča, v katerih so pomešani stanovi in narodnosti po slučaju, kakor jih je smrt skupaj zadela.
Kdo bo prižgal luč na teh grobovih? Morda niti imena ne ve nihče o onih, ki v teh grobovih spe.
Mi nosimo luč v svojih srcih, svetlo in nevgasljivo. Trdno upamo, da so ti mrtveci rešili nam življenje in da iz njihovih grobov raste nova in sveža mladost. Njih borenje nas je miru približalo in njihovo trpljenje bo nam neslo sad.ove.
Tem našim mrtvim molitev in vroči pozdravi!
Njim, ki sa izvelevaii.
Vse je zajela vojna, zagrabila vse, pritegnila v splošnost vse in vsakogar. Vsestransko, nad vse različno je njeno bitje, vsestranska, nad vse različna je tudi skrb, kako se olajša gorje in omilijo njene posledice.
Iz lega stremljenja so se razvile nešte-vilne panoge preskrbe bolnikov, ranjencev, pohabljencev, gospodarsko onemoglih, vdov, sirot, beguncev, razvilo delovanje v prehrano in obleko ter preživitek onih, ki so izgubili kruh in delo, za naše interniran-ce in ujetnike ter ustanova vojnih domov in podnevnih bivališč.
A misliti- moramo tudi na domove naših vojnikov, na katere je že legla senca temne noči, misliti na padle v grobovih.
Ves narod mora prirediti svojim padlim junakom mogočen mrtvaški obred! Pomoč njihovim dušam, varstvo njihovemu častnemu spominu. Splošnost se mora zavzeti za veliko ginljivo delo, da se zbero, ohranijo in negujejo grobovi na bojiščih ostalih.
Vonja uprava je porabila čas in izdatno napredovala z neumorno in umno zasnovanim delom. Kar najvztrajneje in najuspešneje se je lotila ugotovljenja neznanih padlih, ohranila na mestu posamezne in skupne grobove v svoji prvotni preprostosti, kjer se je dalo količkaj, ter je skrbela le za stalnost njihove oblike. Raztreseno pokopane vojake pa je dala prekopati na vojaška pokopališča. Le-tem je izbrala prostor po gozdnih livadah, pod drevjem, med grmičjem, ob znamenjih, ki si jih je lahko zapomniti v okolici, v bližini kapelic in kri-žev, po višinah in vrhovih, po rebrih in bregovih, po ravnini, včasih na samoti, včasih ob cesti; dostikrat na skritih krajih, dostikrat po okolici z lepim razgledom — tam so skupni domovi počivajočih bojevnikov. Po grobovih je zarasla trata, živa meja, v kraju običajni ploti varujejo pokopališča, in
orjaški križ, kamen, obelisk, steber, plošča ali drugačen pomnik zastopa skupnost, vse preprosto in mično. Priroda in okolica sama morata skrbeti za dostojno počivališče. Tako so nastala in nastajajo primerna in umestna pokopališča, ki vzbujajo pobož-nost, jim jc skrb za skupnost Ln domačo umetnost in ne izgube iz oči takisto zdravstva. Veliki pomniki, arhitektonske zgradbe so šele naloga bodočnosti.
Že več mesecev prinašajo časniki s podobami, med njimi tudi naš »Ilustrirani Glasnik«, podobe takih vojaških pokopališč. Veliko jih je razstavljenih v majhnih modelih v dunajski vojni razstavi. In ako jih gledamo v njihovi različnosti, številnosti in preprostosti, moramo se čuditi. Dostikrat niti nc vzbujajo misli na vojno, te tihe božje njive po gozdičih in vrteh, tudi naj jih nikar; saj odevajo može, ki so izvršili dolžnost do dobra, do smrti, in sedaj spe mirno in trudni. »Junaki«, beseda zveni tukaj skoro prevsakdanje, ni pravo nazivanje za stanovalce teh dvorov, ki so vojaški, a brez napetosti, lovariški, a nc kličoči na osveto, možato resnobni in vendar človeška dobra čuvstva vzbujajoči, vrtovi miru, v katerih počivata prijatelj in sovražnik, pokopana enako, zakaj oba sta umrla za svojo domovino.
Krog Jaroslava pokriva zemlja desetih pokopališč žrtve krvavih bitk ob Sanu. Vojaško poveljstvo v Krakovu ima v svojem področju nad 600 .vojaških pokopališč po zgodovinskem ozemlju Dukle, Limanove in Gorlic; na Magorski višini so narasle skupine grobov v skupine pokopališč. Umetnost se je razvila do umetnosti v gradbi zadnjih počivališč, pri katerih sta ob izrabi prostora tako tesno zvezani priroda in umetnost, da so dobile mnogotere okolice čisto nova lica združene pijetete in kulture, ki pričajo v čast živečim o njihov? nežnosti in umeteljnosti.
O velikosti in napornosti izvršenih del v Galiciji, na Južnem Tirolskem, na Krasu, ob Soči, na Poljskem in v Srbiji, na naših severnih in južnih bojiščih priča zapisnik grobov. Vojna uprava in umetnost sta šla roko v roki, ko sta vršila ogromno delo človečnosti sredi svetovne vojne. Novo službo opravljajo vojaška poveljstva po posebnih »nadzorništvih vojnih grobov«, pri katerih sodelujejo stavbeniki, graditelji, kiparji, slikarji, zemljemerci, fotografi. Pri okrajnih oddelkih delujejo služeči, za boj nesposobni umetniki. Splošno vodstvo vseh zadev vojnih grobišč pa ima poseben oddelek v vojnem ministrstvu, kateremu je prideljen zbor zastopnikov stavbene umetnosti, podobarstva in domovinskega varstva. (Ta oddelek opravlja brezplačno tudi razsežno dopisovalno službo s svojci padlih.) Komisija, ki jo jc vojno ministrstvo
LISTEK.
Vseh mrtvili dan.
Celo božje popoldne se žalostno, z oblaki prevlečeno nebo ni moglo izsol-ziti. Nepretrgoma so padale drobne, komaj vidljive kapljice.
Visoko gori sredi osojne strani hriba, pokritega z njivami in travniki in gozdovi, je stala Podgozdarjeva hiša, na samem sredi svojega polja., kakor da se ji hoče samote in miru. Mirno je gledalo belo poslopje z rdečim krovom izza sadnega di-evja tja proti severni strani, kjer se je ob nasprotnem pobočju oprijemala strme brežine mala vasica, vsa stisnjena na en kup. Nad vasjo se jc strmi hrib izgubljal v megli, pod njo je bolj polagoma paclal v ozko dolino, globoko zarezano od vzhoda proti zahodu, tako da sc od Podgoz-darja niti ni videlo do dna tega korita.
Tisto popoldne jc bilo posebno tiho pri Podgozdarju. Sama je čepela stara gospodinja v prostorni izbi za belo ne-barvano mizo vsa vtopljena v star mo-litvenik z debelim tiskom. Počasi s<f se premikale uvele starkine ustnice, ki so na pol glasno po zgolih šepetale iz oguljenega molitvenika molitev za mrtve.
Bil je ravno Vseh svetnikov dan.
Starka je odložila molitvenik in očala ter se kleče sklonila na okno. Pred njo se je meglila tam na oni strani bela vasica z rdečimi strehami in z majhno cerkvico na levem koncu.
Podgozdarca si jc podprla s koščeno roko suhljati beli obraz ter strmela vsa zakopana v mračne težke misli tja ven v megleni dan proti drugi strani, odkoder ji je zrla naproti mala cerkvica z belo vasico, danes tako nekam žalostno gledajoča, kakor cla jc tudi nad vaškimi kočami razlita vsa neizmerna žalost in turobnost dneva vseli mrtvih ...
In starki se je izvil mnogoter vzdih iz pokašljajočih prsi...
Kaj je morala doživeti na svoja stara leta!
Dan spomina vseh vernih duš je in ni zvonov, ki bi otožno a tolaži j ivo peli tja preko grobov dragih pokojnih... In tam za cerkvico na božji njivi ni danes niti ene lučke. Vse v temi, kakor da leži noč obupa nad tudi zapuščeni-nimi domovi mrtvih...
Starka se jc težko odkašljala.
»Dobro, da vsaj tam doli malo spoštujejo te svete ure«, je mrmrala pred in se ozrla tja proti zahodni strani clo-I linice, kjer so se skrivale strme višine I hribov med sive oblake.
Kdo ve, je li danes šc živ on, njen Tone, ki mora tam doli tako blizu doma in vendar tako daleč, že mesce in mesce vršiti prestrogo, prehudo svojo dolžnost, zakopan v zemljo, v sneg in blato? Vedno, vedno, morda ravno ta hip, ko ona gleda tja proti njemu, je more-, biti v nevarnosti... Bog \6, kaj se godi ; ob tej uri ž njim, če je še živ, Bog vć, j da niso tudi danes kaki napadi na j onem zasneženem prelazu, čeravno ni • slišati ni puškinega strelo. Ubogi ljudje, odtrgani od doma, od svojih, od vsega dragega in svetega, morajo umirati, živi umirati v tistih dolgih grobovih, ki so ž njimi začrtani vsi hribi tam doli ob Soči...
Še nižje je klonila starka in si pokrila z rokama vlažne oči.
Odkar je vojska, se je dobra stavka zelo, zeio postarala, za celih deset let. Njene misli so bile vedno pri njenih dveh sinih, vedno je živela v strahu in trepetu za svojo kri, ki jo je morala pustiti že davno, davno proč od tihega, mivv^ga doma, cla sta šla branit križem sveta cesarja in državo. In sedaj je bil eden nekaj časa na oddihu, v zaledju. a drugi. Tone, jc bil ravno v bližini doma v strelskih jarkih visoko nad Sočo, odkoder je mogel videti prav svojo rojstno hišo... In ubogi materi ie trgalo in rezalo srce, ko jc tam doli
često grmelo in drdralo. Dolge noči brez spanja je prečula in preždela v molitvi, ko sc je po tistem hribu ved-nih bojev cele ure bliskalo in žarelo...
V izbi je postalo polagoma žo mračno.
Starka se je zopet zganila v svojih žalostnih mislih, zopet se težko odkašljala in se sklonila nazaj ob okno-
Še ni bilo kasno, še jc bledel zunaj mračni dan, a tam na nasprotni strani so se že začele svetlikati svetle pike, povsod, med hišicami in iz oken. C.ela vasica je bila svetla, le okoli cerkvice, na pokopališču ni vzbrlela nobena lučka ... In vendar jc bil predvečer dneva vseh mrtvih!
Li ne vec!6 tam ti božji ljudje, kaj je nocoj?
Moj Bog, kaki časi?...
Nekje v dolini je ostro zabrizgala lokomotiva. Od ono strani lam jo prihajal težek ropot, vojaški tovorni avto je vlekel svoje železno breme po strmi cesti, vijoči sc od vasice naprej proti zahodni strani.
Starka jo spet vzdihnila... Vseh ranjkih večer je, pa letos nima nihče časa misliti na nje. Vse misli le na vojsko, vse jo v službi vojske, pokončeva-nja, smrti. Vsa dolina, vsaka bajta žari v elektriki, le grobovi moraio biti temni. zapuščeni...
poslalo na ogled v Krakov, je označila ta-mošnjo organizacijo zgledno in jo priporočala v posnemanje. Nova služba je imela v Galiciji radi različnosti dežele mnogotero polje delavnosti. In ker je urno napredovala v nji, je prihranila v obče tudi mnogo stroškov, zakaj vojaštvo ima na razpolago vse pomočke, vodeče umetnike in gradeče moštvo in ujetnike brezplačno. Res, da se odziva vojna uprava prvi dolžnosti, zakaj pri pokopavanju padlih je ona na mestu obitelji. A dolžnost, da se stalno ohranijo vojaški grobovi, zadeva splošnost.
Velika ustanova iz prispevkov domovine naj bode skupni nabiralnik. Da bi se napolnil le-ta in preskrbel pomočkov za to ustanovo, ki bi jo upravljalo vojno ministrstvo, se je sestavil »odbor za oskrbovanje vojnih grobov v Avstriji«. Pri tem odboru so vsi namestniki in deželni predsedniki ter vsi v Avstriji imenovani vojaški poveljniki. Načelnik temu odboru, ki je skupen za vso Avstrijo, je gališki minister, kot zastopnik one dežele, ki je bila od po-četka sem najvažnejše bojišče in je danes pokopališče skoro vsa. Odbor se bode ekoro obrnil do javnosti in prejemal darove v ta namen. Del bodočega zaklada je določen za oskrbovanje grobov neznancev. Mnogim, ki ne vedo, kje počiva njih dragi, ki ne morejo na njegov grob, bode s to ustanovo dana prilika, da bodo vendar skrbeli za ^voj neznani daljni grob. Za ta »klad naj se izkaže požrtvovalnost Av-etrije in poskrbi za vse vojaške grobove, enako za bogatine in siromake, tako za častništvo in moštvo.
Posledice vojne se bodo izgubile sčasoma. Razrita zemlja se bode zacelila iznova, zvezale morda tudi iznova šiloma potrgane vezi in uničili sledovi splošne borbe. A ostali bodo grobovi onih, ki so padli v tej borbi. Njihovi grobovi bodo pravzaprav pomniki orjaške borbe, — a vojni šum se razleže po pokopališčih, smrt na bojišču privede v mirni, tihi vojaški grob. S svetovnega razboja preostanejo idile in priroda bode pogladila, kar je razrila in raztrgala zbesnela kultura.
Kakor smo nabirali »lavorik za junake«, tako jim natrgajmo še zimzelena. Kakor smo vojakom na bojiščih pošiljali ljubeznih darov, ne smemo jih odrekati onim na poljih miru, na livadah in po gozdičih, posrednih ljubeznih darov. Nihče naj se ne odtegne!
Vsi, ki so bili deležni vojne, ki bodo imeli dobiček od miru, vsi državljani se moramo združiti! Vsak naj misli, kar mu drago, a daruje naj vsakdo, kolikor more, da bodo oni, ki so pazili na našo varnost, a jim je večni Vojvoda ukazal »ruht — počitek«, spali mirno in pokojno v dostojnih zadnjih domovih.
Krvava zarja.
(K predavanju Alice Schalek.)
Ljubljana 31. oktobra.
Britkost, bolest in trpljenje, pritajeno, neslišno in med temi težkimi dnevi vijoča »e rdeča, jarka nit zmagoslavja, moči in sile, do neba kipeč ponos naših ljudij, na naši zemlji, našega junaštva. Pesem o krvavi zarji — kdo jo je dobro razumel, komu je zavibriral v srcu resničen ton njene strune, kdo se je potopil v vso njeno globokost,
kdo jc izpil vso njeno trpkost in bridkost, kdo je okusil njeno strašno veličastje — izmed onih, ki stoje zunaj nas, ki nas komaj poznajo---.
Z neko tesnobo težkega pričakovanja v srcu sem šel k predavanju Alice Schalek, osebe, ki je vendar živela duševno vsaj za hip morda kratek, morda dolg, to naše goriško življenje. Nisem šel, da bi pisal kritiko in je tudi ne nameravam — Želel sem čutiti, kak vtis bo napravilo to obujanje spominov na mojo dušo, ta živa galerija slik, katero sem živel, občutil vso njeno strašno veličastje. In razgrnila se jc jasno, v prelesti pred menoj ta naša zemlja, katero mi tako ljubimo s svo-orko srčno krojo, da še sami ne vemo ako. Se je li dotaknila notranjosti, jc li posegla za kulise te strašne apoteoze trpljenja? Mislim, da mogoče hote, ali nehote, mogoče zabrisano, skrito, komaj slišno, mogoče kot komaj napol izražen vzdih iskanja.
Zdelo se mi je kot v sanjah, ko so šle te skice dogodkov mimo mene, te slike v jarki polni luči krvavega solnca. Doberdob, Sv. Mihael, Kalvarija, Oslavje, Sabotin,
Piave, Gorica--Ah, ko so šli ti naši
ljudje kot nageljnov cvet z nasmehom in s pesmijo v boj in smrt! Ti ljudje so vedeli čisto jasno in gotovo, kaj je to zvestoba, Avstrija, domovina, katero so si pisali z gorko srčno krvjo. Ti ljudje, ki niso iskali samega sebe, ti ljudje, ki so se resnično žrtvovali za ideale , ti ljudje, ki so si s srčno krvjo pisali svojo domovino, zmagovali in umirali. Oslavje, ta mrtva, ubita zemlja, ki ne drži več mrličev, veliko, strašno gro-bišče Kalvarije, Sv. Mihaela in to brezkončno morje samih skal, krvavo zaznamovanih, na obronkih Krasa. Dalje Piave s svojimi nerazdružnimi hrvaškimi junaki, izklesanimi iz jekla, in naše gore, naši globoki gorski velikani v vsej prelesti svoje čudovite lepote v ognjeno-krvavi glorioli. Sv. Lucija, Mengore, Kozmerice, Tolmin, Bodil, Krn in pa On, o katerem je rekla predavateljica Schalek, da volijo ljudje vse prej, tudi smrt, samo njega nje — Mrzli Vrh — »kjer čakajo, čakajo junaki, da umrejo«. Tu so se vršili čini nepopisnega junaštva, o katerem bo komaj pisala zgo-govina* o katerih bo komaj kdo vedel. In tam leže junaki, ki so s hrbtom zagradili jez sovražniku, grob ob grobu — križ pa nad njimi rjavi in poveša se, breze, bori, smreke in hrasti drhtijo žalostinke, a v domu čaka, čaka deca--.
Vse to je šlo pred nami--. In ko
je prišla Gorica z okolico — tedaj me je zabolel tam v sedežih za menoj pritajen bolesten vzdih — bile so begunke — kot klic velikega gorja — glej naša hiša, naši vrtovi, naša polja, naša zemlja in to je ugrabil sovražnik. Mi pa se potepamo po svetu z večnim nemirom, trpljenjem in bridkostjo. To je tisti pogled za kulise našega nemega ponosa, veličastva, trpljenja naših ljudij, tihih junakov, izgnancev iz rodnih domov, ki so brez tožbe žrtvovali vse, kar so imeli, ki so več kot umeli veliki moment. To je tisto, kar je za sceno, tista naša velika pesem zmagoslavja, pesem krvave zarje, pesem trpljenja in iz trpljenja veselja do življenja, do svoje zemlje.
A rdeča, jasna nit zmagoslavja, na kateri so bila tudi zgrajena izvajanja predal-valke, je bil naš general Boroević in
njegovi Hrvati. Ta soška bojna črta je čisto nekaj samoniklega, samostojega, samoiz-rastlega, nekaj čisto različnega od drugih bojišč in nosi in diha vsepovsod pečat B o-roevićeve osebnosti. Njegovo življen-sko delo lahko rečemo ze to zmagoslavje na soški froti, pod njegovo roko v njegovem duhu so pisali naši ljudje toliko junaštva. — In še posebno sedaj, ko so boji Še veliko hujši, veliko bolj grozepolni kot kdaj prej, zaupamo v to zvezdo B o r o e-v i č e v e g a junaštva, Boroevićeve osebnosti.
Eno veliko pokopališče smo zrli včeraj iti mimo nas tam ob Soči — razpoloženje vseh vernih duš je že šlo mimo nas, ža-lobna pesem grobov je odmevala v srcih vseh. Teži nas ta pesem grobov, toda težila nas bi še bolj, ko bi ne vedeli, da mora iz te apoteoje našega trpljenja ozkliti novo življenje vstajenja,
Mesijanizem---
Kdo ve, ali se ni —t- — daleč od nas — predavateljica vsaj od daleč mogoče ho-te, ali nehote dotaknila najskrivnejših glask
našega življenja?
* * *
Včerajšnje predavanje vojne poročevalke gdč. Alice Schalek v dež. gedališču je imelo nepričakovano velikanski uspeh. Gledališče je bilo do zadnjega kotička zasedeno od najod-ličnejše ljubljanske družbe. Navzoči so bili: dež. predsednik grof Attems, dež. glavar dr- Ivan šušteršič, mnogo visokih vojaških dostojanstvenikov in drugih častnikov in najuglednejši krogi. Alice Schalek je predavala temperamentno, v živih, pestrih barvah je slikala sedanje življenje ob naši soški bojni črti ter s posebno krepko hvalo omenjala junaštva našega 17. pešpol-ka in drugih naših čet. Na zanimivo osebnost gdč. Alice Schalek in na njeno predavanje se Še povrnemo. Gdč. Alice Schalek bo sedaj po vseh večjih avstrijskih in nemških mestih, kakor tudi v nevtralnih državah predavala o naši soški fronti. Hvaležni smo ji, da bo po njenem odličnem posredovanju svet še bolj spoznal z našo doslej le preveč pozabljeno domovino.
Poljske vesti.
Pred samostojno Poljsko?
Pod naslovom »Deputacija poljska do Berlina« prinaša glasilo poljskih soc. demokratov »Naprzod« z dne 28. oktobra sledečo vest iz Varšave:
»Dne 27. oktobra je odpotovala na Dunaj in v Berlin poljska delegacija, sestavljena iz rektorja Brudzinskega, kneza F. Radziwilla, grofa Ronikjera, Dzierzbickega, Lempickega, Dicksteine. Odhod deputacije razlaga javno mnenje Varšave s vprašanjem proglasitve samostojnosti poljske države.«
K tej vesti podaja »Glos Narodu« sledeč komentar:
Dva člana te delegacije zavzemata odlična mesta v poljskem političnem življenju. Grof Adam Ronikier je eden najodličnejših članov poljske narodne stranke. Inž. Mihael Lempicki, bivši poslanec dume, je repre.zentant »Lige državne samostojnosti Poljske«. Rek-
tor varšavskega vseužilišča dr. Bru-dzinski ne pripada nobeni izmed strank: knez Frančišek Radzivill, predsednik varšavske mestne straže, veleposestnik Stanislav Dzierzbicki, znani delavec na soc. polju in v zadružništvu, dalje profesor varšavske poljske univerze znani matematik Žid Samuel Dickstein, predstavitelj židovske asl-rnilacijne stranke, ki stremi za združenje s Poljaki.
Bodoči ковг storil.
Lugano. (Kor. ur.) »Stampa« poroča'. Tajni konzistorij bo zboroval prvi ponedeljek meseca decembra, javni pa v četrtek po tajnem konzistoriju. Uradna vabila se še niso izdala.
Novo mioislrslvo.
Dodatno k včerajšnjem seznamu za nov dr. Koerberjev kabinet v po-štev prihajajočih članov dostavljamo po poročilih, došlih z Dunaja, da pride za mesto ministra-krajana za Galicijo v poštev grof Bobrzynski. Železniško ministrstvo bo imelo najbrže vojaški značaj.
Novi ministr. predsednik dr. Koerber.
Na peklenskem pasu.
Ob koroško laški meji imamo »peklenski pas«, za katerega se je že na stotine Lahov razbilo glave. Saj ste čitali letošnje poletje, koliko se je tamkaj trudil Lah, da bi dosegel kak uspeh. Dišala mu je lepa Ziljska dolina. Toda komaj je opazilo bistra oko našega opazovalca, kaj šumi sovražniku po glavi, že so se oglasili vsi naši topovi in jeli sipati uničujoč ogenj na laške kolone, ki so se vedno in vedno znova pojavljale. Ugnali smo sovražnika v kozji rog in ko je bežal, kolikor so ga noge nesle, smo mu slovenski topničarji zapeli v slovo: »Lepa naša domovina«. V trdni nadi, da bo tudi velika končna zmaga naša, pošiljamo vsem Slovencem in Slovenkam krepke bojne pozdrave: Poddesetnik-telefonist Silvester Pogačar; ognjičarja Leopold Legat in Josip Prihavec; desetniki: Franc Vi-težnik, Josip Peloza I., Ivan Čaudek, Edvard Colja in Franc Cimerman; poddesetniki: Josip Malin, Janko MatjašiČ, Franc Martinčič in Franc Mihelj; topničarji: Luka Podakar, Mihael Brezigar, Leopold Ličen, Janko Filipovič, Alojzij Plošinjak in Emil Ivane.
Toda ne! Bog ve, morebiti hodijo misli vseh nocoj samo po grobovih, po neštetih grobiščih, ki jih je po celem solznem svetu letos deset in desetkrat več nego nekdaj. Tema je nad božjo njivo, pa kdo vć, da ne mislijo vsi ti ljudje tam na oni strani podobne misli kakor ona. Morebiti je vsem težko, da morajo biti grobovi letos tako temni... Bog ve, kod iščejo žalostne misli vseh teh ljudi, ki so morali priti iz vseh krajev sveta v te hribe, svoje drage grobove, Bog vć, kako daleč, daleč morajo romati njih bridki spomini nocoj, na ta žalostni večer. Bog vć, da ne mislijo tudi vsi ti nešteti ljudje na svoje lastne prezgodnje grobove v nepoznani tuji zemlji, ki morda čakajo enega in drugega izmed njih samih že jutri, poju-tranjem, v kratkem ...
Starka je strepetala, kakor cla ji je mraz in si zopet pokrila obraz s koščenima rokama.
Zunaj je zašumel lahek veter. Par rumenih listov se jc odtrgalo raz drevo in padlo na okno. Po izbi se je zgošče-val mrak in svetle pike na oni strani doline so vedno bolj bledele v meglenem ovoju, ki se je plazil po hribu. Nekje od daleč je zakričal človeški glas tako čudno, kakor da kdo kliče na pomoč.
Starka jc ždela ob oknu, sklonjena v veliko gubo, kakor da jo teži nekaj težkega, neznosnega---.
Zaškrtala so vrata. Težek, počasen korak je prestopil prag v izbo.
Sključena postava pri oknu se je za hip ozrla. Molčć je stopil Podgozdar k veliki nezakurjeni peči v kotu in počasi položil svojo roko na mrzlo po-
vršje, molče si je ona zopet podprla glavo ob oknu. Mrtvaška tihota je s težko mučnostjo legla po prostorni mrzli izbi, le stara ura ob steni je enakomerno tolkla naprej svoj dolgočasni tiktak.
Kakor da ga je strah te čudne tišine, se je stari Podgozdar premaknil ob peči in hripavo zakašljal: »Na pošti tudi danes ni bilo nič od Tona...« starka je samo na tiho vzdihnila in potem je legel zopet mrtvaški molk med oba, kakor da je izba polna duhov iz onega sveta.
Tedaj je močno zagrmelo na onem hribu na zahodni strani. Rezko so za-žvenketale šipe. Podgozdarca sc je preplašena zbudila iz svoje težke za-mišljenosti.
»O Bog, tudi nocoj mora teči kri...«
Podgozdar ni odgovoril- Molče se je zopet težko in počasi prestopil do vrat in izginil pred hišo.
Tam doli na zahodni strani pa jc začelo vedno močneje bobneti, da se jc stresala vsa hiša. Vedno temnejši mrak je rastel iz doline gori ob hribu, a pokanje na koncu doline ni hotelo ponehati. Vsakotoliko časa je zatrepetal zrak, buknilo je iz topa slu-itega bog-vekje za tisto meglo in zamolklo odmevalo iz hriba v hrib.
Starka je pritajeno zdihovala ob oknu. Ob vsakem strelu se je stresla, vsek pok jo je kakor oster nož zbodel in ji iztisnil bolesten vzdih iz kašljajo-čih prsi, kjer jo je bolelo in rezalo... »O Bog, prehuda, pregrozna jo ta pokora! Ubogi ljudje, kako jih je škoda! In
Tone, Tone, — Bog ga čuvaj in njegov angel!...«
Zunaj pred hišo pa je nemo stal Podgozdar. Luči v vasi na oni strani so se izgubljale v megli, vidno je prihajal ledenohladen večer nad vso pokrajino. Vedno gosteje so pršele drobne kaplje izpod svinčenega neba, kakor da nebo deli z zemljo vso neizmerno žalost, ki se je naselila med ubogo človeštvo...
Vdolini je zalajal pes z mrtvaškim glasom. Starca je nekaj sprelete-lo, kakor da ga je strah bogvečesa in upognjen, sključen je stopil nazaj v hišo. Pred križem v kotu izbe se je zasvetila mala bleda lučka. »Naj gori za verne duše in za mir vseh živih in mrtvih,« je polglasno spregovorila Podgozdarca in potem je po mrtvaško razsvetljeni prazni sobi zopet legel svete groze polni molk predvečera dneva vseh mrtvih ...
Gntfjevi.
-Bog \c koliko daljnogledov jc zdaj vprtih na naju?«
»Naj!... Sicer pa — lahko, da je nevarno.«
»Misliš, da si vreden laške granate. Če sem jo vreden, mi jo lahko pošljejo. Vendar pa — nc bi maral še umreti... Vidiš tam.«
V zemlji je režala velika jama, izkopana od granate, daleč na okoli prst in rjavo kamenje. Na desno zaprta hiša z zabitimi vrati in okni.
Potegnila sva se po golem, le s Irto porastenem pobočju griča med njivr.mi na vrh. Zavila sva na stezo okrog, se skrila
za vrhunec in stala pred staro cerkvijo sv. Mavra z obzidanim pokopališčem. V daljavi se je svetil Krn s svojiitti strmimi Dobočji in oznanjal smrt, kot bela kopa kosti. V obtolminski vasici se je kadilo iz pogorele hiše, kamor je pred par minutami udarila granata. Zadaj nad hribom se je razpočil šrapnel in pustil oblaček dima. »Vidiš.«
V pokopališčnem zidu je režah od vrha globoka zareza, nedaleč proč je zijala za klobuk velika luknja skozi zid. Upognil sem se, da bi poiskal drobec granate vsaj. Nič! Samo zdrobljen omet in kamenje ...
»Ne išči! To je že stokrat preiskano. Ljudje odnašajo spomine. Drugi iščejo iz veselja .. Najbrž je bila cela. Tam tudi..«
Na tleh, tik steze ob grobovih, se je risala napol zasuta luknja v zemljo.
»Mrtvi nimajo miru ...«
»Živi legajo, mrtvi vstajajo. Tako mora biti. Vse se vrši kot ob sodnjem dnevu. Si že videl kdaj razdejanje? Poglej jem!*
Stopila sva med grobovi k mrtvašnici z razčesnjenimi vrati. Na tleh je ležalo na debelo kamenje, razbita opeka, omet, les, svečniki, razbite podobe, vse križem, da skoraj nisi mogel razbrali predmeta od predmeta. Strop predrt, viseč, razdejan, z visečimi latami. Vidi se streha in skozi streho jasno jesensko nebo. Razbita opeka se je ustavila v plazu na spodnjih latah in se nakopičila, da se nehote stresneš, da nc pade nate ..,
Razdejanje, razdejanje! In nazadnje jo to malenkost, če bi se merila sila s sovraštvom in ji bila enaka — ali bi sc ne obrnila zemlja v hipu in pokazala svoje korenine kvišku? Kako dobro, da je človek navsezadnje vendarle — črv, Kai tfovori to gromenje od vseh strani?
fliii ruski napad pri ppsiomii.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 30. oktobra. Uradno:
Bojna črta generala konjenice nadvojvode Karla. Pri Oršovi nič novega. Južnozahodno prelaza Szurduk je potisnil sovražnik eno našo bojno skupino en kilometer nazaj. — Jugovzhodno od Vorostorony (Rdeči stolp) prelaza smo razširili naše uspehe. Severno od Kampolunga smo odbili sunke Rumunov. Na ogrski vzhodni meji so boji pone-havalL
Vojna skupina maršala princa Leopolda Bavarskega. Pri Pustomitih so poizkušali Rusi po kratki a besni pripravi s topovi naskok z množicami. Njih krdela so se zrušila deloma pred in deloma v naših ovirah. Rav-notako se je izjalovil sunek množic pri Želvovu.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 30. oktobra. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega, Rusi so z množicami naskočili po pripravi najmočnejše uporabe streliva zahodno od Pustomitov; kmalu na to pa tudi vzhodno od Želvov naše postojanke. Oba napada sta se izjalovila v obrambnem ognju s krvavimi izgubami za sovražnika.
Bojna skupina generala nadvojvode Karla.
V	gozdnih Karpatih in južno od tam v ogrsko-rumunskem mejnem gorovju je, če izvzamemo delovanje patrulj, med deževnim vremenom mirno.
Jugozahodno od prelaza Rdečega stolpa so razširili hanoverski in meklen-burški lovci prejšnji dan pridobljene uspehe in so vzeli z naskokom več vztrajno hranjenih rumunskih višinskih postojank.
V	zadnjih bojih smo tam odvedli na ujetnikih 18 častnikov in nad 700 mož.
Jugovzhodno od prelaza Szurduk so Rumuni potisnili eno naše postransko krdelo.
Bojna skupina maršala plem. Mackensena.
V	severni Dobrudži so naši zasledujoči oddelki v stiku z rusko pehoto in konjenico.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 29. oktobra. Uradno:
V	Dobrudži zasledujejo sovražnika dalje. Ujeli so zopet 500 mož ter telefonsko skupino četrtega sibirskega zbora.
Rumunsko uradno poročilo. 28. oktobra. Severna in severno-zahodna bojna črta: Pri Tolgyes in Bekas lahno obstreljevanje s topovi. Ujeli smo 4 častnike in 190 mož. V dolini Trotusu smo napadli in zopet vzeli Piscuil Cupin (?). Sovražnik je v neredu bežal. V dolini Uzu smo napadli so-
Zunaj pred mrtvašnico leže novo nasuti grobovi. Vojaški grobovi. Ne, saj to niso več vojaki, to so ljudje, to so očetje, bratje, sinovi.,. Bogve kje mislijo nanje, če še živi, bogve kje se pretakajo solze in se morda moli za niih dušo? Morda piše pismo nekdo nanj: »Dragi moj! Predno vzamem pero v mojo desno roko ..,« Kje cve-tejo tiste cvetice, ki hrepenijo na njegov grob? Kje raste les, ki bi rad bil križ njegov? ... Bogve kje?
Bili so vojaki, umrli so junaki in zdaj leže očetje, bratje, sinovi — ljudje. Italijan poleg Slovenca, Hrvat poleg Ogra in Nemca ... Nekdo jim je okinčal grobove .. Nežna roka? Nežnejša je bila trda roka tovariševa in nežnejše srce, kot roka in srce ženske, Vsi ti grobovi, obrobljeni s kamenjem, posuti s peskom, okinčani s cvetjem in lesenim belim križem in napisom — kaj nam pravijo, tu poleg tega — malenkostnega razdejanja? Kje je tu sovraštvo, ki bi kopalo zemljo do pekla in jo prevračalo?
Videl sem grob italijanskih vojakov. Ali se je kaj ločil od grobov naših? Ali ni morda nežna roka še bolj pazila? ... Grob je posut s peskom, iz prodnih kamenčkov je sestavljen v sredi križ in na beli tablici lično napis v nemškem jeziku: »Tu počiva N. N. in njegovi tovariši...« Ob križu in ob robu jc bršljan in zimzelen ... Še en tak grob tam zunaj, poleg njega leži Slovenec. Mi jc okrasil grob Hrvat ali Nemec?
Kako lepo je med grobovi!
Krhnilo je od nekje in se v žvižgu prelomilo čez hrib. Naša nevidna poljska baterija je udarila ... Zasičalo je tuleče skozi zrak in laška granata, ki jc udarila na skalovje, jc dvignila kup prsti in oblak drobcev in dima ... Pokalo jc divje in jidarjalo sovražno ,..	Fric.
vražnika, f?a vrgli nazaj, ujeli 10 častnikov in 900 mož in zaplenili 5 strojnih pušk, veliko pušk in veliko materiala. Pri Oituzu smo vrgli sovražnika. Pri Vranceji nič novega. Pri Tabla Butsi, Bratoeca in pri Predelutu se položaj ni izpremenil. V dolini Prahove sc nam ni posrečil protinapad, katerega smo podvzeli- Pri Dragoslavele smo izvedli protinapad, vrgli smo sovražno desno krilo, ujeli 300 mož in zaplenili 5 strojnih pušk in 2 možnarja v strelskih jarkih. Vzhodno od Alute smo odbili sovražne napade. V dolini Jiu smo krepko napadli in popolnoma porazili sovražnika, ki je napredoval zahodno od Jiu. Naš napad so nadaljuje. Do zdaj smo našteli 450 bavarskih ujetnikov, zaplenili smo 16 strojnih pušk s prinrego in 3 topove. Sovražnik je zapustil 1000 mrličev na bojišču. Pri Oršovi se položaj ni izpremenil. Južno bojišče: Pri Donavi in v Dobrudži se položaj ni izpremenil.
Cesar Viljem Mackensenu in njegovim četam.
Berlin, 30. oktobra. (Kor. ur.) Wolf-fov urad poroča: Cesar je poslal gene-ralu-maršalu pl. Mackensenu naslednjo brzojavko:
Moj ljubi maršal! Po sijajnem poteku operacij v Dobrudži, ki so bile pod Vašim izkušenim in zglednim vodstvom venčane s padcem Černevode, se Vam zahvaljujem za vso, kar ste Ve in Vam podrejene čete v skupnem orožnem bratstvu ponovno storili. Moji kraljevi zahvali hočem dati posebnega izraza s tem, da bo nosil poslej Vaše ime tudi Moj del čet, za katerega šefa sem Vas imenoval, in določam, da se zove poslej tretji zapadnopruski polk: »Generala in maršala pl. Mackensena 3. zapadnopruski polk št. 129.« Prosim, sporočite svojim podrejenim četam Moje najtoplejše priznanje in pozdrave.«
Veliki glavni stan, 25. okt. 1916.
Viljem, rex.
Beg v severni Dobrudži.
Soiija, 30. oktobra. Rumuni so porušili tudi most pri Harsovi in morejo sedaj priti čez Donavo le še pri Braili in Tulči. Zasledovalci nalete le na malenkosten odpor, njih glavna naloga je, da polove razkropljene ruske in rumunske oddelke.
Falkenhaynovo napredovanje v Rumuniji.
Rotterdam, 30. oktobra. Kakor poroča petrograjski dopisnik lista »Daily Chronicle«, ni nobenega dvoma, da so iz Do-brudže vrgli nove sile na sedmograško mejo, da ustavijo prodiranje Falkenhaynove armade, vsled česar je naravno, da so mogli Bolgari v Dobrudži hitreje prodirati. Med tem se je pa Falkenhaynu vnovič posrečilo prodreti in sedaj stoji ta vojskovodja mestoma že več kot 20 km v notranjosti Rumunije.
V Rumuniji poveljuje francoski general.
Genf, 31. oktobra. »Matin« poroča: Višje poveljstvo rumunskih vojnih skupin so prevzeli zdaj definitivno francoski generali, ki se nahajajo v Rumuniji.
Aretiran rumunski ogleduh.
V Slavonskem Brodu je bil aretiran rumunski ogleduh, ki je bil oblečen v obleko c. kr. narednika. Ogleduh se je vozil z našimi vojaki ter se je posebno zanimal za naše vojaške razmere. V Brodu je dal ta »narednik« nekemu našemu vojaku 10 kron, da mu kupi vozni listek, a vojak ga je prijavil, ker se mu je zdel sumljiv. Pri aretaciji se je dognalo, da je imel ta ogleduh 26 potnih listov, z vsemi pečati in drugim, kar je potrebno za potovanje. Kolodvorsko vojaško poveljstvo je izročilo tega »narednika« vojaški straži, ki je nato preskrbela, da bodo sedaj imeli pred njim mir.
Vojni ujetniki rumunske narodnosti.
Rumunski list »Adeverul« predlaga, naj Rumunija od entente zahteva, da se ji
izroče na Ruskem, v Italiji in Franciji se nahajajoči vojni ujetniki rumunske narodnosti. Te naj bi potem uvrstili v rumunsko armado.
Rumunski glavni stan premeščen.
Berlin, 31. oktobra. (K. u.) »Lokalan-zeiger« javlja, da so premestili rumunski glavni stan v Moldavo južno od Botošane-ga. Ta ukrep so povzročila zvezna vojna vodstva, ki nameravajo tako dobiti večji vpliv ruskemu armadnemu vodstvu na rumunsko vojskovanje. Ujetniški tabor pri Jalonici so tudi premestili v Moldavo južno od Jassyja. Tudi del bukareškega časopisja s seli. »Journal de Balcan« že izhaja v Odesi. Uradni listi izhajajo v mali obliki.
Bavarski kralj v avstrijskem glavnem stanu.
Dne 26. t. ni. ob 2. popoldne je prišel bavarski kralj Ljudcvit III. v avstrijski glavni stan. V imenu nadvojvoda maršala, ki se je bil vrnil šele nekaj ur pozneje z južnega bojišča, je sprejel kralja generalni polkovnik baron Conrad. Kralj sc jo odpeljal iz glavnega stana na vzhodno bojno črto, da si je ogledal tam nahajajoče se bavarske čete.
Povratek polkovnega zdravnika iz ruskega ujetništva.
Iz Lvova se javlja: Polkovni zdravnik dr. Rudolf Henzel se je vrnil iz ruskega ujetništva v Sibiriji na Dunaj. Izpustili so ga iz ujetništva po določilih genfske pogodbe.
Vprašanje miru,
Basel, Iz Petrograda se javlja: »Rcčj« je morala prenehati izhajati, ker je razpravljala o mirovnem vprašanju.
Volitve v rusko dumo.
Poznanj, »Dziennik Poznanski« poroča po petrograjskih listih: Ruska vlada je ne glede na vojsko razpisala volitve pete dume.
Proti nemščini v Rusiji,
Iz Stockholma se javlja: Petrograjski listi poročajo: Prepoved uporabe nemščine, ki se je izdala takoj, ko je izbruhnila vojska, se je s carjevim ukazom še bolj po-ojstrila. Nemščina se je prepovedala kot učni predmet v vseh ruskih javnih in zasebnih šolah; tudi v šolah, ki jih vzdržujejo protestanške občine. Prizadeti sta posebno deželi Livland in Estland. Ruski listi izvajajo glede na ukaz: Gre za to, da se uresničijo Goremkinove besede, ki je izjavil, da v vojski proti Nemčiji ne gre zgolj za vojsko z orožjem, marveč tudi za vojsko proti nemštvu.
SrHski i ragersli napil eii Črni.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 29. oktobra. Uradno:
Med jezerom Prespa in Črno je živahno delovalo topništvo. Med železniško progo BItolj-Lerina in Črno smo s protinapadom odbili sovražni napad. Izjalovilo se je več sovražnih napadov pri ovinku Orne na bojni črti nemških čet. V Mogleniški dolini in zahodno od Vardarja slaboten topovski ogenj. Vzhodno od Vardarja, južno od Siojako-va, živahen topovski ogenj. Na vznožju Belašica Planine slaboten topovski ogenj. Na bojni črti pri Strumi so zelo delovali poizvedovalni oddelki; topovski ogenj je bil slab. Na obali Egejske-ga morja mirno.
Sofija, 30. oktobra. (K. u.)
Jugozahodno od Prespa jezera za nas ugodni boji med poizvedovalnimi oddelki in stražami. Na obeh straneh železniške proge Bitolj — Lerin je živahno delovalo topmštvo. Slab napad sovražnika južno od Gradešnice in drugi napad na Kenale smo izlahka odbili V ovinku Črne resni boji. Naši nemški zavezniki so odbili podnevi dva močna napada sovražnika pri Velje-selu s protinapadom. Proti večeru je ponovil sovražnik večkrat ljuie napade ua
široki bojni črti, a smo ga odbili s krvavimi izgubami zanj. V Mogleniški dolini in na obeh straneh Vardarja slab topovski ogenj. Z napadom smo vrgli Srbe iz njih jarkov južno od Nontc. Z ognjem smo uničili sovražno skupino severno od Ljumnice. Na vznožju Belašice Planine in na bojni črti pri Strumi slab topovski ogenj in boji med poizvedovalnimi oddelki. Na egejski obali je mirno.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 30. oktobra. Veliki glavni stan,
Po močni topovski pripravi so napadle včeraj večkrat srbske in črnogorske čete pri Črni začetkom v ozkih, potem v širokih odsekih nemške in bolgarske postojanke. Napadi so se popolnoma ponesrečili v zapiralnem ognju, severovzhodno od Ve-ljesela s protinapadom, Pravtako brezuspešni so bili napadi sovražnika pri Ke-nalih in Gradešnici.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl, Ludendorff.
Pflffil na Sitem.
Veipfclov poraz,
London, 3J.'; <$ktobra. (K. u.) »Daily Telegraph« poroča iz Aten: Dejstvo, da se ni pripoznala začasna vlada v Solunu in da so se zopet ponovile diplomatične zveze z atensko vlado, $e tolmači kot triumf kralja Konštantina, Cpnaristov in palačne oligarhije in kot zavora Venizelistom. Največji list kraljevih pristašev piše: Venizelos je pozabil, da je zvezana s tremi demokratičnimi velesilami absolutna monarhija, ki ji je vse na tem da se načelo svetosti krone ne dotakne. Dokler nc bodo pričele demokratične velesile same slrmoglavljati lastnih prestolov, toliko časa se tudi ne bo priznalo, da se strmoglavi grški prestol, Dopisnik nadaljuje: Posledica neuspeha Venizolovega pokreta je, da se mu noben častnik več ne pridruži. Velik del stare Grške ne želi bojev in se ne zanima, kaj cla bo postalo z Macedonijo in se zavzema za kralja, ker nasprotuje vojski. Če bi izpremenil svojo politiko, bi se obrnili prot! njemu.
Črtani pristaši Venizela iz armade.
Rim, 30. otkobra. (Kor. urad.) A'g«n' zia Štefani poroča iz Aten: Vojni minister objavlja povelje, na podlagi katerega se črtajo vsi častniki, ki so se pridružili Ireni* zelističnemu gibanju, iz seznama arn^de<
Ureditev grške krize,
Lugano, (Kor. ur,) Italijanski lisfr po<-ročajo: Kralj Konštantin je sklenil vorno s poslaniki četverozveze, da pr^rhe* sti del čet, ki se nahajajo v Tesaliji fn-nš Epiru, na Peleponez in izda narodu oMic, ki izvaja, da je to sklenil prostovoljno, da dokaže svoja prijateljska čuvstva četvero-zvezi,	)
Grška armada premeščena is Tesalije.
London, 30. oktobra. (Kor. ur.) t>Ob-server« poroča 27. t. m. iz Aten: V-lfeda je ukazala, naj sc pošlje takoj grška armada iz Tesalije; le 2 polka bosta ostala tam. V Solun došle častnike in vojake Venizelosove narodne armade so z veliko radostjo uvrstili v službo.
Krolek oiior na bojišču pri Gorici.
Vsled slabega vremena so Lahi neko« liko vsaj za hip ponehali z rušenjem naših vipavskih in kraških vasi in domov. Koncentričen strašen ogenj laških topov je stopil v kratek premor. Dolgo gotovo to ne bo in zopet bo pričel ta grozni krvavi koncert. Naši topovi so grmeli zadnje dni kot še nikdar. No bo tako lahko prodiral sedaj Lah naprej, kot si je predstavljal ob padcu Gorice, to vemo čisto gotovo in jasno. Vsi listi slave Boroeviča in njegovo armado, ki proizvaja res čuda.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 30. oktobra. Uradno:
Vsled meglenega vremena se ie sovražnik včeraj na Primorskem manj bojeval kakor pretekle dni.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fini-
Ital jansko uradno poročilo.
Rim, 28. oktobra. Južno globeli Loppio -Mori (Rio Cameras-Adiža) so vdrli naši oddelki pehote v vas Sane, so pregnali iz nje sovražnika in so porušili brambne na-| prave. Na visoki planoti Asiaga in v Val Sugani poročajo o večji delavnosti sovraž-l nega topništva. Na primorski bojni črti je tudi včeraj precej intenzivno delovanje sovražnega topništva v odseku Vzhodno od Gorice in na Krasu. Naše topništvo je odgovarjalo z enako energijo. Jugovzhodno i od Nove vasi smo pomaknili naše postojanke z nenadnim napadom za 300 metrov naprej.
Rim, 29. oktobra. Topniški boji v dolini Adižc v pokrajini Cauriola in na julij-, ski bojni črti. Na celem operacijskem ! ozemlju slabo vreme.
K zavzetiu prelaza Vulkan.
Neomajnim bojna črta na Krasa.
Berlin, 29. oktobra. (K. u.) Vojaški kritik lista »Vossische Zeitung« razpravlja o zadnji soški bitki in opozarja. kako si hoče Italija s predorom na soški bojni črti zagotoviti na Balkanu zaželjeno poset zemlje, katero pot ji zapira Avstro-Ogrska. List povdarja, kako general Boroevič s svojimi zvestimi četami trdno vztraja. Vsak pod njim vojskujoči mož ve, da se gre za celoto. Zato vztrajajo. Bojna črta stoji danes neomajana. Domovina in z njo združene države bodo vedele izraziti svojo zahvalo generalu in njegovim ljudem.
Zaplenjena premoženja.
Iz Inomosta se poroča: Tukajšnje deželno sodišče je na predlog gržavnega pravdnika zaplenilo premoženje v kazenskih stvareh proti Mariji Libera, velcpo-sestnici v Avio, proti dr. Frideriku Giaco-melli, občinskemu zdravniku v Ali in proti njegovi ženi Riti Segarizzi radi hudodelstva veleizdaje in proti vojni sili države.
. Topovski bal pri Verirni.
•ji. NEMŠKO URADNO POROČILO. <f Berlin, 30. oktobra. Veliki glavni stan:
Bojna črta kraljeviča Rupreta
Bavarskega.
Mnoga mesta bojne črte severno od Somme je obstreljeval sovražnik; krepko smo mu odgovarjali.
Med napadom na črto Lesboeuis — Morval se je posrečilo sovražniku,^ da je razširil svoje vpadalno mesto v naše naj-sprednejše jarke vzhodno od Lesboeuisa proti jugu v mali širini. Na vseh ostalih točkah, kjer je napredoval skozi naš zapiralni ogenj, smo ga krvavo odbili.
Pešpolk št. 359, v katerem služijo Ber-linci in Brandenburčani, je s svojim naskokom vzel selo La Maisonette in francoske postojanke, ki se širijo tam proti Bia-ches; napad je z uspehom pripravilo topništvo, ki so jo izborno podpirali opazovalni letale?: ujeli smo 412 mož, med njimi 15 častnikov.
Bojna črta nemškega cesarjevi č a.
Na severovzhodni bojni črti pri Verdunu ie trajal dalje topovski boj.
Prvi generalni kvartirni mojster i A	pl. Ludendorff.
* " Francosko uradno poročilo.
28. oktobra ob 11. uri dopoldne. Izvzemši topovskega ognja, ki traja pri Dou-aumontu zelo besno dalje, se ne more o nobenem važnem dogodku s cele bojna črte poročati. Trajno slabo vreme zavira delovanje.
Belgijsko uradno poročilo.
28. oktobra ob 11. uri dopoldne. Običajen topovski boj, posebno v odsekih Ramscapelle in severno od Dixmuidna.
v Angleško uradno poročilo.
28. oktobra zvečer. Uspešno krajno napredovanje severnozahodno od Les-boeufsa je dovedlo, da smo vzeli več važnih sovražnih jarkov. Naše obstreljevanje jc zelo mogočno učinkovalo. Sovražnika je prijel ogenj naših pušk, ko smo ga pregnali iz jarkov. Ujeli smo 63 mož; v ostalem je na obeh straneh delovalo topništvo.
Londonsko vseučilišče naklonjeno miru.
"' »Daily Graphic« beleži govorico, da so postali na londonskem vseučilišču dijaki in profesorji zelo naklonjeni miru. Pokrct se jc pričel na narodnogospodarski fakulteti, kjer je znani prolesor angleške narodnogospodarske zgodovine napovedal vrsto predavanj, med njim tucli predavanje: »Zakaj naj bi se nadaljevala po miru gospodarska vojska? in predavanje: »Prosta trgovina in odprta vrata«.
Turčija v vojski.
Turško uradno poročilo.
Carigrad, 29. oktobra. Uraclno:
Kavkaško bojišče.
S krvavimi izgubami za sovražnika smo odbili napad, ki ga je bil pod-vzel z bombami. Na levem krilu streljanje. Na ostalih bojnih črtah nič novega. .yl'
Tri ladje potopljene.
London, 31. oktobra .(Kor. ur.) Potopljena je ruska jadrnica »Ingersoll« in danski parnik »Let«. Ruski parnik »Kiev« je zavozil na obrežje med potjo iz Arhangelska v Leith pri Rattray.
Potopljena transportna ladja. — številne žrtve.
London, 30. oktobra. (K. ur.) »Daily News« izvedo iz Aten, da je parnik »Angclika« dne 28. t. m. ob 9. uri zvečer 7Vs milj od Pireja potopil nemški podmorski čoln. Ladja je imela na krovu 300 prostovoljcev solunske narodne armade. Število utopljencev so najprej navedli s 30, a splošno mnenje je, da jo več žrtev.
Abesinija napovedala Angliji vojsko ?
Dobro poučeni listi poročajo, da je oče odstavljenega abesinskega njeguša napovedal Angliji vojsko.
smrtni padec sMKa Boikeja.
Berlin, 30. oktobra. (K. u.) Stotnik Bollke je trčil v zračnem boju 28. oktobra neko drugo letalo in se je ubil, ko se je spustil na tla za našimi črtami. Stotnik Bollke je sestrelil 27. t. m. svoje 40. sovražno letalo.
Razni poročile.
Na morjo.
Nemški torpedni rušilec v Kanalu.
Berlin. (Kor. ur.) Daily Chronicle« piše v uvodniku o boju na morju v Kanalu pod nadpisom: » Nezadovoljivo poročilo- : Nemcem se jc godilo dobro. Nc moremo trditi, da smo zadovoljni z izidom. — : Eve-ning News« poročajo pod nadpisom: -Ali BnlTour spi?': Medtem ko smo spali, so nas presenetili.
Cesarjevo priznanje upravnemu sodišču.
Dunaj, 31. oktobra. Današnja »Wiencr Zeitung« priobčuje cesarjevo lastnoročno pismo naslovljeno na predsednika upravnega sodišča marquisa Bacquehema, kjer izreka cesar 401etnemu vzornemu in smotrenemu poslovanju upravnega sodišča in njegovemu predsedniku, ki ga je vodil vedno v duhu postave, poseben izraz zadovoljstva in priznanja.
Hindenburg in državni kancler pri cesarju.
Berlin, 30. oktobra. Državni kancler in vojni maršal Hindenburg sta bila sprejeta od cesarja, To se je po Berlinu hitro razširilo in nastale so najrazličnejše politične vesti, ki so pa večinoma napačne. Na pravo pojasnilo najbrže ne bo treba dolgo čakati.
Izprememba vlade na Japonskem.
Berlin. (Kor. ur.) Wolff poroča iz New Yorka: Boston Transcipt« je objavila znamenit članek, ki izvaja med drugim: Živimo na predvečer krize na daljnem Vzhodu, katere ni povzročila Amerika in nc Kitajska, marveč razvila se je na Japonskem, ki je prišla do odločilnega trenutka svojega navadnega razvoja. Članek se sklicuje na izjave dveh japonskih listov, ki slavila grofa Terauchija. o katerem se sodi, da bo postal japonski ministrski predsednik.
Na straži zblaznel.
Iz Ptuja se poroča : Neki vojak na straži je nenadoma zblaznel, se slekel, izstrelil strel in tekel za več vojaki, na katere je streljal, a jih ni zadel. Nesrečneža so prepeljali v bolnišnico.
Hoteli na južnem Tirolskem.
Bolcan, V seji tukajšnje trgovske in obrtne zbornice je naznanil predsednik Kerschbaumer, da se je pomožna akcija vlade v podporo hotelom v toliko zaključila, da je ministrstvo javnih del sprejelo predloge dolične deželne komisije in zagotovilo državno jamstvo posojil, ki jih morajo najeti lastniki hotelov.
Kaznovano občevanje z vojnimi ujetniki.
Iz Briksna se poroča: V Ratsching-su je bila obsojena, kmetica Ana Graus radi prepovedanega občevanja z vojnimi ujetniki po briksenskem okrajnem glavarstvu v lidnevni zapor.
MovizacijsKi svel.
(Uradno poročilo z Dunaja.)
25. oktobra se jc vršila na Dunaju peta plenarna seja aprovizacijskega sveta, ki jo je vodil predsednik dr. Ivan grorLa-riseh pl. Moennicb, Z juga sta bila med drugimi navzoča dr. Lampe in dr, Laginja. Po naznanilih predsedstva se je vršila obširna razprava. Sekčni načelnik vitez pl, Kel-ler je poročal o navodilih, ki so se poslala političnim deželnim oblastem glede enakomerne razdelitve razpoložljivih živil. Enotna, šablonska ureditev tega vprašanja i je nemogoča ter se treba ozirati na poseb-| nc razmere v posameznih krajih. Dr. Tau-sche jc povdarjal potrebo, da sprejme apro-vizacijski urad v svojo upravo tudi kakao; omejiti se mora poraba sladkorja za razkošne jestvine, pregledati zaloge v aprovi-zacijskih obrlih in sestaviti jasen pregled veljavnih aprovizacijskih predpisov. Dr. Lampe jc stavil dodatni predlog, da sc izenačijo vodilne cene za klavno živino v posameznih kronovinah, kar jc bilo sprejeto. Dr. Hotowelz je poročal o preskrbi živine in mesa in predlagal, naj se uredi
promet s plemeno živino, posebno tudi s prešiči, na isti način, kakor se je to zgodilo s klavno živino; izrekel se je pa proti uvedbi mesne karle. Priporočal je predlog taj. svetnika dr. Forta, da sc zagotovi in smotreno uredi dobava debelih prešičev in masti z Ogrskega in enakomerno razdeli med konsumente; dalje je priporočal Sonn-tagov predlog, naj se dobavi iz Ogrske čim večjo množino turšice za pitanje prešičev, kakor tudi predlog taj. svet. dr. Schreiner-ja, naj se skrbi za mline ozir. primerne naprave v dosedanjih mlinih za mletje detelje, ker se je izkazala deteljna moka kot izvrstno krmilo za prešiče. Vsi predlogi so bili sprejeti. Sprejet je bil dalje Kunscha-kov predlog, da bodi lovec prisiljen postre-liti divjačino in prepove naj sc krmiti s senom, Dr. Lampe se je zavzel za ribištvo v Jadranu in predlagal, da služi repa izključno le v človeško hrano. Oba predloga sta bila sprejeta. Nadaljne dr. Lamoetove predloge o podrobnostih glede prometa s prešiči so odkazali dotičnim odsekom. Dr. F r e i s 1 e r proča o vojnih kuhinjah in jih priporoča; treba pa gledati na to, da tisti, ki prejemajo hrano v vojnih kuhinjah, ne bodo dobivali nakaznic za živila; dr. Tausche priporoča, skrbeti zato, da se po gostilnah uvedejo enotnejša in enostavnejša kosila in večerje. Oba predloga sta bila sprejeta. Nato je bil sprejet Stocklerjev predlog, da dobe krepka krmila le tisti živinorejci, ki se obvežejo oddati, p rimerno količino masti in mleka na razpolago splošni prehrani. Dr. S c h r e i-n e r predlaga, da je glede sprotne porabe močnih krmil stopiti v zvezo z deželnimi kulturnimi sveti; priporočal je porabo ročnih mlinov za drobljenje žita za krmo. Oba predloga sprejeta. Dr. Tausche je nato obširno poročal o centralizaciji preskrbe z mastjo, stavil več predlogov, da se pospeši proizvajanje masti, uvedejo naj se primerne cene in ustanovi v aproviza-cijskem uradu posebna »državna centrala za mast« s podobnim delokrogom, kakor je določen vojni zvezi za olje. Vsi poročevalčevi predlogi so bili sprejeti. Sonn-t a g je poročal o delovanju odseka za krompir in krompirjeve izdelke ter na-glasil, da je treba v prvi vrsti brezpogojno zagotoviti potrebne množine krompirja za vsakdanjo prehrano prebivalstva. Odbor se je izrekel za to, da se obdrže sedaj veljavne proizvajalne najvišje cene za krompir in izrazil željo, naj vojnožitni prometni zavod pravočasno poskrbi za semenski krompir. Sprejeto. S tem je bil dnevni red izčrpan. Prihodnja seja 18. novembra.
Hranri Kranjski prostovoljni slrelci.
Armadni poveljnik generalni polkovnik pl. Boroevič je poslal 23. oktobra c. kr. deželnemu predsedstvu naslednje naznanilo:
»Prva siotnija prost, strelskega bojnega bataljona VI se je v bojih minulega meseca posebno obnesla.
Častniško službo opravljajoče osebe in moštvo je preveval izboren duh, pokazali so poseben čut dolžnosti, zanesljivost in slavoljubnosi ter so si s svojim zgledno hrabrim obnašanjem, vstrajanjem v najmočnejšem artiljerij-skezn ognju zaslužili najpclnejše priznanje svojih predpostavljenih.
To s posebnim veseljem naznanjam c. kr. deželnemu predsedstvu.«
Dnevne novice.
-f Odlikovanje. Preč. gospa M. Katarina Majhnič, prednica uršulinskega samostana v Škofji Loki je odlikovana s častnim znakom Rdečega križa II. razreda z vojno dekoracijo.
—	S iinančne službe. Za finančne svetnike so imenovani: dr. Janežič, A. Šavnik in Bielmeier. Tajnika sta postala: Maks Debevec in Emil Kandare.
—	Vojaška odlikovanja. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: štražmoj-ster 7. dež. orož. pov. Josip Fon, nad. stražmojster 7. dež. orož. pov. Matija Majcen, stražmojster 7. dež. orož. pov. Franc Klemene in Anton Potočnik, nad. stražmojster 11. dež. orož. pov. Martin Bezjak.
-f Novi praški knezonadškof. »\Viener Zeitung« je objavila, da je imenoval cesar za praškega knezonodškofa škofa dr. Pavla grofa Huyna.
—	Grof Stiirgkh ni bi! oženjen. S popolnoma avktoritativne strani sc javlja, da poročila, ki jih širijo razni listi o pred več leti izvedeni poroki rajnega ministrskega predsednika grofa Stiirgkha, ki je ostala tajna, ne odgovarjajo resnici. Grof Stiirgkh ni bil oženjen,
—	Duhovniška vest. Č. g. Jakob Palir, kaplan na Bizcljskem, je prestavljen kot provizor na Žusem.
—	Jezikovno vprašanje na dunajskem vseučilišču. »Fremdenblatt« poroča: Novi rektor dunajskega vseučilišča je v vseuči-Iiškem poslopju dal nabiti objavo, ki od-
reja, da se morajo vse vloge vlagati edinole v nemškem jeziku.
—	»Slovenec« na štajerskem. Naš
list se prodaja na Štajerskem v naslednjih krajih: Brežice: An t. Uinck, trgovec; Celje: Goričar & Leskov-šek, trgovina, Jurij Adler, knjigarna, Pavla Pernat, tobakarna v Nar. domu; Gradec: Jos. A. Kienreicli, knjigarna, Sackstrafk', Al. Klockl, tobakarna, Jakominiplatz; J u d e n b u r g : Franc Janisch in Krist. Polz, tobakarni; .L c -o b e n : Avg. Nickl, Karntnerstr., Rup. Nickl, Hohmanngasse; Ljutomer: Alto Huber, knjigama; Maribor: Prodajalna tiskarne sv. Cirila, L. Ma-chalka, tobakarna, Herreng., K. pl. Nadvvornik, Burggasse; Murau: E-Liebenwein na kolodvoru; Ptuj: knjigarna W. Blanko in trafika Mar. Martini, Hauptpl.; Radgona: Fran Semlitsch, knjigarna in Fran Horvvatli, trgov; Slov. Bistrica: trgov. Roza Pitsclil; Trbovlje: Mar. Zupančič, in Ana Bajda v Lokah; Ver že j : M. Koroša; Weiz: knjig. Karol Haas; Zagorje ob S.: Ljud. gospod, zadruga; Z i d a n m o s 11 Mary Petermami na kolodvoru. — Prodaja se povsod izvod po 10 v. in ga nihče ne sme dražje prodajati. Vsak nasproten slučaj naj se takoj naznani našemu upravništvu.
—	Imenovanje. Kadetna aspiranta Ivan Lukanc pl., 7. pešpolka, in Janko Schwarz pri 27. pešp. iz Jesenic na Gorenjskem, t »časna obiskovalca aka-demičnega tečaja na c. in kr. Terezi-janski vojaški akademiji v Dunajskem Novem mestu, sta bila s 1. septemb. imenovana praporščakom.
—	Junaške smrti za dom in cesarja je padel clne 13. oktobra 1916 infan-terist Anton Brejc, rojen 1. 1894.
—	šolske sestre iz mariborskega zavoda poučujejo letos na gospodinjski šoli v Idriji. Preje več let so vodile šolo uršulinke iz Ljubljane.	,
Odlikovanja pri 26. črnovoj. peš« polku. Bronasto lu-abrostno svetinjo so dobili: četovodja Seršen Franc, tit. četovodja Fastl Feliks; tit. desetniki: Schauer Mihael, Trstenjak Matija in Hamer Anton; poddesetniki: Jossl Al., Kroll Ivan, Legenstein Anton in Ogore-lec Andrej; infanteristi: Kunšek Fr., Krampi Anton, Zupane Alojz, Kveder Josip, Kuzma Martin in Švab Ludvig; desetnika: Okorn Franc in Seidl Ivan; poddesetniki: Seidl Emil, Gunžtr An-i drej in VVindisch Ivan; infanteristi: ArnŠek Franc, Flis Jakob, Fuhmann Edvin, Lesjak Ivan, Rojnik Peter, Ško-flek Josip, Strniša Franc, Trbovšek Franc, Verdev Ivan, Zorko Andrej, Ar-boiter Ivan, Bračun Ivan, Breznik Josip, Korošec Florjan, Lipar Blaž, Lup-še Martin, Nečas Josip, Remic Josip, Remic Franc, Robatscher Ivan, Ka-run Avgust, Stofla. Ivan, Drofenik Fr., Zapušek Franc, Sevnik Ivan, Petrovič Mihael in Šoln Mihael.
—	Potres. Gornjigrad, 28. okt. 1916. Danes ob 9, uri 15 minut dopoldne smo čutili tu močan potres, ki je trajal približno pol minute ter je napravil precejšnjo škodo, Ni skoraj hiše, ki bi ne bila znatno poškodovana; več dimnikov leži po tleh. Človeških žrtev, hvala Bogu, ni. Potresni sunek jc prišel cd jugovzhoda.
—	Padel je dne 16. oktobra t. 1. v bu-kovinsldh gorah orožniški strožmojster Fr, T e k a v c , doma iz Hrovač št. 7. Pokojni je bil blaga duša ter zelo priljubljen pri svojih kolegih in vseh, ki so ž njim občevali, Pred odhodom v Bukovino je služboval v Tržiču na Gorenjskem. Bodi mu&lahka daljna tuja jemlja!
—	Umrl je v Mengšu Peter Kopitar, vojaški invalid iz leta 1866, Živel jc brez rok nad 50 let. Pogreb v soboto, dne 28. oktobra t, 1., je imel z vojaškimi častmi, nosili so ga vojaki in spremilo ga je na zadnji poti vojaštvo, nastanjeno sedaj v Mengšu. N. v m. p.!
—	Ustanovo za invalide v znesku 25 K 84 vin, razpisuje vlada. Podrobnosti so razvidne iz razglasa, ki je nabit na mestni hiši.
—	Otvoritev c. in kr. etapnega poštnega in brzojavnega urada Belgrad II za zasebni promet. V ozemlju Srbije, zasedenem po avstrijsko-ogrskih četah, se je otvo-ril zasebnemu prometu c. in kr. etapni poštni in brzojavni urad Belgrad II. Pošiljati se smejo od tega urada: dopisnice, odprla pisma, tiskovine (časniki), blagovni vzorti, poštne nakaznicc, poštno-hranilnič-ne položnice in odprto predana pisma z označeno vrednostjo. Ta urad bo posloval samo kot predajni urad. Razven tega se morajo predajati na imenovanem uradu tudi zasebne brzojavke.
—	Padel je na laškem bojišču hrabri četovodja Franc Skubic, posestnik v Paradišču pri Šmarji, Dolenjsko. Njegovo smrt obžaluje cela stotrtija kakor tudi vsi ostali sotovari-ši, posebno pa njegov najzvestojši prijatelj Josip Podgorelc, četovodia. Čast nieo-ovcmu spominu l
St. 280.
SLOVENEC, Зве 31. окЧоБга 1018.
stran 5.
—	Novi škoi v Brnu. Cesar je imenoval za škofa v Brnu prošta-župnika v Opa-vi, duhovnika nemškega viteškega reda Norberta Kleina.
—	Ogrski slovenski bogosloveo umrl. Umrl je bivši bogoslovec sombo-teljskega semenišča Matjaš Horvat iz Trn i a
—	Vojaški kinematograf imajo v Kamniku.
—	Iz ruskega ujetništva nam pišejo: Prosim, priobčite v svojem cenj. listu: Sem živ in zdrav; pišite mi kaj. Sem brez vesti z doma že 21 mesecev. Moj naslovi Ivan Hladnik, vojni ujetnik, Ekaterinoslavska gubernija, pošta Veselije Тегпу, rudnik Ko-lačevski, Rusija. Tukaj se nahaja tudi Ja-kob Tauželj iz Zg. Šiške. Pozdravljam ženo in otroke, vse sorodnike, prijatelje in znance. Ivan Hladnik, strojni tehnik, Šte-panja vas št. 61 (Kodeljevo) pri Ljubljani.
Milanske nov.ce.
Spomnite se o Vseh svetih ubogih rodbin padlih Ljubljančanov!
O letošnjih Vseh svetih ne bo razlito morje lilči po grobeh naših dragih. Spomin nanje pa ne bo ob tem nič manj svetal: čim vet dobrih del bomo njim v spomin storili — bolj se bomo oddolžili njim, ki smo jim dolžni hvaležnosti. Pozivam ljubljansko občinstvo, da o letošnjih Vseh svetih na-mestu s svečami pokrije grobove svojih dragih s spominskimi listki, ki jih je dala na korist ubogih rodbin padlih Ljubljančanov Izvršiti mestna občina ln ki se bodo v torek popoldne in v sredo cel dan prodajali po 30 vin. izvod pred pokopališčem sv. Križa in pred pokopališčem sv. Krištofa. Pokrite drage grobove z dobrimi deli! Pokrite pa posebno grobove naših soških junakov na pokopališču sv. Križa s spominskimi listki, da pokažete s tem svoj hvaležen spomin tistim, ki so dali svoje Življenje v našo obrambo. Vsak Ljubljančan naj bi položil vsaj en spominski list tudi na te grobove. Tudi topot naj bo velika Vaša požrtvovalnost za plemenito stvar!
V Ljubljani, 28. oktobra 1916.
Dr. Ivan Tavčar,
župan.
lj Za prodajo spominskih listkov ea-mestu sveč je mestni magistrat postavil prodajalne šotore pred pokopališči. Ondi prodajajo spominske listke magistratni sluge, Naj bi vsak, kdor spominskih listkov ni že prej kupil, stopil sam do teh šotorov in se oddolžil spominu svojih dragih in spo-mipu našili junakov. Prepričani smo, da bo ljubljansko občinstvo v tem tekmovalo med seboj, in tako na najlepši način manifestiralo svoje plemenito čustvovanje. En spominski listek velja 30 vin. Pokrijmo jutri z neštevilnimi spominskimi listki naše drage grobove!
Junakom na pokopališču pri sv. Križu V spomin. Tretje leto stopamo letos v vojnem času qa pokopališče. Grobovi naših vojakov so se med tem vsak dan množili. Marsikaterega so ponesli tja samo v spremstvu vojnih tovarišev, ne da bi mu domači porosili grob. Iz posameznih vojaških grobov je nastalo na pokopališču sv. Križa ie par vrst visokih skupnih grobišč — večni spomeniki junaške obrambe naše soške bojne črte. Sinovi vseh narodov naše države leže tu — daleč od doma, prepuščeni, da jih objame samo naša ljubezen in hvaležnost. Okolu 2940 branilcev naše domovine je tu pokopanih. Visok lesen križ naznanja njihov poslednji dom, na njem pa rasto cvetke drage nam zemlje, za katero so prelili svojo kri. Tja naj stopa jutri noga slehernega Ljubljančana. Na njihove grobove polagajmo spominske listke, po-popolnoma pokrimo njihove grobove: to bodi naša tiha manifestacija, da teh grobov naša hvaležna Ljubljana nikdar pozabila ne bo!
lj »Glasbena Matica.« V počeščenje spomina v vojni padlih vojakov zapoje pevski zbor »Glasbene Matice« jutri, na Vseh Svetnikov dan, popoldne ob 3. uri na pokopališču pri Sv. Križu tri žalostinke nagrobnice.
lj Prodaja kruha. Jutri, na vseh svetnikov dan se bo prodajal kruh le dopoldne. Popoldne se vporabi za dovažanje kruha v
Srodajalne, ki pridejo v prodajo v četrtek, lo končne ureditve prodaje kruha, ki se izvrši čim preje, skušalo se bo preprečiti zamudno nastavljanje pred prodajalnami na ta način, da se bo za prodajo namenjeni kruh dovažal v prodajalne že dan poprej. Od zaloge se proda prihodnji dan dobra polovica pričenši od sedme ure zjutraj, ostanek pa popoldne od treh naprej. Naproša se občinstvo, na jse blagovoli sprijazniti s tem začasnim načinom prodaje kruha in naj nikar ne oblega prodajalen, Čim se mu bo sporočilo, da je kruh /a ta dan razprodan.
lj Poročil se je danes zjutraj v šentjakobski cerkvi g. Josip Osana.
i c. kr. profesor na I. drž. gimnaziji v Ljubljani, sedaj rezervni poročnik pri nekem polku na Ogrskem z gospodično Marijo S v e t e 1 j. Poročal je mestni katehet g. Ignacij Zaplotnik, kot priči pa sta fungirala gg. dr. Franc Dolšak, deželni zdravstveni referent in Adolf Robida, c. kr. profesor na II. drž. gimnaziji. Bilo srečno v novem stanu!
lj Tudi znamenje časa! Brezvestni ljudje so postali sedaj že tako »praktični«, da so začeli pred uradnimi pisarnami krasti slame-brisalke. Prihajajo pač tudi k uradom različni ljudje in med tem, ko čakajo in tavajo po hodnikih, slame-brisalke lepo poberejo, zavijejo in odnesejo. Da se to ne bo moglo goditi tako nemoteno dalje, so sedaj pred uradi začeli slame pribijati.
lj Vojaki-slepci. V zadnjih mesecih se ni zglasil pri magistratu noben nov vojak-slepec. Ker morejo dobiti taki ranjenci, bodisi da so oslepeli na obeh očesih ali na enem ali da imajo vsled vojske le pokvarjene oči, podpore, naj bi se zglasili pri mestnem magistratu zaradi poročila na pristojno mesto.
lj Mestna občina je dala položiti na vojaške grobove na pokopališču pri Sv. Križu venec z napisom: »Mestna občina ljubljanska — padlim junakom.«
lj Umrli so v Ljubljani: Rafael Jereb, zasebnik, 33 let. — Marija Vodičar, užitka-rica, 50 let. — Ivana Oblak, čevljarjeva žena, 38 let. — Terezija Novak, kostanjarjeva hči, 4 dni. — Rozalija Marinko, gostja, 80 let, — Bruna Stella Trevisan, hči železniškega čuvaja, 2 meseca. — Josip Zupančič, železniški sprevodnik v p., 42 let.
lj Preuredba prodaje kruha, Aprovi-začni odsek je sklenil v svoji zadnji seji, da se prodaja kruha uredi enako kakor prodaja moke. Ker pa je treba, da se tudi krušne izkaznice numerirajo kakor močne izkaznice, se zamore to izvesti šele z prihodnjo izdajo kart, tako da stopi preuredba prodaje kruha v veljavo šele 13. novembra 1916. Na tozadevni razglas se bode občinstvo opozorilo.
lj Prememba posesti. Gosp. Adolf Hauptman je prodal svoje posestvo v Vodmatu tvrdki Zankel.
lj Stranke, ne režite same krušnih in močnih izkaznic. Stranke se vnovič opozarjajo, naj ne režejo same izkaznice za kruh in moko, temveč naj pridejo k trgovcem s celimi izkaznicami, ker bodo isti sami odrezali potrebne odrezke. Odrezki se na magistrat ne bodo vnovič opremljali s pečati okraja.
lj Krušne znamke. Restavraterji in gostilničarji se na novo opozarjajo, da so krušne karte, prirejene za tujce, neveljavne ter da se jih ne sme več izdajati.
Ij Prodajalci moke se poživljajo, da nemudoma naznanijo, koliko jc preostalo moke v njih zalogi za prete-čeno obdobje močnih izkaznic in sicer v veliki dvorani mestnega magistrata (srednja hiša I. nadstropje).
Primorske novice.
Darovi za goriške begunce. Blagor, g. Hanns Krisper v Ljubljani je velikodušno naklonil posredovalnici za goriške bcgunce v Ljubljani znatno vsoto 300 K v prid goriškim pregnanrem. Za ta velikodušni dar se posredovalnica blagemu darovalcu naj-topleje zahvaljuje in kliče: Bog povrni obi-lokrat! —• Preč. g. Janko Borštnar, župnik na sv. Gori nad Litijo, je poslal k zbirki Marijine družbe 78 K 22 vin. še 20 K, tako da znaša cela zbirka 98 K 22 vin. Poleg tega pa še dva zaboja obleke. Ne najdemo besedi, da bi se preč. g. in častiti družbi na dovolj dostojen način zahvalili za to ve-likodušje. Kličemo s skromnimi besedami: Bog povrni obilokrat! — Preč. g. Franc Malalan, vojni kurat, je poslal posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani 60 K v prid ubogim beguncem iz solnčne Goriške, Plemenitemu gospodu bodi izrečena tem potom najiskrenejša zahvala. — Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani.
Begunci iz občin Št. Andrež, Solkan, Št. Peter in Vrtojba so naprošeni, da pošljejo svoja potrdila za oddane kotle županstvu Št. Andrež, sedaj v Leskovcu pri Krškem na Dolenjskem, da se jim preskrbi plačilo na podlagi potrdil.
— Major Turudija je, kakor je v včerajšnjem predavanju povedala gdč. Alice Schalek ranjen v laškem ujetništvu.
Župnik ponesrečil. V ljubljanski deželni bolnišnici se nahaja preč. gospod Ivan Theuerschuh, župnik iz Sočerge v Istri, v svrho zdravljenja desne roke, ki si jo je po nesreči zlomil v rami ter obenem pri padcu poškodoval ključnico.
Dornberško županstvo se še vedno nahaja v Dornbergu. Občinarji naj tja naslavljajo svoja eventualna pisma. Pošta pa je Rihenberg tudi za Dornberg. Ako se županstvo preseli, sc bo to javilo.
Pokopališče v Ajdovščini širijo. Tc dni so pričeli v Ajdovščinii širiti vojaško pokopališče.
Upravitelj Dornberga. C. kr. okrajno glavarstvo je imenovalo za upravitelja ob-
čine Dornberg Jožefa M r e v I j e iz Dorn-berga-Tabor h. št. 10, veleposestnika, večletnega podžupana in predsednika vinarske zadruge.
Imenovanje. Tržaška kmetijska družba je imenovala za svojega strokovnega tajnika g. Josipa Štreklja.
Renče. Uradne ure županstva občine Renče, Rimska cesta 18, so ob nedeljah in ponedeljkih dopoldne. To v znanje strankam, da ne delajo nepotrebnih poti.
Koerberlev nastop.
Koerber skliče v decembru državni zbor?
Praga, 30. oktobra. »Prager Tagblatt* je izvedel iz Dunaja: Novoimenovani ministrski predsednik dr. pl. Koerber nadaljuje posvetovanja s političnimi voditelji. Trdi se, da namerava sklicati državni zbor že vdecembru h kratkem osemdnevnem zasedanju, da izvede predvsem izvolitev novih delegacij in prične s pripravami, da omogoči poznejše daljše zasedanje zbornice.
Kčrberjevo slovo v skupnem finančnem ministrstvu.
Dunaj, 31. oktobra. (Kor. ur.) Včeraj dopoldne so se poslovili uradniki skupnega finančnega ministrstva od dosedanjega skupnega finančnega ministra pl. Korberja, ki je bil imenovan avstrijskim ministrskim predsednikom. V imenu uradništva je nagovoril prisrčno Korberja sekčni načelnik pl. Thall6czy. Korber je odgovoril: V mojem življenju je bila morebiti najres-nejša tista ura, ko sem sklenil, da se odzovem pozivu prevzeti avstrijsko ministrsko predsedstvo; zavedam se velikanskih težkih dolžnosti in odgovornosti, ki sem jih dolžan državi in njenim narodom. Kdor me pozna, tako jo nadaljeval, ve, da mi ne ugaja sijaj, ki je v zvezi s takimi mesti in da mi gre ne glede na mojo osebo vedno le za splošen dobrobit, za zdrav dejanski napredek na vseh poljih državnega življenja. Ne stremim za bogastvom, upam le, da bo prebivalstvo raznih plasti izpoznalo moj čisti namen in da no bo vsled težkih naporov, ki jih vsled tako dolgo trajajoče vojske požrtvovalno prenaša obupalo, marveč se prepričalo, da se bo z resnostjo in vestnostjo storilo vse mogoče, da se pred vsem omilijo njegove skrbi za živež. To mi je dalo pogum, da se nisem odtegnil pozivu kljub vsem težavam in sitnostim, ki žal v našem javnem življenju niso redke. Min. predsednik je priznal-no naglašal, da mora v tem težkem usodnem času tudi skupno finančno ministrstvo v vseh svojih oddelkih rešiti mnogo važnih nalog, za katere se morajo napeti vse sile. Korber se jo nato prisrčno poslovil od vsakega uradnika posebej.
Nemški državni ziior.
Za vojake v Nemčiji.
Berlin, 30. oktobra. V glavnem odseku državnega zbora je izjavil zastopnik vojnega ministrstva, da vojna uprava graja najostrejše slabo ravnanje z vojaki. Maršal Hindenburg je izdal tozadevno poseben odlok in je naročil častnikom, naj posebno pazijo na to, da se dobro ravna z vojaki. Tudi od različnih strani sprožena vzpodbuda, naj se sinove družin, ki so že izgubile več sinov na polju slave, vporablja v manj nevarnih službah, je našla otj strani vojnega ministra vpoštevanje in 3. t. m. je bila izdana tozadevna okrožnica. Govornik se je izrazil dalje, da jo že izdelan demobilizacijsiu načrt. Povedal je, da se mislijo po koncu vojne predvsem odpustiti črnovojniški bataljoni in je povdarjal, da obstoji pravo, da se moštvo pridrži. Končno je izjavil, da je razpoloženje v armadi izborno, za kar jamči že ime Hindenburg.
Ostanke mm
iz cerkvd kupi JOSIP CULO T, Trst,
ul. Giulia 82 IV. Istotam se kupujejo tudi
stare volnene preproge.
Orehov les v моаш, Kostanjev les
2407
v polenih in hlodih
kupim
vsako vagonsko množino po najvišji dnevni ceni. J. POGAČNIK, Ljubljana, Marije Terezije cesta 13.
Rešena goriška zaloga vseh vrst V 1 I •!
kot lepopisnice, spisovnice, vezani in modri zvezki ter risanke, prvovrsten predvojni papir (holz-frei) se za polovično ceno razproda iz prijaznosti v trgovini
BREZNIK, KONGRESNI TRG ŠT. 15.
Trgovci in šolska vodstva na deželi dobe še poseben popust na vetje partije.
Zanesljiva
prodajalka
vešča specerijske stroke, deloma tudi manufakturne, vajena tudi šivanja, B®~ išče primerne službe. "$5»л
Cenj. ponudbe na upravo „Slov." pod št. 2556.
Kupim
vsako množino
Ponudbe z vzorci in cenami na:
IVAN GERK, Trst-Valdlrivo št. 12.
Sprejmem
za svojo manufakturno trgovino, vsaj 15 let staro, zmožno tudi nemščino
ANTON OGRIN Novomesto.
Iščem neoženjenega
Ivan Bonač, kartonažna tovarna
Ljubljana, Čopova cesta.
рпппаапаааапапппп
kdor le eitat nmll o
n moje priznano najfinejše čistilo za ćevHe	H
U z znamko »Miriam« kupoval bo vedno io	[J
[J isto! — »Miriam« dajo sijajen lesk, varuje	fl
□ usnje razpokanja in je najcenejše. Naj-	n
manjše naročilo 12 komadov. — Trgovci	U
[] imajo popust. Dobi so pri:	П
□ Marijil Poiar, Soteska št. 10 III. B
u	G
□сзсзсзас^сзааасзсзастс^гзп
iP
MODNI SALON.
T
Cenjenim damam priporočam svojo zalogo najnovejših klobukov. v zalogi novi žalni klobuki.
k
Odprto tudi v opoldanskih urah. Cene p/unano nizke.
Rozi Fabčič
Rimska cesta 6. ^ j
:ird
A. Mildner-jeva oasL
P. Barborič
Ljubljana, Mestni trg št. 7.
priporoča bogato zalogo dunajskih modelov, nakičenih in praznih cvetic, peres, i. t. d.
V žalnih klobukih vedno velika lzbera.
klobukov
Popravila hitro in ceno.
Najnižje cene.
Naročajte „SLOVENCA"!
Ivan Gričar
Šelenburgova ulica št. 3.
Zaloga
izgotovljenih oblek
za
gospode in dečke
2155
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjava, da sva preselila svojo gostilniško in zidarsko obrt
s Tržaške ceste štev. 4 na Rimsko cesto štev. 17 v svojo lastno hišo.
Slavnemu občinstvu se kar najtopleje zahvaljujeva in se priporočava v nadaljno naklonjenost.
F. in M. Živec.
Založila knjigarna J. ŠTOKA, TRST, ulica Molino piccolo štev. 19.
Alojzij Res:
,Ob 5eei'.
Vtisi in občutja iz mojega dnevnika.
Vsebina: Zadnji dnevi v Brdih. — Izgnanci. — Topovski boj. — Ivanovo 1916. — Nočna vožnja. - Iz bojev za Doberdob. — S tolminskega bojišča, — Vseh mrtvih dan. — Gorica v plamenih. — Ob slovesu.
Cena 60 vin.
M. G r e g o r i č :
o
Po dolgem in željnem čakanju je izšla zistemalično-praklična, po moderni metodi sestavljena slovnica, za samouke in srednje šole. Italijanom, ki se žele priučiti slovenskega jezika in onim Sloveacem, ki so iz kakoršnegakoli vzroka zanemarili svoj jezik, bo ta knjiga kar najbolje došla.
Cena K 3'—.
Da si gg. naročniki prihranijo poštno povzetne stroške, naj blagovolijo poslati naročnino vnaprej ter priložiti poleg cene za „Ob Soči" 10 vinarjev in za „Lingua e graramatica slovena" 20 vinarjev za poštne stroške.
a^ J. Stokova
trgovina s papirjem in vsemi pisarniškimi in šolskimi potrebščinami se nahaja v Trstu, ulica Molino picco o štev. 19.
'7 o 1 O СУД pisarniškega in pisemskega papirja in kuvert, razglednic, svinčnikov, Z.alUgCl črnila, vseh vrst cigaretnih papirčkov in stročnic, vojne dopisnice itd.
МГ Ha drobno □□ ШГ Na debelo
M
00
Išče se večje suho
skladišče ali lokal
za takoj. (Lahko tudi več prostorov, ako so skupaj.) — Kupi se tudi večji
ročni voziček.
Ponudbe na poštni predal št. 41, Ljub-ljana.	2658
Zamaške
nove in stare IfU^I vsako množin
tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovib zamaškov.
Ljubljana
Glasovirje, pianine,
Phonola, električne glasovirje, Orchestrione i. t. d.
S, KMETETZ
Kolodvorska ul. 26.
Važno
za ljudi, ki imajo soredn-ke v Ameriki 1	2470
Kdor hoče stopiti v dotiko s sorodniki v Ameriki in dobiti od njili denarne podpore in pisma, naj spiše kratko pismn v nemščini, v katerem naj popiše samo svoje rodbinske zadeve in ne omenja ničesar o politiki ali vojski. Na posebnem zavitku naj zapiše naslov svuj;h sorodnikov v Ameriki, pismo pa vtakne v drug zavitek, na katerega naj poleg svojega natančnega naslova razločno *apiše tale naslov .
Непгу C. Zaro, Bankier per Adresse Dresdner Bank, Berlin W. 8.
313
Dovoljujemo si slavno občinstvo opozoriti na:
Specigalni oddelek
Za dame!
za pletenine, trikotažo in perilo:
Za guspode!
Za dečke in deklice!
Urhne pletene jopice in dušogre'ci |
z rokavi kakor tudi brez rokavov.
Športne Čepice iz volne in svile.
Spodnja krila, pletena iz volne, crepe de sante, svile, listra, klota, bati-sta itd.
Komblna£e, srajce, Sapice in drugo perilo, pleteno iz volne, bombaža in šifuna.
Predpasniki pisani, beli in črni v vseh modernih krojih.
Stezniki v različnih kakovostih od najcenejših do najboljših.
ПодаоЗсе črne in v modnih barvah, volnene, svilene, flor itd.
Gamaše iz sukna, pletene in triko.
Rokaoice glace, pletene in triko.
Žepni robci iz platna, šifona in batista.
Srajca likane iz šifona in cefirja v najboljših kakovostih. Sra'jce za šport v vseh modernih oblikah. iz cefirja in mako. ffafne srajce V različnih oblikah. Hormalno perilo kakor: srajce, jopice,
hlače iz volne in bombaža. Tešra perilo, zdravniško priporočeno, nogaošce volnene mako in bombažaste
v različnih modnih barvah. Oaratniki ia snanšete, najboljši izdelek. Kraoate, naramnice itd. v veliki izbiri. Rakaoice glacč, pletene in triko. Žepni roSlSi V vseh kakovostih.
SSalJOlznlre, gamaše, rokauice ln
druge v to stroko spadajoče potrebščine za zimski šport in turiste.
Športne Jopice za deklice.
SuiterH za dečke v vseh kakovostih in velikostih.
Športne če£ ce v različnih oblikah in barvah.
GamaSe v vseh velikostih.
flogaoice od najcenejše do najfinejše vrste, za vse starosti, iz volne, bombaža in flora.
Biserni triko in normalno perilo
kakor: hlače, jopice kombinaže (žabe) v vsakovrstnih kakovostih in velikostih.
Tetra perilo za dojenčke, higijenično priznano kot najboljše.
Predpasniki za deklice iz perilnega in belega blaga, kakor tudi za male dečke iz močnega moleskina.
izbira o tel stroki.
Posebno priporočamo različno DOjaškc psriEo iz čiste volne in velblodje dlake, dalje galoSe ameriškega in švedskega proizvoda v vseh velikostih, veliko zalogo dsžnfffl pla§i:?.ll od naje. do najfinejših, in naimoderne.Se bluze iz svile, baržuna in volne.
jfl&ljana, Mestni trg 10.
Ljudska
Vloge v »Ljudski posojilnici« so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6, nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po
Rezervni zakladi znašajo okroglo kron 800.000-—. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1915 23 milijonov kron.
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 50 vinarjev na leto.
„Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti porošlvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskotnptujejo najboljše.