48. štev. V Ljubljani, petek 25. februarja 1921. w,“iM >•*“’ *otOTto'- IV. leto. ■■ ■ -........................ - - i Za Ameriko 8 delar. 4 dolaij« 2 dolaria celoletno polletno Četrtletno ■rutki asi pošiljaj« is vetki Velja v Ljubljani in po pošti: elo lete . K 330-— pot teti . . , „ 180 — ietn leti . ... 90-— 15 fcesec . . „ 30 — Za inozemstvo: celo ;eto . K 480-— Pol eia. . . . „ 2-tO-— tetri teta . . 120-— ta mesec . . . „ 40 — Uredništvo je v Ljubljani, f rančižlianska ulica štev. 6/1. Teieton štev. 360. — Uprevništvo je na Vsrijiretn trgu štev. 8. Teleion štev. 44- izhaja vsak dan zjutraj. Posemezna številka velja 160 K. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na 'odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se lranktrato — : Rokopisi se ne vračajo. . 1 Ustavne določbe o zborovalni svobodi. Razprava v ustavnem odboru. Beograd. 24. febr. (Izvirno poročilo.) Današnjo sejo ustavnega odseka je otvoril predsednik doktor Ninčič ob pol 10. Razpravljalo sc je o 15. členu ustavnega načrta, t. j. o pravici in združevanju dogovora. Posl. Sima Markovič (komunist) Izjavlja, da jc pravica zborovanja in združevanja kršena. I ...iteva pravo svobodo združevanja in zborovanja. Posl. Milorad Vujičič (radikalec) ni zadovoljen s predlagano stilizacijo. Ustava mora določiti glavna načela za svobodo zborovanja, dogovora in združevanja in prava peticije. — Posl. Dulibič (Jugoslov. klub) Iz-jvlja, da je vladni predlog nejasen. Posl. Miladinovič (radikalec) se strinja s predlogom posl. Vujičiča, dočim meni posl. Jovan Jovanovič (zemljoradnik). da daje vladni predlog možnost za razne zlorabe. Posl. Pavličič (komunist) izjavlja, da jc pravica združevanja ena od prvih pravic delavstva v borbi za življenje. — Dr. Laza Markovič (radikalec) sprejme kot politično načelo svobodo zborovanja in združevanja, toda s pogojem, da se ščitijo interesi države. Zato je proti popolni svobodi zborvvanja in združevanja. Minister pravde dr. Gjurlčič je proti predlaganemu privilegiju za narodne poslance. Končno se člen 15. sprejme s 35 gltsovi v tej novi redakciji. (Predlog posl. Vujičiča): Državljani imajo pravico združevanja, zborovanja in dogovora v mejah zakona. Na zborovanje se ne sme priti z orožjem. Zborovanja pod milim nebom se morajo 24 nr prej naznaniti oblasti. Državljani imajo pravico združevanja v svrlio. da dosežejo gotove cilje, ki po zakonu niso kaznjivi. Državljani imajo pravico vložiti prošnje. Prošnje se morejo vlagati brez razlike pri vsaki oblasti. — Nato se je razpravljalo o členu 16. Pri debati so sodelovali zemljoradnik Avramovič, demokrat doktor Žerjav, radikalec Radonlč, muslimana Kurbegovič in Mehmedalija in Sušnik (Jugoslov. klub). Seja se jc končala ob eni popoldne. Sklenjeno jc. da se popoldne sestanejo delegati in člani ustavnega odbora, da določijo končno stilizacijo člena 16, ki pride na glasovanje na jutrišnji seji. Kriza češkega parlamenta. Razdor med socialističnimi in meščanskimi strankami. Praga, 24. febr. (Izvirno poročilo.) V parlamentarnem komiteju petorice čeških strank bi sc včeraj morala vršiti konferenca, ki bi odpravila nespornzumljcnja med meščanskimi strankami In sociiallsti glede prehranjevalnih In davčnih vprašanj ter diference med sociiallsti in narodnimi so-cijalisti. To pa se ni posrečilo. Narodni soci-jalisti sploh niso poslali svojih zastopnikov h razpravi Zastopniki gocijaluib demokra- tov so Izjavili, da so slejkoprej proti načrtu vlade glede prehrane. Za sedai bo konferenca klnbovlb predsednikov odtočita o nadalinem delti parlamenta. Praga, 21. februarja, (izvirno poročilo) Tribuna poroča, da ]e izdelala slovaška ljudska stranka zakonski predlog o daieko-aežni avtonomiji Slovaške. Predlog bo predložen eni prihodnjih sej parlamenta. Londonska konferenca. Francoska nepopustljivost — Diference v turškem vprašan u. Basel, 23. febr. (Izvirno poročilo.) »Basler Nachricliten« javljajo iz Pariza- V Franciji niso baš preveč opitimisti glede uspehov na londonski konferenci. Ako se ministrsKe-11111 predsedniku Briandu ne posreči, v Londonu rešiti svojo nalogo v zmislu francoskega parlamenta, potem pride v Franciji na krmilo ministrstvo Poincarč. Zbornica in senatna komisija se strinjata v tem, da jc vsota, ki se je določila v pariškem sporazumu, zelo majhna zahteva. v kateri nikakor ni mogoče popustiti. Briand nikakor ne more biti v dvpmu. da bo moral iti, ako popusti, in zato na kako popuščanje niti ne misli. LDU. London, 23. febr. Pri konferenci, ki se je vršila danes dopold- ne v palači St. James, sta obrazložila Tevfik paša in Bekir Sami bej splošna načela, po katerih bi se mogel vzpostaviti mir na vzhodu. LDU Pariz. 24. febr. Londonski posebni poročevalec Agenze Ha-vas javlja: Zaslišanje turškega odposlanstva v današnji dopoldanski seji je v francoskih in italijanskih krogih izzvalo ugoden vtis. V nasprotju s francoskimi in italijanskimi krogi pa Angležev turška izvajanja niso ravno zadovoljila. Angleški politiki imenujejo to poizkus zavlačevanja. Verjetno je. da se bodo za-\ezniki. ko jutri Turke ponovno zaslišijo. pogajali sami med seboj, da temeljito prouče obe nasprotujoči si mnenji. ZAVLAČEVANJE RUSKO - POLJSKIH MIROVNIH POGAJANJ. Izjave poljskega min. pred. Wito«a. LDU Varšava. 24. febr. V državni zbornici je izjavil ministrski predsednik Witos: Odpor sovjetske delegacije dokazuje, da je sovjetska vlada sama kriva, ako se pogajanja niso mogla zaključiti v prvi polovici meseca februarja. Sovjetska vlada stremi po tem, da se zmanjšajo obveznosti. ki so bile že sprejete v predhodnem miru. Naša vlada dela z vsemi močmi na to, da pospeši sklep miru. toda ne more odstopiti od svojih legitimnih in pravičnih zahtev. Po zadnjih poročilih se pogajanja uspešneje nadaljujejo. Varšava. 24. febr. (Izvirno poročilo.) Zunanji minister knez Sapieha bo jutri poročal v zunanjem odseku o pariških pogajanjih in o razgovorih v Londonu. MINISTER DR. BENEŠ O RAZMERJU DO POLJSKE. LDU Praga. 23. febr. »Tribuna« priobčuje izjavo češkoslovaškega ministra zunanjih poslov dr. BeneSa, katero je podal pred svojim odhodom v London pri posvetovanju s Sapieho. Glede odnošajev Romunije proti Poljski, katerih podlago tvorijo interesi na razvoju ruskih razmer, je dr. Beneš poudarjal, da bi sodelovanja Romunije s Poljsko ne nasprotovala koncepciji male antante. Poljska bo zavzemala, ko uredi svoje gospodarsko in notranje politično življenje, izredno v;.‘žno mesto v Srednji Evropi in na vzhodu. Vprašanje sporazuma med Češkoslovaško In Poljsko je danes težavno, ker so Poljaki nezadovoljni z rešitvijo te-šmjskega problema in ker se dajo voditi od misli, da jim škoduje itki-tiienie prevoza vojnega materiiala. PRIPRAVE ZA NOVINARSKI KONGRES V SARAJEVU. I.DU Saralevo, 24. febr. Posebni novinarski odsek sc Intenzivno bavl s pripravami za kongres novinarjev v Sarajevu. Do-šil gosti bodo nastanjeni po hotelih v Illdžu, ki Jih Je zdravstveni odsek deželno vlade dal na razpolago. Kongres bo svečano otvorjen v veliki dvorani mestne posvetovalnice. Mestna občina priredi novinarjem banket. RAZPRAVA O BAROŠKI LUKI V RIMSKEM PARLAMENTU. LDU Rim, 24. febr. V poslanski zbornici jc zahteval poslanec Oa-sparetto, da se resolucija glede ba-roške luke obravnava že pred velikonočnimi počitnicami in da vlada ■ ne kompromitira tega vprašanja, 1 proden ne privede debata do zaključka. Ministrski predsednik Gio-litti je odklonil, da bi prevzemal obveznosti, ki bi mogle ovirati izvedbo rapallske mirovne pogodbe. Nato je zbornica s 129 proti 48 glasovom zavrnila Gasparottov predlog, pri čemer ni glasovalo 52 socialistov. RADlCFVA POGAJANJA V BEOGRADU. LDU. Beograd, 24. febr. Radičev odposlanec dr. Walter je konferiral { z zastopniki raznih parlamentarnih klubov. Te dni bi imel priti v Beograd Radič na zborovanje srbske republikanske stranke in bi se ob j tej priliki imel vršiti v njegovi na- j vzočnosti sestanek vseh opozicijal-nih klubov. Dr. VValter je posetil dr Korošca, s katerim se je dalje časa razgovarjal. PRED RAZKOLOM V ZEMLJO-RADNIŠKEM KLUBU. LDU. Beograd, 24. febr. Danes ' popoldne se bodo vršila z zemljo-radniškim klubom pogajanja o vladnih protipredlogih. Jutri se bodo razgovori nadaljevali. Kar se tiče tega, da bi zemljoradniki podpirali vlado, se nazori cepijo. Končna odločitev tega pade na pojutrišnji plenarni seji kluba. Cujcjo se verzije, da preti klubu formalni razkol, ker je večina članov z ustavnim klubom nezadovoljna. LDU. Zagreb, 24. febr. »Riječ« priobčuje iz Beograda, da bo imel zemljoradnički klub 1. marca ple-j narno sejo. na kateri bo padla odločitev o deklaraciji glede podpiranja vlade pri sprejetju ustave. muslimani vztrajajo na AVTONOMIJI BOSNE . LDU. Beograd, 24. febr. Danes je g. Pašič pozval muslimanski klub, naj pošlje k njemu svoje zastopnike v svrho dogovorov radi podpiranja vlade pri ustavnem načrtu. Na ta poziv so prišli štirje muslimanski poslanci in razpravljali z g. Pašičem o notranji ureditvi države in o muslimanskih zahtevali, ki se tičejo ustave Razgovori so bili informativnega značaja. Kakor se doznava, sporazum še ni dosežen, V soboto se sestane plenum muslimanske parlamentarne organizacije, da konkretizira svoje zahteve. Vsi člani kluba so poklicani v Beograd. O vstopu muslimanov v vlado, še j niso govorili, ker g. Pašič ni pristal I na avtonomijo Bosne in Hercegovine z lastnim deželnim zborom, ki bi imel prave legislative. kakor to zan-tevajo muslimani. Omenjena konferenca je trajala tri ure. Nadaljevala se bo še ta teden, ko klub naznani svoje konkretno stališče. TROCKI NAPADEN OD KOZAKOV. Pariz, 24. febr. (Izvirno poročilo.) Po poročilu dopisnika lista »Daiiy Express« iz RiKe so kozaki napadli posebni vlak Trockega. Trocki je bil pri tem ranjen. "vsi NA PELO ZA »JUGOSLOVENSKO MATICO« I Naša pogajanja z Italijo. V Ljubljani se Je sestala razmejitvena komisija, tla v podrobnostih ugotovi Jugo-slovaosho-itaiiianske meje, določene v ra-patlski pogodbi. V smislu te pogodbe se so stanejo, kakor poročajo Iz Beograda, v najkrajšem času tudi komisije strokovnjakov, ki naj Izdelajo obema vladama predloge za čim večlo okrepitev medsebojnih finančnih, trgovskih In kulturnih stikov Jugoslavije in Italije. Italijanska vlada Je Imenovala v razmejitveno komisijo poleg vojaških strokovnjakov tudi izrazite politične osebnosti, kakor so Saiata, Scarpa in Krekich, ki so vsi Igrali velike vloge v bivšem avstrijskem Primorju. Naša vlada Je dozdaj Imenovala v našo razmejitveno delegacijo le vojaške strokovnjake. Brezdvomno bodo tl gospodje s pravim umevanjem hi pravilnim uva-ževanjem zastopali Interese naše države v vojaškem oziru. Težko pa se bodo kosali v političnih pogajanjih s takimi političnimi prebrisanci, kakor so omenjeni trije gospodje. Ta napaka naše vlade nas lahko do. vede do Rapalla v potencirani izdaji Se večja napaka pa bi bila. če bi ml pristat! na to, da se Istočasno z vprašanjem razmejitve vodijo tudi finančna in trgovska pogajanja. Dokler Italijani ne izpraznijo zadnje točke nam v Rapallu priznanega ozemlja, se ml ne bi smeli spuščati v nadaljna pogajanja. Sicer bo Imela Italija v rokah dvojno orožje proti nam. Pri razmejitvi nas bo silila k popustljivosti z grožnjo, da nam bo delala težave v gospodarskih vprašanjih. Pri trgovskih pogajanjih pa bodo italijanski gospodje namigavaff na rcvanšo pri določanju mej. Tako bodo poskušali Iztlsuia Koncesije tu in tam In nam k rapallsklm žrtvam naprtili še nove. Na te limanic« se naša vlada ae sm« pustiti vjetl. Odločno mora zahtevan, ua se najprej rešijo terltorljalna vprašanja in zlasti odstranijo vse nejasnosti glede baro-ške luke. Brezdvomno Je, da Je prisodila rapallska pogodba luko nam. Ati Italijani ž« spletkarijo po svojem starem ttacmu. Mobilizirali so vse časopisje, da vstvaria »Javno mnenje« proti odstopltvl loke Jugoslaviji Na podlagi tega Javnega mnema bodo pri razmejitvenih In pri trgovskih pogajanjih pritiskali na naše zastopnike. Polje razmejitve mora biti očiščeno prej nego se podamo na polje trgovinskih pogajanj. Italija v gospodarskih stvareh bolj rabi nas kakor ml njo. Kar nam moro nuditi Italija, bodisi kot odjemalec, bodisi kot prodajalec, dobimo prav lahko tudi drugod. Italija pa Jugoslavije n« more Pogrešati ne kot prodajalca ne kot kupca. Ogromen Interes Ima na tem, da Si zagotovi naš trg. Ta zavest mora dati našim zastopnikom vso potrebno oporo In vztrajnost Krvava dolžnost naše vlade Je dalje, d& o priliki pogajanj z Italijo Izposluje zado-ščenle In varstvo ca naše rojake onstran demarkacijc. Zahtevati mora garancije, da prenehajo lašlstovska In druga zverstva nad našimi Primorci In da dobe tudi matcrijel-no odškodnino naši kulturni In gospodarski zavodi, pa tudi posamezniki, ki so trpeli vsled lašlstovskega divjaštva. -HARDING PRIZNAVA UPRAVIČENOST NEMŠKE VOJNE ODŠKODNINE? New York, 24. febr. (Izvirno poročilo.) Splošno senzacijo je vzbudil članek, ki ga je priobčil neki republikanski list, ki stoji zelo blizu novemu predsedniku rtardingu. Članek izvaja v kratkem: »Nemčija lahko plača naloženo ji odškodnino, čeprav njeni državniki vedno zatrjujejo, da je to nemogoče. Sramotno je, ako zavezniki izjavljajo, da Nemčije ne morejo prisiliti k plačilu Uverjeni smo, da se iodo Nemci prav podvizali in črez noč uvedli potrebne nove davke, ako bi zavezniki z bajoneti potrkali na nemška vrata. Raje bodo storili vse, kakor da bi gledali v Berlinu francosko posadko. Nemci imajo ogromno množino pomožnih virov, ki pa so jih znali doslej dobro prikrivati.« (To poročilo je v popolnem nasprotju z vsem, kar so nam dose-daj javljali o stališču predsednika Ifardinga in sploh ameriške javnosti glede antantinih zahtev do Nem-čiie. Zato objavljamo vest z vso rezervo. Treba bo počakati daljnih, točnejših poročil. Ured.) PREMESTITEV SEDEŽA ZVEZE NARODOV? Francoski pritisk na švlco. Ženeva. 24. febr. (Izvirno poročilo.) Pariški »Matin« je poročal te dni. da sc v krogih antante resno razpravlja o možnosti premestitve sedeža zveze narodov iz Ženeve v Bruselj. »Matinovo« poročilo je vzbudilo v vsej švicarski javnosti veliko pozornost, ker dosedaj o podobnih namerah ni bilo ničesar znano. Zato smatrajo politični krogi vest za nekako pretnjo Švici, ker je zvezni svet odklonil antuntino prošnjo. naj dovoli preko svojega ozem-ijt. prevažanje čet, ki jih namerava poslati zveza narodov v glasovalno czcmlie Vilne. Menijo pa. da tudi grožnja s premestitvijo sedeža zveze narodov načelnega stališča švicarske vlade ne bo spremenila. RUSKO - FINSKA OBRAMBNA ZVEZA. Pariz. 24. febr. (Izvirno poročilo.) »F,cho de Pariz« javlja, da je ia-, nunska misija v Rev uta doznala. da se je med zastopniki finske vlade v Moskvi in sovjetsko vlado podpisala vojaška konvencija, po kateri se obe državi obvežeta, ena drugi pomagati proti vsakemu zunanjemu sovražniku. KOMUNISTI PREPREČILI AKADEMSKO SKUPŠČINO. LDU Zagreb, 24. lebr. Danes se tft Imela tu vršiti skupščina akademske omla-dine radi volitev delegatov za Internacijo-nabil dijaški kongres v Pragi. Skupščina s« ul mogla vršiti, ker skupina komunistov pod vodstvom narodnega poslanca Miljuše, katero so podpirali nekateri frankovci, za-JedničarJI, Radičeve! In republikanci, ni pri. pustila nikomur besede. Skupščina le bila na to odgodena ua nedeljo. Komunisti so utemeljevali svoje postopanje s tem, da «1 treba buržujske diiaške Intemacijonalc, ker Imajo oni svojo lastno, dalje, da delajo v odgovor na vladne odredbe proti komunistom, BORZNA IN TRŽNA POROČILA. 24. februarja. Valiitp in tfpvi7e Zagreb. Devize: Berlin 244.7S d« 248.26, Italija 545—546, London 575-578, New York 147-41. (ček) 144—146. Parla NI75—108«. Praga 188.25—19»!, Švica 0 do 2490, Dunaj 21.10—21.20. — Valute: Dolarji 144—144.25. avstrijske krone 22—21, rublji 0, francoski Iranki 0—1060, napoleon-dorl 488—490, nemške marke 238—242, rom. leji 193-195, ital. lira 532-344. ČO-škoslovaške krone 175—178. Dunaj: Dolarji 706-710. mark« 1163.50—1169.50, funti 2750-2770, franco-skl franki 5110—5150, dinarji 1880—1890, poljske marke 81.45—83.45. švicarski Iranki 11.725—11.775, češke kron« 888—894, madžarske krone 135.50—13750. Praga: Marke 130, švic. Iranki 1333.50, Ure 288, franc, franki 575.50, lunrl 310. dolarji 78.50, dinarji 203-50, avstrijsk« krone 10.75. poljske marke 7.55 C ur ib: Berlin 9.87‘f., New York <>08. London 23.44, Pariz 43.40, Milan 22.02, Praga 750, Budimpešta 1.17’/», Zagreb 4.10, Varšava (C67’/* Dunaj 150, avstrijsk« krone 0J90. Efekti. 7agreb : Banka za Primorje 8—1025, Banka za trgovino, obrt in industrijo 375—0, Eskomptna 1460—1470, Hipotekarna 320— 330, Jadranska 1780—1800, Jugoslovanska 555 -565. Ljubljanska kreditna 930 9tflJ Narodna 610-645, Praštedionica »ISO-. | 9250, RIJečka Pučka 415-420- Kancelparagraf in drugo. V ustavnem svetu, kjer še izgo-tavlja definitivni osnutek naše ustave se vrši odločilna debata o tako-imenovanetn kancelparagraftf, to je o zakonskem predlogu, da se duhovnik ne sme v cerkvi, na prižnici in v spovednici, pečati s politiko ir da ga ima v nasprotnem slučaju v jakdo pravico tožiti pred obla-S.vom. V zvezi s tern so sporne še ('ruge določbe verskopolitične všečne. tako upravljanje cerkvenih ondov, vprašanje občevanja papeža t podrejeno hierarhijo in drugo. Usodni kancelparagraf vsebuje brez dvomu smiselno in pametno določbo. Kajti verske zadeve so postajale vedno tern manj priljubljene, Sim bolj je duhovščina poleg strogo verskih poslov vršila tudi politiko. Piav gotovo bi bilo le v korist resničnemu verskemu čustvovanju množine, ako bi ostala cerkev — le ▼eri. Duhovščina je sicer vsled izredne politične moči, ki si jo je priborila s S. 1-. S., dobila velik političen ugled, toda koliko je istočasno Izgubila, ker se je zapletla v vsakdanjo gonjo političnega boja. Ako bi se umaknila nazaj od politike le k verstvu, bi si s tem gotovo ne ško-JI!a na ugledu, preje koristila. Kljub temu pa se ne navdušujemo za kancelparagraf. Prvič se nara jcdJ, da bi bilo primerno in potrebno, da se država, ako Že začne z izvedbo modernega programa napram konfesijam. cmancipira sploh od konfesije lu da izvede ločitev cerkve od države v vseh smereh. To bi bilo edino dosledno in smiselno; začeti in nehati samo pri enem detajlnem vprašanju, se nam ne zdi dovolj utemeljeno, Vendar se nam danes ne zdi pametno ne prvo, ne drugo. Sodimo namreč, da danaJnjl 5as za začetek takoimenovanega Kulturnega boja ni primeren. Tak kulturni boj bi brezdvomno •poostril ost proti srbstvu, ker bi se fcete ali nehote v pravoslavju iskal V7rok in razlog za izpodbijane verske reforme. Zlasti ker bi ozka zveza pravoslavja 2 državo, kazala kulturni boj nekako enostransko. Danes pa Je položaj še tak, da je treba biti čim bolj rahločuten, da najprej utrdimo centripetalne sile in do napravimo vsem, tudi konservativnim katolikom bivanje v državi prijetao Pustimo tedaj kulturni boj iodočnosti. ko bo država že trdnejša. To naziranje zastopamo tem bolj, ker sl glede političnega uspeha od knneelparagrafa ne obetamo bogve-knj. Dokler hoče ostati duhovnik politično delaven, bo našel tudi izven cerkvenih vrat dovolj prilike za politično propagando. Boj za svobodo tiska. Iz ustavnega odbora. Beograd, 23. februarja. Današnja 17. sejo ustavnega odseka otvori predsednik dr. Ninčlč Ob 9.30. — Posl. Ljuba Jovanovič (radikalec) oredlaga. da se z ozirom na to. da glede člena 13 še ni dosežen popoln sporazum, razprava o tem členu odloži, dokler se stranke ne sporazumejo. Predlog se sprejme. Odsek preide nato na razpravo člena 14, ki se bavi s svobodo tiska. — Dr. Vošnjak (zemljoradnik) Nekaj po mov o cariustvu. Naša država je ravno revidirala carinske tarife. Za vprašanje se jKmimajo najširši sloji, ne da bi bil vsem pristopen pomen raznih teii-n»čnih izrazov, ki se uporabljajo pri razpravljanju o carinskih vprašanjih. Zato smatramo, da ne bo odveč, ako aašim čitateljem podamo nekoliko pojasnil, ki jim bodo služila v boljše razumevanje takih razpravljanj. Prosta ali svobodua trgovina. je ona trgovinska politika, ki zahteva odpravo vseh carin bodisi na uvoz, bodisi na izvoz. Vsled svobodne konkurence na svetovnem trgu naj vsaka država producira le ono kur druge države ne morejo producirati za nižjo ali vsaj za isto ceno. S tem meni doseči najnižje cene za vsako blago. V teoriji se zdi politika svobodne trgovine idealna, ali v praksi se. nikakor ne da izvajati do skrajnosti. Svobodna trgovina predpostavlja človeštvo na enaki f zahteva v mejah zakona popolno svobodo izražanja misli, in sicer v besedi, tisku in slikah. Tudi umetnost In znanost morata biti svobodni ter morata imeti zaščito in pomoč države. Predsednik dr. Ninčlč veli, da se to o tem predlogu razpravljalo kasneje. Posl. Jovan Gjonovič (republikanec) zahteva svobodo tiska kot pogoj za politično in državljansko svobodo in kulturni napredek, ker je tisk populariziral in socializiral znanstvo. Tisku je treba dati popolno svobodo, ker le na ta način je njegov razvoj mogoč. Ako napravimo bilanco med škodo in koristjo liska, vidimo, da je njegova bilanca bila vedno aktivna. Protivi' se temu, da se uvede cenzura časopisja v “slučaju mobilizacije, ker mobilizacija ne.potnenja vedno tudi vojno. Na ta način bi vlada lahko uduštla tisk. ako ji ne bi bil po volji. Života Milojkovič (komunist) pravi, da je tiskovna svoboda najvišje načelo demokracije. Predlaga, naj se člen 14 ustavnega načrta izloči in sprejme v redakciji, kakor jo je predložila njegova stranka. Dr. Ante Dulibič predlaga glede ptepovedl razpečavanja listov, da je po izvršeni prepovedi oblast dolžna, predati celo stvar v 24 urah sedišču. Sodišče pa mora zopet v 24 urah ali prepoved razveljaviti, ali potrditi. Govori narodnih poslanr cev, objavljeni v Ustili, se ne bi smeli cenzurirati Posl dr. Tomljenovič misli, da je ustava izraz razmer v državi. V imenu radikalno - demokratske skupine predloži novo redakcijo čle-ua 14. Dr. Sima Markovič zahteva odredbo. da morajo politični organi prevzeti vso škodo, ako sodišče razveljavi prepoved razširjanji kakega lista, in opozarja opozicijo, da hoče vlada izvesti trik in manever. Posl. Avramovič (zemljoradnik) smatra tisk za važno funkcijo družbe. Zaradi tega zahteva, da mora biti zadržanje zakonodajalca napram tisku točno precizirano. Zahteva, da se mora točno odrediti, proti komu je tisk odgovoren in v katerih mejah. Posl Sahlb Korkut (musliman) zahteva tudi odredbo, da se ne sme-Y> žaliti priznane vere. Sicer pa je z ozirom na naše razmere za omejitev tiska. Pravosodni minister dr. Gjuri-člč odgovarja na posamezne opazke — Nato se čila dr. Tomljeno-vičeva redakcija % dodatkom' g. Vu JRSčA. Z večino glasov sc sprejme t9le redakcija: »Tisk Je svoboden. Ne morejo se ustanoviti itikake preventivne odredbe, ki preprečajo izhajanje. prodajo in razpečavanje tl« skovin in časopisov. Cenzura se more vpeljati le za čas vojne In mobilizacije. In to za čas. ki ga zakon v naprej določa. Prepove se razpečavanje ln prodaja časopisov ali tiskovin. ki vsebujejo žalitve vladarja ali članov kraljevske hl§e, tujih narodnega tiska so odgovorni pisec, urednik, tiskar, izdajatelj, lastnik in razpečevalec. Posebnim zakonom o tisku se odredi obseg in način odgovornosti. Vse prestopke potem tiska bo sodilo redno sodišče.« Seja je bila končana ob trinajstih. Prihodnja seja je jutri ob de-* vetih dopoldne. —★— Iz koroškega vila,leta. Prevalje, 22. febr. 1921. Iz neosvobojene Koroške prihajajo neprestano žalostne vesti o preganjanju in trpljenju naših ljudi, kf so nam ostali tudi po nesrečnem plebiscitu še zvesti. Preganjajo jih iz zgolj zato, ker so Slovenci. Od verodostojne strani nam poročajo sledeče: Na pustno nedeljo se je zbralo nekaj Slovencev pri »Vastelnu« v l.ovankah (občina Doberlaves). Komaj so za to zvedeli nemški »folks-verovcl«, so takoj naskočili hišo in razbili vse, kar jim je prišlo pod roko. Vrata so razbili s cepinom, okna pobili s kamenjem in okvire izdrli s krampi. Trije naši so bili ranjeni. — Dne 15. t. m. je posestnik Kropfl iz Malih Djekš šel v Velikovec, ker jc bil nekje slišal, da so se vrnili jugoslovanski orožniki, da napravijo zopet red in mir. Kropfl se je tam pritožil pri nekem orožniku, ki ga je slučajno videl na cesti, in to v mnenju. da je dotlčnik jugoslovanski orožnik. Povedal mu je, kako ga preganjajo Nfemci, in ga prosil, da mu pomore. Orožnik ga je takoj vedel na> postajo, kjer so Kropfla neusmiljeno pretepli in potem še 24 ur zaprli. Ves čas ni dohil hrane in je moral plačati še 1000 K denarne globe. Največ morajo pretrpeti naši ljudje v Tinjah. Kar uganjajo tam s Slovenci, kriči do neba. Vsej slovenski javnosti je znano, kako se je zgodilo s Koprivnikom v Tinjah. Sploh je čudno, da je ostal še živ. V zadnjem času so napadli nemški podivjancl nekega Krevaldnerja, zavednega Tiničana. ko se je vračal iz Celovca domu. — Dne 9. t. m. so se peljali trije naši fantje iz Pllli arka v Sinčovas. Komaj, so se vsedH v vlak, že je pridrvel v kupe neki Črešnik Henrik iz St. Petra na Vašinjah s šest drugimi fanti in začeli so brez povoda udrihati s palicami po naših ljudeh. Nekemu Švar-cu Iz St. Petra se je takoj vlila krt iz glave. Siromak lefi še danes bolan. Eden naš>h se ie rešil na ta! način. da ie skočil ie vlaka. — Ivana Baumana iz St. Petra, ki je sedel mirno v gostilni, je brez vsakega povoda udaril »butasti Stuck« iz Vacelne vasi tako krepko po glavi Vacelne vasi. tako krepko po glavi, kotu v Mali vasi ter mu zadal tri težke rane na desni roki in glavi. Vsled zastrupljenja krvi je moral imenovani po zdravniški odredbi v celovško bolnico. Ker so razmere na Koroškem j hujše, nego so bile celo pod Turki v Macedoniji. zahtevamo najodločnej-še od naše vlade, da ukrene takšne represalije, pred katerimi bo res imela rešpekt avstrijska vlada. Živinsko početje Nemcev In izdajal- cev našega rodu na Koroškem proti zavednim Slovencem mora prenehati. O neznosnih razmerah, ki vladajo tam. je naše uredništvo prejelo že cele kuDe poročil, tako da niti vseh priobčiti ne moremo. Pozivamo ponovno tudi našo deželno vlado, da posreduje v Beogradu. Naših zvestih ljudi ne sinemo prepustiti na milost in nemilost nemškemu in renegatskemu barbarstvu. Razna poročila. O, zdravstvenem stanju predsednika Masarv^a poročajo, da je potek zdravljen a zadovotjiv in da sc rii ničesar izpremenilx Povišanje krušnih cen v Italiji. Iz Rima poročajo: Zakonski načrt slede povišanja cen za kruh je bil sprejet z 245 proti 58 glasovom. Načrt predvideva tudi vitisK! davek v znesku 30 lir za Ul, kakor tudi nekaj družili davščin. Skupni dohodek pri zvijanju cen za kruh ln pri drugih davčnih odredbah cenijo na 4 do 5 milijard lir letno. Nemški državni zbor se le v sredo po troh tednih- zopet sestal. Plebiscit v ŠlezlJI 20. marca. Po odredbi medzavozniSke vladne hi plebiscitne ko- misije za Gorenjo Slezijo z dne 23. febriu arja se bo vršilo ljudsko glasovanje za vs« upravičene v nedeljo 20. marca. Tatvina dragocenih redkih knjig. V skladiščili dunajske vseučiliške knjižnice je bilo vlomljeno v zaboj z dragocenimi kn!U Kami, katere so talovl deloma odnesli KnH-ge so bile izročene vseučilišču v varstva Cene ukradenHi, izredno redkih knjig cenijo na pol milijona kron. , Požar v lavretanskl cerkvi so zasledili redovniki, ko so zjutraj stopili v cerker. Zidov svete hišice se ogenj ni prijel. Oltal v kapelici in leseni kip Matere božje sta popolnoma zgorela. Gospodarstvo. državnih poglavarjev. - ..o, n. predstavništva, neposredne pozive j ntku Simonu Pinterju na državljane, naj s silo lipremene ustavo nll deželne zakone, ali ki vsebujejo težke krnitve javne morale. Toda v tem primeru mora oblast v 21 urah po prepovedi Izročiti celo stvar sodišču. Tudi sodišče mora v 24 urah prepoved ali potrditi j a« razveljaviti. Za prestopke potom ■iSljgljgfii GOJENJE TOBAKA V SLOVE-NIJI. PrljAv za kulturo tobaka je prispelo do 23. t. m. tukajšnji tobačni tovarni iz 29 občin, ki so priglasile 160 sadlvcev t 450.000 sadikami, kar odgovarja približno 20 oralom zemlje1. Z zadovoljstvom beležimo, da je doslej prispelo, največ prijav Iz Star jerske. Manj zadovoljive so prijave iz Dolenjske in Prekmurja. Morebiti popravijo to prijave prihodnjih dni. Opozarjamo pa, da se prijave za sajenje tobaka morajo zaključiti lu tovarni v Ljubljani, doposlatl do konca tega meseca. Opozarjamo nadalje, da se bo vsak nasad tobaka, ki ne bo prijavljen in oblastveno dovoljen, uničil in bo lastnika zadela visoka kazen. To velja tudi za najmanje število sadik. To se opetovajio razglaša, da ne bo pozneje praznih Izgovorov. Interesente opozarjamo, da se bodo tobačni nasadi zavarovali zoper nastalo škodo po toči. Način zavarovanja bo na kratko popisan v navodilu, ki ga vsebuje dozvola, ka<-tero dobi vsak prijavljen sadivec v roko. Veščak za tobačno kulturo je že izbran in nastopi v kratkem svojo službo v Ptuju. Njegova glavna naloga bo letos, da praktično poduču-je producente na licu mesta v vsq}» dTsTrnu ?e‘tako! vlila kri'Navzoči tozah tobačne kulture. Šolski vodja Bauer se je tentu smejal Bauman je šele po 14 dneh okreval . Nemškutarski gostilničar Stefan Rauc iz Krejane pri Galiciji ki Je obenem tndi načelnik krajnega sol-?kega sveta., je prepovedal posesti porabo vode iz šolskega studenca. »Zato je ne dobiš,« je rekel Rauc, »ker sl Kiaso-val za Jugoslavijo-« Pripomniti je treba, da rabi Pinter to vodo ze nad 40 let. — Peka .ložefa Unterberger-ja iz Grebmja, zavednega nasirica, je napadel Baltažarjev sin (svojčas : jugoslovanski orožniki!«-) Lev- vage. mmmm hMh-ti™*8 + Na živinski sejem v Mariboru dne 23. t. m. je bilo prignanflv 13 konjev, 9 bikov, 194 vodov, 949 krav ln 13 telet. Kus>-člja Je bita zelo živahna. Cene žive teže »o se gibale, pri volovih od 11—1T.50 K za ks; pri kravah od 10—13 K za kg tn pri teletih okroji 16 K za kg. + Tržne cene živine ua sc! m ih Hrvat-ske ln Slavonije od 8.—15. febr.t Voli 14— 20, bilki 9—16, krave 9—16, lunice 12—16, + Žitne cene v Zagrebu. 22i t ni. I« jiotlrala pšenica v Zagrebu 860, koruza 418 do 430, oves 400, moka St. 0 15.25, mok* it. 2 1125, moka št. 6 13. 25. otrobi 300 K. 4- CoUska državna cinkarna. V Ce*Jp je dospela ministrijalna komisija, da preišče rtzmere v celjski cinkarni SploSno se sodi, da bo cinkarna zopet mogla vzpostaviti ce» totni Obrat. + Devizna ln valutna trgovina. I« Beograda poročajo: Posvetovalni odbor mU nlstrstva za finance je imel v torek sejoj,, v katorl so Je razpravljalo o spremeiiltvl obstoječih odredb o deviz«! in valutni tr« Kovini,- Odbor bo predložil svoje predlo«* -ministrskemu svetu. + Zveza udruženj grafičnih podjetij t. Jugoslaviji ln carina na papir. Kakor poroV ča »J ugaslo venski Lloyd« Je odposlala omenjena Zveza finančnemu ministru, ministru za trgovino in finančnemu komiteju v Reo* »radii sledeči brzojav: Zveza udruženj grafitnih podjetij v Jugoslaviji, doznavši za predlog carinskega odbora slede carine na papir, prost, da so ta predlo* v toHk-o spre. mei, da so časniški papir v polah ki rotacij« skl oprosti carine, ker se pri nas ne proizvaja, a predpisana carina 50 dinarjev, bi uničevalno iipltvala na večji del našega časopisja, ki bi »1 a ta načan ne moglo naba« viti rotacijskega papirja. Ta visoka carina M ogroževala obstoj mnogih grafičnih pod« letti. Za navadni tiskovni papir predlaga«« mo dosedanjo minimalno carino 11 dinarjev, + »Ekonome, osrednja gospodarska za« draga ▼ Lhibtjant, r. z. z o. z. Je bila pr* votoo mUHenm kot detaiSka dražba in žo tudi odobrena. Sedaj pa io nameravajo ustanoviti kot gospodarsko zadrugo pod coni omenjenim Imenom. Sedež zadruge bo v Ljubljani + Likvidacija »Dubrovniške paroplov« be«. Poročati smo, da namerava Dubrovni-. ika paropkivba »Raguoa« na občnem zbora likvidirati Kakor doznaHO, se to ne zgodi Vesti o Likvidaciji so z gotovim namenom razširili razni špekuiantje. + Pogajanja našo vlade t dunajskim stavbenimi Inlnstrijalcl Naša vlada Je sto* pila v zvezo z mnogimi dunajskimi stavbnimi podjetji, da bi ta prevzela razna stav* teleta IS—24, ovce 16—18, koze 14—16, | bena dela v naiili slavnih mestih, svinje (debele) 25—34, svinje (mršave) 2S j + Odkriti petrolejski vrcici v Češko-do 40. Cene v kronali za kilogram žive j slovaški V bližini mesta Usak so našli bo* gatc petrolejske vrelce. militarizma in dosledno tudi ne voj- I ske. Dokler so vojske mogoče, je politična neodvisnost trdno zvezana z gospodarsko neodvisnostjo. Gospodarsko neodvisna pa more biti le ona država, ki na svojem ozemlju producira življenjske in industrijske potrebščine, tudi ako jih mora dražje producirati, nego bi jih zamogla Uvažati Iz inozemstva, V to svrho je potrebna za nekatere predmete, producirane doma. zaščitna Carina. Zaščitna carina Je torej ona, ki obtežuje uvoz blaga iz inozemsiva s tako in le tako visokimi carinskimi postavkami, da se omogoči domačim kmetijskim in industrijskim pridelkom konkurenca z enakimi inozemskimi pridelki, ki bi bili sicer cenejši. Carinska zaščita pa nikakor ne sme biti višja kakor to zahteva tehnična potreba zaščite domače industrije. Posebno pa ne sme biti tako visoka, da bi ustvarjala za domače industrije kar monopol na očito škodo domačih konzumentov in tudi na očito škodo razvoja domače industrije, zlasti glede na kakovost Stopinji civilizacije in moralnosti; | produktov. Industrija, zaščitena s človeštvo, ki se smatra kot ena j previsoko carino, nima Interesa za-skupnost, ki ne pozna imperijalizma, ~ J------ dobro, ker Ji visoka zaščitna caiina, ki jo brani pred tujo konkurenco, zagotavlja velike dobičke brez posebnih naporov. Prohibltlvae carine so take, ki jim je namen sploh, one-mogočiti uvo/. tujega blaga ter imajo pravzaprav značaj prepoj1' uvoza indirektnim potom. Neprimerno vU soke carine niso na Jfconcu: konca tudi nič druzega. nego prohibittvne carine. Fiskalne carine so one, ki imajo v prvi vrsti namen, služiti kot viri državnih dohodkov brez ozira na potrebe in koristi domače produkcije. Vsi gospodarski strokovnjaki povdarjajo škodljivost fiskalnega carinskega sistema, ki ogroža domačo produkcijo, zmanjšuje davčno zmožnost državljanov in škoduje s tem državnim financam samim. Zato priznavajo upravičenost fiskalnih carin le v izrednih slučajih. ko jc treba z izrednimi odredb bami vzpostaviti ravnovesje državnega gospodarstva, kakor so na pr. ravno razmere po vojskah, ko je z normalnimi dohodki popolnoma ne- lienja za tem. da stopi v carinarstvu j samo ob sebi brez posebnega nadalj- inttitkCtA ficIrolnAnro cicfAmo 7očAiltli . rU.rA.,Arn itaIU 4n/i: Tn nrirt služiti s temu da producira maogo lu namesto fiskalnega sistema zaščitni sistem. Vsekakor pa. morajo biti tudi . v prehodni dobi prosti vsake ca- • rine oni predmeti in posebno siro-vine. ki so neobliodno potrebni za preživljanje in za domače industrije in ki jih ni mogoče producirati doma. Splošna (generalna) carinska tarifa je ona, ki velja za vse one države, s katerimi država ninia trgovinske pogodbe. Te tarifne postavke so vedno mnogo višje, nego takozvane minimalne tarife, pri čemur Igra vlogo seveda tudi namen, prisiliti te dr«-žave do trgovinskih pogodb. Minimalne tarife sc one, ki navadno samo ob sebi (avtomatično) veljajo za one države, s katerimi je država sklenila trgovinsko pogodbo. Včasih se pa v trgovinskih pogodbah med dvema državama radi posebnih razmer, zviša ena ali druga minimalna postavka. Klavzula največje ugodnosti pomenja dogovor, uvrščen v trgovinsko pogodbo med dvema država-nvogoče krit' državne potrebe. A tudi j r*1®- da naj znižanje kateresibodl ca-y teh slučajih parajo Iti vsa strem-, rinske postavke v korist tretji državi nega dogovora, velja tudi za prvi dve pogodbeni državi. Refaltcija je povrnitev carine pri izvozu predmetov, izdelanih ali predelanih doma iz sirovin oziroma polufabrikatov, ki so bili uvoženi iz inozemstva iti za katere se je pri uvozu plačala uvozna carina. Izvozne premijo so nagrade, ki jih izplačuje država izvoznikom industrijskih produktov, ki bi sicer ne mogli konkurirati z inozemskimi oroduktl. glede katerih pa ima država interes, da se dotična industrija razvije. Odpasti imajo takoj, ko se je podpirana industrija postavila |ja lastne noge, ali pa ko je dognano, da ne more priti do tega kljub državni podpori. Specifične carinske tarife so one, ki se določajo, od vsakega piedmeta posebe po komadu, meri ali teži. Tarife ad valorem so one carinske tarife, ki se določajo po vrednosti predmeta na podlagi faktne ali splošno snaulh cen. Dnevne vesti. Komisija za izjenačenje univerze. V nedeljo je pričela v Beogradu s svojim delovanjem komisija za izenačenje zakonov o vseučiliščih v državi. Ta komisija se ie sestavila na zahtevo ministra za prosveto Svetozarja Pribičeiča. Za predsednika )s izvoljen beograjski vseučilišču! profesor dr. Gavrilovič, za tajnika dekan zagrebške tehnične lakultete, dr. Mario Kiseljak. Češki list o Milanu Savčlču. O pokojnem uredniku »Epohe«, Milanu Savčiču, piše praški »Čaš« zelo prijazno ter slavi njegovo uspešno delovanje za češko - ju* goslovensko pobratimstvo in za časnikarstvo. Jugoslavija je ž njim izgubila Izvrstnega časnikarja. Češkoslovaška pa dragega prijatelja, katerega sc bo hvaležno spominjala. Otok Krk prideHen Dalmacfji. Ministrstvo je odredilo, da se otok Krk v upravnem oziru prideli Dalmaciji. — Na v e. esej ni u v Pragi bodeta zastopala naše trgovinsko ministrstvo načelnik oddelka tega ministrstva v Ljubljani, ministrski svetnik dr. Rud. Marn in bivši minister dr. Albert Kramer. Dr. Marn ▼sled tega ne bo sprejemal stank od 26. t. tn. do 12. tnaca. — Državni uradniki In opcija. V zadevi opcije uradnikov Je zavzelo poverjeništvo za notranje zadeve sledeče stališče: Vsi pragmatični uradniki, poduradr.iki in sluge, sploh vsi, ki spadajo k onim v § 10 zakona z dne 5. decembra 1896, drž. zak. št. 222, oetnačenitn nameščencem ia ki so bUt definitivno imenovani, so naši držav-ijaai, poglede na to, so ii po plemenu in je-zktt Srbi, Hrvati ali Slovenci ali ne, ter r.eglode na to, če so sl pridobili domovin->ko pravico na našem ozemlju po ali pred >. januarjem 1910. Navedenim ni treba op-tlratl in tudi ne otrebujojo v § 2 cit. uredbe navedene pritrditve. — To velja tudi ea vse v Š 13 zakona z dne 15. aprila 1873, drž. zak. št. 47, navedene nameščence, katerim se prizna značaj državnih uradnikov pod pogojem, da so že v smislu tega določila prisegli, — Vse ostalo pragmatično ter vse nopragmatično osobie pa tnora optira- II, 1« sicer vsak s posebno vlogo. — Kako jc na Dunaju? Prijatelj našega Usta, ki sc je vrnil ravnokar z Dunaja, nam pripoveduje: Med domačini vlada v obče grozno pomanjkanje. V hotelih stane čisto mala porcija svinjske gnati nad 100 kron. Soba stane 250 kron za en dan. Zato domačini nikamor ne morejo, temuč čepijo doma lačni v nekurjenih stanovanjih. V hotelih in na ulicah ~še vidi skoro le tujce In Žide in sliši se vse jezike, predvsem češkega, samo dunajskega narečja ne. Na Dunaju so menda zdaj vsi Židje iz cele bivše Avstrije, ker na vsak korak Imaš takega krivonosca pred seboj. Ti verižno in preračunavajo valute kar na ulici kjerkoli se srečajo. Tudi v gledališče domačini, meščanski krogi, ne morejo več. \ kljub temu pa so gledališča razprodana, včasih že za cel teden v naprej. Košatijo se ondi razen Zidov vojni dobičkarji in vs-rižniki, ljudje, ki so prišli iz najnižjih sio-Iev. Njih vedenje ie tako, da se boljši slo-H gledališč že naravnost Izogibljejo. Pač pa se vidi na Dunaju veliko domačih ubožcev, ki so vsepovsod! nastavljeni In prosijo milodarov. I udi je videti mnogo invalidov, ki sede, ali se celo valjajo, po dne-vtt hi ponoči, pri soincu in dežju po ulicah. Tujec se more takoj prepričati, da se ljudstvo za državne težkoče ne briga, temuč, da živi kar tja v en dan. Kdor more, živi dobro in se razveseljuje; kdor nima nič, pa živi beraško,_a brez godrnjanja. Zdaj se tiskajo na Dunaju novi bankovci, ki nimajo razen vrednostne označbe nič. Ti bankovci so pravzaprav očiten dokument državne be dc Nemšlte Avstrije. Na Dunaju je zdaj tudi blago tako drago, da bi prišlo inozem-Cu, ki mora plačati na inejl carino, skoro ravno tako drago kot doma. Zato odhajalo tujci navadno praznih rok nazaj Vsled tega bo dob'- tujcev polagoma prenehal. — Odlikovanje. Dr, Leonid Pitamlc je bil povodom odstopa kot vodja deželne vlade odlikovan a rodom sv. Save III. vrste. — Pomanjkanje zaslužka v Ameriki. Ministrstvo socijalne politike svari najresnejše vsakogar pred Izseljenjem, bodisi v Severno, bodisi v Južno Ameriko, ker soglašajo vsa poročila o gospodarskih razmerah v Ameriki v tem, da je možnost zaslužka v Ameriki padla na minimum in da aka vsakogar, šk se danes Izseli v Ame- r ” ,fez vcC!eza lastnega premoženja, V-d a m siromaštvo. — Statistika slovenskih bolnic: Za gri- štanjsktml nemškutarji: »Wtr wisse« schon, warum dr. Brcschmk so friih ge-storben ist, wlr wissen, wer daran schulJ ist, nur diirfen wir cs iotzt noch nicht sa-gen. Aber Gott wkd sie strafen, sowahr eln Gott im Himmel Ist. Es wird allc der Teufel holen.« (Mi že vemo, zakaj jc dr. Breschnik tako zgodaj umrl, mi vemo, kdo Je temu kriv, samo ne smemo še sedaj povedati. Bog bo že vse kaznoval, kakor gotovo Je Bog v nebeseh. Vse bo vzel vrag.) Po pogrebu so ti vojniškl ognjegasci ItaJ-lall po šoštanjskih ulicah. Ko jih je tukajšnji klobučar Josip Ravljen opozoril, da lo tako početje nedopustno, so ga napadli, vrgli na tla In ga je neki šoštanjskl nemškutar brcnil z nogo v glavo, da Je bil ves krvav. Popivali so tudi v hotelu »Jugoslaviji«, Iz katerega se Je Jasno slišalo kričanje: »Hell Deutscbftsterrelch«. Ta predrznost Je ie res skoro neverjetna. Pričakujemo zato, da bodo oblasti energično nastopilo in rovarje primerne kaznovale. • Ogromen hotel v N©wyorku. Te dni }e bil otvorjen v Newyorku ogromen hotel, ki vzbuja celo v Ameriki veliko presenečenje. Zgradba ie 24 nadstropna In ure« Jena najrazkošneje. Plesna dvorana je prava senzacija. Posebno bogato je urejeni čitalnica. V hotelu e 2200 sob ln ravno to-liko kopalnic. Podzemska železnica Ima pod hotelom posebno postajo, a podzemski predor ga spaja s kolodvorom, ki se na-haja nasproti hotelu. Gostje torej lahka odhajajo ln prihajajo v hotel, ne da bi jim bilo treba stopiti na ulico. Imate boleč'ne? V 0hra7.11? V celem telesu'J Vaše mišice in živci Vam odpoveduicic!? Poizkusite nra- vi Fellerlev Elza-fluid! Bodete se čudili! 6 dvoinaiili ali 2 veliki šueci-1a!ni steklenici 42 K. Državna troša-r r!na nosebei. AH trolte na nočasnl orebavi? Na slabem apetitu? ZanrUti? Proti teinu nomaenfn nrave Fellerleve Eiza-kroeliice! 6 škatliic 18 K. Prava želodce okreočuioča švedska tinktura 1 steklenica 20 K. Omot in poštnina Dosehel a naicenele. Eucreii V. Fel-ler Stublca donia. Elsa trir 337. Hr-vafska. A' Stran 4. 'm ■■■■ — fll, Zj. Ponudbe s prepisi izpričeval in' zahtevo na upravo posestva gradu »Gutonbiichel« prt Šoštanju. 3t5 Razno: URARSKA POPRAVILNA DELAVNICA. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sprejemam vsa v to stroko spadajoča dela. iz^ vrinjeni točno in seti kino po konkurenčirh cenah. Se priporočam z odlitnim spoštovanjem Ivan Seliškar, urarski mojster, Lipljana, pot v Rožuo dolino 10. 300 MEBLOVANO MESEČNO SOBO IŠCF s solidno posti ežbo ra neki gospoJ. Ponudbe naj se tzvolijo poslati na naslov/ Ljubljana, poštni predal štev 13. 317 ZASLUŽEK SE NUDI dijaku tclm. srednje Sole (mizarskega odd.l, kJ bi narisal po fotogTafični predlogi čim najhitreje načrte za 3 sobe pohištva. Ponudbe (brezpogojno z navedbo zahtev) do 3. marca na upravnlštvo Jugoslavije pod »Načrti«. 316 HRANO IN STANOVANJE iščeta dva solidna in mirna pospoda Pismene ponudbe na Leopold Majutinger, anončni in reklamni zavod Hermes, Zgornja Šiška 89. 305 ODI Najboljša voda za usta. — Odstranjuje smjesta neugodan dah M. PENKALA 1 drug, Zagreb Prvorazredno Sprejme se takoi kontorist zmožen strojepisja in knjigovodstva, lteflcktirn ne na boljšo moč. Ponudbe: Ljubljana, poštni predal 163. r »»«>■ Vera* roman O. Weldowa jo izfiel v knjigi in stane broširan 20 K, vezan 26 K v platno vezan 32 K. «r ufi vseli vrst, od preprostih do naj-f neiših nudi vedno v zalogi tovarna klonukov m slamniKOV CERAR V STOBU pošta in žel postaja Domžale p. Ljub jani. V popravila iitevzema tudi vsa tozadevna dela ter | reoblikujt po najnovejši modi. V Ljubljani prevzema vsa imofiia in moderniziranje t\rdka Kovačevič i T e r S a n v Prešernovi ulici št. 5, kjer 80 sprejema v sredo in soboto. SJEME, iiteriea, kukuruza, grahorice, preje, muhari, povria i originalne njnuafke krmno repe dobavlja r“ <1. d., (iNijeh Gii|ci irc 1. Tel. br. 6*63. Brzojav Sjemenar, Osijek. Ček. post žted. br. 33346. eDOBDnncaacBMBRDCDDCBC« Ali kašljate 1 Edino sredstvo Jo „PEKTO“ katero pri preb Is jen ju proti kašlju H pomaga!! Glavna zaloga med. drogerija Aoriju Ij|nl>ljHiia, Selonliuritova ul. gjUF* letin 6kiill|icl 4 K. Najlepše in najcenejše darilo za vsako prisiko je Moj zverinjak knjižica našim mailm za za* avo in piuk s 45 slikami In * tem spadajc čim besedilom. = Cere 20 krcn. = Dobiva se v Ljubljani: t Zv ezai k n jlg e rr', M ari|in t re 8. »Z