letnik vii. mM mm ^ M nt m mm številka 1.2 1962 mm ^L f^M m IVf l| Vestnik VAM prinašaj 1T0V0STI KLUBA IN DELO V KLUBU! (Str»J, - 10) O IZIDU PRVE SLOVENSKE KNJIGE V AVSTRALIJI? (Str. 2,3) KRIŽEM KRASEM PO VICTOHIJI, p. B. (Str. 4,5) SVET, KI ŽIVIIIO v NJEM DT NJEGOVA UMETNOST! (Str.11,12) KO BIOKOVO ZAPLEŠE! REPOBTaŽA O POTBESU V DALMACIJI! (Str.13 - 16) OGITJELTI ZU3ELJ IN TVOJA POMOČ] (Str. 17) IZPOLlTITE PRIJAVNICO ZA IZLET lil ZABAVO SLOVENSKEGA KLUBA ! ! ! (Str. 18) KOZAMURNIK Šaljiva zgodba za'otroke. (Str. 19,20) KAJ NAM PIŠEJO BOJAKI !???-(Str. 6) *** VESTNIK jo enomesccnik. Izdaja ga Slovenski klub Melbourne kot svoje glasilo. Naslov uredništva« J. Kapuš,in,< 19 A'Bockett ST. Kew, Vic. . Dopiso pošiljajte na uredništvo. K v IZIDU PHIBCEVE PESHISIE ZBIRKE «BHOHA-STI T O L KA C" (J. Kapušin)- Kot ie Mio -isano že v decemberski številki Vestnika, je pesniška zbirka mladega melbournakega rojaka, Humberta Prioac, i^la Sfeofs^enskei kluba■Melbourne tik pred^ionx^pra^, ax c„r ie v nekoliko izvodih, je pa do sedaj xz.sla ze cela nakla -a. KnU-a io izšla v prvorazrednem tisku, na finem papirju in je vezana v platno. !xskar?ka dela je naredila tiskarna Spacapan ve-7.avo ve ie opravila zastonj pesnikova soproga. Kakox txsk, ,ako ouax velavi! sta prvorazredna. Omeniti je se vredno, da je gospod P,xbac -ore-pustil ves morebitni dobiček pri razproaaji knjxge v korist falò venskemu domu, čeprav bi m le ta pripadal kot honorar za delo, kx o-p ie -ooloail na Parnas slovenske pesniske umetnosti. Sa J pfsiiJ Pribac je prišel v Avstralijo pred dvemi leti s soprogo in sirckom Zaenkor.u Pot ga je prinesla v Avstralijo po i an po teh kot i,möge nase ljudi - po poteh begunstva. V domovxni je na U riversi v Ljubljani študiral svetovno književnost, ki ,o je tuai ab-silvSl. Že od Prihoda v Avstralijo .ivi s svojo aruzmo v rielbo- -SSm. Wer ae živo zanima zraven svojega stmdija, kx ßa nadaljujen. Scuìi univerzi, za slovensko kulturno dolo v zamejs vu in po-cphno meč nami v Melbourmu Je kot kulturni referent pri slovenskem Suhu Mtou. To je v kratkem o človeku, ki nam je v . Ji daroval tako drago slovensko besedo potom svoje pesnx.ke zbirke ■R-r-nnasti tolkac. -n-rn- Kai ie zbirka vsebinsko? Je knjiga pesmi, kjer nam pesnik pri l^zu-fdoio v kateri živimo, domovino - ki je kot "hrepenjenje za svinčenim morjem" - željo Po vsrkavanju in vonju njenih lepot, so i-a]ne občutke in doživetja, begunstvo in razmišljanje o ve.i in üog. Sc to nesmi, kier bo - ce že ne vsak - pa ^ q-| nvcllka ,0 t,svinCe-.iim morjem» v zadnjih petnajstih letih našel sa mega sebe in svoje občutke, ki jih je Pesnik tako umetniško obdelal V ZMzSrka ie razdeljena v pet cik.xv. Za prolog je pesem Desetnik k„ Vi na pol e^iHno prikaže pesnika s svojo življensko toyarx,xco, ko 'zakoračita nI skupno pot, uboga in sama s svojimi čustvi... . Prvi cxkel,Jadrxo :lepe Viae, nam prx_ k-1 zu i e hrepenjenje in koprnjenje Po ttomovini, kx je daleč,.tako ua Ì&... - Sledijo C1KÜ2 Hoje samote, Skaljene sence m Hxsa zalostx, vi o osebne impresije, begunske o.,amelosti in obup. ' Slovenski pesnik in slavist, .prtfnor Tino pravi o ciklu Hiša Žalostis Ta cikel ima svetovno ozadje kot Kosovelova E vrS gori Si njegov Stekleni cas. Zato tolčete s tolkacera na vest sveta in na svoje srce. Peti cikel nosi ime Pred jutrnjo. 0 njem pravi iati slavisti In ta zadnji cikel dobi zadnji in največji poudarek in se konca s prelepo hirmiicno- SkrAynost, ki j- lepa in globoka kot kakšna üTo-valisova nočna himna." Od prvih izvodov., ki so bili prodani, je krog bralcev'izrekel zelo povoljno kritiko o vsebini pesmi. Intelektualect ki je pesmi prebral v dušku,, je povedal svojo oceno: "Prvič .sera jih prebral ,v dušku,-kakor pravimo. Hato sem jih začel brati počasi in misliti ob njih. Se in še se vračam k njim. So to pesmij ki so vredne svoje izdaje, ki so prikaz naših občutkov lin nas samih. Pesnik jih je le povedal v obliki pesmi in s svojo pesniško umetniško besedo. Pesmi so bivz dvoma moderne, pa ne toliko, da jih naš preprosti človek ne bi mogel razumeti, Nasprotno slišim od preprostih ljudi, kako se jim dopadejo in'kako se vračajo k. njim. Seveda, pes ..m je treba brati z občutkom, da jo boš razumel in iz nje izločil njeno včasih skrito vsebino. Sam sem globoko hvaležen i pesniku i izdajatelju za to zbirko'in lipam, da tudi uradna kritika ne bo dala slabe ocene zbirki, kajti pesmi imajo brez dvoma svojo umetniško in zrelo pesniško višino» Vsekakor bi uvrstil med najboljše pesmi na pol epični Desetnika in Ljudje zatohlih palub ter Bronastega tolkača in himnicno Skrivnost. Tudi druge so lepe in globoke. Z.Irka je v prodaji na slovenskih .knjižnih trgih v Argen -tini, Kanadi, ZDA, Trstu in Gorici, Celovcu, Eimu in v Franciji ter Londonu. Dobi 3e lahko tudi pri vseh slovenskih klubih in ustanovah v Avstraliji. V Ilelbournu dobite knjigo pri Slovenskemu klubu rlelbourne, na uredništvu .Ves tnika in patru Sazili ju in pri vseh odbornikih Kluba» Lahko pa jo tudi naročite po polti m naslov SKTI. Cena je en avstralski funt oziroma protivrednost v tuji valuti ali pa po dogovoru s posredniki v drugih državah. * Kako leni so na^i koraki v skupnem delu naše skupnosti in kako neizmerno'hitro leti čas ob nas! Zabija se s svojo hitrostjo in nas ruši, včasih pa nas tudi žene -naprej, naprej k uspehom in'se večjemu zagonu dela. Saj smo vsi priča časa v naši skupno-ti, ki res da se peha in "grmadi" skupaj, da bi izboljšala- pogoje našemu-skupnemu narodnostnemu izživljanju^ pa poleg tega -tudi ustvarja! Kdo bi si mislil, da bomo avstralski Slovenci na pragu 1962. leta imeli prvo v avstraliji tiskano slovensko knjigo! Pa-danes je tukaj. Ile v obliki na hitro spravljenega kakršnegakoli materiala, ampak lepa v obliki pesmi, ki so rasle z življenjem in bile izklesane s umetniškim-kladivom skozi čas. Če bi me kdo vprašal za največji uspeh naše d&jabnosti skozi tri četrtine, bi mu lahke volje odgovoril: Prva slovenska knjiga! Kajti to ni samo knjiga, je ulitek, ki ga ima lahko vsakdo, ki pesmi vzame za takšne kakršne so, ne glede na to, da je.knjiga tiskana kot prva v Avstraliji, umetnostne in vrednostne. Bojaki? podprite to knjigo z nakupom! Dala vam bo vse tisto kar vam dobra pesem more dati! Podprite slovensko pisano besedo v tujini in vzemite zbirko ne glede na vaše idejno prepričanje! PO VIKTORIJI... P. Bazilij O.F.M. * Najprej bi iz srca Čestital nasi učiteljici Anici Sernecevi za lepo uspelo PREŠERNOVO PROSLAVO, ki so go na tretjo nedeljo v januarju priredili otroci SLOVENSKE SOLE. Otroke pripraviti za oderski nastop ni lahko-j pripraviti izseljenske otroke pa je zaradi jezika in razdalj se težje. In vendar so nam pripravili nasi mali prijetno urico, katere ne bomo zlepa pozabili. Mislim, da je bila to PRVA Prešernova proslava v Avstraliji. Zahvalim se za sodelovanje vsem starsem naših šolarjev, zahvalim se gdc. Rozini Zizek in Anckinemu bratu Štefanu za vso pomoč.Tudi našemu slikarju Francetu Ben-ku nasa topla zahvala, da nam je takoj rekel "Dal" in nam na prošnjo zadnji trenutek naslikal Prešerna. In prisrčna hvala tudi Ursicevi družini iz Yarraville,ki je nastopajoče otroke po predstavi razveselila s pecivom. Vesel sem,da ima Slovenska sola toliko prijateljev. Polna dvorana je pokazala, da se nasi rojaki res zanimajo za uspeh Slovenske sole. Otroci nas tudi ±okrat niso razočarali. Želeti bi bilo samo, da bi jih bilo vec. In bi jih tudi lahko bilo, ko bi se vsi starsi zavedli, kaj bo otrok s tem pridobil in koliko lepih spominov na mladost bo ohranil. In ohranil bo tudi - pa četudi omejeno -znanje materinskega jezika, ki ga zal ze prva ganeracija izseljencev tu v Avstraliji tako pozablja. Kakor smo videli to leto, nihče od obiskovalcev Slovenske sole ni zaradi nje slabse končal svojo redno angleško solo. Ravno narobe: um se bistri in uspehi tudi v redni soli ne bodo izostali. Otroci bodo za svoj trud nagrajeni s tem, da jih bomo na prvo nedeljo v februarju peljali na piknik v Anekie pri Geelongu, kjer bomo obiskali Dezelo pravljic. Bo lep dan tako za otroke kakor za starse. Odhod bo izpred cerkve v Burnley po slovenski masi. Upam, da bomo imeli lepo vreme, saj otroci ze molijo zanj in komaj čakajo nedelje. * 0 polnocnici ne bom nie rekel. Kdor se jo je udeležil, vam lahko pove, kako je bilo. Zahvalil pa bi se rad fantom slovenskega hostela, kajti le njim gre zasluga, da je bilo lepo pripravljeno za sveto maso na prostem. Tudi pevci so se postavili in jim gotovo ni zal truda, da so hodili k vajam. Vabim nove pevce, da se zboru pridružijo. Vaje so v Padua Hall-u sleherni torek ob sedmih zvečer. Zdaj so na vrsti postne in seveda velikonočne pesmi, saj cas kar hiti... * Poroke so si sledile takole: Dne 16. decembra sta pri Mariji Pomagaj v Kew podala roke Slavko KREGAR- in Anica CINC, ki sta ze kot zarocenca prišla pred enim letom v nas hostel. Slavkova mama nam kuha, Anica pa ji pomaga. Slg^ko je rojen v Doljnem Zemonu,fara trnovo, nevesta pa je Bakovcev. Veseli srao, da bosta tudi po poro -ki ostala med nami. - 27. dec. beleži poroko v Elstern-Wieku, kjer je Franjo TKALCEVIC (iz Bosiljeva) dobil za zeno Rozino STANKO, doma iz Trnja (Crensovci).- Naslednji dan pa je v East Meibournu Janez GRABUSNIK rekel "Hoaeml" Ellen BECKMANN (iz Salzburga). Janezova rojstna župnija je Sv.Lenart v Slov.goricah.- Isti dan sta si v Hawthornu obljubila zvestobo Marijan NANUT (iz Podcerkve pri Rakeku) in Milena TRUDEN (rojena v Eranci ji, a zato nie manj Slovenka ). - 30. december je videl slovensko poroko v South Yarra, kjer je Jožef HRIBAR (iz Trnja, Slov.Prim.) dobil za zeno Marijo SAMSA (iz Sembij, fara Knezak).- In isti dan sta si podala roke v North Éitzroyu Ivan BARAT (iz Hotize) in Marija GRAMC (iz Hrast ja pri Cerkljah). V Ballaratu pa sta pred oltar stolnice stopila Stanko MAMI-LOVIfi in Vera KOVACIC. Prtfi je iz Jelovice v Istri, nevesta pa iz Zajelsja priPregarjah.- Zadnji dan leta beleži poroko pri Mariji Pomagaj: Anton KURET (iz Golca, Istra) je dobil za zeno Katico HRASTOVCAK(iz Tomasnice,Hrvatska) - 6. januarja je bila spet poroka v South Yarri: ženinje bil Ivan BUTKOVIC (fara Vodnjan, Istra), nevesta pa TEREzija TOMAZIC (fara Marijono Celje). Vsem parom obilo božjega blagoslova na pot! * Ne verjamem, ce bom mogel vse krste spraviti na to stran: IGOR BORIS (krscen 17.dec.) je sin Alojza SELESA in Teodore r.Celigoj.MARIJA je ime hčerki Rafaela SABEC in Jožice r.Grl (krst 24. dec.). V Geelongu sem kr-sceval 23.dec.: SONJA je hčerka Marjana ROZANCA in Ane r. V/d o win, SREČKO JERNEJ pa sinko Marjana KONTELJ in Ivanke r.Bole. - ERANCA JOZEEA sta dobila Jožef KASTELIC in Slava r.Zajc, LORETTO MARIJO pa Nino BlifilffiVIC in Bruna r.Je-lenic.- Zadnji dan leta so krseevali v družini Ivana VAD-N^ALA inStefanije r.Eabec: ANČKA ji bo ime. Hčerka Antoia TOMŠIČA in Ivanke r.Ludvik pa je MAGDA. - Prvi januar beleži krst MARGARETE MARIJE,hčerke Anteja TROSICA in Marije r.Sosic. - Vsem čestitke J Ostali pa drugičl ROJAKI PIŠEJO . . ', v - ' ' '-L-J—Z.—r—6 ■ i ■. • • «...... * Slovenski klub Melbourne se zahvaljuje vsem rojakom, M. so mu cestitali Äne praznike in Roleto 1962 Hed prejetimi ces tv, tkami objavljamo mslednji dve od aruzme .^ovic m g. Moziaa. * * * Toronto. 11* Cenjenim odbornikom SKM! Prav z veseljem se Vam oglašava^ neicaj vrsticam. Z^val iujeva se Vam za redno pošiljanje Vestnima, Ki nama poS ^ogo zammivih novic iz najine prejšnje,domovi nHvftSlije: istočasno izrekava iskrene čestitke k Vase II napredlcu ob novi obliki Vestnik,^kakor tud^vsem od bornikom. ki so zvesto sprejeli kakršnekoli xunkcije vod boru." To'dovolj dokazuje, da bo ,e med Vami rojaki, ki prostovoljno in brez obotavljanja žrtvujejo svoj draga Prosti čas za slovensko àkupnost. Le tako naprej, ^ragi rojaki, in dosegli toste* kar ste si zadali: Iskrene pozdrave vsem odbornikom in sodelavcem KLu- Sorojaka Jožica-in Stanko Šajnovic. Drugo pismo je od gospoda l'Io šina s Upravi SKM! želim ustanovi, .:a,cr tudi društvu,kar največ uspete ha, številnejšega.odziva in se večjega poleta v Novem le. tu 1962! čestitke in lep pozdravi Enake pozdrave tudi od brata! Tomaž Moaina IZ PISAR I E S KM (Leopold Jauk,"taj.) *-** llapro samo. vse člane SKM, lei Se niso poravnali (predpla-čali) članarine za koledarsko letp 1962, naj to čimprej store. Članarino lahko placate osebno o"b sredah zvečer v Slovenskem domu,, 371a Park Street East, Princes Hill (Uorth Carlton) ali pa pošljete po pošti,- ilikar ne odlašajte in ne čakajte ponovnih opominov, ker s tem povečate Klubu samo delo in nepotrebne stroške.. Letna clana-rina^ znaša £, 2/0/0 za družino (ne glede na število mladoletnih članov družine izypod l8. leta starosti) ter v£ l/S>o/0 (ena funta dqset šilingov) za samske člane. Z rednim plačevanjem članarine boste pripomogli vsaj delno Izriti^stroške klubskega glasila Ve-stnik in s tem nastale poštnine. Če ste slučajno v finančni ali kaki drugi krizi, Vas prosimo, da nara to sporočite in Vas bomo počakali, morda pa celo pomagali. ***H[aprošamo- vse, ki nam pošiljajo denar po pošti v obliki Money Order-ja, naj priloge odrezek Money Order, ki ga dobite na pošti,, v pismo, kajti brez odrezka denarja ne moremo dvigniti, ***Srečolova iz tehničnih razlogov ni bilo mogoče izvesti, ker j j bilo prodanih premalo srečk. Vse rojake, ki so bili v posesti srečke smo pismeno obvestili in jih naprosili za vrnitev srečke, nakar jim bomo vrnili denar. V pismu je bilo navedeno, da je rok za vrnitev srečke štirinajst dni od datuma prijema obvestila, v nasprotnem slučaju srečke oziroma njih vrednost pripade v korist Slovenskega doma. Prodanih srečk je bilo 78. Za 25 srečk smo vrnili denar, 4$ oseb srečke ni vrnilo. Vse nevrnjetr ne srečke proglašamo, za neveljavne. Slovenskemu domu so srečke darovali z iz javo i gg. Stanko Pav-letič, Bogomir Jesenko, gospa Pribac, Tone Slavic, Drago Cerne, Slavko Kregar, Tone Vogrin in Alojz Asenberger ter Ciril Campelj. Vsem prav lepa hvala! *** UO SKM in pripravljalni odbor za zadnje Silvestrovanje se vsem rojakom in rojakinjam, ki so kakorkoli pomagali pri Silvestrovanju tem potom najlepše zahvaljuje. Posebna zahvala gre vsem spodaj omenjenim osebam! gg. Stanku■Hartman,^Johny Car, Marti hu Pečak, Jožetu Žužek, Vinku Molan Jnr., Francu Šivec, Stanetu Ha uptrnan, Karlu Barba, Jožetu Vogrincič, Ivanu Zupan, AntonuJCriza-nič, gospe Tončki Vucko, gospodični Štefki Premrl, gospodični Mariji Horvat, gospodični Ivanki Horvat, gospe Rezi Krišanič, gdč. Regini Zorjan in gg.Janezu Bornšek,-Andreju Vucko, Ignacu Horvat, Stanku Makoter, Viktorju Čar, Cirilu Campelj in Jožetu Milic. Še enkrat: Prav lepa hv_.la! (in se priporočamo! Ured. prip.) KO SE USTAVLJAMO OB KLUBSKIH VPRAŠANJIH (Urednik) Slovenski klub ... ? Brez dvorna nam veliko pomeni, morda se niti toliko ne zavedamo. Ge "bi se vprašalis Kaj, če Kluba na bi bilo, ce ne bi imeli svoje skupnosti, bi naleteli na bridko resnični, o.a ca bili veliko bolj osamljeni med množico-narodnosti, ki ce nahajajo v Avstraliji. Pa tudi za raarsikakfc'en pogovor bi bili prikrajšani, če že hočemo z vseh strani gledati realno na naso klubsko in neklubsko javnost. In spoznali bi, da moramo organizirati, da moramo začeti gra diti in prepričan sera, da bi bilo veliko več vzajamnosti, . sl-cfgo j in kooDeraoije"*1 kot je sedaj, ko imamo nekaj ustanovljenega in delajočega v korist nas vseh. Vsekakor prilla jamo velikokrat, celo premnogokrat v nasprotstvai nača mi ljenja se križajo, zavračamo eden drugega, govorimo o klubskem delu in vidimo same napake in nepravilnosti, vidi m o tuje napake, svojih ne ali pa jih no priznamo, v klubskem delu vicino napake in nepravilnosti, zapaha se odraz nedemokratičnosti in slaDie stva v skupnem cleluj le malokrat pa vidimo tudi koristi. Včasih smo ljudje, ki se 2 boac.-dani samo igračkamo. Drugič se jezimo na vso slovensko javnost, ki ni dovolj zainteresirana in ki da je nevzgojenu. za skupnost. Ile razumemo teh načih ljudi, bi dejal. Je vse bridko, pa je resnično. -, ■ - - Kaj bi morali vedeti, da bi se temu ognili? Malenkost. iterali di speziati, kaj je prava svoboda - govora in mi ljenja -, kaj je demo -kraeijal Pa-vse kače, da tega prevelikokrat ne razumemo? ker če bi,bi naša križajoča se ničijenja vezala, ne pa razdirala. Ilačelo svobodnega mišljenja in prepričanja ter demokracije pravi; Oe tudi vidiš tuje ničijenje za nepravilno, ga ne pobijaj, ampak dokazi svojegaza pravilno mirnim demokratičnim potom in s spoš tovanjem do tujega mi ljenja kakrčnotoli je. koristi Jebate. Vsak človek ima pravico, ne da bi bil oviran pri tem, iznesti svoje mičljenje in ga brez negodovanja drugega mičijenja (druge oseba) dokazati in utemeljevati. Vzemimo v primer Klubs 'Jeklo iznese svoje mičljenje, drugi ga a skokom pobije, ne da bi počakal utemeljitve mičljenja. Oba sta si miselno navzkriž, lah.ro tudi idejno. Ali pa je drugi imel že opravka s podobno stvarjo in se .ju ne :,di vredno stvar "rečetati". ^orej^brez vsake diskusije in tudi demokracije! Pobiti je odčel kot slabič, si cer morda ne :o svoji krivdi. Klel je Slovenski klub in vso skupnost, zaklel se, da"pri klubu, za klub in s klubom ne bo več. Drugi se je morda samo zr.iago3l.wno smejal in si morda zase mislil nadmoč svoje td-Ije oziroma, svoje nadnounosti ali "avtoritete". Premagani je zares in za vedno odšel,-čeprav i bil napaoen človek, brez napačnih idej, ima svojo narodnostno zavest in ljubezen do skupnega dela. Sposoben je tudi marsikaj narediti, pa vse zakorenini vase. Vidi napako v Kgabu, ki je v tistem vodstvu, ki ga je pobilo, pobilo brez nadaljnega. Drigisi je pridobil morda vdčjo "avtoriteto", ker je bil bolj energičen inpodobno . Ostal je pri Klubu in dela. ^ončno se vse pozabi (mislim v kro'-u. k.ltr-bskih delavccv). kn je ostal, en je odšel,-Pa to ni točno, praktično ne! Vsak ima svóje Ijudis znance, prijatelje in simpatizerje, ki jih pozna, in oni tudi njega. Med temi ljudmi nastajata sec"...j dva tabora, ki sta si miselno nasprotna, - bolj toono, glede na klub nasprotna . Sekaj časa je ta ogenj dveh nasprotij prikrito tleč, pa slej ko piej zažari in z^plemeni z zublji nasprotstev, ki so delno lahko realna,a tudi večkrat prekaljena z mržnjo in - umazana. Hastajata tabora, ki pa ju ne moremo imenovati klubovci in proti-klubovci, ker dejansko v klubskem jedru ne najde nobeden proti idejeinvidita (oba tabora)v zelo dobrem vodstvu ali pa v skrajno napačnem. Največkrat niti eno, a niti drugo ni res. Torej ne tabora kluboveev in priti-klubovcev, ampak kluboveev in ne-klubovcev se porajata med slovensko javnostjo. Tu je sedaj razkol in ovira skupnega dela in načrtov ter idejj , merilo uspehov in podobno. In zakaj? Ker niti eden, niti dru^.i ne pozna, kaj je svoboda mi- ljenja in govora in kaj je demokracija ter kaj imenujemo v praktičnem življenju pikolovstvo. Tisti, ki je odšel , je celo morda poznal načela svobode in demokracije, pa je bil premalo energičen. Brez dvoma, tisti pa, ki'je ostal in odločno zabil onega drugega, ni poznal in ne bil na tem, kaj je svoboda in kaj je demokracija v človečki praksi, ali da bi tezo izpeljal na demokratičen način in spo toval tuje mišljenje. Ljudje se .sprašujemos Kje so tisti ljudje, ki so tako delali pri Klubu, ki so celo ustanavljali Klub in zdaj so pri strani? Prideš v. stik z enimi in drugimi in .vidiš, da so bili vmes takozvani ;,osebni spori" - križanja mišljenj in idej ter smernic v delu itd. itd. . Dobro. Slovenski klub je nepolitična, toda narodnostno kulturna ^ružabna in in socialna ustanova, postavljena na demokratični osnovi v korist skupnosti. Slovenski klub Melbourne zastopa in ve, da smo Slovenci narod s svojo zgodovino, s svojim kulturnim in etničkim,o -beležjem. Se eno ve Slovenski klub, da sta narodnost in državljanstvo dve različni stvari. Ko govorimo o državljanstvu ali celo o idejah države.v katero bi spadala Slovenija, .e bolje, kateri bi se podlegla osebnost posameznika, so to popolnoma osebna mišljenja, ki pa ne smejo^ irodreti v življenje Slovanskega kluba kot takege, saj ne smela bi nobeno-stransko. Absolutno nei Vs.dc klubovec ima lahko svoje politično prepričanje, ne sme ga pa vrne Lavati v klubsko delo. Pusti"svojo politično malho doma, ko odhajaš na.klubsko dnino, pa tudi vsako strankarsko, bi moralo biti načelo v borbi proti strankarsim in političnim vmešavanjem v Klub. Tega ne bi smeli vmešavati niti odkrito niti prikrito. Končno takšnih,zapažanj-v Klubu ni opaziti, pa vendar tudi o tem se sliši v , javnosti. Ozrimo se v domovino. Slovenija je danes v federaciji Tugoslavi-jo. Vodi in vlada ji odina. dovoljena partija - komunistična. Hi vsi, ki smo morali iti, smo bili posredno ali neposredno oškodovani od nje, materialno ali duhovno, zato smo šli in smo brez dvoi.ia proti-komuni-sti. Torej komunističnih mi'.'ljenj nimamo. Ali pa demokratičen in svo-boden^clovek ne sme imeti svojih grugih prepričanj, pa tudi političnih, če jih ne nosi v klubsko delo, oziroma pušča politi.no malho doma, ko odhaja na klubsko delo in za Klub? Li morajo biti ta privatna miJljenja vzrok razkola? Ko pri Klubu naletimo na taksna vprašanja , bodisi v obliki osebe ali organizacije, ali r- bi bilo demokratično obdržati svoje miljenje, pa tudi razumeti drugo stališče?, L-hko ti prijateljsko Sli naprej brez ovire in ne ti se bilo ta ti niti obsevati, da jo Klub političen, da " litično smer, bodisi na. odnos dr^avljanswa äuii lor miranik swank niti ne obtožb, ki Lai prihajajo, da j. Klub strankarska xn o,lo o _ vinistiona orzaci ja, kar lahko pobi j, vsak trezen -^ra^en in ^■teno Mislec človek. Je pa resnica, aa je Klub zelo previden xn cee f^se tiče sodelovanja z ostalih društvi-bodisi slovenskih ooaxel katerimi erudirai, celo preprevidon. Ha to stvari do no uoralx vec nis^ti in -Dolomiti v_č moči in dela za boljši uspeh „luoa in tudi medsebojno sodelovanja med nani samimi kot ljudmi in skupnostmi. Seveda svojo nepolitičnost in absolutno nestrankarstvo pa m o r a m o obdrČati popolnoma. , ,-,- Stari r.rer-ovor "oravi: Kdor dela, dela tudi napade, ia preaovor i'e drči. Frav - otovo; da tudi Slovenski klub Melbourne ni ort* napak. S -i " o^enno'ó-e ki nekatere trdijo - ravno tistih pa nx. So napade, ie^ -poslovanju, kot■se nasi ljudje pre,nouokrat oslonijo na nje K-,ivec"n-t oa iz.- ovor) , temveč v ,oraanj.:an,u izpeljevanja i^ej co " nasprotjih, ki nas ločujejo med seboj zaraai včasih neaemo kraticnih ravnanj in snočtovanj. Je pa tudi res, da je v aalu veliko^ veliko clovicarstva. Temu sluzi izgovor, saj je pros uo_/oljno n ^ stonj» Pa tega ne bi smelo biti. Vsaj. idejno prepričan clove, taksnih- i is -o vor o v rie bi smel poznati. . . , - * Pač vsi si bomo morali zapoditi pravila demokracije, svoooce TOr- in ničijenja. Pozabiti tudi na marsikar kar je bilo in se do (v upn deT u se velikokrat naleti m kričpotja) in pozabiti na razne smernice iz starih in modernih časov ter vzeti i-ivi j e:, je _ na, e skupno- s 01 iix^c x^j o ^o-j. ill -j---- --------- ------_ . 4.j - . nr„, t-,v0 nra1' tično ,:ot v resnici je. korali se oomo naučita, aa ima vsak :;,jo svobodno voljo in to voljo. scovati ( --ti na tuci ne žrtvovati svoje lastne), pa se oomo na-li * ologijui olajč-ili- te'" iqbolj'..ali- nače skupno celo. Med nami vzklije spos- . tov^e, zamre^naj brutalnost in ostane naj ist. ljubezen do aroano-stnih orvin, :;ot jo ima, prepričan sem, vsak izmed nas ,^rav n^iucz -o. oboko zakoreninjeno nekje, kjer je vir ljubezni, .votene, neumrljive i, prirojene - narodnostne, pa se bemolli v obroču str Veni v rijateljstvu, demokraciji in svoboai. tose celo m mit- sei w bo letela kot svobodna lastovka v kraje, kjer ji bo goailo. IT:.sli "bomo odgovor na :moga vprašanja in prišli naspioti mnogim uspe- n0m' to'io nekaj, kar nas bo moralo zanimati, Če bomo hoteli sloneti< k večji slowest! in sodelovanju ter sprostiti tisto kar smo zakorem- ni ".i vas e S * * * jS VAS 0TÜ0K UČEiTkC SLOVEiTSKE SOLE ? SE ITI PiffiPOZlIO, DA GA VPIJTE, MOFiDA JUTAI 30?! ALI STE POkISLILI ITA TO, KAJ MU^ ODVZAMETE , UE QA PKIISAJSATE ZA VAS JEZIK, 0 MiTI , TVOJO GO-VGPiICO. USPEHI UCEITCZV SOLE DAJ TI POKAŽEJO POT BI TE 0P0MLTI-J0, Da JE rrV0J OTROK PHIKBAJŠAU ZA ITEIviJ KOHISTUEGji ! SYST , KI ŽIVIMO V NJEM IN NJEGOVA UMETNOST Vestni!: je začel s to številko o to rubriko, ki bralcem pokazala pot v svet tujih in domačih umetnosti. Kot za začetek srao izkoristili i-dijsko gledališče in njegovega glavnega predstavnika, ki se je rodil pred sto leta in umrl pred dvajsetimi leti. Imo mu je PA3INDAANAT THAKKUH. * iiabinjìuuiat thIkkue in Indijsko glezulisue Indij3ko-bengalsi:i pisatelj Habindranat Thakkur (l86l -1941) , -ci0ar ime stolnici rojstva je posvetila indija leto nje .leto, ni le eden izraed njenih najznamenitejaig. dramatikov, marveč tudi obnovitelj velikih tradicij starega .lasiciiega indijskega gledališča, -hkrati pa roforinator sodobnega gledališča.-Trac.icija indijskega gledali ca sega daloc nazaj v stàr&i vek, podobnu kakor klasično kitajsko gledališče. -Za razliko od zadnjega pa je indijsko gledali "če in seveda tako tudi njegova dramatika bolj lirično kot pa kitajsko. Bolj je usmerjeno v lirske meditacije in občutja, medtem ko je klasična kitajska meditacij ja izrazito usmerjena v di-amaticnost. Prav tako pa je tudi staro klasično indijsko gledališče sintetično, ker zajema v svojo umetnost vse panoge od stilla do proze, petja, plesa, pantomine, recitacije, stiha in govora. Pantonima ima se danes v Indiji veli;: pomen tudi kot samostojna gledališka zvrst, ki ne pozna jezikovnih razlik in mej, kar je v današnji .Indi ji (pravilneje v Indijski uniji), v kateri je zaručenih 15 dežel, -K e posebej važno.-Gledališko življenje in ustvarjanje se je z osamosvojitvijo Indije izredno poživelo in raz.irilo ter zajema tako staro klasično gledališče (sanskritska dramatika), kakor sodobno v zahodnem smislu pojmovano gledališče, -hkrati pa tudi moderno ljudsko gl dališče.- V modernem gledališču ples sicer no zavzema več tistega mesta, kakor ga ima v klasičnem, toda še zmeraj je pomemben sestavni del gledališke predstave, saj pri uprizoritvah starejše dramatike. Indijski gledališki ples ima svoj jezik, svoj govor, ki ga indijski gledalci poznajo še iz tradicije. Njegove kretneje so simbolične, so govor in pojmi, ne zgolj artizem, kakor se zdi neindijskemu gledalcu, ki vidi le obliko in linijo geste ali giba, ne zaveda se pa, da je vse to "nemi", plesni govor simbolov in alegorij, Čaprav se je Thakkur v marsičem približal v svoji dramatiki načinu evropsko dramatika in gledališča,- je vendarle ohranil še to in ono iz klasičnega indijskega gledališča,-zlasti pa je ohranil simboliko izraza. Pri tem ne gre zgolj za dramatiko literarnih sil, marveč prav tako za odersko izraznost. vSTiST^eSeša razmaha abstraict.il, S" ča. ne ti mogli sprejemati tudi teže razumijem Thakkuio/in dra tsSh del. fjjegov dramatski okus je preeej obširen m rarsten, rrPv je znan izven Indije le v manjšem izboru, skoraj nxc pa ni no, da je bil Thakkur sam tudi režiser in igralec, čemur sejn Lpovedal niti v poznih lotih svojega življenja, saj je zaunjic nas il kot igralec se leta 1936 (imel je takrat :,e 75 ^t) * --stal /ri "Oboževanje plesalke", Za nase pojme je to nekaj nenavaanega , ■r se pač vidi v gledališču in igtalcih se zmeraj nekaj "komeaijan-,a-a", medtem ko je gledališče ohranilo med indizimi narodi 3dno nekaj prasvečanega in obrednoga. Zato za xnaxjce nabilo nxc^r ^-bn—a, da je njihov največji pesnic novejšega-casa, px-aoexj, plasŽenik, filozof, narodni prebuditelj in razsvo,ljevalec bSraLt Thakkur nastopal tudi kot igralec Njegova igralska spo-obnost, kakor poroča novejši indijski üramatx: 3alv.no Garhx v svo knjigi o indijskem gledališču,-je bila nadpovprec;oa,_saj je JO let k z uspehom igral starega duhovna Raghupatxja v lastnx igri "^RTVÖ AIT JE" .ki jo je uprizoril v rodnem mescu cikuti, s sesTrfos e uimi eti pa je igral Dzai Singa liaghupati jevega mladega ^^'-vo ne Mučitelj -oropriča, da so žrtve potrebne, xo pa vxdi umirati mojega u enea na oltarju'boginje vojsk Kali, pa se zgrozi. Odreče se slepx okorščini boginji in razbije njen kip. Izročilo pravega, klasičnega indijskega glec^xi-.ca ciaiec azaj nrsd našo dobo, v njegovih počotkiS pripoveduje posebna legen a; Ko je svet prešel Iz zlate dobe v srebrno m so se ljudje izziv-'^li v raznih strasteh ('v ljubosumju, jezi, lakomnosti, povelju itd.) T. zabavah je bog Indra Ljal Brahmi, s.varnxKu vesolja: "Po,rebuje-lo nekaj» kar bo ljudi odvrnilo od grehot m jin zapodilo. >o hkrati z. uho in oko. Ker nižje kaste n. razumejo tirin rea tWc a), izmisli si novo, ki bo govorila vsom ljudem in bo l.st vseh lju že ta del legende priča, da bodi gledališče .emokr^tiena usta-levane oziraje se na razrede in kaste, ,:i jih je bilo v Inaiji zme riJ ""SSI, stvarnik vesoljstva, se je takrat vsec.el, zamislil in iznašel - n a t j a v e d o , sveto knjigo indijsko ,ramamrgije. Iz .sake izped .tirih svetih knjig je vzel nekaj: iz t ij ved e p or jenu u^.ùu, iz s a m a v o d o petje, iz j a u » ur v e de imično umetnost m xz a t a r v a v e d e pa čustvo, toahaa je ejal'Indris "To knjigo izroči tistim med oo0ovi, n ao m ceni. ki nimajo treme in so -pripravljeni na trcio aelo. * Ko je Indra slišal te besede, se je s sklenjenimi rokami poklonil pred Brahmo in odgovoril, da bogovi niso niti s osooni, oa bi sprejeli to knjigo in jo spremenili v dejanje, nxti je nemorejo razu meti in jo rabiti. 3H*o sposobni, da bi kakor koli počeli z dramo. L. modreci, ki poznajo skrivnost in ki so v svojem ljenju premelje-, vali in se pokorili, so tako vež ci,, da bi mogli n t j a v- d o spremeniti v dejanje." w,,«^ ri-ra- In tee" a j je Brahma naučil Bharata Mumja, velikega modieo^, dra meturpijo. Ta pa jo je izročil dalje svojim sto sinovom, o tem je Bäa- »s «.»^.^s r»^^ -"^"SsäE) 1 jo, človeku v nie in prid." x \ \ KO B I O K O V O ZAPLEŠE ... Beportaža o potresu v Dalmaciji, Bila je ura kuhanja, Jcrajflih sprehodov, pogovorov in .otroške igre. II elea j po enajsti, v nedeljo, sredi dalmatinske zime. Človek si sedaj iz oddaljenosti des v.-1 tisoč milj ne more pr.dsta -vi jati, kaj prav za prav hoče po v dati Marjan Pašalič iz podpeci, ko " pravi, da je začutil"pošastno eksplozijo", kaj Vjekoslava Lepica iz Podpore, ki je videla "meglo kafnenja, ki je letel a z Biokova", kaj Aleksa Ilristič iz Drašnic-, ki Je gledal kako leti čezenj "morje kamenja", in mislil da se ves svet podira. To vedo le tisti, ki so v krajih okrog Biokova preživeli potresni sunek osmih stopenj, kot so ga označili strokovnjaki. Kaj se pravz. prav skriva za okornimi, pogosto zmedenimi in .„e vedno vznemirjeno skrajšanimi atavici v hercegovsko-clalma-tinskem narečju, kaj lahko spozna vsakdo, ki je na ta ali oni način prijel tisto dni po nedelji, ko je zemlja te vodno vznemirjeno drgetala, na del jadranske obale, ki ga ima večina Jugoslovanov označenega v svojih počitni.kih.spominih ali načrtih kot Makarsko primorje. Žalcaj porušena-naselja, iz nekaj metrov globokega morja štrleče skale, ki so bile se pred kratkim zagozdene nekje visoko gori v biokovskih pečirr nah, zasute in raz kopane c:;ste, porušeni-in izruvani telegrafski drogovi, polomljeno drevje in uničeni oljčni nasadi, več ton težke sleale, ki ao se ustavile pred hišami, ali pa ne, pobita sivina, predvsem pa -tisoči preplašenih ljudi, ki so ob vsakem, pogosto iz domišljije izvi. rajočim sunku in najmanj&em ropotu tekali iz hiš, ki jih je pravil , 0 nenehno se sipajoči omet, in se z grozo ozirali h goram, so s pošastno zgovornostjo dopolnjevali zmedena in skopa pripovedovanja o grozotah tistih prvih minut po enajsti uri. Živali so začutile potres. llajprej so so splašile,živali. Ko je .e povsod vladala lenobnost .. nedeljskega dopoldneva, so konji in osli vznemirjeno dvignili.glava, z drgetajočimi nosnicami posegli k planini in se potem sunkovito skušali, rešiti.vrvi in hlevov, ovce so pričele vznemirjeno begati naokrog, psi pa so s podvitisii repi planili iz svojega dremeža. Ljudem ni os t-, ilo časa, da bi se spraševali, kaj je'z živalmi. Dvignilo se je zamolklo bobnenje, ki je prihajalo tam nekje iz gora, pa tudi njega niso utegnili prav zaznati, ko se je že t -naslednjem hi». pu vse streslo. Stene so zaplesale, s stropov se je usui omet, bobnenj6 je postajalo vedno pošastnejše in medtem ko se je nekaterim zazdelo, da se je zmeglilo nebo, se je že vedno bolj približevalo uničujoče mendranje kamnitih plazov, ki so se nez. .drzno valili k dolinam. Človeku ni treba, da bi že kdaj doživel potres, da bi ga spoznal. Celo ljudj, , ki na potres še nikdar ..omislili niso, so ga takoj spoznali. In sr„di rastočega bobnenja, ob nenehnem podmikanju tal in skozi nad rulečimi s.e hi. ami. ..viga joči oblak prahu so pričeli med vriski, Idei na pomoč, jokom in kriki bežati-iz pekla tresoče zemlje in z gora valečih se skal. Brezglavo so bezali•is hiš, tekali na cesto, potem-naprej, nehote,.k poljem, si iskali zaklonišča in varen , miren koccek.zemlje. a ga ni bilo. PotresJ§ stisnil obroč, nikjer ni bilo trdnih tal, nikjer tišine^ nikjer^edrega neba Groza je daljšala-sekunde v neskončnost. _ . Naslednji dan je Seizmološki zavod Sito jej» jasnil, ' da je bil epicenter potresnih sunkov 300 kilometrov jugo-zahodno cid Beograda,- Geofizicni zavod Hrvatske.'da je bil 260 kilometrov južno od Zagreba, Seizmološka postaja v Titmgradu, da je bil 190 lan severozahodno od glavnega mesta Crne gore, nek-ie v trikotniku med Splitom, Sarajevom in Dubrovnikom. Seizmologi so tudij?©-vedali, da je bil prvi in tudi najhujši sunek med 11. uro in 4 minute m seat. najbolj poškodovano področje />y V/j\ področje, Z manjšo sinodo / 0Mo$rar C? LASTOVO MLJ£T DUBROVNIK'" - Zemljevid področja okrog Biokova, ki so ga v nedeljo 7. januarja in v četrtek, 11. januarja prizadejali potresni sunki. Na zemljevidu sta označeni po rocji z veliko in manjšo materialno Škodo, dodatki veljajo za stanje v petek, 12. jan. Manjši potresni sunki v z .dnjih dnoh so močno prizadejali Ston m večji del Hvara. sekund ter 11. uro in 24 minut, da so v Beogradu zabeležili najhujši sunek ,pb 11. uri pet minut in 5 sekund in sicer, da se je zemeljska skorja premak- nila za 360 mikronov in da jo v bližini ■ epicentra. iiaol potrošni sunok moč osmih stopinj. Verjetno jo lo malokatori mod ljudmi, ki so preplašeni-begali po spodmikajoci so zemlji, vedel, kaj je to epicenter, kaj seizmologi, kaj mikronski premiki in kaj stopinjo potresnih sunkov. Pa tudi kaj bi s tem. Sekund in minut nihče ni , tel, saj je Se tako bilo vso tako neskončno dolgo. In ko se jo zemlja končno umirila, ko se je ustavila so poslednja skala, so vsi vedeli, kako močan jo bil potres in kje jc bilo njegovo središče.. Osum ali sto stopinj, to je bilo Ivu lìarino-viču, Ha tu Puharicu, liar inu Andrija., ovi ču in šo toliko in toliko drugim precej vseeno, zanjo je valjalo le, dg so Šc- pred dvajsetimi mine-tini imeli hi o in da si zdaj lahko ogledujejo samo kupo ruševin. Seizmologi so lahko kasneje ugotavljali, du-, je bilo sredi če jugozahols-no, jušno ali sov.roz..liodno, oni so g-, takoj nezmotljivo začutili? tara nekje v biokovskem masivu. A00 drušin broz strehe. Strah in panika so prisilili ljudi v svojevrstno drgetajočo otrplost-na poljih in ob najbolj nenavadnih ter pogosto nevarnih zakloniščih« Pojemanje postresnih sunkov in potem končno pomirjem zemlja sta jim vrnila moči. Planili so nazaj k svojimm hišam, - iskali svojce, reše- -vali ljudi, ki so niso \r ..voeasno umaknili pred skalami in podirajoči— mi se zidovi, klicali, j kali, tavali med ru evinami, obupano razkopavali, tar ali, ugotavljali kodo in v -obi skušali-najti v nedolorr ceno od..,,..jeni, odtugovanj polni prihodnosti tisti čas, ko bodo spet labbro živeli kot prod tem potresnim sunkom, ki jih je v nejjgg sekundah pustil brez strehe nad glavo, z uničenim premoženjem. P'vsod bolj a'..i liian^ onaki prizori, v naseljih in vas oh okmli Bioko va, pa tudi napr j ob obali, navzgor in navzdol, pa tudi oelo na o tenkih. V raz d. j ani ìlakarski, kjer jc bilo poškodovanih več kot hiš in kjer so zijalo razpoke na 700 metrih nove asfaltirane Esstsr obale, so pričele stekati vesti. Prvi obračuni. Toda zemlja se je spet vznemirila. Spet bobnenje, spet skale. Vnovič so jo vse zamajalo. Bo tako močno kot prvič, toda kljub tc-mu o dovolj, da so se premaknile okalo, ki so obtičalo ob prvem sunku, dovolj, da so se sesuli nekateri razmajani zidovi in da se je nad naselji spot dvignil prah, dovolj, da jo ljudi sp~t zajela panika. In ljudem so jo zazdelo, da se ta spet ponavlja v neskončnost. Vodno spet, vedno znova. .Razburjenje, prestrašeno, boganje, klici in i kriki, jok, preplah in potem kratke pomiritve so žc vcbivali videz pošastne monotonosti. Groze, pred oom, kaj vse so šc lahko zgodi, je .daljšala-sekunda in .kraj - ala- predahe. Do som- ka so našteli ' est. sunav, do naslednjega dne k-»r 21. In nikjer ni bilo none..,. Ljudem se je zmešalo- štotjo. Zdravstveni dom v garaži. Toda iz panike sràdi nenehnega, drgetanja tal, je rasla organizacija. Frva pomoč, ugotavljanje Škodo, akcija preventive. Potres je razdejal Zdravstveni in dom in po- kodovano so sprejemali kar v na hitro preurejeni garaži. Prva ugotovitev: v vsej svoji tragicnosti_ jo bil^otr^s precej srecoh. L ena človeška čftev in le deset huje poskodovaoih. oro .ila o xazae imiih v naseljih Kotišana, Makar, Grubišič,Okrasi, Marinovici, zavg-p-ošče,.Drašnic^ Veliko brdo, Sumici pa * Podgori, Makarski, .-i so počasi prihajala, solarno ugotavljala ugotovitve o "srečnem potresu'., Materialna škoda jo sio^ogromna, po dv«h dneh so jo zo ocenili na voc kot dve milijardi dinarjev; kar je za te pasivne :.auje naravnoso nogubna vsota, toda ura, ko s, je začel prvi potresni suneir jo prepr-rečila pravo tragedijo. Račun, koliko bi bile pravzaprav ..roev, ce di so potres začel ob uri, ko bi bili vsi ljudje v hišah ali celo v posteljah, je prepošasten, da bi se ga sploh kdo upal oprijeli. Ob zori je spet vse zaplesalo. V noči od sr.de na četrtek j- večina ljudx okoli Biokova prvič povsem mimo zaspala. xn potom je prišla šesta ura. Ljubljanski, seizmološka "oostaja preciziraš ob 6. uri 5 lutali in 54,9 seicumo. Ljudje sc niso ozirali. Poznali so če vso te prizore. ^ocLirajo.e se hise, skale, ki divjajo v doline, zemljo, ki se sPodmika. In potem boononje, kriki, jok. Vse se je ponovilo. Zaplesalo kot pred štirimi anovi. Le da je bilo to!;r„t še huje. Četrtkov potresni sunek kot d., bi hotel opraviti vse tisto, kar nedoljs-c..:u ni uspelo. Sušil -j* biče, uničeval polja in nasaae, porrai telegrafske drogove, trgal električno napeljavo, zasipal cos.e, odpir i razooke v zemlji. Zahteval j- tudi človeško „ivljenjo. Enaindvajsetletni delavec kmil Harinivič iz ^cd.pre ni pravočasno zapustil ■postelje. Deset in deset laze in huje poškodovenih. Soet jo najbolj plesalo Biokovo, DraŠnice, Podgora, harmovici, Sumiči; Tučepi in toliko drugih naselij je domala popolnoma uničenj. V Makarski je àd nekaj več kot 4000 prebivalcev ostalo samo 200. Vsi dru d so se umaknili iz uničenega mesta. " Četrtkov potresni sunek je divj.,1 tudi dlcc oholi Biokova. lz MetVoviča, Vrgorca, Imotskoga, s Pelješca,,iz Dubrovnika, z otokov poročajo o velikih razdejanjih in poškodovanih ljuaeh. - oliksna je dokončna, škoda bo znano šele,čez tedne. ili je res dokončna? To vprašanje bi človek lahko crai iz oci vsa Vega prebivalca potresnog, področja. Sunki, ki so sledili prvemu, J» o res slabotnejši, toda nikjer jih ni bilo konca. In prooivalci so - enkrat štiri dni verjeli, da pomenijo dokončno „omirioev. in zato noče nihče uporabiti te besede. Vanjo bodo verjeli sele, ico ooao tla ze nev . dni povsem mirna, *ovb«iìi pa šele, ko bodo odstranjeni najDoljpo-eastni dokazi groznih dni. Pa še tedaj bo ostal spomin, spomini, za katere bo vsakdo, kljub vsej zgovor osti našel primerne besede. Mnenje ljubljanskega geofizika asistenta Sibancas 93 odstotkov vseh potresov na. zemlji je tektonskih, oO pomeni, da so posledica sil zemeljske notranjosti. Tako tudi oba potresa oeoIi Biokova. Modern, znanost o potresih smatra, da jo neosnovano spravljati v zvezo s tektonskim potresom kakršnokoli delovanje od zunaj, kot_ povečani zračni pritisk ali veliko koli.ino padavin, iuai statistiki in iskanje zvez med zunanjimi silami in poznanimi potresi iz novejšega Časa in iz zgodovine niso pripeljale do nobenih rezultatov. Pri tek tonskem potresu gre za zdrs dveh zemeljskih plasti druga ob arugi in za takšen pojav no moremo iskati zunanjih vzrokov, se celo ne v povečanju zračnega pritiska. OGNJEMI ZUBELJ IN TVOJA POMOČ (E. Senar) Spominjam se filma RJ.očo nebo nad Montano, Gledal sem ga kot srednješolec v enem izmed ljubljanskih kinomatografov. Navadna ameriška filmska zgodba. Filmsko platno jo prikazovalo goreči gozd in ljudi , ki se trudijo, da bi ogenj pogasili. Nebo jo bilo res rdečo. Še v dvorani nas je zajela groza tega gozdnega požara, ki ga morda nikoli ni bilo. še dolgo potem smo so s prijatelji pogovarjali o filmi in sklepali vso mogočo možnosti in lastnosti ognja - požara. Končno je tudi ta filmska zgodba zamrla, kot toliko stvari, ki ;.;© porajajo v našom življenju in so samo časovne. Ko som zagledal v zadnjem požaru, ki jo zajel najbližjo okolico Melbourna gmote dima, ki so se valilo v mesto in se nato „ izgubljale nekje v zračni prostornosti, mi je ta pozabljena filmska zgodba zopet prišla v spomin. Misel jo preplula, kako hitro so filmske zgodbe pojavijo tudi v našo življenje. Dnevno časopisje je oročalo, kako neusmiljeno ogenj uničuje eno najlepših predelov Viktorijo, kako ostajajo družine brez streh, premoženja, kako izgorevajo človeške kosti in kako se končno človek uporno bori proti zubljičastemu sovražniku. Ne, pa ne more pomagati5 kot velikokrat premočni sovražnik ogenj žge in prodira, goni v umik v porog človeku, kot da hoče ta živo mrtva sila recis Kaj mi .moreš, , na, bojuj se z mano. Časopisje poroča o črnem januarju.Radio postaje kličejo na pomoč... In pri vsem tem se dogajajo stvari, ki niso niti najmanj človeške,..kje šolo. humanel In vendar so vsak .sprašuje, kje bi lahko poa-gal. Kje, kje, da kje. In marsikateri, ki so tako .vprašuje, morda ne-vedeveč škoduje kot bi pa mislil koristiti. Področje pred ognjem je polno natrpano; ljudi avtomobilov - delavnih prizadetih in -"firbcev". Ti zadnji so najbolj hrabri in nasilni. Hočejo v skrajno bližino .ognja. So v limuzini, p-, bodo lahko pobegnili, tudi takrat ko se bo ogenj širil z brzino petdeset nilj na uro. Tolst možak z nekaj damami in par otroki se preriva v neposredno bližino. Limuzina, so med množico-vozil preriva naprej. Tulca j ne veljajo prometna pravila. Za njim je kamion z vodo, morda avto z gasilci, ki mu so zaprli pot. Ogenj se širi, domovi gorijo, morda tudi Človeka liže plamen in nihče ne more pomagati, ker je oni "firbec " zaprl pot. Morda se hoče slastno nauŽiti .groze dežele, ne. On se tega ne zavoda. On sploh misli o drugih stvareh. Kako bo jutri ali še daneé pr ipovodoval z očmi polnimi usmiljenja in besedami polnimi groze, znancem o strašnem-požaru, ki ga je videl. Ne bo pa povedal, da je bil morda vzrok izgorjenemu domu, zgorelemu človeku. On nato niti pomisli ne bo. Ali mar na to pomisli tisti, ki z očmi polnimi groze in bosodo polno usmiljena gleda proti dimeči se gmoti in govori sosedu o grozovitosti, v rokah pa drži debelo cev iz katere curkom po ne potrebnem teče voda. Tam nekje pa'goreča snov vpije s - vode? Ali ne bi vsak najlepše pomagal, če bi pomislil na te stvari, pustil ::a trenutek"firbec" in šel tam, ko je potreben, ne pa nadležen. -So stvari, ki terjajo pomisleka! VABLJENI IIA IZLET S PRAVO ZABAVO? 2 ! Slovenski klub Melbourne Vas vljudno vabi na. IZLET S PRAVO ZABAVO, lei bo dne, 3. februarja, (sobota) v South Warrandite Hall. Preskrbljen je prevoz z avtobusi, ki imajo odhod ob 2. uri popoldne izpred Slovenskega doma, ob »2.30. uri izpred kina STATE, Flinders Street, City in ob 2.45« uri iz Kew Junction. Cene prevoza z avtobusi, vključene s stopnino za zaoavo so; Člani SKM ... 15/S za nečlane ... 20/-. Vse osebe, ki s. mislijo zabave udeležiti.z osebnimi vozili, prosimo, da se prijavijo na Upravo SKM, zaradi boljšeorganizacije izleta i n oosebno zabave ter dovoljne preskrbe. Cena za vstop.dvorano je za vse tiste, ki se bodo zabave udeležili privatno 5/-. Prijave za to zabavo sprejema Uprava kluba, do 1. februarja l?o2. Za pijačo, jedačo in orkester preskrbijeno2 Zabava bo trajala do polnoči. Potov?lo se bo iz mosta po Victoria St., Kew Junction, High ut., Buleen Rd., Templestowe Rd, Warrandite Rd, skozi Warrandite, Five Point RD. in nato po Hall Rd, ki Vas pripelje do dvorane. Dvorana ima igrišče in je veliko večja kot v Wandln East. Vabljeni! PRIJAV li ICA Ime in priimek .........................t 5lan .....................» število udeležencev izleta ................... t članov .......... nečlanov .................. Navodite kraj avtobusne postaje, kjer se boste priključili ............ »........ • Potujem s privatnim vozilom ....................... • Prilagam voz- nino in vstopnino v znesku »................................. za.........oseb. Podpis j Zgornji obrazec odreži in pošlji,kot prijavnico na Slovenski klub Mei. 18 kozambnik (Slikanica v nadaljevanjih. Hiše Al^ Uršič.) 41. V kovačnici namreč letijo iskre na vse strani. "Avtomobil gori je zavpil kar naenkrat pomočnik,ko je zagledal, kako se iz avtomobila dvigajo tanki oblački dima. 43. Vajenec ITuža štuo je medtem tekel h Kozamumiku, kar so ga nesle noge. Povedati jim je hotel, kaj se je zgodilo. Da bi laže tekàl si je sezul cokle. Pomislil seveda ni, da mu utegni neta palca ozebsti. 42. Efanti je vrgel težko kladivo na tla in po nesreči prav mojstru na noge. Potem je stekel k sodu, zajel vedro umazane vode in izlil na avtomobil. Ogenj je bil poga-šen. / 44« Pri Eozamurnikovih so se zelo prestrašili. Gospod Kozamurnik, njegova gospa in tudi Minka so pustili vse in tekli z Nužem v kovačnico.'Kozamurnik ni pomnil take dirke, kar je bil živ., 5. Vsa pobita je stala družim, alu nato pred avtomobilom, umana toda je kapala skozi razpoke, jhujče pa je bilo to, da so bile epe blazine vse prežgane in pos-10jene, polne lukenj in črnih peg. A7. Toda - oj^roza! fievež ni-videl nä nakovalu zareče zèlezne palioe, "Pomagajte, pomagajte! Joj! Javi SI Hojo hlače!" je zarjul in planil kvišku«- 46. Gospod Kozamurnik tega ni möge] gledati. Obupan je tekal po kovač-nioit "Oh, oh, kaj moram doživeti na stare dni!" Obrisal si je čelo in malodusno sedel na nakovalo. 48, Kakor brez uma je začel begati po kovačnici, ki se je polnila z ablaki dina, ki so uhajali iz njegov vih hlač. HuŽa je hitel za njim m hotisl s svojo coklo ugasit ' požar .To bolečin sicer ni ^manjšalo, a namen ie bil vendarle dober in hvalevreden Prodajate? Kupujete? Hiso? Zemljišče? Obrnite se na poznano tvrdko EDEN REAL ESTATE 4 PASCOE VALE RD., MOONEE PONDS TEL. 37-5104 in zahtevajte slovenskega zastopnika MAKSA HARTMANA Po urah kličite 36-6432 petite apoklicati u c4oótralijo óoojce in placati preoozl Obrnite óe na potnióki urad ODRA 6a* ELIZABETH ST., MELBOURNE, C.1 Tel. MF 6178 po urah JJ 2630 PRODAJA LADIJSKIH. LETALSKIH. ZELEZNISKIH VOZOVNIC ZA VSE DELE SVETA. Direktni letalski prevoz Iz Jugoslavije v Avstralijo za gotovino ali pogojno odplačilo, pojasnila za potovanje, potne dokumente, prenos denarja. Itd. 3Crojaóki ćalon A. Matulaj 64 SPENSLEY ST., CLIFTON HILL TEL. JW 3678 Izdelava vse vrste oblek, plascev po novi modi. Posebno se priporočamo za poročne obleke. V zalogi imamo veliko izbiro čevljev in perila. (Continental