Ljubljana, torek, 13. aprila 1954 PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRUŽITE SE! L HMM Leto XIX. Stev. 87 DIREKTOR .BORBE. V L A J K O BEGOVIC GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK MIROSLAV VITOROVIC UREJA UREDNIŠKI ODBOR List Izhaja vsak dan razen petka — Cena 10 dinarjev m. I GLASILO ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE .LJUDSKA PRAVICA. USTANOVLJENA 6. OKTOBRA 1934 • MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOI 14-DNEVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO L JUL. 1931 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK * OD I. JUNIJA 1983 IZHAJA KOT »BORBA« ZA 8LOVENVO OBISK PREDSEDNIKA FLRJ V TURČIJI PREDSEDNIKA TITA SO V ANKARI PRISRČNO IN SVEČANO SPREJELI Od Carigrada do Ankare je predsednika Tita spremljal turški zunanji minister Koprtilii — Na ankarski železniški postaji so predsednika FLRJ sprejeli predsednik republike Turčije Djelal Bojar, predsednik Velike narodne skupščine Koraltan, predsednik vlade Menderes ter druge ugledne politične in diplomatske osebnosti Ankara, 12. aprila. Predsednik republike Josip Broz Tito Je prispel nocoj v glavno mesto prijateljske Turčije, Ankaro, kjer so ga sprejeli z največjimi častmi. Točno ob 18. uri po jugoslovanskem času (ob 19. po turškem) je pripeljala na ankarsko postajo posebna kompozicija »Belega vlaka«, v katerem so bili predsednik republike in njegovo spremstvo ter turški zunanji minister Fund Koprtilii s svojim spremstvom. Predsednika Tita so na postaji sprejeli predsednik republike Turčije g. Djelal Bajar, predsednik velike narodne skupščine Koraltan, predsednik vlade Menderes in vsi člani turške vlade, visoke osebnosti turškega javnega mnenja in kulturnega življenja ter diplomatski zbor. Ko je predsednik FLRJ Josip Turčije o raznih problemih, ne »Galeba«, kjer je toplo po Broz Tito stopil iz vlaka, je 21 samo o tistih, ki se tičejo miru jrel ra vila predsednika Tita. Kakih topovskih strelov pozdravilo vi- in varnosti na Balkanu, se pravi,! dvajset minut kasneje je predsed-sokega gosta. Hkrati je vojaška sodelovanja obrambnega značaja njk republike zapustil »Galeba*, godba na postaji intonirala jugo- med Turčijo, Grčijo in Jugosla- stopil v motorni čoln predsednika slovansko, zatem pa turško vijo, temveč tudi o tistih vpra- - . " himno. šanjih, ki imajo mednarodni zna- Ko je pregledal častni bata- čaj. Sodim, da te tri države s turškega ladjevja. Posadke vojnih . narji razgovarjal. Dejal je, da ladij so pozdravile predsednika mu je ljubo, kar je prišel na obisk Tita. Vsaka ladja zase je izkazala k prijateljski Turčiji ter želel tur-čast predsedniku naše republike.1 škemu narodu najlepše uspehe. Ko je minil ves špalir turških Zatem je »Beli vlak« odpeljal vojnih ladij (to je trajalo pol ure) , proti Ankari, se je »Galeb« zasidral. Tedaj se j , . , . ... je z obale, izpred postaje Ha dar Z^ram v.soki državnik., ----------------- paša, odpeljala z motornim čol- '°J'aske >n politične osebnosti ter čeno, da bo vsa Turčija sprejela nom pro i »Galebu« posebna tur- ^reporterji predsednika Tita z veliko radost- ška vladna delegacija na čelu z s<^zeloh predsedniku Titu srečno jo in navdušenjem. Neodvisni zunanjim ministrom prof. Koprti-' p ' 1 iijem. Zatem se je vzpela na pa- . .... Dobrodošlica turškega tiska Demokratski časnik »Miliiet«; Maršal Tito, Jugoslavija in jugoslovanski narodi so naši veliki prijatelji Ankara, 12. aprila — Vsi carigrajski časniki so objavili davi velike fotografije maršala Tita, v člankih pa mu želeli dobrodošlico. Republikanski časnik »Dunja« piše o osebnosti maršala Tita in o pomenu balkanskega sporazuma. Demokratski časnik »Milijet« priobčuje članek, v katerem je rečeno: »Maršal Tito, Jugoslavija objavljata velike fotografije maršala Tita. Vsi carigrajski časniki priobčujejo poročila o Maršalovem potovanju. Londonski časniki spremljajo maršalovo pot London, 12. aprila (Tanjug). Nekaj britanskih časnikov posve- te jugoslovanski narodi so naši j ^ danes vesti p^ojua <*_ veliki prijatelji, na katere lahko j hodu predsednika republike Jo- Turčija v vsakem oziru računa in se nanje zanese in zato iz vsega srca želimo dobrodošlico.« Neodvisni časnik »Son Posta« piše, da je osebnost maršala Tita moč primerjati samo z osebnostjo Kemala Atatiirka. Pisec tudi poudarja, da maršal Tito zelo spoštuje Atatiirka. Na koncu je re- »Džumhurijet« in »Jeni Istambul« ljon. je predsednik Tito stopil dsedniku turške republiKe jelalu Bajaru, ki je s kraj- šim govorom pozdravil svojega visokega gosta. Predsednik Tito se je zahvalil za pozdrav. Pozdrav predsednika Tita »Zelo srečen sem, ker sem imel priliko, da na povabilo predsednika republike prijateljske Turčije g. Djelala Bajara obiščem Vašo lepo deželo in osebno izročim tople pozdrave jugoslovanskih narodov, pa tudi svoje lastne. Moj obisk je vljudnostnega značaja, globoko pa sem prepričan, da bo velikega pomena tudi za naše nadaljnje vsestransko sodelovanje. Prepričan sem, da sem istih misli kot državniki prijateljske Turčije, če rečem, da bomo lahko ob tej priložnosti izmenjali mnenja z državniki prijateljske svojo miroljubno politiko dajejo zdaj in da bodo lahko dajale še bolj v prihodnosti bogat prispevek k omiljenju mednarodne napetosti, zlasti s tem, da so trdno odločene skupno delovati, da bi zagotovile svojo neodvisnost in ohranile mir na tem delu sveta. Vsako drugačno tolmačenje tega sodelovanja bi bilo napačno in ne bi ustrezalo stvarnosti, ker sodelovanje med našimi tremi miroljubnimi balkanskimi državami ni samo izraz teženj njihovih državnikov, temveč je tudi izraz iskrenih teženj narodov Turčije, Grčije in Jugoslavije po miru, mirnem sodelovanju, po neodvisnem in svobodnem razvoju. Naj živi turški narod! Naj živi sodelovanje med Turčijo in Jugoslavijo!« Predsednik Tito in predsednik turške republike g. Djelal Bajar sta se potem odpeljala z avtomobilom v vilo zunanjega ministrstva Haridžije Kiosku, kjer bo maršal Tito bival med svojim obiskom v Ankari. Sprejem v Carigradu Od posebnega dopisnika sBorbe< Carigrad, 12. aprila. Malo po sedmi uri davi (ob pol šestih po našem času) je predsednik republike Josip Broz-Tito prispel na turška tla. V carigrajskem pristanišču in pred železniško postajo Hajdar paša so mu izkazali najoečje časti. Predsednik Tito in člani njegovega spremstva so nadalieDali pot v Ankaro s posebnim, tako imenovanim >Belim vlakomt, ki bo prispel o Ankaro drevi okrog 19. ure po turškem času. Po peti uri zjutraj (po tukajš- nost zelo dobra, spremljali vonjem času) se^je pojavila na ob- jaškopomorske častilki so jih iz- zorju ladja začeli streljati topovi s turških bojnih ladij, ki so bile na čast predsednika Tita postrojene v zalivu pred železniško postajo Hajdar paša. Pozdravili so ga z 21 topovskimi salvami. Vreme je bilo Čudovito. Nebo je bilo zelo jasno, Po morski gladini pa so se razlivali prvi jutranji sončni žarki. Visoki turški državniki, poli- Ob 5.20 SO kazali i jredsedniku Titu. »Galeb« je priplul v carigrajsko pristanišče skozi špalir enot turške republike in se prepeljal na obalo. Pred železniško postajo so postavili veliik slavolok, na katerem piše v turškem jeziku: »Dobrodošli, visoki jugoslovanski gostje in prijateljiI« Ta slavolok so razsvetlili že sinoči. Prav tako so razsvetlili tudi pročelje železniške postaje, na katerem je velik svetlobni napis v srbohrvaščini »Dobrodošli«. Pred železniško postajo plapolajo jugoslovanske in turške zastave. Ko je tovariš Tito stopil iz čolna »Adžar« na kopno, je poveljnik častne čete turških oboroženih sil zapovedal mirno, vojaška godiba je intoniTala jugoslovansko, zatem pa tudi turško himno. Medtem ko so navzoči staJi mirno, so mnogi filmski, televizijski in fotoreporterji tekmovali med seboj, kdo bo napravil več posnetkov predsednika Tita. Predsednik Tito je imel na sebi temnomodro admiralsko uniformo. Bil je dobre volje in nasmejan. Ko je godba odigrala jugoslovansko in turško državno himno, je predsednik Tito pregledal častno četo. Zatem se je rokoval s člani jugoslovanskega generalnega konzulata, z grškim generalnim konzulom v Istambulu Georgija-disem in s predstavniki turških verskih skupnosti. Predsednik Tito se je zatem napotil na železniško postajo, kjer je že stal poseben vlak, sestavljen iz samih belih vagonov. Vsa železniška postaja Hajdar paša je bila okrašena z jugoslovanskimi in turškimi zastavami ter palmovimi vejicami. Mnogi novinarji, ki so se zbrali pred vagonom, so prosili predsednika Tita za izjavo. Tovariš Tito je odprl okno in se z novi- »«««! Nehrujeva priporočila za Ženevo Nem Delhi, 12. aprila (Tanjug) i Zatem je govoril o vlogi Indije it u _ Predsednik indijske vlade Nehru v teh sporih ter dejal, da »se ta Pl, koliko je mir zago razprostira od Azorov preko Srednje tovljen«, in Indokino, «kjer Dl Evrope do Rusije, s svojimi tokovi ustavitev sovražnosti okrepila mir dovaja v naše kraje dalje hladen kon- A-n';;« unaVtalen zrak Aktivnost atlantskega t1 • Področja nizkega zračnega pritiska je Odgovor Moskvi pripravljajo - . --------------------------------- Pariz, 12. aprila (AFP) V fran- raturn n^oUkK0 P°oblaC,I° Tempe- epskem zunanjem ministrstvu bo 5 do 10 sto notranjosti od „„j„,____________________*„i. w 12 stopinj £ Vremenska napoved za torek, dne s’ko noto z dne 31. marca, po aprila: Lepo, vendar nekoliko naj bi ZSSR sodelovala v oblačno vreme. Se dalje hladno. Tem- severnoatlantskem paktu. Poratura bo ponoči tu ln tam malo Kaže, da tri zahodne velesile P°d ničlo, na Primorskem pa okoli pripravljajo skupen odgovor so-5 stopinj, čez dan od 12 do 15 sto- vjetski vladi, v katerem bodo za-PthJ, na Primorskem nad is stopinj, htevale, naj v celoti obrazloži be-Nevamost slane I sedilo svoje note. Phiejena samo na severni Atlantik ln Skandinavijo. V Jugoslaviji je bilo danes dopoldne v splošnem lepo ln Jasno vreme. le v sevemovzhodnem delu drža- drugih, ne bo pa zamudila nobene priložnosti, da ne bi posredovala tamkaj, kjer je upati na popuščanje napetosti«. Vhod ▼ Veliko narodno skupščino v Ankari sipa Broza-Tita na prijateljski obisk v Turčijo. Laburistični »Daily Herald« in konservativni »Daily Express« objavljata na prvih straneh agencijske vesti iz Carigrada, da je maršal Tito prispel v Turčijo. V poročilu svojega dopisnika iz Beograda poudarja »Daily Mail«, da je cilj obiska maršala Tita utrditi prijateljstvo, ki je bilo vzpostavljeno med Jugoslavijo, Turčijo in Grčijo februarja lani s podpisom balkanskega sporazuma. Atenski tisk o sprejemu v Carigradu i Atene, 12. aprila (Tanjug). — i Vsi atenski popoldnevniki in radijske postaje so objavili obširne agencijske vesti o slovesnem sprejemu maršala Tita ob prihodu v Carigrad. Časopisje prav tako objavlja program bivanja maršala Tita .v Ankari in Carigradu. ! Dopisnik časnika »Nea« po-j roča o toplem sprejemu, ki so ga l maršalu Titu priredili turški zunanji minister Koprtilii in drugi turški uradni predstavniki. Naj-obširnejše poročilo objavlja »Estia«, ki opisuje slovesen spre-i jem na carigrajski postaji Haj-I dar paša. SEJA ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA Sprejeta ie uredba o organizaciji n poslovanju Zveznega izvršnega fveta Sprejeti so bili tudi napotki za volitve delavskih svetov in upravnih odborov na železnici in PTT ter drugi predpisi Včeraj popoldne je bila pod predsedstvom tov. Edvarda Kardelja seja Zveznega izvršnega sveta. Na njej so sprejeli uredbo o organizaciji ln poslovanju Zveznega Izvršnega sveta. Po določbah ustavnega zakona bodo to uredbo predložili v odobritev Zvezni ljudski skupščini. Z Izvolitvijo nove Ljudske sk upščlne in uveljavljenjem ustavnega zakona v celoti se je Zvezni izvršni svet oprostil nekaterih nalog in poslov, ki jih je opravljal v imenu Ljudske skupščine. Zato je bilo treba vzpostaviti tu di ustrezno organizacijo ln določiti način dela. Včeraj sprejeta uredba je nastala iz prakse Zveznega izvršnega sveta v zadnjih nekaj mesecih. nih odborov, lahko pa tudi ukine ali združi obstoječe. V koordinacijskem odboru so podpredsednik in tajnik Zveznega nuje jih tajnik Sveta. Poverjenik dela po napotkih Zveznega izvršnega sveta. Uredba tudi natanko določa pravice in dolžnosti Zveznega izvršnega sveta nasproti zveznim organom uprave. Za strokovne in upravne posle ima Zvezni izvršni svet tale tajništva: tajništvo za zakonodajo in organizacijo, tajništvo za prosveto, tajništvo za socialno zavarovanje, tajništvo za ljudsko zdravje in socialno zaščito in tajništvo za pravosodne posle. Na včerajšnji seji Zveznega VOLILNI REZULTATI IZ BELGIJE VLADA ODSTOPILA Sestavili bodo koalicijsko vlado, v katero bo vstopila tudi Socialistična stranka Uredba predvsem natanko določa pristojnost in sestavo Sveta. Zvezni izvršni svet kot izvršni organ Zvezne ljudske skupščine, katerega pristojnost je določena z ustavnim zakonom, opravlja svoje posle na podlagi in v okviru tega zakona in drugih ukrepov Zvezne ljudske skupščine. Po določbah te uredbe ima Zvezni izvršni svet naslednje stalne od-! Naloga stalnih odborov je, da bore: koordinacijski odbor, od- \ proučujejo vprašanja iz pristoj- bor za notranjo. politiko, odbor nosti Sveta, in da jih s svojimi za gospodarstvo, odbor za pro- predlogi pripravljajo za seje Sve- sveto, odbor za socialno politiko to. da skrbe za uveljavljanje in ljudsko zdravje ter odbor za zveznih zakonov in drugih ukre- proračunska vprašanja. Svet lah- pov Zvezne ljudske skupščine in ko sprejme tudi sklep o ustano- da sklepajo o določenih poslih iz a^org^hizadiskTsnstavi ‘tem vitvi drugih stalnih ali občas- pristojnosti Sveta, za katere jih SV0J1 organizacijski sestavi, tem. | je le-ta pooblastil. Stalni komisiji Zveznega izvršnega sveta sta administrativna in komisija za pomilostitve. V posebnem, četrtem poglavju uredbe so natanko določene pravice in dolžnosti Zveznega izvrš- izvršnega sveta, predsedniki od-; sve|f so sprejeli tudi borov, člani svete, državni tajnik j "apo,tke za voU‘ve delavskih sveža narodno obrambo in zunanje prBV*n7, Mla-dost*? Vrnitev na stara imena spominja te ljudi na njihove »stare čase*, vezane na staro Jugoslavijo, vtem ko jih nova imena, znaki nove Jugoslavije, motijo. Lahko bi našteli še več podobnih pojavov, na katere zadevamo v mnogih društvih pod geslom: »Nočemo politike v našem društvu». Škoda da temu geslu nasedejo tudi nekateri člani ZK in drugi pošteni državljani. Očitno je, da gre tu za to, da bi iz društev izrinili našo politiko in sploh socialistične nazore, da bi pripravili tla za drugo, tujo, protisocialistično politiko. Ponekod pozabljajo, da bi se sovražniki socializma radi dokopali do zakonitih oblik delovanja. Svojih organizacij ne morejo imeti, ker so prepovedane, in ker bi tudi uspevati ne mogle. Tudi v naše politične organizacije se ne morejo vrniti. Zato so njihooti glavna tarča družbene organizacije kot oblika zakonitega delovanja. Ali bodo dosegli kaj uspehov, je odvisno predvsem od budnosti teh sil v društvih. Ali bodo te sile povezane, aktivne, in politično budne, je mnogo odvisno od aktivov ZK, ki bi jih bilo treba po statutu ZK v njih ustano viti. Ti pojavi so lahko nastajali za to, ker smo obliko aktivov Z K v družbenih organizacijah kaj malo uporabljali. Neznatno število organizacij uporablja aktive za usmerjanje dela v družbenih organizaci jah. Kriva je tudi dosedanja zelo neznatna skrb mastnih in okrajnih komitejev ZK za razvoj in delovanje družbenih organizacij. Omenjeni negativni pojavi očitno kažejo, v čem je vsebina dela aktivov Z K. Vsebina pa ni izčrpana samo steni. Vse vzgojno delovanje teh organizacij je treba jasno in določno usmerjati u 'uhu naše socialistične stvarnosti. Če bomo ubirali to pot, bo manj tavanja v iskanju vsebine dela za politično delovanje članov ZK. Zato je tudi četrti plenum CK ZKJ med drugim opozoril na to, da je potrebno odločnejše politično delovanje organizacij in članov ZK v družbenih organizacijah. Oblika tega delovanja pa je ustanavljanji in oživljanje aktivov ZK. Mika Spiljak Premajhna odgovornost pri podpisovanju izjav Mnogi znajo izkoristiti lahkomiselnost nekaterih ljudi, da jim podpišejo izjave o invalidnosti, čeprav o njih prav malo vedo Pri ponovnem pregledovanju, kdo je in kdo ni upravičen prejemati invalidnino, so doslej odkrili že precej napak. Mnogi primeri nam pričajo, da je nekatere zapeljalo prijateljstvo, druge zaupanje v poštenost sočloveka in spet druge kakšno manj plemenito čustvo, ko so pogrešili na enak način. Podpisali so izjavo, majhen košček papirja, z nekaj skopimi stavki, in s tem potrdili upravičenost do invalidnine temu ali onemu, čeprav niso bili navzoči, ko je bil tisti ranjen. Dostikrat pa se celo izkaže, da ga poprej, pred podpisom izjave, sploh niso poznali, niti vedeli, kako je bilo z njim med vojno. Tako neodgovorno podpisovanje izjav je povzročilo veliko moralno in materialno škodo. Med invalide so se prištevali ljudje, ki niso imeli nikakih zaslug v NOB, pridobili pa so na tak način tudi vse materialne pravice zaslužnih invalidov. To potrjuje precej primerov. Maksu Punčuhu iz Ljubljane sta podpisali priči K. A. in D., da je bU ranjen v partizanih ter so ga zaradi nepokretnosti zajeli Nemci. Več let se je zato prišteval med invalide, prejemal mesečno invalidnino, sedaj pa je ponoven pregled dokazal, da sploh ni bil borec NOB niti ne aktivist. Obe priči sta priznali, da Punčuha prej nista poznali, temveč sta mu podpisali izjavo, ko je pripovedoval o svojih »partizanskih doživljajih« nekaj let po vojni. Ko obravnava Invalidska uprava primer T. J., se sprašuje, komu naj verjame: občinskemu odboru Zveze borcev s področja, kjer je ta med vojno živel* ali izjavi partizana od 1942. leta. Izjave so namreč zelo različne. Organizacija ZB sporoča, da je omenjeni med vojno prekupčeval s konji, ki jih je tihotapil preko Kolpe s Hrvatske v Slovenijo, zaradi česaT se je prehladil v nogo, ki so mu jo kasneje odrezali. Dodaja že, da je bil starejši brat oficir pri beli gardi, oče pa je izdajal partizane. Priča pa izjavlja, da je T. J. hodil na Hr-vatsko kot obveščevalec, pri čemer naj bi ga bili ranili ustaši. Zelo dvomljivo je tudi, kako je z invalidnostjo nekega bivšega policaja iz Ljubljane, ki je utemeljil zahtevo po invalidnini z izjavo neke priče, ki pojasnjuje, kako je med vojno pomagal pri prenašanju raznega materiala in tudi drugače Osvobodilni fronti. Kljub ponovnim zahtevam pa se priča dosledno izogiba, da bi navedla podatke glede lastnega delovanja med vojno, povezave itd. Dotični policaj je bil ranjen pri bombardiranju Borovnice, ko je z vlakom spremljal delavce, ki so šli popravljat progo, na osnovi Izjave priče, o kateri je zelo Človek običajno dobro premisli, preden podpiše nekomu n. pr. menico. Videti pa je, da se dosti ljudi ni branilo dati svojega imena na dokaj tehtnejši in odgovornejši dokument, kakršen je izjava o upravičenosti invalidnine. Tako so ravnali celo bivši partizani in v vsakem oziru pošteni ljudje, ki so preveč verjeli besedam tega ali onega, dostikrat pa je bila taka Izjava tudi plod direktnega dogovora zaradi takih ali drugačnih računov. Takšna SEJA ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA (Nadaljevanje s 1. strani) več tudi po predmetu In načinu poslovanja. Zaradi takšnega posebnega značaja bodo volitve v železniških transportnih podjetjih ter podjetjih poštnega, brzojavnega In telefonskega omrežja ter njihovih enotah pod nadzorstvom državnih organov. In tudi pri vodilnih opravilih bodo sodelovali državni organi. Naslednji trije danes sprejeti predpisi se nanašajo na socialno zavarovanje, in sicer na plačevanje prispevka za zavarovanje advokatskih pripravnikov, zavarovancev, zaposlenih pri privatnih delodajalcih In uslužbencih državnega tajništva za zunanje zadeve, ki opravljajo službo v tujini. Po sklepu Zveznega izvršnega sveta se plačuje za socialno za- širokogrudnost in tako postopanje pa seveda b nobenem pogledu ni opravičljivo In prav je, da stvari1 varovanje advokatskih priprav-dvomljivo, če je sploh upravičena sedaj popravimo, da se ne bo nikov pavšalni prispevek 2000 din dajati kakršnekoli izjave, pa mu | nihče po krivici okoriščal z ime- i mesečno, če njihova dogovorjena nom in privilegiji resničnih in- plača ne presega 8000 din. Za validov. M. N. je bila doslej priznavana invalidnost. vsakih začetnih 500 din plače nad Zakaj podražitev mesa in živine? Kaj pravi odsek za živilsko stroko pri republiški trgovinski zbornici nudila tudi višje odkupne cene. Tako je bilo v Sloveniji samo v enem mesecu odkupljenih za izvoz okrog 800 glav goveje živine, kar je naglo pognalo ceno navzgor. Podobno je bilo tudi v drugih republikah. Ce bi se odkup teh 800 glav Med potrošniki se še vedno ni republik lahko nudila višje cene poleglo negodovanje zaradi ne- ir. pokupila vso razpoložljivo ži-davne občutne podražitve mesa. vino. Sicer pa je dogovarjanje O vzrokih te podražitve so včeraj najnižjih odkupnih cen postalo razpravljali tudi na plenumu od- nemogoče, odkar uredba v trgo-seka za živilsko stroko pri Trgo- vanju prepoveduje vsako dogo-vinski zbornici za LRS. varjanje cen med podjetji. Cena Razprava se je vrtela pred- goveji živini se je v Sloveniji v vsem okrog vprašanja odkupnih kratkem času povzpela na 110 do živine raztegnil na več mesecev, cen za živino. V začetku februarja 120 din za blago dobre kakovosti.! trg to jahko prenesei brez mo- t£doe drž^lfnasSirna j višjih V ENEM MESECU JE BILO ' rebltnega zvišanja odkupnih cen. cerr°it)oap5 xAsiiovv0EzNI8J»; ”cene v prve vrste do 95 din, za živino j ZA IZVOZ 800 GLAV GOVEJE druge vrste do 85 din, za živino j ŽIVINE tretje vrste do 70 din, za teleta do 1 Kakor vse kaže, samo spro-115 din in za prašiče do 130 din. stltev glede oblikovanja cen še Toda že v začetku marca je bilo ne bi povzročila višjih odkupnih zabeležiti več primerov kršitve cen, če ne bi nastopilo hkrati ne-tega dogovora. Te kršitve so se pričakovano veliko povpraševanje vedno bolj množile, pozneje pa po živini za izvoz, in to prav v je dogovor postal praktično brez- času, ko je ponudba na trgu predmeten, zlasti potem, ko so na majhna. Po novih deviznih pred-Hrvatskem opustili sistem dogo- piših so lahko izvozna podjetja, varjanja odkupnih cen in prepu- ki so imela še zaključke z ino-stili oblikovanje teh cen prosti zemskimi kupci iz prejšnjega Igri ponudbe In povpraševanja, leta, izvršila te posle po starih Taki dogovori pa se ne morejo pogojih do konca marca. Zato so dalje izvajati, če veljajo samo na pohitela z nakupovanjem živine enem področju, saj bi v nasprot- za izvoz. Ker so bili stari izvozni nem primeru podjetja iz sosednjih koeficienti zelo ugodni, so lahko Ce so to našnižje pensionsh e cene, ho v letoviščih malo domačih gostov Nekatera gostinska podjetja skušujo znižati cene s poslabšanjem hrane, kar jim pa seveda ne bo koristilo Zveza sindikatov Jugoslavije Ima 13 počitniških domov v najlepših krajih države, na morski obali In v gorah. V teh domovih, ki so pravzaprav predvojni razkošni hoteli, Je tradicija, da imajo vselej najnižje cene za dnevno preskrbo in najboljšo hrano. V centralnem svetu Zveze sindikatov smo se zanimali, ali so žo napravili kalkulacije za dnevne preskrbe za letošnjo sezono spričo novega položaja po odpravi regresa. V Opatiji Je bila te dni konferenca upravnikov sindikalnih počitniških domov, kjer Je bila na dnevnem redu določili cene. Cene so naslednje: samo ena točka: vprašanje cen. Pro- Menijo, da so plače v teh kalkula-učevall so kalkulacije slehernega po- cijah previsoke, toda v zvezi s tem čitnlškega doma posebej in na koncu se vprašujejo, ali ne bi bilo morda škodljivo znlzati jih s tem, da bi skrčili število osebja, saj bi se v tem primeru poslabšala postrežba gostov. Vsekakor bodo kolektivi sindikalnih počitniških domov in drugili gostinskih podjetij prisiljeni, podrobno proučiti možnost znižanja plač. Dosedanje razprave med gostinskimi kolektivi pa so bile naperjene predvsem v to, da bi dosegli olajšave pri vplačevanju amortizacije. Na sestanku v Opatiji so največ govorili o tem, prav tako pa tudi na sejah Turistične zveze. Turlstično-gostlnska podjetja, katerih sezona traja približno 6 mesecev (ostali čas so zaprta) plačujejo amortizacijo za vseh 12 mesecev v letu. Za dnevno oskrbo (500 din) znaša znesek te družbene obveznosti pri- Počit, domovi predsez. sez. din din Gozd Martuljk, »France Rozman« 500—580 550—650 Bohinj, »Jezero« 520—600 560—660 Arandjelovac, »Sumadlja« 460—500 480—540 Ohrid, »Orce* Nikolov« 385—615 565 Ulcinj, »Ivan Milutinovič« 510—610 660—700 Dubrovnik, »Marijin dvor« 480—550 500—580 Oreblč, »Bellevue« 520—600 590—670 KaštelStarl, »Ivan Lučič Lavčevič« 430—500 450—540 Biograd na moru, »Jadran« 430—490 470—530 Rab, »Praha« 400 480 Opatija, »Otokar Kerčevani« 450—550 460—580 j »Boris Kidrič 430—530 460—570 Rovinj, »Crveni otok« 450—495 500—550 j sindlkatov zagovarja gledišče, da bi obratu. V tem primeru bi se lahko Centralni svet Zveze sindikatov prav tako sodi da bi bile lahko cene Otvoritev oddelka za protetiko Zavoda za rehabilitacijo invalidov Ljubljana, 12. aprila Danes popoldne so v Ljubljani svečano otvorili oddelek za protetiko Zavoda za rehabilitacijo invalidov. Ze pred nekaj meseci je Izvršni svet LRS s posebno uredbo ustanovil Zavod za rehabilitacijo invalidov, ki bo opravljal In povezoval vse delo pri usposabljanju invalidov ter jih usmerjal v ustrezne poklice. Zavod bo v celoti začel delovati čez dve leti, ko bodo zgradili stavbe ob Linhartovi cesti. Najnujnejša potreba pa je na- ' ri 'n r o t e t lk o ki G r ^ ^h t>do > 'meH dnevni obroki'kakih Tooo kalorij-; Kato, da se je dnevni količina kalorij .adelek za protetlKO, Kjer Do-cto j tega nc odstopamo. Nočemo znl- i ""»nnlSala na 3 do 4 tisoč. privajali invalide za nošenje pro- Sati cen na škodo kakovosti hrane.; Tako seveda ni moč urejati se- tez in drugih ortopedskih pripo- Kalkulacija pa Je: hrana 220 din, pla- rt ,n lih problemov v gostinstvu. Na- mnčkov Z današniim dnem bo *e uslužbencev 150, režija 100, stopnja «r.rntnn. gostinska pniitotla bodo ostn- mocKOV. z. aanasnnm onem DO amortlzaclJe 100 ln obresti na osnovna nr^m, p.-, četudi bi ilm uspelo začel Z delom novi oddelek, ka- ter obratna sredstva 15 din, skupno s slabšo hrano znižati cene. mor so že sprejeli prve invalide 585 din.« poskočile in se je trg šele umiril, ko je prenehal odkup za izvoz. Danes kaže spet rahlo popuščanje in je ponekod padla cena že za kakih 5 din pri kilogramu. Seveda pa je laže cene dvigniti, kakor pa doseči zopetno nazadovanje na prejšnje stanje. Do ponovnega znižanja cen bo verjetno prišlo prej ali slej, kajti novi izvozni kontingenti niso nič kaj ugodni za izvoz, živine. Določeni so tako, da se olajša predvsem Izvoz mesa in mesnih izdelkov. Z izvozom mesa pa lahko dosežemo enak izkupiček v devizah s precej manjšo obremenitvijo živinskega trga. Na takem izvozu je zainteresirana tudi naša usnjar ska industrija, kajti če izvažamo le meso in mesne izdelke, ostanejo nujno potrebne kože doma. Potem tudi ne bo takšnega lova za kožami, ki je od lanskega leta dvignil ceno govejih surovih kož od 115 na 120 in 160 din za kilogram. Razen tega je že čas, da se pravilno uredi odkup surovih kož kajti ne gre, da bi se vsakdo lahko ukvarjal s tem odkupom, odkupovanje pa bi bilo treba tudi bolje nadzirati. Seveda pa je še drugo vprašanje, o katerem so na seji odseka manj razpravljali. To je vprašanje, ali je upravičena sedanja velika razlika med odkupno ceno živine in prodajno ceno mesa Naša podjetja bi verjetno lahko tudi pri sedanjih odkupnih cenah prodajala meso ceneje, če bi znižala svoje stroške, kajti ni dvo ma, da imajo ta podjetja še neizkoriščene rezerve v svojih kalkulacijah, kar potrjuje že dej-tvo, da lahko prodajajo nekatera Sezona v teh počitniških domovih se začne 15. Junija in konča 15. sept. Čeprav Je poslovanje teh počltnl- dnevne oskrbe v manjših hotelih z ških domov po ukinitvi regresa otež- manjšimi režijskimi stroški ln z kočeno, nastane vprašanje: ali niso te cene visoke? Upravnik sindikalnega počitniške- manjšo udobnostjo znatno nižje od cen v sindikalnih počitniških dorno- ______ _____________ r vlh. kar se sicer sedaj ne dogaja. V ga doma v Arandjelovcu Sveta Krstič, našem turističnem gostinstvu se že ki smo ga srečali v Centralnem svetu, kaže težnja, da bi eeno znižali na nam Je dejal tole: škodo hrane. Jedilni listi, ki jih po- »Centralni svet nam je predvsem ] šlllalo nekatera turistična gostinska postavil kot temeljni pogoj, naj bl!"odietla »Pntnlkii« In »Turistu«, pri DEVIZNI TEČAJ DNE 12. APRILA Valute Ljubljana ■ 1 ameriški dolar 830.— 100 nemških mark 17.223.38 100 švicarskih frankov 100 italijanskih lir 120.21 100 holandskih forintov ICO švedskih kron 1 egiptovski funt 1 obr. dolar Avstrija 800.— 1 obr. dolar Finska 610.— 1 obr. dolar Grčija 1 obr. dolar Turčija 610.— 1 obr. dolar Brazilija 1 obr. dolar Paragvaj Zuifreb Sred drž. Ažio v •/• 830.— 830.52 176.84 17.300.— 17.268.73 141.76 17.000.— 147.79 119.— 119.38 148.70 20.000.— 153.33 16.304.69 181.16 1.800.— 1.800,— 108.95 800.— 799.25 166.42 610.94 103.64 710.— 706.69 135.56 609.— 608.97 102.99 618.43 106.14 580.— 93.33 Huda prometna nesreča pri Zvorniku je zahtevala 8 človeških žrtev Zvornik, 12. aprila Včeraj v opoldanskih urah se je pripetila kakih 23 km od 147 79' Liuboviie na cestt Proti Zvorniku huda prometna nesreča, pri ka- na, ostalih 10 potnikov in šofer pa je dobilo manjše poškodbe. Potniki so bili večidel kmetje Iz Kamion je peljal iz Ljubovije v Ložnico kakih 10 ton suhih sliv. Med potjo je šofer sprejel 20 pot 8000 din se poveča socialni prispevek za 125 din. S tem so krite vse pravice socialnega zavarovanja, razen pravice do otroške doklade. Z drugim odlokom se prispevek za socialno zavarovanje pri privatnih delodajalcih zaposlenih zavarovancev vskladi z zneski obračunskih plač oziroma s plačami, predvidenimi s kolektivno pogodbo, če so le-te večje. Po tem odloku znašajo minimalne osnove za obračunanje prispevka 12.000 din mesečno (ali 58 din na delovno uro), 8800 din (ali 43 din na delovno uro), 7000 din (ali 34 din na delovno uro) in 6000 din (ali 29 din na delovno uro). Vse postavke so določene po kvalifikaciji in strokovni izobrazbi, delodajalec pa plača prispevek 45 odstotkov. Če je v kolektivni pogodbi predvidena plača v znesku, večjem od minimalnih osnov, se bo prispevek obračunaval In plačeval po teh večjih zneskih, predvidenih v kolektivni pogodbi. V skladu z ostalimi predpisi o zavarovanju nepolno zaposlenih ie predvideno, da tudi privatni delodajalci plačujejo prispevek od vseh izplačanih plač ne glede na delovni čas in višino plač. Odlok določa, da se po minimalnih postavkah obračuna prispevek tudi v primerih, ko delavci niso polno zaposleni ali pa ko so zaposleni manj kakor 4 ure dnevno. Za zavarovance, zaposlene manj kakor 4 ure dnevno, ali takšne, ki imajo plačo pod 3000 dinarjev, bo delodajalec plačeval prispevek za socialno zavarovanje od skupnega zneska plač, izplačanih takim zavarovancem, tudi po stopnji 45 °/o. Vsi delavci ln nameščenci, zaposleni pri privatnih delodajal-. cih, razen tistih, ki niso zaposleni niti 4 ure dnevno in ki nimajo niti minimalne plače 3000 din, imajo na podlagi socialnega zavarovanja pravico do zdravstvene zaščite, gmotne preskrbe za primer bolezni, nosečnosti in poroda, do vseh dajatev za primer nesreče pri delu, kakor tudi pravico do pogrebnine. Zvezni izvršni svet je izdal posebno odločbo o organiziranju jugoslovanske loterije kot ustanove s samostojnim finansiranjem. Po tej odločbi upravlja jugoslovansko loterijo osemčlanski upravni odbor. Po enega člana imenujejo naslednje družbene organizacije: Zveza borcev NOV, Zveza vojaških vojnih invalidov Jugoslavije, Združenje slepih Jugoslavije, Zveza gluhih in nemili Jugoslavije ter jugoslovanski Rdeči križ. Kolektiv jugoslovanske loterije določi dva elana iz svojih vrst. Jugoslovanska loterija vplača od ostvarjenega presežku dohodkov 10% v zvezni proračun, ostanek pa razporeju družbenim organizacijam, ki sodelujejo v upravnem odboru. Odstotek udeležbe posameznih organizacij se določi za vsako leto v določbah splošnega dela zveznega proračuna. Zvezni izvršni svet je na včerajšnji seji sprejel tudi osnutek deklaracije o zaščiti kulturnih dobrin za primer oboroženega spopadu. To deklaracijo so na pobudo UNESCO nekatere države že sprejele. Deklaracijo bo ratificirala Zvezna ljudska skupščina. Spričo elementarnih nezgod v Avstriji in škode, ki jo je utrpelo avstrijsko gospodarstvo, je podjetja meso ceneje, čeprav ku- I Zvezni izvršni svet na predlog pujejo živino po enakih pogojih, j državnega tajništva za zunanje in da so cene mesa v Ljubljani j zadeve sklenil -odobriti pomoč precej višje kakor n. pr. v Kranju i prizadetemu prebivalstvu Avali na Jesenicah. strije. Na^olc5 Narodne banke M Potnišniki bodo dobivali kredite v mejah svojih kreditnih sposobnosti, največ pa tretjino povprečnega mesečnega zaslužka ali plače Beograd, 12. aprila (Tanjug) tralno kurjavo, pa bodo dobivali kredite prek hišnih svetov proti potrdilu, oziroma odobritvi stanovanjskih skupnosti. Potrošniki bodo dobivali kredite v mejah svojih kreditnih sposobnosti, največ pa tretjino povprečnega me- V zvezi z odlokom o pogojih za potrošniški kredit za nakup rjavega premoga in lignita v letošnjem letu Je poslala Narodna banka svojim podružnicam napotke o načinu odobra- vania teEa kredita delavcem ln usluž- . , sečnega zaslužka ali plače, oziroma bencem stalno zBposlonim v državnih t i_i ^ 4 , x<>t) kreditnih podjetjih in ustanovah ter družbenim organizacijam ln ustanovam s samostojnim finansiranjem. pokojnine ali invalidnine. Odplačati jih bodo morali v desetih enakih me-sečenlh obrokih, obresti pa bodo zna-Sale 6”/• letno in obračunale se bodo Kredite bodo podružnice Narodne na koncu vsakega koledarskega pol-banke odobravale do vštetega 31. av- letja za nazaj oziroma ob odplačilu gusta, ln sicer samo za nakup rjavega dolga. Napotki tudi določajo, kako premoga ln lignita, ne pa tudi za drva bodo delavci, uslužbenci, upokojenci kakor doslej Ta rok Je določen zato, in invalidi dobivali kredit. Ustanove ker Je v poletnih mesecih promet In podjetia bodo za svoje uslužbence manj obremenjen kakot v jesenskih, posamez dobivale potrebne obrazce, Kredite za nakup premoga bodo odo- upokojencem bodo zavodi za socialno bravale Narodne banke FLRJ in kra- zavarovanje obroke odtegovali, lnva-jevne hranilnice uslužbencem ln de- Udom pa bodo banke, pn katerih bo-lavcem prek njihovih ustanov ln pod- rlo dobili fcredlt, vpisale v Invalidske JctlJ, upokojencem ln Invalidom, ki knltžlce ntegovo višino Rarirane če-nlso posamez vkllučenl gospodarstvo ke bodo lahko imetnik; uporabili sb- lljonov din. Tečaji so ostali'v glavnem nespremenjeni. Neproda- ga ne smel storiti. Na cesti je nih je ostalo 1136 angl. funtov, 4000 turških dolarjev in 5000 av- dohitel kmečki voz in se mu ho- 1 strijskih dolarjev, ker za stare zaključke po njih ni bilo po- tel izogniti, pri čemer pa se je P* Posamez, delavci, uslužbenci ln mo za nakup rjavega premoga, ne pa vpraševanja. 1 prevrnil in zavalil po nasipu. * Invalidi, ki Imajo stanovanja s cen- tudi drv ali črnega premoga. LJUDSKA PRAVICA-BORBA 3 RAZGOVORI EDEN-DULLES V LONDONU Sl I! npr za ženevsko konferenco Ameriški in britanski zunanji minister sta se razen o daljnovzhodnih razgovarjala se tudi o drugih vprašanjih — London je zoper prenagljeno diplomatsko akcijo v Indokini — Mnenje pariških časnikov London, 12. aprila. (Reuter — AFP) Dulles in Eden sta na dopoldanskem sestanku obravnavala vprašanje Srednjega vzhoda. I prašanja Indokine pa sla se samo dotaknila, čeprav je to poglavitni razlog Dullesovega prihoda v Evropo. Y diplomatskih krogih izjavljajo, da sta ministra proučila taktiko, ki jo bodo uveljavili, ko bo Varnostni svet obravnaval izraelsko-jordanske obmejne incidente. Pričakovati je, da se bosta Dulles in Eden sestala tudi jutri dopoldne in pročila druga mednarodna vprašanja. London, 12. aprila. (Reuter) — | Ameriški zunanji minister Dul los, ki je včeraj prispel v London, se je daines sestal s svojimi svetovalci v ameriškem veleposlaništvu, preden se je začel razgovarjati z britanskim zunanjim ministrom Edenom. Zvečer bo predsednik Churchill priredii'1 slovesno večerjo. Dulles im Eden sta imela že sinoči neuradni razgovor o Dulle-sovem predlogu glede ustanovitve »Združene protikomunistične from-te v Jugovzhodni Aziji«. Dulles bo prispel jutri popoldne v Pariz. Tam se bodo v sredo sestali britanski, ameriški j,n francoski izvedenci, ki obravnavajo vprašanje Indokine v zvezi z ženevsko konferenoo. Zunanja ministra Velike Britanije in ZDA Eden in Dulles sta davi v spremstvu svojih svetovalcev začela razgovore v Foreign Offieeu. Uradni cilj razgovorov Eden—Dulles je pripraviti »združeno fronto* zahodnih velesil na ženevski konferenci. Zastopnik zunanjega ministrstva je izjavil, da se bosta oba državnika razgovarjala tudi o drugih problemih in ne le o Daljnem vzhodu. V londonskih diplomatskih krogih pripominjajo, da se Velika Britanija iin ZDA strinjajo, da je treba preprečiti, da bi vsa Jugovzhodna Azija prišla pod »komunistično oblast«. Toda nesoglasja med obema državama se poja-,vijo takoj, ko gre za izbiro najboljših metod, da bi to dosegli. Britanski krogi sodijo, da vojaški položaj v Indokini, kakor &oli je že resen, ni tako kritičen, da bi opravičil prenagljeno diplomatsko akoijo. Velika Britanija meni, da bi se bilo treba izogniti .temu, da ne bi zahodne velesile s svojim negib&nim stališčem zmanjšale možnosti, da bi se v Ženevi preko pogajanj sporazumeli. Britanski krogi tudi sodijo, da ni treba dovoliti, da bi javno mnenje, zlasti v Aziji, mislilo, da zahodne velesile pripravljajo neposredno intervencijo v Indokini. Ti krogi tudi sodijo, da bi moral; vsako morebitno akcijo sprožiti v skladu z obstojem in funkcijami OZN, oziroma da bi morali obe državi upoštevati mnenje Francije, ki je na tem najbolj zainteresirana. Daviišnji pariški časniki posvečajo znatno pozornost obisku ameriškega zunanjega ministra Dullesa v Londonu iin Parizu. V zvezi s tem »Figaro« poudarja, da kažejo britanski krogi opreznost Laburisti napadajo Dullesa London, 12. aprila (Tanjug). Prihod zunanjega ministra ZDA v London je vzbudil britanske laburiste, da so začeli napadati ameriško politiko. Brrtaiski dnevnik z največjo naklado »Daily Mirro«, ke pogosto izraža naziranie laburistične stranke, je danes objavil »Odprto pismo nekemu pomembnemu gostu«, v katerem očita zunanjemu ministru ZDA, da v vprašanjih. ' ’, l'' 'V ■,/ 'V ' i \ ipf- * * i | I M|§| 1 \ *■ ■ : ; iin da v Parizu prav tako »posebno žele, da ne bi kompromitirali rezultatov azijske konference s kako grozečo izjavo«. Podobno sodi tudi »Aurore«, ki piše, da bodo predstavniki Francije na sestanku z Dullesom temu dejali da je treba na ženevsko konferenco iti z upanjem, da bo v Azaji vzpostavljen mir. Če se to ne bo posrečilo, pripominja časnik, potem krivde ni treba pripisati svobodnemu svetu. »Combat« meni, da je Dulle-sovo potovanje dejansko in forma-tivne narave in da ne gre za misijo, na kateri bi bilo treba izdati kakršne koli sklepe. PISMO IZ RANGUNA OPERACIJA »BAJINAUNG« PROTI KUOMINTANGOVCEM Uspehe burmanskih čet v boju proti kuomintanški agresiji so pozdravili vsi, ki jim je pri srcu mir v tem delu sveta (Od posebnega dopisnika »Borbe«) i objavil nekaj podatkov, ki še z Dulles in Eden Rangun, konec marca. Ofenziva burmanskih čet proti Čang-kajškovim "etam v severni Burmi, ki se je začela 2. marca (operacija »Baj nan ung«), se nadaljuje uspešno. V nj-j so dosegli že odločilne uspehe: zavzeli so glavna kuomintamška oporišča Mongton, Van Mekin, Mong Hang in sedež glavnega štaba kuomin-tanšikih čet v Burmi Mongshat. S padcem Mongshata so kuomintan-govci izgubili letališče, preko katerega so se s Formoze preskrbovali z ameriškim orožjem in strelivom. Zdaj so kuomintanške čete ostale brez glavnih oporišč, prerezali so jim tudi najvažnejše prometne zveze, po katerih so bili povezani s Siamom. Ostali so jim samo trije izhodi: vdaitj se, umakniti se v Siam in naprej na For-mozo, ali pa biti povsem uničeni v bojih s četami burmanske vojske. Uspehe burmanskih čet v boju protj kuomintanški agresiji so pozdravili vsi, ki jim je pri srcu mdr v tem delu sveta. Tem bolj čudna je reakcija nekaterih krogov na to ofenzivo. Tako je n. pr. armerdški predstavnik v tričlan-skem odboru za evakuacijo v Bangkoku izjavil, da bombardiranje kuomintanških čet »ni fair« Burmanski tisk je na to izjavo živahno reagiral: »Ali so bili fair,« j so vprašali burmanski časniki, »vdor kuomimtangovcev v Burmo, njihova razbojniStva in ropanje, ameriške dobave orožja, zavlačevanje in sabotiranje njihovega „_______ umika iz Burme?« Tudi s Formoze konzul v Ženevi dr. Gerhnrdt je bilo slišati glasove protesta Feine. Pričakujejo, da bo prišlo proti ofenzivi vladnih čet. S For-v Ženevo tudi nekaj visokih moze so se celo pritoževali pri funkcionarjev zahodnonemškega Organizaciji združenih narodov. Burmanski ene strani osvetljujejo zaioteresi ranost nekaterih krogov na tem, da bi kuomiutangovske čele ostale v Burmi. Gre za »gospodarsko« dejavnost kuomintangovskih čet. kuomintanških čet v Burmi je v enem letu »zaslužil« kakiih 650 milijonov din. Vtem ko se operacije vladnih čet proti čangkajškovcem nada- Wint@rton se |e vrnil iz Londona Trst, 12. aprila (Tanjug). Poveljnik angloameriške vojaške uprave general Winterton se je danes po daljšem bivanju v Londonu vrnil v Trst, kamor je odpotoval 29. maja. Tedaj je njegovo poveljstvo objavilo, da je odšel na redno posvetovanje z britanskim ministrom za vojsko. Zahodnonemški opazovalec za 2enevo Bonn, 12. aprila (Tanjug). — Zahodnonemška vlada je določila, da bo njen opazovalec na ženevski konferenci generalni zunanjega ministrstva. tisk je zadnje dni PRIZADEVANJA ZAHO DNONEMSKE VLADE Podkancler Bliicher odpotoval v London Bonn zanika, da bi bilo to potovanje v zvezi z razgovori Dulles—Eden (Od stalnega dopisnika »Borbe«) političnih krogih imajo ta de- Bonn, 12. aprila. Danes je od- nianti za tehten dokaz, da bo potoval v London zahodnonemški Bliicher v Londonu obrazložil podkancler Bliicher. Predstavnik tudi stališče bonnske vlade o bonnske vlade je izjavil, da je stvareh, o katerih Dulles raz-Bliicherjev obisk zasebnega zna- pravlja v Londonu in Parizu. čaja in da ni v nobeni zvezi z Bonnski vladni krogi namreč ____________________________________ r„ razgovorom jned Dullesom in an- zaskrbljeno gledajo na nesoglas- litike, da bi rešili najvažnejša Bonn je v tem primeru neposredno zainteresiran, da bi bili trije zahodni ministri enotni v Ženevi nasproti SZ in da bi ta enotnost temeljila na tako imenovani politiki trdne roke proti SZ. Možnosti uradne nemške po- gleškimi državniki. V bonnskih diplomatskih in Japonska bo ostala nevtralna Tokio, 12. aprila (AFP). Predsednik japonske vlade Jošida je danes potrdil, da namerava Japonska ostati nevtralna v indo-lcitajskem sporu. Govoreč v odboru za zun. zadeve nar. skupščine, je Jošida dejal, da Japonska ne more sprejeti morebitnega predloga za skupno akcijo v Indokini in se tudi ne more pridružiti gibanju, ki bi jo zavezalo, da daje vojaške kontingente. ■ Jošida je dejal, da mora Japonska urediti odnose s svojimi sosedi, zlasti s Sovjetsko zvezo. šišakli bo ostal v Evropi Kairo, 12. aprila (AFP). Nekdanji predsednik Sirije general šišakli je izjavil, da zapušča Vzhod in da se bo nastanil nekje v Evropi, šišakli je danes odpotoval z letalom iz Kaira v Že- nevo. OKROG D I E N BIE N FUJA Kratki ogorčeni boji Ho Ši Minhove enote skušajo uničiti glavne francoske prometne zveze Hanoj, 12. apr. (AFP — AP) Včeraj so se bili boji okrog severovzhodnega dela francoskega oporišča Dien Bien Fu. Boj.j so bili kratki, toda izredno ogorčeni. — Francosko-Bao Dajeve patrulje f>o srdito obstreljevale Ho Ši Minhove enote, ki so ponoči nadaljevale kopanje strelskih jarkov vzdolž francoskega obrambnega pasu. S tem so hoteli Ho Ši Minhovi vojaki zmanjšati razdaljo do francoskih bojnih črt in tako tudi svoje izgube pri novih napadih. Ho Ši Minhove enote skušajo razen tega uničiti glavne francoske promet,'.e zveze proti ustju Rdeče reke, zlasti na področju Hanoj—Hajfong. , Okrog 2000 Ho ši Minhovih vo- iakov je napadlo franeosko-Bao Jajev bataljon v mestu Fiili, 50 kilometrov južno od Hanoja, — Uradno poročilo pravi, da je nasprotnik ob tej priliki izgubil 250 vojakov, medtem ko so enote Francoiske unije »imele znatne izgube«. Francosko povejstvo sodi, da zdaj v ustju Rdeče reke operira okrog 17.000 pripadnikov Ho Ši Minhovih enot. Mobilizacija v Vietnamu Sajgon, 12. aprila. (AFP) Nova vietnamska vojna vlada je sklenila izvesti splošno mobilizacijo petih letnikov. Ta odlok se nana. ša na moške, rojene med 1. januarjem 1929 in 31. decembrom 1933. Izvedli ga bodo do 15. maja letos. Hkrati so prepovedali državljanom, starih od 18 do 48 let, zapustiti deželo. Vojaška sodišča bodo sodila ubežnikom in tistim, kj se ne bodo odzvali mobilizaciji. ja med zahodnimi zavezniki, ki so se dokaj odkrito pokazala v zvezi z Dullesovim predlogom o skupnem nastopu v Aziji. Sodijo, da vladi v Parizu in Londonu, čeprav si želita poraza upornikov v Indokini, nista pri-ravljeni privoliti v zaostritev, Ta dejavnost bi bila'res široka!, Uujejo, je vlada podaljšala rok Na zasedenem burmanskem ozem- j premirja na posameznih področjih 1 ju so organizirali sistematično l do 31. marca, da bi omogočila ropanje. Ti kraji pa so zelo bo-1 evakuacijo tistim četam, ki se res gati. Iz njih so kuomintangovci | žele umaknitti. Če tega ne bodo odvažali riž, dragocen les in raz- j storile, jih čaka zaslužena usodla. ne dragocene rude kakor so volf-: čete burmanske vlade bodo obra-ram. kositer itd. Vse to so izva- ČUina,ie z nj.iinj. p. Veljkovič zali preko hiama in prodajali. Organizirali so tudi tihotapstvo opija i,n prodajo orožja, ki so ga dobivali od Anierikancev in ga proda jali raznim uporniškim (med njimi tudi kominformovskim) četam v Burmi. Na teh kupčijah so bili gmotno neposredno zainteresirani posamezni visoki funkoio narji siamske vlade in ameriškega veleposlaništva v Bangkoku. V Bangkoku in Hongkongu so usta - Nova libijska vlada Bengasi, 12. aprila (Reuter). Mustafa Benhalim je davi objavil sestavo nove libijske vlade. Vlada je bila sestavljena potem, ko je pretekli četrtek odstopila vlada Mohameda Saghislija po sporu o nekaterih ustavnih vpra- novili tudi posebne tvrdke za • Sanjih Novi predsednik vlade trgovino 7. blagom, naropanim ▼ w , - ii- • j Burmi. Spravljali so zelo mastne Mustafa Benhalim je bil v zad-dobičke. Samo vrhovni poveljnik nji vladi prometni minister. P O L ITI C N O V O J A S K A AFERA V PARIZU KOMPROMIS COTV-JUIN Maršal Juin bo čez dva meseca prosil za upokojitev Pariz, 12. aprila (Tanjug) Kaže, da bo sporazumno urejena zadeva poveljnika oboroženih sil atlantskega pakta za srednjo Evropo maršala Alphonsa Juina, ki je bil odstavljen s svojih položajev v francoski armadi. Juin je med svojim obiskom pri predsedniku francoske republike Renč Cotyju predlagal, da bo čez dv« meseca, ko bo izpolnil 65. leto starosti, zaprosil »a upokojitev. Ob upokojitvi bi bil razrešen dolžnosti. Predsednik republike Coty je sprejel ta Juinov predlog. Maršal Juin pa je predsednika republike obvestil tudi. zakaj je proti ostvaritvi evropske armade, poudarjajoč, da je svoje-časno stavil dva pogoja, ki p» nista bila izpolnjena, namreč oborožitev Francije, ki ni bila izpolnjena zaradi vojne v Indokini. in zagotovitev francoskega nadzorstva v mednarodni skupnosti za premog in jeklo, ki čedalje bolj prehaja v roke Zahodne Nemčije. Maršal Juin je izjavil vprašanja (nemška vojska, pri- Cotvju. da je francoska vlada znanje suverenosti Zahodne proti evropski obrambni skupno-Nemčije) se povečujejo z za- ter omenil, da so mn to že ostrevanjem spor« Vzhod—Zahod , P red nekaj dnevi potrdili načelni-in obratno. | ki generalštabov treh rodov fran- V bonnskih političnih krogih coske vojske, domnevajo, da bo Bliicher jeva V zvezi z zadevo maršala Jui-intervencija izključno usmerjena na še vedno omenjajo ime gene rope. Za generalnega rezidenta t Maroku naj bi bil imenovan de-golovski general Komig, predsed- General Gulllaume n.ik skupščinskega odbora za narodno obrambo. Toda zunanji minister Bidault ne bi želel, da bi bil Konig sam v Maroku, marveč pravijem privoliti v zaostritev, intervencija izključno usmerjena na še vedno omenjajo ime gene- ( Pii Kontg ki jo diktira Dulles. Niti Velika na ta vprašanja, čeprav njegov rala Augustina Guiltauma. seda-' si prizadeva, da bi bil ob njem Britanija niti Francija ne želita, obisk sodi med tiste, o katerih njega fraro*kegn rezidenta v Ma- še nekdo, in sicer civilni komisar, da bi se spopad v Indokini pre-1 mnogo govore, a malo vedo. roku, kot verjetnega bodočega ki bi bil v resnici odgovoren za tvoril v tretjo svetovno vojno. I R. Vujovič 1 poveljnika sektorja centralne Ev- maroško politiko -----------------Z VSEH STRANI SVETA---------------- VELIKA BRITANIJA Oprezno stališče do teheranskih pogajanj London, 12. apr. (Reuter.) Časnik »Finantial Times« se Je postavil na oprezno stališče glede pogajanj, ki Jih bodo kmalu začeli Iranska vlada ln predstavniki osmih tujih petrolejskih družb o prodaji iranske nafte. V zvezi s tem piše časnik, da Je »zdaj nemogoče predvideti, ali bodo pogajanja v Teheranu preprosta ali težavna, kratka ali dolga«. Časnik pripominja, da Je velika razlika med željami po načelnem sporazumu ln pripravljenostjo, privoliti v praktične posledice takSnega sporazuma. FRANCIJA Seja vlade o EOS Pariz, 12. apr. (AFP) V francoskih diplomatskih krogih izjavljajo, da Je na dnevnem redu danaSnJe vladne seje bil načrt o britansko-francoskem sodelovanju v Evropski obrambni skupnosti. Britanska poroStva so dejansko ena izmed treh vpraSanj, od katerih reSitve Je po mnenju francoske vlade odvisna ratifikacija bonnskih in pariških sporazumov v francoskem parlamentu. AVSTRIJA Kritika Raabove politike Dunaj, 12. aprila (Tanjug). Eden izmed najuglednejših funkcionarjev avstrijske socialistične stranke, minister za promet ln podržavljena podjetja Waldbrunner, Je na zborovanju v Celovcu ostro kritiziral dosedanjo zunanjo politično smer predsednika vlade Ing. Raaba. Medtem ko so se socialisti, Je dejal Waldbrunner, borili za dosego poroštev glede avstrijske neodvisnosti, te kancler Raab nasedel sovjetskim poskusom, da bi uspavali čuječnost avstrijskega naroda. ITALIJA Južnotirolska spomenica njegove vlade, naj uveljavi sporazum spričo obveznosti, ki Jih ima Francljater v zvezi s tem pozvali vse polt De Gasperi—Gruber. Spomenica ob sega 110 strani ln deset prilog. V njej Je obrazložen položaj v političnem, upravnem, socialnem, gospodarskem ln kulturnem oziru, navedeni so pa tudi predlogi kakor bi vprašanja rešili. ZDA Smith priporoča večjo pomoč Franciji New York, 12. apr. (AFP) Pomočnik zunanjega ministra Smith Je izjavil, da morajo ZDA kolikor mogoče na Daljnem vzhodu, pa tudi v Evropi. Mnenje ge. Roosevelt Ncw ¥ork, 12 apr. (AP) Gospa Roosevelt Je izjavilo včeraj, da bodo vprašanje Indokine po njenem mnenju sprožili pred OZN. Na vprašanje, ali je možno, da ZDA same začno vojno proti Ho Si Minhu, Je odgovorila, da bi moralo biti to vprašanje OZN Gospa Roosevelt Je dejala, da tične stranke, naj se združijo, »da bi branile neodvisnost dežele«. Pakistansko-afganistanska pogajanja New Delhi, 12. aprila (Tanjug). Časnik »Times of Indla« piše, da se Pakistan in Afganistan tajno pogajata o skupnem nadzorstvu nad obrambo ln zunanjimi zadevami obeh držav. S sporazumom naj bi vzpostavili fe- Združene narode m moč obdolžiti, d.erac,^°’ v?JldaF bi .RT,avlc® da so krivi sedamega položaja v In-1 *tanske kraljevske rodbine ostale ne- doklni zato, ker tena vprašanja niso ^^^sodl, da so ti razgovori »inspirlrani iz ZDA« ln da so del načrta o »ustanovitvi vojaške zveze med Turčijo, Iranom, Irakom, Jordanom, Pakistanom in Afganistanom«. Wilter r--1’’ p obravnavali v tei mednarodni organizaciji. Omenila le, da Je Francija lani nasprotovala razpravi o tem vprašanju v OZN trdeč, da je v Indokini samo državljanska vojna, ter zaključila: »Menim da bi Franclja zdaj lahko sprejela dejstvo, da Je to nekaj več, kot samo državljanska vojna«. KITAJSKA Napad na ameriško vlado Peking, 12. apr. Agencija Nova Kitajska napada v komentarju o bližnji ženevski konferenci ameriško vlado, trdeč, da Je le-ta začela propagando ln diplomatsko ofenzivo, katere cilj je »sabotirati ženevsko konferenco in razširiti vojno v Indokini. Ameriška vlada želi najti izgovor, da bi začela novo korejsko vojno«, je rečeno v komentarju Nove Kitajske. V nadaljevanju komentarja Je rečeno, da bi bila tako pripravljena tla za invazijo na Kitajsko. ZDA pa »1 tudi »prizadevalo, da bi spravile Veliko Britanijo in Francijo v to pustolovščino« INDIJA Konferenca v Madrasu Madras, 12. apr (AFP) Davi se Je v Madrasu začela Južnolndljska konferenca, na kateri sodelujejo delegati raznih političnih strank, med njimi tudi kongresne stranke, KP Indije itd S konference so poslali poziv vsem političnim skupinam ln strankam, naj »podpro gibanje osvoboditve ljudstva« v francoskih ln portu- pomagatl Franclji, da M rešila JugO' , .. ______________ , Dunaj. 12. aprila (Tanjug). Trije vzhodno Azijo »kounmi«'i^nega osva- galskih posestih, da bi se le-ti Dri- lužnotirolskl poslanci ln dva senator- Janja«. Pilpomnil le. da Amerika ne ključlla k rndiji Ja so izročili 9. aprila predsedniku pomaga samo z vo k!m gradivom, I Delegati so tudi lzra7lll za*ltrh italijanske vlade Scelbl spomenico, temveč podrlra ver, fi -ncoskl pro- ljenost spričo sklenitve pakta o voia- v kateri avstrijska večina zahteva od račun, ki Je zabiedel v hude težave Skl pomoči med ZDA ta Pakistanom Pred konferenco azijskih ministrskih predsednikov New Delhi, 12. apr. (Tanjug.) Cey-lon bo bržkone predlagal konferenci v Colombu skupno deklaracijo o nenapadanju ln nevmešavanju v notranje zadeve azijskih držav. Ta predlog Je dejansko razširjeni predlog predsednika Nehruja o sklenitvi nenapadalnega pakta s Pakistanom, razloček Je le v tem, da posebej poudarja tudi obveznost glede »nevmešava-nja v notranje zadeve drugih držav«. Pričakovati Je, da bo ta predlog sprožil ceylonski ministrski predsednik Katelavala na otvoritvi konference azijskih ministrskih predsednikov 28. aprila. INDOKINA Zahteva tujih novinarjev Hanoj, 12. aprila (Reuter). Skupina tujih dopisnikov v Indokini Je poslala vrhovnemu poveljniku francoskih enot v Indokini, generalu Navarreu peticijo, v kateri zahtevajo, naj omilijo omejitve glede pošiljanja vesti iz obkoljenega francoskega oporišča Dlen Bien Fu. Dopisniki poudarjajo, da morajo poročila o bojih za to trdnjavo omejiti na podatke iz uradnih biltenov, ki so po njihovem mnenju »skrajno nezadostni«. Tuji novinarji tudi poudarjajo, da Jim stališče vojaških oblasti preprečuje, da bi svojim uredništvom poročali o pojavih, ki so neugodni xa enote Francoske unije. Proizvodnja, promet in denarni obtok v prvem četrtletju letošnjega leta Nenehno naraščanje cen lesa bo povzročilo, če se ne bo ustavilo, nadaljnjo podražitev lesnih izdelkov — Tudi cene cementa naraščajo — Kupna moč prebivalstva je nekoliko narasla /J miustrijska proizvodnja s—je bila v januarju in fe-bruarju znaitno manjša, — kakor v prejšnjih mesecih, ko je v decembru dosegla majvdčjo letošnjo raven. Padla je tudi v primerjavi z lanskim povprečjem (irndeks v primerjava z lanskim letom znaiša 84). Ce pa primerjamo jamuar in februar z iatima mesecema lanskega leta, dobimo drugačno sliko: proizvodnja je narasla za 4 %. S tem povečanjem pa ne moremo bRi zadovoljni, ker je znatno manjše od povečanja, predvidenega v planu. Pozornost vzbuja velika razlika v gibanju proizvodnje v posameznih panogah: vtem ko je v enih proizvodnja pad>la pod lansko, je bila v drugih znatno večja Če označimo lansko januarsko Ln februarsko povprečje s 100, tedaj dolbimo v istem obdobju letošnjega leta tole razmerje: v industriji tobaka 130, v živilski industriji 140, v elektroindustriji 124, v kovinski 112, v industriji gume 111, v črpanju nafte 112, v industriji nekovin 110 in v premogovni 108. V barvni metalurgiji pa znaša indeks samo 85, v črni metalurgiji 96, v lesni 92, v industriji gradbenih potrebščin 80, v proizvodnji električne industrije 95 in v papirni 98. Te številke, ki kažejo gibanje industrijske proizvodnje v prvem četrtletju, pa tudi delno odgovarjajo na vprašanje, zakaj je proizvodnja pozimi zaostajala. Pozornost vzbuja, da je padla v glavnem v tistih panogah, ki so rim vremenske nezgode najbolj škodovale, ker je bilo onemogočeno njihovo obratovanje (pomanjkanje električne energije, premoga, snež ni plazovi itd.). CENE SUROVIN SE NISO USTALJENE Nazadovanje industrijske proizvodnje v zimskih mesecih je samo eden mnogih činiteljev, ki »o vplivali na trg v smeri naraščanja cen zaradi manjše ponudbe, neurejenega stanja na deviznem trgu, nerazčiščenih odnosov med njo po naraščanju cen industrij- de prometa z lesom neurejen. Prišitega blaga, zlasti investicijskih pomogla 60 tudii mnoga podjetja, potrebščin in nekaterih surovin. , ki nastopajo kot preprodajalci in V marcu je bila skupna raven cen 1 na licitacijah (gozdne takse) siilno industrijskega blaga (na debelo) I dvigajo cene (na Hrvatskem na za 5 % višja kakor v decembru primer so na licitacijah lesa na 1953. Cene izdelkov lesne indu- panju dva- do trikratno presegli strije so narasle za 17, črne meta- v planu predvidene oene). Neko-lurgije za 13 (v tej panogi so na- li-ko podoben, če ne povsem enak, rasle cene nekaterih surovin in je položaj tudi glede nekaterih polizdelkov), nafte in njenih deri. drugih potrebščin, katerih ko-vatov za 15, papirja in celuloze njunktura je ugodna, kar omogo-za 13, barvnih kovin za 5, usnja ča odvečnim posredovalcem^ da za 9, nekovin za 2 in tekstilij za 1 odstotek. Neznatno so padle 6amo, razen kemijslke industrije, cene v kovinski industriji, elektroindustriji in industriji gume. Cene premoga in električne energije so ostale na isti raivni. Ne le da ni prišlo do predvidenega znižanja, marveč 60 cene v nekaterih premogovnikih celo narasle. Premogovniki hočejo menda v drugem četrtletju obdržati sedanje cene, če jih razmerje med ponudbo in povpraševanjem ne bo prisililo k znižanju, kar se bo bržkone zgodilo z lignitom. Že v prvih toplih dneh je ,povpraševanje po lignitu padlo, tako da se zaloge kopičijo, kar bo neugodno vplivalo na obratovanje premogovnikov, če si ne bodo z ugodnejšimi cenami zagotovili prodaje. POSREDOVANJE NA RAČUN POTROŠNIKOV Namen tega članka je, prikazati gibanje proizvodnje in prometa, ne da bi se prodrobneje spuščali v problematiko prve al; drugega. Vendar pa kratko omenjamo nekatere pojave, na katere je trg signaliziral in k j bi utegnili, če jih ne bomo odstranili, škodovati tudi proizvodnji. Zaskrbljenost vzbuja zlasti nenehno naraščanje cen lesa, ki bo .povzročilo, če se ne bo ustavilo, nadaljnjo podražitev lesnih izdelkov, morda pa tudi motnje v proizvodnji in prometu v nekaterih drugih gospodarskih panogah, ki uporabljajo les. Delno zvišanje cen je razumljivo, če pomislimo, da je proizvodnja omejena, potrošnja pa velika. Toda podražitvi komunami in podjetji itd. V vsem , je v tern primeru botrovala tudi prvem četrtletju smo videli tež- slaba organizacija trga. ki je gle- 0b izgubah lokalnih podjetij bi bilo treba povečati odgovornost občinskih LO S konference predsednikov občinskih ljudskih odborov okraja Ljubljana okolica Ljubljana, 12. aprila Na konferenci predsednikov vseh 40 občinskih ljudskih odborov oziroma mestnih občin, kolikor jih je v okraju Ljubljana-okolica, so se danes pogovorili o izvajanju letošnjega družbenega plana. Čeprav so v večinL občinski ljudski odbori prijeli stvar zelo resno, so v nekaterih občinah vendarle zanemarili glavno delo, ki bi lahko zagotovilo izvršitev družbenega plar._. To se je pokazalo pri nekaterih občinah tudi v odmeri in Izterjevanju davkov ln pri drugih problemih. Precej je tudi primerov, da so občinski odbori opustili zanimanje za gospodarstvo posameznih lokalnih podjetij. Se vedno se namreč dogaja, da podjetja pod slabim vodstvom zabredejo v velike dolgove in postanejo leglo 7 vsakovrstne ' 'coriščevanje. Izgube pa potem valijo na okraj. Tak odnos, kot so danes ugoto vili na posvetovanju, ni pravilen, kajti v prvi vrsti ima možnost vpogleda nad poslovanjem teh podjetij sam občinski odbor. Predsedniki občinskih odborov so se na današnji konferenci tudi strinjali s tem, da bo občinski odbor plačal izgube lokalnih podjetij, za katere bo ugotovljeno da jih je dopustil zaradi svoje malomarnosti. Slabo delo občinskih odborov, kot je naglasil predsednik Okrajnega ljudskega odbora tov. Miha Berčič, pa ima skoraj povsod začetek v administrativnem poslovanju. Nekateri občinski odbori namreč še vedno preveč ljubosumno varujejo odgovorna delovna mesta, ki bi jih morali zaupati in Izročiti posameznim svetom in komisijam. brez težave dobro zaslužijo. Taiko cene cementa nenehoma naraščajo. Od 10.500 din za tono, kolikor so znašale lani januarja, so skočile na 14.900 letos v marcu (samo v marcu se je cement podražil za 1400 din). V proizvodnih stroških ni bilo večjih sprememb, razen da so nekoliko narasli izdatki za uvoženi električni tok in drobni premog. Pač pa se je spremenil položaj na področju prometa. Pojavili so se nezaželeni posredovalci — podjetja, ki so blizu cementarn nakupovala cement in ga zdaj ponujajo ostalim, seveda po visokih cenah. To špekulacijo na debelo bi lahko preprečili z ureditvijo tega trga, z odstranitvijo raznih posredovalcev v prometu. NEODLOČNOST V ZNIŽEVANJU CEN V nekaterih panogah industrije cene res ne naraščajo, pa tudi ne padajo, kaikor je bilo v planu .predvideno. Gre v glavnem za nekatere izdelke kovinske industrije (posoda, štedilniki, stroji, kmetijsko orodje) iin elektroindustrije, dalje za kemikalije za kmetijstvo jtd. Ta težnja, čeprav je videti skromnejša od prve (naraščanje cen), pa vendar ni tako nedolžna, .kakor bi človek mislil, ker lahko neugodno vpliva na proizvodnjo. Po sedanjih cenah trg, katerega kupna moč je na določeni ravni, ne bi mogel absorbirati vse proizvodnje. Zaito je znižanje cen teh izdelkov, ki ga lahko dosežemo z ureditvijo stainja na deviznem ob. fačuinskem mestu, s pocenitvijo surovin in nekaterimi druigiimi ukrepi, eden glavnih pogojev za razcvet teh gospodarskih panog. Tudi v tekstilni industriji, zlasti pri bombažnih tkaninah in bomoaižni preji, vidimo težnjo po naraščanju cen. To podiražitev utemeljujejo s podražitvijo uvožene. ga. bombaža. To pa je morda samo eden Izmed vzrokov. OBTOK DENARJA SE JE ZMANJŠAL V nasprotju z marcem lanstke ga leta se je obtok denarja letos v primerjavi s prejšnjimi meseci pa tudi z decembrom, znatno zmanjšal. V tem mesecu je bila količina denarja v obtoku za milijardi 885,000.000 din manjša kaikor v februarju, ter za 1 milijardo 932,000.000 din manjša kakor v decembru. Na zmanjšanje denarnega obtoka so vplivali naslednji činitelji: ohranitev kupne moči potrošnikov na določeni ravni, zmanjšanje odkupa, ki je glede na jesensike mesece normalno, .poživitev prometa na drobno in povečanje neblagovnih Izdatkov. Kupna moč prebivalstva, s katero so dani tudi okviri za denarni obtok, je v prvem četrtletju nekoliko narasla. V primerjavi s prvim četrtletjem lanskega leta je narasla za 5%, in sicer: plače in zaslužiki za 6 */•, dohodki od obrti za 13 %, plačila za odkup kmetijskih pridelkov za 44 %, vtem ko so se izdatki za socialne namene znižali za 1 %. Blagovni promet, ki absorbira ta kupna sredstva potrošnikov, je hitro narasel. V prvem četrletju je bil za 11 % večji kakor lani. Promet se je povečal zlasti v marcu, ko tudi denarni promet ne pada tako hitro, kakor je padal v prejšnjih mesecih. Živahnejši pro-jnet hkrati pomeni hitrejši obtok denarnih sredstev, večji promet z manjšo količino denarja v obtoku, /ato težnja oo padanju denarnega obtoka ugodno vpliva na uravnoteženje blagovno-denarne bilance. Na zmanjšanje denarnega obtoka je nekoliko vplivalo tuJ' po. i večanje izdatkov prebivalstva plačevanje davkov, dohodki od prometa itd.). Taiko vzamemo iz orometa nekaj denarnih sredstev, ci bi ostala večidel zunaj pro-,meta. Lahko rečemo, da se zdaj v marcu proizvodnja in promet dvigata iz obdobja, v katerem sta bila izpostavljena učinkom raznih činiteljev, ki so neugodno vplivali na oba. To velja zlasti za proizvodnjo, ki se v tem mesecu normalizira, vtem ko je na trgu še zmeraj čutiti neurejenost. Pomladno o vetje LETOS BODO NAPREDOVALE vse panoge gospodarstva Ljubljane Začelo se je razpravljanje o osnutku družbenega planp Ljubljane za 1. 1954 — Znatna sredstva za investicije v zdravstvu in prosveti, toda mnogo premalo za gradnjo stanovanj Ljubljana, 12. aprila. Vevčah. Grafični industriji prlmanj- ureditev obrata za proizvodnjo avto-V soboto Je Svet za gospodarstvo kuje strokovnega kadra, Iztrošen pa mobilskih žarnic, telefonskih varo-MLO začel razpravljati o osnutku ima tudi strojni park. Tobačna to- valk in fotocelic. Kazen tega bodo v družbenega plana MLO Ljubljana za varna pa Je izdelala plan, po katerem Ljubljani organizirali deset novih letošnje leto. Te dni bodo o njem naj bi bila letošnja proizvodnja za obrtnih obratov. Svet za prosveto in razpravljale komisije obeh zborov 10*/« nižja od lanskoletne. Vendar pa kulturo ima v osnutku plana pred- MLO, konec tedna pa bo o sprejetju plana dokončno sklepala Se mestna skupščina. Osnutek družbenega plana MLO Ljubljane predvideva, da bo letos znašal skupni družbeni proizvod 18.917 Je ta načrt nerealen in bo morala videnih 232 milijonov dinarjev, ki jih Tobačna tovarna proizvesti vsaj to- bodo uporabili predvsem za novi ltko kot lani. gimnaziji v Šentvidu in Polju ter za Kemična tovarna v Mostah bo po- osnovno šolo na Poljanah. Se več večala proizvodnjo za skoraj 20v denarja bo šlo za popravilo šol in primerjavi z lani. Tudi kovinska ln- domov. S milijonov dinarjev, dočim je znašal ilustrlja, ki postaja v Ljubljani ved- Načrt investicij v okviru Sveta za lani 17.658 milijonov dinarjev. Na no pomembnejša, predvideva večjo ljudsko zdravstvo določa 100 mllljo-enega prebivalca bo odpadlo letos produkcijo. Tako n. pi. bo tovarna nov dinarjev za nadaljevanje gradnje 133.641 din družbenega proizvoda, kar »Rog« letos serijsko izdelala 10.000 poliklinike, 43 milijonov dinarjev pa Je za nekaj nad 7000 din več kot v komadov koles. Avstrijska tovarna za gradnjo drugega trakta Doma one-preteklem letu. Ves narodni dohodek, »Puch« bo »Kogu« dobavljala tiste mogllh na Bokalcah. ustvarjen na področju Ljubljane, bo dele, ki jih ta še ne Izdeluje. Napre- znaSal predvidoma 10.667 milijonov ilok predstavlja proizvodnja armatur, PREMALO SREDSTEV dinarjev, lanskoletni pa Je znašal vendar bo moralo podjetje »Unltas« ZA STANOVANJA 15.439 milijonov dinarjev. Narodni do- Izboljšati kvaliteto svojih izdelkov. in knm, hodek na enega prebivalca pa bo le- Tovarna Saturnus predvideva večjo d '"Ji"* tos predvidoma 117.373 din; dočim Je proizvodnjo iltografiranih plošč, To- J“v“b"“o ui rzc^adnio cest ter zS znašal leta 1953 111.657 din, leta 1952 varna pisalnih strojev pa bo izdelala £tnallzacUska deU Vodotod ima pa samo 90.362 din. | več poskusnih serij pisalnih strojev, J„“dstva Z Osnutek družbenega plana za le- Za 73*/. večjo proizvodnjo kot vodarni v Klečah in v tos navaja v prvem delu pregled lani bo predvidoma dosegla letos tudi za^auniu st^nu3ailt na le gospodarskega razvoja Ljubljane v elektroindustrija, ki se v Ljubljani ^ SnoSoor£malo sieustev letu 1953 in perspektive tega razvoja, vedno bolj uveljavlja. »Telekonuini- zn^zuiL?an^ eraonlo Drugi del vsebuje smernice za le- kacije« bodo namesto 6250 izdelale “ za vzuizeuoiofciSihžazi- toSnli razvoj gospodarstva v Ljub- letos že 25.000 radijskih aparatov, stanov anjakin Uis je uoiotenm za zi-ljani, tretji ekonomske ukrepe za lz- Večja bo proizvodnja tudi v tovarni davo siaiiovanjslkin Ins. 84,3 milijonov vršltev plana, četrti pa podaja bllan- »Tela«, »Elektra« pa bo začela Izde- dinarje v. S temi sicdstvi bodo do-co dohodkov ln izdatkov MLO. ; lovati nove proizvode za široko po- ^"sUvif na Kodeljevem PROIZVODNJA SE BO POVEČALA, j V kemični industriji bo razširila y Šentvid« ter stavbo oi) Jarnl- STORILNOST PA BOLJ MALO 1 proizvodnjo tovarna »Argo«. »Lek« bo K°vl ln Jesenkovi ulici. Iz sredstev Osnutek družbenega plana posve- ™čel izdelovati blzmutove Inžlvo- posojila v znesku M millj. ča največ prostora Industrijski pro- srebrne soli, predvsem za Izvoz to- dinarjev je predvidena dosrao.tLV Izvodilii Zaradi boljše preskrbe s varna »Teol« pa Ima nalogo pripraviti stavne v Komenske;, j uliu ln stavoe surovi nami, bol j š e g a izkoriščanja že vso dokumentacijo za proizvodnjo na vogaluPrciernove ln Volove, obstoiečih naprav in večjih možnosti sintetičnega mila. Uidi industrija 30 milijonov dinarjev Je v osnutku ?zvozi? bo Industrijska proizvodnja v | gradbenega materiala predvideva po- /^oka oi? Bohdšnlci za Ljubljani letos večja. V primerjavi z večanje svoje proizvodnje, pri čemer ^ i« tud! vse lanskim letom se bo povečala za 8,4 £P«-e|. velik« ovarno »Izo- daševne^bolczm. I _ pa odstotka. Osnutek plana predvideva, nrKo«. v lesni industriji pa ni pre et1nnv.irit i„ „nr. da se bo zato povečalo tudi število zret večje proizvodnje plutovlnsklh M druži:nsklh stanovanj in »er zaposlenih v Industriji To pa za 1100 Jelkov. vanj: Mor^no pa ZenU. še znesek. delavcev ali 8 /•. Iz tega izhaja, da iNVF^TirifF* FNA MIL.IJARDA namenjen za ureditev že obstoječih se bo storilnost v Industrijski prolz- INVESTICIJE. ENA MILIJARDA anovinj8klh 0Ujek,0v, zlasti za vodnjl povečala minimalno, kar pa . , „ nr-ivin™. Vgraditev kopalnic in Izdelavo iasad. ni prav. Zato bodo morala IJublJan- Družbeni plan P^tdova na ■/ to b0 poral)1Jl;mU 4C milijonov ska Industrijska podjetja posvetiti še področju Ljubljane za eno milijardo ,nnaricv veliko skrbi vprašanju storilnosti. 58 milijonov dinarjev Investicijskih Industrijska proizvodnja bo po- del. V okviru Svet? za gospodarstvo rastla v vseh strokah razen v pa- je največ sredstev nr.menjcnlh za pirnl, grafični In tobačni Industriji, investicijsko izgradnjo kmetijskih po- V Industriji papirja bo večjo pro- sestev. 13 milijonov dinarjev predvl- Predlog družbenega piana določa lzvodnjo ovirala obnova brusllnlce v deva osnutek družbenega plana za za posamezne gospodarske panoge ln __________ organizacije delež na dobičku ln to ^v st0pnjai, Qa doseženega dobička, po odbitju zveznega davka In zneska za DEI.KZ NA DOBIČKU, PLAČNI SKLAD V TRGOVINI Vodikova bomba in svetovni trg surovin V Ameriki se pojavlja težnja po povečanju zalog surovin, češ da bi utegnila vodikova bomba pretrgati pomorske zveze. Zaradi tega so cene nekaterih surovin že precej narasle I vetovni trg surovin je zadnje tedne znova pod vtisom negospodarskih činiteljev. Po premirju na Koreji so mislili, da bodo ti činitelji polagoma izginjali skupaj s ponehavanjem mednarodne napetosti. To prepričanje je našlo potrdilo tudi v proračunski poslanici predsednika Eisenho- veno tehniko. Teden dni pred. gočajo, da lahko po predsedniko-werja letos januarja, v kateri je eksplozijo je Uprava za obrambno I vem preudarku vladne rezerve rečeno, da je program strateških mobilizacijo objavila značilne na- I vključijo v vojne zaloge tudi v rezerv v glavnem že izpolnjen ■ potke, kako porabiti rezerve bla- I primeru, če velja program vojnih in da predvidevajo za finančno ga, ki naj bi ga kratko in malo z*log za izpolnjen. Praktično to leto 1954-55 zelo skromne nove vključili v vojaške zaloge. Po kredite. Trgovci in proizvajalci,! ameriških zakonih o vojnih re-zlasti pa špekulanti, so nehali j zervah iz leta 1946 je možnost računati s tem činiteljem. Na i prenosa posameznih vrst blaga svetovnem trgu se je jela uve-1 iz vladnih rezerv, ki jih zbirajo ljavljati milejša težnja — cene prek državne intervencije na mnogih izdelkov in surovin so trgu za ohranitev cen, omejena polagoma padale. Tudi cene na izjemne razmere. To so lahko barvnih kovin iz skupine stra- storili samo v primeru neposred-teških surovin so občutno padale, ne vojne nevarnosti ali pa če so Spričo tega so bili med korejsko vojno zlasti zaskrbljeni ameriški proizvajalci teh izdelkov, posebno lastniki novih rudnikov, ko se je proizvodnja razširila tudi na slabše rude. To stanje ni trajalo dolgo. Eksplozija vodikove bombe 26. marca je vplivala tudi na svetovni trg surovin, sicer ne neposredno, marveč posredno prek sprememb v ameriški strategiji, ki j”i napovedujejo z novo oborožit- vojne zaloge neznatne, pod minimalnim programom. To se je /.fodilo med korejsko vojno. Ne glede na p jemanje mednarodne napetosti in na ugotovitev v Eisenhowerjevi januarski proračunski spomenici, da je program zalog strateških rezerv malone v celoti izpolnjen, je prišlo zdaj iznenada do sprememb v načinu likvidacije vladnih re- pomeni razširiti politiko vskla diščenja, razširiti možnosti državne Intervencije oziroma državnih nakupov. Na dan eksplozije vodikove bombe je poslal predsednik Ei-senhower Upravi za obrambno mobilizacijo novo poslanico o vojnih zalogah. Z njo naroča upravi, naj znatno poveča vojne rezerve večjega števila izdelkov vodnjo atomske energije. Neprimerno zanimivejši od teh konkretnih podatkov pa so komentarji, s katerimi pojasnjujejo to nenadno spremembo v politiki zbiranja zalog. Na prvem mestu poudarjajo razloge z učinkom nove atomske bombe. V Ameriki ugotavljajo, da je to pokazalo, kako zelo bi utegnila biti v primeru vojne ogrožena preskrba ZDA z bistveno važnimi surovinami. Spričo takšnega orožja so postali tuji viri preskrbe, ki so lahko še nedavno veljali za razmeroma za- (35 do 40). Ni rečeno, za katere nesljlve, povsem nezanesljivi. Vo- izdelke gre, niti, kako je z ob' segom povečanja zalog posameznih izdelkov. Po vsem tem naj uprava sestavi konkreten program ln ga začne uresničevati. Sodeč po vplivu teh ukrepov na trg bi človek dejal, da gre za za 20 °/o. Med barvnimi kovinami sta cink in svinec prva reagirala s podražitvijo. Podražila sta se za 8 do 10 “/o. Tudi cene živega srebra so zelo čvrste. Vprašanje je, ali so spremembe v politiki zbiranja zalog samo posledica nove strategije, ki jo narekuje nova tehnika oboroževanja, ali pa moramo vzroke iskati tudi v gospodarskem položaju ZDA. Ce drži, da zbiranje zalog zajema barvne kovine, zlasti cink in svinec, moramo vedeti, da njihova proizvodnja zadnje mesece močno pada, da so morali več manjših rudnikov zapreti in da se obeta enaka usoda še večjemu številu rudnikov, če vlada ne bo priskočila na pomoč z omejitvijo uvoza in zvi šanjem uvoznih carin, da bi se cene na notranjem trgu lahko obdržale na ravni rentabilnosti. Ti momenti so vsekakor morali izpolniti svojo vlogo, ko je šlo za sklepanje o razširitvi zbiranja zalog. Morda so bili celo odlo čilnejši od razlogov nove strategije. Ni pa dvoma, da je tudi dikova bomba bi lahko pretrgala in onemogočila pomorske zveze. Zato poudarjajo, da morajo ZDA zmeraj imeti na razpolago dovolj nujno potrebnih surovin in iz-, nova strategija vplivala na nove deikov. | ukrepe. Svetovni trg surovin je _ ___ Vse te okoliščine so vplivale torej v fazi, ko sta sicer najbrž sredstva za oplemenitev jekla ter tudi na svetovni trg surovin, manj kakor med vojno na Koreji ______________________________ za nekatere barvne kovine, naj- Znatno so se podražile potreb- ponudba in povpraševanje ter i»i- zerv, ki so jih vključili kar v brž tudi za živo srebro In za sno- ščine za oplemenitev jekla. Vol-1 banje cen pod vplivom negospo vojne zaloge. Novi napotki omo-1 vi, ki jih uporabljajo za prolz- 1 fram se je v nekaj dneh podražil' darskih činiteljev. V. M. rezervni sklad ter plačilo anuitet. Tako znaSa ta delež za Industrijo gradbenega materiala 46 •/•, za tovarno »Kog« 47 •/«, za tovarno Vata 47 •/«, za tobačno Industrijo 50 •/•, za Agroobno-vo 60 •/<, za kmetijstvo 100 •/», za obrtno predelavo kovin 49 ‘It. Zc »Litostroj« znaša 17 •/», za elektroindustrijo 12 •/#, za grafično industrijo 27 'It. Iz zneskov, Izračunanih na podlagi teh stopenj, smejo gospodarske organizacije uporabiti za dopolnilne plače, skupno s prispevkom za socialno zavarovanje največ: tovarna »Kog« 82 •/., Litostroj 51'/., Unltas 69 odstotkov, Industrija papirja 31 °lt, Tovarna gradbenega materiala 81 °h, »Vata« 82 '/•, Bombažna tkalnica Vlž-marje 30 "/#, gostinstvo 85 ‘It — Itd. Predlog družbenega plana določa za trgovska podjetja tudi plačilni sklad, ln to v odstotku od doseženega prometa. Ta odstotek znaSa za Can> karjevo založbo 7,62, za Delikateso 7,13, za podjetje »Dom« S,#3, za Drogerijo 5,7«, za Državno založbo 4,82, za Elektrotehno 0,41, za Galanterijo 1,17. za Hrano 4,64, za Hranila 2,37. za Izbiro 2,41, za Intertrans 44,67, za Koteks 1.82. za Kurivo 3,97, za Kurivo prodalo 7,50, za Na-Mo 2,29, za Chcmo lmport-export 1,03, za Prehrano 1,66, za Preskrbo 4,71, za Radlocenter 0,88, za SlovenlJaSport 4.8R, za Sadje-zele-nlavo 4,62, za Tekstil 0,75, za Tekstll-obutev prav tako, za Tobak 2,04, za Usnje 1,61, za Železnino 0,85 — Itd. R. Postanite naročnik »Ljudske pravice - Borbe« in zavarovani boste zn primer nesreče. LJUDSKA PRAVICA-BORBA 5 KULTURNI OBZORNIK NASA ANKETA O GLEDALIŠKIH VPRAŠANJIH NAČELA IZ PRAKSE c SPOBT IH TELESNA VZGOJA NOGOMETNI KOMENTAR SpoStovanl tovariš uredniki Na anketo Vam odgovarjam po dispoziciji VaSlh vpraSanj, čeprav tako ne morem v celoti naznačltl vso problematiko, kakor se ml prikazuje Po lzkuSnjah In opazovanjih. Vendar bi preveč obremenjeval VaS prostor, če bi dodal tem Štirim poglavjem Se Stlrl, ki so ml dozdevajo skoraj enako važna. Zato Jih tu samo omenjam. Morebiti bi kdaj kasneje kazalo spregovoriti posebej tudi o njih: 1. Začeto debato o odrskem jeziku ln o stilistiki drumskega dialoga smo kar pustili, da nam jo usahnila kakor voda v pesku, čeravno niti pojmov So nismo razjasnili, kaj Sele, da bi našli kaj skupnih novih dognanj. 2. Gledališko kulturo nekegu naroda spoznamo Sele v vsoti ln rezul-tunti vseli njegovih poklicnih in ljubiteljskih Igralskih prlzudevanj. zakaj gledallščo ni samo umetniško, Je tudi družabno udejstvovanje. Splošni značaj gledališke kulture ln gledališkega udejstvovanja se spreminja lz naroda v narod, lz deželo v deželo. Prav našo, slovensko gledu-Hško kulturo pa bistveno opredeljuje naše specifično amaterstvo. S tem v zvezi — ker Izpolnjuje amaterstvo skoraj vedno samo družabno, ne tudi umetniško ln kulturnovzgojno funkciji« — je tudi vprašanje, kako prenesti gledališko umetnost na vas ln v tovarno. Edini odgovor na to vprašanje je, velikopotezna organizacija »Slovenskega ljudskega gledališča«, vsenarodne, reprezentativne potujoče trupe, opremljene z vsemi pripomočki za gostovanja v zapuščenih krajih (prevozni električni park. pro-voznl oder In avditorij, potujoče garderobo In prenočišča Itd.). To no sme več dolgo ostutl Iluzorna utopija! 3. Razpravljati bi bilo treba o Iskanju novega gledališkega sloga, kajti če hoče kdorkoli kjerkoli reformirati gledališko prakso, se ne sme zadovoljevati z vodilom: »Isto, samo bolje!« — marveč ga mora navdihovati geslo: »Prav tako dobro, a drugače!« Kaj naj lil bil ta »drugače«. Pa še ni tako Jasno. 4. O socialni strukturi, gledališki Izkušenosti ln umetniški zainteresiranosti občinstva bi bilo treba govoriti. Naša sedanju publika Jo povsem Izgubila sleherni ostanek umetnostnega entuzlazina. Stalno obllgntno ploskanje (kolikor ga še je) nam nič no koristi. MI na odru ln za kulisami bi bili marsikdaj bolj zadovoljni, ko bi nas parter obmetaval z gnilimi paradižniki, namesto da hladno, nc-prlzadeto-oflclelno ploska Tako bi vsaj vedeli, da jim gre zares — ln s tem bi tudi nas stlullrall. Kajpa tega ni moč doseči s predavanji ln pregovarjanjem; ne, to Je pravcati začarani krog: od nas Jo odvisno, da občinstvo spet razvnamemo, ln od občinstva, da nas poženo v napetost stvariteljskih hotenj. HERBERT GRt)N Kamera: Wllliam Daniels. V glavnih vlogah: James Stewart, Joan-ne Dru, Dan Duryea. Produkcija: Unlversal-Internatlonal 1953. Podjetje za Izposojanje filmov Ljubljana. V tem primeru gre za petrolej, ki haj bi ga črpali lz dna morskega zaliva, Imenovanega Viharni zaliv v Louisiani. Kot v vseh podobnih filmih pa se našemu »petrolejosledcu« seveda postavi na pot mnogo zaprek. Ko so vsa pripravljalna dela gotova, se začno upirati ribiči, naseljeni ob tem zalivu, ker mislijo, da bo razstreljevanje pregnalo vse ribe. Pon-tpn je postavljen, toda petroleja ni. Rok treh mesecev, ki ga je postavil Predsedntk družbe, ki delo finančno Podpira. Je potekel Ribiči navale na reprezentativnega eksperimentulno-ko-mornega ln bulvarnega. Imamo pa le eno gledališče prvega in eno tretjega tipu, vsa ostala so kombinacija prvega ln tretjega (povrh še z nekaterimi prvinami drugega). To je treba upoštevati. II. ŽIVLJENJSKI POGOJI Vsa gledališča v državi vzdržujemo umetno. Škarje med stroški, zlasti materialnimi. In vstopnino so tako široko razprte, da na »ekonomske cene« še dolgo sploh misliti ne moremo. Praktično je situacija že taka, da bi se gledališčem v finančnem pogledu komaj poznalo, če bi igrala stalno pred praznimi avditoriji. Večji obisk je samo moralni uspeh; finančno Je komaj kuplju na razbeljeno skalo. Mnogi merodajni ljudje, ki raz-polugajo s proračunskimi vsotami, so gledališčem k&J malo naklonjeni. Iz leta v leto jim odrivajo drobtine, da se pač ne bi Izneverili navadam In da bi za silo ohranili tradicijo. Borbe za subvencije izčrpavajo živčno ln delavno energijo gledaliških ljudi, skopi proračuni jih okrnjujejo v uresničevanju zamisli. A prav toliko očitkov zaslužimo tudi ml sami. Ker smo se navadili, živeti zgolj od državnega mccenat-stva, smo Izgubili smisel za gospodarski račun, Izgubili sposobnost prilagajanja lastnih teženj — gmotnim prilikam. V tem pogledu bi se mo-rull učiti pri tlstlli gledališčih po svetu, ki se (resda v drugačnih okoliščinah) sama vzdržujejo. Skopost ali — bodimo bolj vljudni ln pravični — stroga varčnost odločujočih gospodarstvenikov Je vendarle razumljiva, če pomislimo na dejstvo, da vsa pokrajinska gledališča delujejo preko kapuclteto krajev. Razen Ljubljane nimamo mesta, ki bi moglo lz sebe rekrutirati toliko publike, da M napolnjevala šest dramskih predstav na teden — kar je pravzaprav pogoj rednega gledališkega življenja. V tem oziru bi bila edina rešitev lz zagate širokopotezna Investicija v smislu znanega Filipičevega predloga; reorganizirati pokrajinska gledališča v opremljene polpotujočc trupe, ki bi obvladovale poleg matičnih mest tudi večje okoliške teritorije. Kar se tiče sestava ansamblov, so nezadostno zasedena vsa gledališča razen Drame SNG v Ljubljani. Ob pametni kadrovski politiki (In če bi gledališča dobila finančna sredstva) bi torej še nekaj časa ne zmanjkalo mest za absolvente akademije. Vendar bo treba, ker manjka ansamblom zlasti kvalitetnih karakternih Igralcev starejših letnikov, ki jih akademija no more nuditi, vsaj nekaj let še dopuščati tudi Izjemne profesionalizacije posameznih Izredno nadarjenih ln sposobnih amaterjev, ker s samim premeščenjem ln rošlranjem lz ansambla v ansambel ne bo mogočo zapolniti vse vrzeli (ne glede na to, da je marsikdaj težko dosočl sporazumno prehajanje lz kraja v kraj). Vsekakor pa s centralno dirigirano personalno politiko tu ne bo mogoče mnogo opraviti. Preudarno In pošteno uravnan avtomatizem ponudbe In povpraševanja bo te probleme najlaže razvozlal. Pri tem Je kajpa treba mlBlItl na to, da »ponudbe«. 1:1 jih gledališča lahko dajejo Igralcem, ne smejo In no morejo biti zgolj denarne vabe, stopnjevani umetniški dodatki, temveč v v-e tav m m PFV* vre** **idl prednosti v delovnih mu'morarnolUprlznaS nekaj odlik. Te Pogojih, v možnosti umetniškega so: dobra Igra Jamesa Stewarta, ki razvoja, v zanimivosti dela. v tovarl-vedno več nastopa v podobnih filmih; gkem razpoloženju v hiši Itd Itd lepe barve ln odlična fotografija. ‘ Tudi c tnbimi ' « . ... .... „ ,ual 8 toklml vrednotami se morajo Režiser Anthony Mann Je eden »hnHti i. ...i Izmed ameriških režiserjev mlajše u|,™ve »boriti za Igralce«, ne samo generacije ln že precej znan. Pri tem | z denarjem ali z lokalpatrlotlčno sen-filmu pa ni opravičil svojega nastaja- tlmentalnostjo. Prepričan som da i« jočega slovesa. Največ poudarka Je mnoco |aruic()v k. h, hm dal na zunanje učinke, kt pa - res- nm°K° igruicev. ki bi bili voljni sle- kako takole — sicer samo skicirano ln neargumentirano, ker za nadrobno dokazovanje tu ni prostora: I. REPERTOARSKA KRIZA O repertoarni »krizi« pravzaprav ne moremo govoriti. Repertoarji so boljši ln slabši, po okusu ln uvidevnosti vodstvenih ljudi v gledališčih. Kriterijev, ki opredeljujejo določanje repertoarjev, je nešteto: popularnost In »blagajna«, aktualnost ln »zrcalo dobe«, stilna doslednost, literarna vrednost, teatralno bogastvo, Igralska kadrovska politika, ansambelska pedagogika, prosvetno učinkovanje, umetnlšku ln moralna vzgoja občinstva, odnos do Izvirne dramatiko Itd. Itd. — ln ker Je teh kriterijev toliko, bo ob vsakem delu, ki se uprizori, mogoče najti ugovore In Izrekati nezadovoljstvo. Sestavljanje letnih repertoarjev je delo, ki vsek-dar terja nešteto kompromisov. Opozoril bi samo na štiri momente, ki se ml zde neizpodbitno važni: 1. NI gledališča, ki 1)1 sl smelo omadeževati čast z uprizarjanjem popolne plaže. Res Je, so dela, ki nimajo v sebi »velikih«, neomajnih vrednot, pa so vendarle vrednu uprizoritve. Toda vsaj neke relativne kvaliteto morajo biti v delu. Drama, ki nima takih vrednot niti v tem omejenem smislu ali ki Je premočno obložena z balastom kiča — no sodi v repertoar, čeprav bi enemu ali drugemu posameznemu kriteriju mor-du ustrezala. 2. Pridobivanje občinstva (zlasti delavskega ln kmečkega) s pomočjo tako Imenovane »ljudske Igre«, to so pruvl tistega ostudnega lažifolklor-nega bastardn avstrijskega klerikalizma In ruskega etatizma — Je non-sens ln kulturni kriminal. Res je, da neukega občinstva vedno ne moremo posiljevati z deli, ki jim še ni kos. Toda s plažo ga no bomo vzgajali. Ne smemo pozabiti, da je slab okus v skrajni konsekvenci vselej Istoveten z mračnjaštvom ln nazad-njaštvom, pa naj se še tako kiti z demokratičnimi frazami. 3. Najbolj »nevarna« so polpretekla deja. Moderna Ima svoj ralson, klasika še celo. Toda servirati kot »moderno delo« besedilo, ki Je staro 30 let, ali kot »ljudsko igro« neko komedijo. k| Je dišala po naftalinu že pred petnajstimi sezonami, ko je bila napisana — je nesmisel. Zanimivo opažanje nam priča, da najbolj popularni (In v efemernem merilu celo prav zares pozitivni) modni uspehi najhitreje zastarijo. »Vsakih sto let«, ki Je danes vsem gledališčem tako dobrodošla komedija, bo čez dve desetletji prav tako neužitna kakor je danes »Llllom«. 4. Repertoarna načela so različna Negotovost Jutri igrajo Vojvodina : Dinamo in Partizan : Spartak Minulo nedeljo je bilo nekaj do--godkov. ki so ljubitelje nogometa opozorili nase. Madžari so v petih tekmah premagali Avstrijce ta ohranili svoj ugled v EvTopi. Italijani so z zmago sredi Pariza omajali upanje Franoozov, da se bodo uvrstili v finalno tekmovanje svetovnega prvenstva V Švici se je začel turnir mladih nogometašev za pokal FIF. Za nas pa je bilo minulo ne-doljo najzanimivejše prvenstvo zvezno lige. Nedeljsko kolo je še bolj zamotalo položaj. Zadnji del tekmovanja postaj a čedalje bolj napet. UPANJE Čeprav je Dinamu v Skoplju nekoliko spodletelo, je še vedno favorit št. 1. Do konca prvenstva bo moral premagati še nekaj ovir, za kar bo potreboval močan zalet. V Novem Sadu bo igral z Vojvodino, v Zagrebu s Crveno zvezdo in Lokomotivo, v Ljubljani pa z Odredom. Ce bo v tekmah s Crveno zvezdo in Vojvodino nabral vsaj 3 točke, bi lilo veliko presenečenje, če ne bi ostal na čelu lestvice. V sredo bo v tekmi z Vojvodino napravil prvi odločilni skok. Vardar je v nedeljo zmanjšal razliko v točkah med Dinamom in Partizanom. In ne le to; povečal je uparrje jesenskega prvaka. Partizan ima pred seboj še eno hudo oviro. — Crveno zvezdo, tekme s Spartakom, Vardarjem in Odredom pa so mnogo lažje. Če bo Dinamo do zadnjega kola izgubil še dve točki, bo tekma med Partizanom ln Crveno zvezdo največji »derby« tega prvenstva. NAPADALEC CRVENE ZVEZDE Rudlnekl pri posameznih tipih gledališč. V O Vaših vprašanjih pa sodim ne- glavnem razlikujemo tri: naclonalno- LJUBLJANSKE FILMSKE PREMIERE „Viharm zanv“ »Thunder Bay«. Barvni. Scena- ponton, tedaj pa v zadnjem trenutku rij: Gil Dond in John Michael priteče z morskega dna petrolej. Vsa Hayes Režija: Anthony Mann.: nasprotstva se izravnajo, že skoraj PO NEDELJSKI TEKMI V DUNAJSKEM PRATRU Madžari niso nepremagljivi Dunaj, 12. aprila. Ves avstrijski . to tekma visokega razreda in da je tisk Je pri presoji včerajšnje nogometne tekme med Avstrijo ln Madžarsko složen, da Je bil to dvoboj enakopravnih nasprotnikov ln da so bili Madžari boljši v prvem, Avstrijci pa v drugem polčasu. Vzlic po nesreči izgubljeni tekmi, ugotavljajo domači časniki, le-ta kaže, da so Avstrijci ponovno v veliki formi ln da Madžari niso nepremagljivi. »Wlener Kurler« piše v članku z naslovom »Madžari niso nepremagljivi«: »Madžari včeraj niso prikazali tako velike Igre, kot smo po njihovih velikih zmagah pričakovali.« Poglejmo sl nekaj pomembnejših Izjav posameznih strokovnjakov, ki so prisostvovali tej tekmi. Menažer angleške reprezentance Walter Wienterboten Je izjavil: »Avstrijcem je manjkala skrajna umirjenost, da bi izenačili ali zmagali.« Na vprašanje, ali so Madžari tudi tokrat boljše igrali kot v Londonu, Je odgovoril, da je kaka ekipa samo toliko dobra, kolikor JI to dovoli nasprotnik. Po njegovem mnenju so imeli Avstrijci položaj v rokah. Vodja madžarske reprezentance Sebes meni, da Je avstrijska obramba igrala odlično in da Je bil novi sistem WM, prilagojen dunajski šoli, dober. Kapetan nemške reprezentance Sepp Herberger Je izjavil, da Je bila AŠK odpotoval v Francijo Ljubljana, 12. aprila. — Jutri bodo odpotovali na turnejo po Franclji košarkarji ljubljanskega ASK. Od 16. do 22. aprila bodo odigrali pet tekem. Prvo tekmo bo ASK Igral v Ville-franche, ' Ocwlnk bil najboljši Igralec. Jean Letzour, urednik »Equipe«, Je izjavil, da je v prvem polčasu igra pripadala Madžarom, medtem ko so po odmoru igrali samo Avstrijci. B. D. Sah Polfinalno šahovsko prvenstvo Slovenije Maribor, 12. aprila. — VI. kolo: Brglez : Ketiš 0:1, Valenčič : Konlč 0:1, Podlipnik : Kukovec prek. Partiji Kac : dr. Nemec ln Krulc : inž. Cisar sta preloženi. Stanje po VI. kolu: inž. Cisar, dr. Nemec, Konič 3,5. Kac 3, Krulc 2,5, Kukovec 1,5 (2), Ketiš 1,5 (2), Valenčič 1,5, Brglez 1 (i), Podlipnik 0,5. Tudi Hajduk lahko upa, vendar da postane prvak. Toda pomeriti so 1h> morala z najmočnejšim nasprotnikom Dinamom v Zagrebu. Igrala 1)0 tudi z Vardarjem v Skoplju in Purtlzanom. Edino lahko nalogo bo imela s Sarajevom v Boogradu. i Tudi Ilajguh lahko upa, vendar pa je njegovo upanje večidel teoretično. KAKOR NA MINULEM. PRVENSTVU Štiri kola pred koncem te kinov a-iija za nuslov najboljšega je položaj na lestvici mnlouo isti, kakor na i lanskem tekmovanju: Hajduk je imel ] 24, Partizan in Crvena zvezda pa 23 ! točk. V naslednjem kolu so imeli vsi po 25 točk... Šele v zadnjem kolu si Je Orvena zvezda z zmago nad Spartakom zagotovila prvenstvo pred Hajdukom, ki je vodil z dvema točkama ražlike. Kaže, da bomo šele po XXVI. kolu vedeli za novega državnega prvaka. SVETOVNO PRVENSTVO POSAMEZNIKOV V NAMIZNEM TENISU Prvi dvoboji Včeraj so se začela v Londonu tekmovanja posameznikov za svetovno prvenstvo v namiznem tenisu. Rezultati I. kola: Amouretl (Fr) — Vardi (Izrael) 21:7, 21:15,21:9; Rodes (Anglija) - Kabli (Egipt) 21:16, 21:11, 21:12; Frelndorfer (Nem.) — Grujič (Jug.) 21:16, 21:14, 21:15. Barlovič — Van Gansen (Belgija) brez borbe, Dolinar — Meret (Anglija) 21:11, 21:15, 21:12, Szebok (Madžarska) — Erlich (Fr) 21:15, 21:18, 27:25, Vogrinc — Benerje (Indija) 21:13, 21:18, 22:24, 21:19, Tomito (Jap.) — Slar (CSR) 21:14, 21:15, 9:21, 21:13. 2enske: Vrzič (Jug.) — Gal (Siam) 21: 13, 21:14, 19:21, 21:14. Druga naša tekmovalka Harmato-va Je premagala Angležinjo Griffln (brez borbe). II. kolo — moški: Barlovič — Elaš-mavl (Egipt) 20: 22, 21:1, 13:21, 21:19. 21:19, Wenner (Ang.) — Tereba (CSR) 22:20, 21:19, 21:18, Ogamura (Japonska) !— Hltchcllff (Anglija) 21:13, 19:21, 21:14, ' 21:13, Foldy (Madžarska) - Frčnderfer (Nem.) 17:21. 21:14, 21:15 10:21, 21:14, Harangozo — Arbav (Madžar.) 21:14, 21:15, 21:13, Gabrič — Janton (Fran.) 21:14, 21:15, 23:21. n. kolo — ženske: Vatell (Fr.) — Prizi (Avstr.) 21:19, 21:15, 21:14, Vrzlč — Feduanl (Ital.) brez borbe. • Na sestanku Mednarodne zveze za namizni tenis je bil s 40:28 glasovom zavrnjen predlog, naj se prepove igra z reketi z gobo. NASI TENISKI IGRALCI NA FRANCOSKI RIVIERI Še vedno niso v formi Poročilo Ilije Panajotoviča iz Monte Carla Ze dva teniška turnirja sta za Splošen vtis po teh dveh- turnir-nami — v Cannesu ln San Ramou. jih je, da naši teniški igralo! še niso Vtis je slab. Naši igralci še vedno niso v formi. Neokretni so na igrišču in izgubljajo z nasprotnikom, ki bi ga sicer v sezoni zlahka premagali. Naš državni prvak Petrovič je v Cannesu igral slnlo in nezanesljivo. Izgubil je v igri z Italijanom Petron-gellijo v dveh nizih. Jagec je začel na turnirju zelo dobro- Kasneje pa _ - ____ je znatno popustil. Plečevič je imel 1 drugo v Montbrisonu. Tu smolo, da je v I. kolu tekmoval z C„,1 /~i....i bosta razen domač’nov, prvaka II. I izvrstnim madžarskim igralcem Kn- ol,unUOnZfllCS, oegur« francoske lige m ASK, nastopila še j tanom. bodo gostovali V Beogradu Vtem, ko smo v Cannesu doživeli | »x i_ -—_ o— Beograjčani so imeli lani prilož- v formi, da pa so se znatno popravili. Sedaj sodelujejo na tekmovanju v Monte Carlu, kjer bo v začetku maja naša reprezentanca nastopila v tekmovanju za Davisov pokal proti reprezentanci Monaca. Spričo nezanesljive forme, je sedaj težko po-vedatti, kakšen bo izid dvoboja z Monacom. odleteli predsednik se zopet utrdi na svojem položaju, ribiči pozabijo na pregnane ribe, dekle, ki ljubi »petro-lojarja«, se mu vrže v naročje — happy end ... Čeprav to ni nadpovprečen film prvak Švice Jonction lz Ženeve ln , v re™?-)iZ„G«?da;xk,1 1e bi! ?m“8°val'=c ! razočaranje, pa nam je turnir v San -------------------------- „„ ...... turnirja v Montbrisonu leta 1953 Po, Liotnu vzbudil novo upanje. Vsi naSi noet videti ekshibicijsko isrro dveh tem turnirju bo ASK igral še dve tek- j igralci, zlasti Petrovič so precej bo- najboljših teniških igralcev na svetu: mi z »Voiren« (Isere) ln s še nedo- 1 je Igruli Petrovič se je uveljavil Sodgmana in Segure. Ze takrat se je ločenim nasprotnikom. | s svojimi obrambnimi udarci. Lep začel »Partizan« pogajati, da bi ta , , . ? v Franciji zastopali tile uspeh je dosegel z zmago nad Kanad- dva teniška igralca tudi letos gosto- Ikralci: Kristančič, Kanclus, Pavlovič, čanom Mayneom, Odločno pa se Je vala v Beogradu. MUller, Lokar, Šerbec, Vojo in Smiljan, Pertot, Jančar ln Fuglna. M? Žkan~bkemTn°mU t• j, ot* njihovega trenerja, v katerem spo- Tudl Palada ki zaradi poškodbo roča, da bi Sedgraun, Gonzales in Se-v Cannesu ni nastopil, je dobro gura gostovali v Beogradu Pvedla-lgral. V. I. kolu je premagal Ame: gal je, naj bi se to zgodilo med Zagreb, 12, aprila. — Od 17. do 19. aprila bo v Milanu velik med- ,B,M. ¥ ±,,,<,, iuuo- ^ai jo, nai bi se to zgodilo med *!?",? *£??,*• A6, J.»?all^ 15, avgustom in 15. septembrom. Me- nici na ljubo povedano — gledalca včasih res držijo v veliki napetosti, kar velja posebno za prizore viharja ln dvoboja na ogrodju pontona, kjer dlt| kllcn gledališča, ki jim nudi sicer manj ugodne finančne pogoje (beri: nižji umetniški dodatek), če na katerem bosta sodelovali tudi nogometni moštvi Dinama ln Hajduka. pax A?. mflra* iPx^rožjo v ieri nijo, da bo »Partizan« sprejel to po-z dobro razpoloženim Bergmanom. 1 nudbo. PISMO IZ DOLENJSKE METROPOLE Bo Novo mesto dohitelo Črnomelj in Kočevje? «, "khSMJrt l SS JSJgtJeSTJSJ.* 8532*1. “ •&£ lani dograjen stadion, okoli katerega sedeži itd. Črnomaljski dijaki pa si uresničili ide io hlž Bloudeka in IS 8nd ^„ok,raln«,x?rm 6evJ“,‘?..xdrevAeJ *“ L«doC>‘ novim dijaškim interna- lje aovomeški .nladine Vsa zadnja »»» Ul VUVJM »»a Ugit/UJU jUVIUUH«! | **•».. so prišle do Izraza tako barve, kot . 80 *© prepričani, da bodo tam delali sposobnosti snemalca, saj Je to v tem I lepšo, bolj pošteno In s širšimi čl- anet" tal^^repričfjlvol^da ‘SuV v j'steJSlml uP™P*tW«I. dvorani zadržujejo dih. m-g ' (Nadaljevanje jutri) Švedski pianist Hans Leygraf bo koncertiral v Ljubljani urejajo doskočišča tekallšča tor tom urejajo manjšo Kulturne beležke V Srbski matici v Novem Sadu le bila svečanost ob sedemdesetletnici rojstva znanega književnika ln sedanjega predsednika Matice Veljka Petroviča. Svečanosti se Je udeležil tudi predsednik Ljudske skupščine vojvodine Stevan Doronjskt. * V Zagrebu so otvorili razstavo del šestih boograjskih slikarjev. V eku-Pmi so slikarji Gvozdenovič. Milo-šavljevič. Tabakovič, Aralica, Rado-onn ‘n Šerban, ki razstavljajo okrog 4™ olj, akvarelov in risb. * Društvo umetnikov uporabne Umetnosti Srbije bo te dni odprlo no-juovalnioo, katere naloga bo povozati dejavnost umetnikov uporabne umetnosti z dolom gospodarskih podjetij Društvo pripravlja tudi razstavo na kateri bodo meri drugim impro J1 tirni 1 notranjščino poslovnih in za »ebnih prostorov tor prodajaln s čt-jner hočejo opozoriti, da je potrebno tesnejše sodelovanje z našimi gospodarstveniki, kar zadeva razvoj gospo, darske estetike. • , Po(ljetje »Znra-filmt je dokončalo Kratki fiilm »O perutninski kugi« po scenariju dr Zvonkn Alornja, v re-‘>li Srečka Vegana Filin so Izdelali jJo šredstvi tehnične pomoči FAO s , 1 Slovenjem Instituta za veterinar- utx .II« SO jt, mnuj aiiK«»uai z« liuiuiu, ua ui,n,tt njegova MJUStuv« v i , ,w., u,so,n , a,o— ,.«,»». na os« i uu iv i XI, je o.-«. m6(U°!nska raziskovanja v Za-1 solista več simfoničnih koncertov. Ta I Ljubljani in Mariboru lep umetniški i dišču Bele krajino moderen sladlon, mimo. Stadion, ki bi moral Pianist Hans Leygraf jo bil rojen letu 1920 v Stockholmu. Zaradi nadar jenosti ga je sprejel v svojo šolo vodilni švedski klavirski pedagog Gott-frid Boo-n. Z 9 loti je ze koncertiral kot solist Mozartovega klavirskega koncorta, spremljal pa ga je stockholmski orkester Koncertno zveze- Z 12 loti se je predstavil s celovečernim solističnim koncertom. S koucertirn-njom jo začel seveda šele po konča nem študiju na stookholmski Akademiji za glasbo, kjer jo študirnl tudi kompozicijo In dirigiranje. Zuradi njegoviil uspehov so mu podeliti naj višjo švedsko nagrado in odlikovanje štipendijo ,Tenny Lind. Ta mu jo omo gočila. da se je izpopolnjeval še v Miinchenu pri Josofu Hansu in v Svi cl pri znameniti klavirski pedagogi nji Ani Hirzel.Langenlian. Prava Leygrafova umotniška pot pa se je začela leta 193S. ko je v Stockholmu dolegel s svojim klavir koncertnih turnej, ki so mladetra umetnika vodile najprej po Skandi naviji, nato pa po kontinentu. Ley graf je tu konce; tiral s solističnim1 žxD(5v t’ bil pa jo tudi solist eirafo njenih koncertov, ki so jih med dru gimi dirigirali Volkmar Andreao pokojna Fritz Busch in Isaj Dobro ven, dalje Vittorio Gui. Franz vou Hoosslin, OswaId Kabasta. Han Schmidt-lssorstedt in Albert Wolff Hans Leygraf slovi danes kot vu di 1 m Svodski pianist. Njegovo ime .h-znano daleč preko moja njegove do mpy,‘,n®' V Ljubljani smo ga Imeb priliko spoznati pred lotom, ko Je sodeloval v komornem duu z nemškim violinistom Gerlmrdom Soitzom tei solistično Igral Prokofjevo sonato. Že todaj smo so lahko prepričali, da kritike iz Londona, Pariza, Amsterdama, Baala. Berna, Den Haaga in iz drugih velikih mest niso pretirane. Ce povemo še, da Leygrafov repertoar KO SO GA SE GRADILI Stadion v Kočevju »robu. skim večerom velik uspeh. Pokojni obsega polog solističnih del tudi 25 hkrati pridno vadijo, so na velikem, prijetno športno areno, v kateri je dirigent Fritz Busch ki jo bil tedaj klavirskih koncertov od Mozarta do bodočem športnem prostoru v Cr- vedno živahno. vodja stockholmskega orkestra Kon Ravela, Bartoka in Iloneggera, lahko nomlju zagrmeli buldožerji. SGP Le na studionu novonteškoga Par-oertno zveze, ga je takoj angažiral zn trdimo, da bosta njegova koncerta v, Pionir iz Novega mesta gradi v sre- tizann. na Loki ob Krki, je bolj ..................................... ” ” ' ‘ ” ' ..... . .. . wtj I angažma je bila »uvertura« številnih ' dogodek, lje novomeške mladine. Vsa zadnja a vendar zelo letu se novomeški Partizan bori z i materialnimi težavami; na pol dograjeni stadion je verna slika dru-| štvenlb razmer. Nič no kaže, da bi l stadion lahko dokončali do 1. maja. j Nekateri novomeški športniki celo menijo, da bo dobro, čo bo stadion j dograjen do konca letal j Razgibano športno življenje v Kočevju in Črnomlju prekaša delavnost novomeških športnikov prav za-I radi neurejenih vprašanj stadiona v Novem mestu. Novo mesto, ki iina z v An ®P- Loko ter novim kopališčem oh Krki naravnost idealne pogoje za množičen razmnh športa, pa se na tem področju nikakor ne more otresti starega zapostavljanja, češ 6 temi prostori in načrti športniki lahko še počakajo. . J?; d« mestu in okraju manjka investicijskih sredstev za mnoga najnujnejša dela. Prav tako pa je res, da so lani n pr. podjetja v Kočevju 2rtvovaia znatne vsote denarja in gradiva, športniki in ljubitelji mla-I dine pa mnogo prostega časa in dobre volje, da so dogradili moderen ! stadion, ki je postni zbirališče mladine. Take pripravljenosti pri mno-gtli novomeških podjetjih zaman iščemo. Kar ne bo mogoče doseči z Investicijami MLO ln LO MO Novo mesto ter s podporo republiškega Vodstva Partizana, bi lahko prispevala podjetja za dograditev novomeškega stadiona! Ce te pomoči ne bo, bo Novo mesto na športnem področju šo dolgo zaostajalo za Kočevjem in Črnomljem, ki zdaj po množičnosti In z obsegom športnega udejstvovanja krepko utirata pot športu v do- Ooran I na katerem bo med drugim 400 m L maja odprt, kaže Novomeščanom lonjskih okrajih. Tg VfE4A PO MALEM ZA VSE Holandska v boju ppoti morsli vodi Posebna komisija strokovnjakov predlaga, naj bi morske rokave zaprli Komisija, imenovana kmalu po Komisija je zasnovala svoje povsem zavarovali pred poplaiva- bi morali dvigniti in utrditi. Ri- v nevar- veliiki katastrofi februarja 1953, delo na dejstvu, da je 16.000 kva- j mi, pač pa je še zmeraj da hi proučila možnosti, kako bi dratnih kilometrov ali 50 odstot- nosti jugozahodni del. zaprli monske roikavc južne IIo- kov nizozemske zemlje pod mor- Že od najstarejših časov grade landske im Zeelanda, je nedavno sko gladino. Na tem gospodarsiko holandske nasipe najmani za me-objavila svoje poročilo. V njem najpomembnejšem področju Ni- ter više kaikor se sploh kdaj dviig- pravi, da je ta drzni načrt tebnič- zazemske živi šest milijonov lju- .ne morska gladina. Po mnenju no uresničljiv. V komisiji so bili dii ali 60% vseh prebivalcev te komisije pa je to še premalo. Tre- najug.lednejši holandski strokov- dežele. Zaihodni del Nizozemske je lxa je namreč računati s tem, da lijaki za vodne naprave. Stroški v neprestana nevarnosti, da ga za- hi se lahko morsika gladina dvig- bi znašali približno dve milijardi lije morska voda. S tem, da so lUiar holandskih goldinarjev, gradbena zaij»rM Zuidersko jezero, so srednji dala pa bi trajala 20 do 25 let. Holandske od severa malone nila še znatno bolj, kakor se je dvignila lami februarja. Zato bi morali sedanje nasipe dviigmtti še fr. l'1 S! '.iiti:'. Holandska: čreda ovac na paši, v ozadju mlin na veter E Velika Britanija izvozi vsako leto mnogo Baileyevih zložljivih konstrukcij Za mnoge ljudi so Baileyevi niso potrebna posebna meha-mostovi izum, ki je med vojno ; nična pomožna sredstva, ne kva-premostil prepad med namenom lificirana delovina sila za njihovo in uspehom. Marsikdo pa se bo sestavljanje Kako lahko jih je začudil, ko bo zvedel, da z Bai- prenašati, vidimo že po tem, da leyevo tehniko premostimo tudi tehta najtežji sestavni dol, plošča repad v civilni graditvi mostov, 5 m X 1,5 m, samo kakih 270 kg, er je to hitra in preprosta me- tako da jo lahko prevažamo z toda za zgraditev cele vrste kon- navadnim kamionom. Ce gradi-strukcij širom po svetu. mo iz teh delov most, lahko vse Velika Britanija izvozi vsako dele prilagodimo z raznimi kom-leto za dober milijon funtov binaeijami, da ustrezajo različ-šterlingov Bailevevih zložljivih nim razponom im zahtevam glede konstrukcij. Bailey je razvil to obremenitve, gradbeno metodo, da bi zadovo- Naprave so standardne in ob-tjil nujne potrebe angleške voj- segajo kakih 20 temeljnih delov, ske ob graditvi začasnih mostov. Za inženirje so tako preproste Kmalu pa so strokovnjaki spo- kakor za otroke razne lesene znali, da lahko uporabimo isti igrače, iz katerih sestavljajo hi-sistem tudi pri graditvi cest, j1Ce, mostove, jezove itd. To-mostnih opornikov, stebrov in varna izdeluje 300 delov po strogi visečih mostov. 'specifikaciji. Mnoge mostove, ki Med vojno je angleško mi-' so jih zgradili med vojno iz Bai- •o leyevih delov, uporabljajo še proizvodnjo Baiileyeve opreme, zdaj. Veldika prednost teh delov :rstvo za preskrbo nadziralo leyevih izvodnjo JBaileyeve opreme, zdaj. V i 1950 pa je dobila nelca to- je razni leta varna licenco za izdelovanje in prodajo sestavnih delov teh konstrukcij. Tovarna je začela izdelovati Baileyeve mostove leta 1942 in njeni strokovnjaki so kmalu spoznali, da bodo sestavni deli še važnejši za civilne potrebe. Praksa je pokazala, da ni nobene panoge v gradbeništvu, ki ne bi mogla uporabljati Bai-leyevih sestavnih delov. Uporabljajo jih enako uspešno za graditev skladišč in velikih jezov. Ko so nedavno gradili v Kanadi velik jez, so uporabljali Baile-yeve dele za zgraditev dohodnih , raznovrstnost njihove uporabe in pa to, da jih lahko sestavimo in razderemo hitro in jih po potrebi prenesemo drugam. za 1,5 do 2 m. Ker pa so v juž-: nem delu Holandske in v Zeelan-| du minoge hiše zgrajene tik ob nasipih, mnoge pristaniške in prometne naprave pa prilagojene obsegu sedanjih nasipov, je praktično skoraj izključeno, da bi nasipe tako dvignili. Pa tudi če bi jih dvignili, hi nevarnost poplav še zmeraj ne hpa dokončno odstranjena. Sicer pa bi bili stroški skoraj enaki, kakor če hi morstke rokave zaprli. Zato komisija priporoča zapreti morske rokave. Tu pa bi zadeli na nekatere tehnične probleme. Morje je namreč na tem področju znatno glob. lje kakor drugod, kjer so doslej gradili nasipe. Razen tega bi bilo treba računati z močnimi morskimi tokovi. Gradbena dela bi lahko opravljali med oseko in ob mirnem ozračju. Močnejši vetrovi bi dela zelo ovirali, če ne onemogočili. Vzlic temu komisija meni, da bi vse težave premagali, in izraža upanje, da bo holandsko ljudstvo, čigar žilavost v boju proti vodi je prišla že v pregovor, pripravljeno žrtvovati pol- število več kot podesetorilo (od 2,2 drugo miifllijardo goldinarjev za na 24). Leta 1946 je naraslo na povečanje svoje varnosti. 81, leto pozneje pa na 138,5, tako Ko bi zaprli morske rokave, da je bilo približno 63 krat večje, bi se morski tokovi ob holandski kakor nekaj desetletij prej. Delno obali nekoliko spremenili. Hkrati je treba to pripisati milejšim dobi bilo treba računati z neznat- ločbam v zakonu o razporokah, še nim zvišanjem morske gladine ob bolj pa posledicam druge svetovne obali. Nasipe ob Renu in Meusi vojne. bištvo pa bi utrpelo s item precej škode, kar velja tudi za rejo školjtk im polžev. Komisija pa meni, da se pri tem ne bi smeli ozirati na posamezne gospodarske panoge, ker gre za splošne koristi. Voda v zaprtih morskih rokavih bi seveda pozimi zmrzovala in promet po njih bi bil otežko-čen. Uporabljati hi morali ledolomilce. Sicer pa je zima na Holandskem povprečno samo vsakih pet let talko ostra, da voda v morskih rokavih zamrzne. Kmetijstvo in vrtnarstvo hi imelo potem na otokih na razpolago več 9ladlke vode. Razen tega bi lahko po nasipiih, s katerimi bi zaprli morske rokave, zgradili ceste in taiko zboljšal;, promet med važnimi gospodarskimi središči, kar bi spet koristilo gospodarskemu in socialnemu razvoju otokov. Tudi vodnemu športu bi se odprlo mnogo širše področje. Anekdota DVE FOTOGRAFIJI Ta teden dobimo prvo letalo »CONVAIR 340« Prvo letalo tipa »Convair 340<. izdelano za potrebe JAT v San Diegu v Kaliforniji, prileti ta teden na beograjsko letališče. Do konca junija bo dobilo naše ci progah. V vsakem je 48 sedežev in v udobnih kabinah lahko regulirajo zračni pritisk, kair je zlasti važno med poletom v velikih vi- šinah. Ta letala imajo t-udi ku vilno letalstvo še dvoje takšnih1 hinje, da lahko potniki med po- let al. Pot novega potniškega letala od tovarne v Kaliforniji do Beograda je dolga 11.000 kilometrov, rek Severne Amerike je letelo Sloveči dirigent Max Roger s hitrostjo 524, prek Atlantika pa leta. Letala letom dobe topla in hladna jedila. Nova potniška letala bodo začela letati na naših zračnih progah v drugi polovici letošnjega je poslal nekemu svojemu pri- 468 km na uro. To je rekord za jatelju fotografijo s posvetilom, to vrsto letala, katerega povprečna Prijatelj pa je enako njegovo hitrost znaša 450 km. Pilot JAT fotografijo ie imel v albumu, le \ Milisav Semiz je pilotiTal letalo da je bila svetlejše barve. Ker pa , skupaj s tovarniškim pilotom. To je bilo na drugi posvetilo, jo je 1 je hkrati naš prvi pilot, ki je na spravil v album k prvi. Drugi našem letalu preletel Atlantski dan je prišel RSger k njemu na obisk. Prijatelj je odprl album in se pošalil: »Kako je pa to mogoče? Ista slika, pa si vendar na prvi v temni, na drugi pa v svetli i Yorku so v letalo montirali na- gi po! boao na mednarodni »njega irodnih ocean. Od San Diega do New Yorika je letalo brezplačno prepeljalo 17 potnikov, inženirjev in uslužbencev tovarne letal. V New zračnih progah JAT med Jugoslavijo ter Zahodno Evropo in Bližnjim vzhodom. SPREJEMANJE IN DAJANJE Stevan Sremac je prišel k ministru za prosveto pogledat, kako gre zadeva z njegovim imenovanjem. Ko je hotel stopiti v kabinet, mu je sluga rekel: »Gospod minister danes ne barvi.« | prave za polet čez Atlantik, nad sprejema.« Namesto odgovora je Roger katerim je bilo vreme lepo. »Tem bolje«, je odgovoril Sre- vzel nalivno pero in napisal pod i Letala tipa »Convair« so dvo- mac, »saj od mene nima kaj spre-sliki: »Max Roger pred kopanjem motoma potniška letala, posebno jeti. Prišel sem, da bi mi on ne-in po njem.« 1 prikladna za promet na srednjih kaj dal.« Hitro naraščanje števila razporok Neka newyorška zavarovalnica je zbrala zanimive podatke iz 14 dežel Od začetka našega stoletja je Število ločitev zakonskih zvez skoraj po vsem svetu izredno naraslo. To nam pokaže zlasti tabela, ki jo je objavila neka newgorSka zavarovalnica. Zbrala je podatke iz 14 dežel za vsako leto od 1910 do 1948 posebej, in sicer zmeraj glede na letno povprečje porok v prejšnjem desetletju. ugotovili, da je med pijanci desetkrat več razporok kakor med ab-I stinenti. Pri razporokah pridejo v j poitev tudi psihološki einitelji, : dedni vzroki in vplivi okolja. Švicarski psihiater dr. Haffter pravi, da je zelo mnogo primerov, da so v Angliji na 1000 zakonskih zvez samo 2,2 razporoki. le v začetku druge svetovne vojne pa se je to Posebno presenetljivo je na- Toda celo tam, kjer je bilo raz • . 1 • • • 1 v j | J I . J . JV ■»vav »v raščanje Števila razporok v Angliji, porok že od nekdaj mnogo in tudi j se zakonci ločili v dveh ali treh ro-kjer jih je bilo pred prvo svetovno , v deželah, ki v drugi svetovni vojni dovih zapt>red. v družinah z mno-vojno razmeroma malo. V vsakem niso sodelovale, jih je čedalje več. I Rimi <,(„>1^ kjer se zakonca ločita od treh let 1911 do 1913 sta bile | V ZDA, kjer je bilo leta 1910 pri- pQ več letih skupnega življenja, bližno 100 razporok na 1000 za-i vpliva to celo na njune poročene konskih zvez, je naraslo to Število j sinove in hčere. Njihovo zakonsko leta 194f> na 400. V Švici je naraslo | jijvljenje je različno, glede na to, od 58 (1910) na 124,7 (1947), v a|j so živeli doma, ko sta se oče in Franciji od 47 (1910) na 70 (1944) in na 207 v povojnem letu 1946, na Švedskem od 19 (1910) na 115 (1947), v Avstraliji pa od 15 (1910) na 106 (1946). Podatkov o SZ ni- . . ... .. , , . , j , j- , «, I nase civilizacije. Število razporok toda tudi tam Število raz- . . 1 • r pa bi se nedvomno povsod znatno zmanjšalo, če bi napovedali neiz-dvakrat (leta 1936 in 1954) po- ' Prosen b°i Slavnim socialnim mati Se razumela ali pa. ko so se ie začeli zakonski prepiri. Na sploSno ima zakonska kriza globoke korenine v zvezi s sestavo mamo, porok najbrž močno naraSča, saj sd je zdelo Vrhovnemu sovjetu že TRISTAN BERNARD PRIJETEN GOST Nova vrsta zaščitne obleke proti hudi vročini mostov, skladišč za agregate, žerjavov, kalupov za armirani beton, pa tudi pisarniških prostorov in delavnic na gradbišču. Baileyevo opremo uporablja že kakih 40 dežel za graditev letalskih hangarjev, črpalnih naprav na naftnih poljih, cest in mostov, ogrodij za armirani beton itd. Angleška tovarna izvaža nad 90% teh izdelkov. Prednosti Baileyevih delov so njihova razmeroma neznatna teža, preprostost, odlična kakovost in popolna zamenljivost enega dela z drugim. Na gradbišču Treguer je prispel že nekoliko nemiren v Bel-arthurjev grad. Kako lahko hi se bil v avtomobilu prehladil! Tisti dan je bilo sicer zelo toplo, toda Treguer je živel v večnem strahu pred vsako boleznijo. Zakašljal je nekajkrat ter dolgo ogledoval v zrcalu svoj jezik, grlo in požiralnik. Povabila graščaka Belarthurja nikakor ne bi bil sprejel, toda mož je bil zelo bogat in mogočen bankir. In Treguer je upal, da se bo v njegovi hiši dokopal do važnih položajev. Skrivaj se je tudi bal, da bo te ljudi razočaral. Gong je poklical h kosilu. Treguer je bil edini gost. To mu tudi ni bilo prav, kajti bil je strašno boječ in že vnaprej se je ustrašil misli, da bo edini predmet gostiteljeve pozornosti. Njegova zaskrbljenost se nikakor ni zmanjšala s tem, da so prišle za uvod v kosilo na mizo školjke. Treguer je imel školjke zelo rad. Čutil pa je tudi grozen strah pred njimi. Ker pa je bil edini gost, ni mogel pustiti sklede mimo. V opravičilo bi bil moral reči, da je bolan. Ce pa je bil spet bolan, gotovo ni bilo nobenega upanja, da bi mu dal Belarthur najboljše mesto. Školjke veljajo za nevarno živilo. Ce pa jih človek odkloni, je videti, ko da ima svoje gostitelje za skope ali malomarne, ker gostu niso postregli s povsem presnimi jedili. Treguer je torej jedel školjke, pri tem pa je ves prestrašen izračunal, da je Belarthurjev grad oddaljen od morja najmanj deset milj. Kdaj neki so bile torej školjke kupljene? Pa tudi najbližje pristanišče, iz katerega so bile nedvomno prinesene, je bilo na zelo slabem glasu. Mar se niso I v njem ustavljale stare ladje z bakrenimi gred- II ji, h katerim so se prisesale školjke z vsakršnimi strupenimi snovmi? Tako daleč je bil Treguer s svojim preudarjanjem, ko je prišla na mizo omleta. In Treguer je z grozo opazil, da je bila omleta z gobami.. .1 Od kod so prišle te gobe in kdo jih je našel? i To je moral neutegoma zvedeti. »Povedali mi boste, kako vam te gobe teknejo. Našla jih je babica našega vrtnarja. Na gobe se spozna ko nobena druga. Zal ji je vid zadnje čase opešal...€ Treguer je bil prisiljen vzeti še nekaj grižljajev gob, ki jih je bila našla i slepa babica. »Zdaj pa,« je dejal gostitelj, »zdaj boste pokusili raco, kakršne morda še svoj živ dan niste l jedli.« Tregueru so se zameglile oči. Svetla jedilnica, kredenca z vsem srebrom in kristalom je < kar zaplesala pred njim. Mislil je na tisto nesrečno družino, o kateri je bral. Petnajst ljudi' se je zastrupilo z raco...! Toda gostitelj je1 trdil, da je vzel Treguer mnogo premalo, in mu | je položil na krožnik še velikanski kos. Treguer je v svojo grozo opazil v njem krvavo liso, ro- 1 jena vdorna vrata za celo armado bakterij. Po večerji so prišle na mizo kepice s sladko smetano. In spet je Treguer drhtel. V duhu je • videl, kako gre mimo njega vrsta slovečih higie- | nikov, ki so z največjim poudarkom govorili, kako nevarne so beljakovine. Treguer je imel nejasno predstavo, da bi | lahko vse te strupe izločil in napravil neškodljive, če bi se kar naprej nalival s pijačo. O toksi- 1 kologijl je vedel zelo malo. O tem mu je pla- ( valo pred očmi le nekaj nejasnih, zato pa nič manj zastrašujočih slik. Pil je torej, kolikor je * le mogel, kar naprej se je nalival z vinom, ki | ga je mešal s slatino, kajti čistega vina si seveda ni upal piti. Slatina je stala v kristalnih 1 steklenicah na mizi. Toda gostitelj si jih je ogle- | dal od blizu in vprašal slugo: »Ali je to res slatina? Saj bi človek dejal, da je v teh stekle- ' nicah kapnica iz vodnjaka.« Sluga je moral priznati, da v steklenice ni nalil slatine in da jih je pač napolnil kar z vodo ' iz vodnjaka. In razvneta Treguerjeva domišljija je videla,, kako prirejajo bacili pega vice po kozarcu plavalno tekmo. Dve url pozneje je planil Treguer v vaško lekarno. Slabo mu še ni bilo, pač pa je čutil, da mu bo zdaj zdaj postalo. Zahteval je proti- i strupe ali odvajalna sredstva, se naglo odpeljal. domov in ostal iz previdnosti tri dni v postelji. »Prijeten gost,« je rekel Belarthur potem, ko I je Treguer zbežal. »In kako mu je vse dišalo! ( Tega moramo kmalu spet povabiti.« trebno odrediti strožje predpise o razporokah. Kriza zakonskega življenja sega povsod daleč čez statistične podatke. Statistike zlasti ne morejo zajeti ločeno živečih parov. V New Yorku in Philadelphiji je baje ločeno živečih, toda nerazvezanih zakoncev toliko kakor v slogi živečih. Statistika tudi ne govori o razbitih zakonskih zvezah v deželah, kjer so načelno neločljive, kakor v Italiji, Španiji, Portugalski ali Južni Ameriki. Pa tudi tam, kjer je razporoka dovoljena, ostanejo mnogi zakonski pari iz zuna njih razlogov skupaj, čeprav se ne razumejo. Vzroki, da se toliko zakonskih zvez razdore, so zelo različni. Od visni niso zgolj od zakoncev in njihovih zasebnih razmer, marveč tudi od družabnih tokov, gospodar skih činiteljev in družbenih razredov. Iz sodnih odločb jih ne moremo vselej razbrati, kajti v njih so često navedeni samo razlogi, ustrezajoči zakonitim zahtevam. V vseh deželah pa je alkoholizem s svojimi žalostnimi posledicami v mno gih primerih kriv, da se zakonci ločijo. Na švedskem sc uradno »Tiho, Karo, saj ne zmerjajo tebe.« vzrokom — alkoholizmu, stanovanjski stiski, gospodarski bedi, raznim boleznim itd. MAU LEKSIKON Koliko ljudi je o drugi soetooni vojni padlo in umrlo in koliko je bilo ranjenih? Kaj ose pomeni o trbo-hroatskem jeziku beseda baba? Kakšno gradioo lahko dobimo iz melase? Po podatkih OZN je zahtevala druga svetovna vojna ka. kih 80 milijonov SloveSkih žrtev Na bojiSiih je padlo kakih 85 milijonov ljudi, letalske bombe »o jih pobile kakih 20 milijonov, približno 25 milijo, nov p« jih je pomrlo v končen. traeijBkih taboriS6ih. Ranjenih in pohabljenih je bilo kakih 25 milijonov. Razen tega je približno 22 milijonov 'ljudi izgu. bilo vse premoženje beguncev pa je kakih 25 milijonov. * Beseda baba ima v urbohrvat-*kem jeziku več pomenov. Predvsem pomeni očetovo ali materino mater, pa tudi starko. V tem pomenu uporabljajo to besedo na Eodeželju V Dubrovniku pravijo aba vsaki dojilji in otroški negovalki, včasih pa tudi tašči, naba se imenuje tudi gora v Srbiji med Nišem ln Paračinom. Baba pravijo otroci tudi ploščatemu kamenčku, ki Ka mečejo po vodi, tako da odskalcuje. * Melasa, ki jo dobimo pri predelavi sladkorja, ima men drugim v sebi tudi 50% sladkorja. Sladkor lahko iz nje Izločimo, le da so s tem združeni stroški r.elo veliki. Ra/en tega melaso še zmeraj največ uporabljamo v industriji kvasa, alkohola, barv itd. V Indiji pa jo uporabljajo kot zelo dobro gradivo za grnditev cest. Dodajo fl nekaj asfalta in katrana in talco nastane nekakšna smola, ?elo odporna proti silni vročini in vodi, v kateri se ne raztopi. Rožen tega pa je cenejša od asfalta. DNEVNE NOVICE Delegatom II. kongresa USAOJ, ki so se na obvestilo v dnevnem časopisju že prijavili pripravljalnemu odb&ru ali pa se nameravajo še prijaviti, sporočamo naslednje: Centralna proslava 10-letnice II. kongresa USAOJ bo v Drvaru 9. maja letos ln se Je bodo udeležile delegacije lz vseh ljudskih republik. Udeleženci iz Slovenije bodo odšli iz Ljubljane že 7. maja z avtobusom. Potovanje, ki bo izvedeno pod ugodnimi pogoji, bo trajalo predvidoma 5 dni, od 7. maja do vključno 11. maje z vmesnimi odmori. Upoštevane bodo glavne smeri, kjer je hodila delegacija lz Slovenije Pred 10 leti. Prijave delegatov, ki so bili na kongresu v sesitavu delegacij drugih ljudskih republik ln sedaj žive v Sloveniji, so prav tako upoštevane. Zborno mesto, ura odhoda iz Ljubljane kakor vsa ostala končna obvestila bodo prijavljenim pravočasno sporočena. Vsem delegatom, ki doslej še niso poslali svojih prijav in; naslovov, sporočamo da Je zadnji rok za prijavo 20. april, ker bomo, I Primerno številu udeležencev, izvršili! tudi priprave. Naprošamo tudi tiste I delegate, ki zaradi raznih zadržkov ne nameravajo potovati, da to spo-roče Pripravljalnemu odboru s svojim naslovom, ker s tem olajšajo evidenco in poizvedovanje. Ce veste za tovariše, ki so bili delegati na II. kongresu In so spregledali obvestila v dnevnem časoplslu, opozorite Jih nanje. Prijave pošiljajte in za pojasnila se obračajte na: Pripravljalni odbor, Centralni komite Ljudske mladine Slovenije, Ljubljana, Tomšičeva ulica 0 MOTOX, MOTOX, MOTOX - Je edino zanesljivo sredstvo, kt obvaruje vašo obleko pred moljiI PREDAVANJA V torek, dne 13. aprila ob 20. bo predaval prof. dr. Zoran Bujas iz Zagreba o »Razvoju otrok v različnih razvojnih dobah«. - Predavanje bo v dvorani I. drž. gimnazije, Vegova ul., I. nadst. Prirodoslovno društvo vabi na predavanje akademika pro. dr. M. Samca: Produkcija koksa v Jugoslaviji. Predavanje . demonstracijami bo v torek, 13. aprila ob 20 v kemičnem Institutu Akademije znanosti, Hajdrihova ulica 19 na Mirju — Po predavanju ogled koksarne. Profesorsko ln Pedagoško društvo v Ljubljani vabita na predavanje avstrijskega pedagoga dir. Fr. Hille-brandta o temi: »Problem diferencirane enotne šole«, ki bo v sredo, dne 14. aprila ob 20 v predavalnici I gimnazije. Dekanat pravne fakultete v Ljubljani vabi na predavanje univerzitetnega profesorja iz Zagreba dr. Olega Mandiča, ki ga bo imel v sredo, dne 14. aprila ob 18 v Zbornični dvorani univerze pod naslovom: Sociološki izvori krščanske ideologije. DANES IN JUTRI KONCERTI Švedski pianist Hans Leygraf, o katerem je pariška kritika pisala, da je izzval senzacijo, koncertira jutri v Filharmoniji. Spored obsega poleg drugih del Mozartovo in Beethovnovo sonato ter tri Debussyjeve preludije. Vstopnice so še na razpolago. GLEDALIŠČA DRAMA — LJUBLJANA Torek, 13. aprila: Zaprto. Sreda, 14. aprila ob 20: Gorki: »Vasa 2eleznova«. Abonma red B. (Rašela — Ančka Levarjeva, Natalija — Vika Grilova.) Četrtek, 15. aprila ob 20: Tirso de Molina: »Don Gil v zelenih hlačah«. Abonma red II. Petek, 16. aprila: Zaprto Sobota, 17. aprila ob 20: Tlrso de Molina: »Don Gll v zelenih hlačah«. Izven in za podeželje. Nedelja, 18. aprila ob 20: Miller: »Smrt trgovskega potnika«. Izven ln za podeželje. OPERA Torek, 13. aprila: Zaprto. Sreda, 14. aprila ob 19.30: Verdi: »Trubadur«. Gostovanje J. Gostlča. Abonma red C Četrtek, 15. aprila ob 19 30: Foerster: »Gorenjski slavček«. Gostovanje R. Francla. Zaključena predstava za sindikat železniške direkcije ob Dnevu železnic. Umrli so v Ljubljani bo bo Pogreb Pogreb Simončič Stanko, delavec, v torek ob 14.30 na Zalah. Finderle Ivo, upokojenec torek ob 15 na 2alah. Porenta Ana upokojenka. Pogreb bo v torek ob 15.30 na Žalah. Gril Marija, upokojenka. Pogreb bo v torek ob 16.30 na Zalah. Curk Rezi, gospodinja. Pogreb bo v torek ob 17 na Zalah. Petek, 16. aprila ob 19.30: Gluck: »Ifigenija na Tavridl«. Abonma K. Sobota, 17. aprila ob 10.30: Prokofjev: »Zaljubljen v tri oranže« Premiera. Proslava 35-letnice umetniškega delovanja basista Draga Zupana. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sreda, 14. aprila ob 16: Vilharjeve ša-lolgre — Večer v čitalnici. Izven. Petek, 16. aprila ob 20: Slavko Grum: »Dogodek v mestu Gogi« Premiera. Izven. Sobota, 17. aprila ob 20: Slavko Grum: »Dogodek v mestu Gogi«. Izven. Nedelja, 18. aprila ob 20: Mary Chase: »Harvey«. Izven. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete Levstikov (Šentjakobski) trg Sreda, 14. aprila ob 15.30: Pengov-Simončlč: »Zlata ribica«. Zaključena predstava za osnov, šolo Moste, ob 17: Pengov-Slmončlč: »Zlata ribica«. Zaključena predstava za osn. šolo Grahovo ob Bači. Nedelja, 17. aprila ob 11: Kuret: »Obuti maček«. Občinstvo obveščamo, da bo marionetno gledališče zaradi turneje gledališča ročnih luKk po Primorski zaprto od 19. aprila do 17. maja. Podeželske šole, ki žele svoj izlet v Ljubljano združiti z ogledom predstave v marionetnem gledališču, prosi uprava, da to store po 17. maju in naj zaradi lažjega razporeda sporoče po možnosti en teden prej uro, število otrok ln naslov predstave, katero sl žele ogledati. Predprodaja vstopnic za nedeljsko predstavo bo od petka dalje od 11 do 12.30 pri blagajni Mestnega gledališča v Gledališki pasaži ali telefon 32-020. RADIO Dnevni spored za torek, 13. aprila Poročila: 5.35, 6.00. 7.00, 13.00, 16.00, 17.00, 10.00, 22.00. 5.30—7.30 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (Pester glasbeni spored) - vmes od 5.45—5.55 Jutranja telovadba — 6.30 do 6.35 Radijski koledar in pregled tiska — 7.20 Za gospodinje — 11.00 Šolska ura za nižjo stopnjo: Tone So-Jar: Olupek z balonom — 11.30 Šolska ura za višjo stopnjo: a) Ing. Šušteršič: Gozdar pripoveduje; b) Prošnja (po Bonselsu) — 12.00 20 minut z veselimi godci — 12.20 Kmetijski nasveti — 12.30 Opoldanski koncert — 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.45 Novi filmi — 13.55 Melodlle za prijetno razvedrilo — vmes ob 14.40 Kaj bo danes na sporedu — -15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Operetna glasba — 15 50 Tečaj esperantskega jezika (0. lekcija) — 16.00 Iz solistične glasbe pri nas ln po svetu — 17.10 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi — vmes od 17.30—17.40 Iz kolektivov za kolektive - 10.00 Športni tednik — 18.30 Igrajo veliki zabavni orkestri — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame — 20.00 Tedenski notranjepolitični pregled — 20.10 Slavni pevci polo odlomke iz znanih oper — 21.00 Mariborski mladi pesniki (literarna oddaja) — 21.30 »Koroška ohcet« (poje Akademski pevski zbor pod vodstvom Radovana Gobca) — 22.15 Iz sodobne glasbene literature. MARIBORSKE VESTI Dežurna lekarna Torek, dne 13. aprila 1954: lekarna »Pri gradu«, Partizanska cesta 1. RADIO 5.30—7.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana — 7.30—7.50 Melodije v ritmu — 7.50—8.00 Obvestila in objave — 8.00—8.16 Prelovec-Bemard: Slovenske narodne pesmi poje baritonist Marcel Ostaševskl — 8.15—8.20 Za naše gospodinje — 8.20—8.30 Zabavna glasba — 8.30—8.40 Poročila - 8.40—9.00 Operetni napevi — 12.00—16,00 Prenos sporeda Radia Ljubljana — 16.00—16.30 Igra Mariborski pihalni ansambel pod vodstvom Draga Lorbeka. vmes poje slovenske narodne nesml Nada Vre-zec-Krakcr.1eva — 16.30—18.45 Mariborski feljton - 16 45—17.00 Zabavna glasba — 17.00—23 00 Prenos sporeda Radia Ljubljana KINO PARTIZAN: Ameriški film: »Dvoboj na srebrnem potoku« UDARNIK: Ameriški film: »Moč orožja« SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Torek, 13. aprila ob 15- Verdi: »Tra-viata«. Sola TAM. Sreda, 14 aprila ob 19.30: Hristič: »Ohridska legenda«. — Zaključena predstava za železničarje. Umetnostna galerija, Strossmayer-Jeva ulica 6: Razstava beograjske skupine »Samostalni«. Olja, grafika in plastika. — Razstava je odprta dnevno od 9. do 16. v času 11. do 25. aprila 1954. Prijave Za ekskurzije pošljite na telefon št. 25-45. Vodstvo na razstavi zagotovljeno. CELJSKE VESTI Drugi večer poučnih filmov v Celju prireja Ljudska univerza v Celju danes, 13. aprila ob 19.30 v predavalnici učiteljišča. Predvajani bodo naslednji filmi: Planinci v Alpah, Živinoreja v Podonavju, Splavarji na l Japonskem. Govor v zvezi s filmom i bo Imel učitelj Lojze Gobec. Vljudno vabljeni. Sporočamo, da je nenadoma umrl miličnik postaje LM št. 2 Ljubljana mesto, tovariš ANTON KASTELIC Ohranili ga bomo v lepem spominu. Tajništvo za notranje zadeve Ljubljana mesto. Lesno industrijsko podjetje »Mačva« V BANJI KOVILJACI potrebuje: gozdarskega Inženirja industrijske skupine ali tehnika z daljšo prakso;. 2 uslužbenca plansko-analltične stroke s srednjo strokovno Izobrazbo, po možnosti z daljšo prakso v lesni industriji; 2 lesno-industrijska tehnika s prakso; 2 Industrijska knjigovodja, enega z daljšo prakso; strojnika za stabilni parni stroj 200 ks. z opravljenim Izpitom za delo na parnem stroju. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom, opisom strokovne izobrazbe in dosedanjega dela pošljite do 20. aprila 1954 na gomjl naslov. Plača po tarifnem pravilniku, Interesenti pa lahko postavijo tudi svoje zahteve. 1775 Naše podružnice v MARIBORU, CELJU, PTUJU. KRANJU, TRBOVLJAH, NOVEM MESTU, na JESENICAH, ZAGORJU OB SAVI In MURSKI SOBOTI dostavljajo naročnikom list na dom v zgodnjih jutranjih urah. sprejemajo nova naročila, plačila naročnine, reklamacije ter vse vrste oglasov, kot so reklamni, objave, notice, mali oglasi osmrtnice in zahvale. UPRAVA »LJUDSKE PRAVICE-BORBE. KINEMATOGRAF! PREDVAJAJO PeTaLin uspešno sred- ! Ptvo proti mo- 1 IJem. Zato za- i htevajte samo PeTaLin. i DROBNI OGLASI 1 UMETNA ČREVA, prvovrstna, Izdeluje poceni Mužanlč, Zagreb, Savice 23. 599 FX ADSORBCIJSKE FRIGIDAIRE vseh vrst, zajamčeno popravljam -polnim. Kncževič, Masarykova 5. Beograd. Telefon 27-977. 1378 SPREJMEMO mojstra ln pomočnike avtokleparja in avtoličarje. Invalidsko podjetje »Kolarstvo karoserija mizarstvo«, Maribor, Tržaška c. 6. M 36 KINO »UNION«: Amer barvni film: »viharni zaliv«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Predprodaja vstopnic od 12.30 dalje. KINO »SLOGA«: Amer. barvni film: »Amerikanec v Parizu«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18 in 21. Ob 10 bo matineja Istega filma. Predprodaja vstopnic od 9—11 in od 15 dalje. KINO »SOCA«: Mehiški film: »Sole-dadln šal«. Brez tednika. Predstavi ob 17 ln 19.30. Predprodaja vstopnic od 10—11 ln • od 16 dalje. KINO »TRIGLAV«: Ameriški film: »Točno opoldne« Tednik. Predstavi ob 18 ln 20 Predprodaja vstopnic od 17 dalje. KINO »SISKA«: Ameriški film: »Napolni čašo«. Tednik. Predstave ob 16, 18 m 20 Predprodaja vstopnic od 16 dalje. JESENICE: »RADIO«: Mehiški film: »Maklovija«. Predstavi ob 18 in 20. - »PLAVŽ«: Ameriški film: »Na slabem glasru«. Predstava ob 18. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiHui KINO »KOMUNA« Mehiški ttlm »Soledadin šal« » glavnih vlogah Estela Inda, Arturo de Cordova, Pedro Armendariz. rednik Predstave ob 18, 18.30 ln 21 Predprodaja vstopnic od 10—11 ln od 15 dalje. IIIIIIIIIIIIIIIMMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIItlllllllllllllllllllllll KRANJ: »STORŽIČ«: Ameriški film: »Njeno življenje«. KINO PTUJ: Ameriški film: »Tajni tovor«. Tednik: 29. november 1943. »SVILA« - MARIBOR sprejme v službo za takojšnji nastop: mlajše absolvente tekstilnih in kemijskih šol 5 tehnikov tkalskega odseka, 3 tehnike oplemenilskega odseka Prošnje z življenjepisnlml podatki poslati na upravo podjetja. TOVARNA »RAD OJE DAKIČ« TITOGRAD potrebuje: 4 strojne inženirje za vodilna delovna mesta v podjetju 2 strojna tehnika s prakso v konstrukcijskem biroju 11 visoko kvalificiranih (strojnih ključavničarjev, kovinostrugarjev, kovino-rezbarjev, orodjarjev) Interesenti naj se javijo na gornji naslov in pošljejo najnujnejše podatke o dosedanjem delu in službovanju. Plača po sporazumu! Stanovanja zagotovljena za samce in poročene! V primeru poziva za dogovor plača podjetje stroške do Titograda in nazaj! 1799 KOMISIJA OKRAJ. LJUDSKEGA ODBORA LJUTOMER za razpis mesta direktorja Kmetijskega gospod. Ivanjkovci razpisuje na podlagi 90. člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. list FLRJ št. 51-424/53) meste direktorja Kmetijskega gospodarstva Ivanjkovci Pogoji: Agronom splošne prakse z najmanj triletno prakso ali kmetijski tehnik z najmanj petletno prakso v stroki ali vodstvu manjših kmetijskih podjetij. — Prijave je vložiti na Tajništvo Okrajnega LO Ljutomer do 25. aprila 1954 ter jim priložiti obširen življenjepis z dokazili o strokovni kvalifikaciji in praksi! UPRAVNI ODBOR SPLOŠNE BOLNIŠNICE V MARIBORU razpisuje v smislu člena 9, točka 16 Uredbe o upravljanju zdravstvenih ustanov (Ur. list FLRJ štev. 30/53) mesto upravitelja V SPLOŠNI BOLNIŠNICI V MARIBORU z nastopom službe 1. maja 1954 Pogoj i: Dokončana juridična ali ekonomska fakulteta ali dokončana srednješolska izobrazba, z najmanj 5 let prakse v zdravstveni ustanovi. Prošnji je treba priložiti dokaze o šolski in strokovni izobrazbi, osebni življenjepis in dokazila dosedanje zaposlitve. Prošnjo je poslati na upravni odbor Splošne bolnišnice v Mariboru do 20. aprila 1954! KOLEKTIV MESTNEGA GRADBENEGA PODJETJA »MEGRAD« SPOROČA VSEM DOBAVITELJEM IN INVESTITORJEM, DA SE JE DOSEDANJA FIRMA PODJETJA PREIMENOVALA V SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »STAVBAR« MARIBOR — VITA KRAIGHERJA ULICA 8 TER SE SE NADALJE PRIPOROČA ZA NJIH NAKLONJENOST TRIJE E. M. REMARQUE tovariši Roman 46 1----'.......................... — »Je namreč kakih deset let starejši od mene,« sem pripomnil. »To je zdaj razlika celega pokolenja,« je nadaljeval Ferdinand. »Razlika celega življenja. Razlika celega tisočletja. Kaj veste vi, fantje, o življenju! Bojite se lastnih čustev. Pisem sploh ne pišete, ampak kar telefonirate: nič več ne sanjarite — pač pa napravite nedeljski izlet; v ljubezni ste pametni, v politiki pa neumni — klavrni rod!« Poslušal sem samo z enim ušesom; z drugim sem prisluškoval Braumiillerju na drugi strani. Pravkar je bil rekel Patrice Holl-mannovi nekam opotekajoč se, da se mora brezpogojno učiti pri njem šofirati. Pokazal ji bo vse prijeme. Pri prvi priložnosti sem ga potegnil stran. »Za športnika, Theo, je zelo nezdravo, če se preveč ukvarja z ženskami.« »Zame ne,« je menil Braumiiller, »moja natura- je čudovito čvrsta.« »Ze prav. Ce je tako, ti pa povem, kaj je tudi zate nezdravo: če te s tole steklenico kresnem po buči.« Zarežal se je. »Spravi svoj meč, fant. Ali veš, pp čem spoznamo kavalirja? Po spodobnem vedenju, kadar je pijan. In veš, kaj sem jaz?« »Bahač!« Prav nič me ni skrbelo, da bi kdorkoli izmed njih nameraval kaj storiti; tega med nami ni bilo. Nisem pa zanesljivo vedel, kako je bilo z dekletom; saj bi ji bil lahko ta ali oni na moč všeč. Poznala sva se še premalo, da bi se lahko zanesel nanjo. Sicer pa, kdaj — je človek še lahko zanesel?« »Kaj, če bi jo skrivaj popihala?« sem vprašal. Prikimala je. Hodila sva po ulicah. Postalo je bilo hladno. Megla je počasi zagrinjala mesto, zelena in srebrnkasta megla. Prijel sem za Patino roko in jo potisnil v žep svojega plašča. Tako sva dolgo hodila. »Si trudna?« sem vprašal. Odkimala je z glavo in se nasmehnila. Pokazal sem na kavarne, mimo katerih sva šla. »Ali bi kam zavila?« »Ne. Nikar že spet.« Sla sva naprej in prišla do pokopališča. Podobno je bilo tihemu otoku sredi kamnitnega plazu hiš. Drevesa so šuštela. Njihovih krošenj že ni bilo več videti. Poiskala sva prazno klop in sedla. Ulične svetilke ob cestnem robu pred nama so dobile migljajoče kolobarje oranžne barve. V čedalje gostejši megli se je začela velika pravljica luč. Majski hrošči so pijani priletavali iz lip, letali so okrog svetilk in se brenče zaletavali v vlažne šipe. Megla je spremenila vse, vse je dvignila in sprostila, hotel na nasprotni strani je že plaval liki oceanska ladja z razsvetljenimi kabinami nad črnim zrcalom asfalta, siva senca cerkve za njim je postala pošastna jadrnica z visokimi jambori, izgubljajočimi se v sivkasto rdeči svetlobi, in že so začeli plavati tudi konvoji hiš, že jih je zajel tok ... Molče sva sedela na klopi. Megla je napravila vse neresnično — tudi naju. Pogledal sem dekle — na njenih široko odprtih očeh se je lesketal odsev uličnih svetilk. »Cuj,« sem dejal, »stisni se bolj k meni, da te ne odnese megla.« Obrnila se je k meni. Smehljala se je, njena usta so bila nekoliko odprta, njeni zobje so se lesketali, njene velike oči so bile negibno uprte vame — toda zdelo se mi je, da me sploh ne vidi, da se smehlja nekam čezme v sivi in srebrnkasti tok, ko da se je je piš v krošnjah dreves in vlažno curljanje po deblih skrivnostno dotaknil, ko da prisluškuje zamolklemu, neslišnemu klicu za drevesi, onkraj sveta, ko da mora neutegoma vstati in oditi, skozi meglo, brez cilja in varno in mu slediti, skrivnostnemu klicu zemlje in življenja. Tega obraza nikoli ne bom pozabil — nikoli ne bom pozabil, kako se je potem sklonil k meni, kako je dobil čisto drugačen izraz, kako sta ga tiho napolnila nežnost in prisrčnost, žareča tišina, ko da razcveta — nikoli ne bom pozabil, kako so mi prišle njene ustnice naproti, kako so se njene oči bližale mojim, kako so žarele lesno poleg mene in kako so me gledale, vprašujoče, resno, velike in blesteče — in kako so se potem počasi zaprle, ko da se vdajajo ... Megla se je kar naprej vlekla. Križi nagrobnih kamnov so bledo štrleli iz nje. Pokril sem sebe in njo s svojim plaščem. Mesto je bilo pogreznjeno. Cas je umrl. Dolgo sva tako sedela. Polagoma je zapihal močnejši veter, sence so nihale po sivem zraku pred nama. Slišal sem škripajoče korake in tiho mrmranje vmes. Sledilo je pritajeno brenkanje kitar. Dvignil sem glavo Sence so se bližale, postale so temne postave in se strnile v krog. Tišina. In iznenada glasno petje: »Jezus, Jezus, išče tudi tebe ...« Nenadoma sem planil pokonci in prisluhnil. Kaj je bilo to? Ali sva bila na luni? Saj to je bil pravi zbor — dvoglasni ženski zbor... »Grešniki, grešniki, vstanite...« se je razlegalo nad pokopa-lišč.em v taktu polkovne koračnice. Osuplo sem pogledal Pat. »Saj tega ni moč razumeti,« sem dejal. »Spokorjeno poklekni k spovednici...« se je razlegalo že vese-leje naprej. Nenadoma se mi je posvetilo v glavi. »Moj bog! Armada spasa!« »Upri se grehom...» so opozarjale sence v dvigajoči se kantileni. V Patinih rjavih očeh so zažareli bleščeči plamenčki. Njene ustnice so drgetale, njena ramena so se tresla. Nezadržno se je zdaj nadaljevalo fortissimo: Prepreči kazen grozno peklenskih muk in bolečin, spokori se, zgubljeni sin, dokler še ni prepozno. »Mir, gromska strela!« je iznenada zarjul vmes ogorčen glas iz megle. Poučna statistika iz velenjskega rudnika Ob ponedeljkih 3V2 vseh nezgod Število delovnih in obratnih nezgod je tudi v naših rudnikih tako naraslo, da so se ponekod ob tem resno zamislili ter začeli dosledno iskati vzroke in proučevati okolnosti, v katerih se dogajajo nezgode in nesreče. Nezgode namreč ne prizadenejo samo delovnega človeka, ker ga za daljšo ali krajšo dobo delovno onesposobijo, ampak prinašajo našemu skupnemu gospodarstvu nepovračljivo škodo. Milijone, ki jih skušamo »prihraniti« na račun higiensko tehnične zaščite, navadno potlej v drugačni obliki plačujemo deset ali še večkratno (izguba delovne sile, izguba proizvodnje, izdatki socialnega zavarovanja itd.). Ena plat tega nadvse perečega vprašanja je seveda neogibno zboljšanje higiensko tehnične zaščite, druga pa temeljitejša vzgoja in pouk delavcev. Danes objavljamo iz velenjskega rudnika nekaj poučnih statističnih izsledkov, ki kažejo, kje in kdaj se dogaja največ obratnih nezgod. V moderniziranem in razšir- podrobno statistično raziskovati jenem velenjskem' rudniku so v različne okolnosti nezgod. Vse-zadnjem času skoraj za 80 “/o kakor je zanimivo, da je bilo na dvignili proizvodnjo. Število ru- nevarnih odkopnih mestih naj-darskega delavstva je naraslo že manj nezgod, pač pa skoraj vse nad 1600, potrebovali pa bi še pri prevozu, tesarjenju in na zu-dobrih 300 delavcev. Lani se je. nanjih delih. Nadalje je statistika primerilo v rudniku 621 lažjih in j pokazala, da se je 34 °/o vseh ne-težjih nezgod ter ena smrtna ne- zgod primerilo ob ponedeljkih! sreča. Tako se je torej v tem rud- Nad 40 %> nesreč se dogaja v vseh niku primerila nezgoda skoraj I dneh med 7. in 8. delovno uro, vsakemu tretjemu delavcu. i torej proti koncu šihta, ko že V rudniku so zategadelj začeli upada zbranost in pozornost. Pri- V Kdo o e kaj o malo znanih partizanskih tehnikah v Zasavju? Tov. Viktor Vuk, predsednik litijske niki. Cankarjeva brigada je bila stalno »Svobode«, je izrodil Muzejskemu društvu v Litiji dve dovolilnici za gibanje po Zasavju med narodnoosvobodilno borbo. Na prvem tisku je zabeleženo, da je bil napravljen v >T< * kraut«, drugi pa Tehniki Lojze Hon-v >Tehniki Cankar«. Obe partizanski tehniki »ta že domala pozabljeni, med NOV pa sta bili važnega pomena in so bili njihovi raznovrstni tiski prav tako pomembni kakor najboljše partizansko orožje - ■ ol; ov. Stanc ustanovite "Joj savski odred in je bila nameščena Zadovoljive podatke o obeh tehnikah Stane Weilgoni, ki . ‘ ' - P' zanske tehnike, ki jo ie ustanovil Za- s P' mi je dal tov. Stane Weilgoni, ki je bil med NOV ustanovitelj in vodja parti- skritem gozdu v bližini Cirkuš nad Lilijo. Ta tehnika se je imenovala Tehnika KZO, t. j. Kamniško zasavskega odreda. Tehnika Lojze Hohkraut pa je bila ustanovljena že kmalu po okupaciji in je začela delovati v revirskem rajonu okrog Trbovelj in Zagorja. Po podatkih, ki sem jih dobil, je tiskala protmaclstič-no literaturo že leta 1941, po drugih podatkih pa je začela ta tehnika delovali šele spomladi leta 1942. Prav bi l>ilo, da bi se javili tisti, ki vedo o tej tehniki več podrobnosti. 0 »Tehniki Cankar« pa mi je dal lov. Weilgoni, žnan s partizanskim imenom »čok«, naslednje podatke: Tehnika Cankar je bila v sestavu Cankarjeve brigade. Bila je zelo dobro opremljena in je imela sposobne sodelavce. Zlasti bo bili odlični člani kulturno propagandne skupine Cankarjeve brigade, ki so sodelovali tudi pri teh- na pohodu in je prišla tudi v Zasavje, kjer se je zučela udejstvovati s kulturnim programom, njena tehnika pa je tiskala raznovrstne tiske. V tehniki Cankar so bili zaposleni zelo sposobni aktivisti ir. Ljubljane in Kranja. Naši dovolilnici imata naslednje oznake: »Tehnika Cankar TV 26, datum 23. 4. 1945. Vodja tehnike Vojko.« »Tehnika Hochkraut Lojze TV 24. i Vodja tehnike Lovro.« čakovali bi tudi, da se ponesreči največ novincev, ki se nespretni šele privajajo rudarskemu delu. Ne, pač pa je med ponesrečenci največ (45 °/o) rudarskih delavcev srednje starosti, med 30 in 40 leti. Ta okolnost menda kaže, da so novinci sprva vendarle še dovolj previdni, medtem ko postanejo polkvalificirani delavci že nekoliko bolj korajžni ter tvegajo na delu, ne da bi pazljivo upoštevali varnostne naprave in predpise. Nova mehanizacija v velenjskem rudniku je sijajna pridobitev, treba pa bo kajpada poskrbeti, da je bodo rudarski delavci popolnoma vešči ter se ob njej popolnoma priučili novemu načinu dela v rudniku. Statistični podatki nadalje kažejo, da odstotek nezgod narašča nekako do 40. leta starosti rudarskih delavcev, nato pa v starostnem obdobju do 50. leta skoraj popolnoma upade. Začenja se spet dvigati v krajšem obdobju, ko so rudarski delavci tik pred upokojitvijo. Slednja ugotovitev je seveda najmanj presenetljiva, saj je treba tu že računati z delovnim človekom, ki po svoji starosti zares ne more biti ne telesno ne duševno delovno zbran in pazljiv do tolikšne mere, kot to zmore delavec v svoji najboljši starostni dobi. Statistika, ki jo o dogajanju nesreč in nezgod vodijo v velenjskem rudniku, bo med drugim delavskemu svetu in upravi ter tudi sindikalni podružnici koristen pripomoček v boju proti obratnim nezgodam. Prav posebno koristna je lahko sindikalni | podružnici, ki naj s tečaji in do-[ sledno vzgojo poučuje rudarsko Muzejsko društvo Litija prosi vse, delavstvo, kako naj na katerem «aj pojas- koli delovnem mestu opravlja ki bi lahko o obeh tehnikah . , „.. ...... muzejskega* JESft ?B"zgoS^N.OT|«voJe delo v največji varnosti. Zasavju. Jože Župančič <ž) Na obisku v Domu slepih v Škofji Loki Zastopniki občinskega odbora SZDL v Škofji Loki so obiskali slepe in jih pogostili. Njihov namen je bil pogovoriti se s slepimi, dokazati jim, da niso sami in utrditi jim zavest, da so enakovredni člani socialistične družbe, vključeni v našo stvarnost. Slepi so v razgovoru izrazili razne želje. Mlajši si žele taborenj v prosti naravi, starejši pa skupnih izletov. Radi bi tudi obiskali škofjeloški muzej, da bi kaj zvedeli o razstavljenih predmetih in njihovem zgodovinskem pomenu. Vse te njihove želje jim bo skušala izpolniti SZDL. Slepi so se zanimali tudi za razna vprašanja iz sodobne dejavnosti in iz gospodarstva. Obiska so bili vsi veseli in želijo si, da bi še večkrat kdo prišel k njim. Fluorografiranje prebivalcev v celjskem okraju bo od 10. maja do 30. junija Svet za zdravstvo Okrajnega ljudskega odbora Celje pripravlja v maju in juniju obsežno zdravstveno akcijo — obvezni rentgenski pregled pljuč vseh Frebivalcev v okraju, starih nad 15 l^.t. z pripravljenih spiskov je že razvidno, da bo obvezno fluorografiranje zajelo nad 82.000 ljudi. Število obveznikov pa bo nedvomno Se nekoliko večje, ker občinski in vaSki Štabi že niso povgod uredili potrebnih spiskov. Te dni bodo na terenu končali administrativni del priprav za fluorografiranje, potem pa ooao zdravstveni dclavci imeli skoraj v vseh večjih krajih zanimiva in poučna predavanja o nujnosti fluorografi-ranja ter o uspehih, ki smo jih dosegli pri zatiranju pljučnih obolenj. Organizacijo zdravstveno prosvetnih predavanj bodo podprli občinski in vaški štabi. Fluorografirati bodo pričeli najpre. Savinjski dolini; trajalo pa bo o • - - • F. K _________________________________ !i 10. maja do 30. junija. Stari grad nad Kamnikom je oživel Kamniku daje značilno podobo strm hrib. Stari Brad ki navpično pada v strugo Bistrice in zapira vhod v Tuhinjsko dolino. Z razvalin nekdanjega grndu ,1e krasen razeled na kmm Mariborski inženirji in tehniki so delavni Mariborsko društvo inženirjev in tehnikov združuje v 10 6ekoijah okoli 800 članov, ki pomagajo reševati tekoča vprašanja razvoja mariborskega in. dustrijskoga gospodarstva. Tako je 115 članov sodelovalo pri ocenjevanju osnovnih sredstev v 57 industrijskih podjetjih in ustanovah. Člani gradbene sekcije strokovno nadzirajo grad. nje MLO. člani strojne sekcije pa izdelujejo tehnično dokumentacijo za izdelke posameznih podjetij. Društvo je ustanovilo tudi komisijo, ki bo zbrala podatke o zaščitnih sredstvih v podjetjih ter bo z nasvoti pomagala odpravljati pomanjkljivosti na delovnih mestih. —r Premiera »Švejka« v Trbovljah Danes bo v Trbovljah v Delavskem domu ob 19. uri premiera Ha-škove komedije »Dobri vojak Svejk«. Naštudirali so jo osmošolci trboveljske gimnazije, režiral pa profesor Rado Cešnovar. Igro bodo ponovili v četrtek, 16. t. m. ob 19. uri v Domu Svobode II v Trbovljah. Z Izkupičkom bodo dijaki delno krili stroške za Izlet na Bavarsko. Pogled na predilnico in tkalnico v Tržiču M Tržiču so lani izpolnili svoje naloge Večina podjetij je presegla proizvodnjo — Tržič bo moral dobiti še razne ustanove — Letošnji proračun znaša 38,000.000 dinarjev Konec minulega meseca in privatnega sektorja 14 industrij- delno tudi v tem so na področju tržiškega LO MO na zborih volivcev pregledali vse dosedanje delo. Povsod so največ govorili o go skih, 11 trgovinskih, 15 obrtnih podjetij, Megrad, 3 gostinska podjetja in 5 kmetijskih zadrug. Občina vodi tudi 10 ustanov s spodarski dejavnosti. Iz analize samostojnim finansiranjem. Na je bilo spoznati, da je LO MO lani ( novo so pa ustanovili Dom oskr-izpolnil vse naloge, kolikor je le'bovancev, podjetje »Radiomehani-bilo v njegovi moči. Večina pod- i ka« ter popravljalnico čevljev, Mlin ob Krki jetij od 49 je ne le dosegla, tem več celo presegla proizvodne naloge. Njih prispevek občini je bil zadovoljiv. Le tako je LO MO lahko izplačal 74,000.000 za investicije in prispeval 60 odstotkov za gradnjo stanovanj in komunalnih naprav. Prav vprašanju stanovanj so volivci posvetili precej razprav, saj bo zaradi hitrega naraščanja prebivalstva treba precej graditi. Seveda skrbi za stanovanja ne bomo smeli prepustiti samo ljudskemu odboru mestne občine, temveč se bodo morali zanje bolj zanimati naši delovni ljudje, ki naj bi ustanavljali gradbene zadruge in sami zidali stanovanjske hišice. Ljudski odbor LO MO je v ta namen že predvidel nekaj načrtov in zemljišč, kjer bodo lahko zidali. Podrobnejši pregled splošne gradbene in komunalne dejavnosti pa nam pove, da so ljudski odborniki, posamezne komisije in razni sveti napravili veliko več kot je bilo pričakovati. Koliko vzpodbude celotnega odbora je bilo potreba, nam pove že to, da je bilo izvršenih 27 gradbenih projektov in gradbenih programov; omenili bi predvsem načrt za osnovno šolo Podljubelj, vodovod za Visoče in Brezje, zazidalni načrt za okolico mladinskega doma in Pristavo. Tudi upravno delo v mestnem gospodarstvu je bilo precejšnje. Svet za gospodarstvo in pomožni odbori so na svojih sejah obravnavali vse probleme in naloge gospodarskih podjetij pa tudi ljudskega odbora mestne občine v Tržiču. Leta 1953 je bilo razen DROBNE IZ OPLOTNICE Dobra organizacija, dober občni zbor Živahno udejstvovanje Zveze pričela spet samostojneje delovati, skovnlka pod Brlnjevo goro, o davku * In Kn nnkmmlk i nr> Ifntnelrii A nnmriiM nrl ki zadoščajo najnujnejšim potrebam. Vendar bo treba skrbeti, da bo Tržič dobil še razne druge ustanove, pralnice, likalnice in podobno. Veliko uspehov je lani imel tudi Svet za kulturo in prosveto. V Tržiču je zdaj 42 društev in 6 množičnih organizacij. LO MO je izdal za podporo društvom 1,200.000 din. Za novo sindikalno dvorano, ki jo upravlja Svoboda, je/ investiral 3,048.000 din. V Tržiču je sedaj nižja gimnazija, osnovna šola in vajeniška šola. Vendar je potreba po novih šolskih poslopjih tolikšna, da bo moral o tem vprašanju LO MO temeljito razpravljati. Zbori volivcev so opozarjali predvsem na to, da bo treba v ^Tržiču uvesti peti in šesti razred gimnazije. Vprašanje zase je še vedno knjižnica, ki še vedno nima ustreznih prostorov. Tržič bi moral vsekakor dobiti lepo čitalnico, saj bi tako odpadlo pohajkovanje po ulicah, ker se predvsem mladi ljudje nimajo v prostem času kam zateči. Nemogoče bi bilo opisati celot- no delovanje vseh društev in organizacij. Omenili bi le to, da so najbolj delavna gasilska društva, strelska družina, smučarski klub, planinsko društvo in avtomoto društvo. Precej se je uveljavila tudi Svoboda. Važno vlogo pri celotnem urejanju turizma pa je opravilo Turistično društvo. Leto je pomagalo pri ustanovitvi muzejskega društva in pri izdajanju »Tržiškega vestnika«. Veliko delo je opravil svet za ljudsko zdravstvo in socialno skrbstvo. Organiziral je fluorografiranje in cepljenje. Razen tega so razne komisije obiskale vse socialno prizadete partizanske sirote. Naloge za 1954. leto so tudi precejšnje. Osnutek mestnega proračuna znaša 38,000.000, kar je 14,000.000 din več kot lani. Vendar proračuna še ob tako skrbnem varčevanju ni mogoče zmanjšati. Zvišanje socialnega zavarovanja od 10 na 45 odstotkov pri osebnih izdatkih najbolj veča proračun. Zvišati je bilo treba tudi izdatke za šolstvo; lani so bili tako majhni, da je bilo redno delo skoraj onemogočeno. Tudi izdatke za socialno skrbstvo je bilo treba za sto odstotkov zvišati. Za investicijska dela je LO MO namenil 162,700.000 din, za javno kopališče pa 10,000.000. V glavnem so to dela, ki so bila že lani začeta in jih bo treba le dovršiti. Zbori volivcev so bili z dosedanjim delom LO MO zadovoljni in upajo, da ga bodo odborniki I tudi v bodoče uspešno upravliall. A. P. BRALCI NAM P M R 1 O 3 res ni mogoče odstraniti blata s šoštanjskih ulic? borcev v Oplotnici, pohvale ob raznih priložnostih, zlasti pa uspela proslava občinskega praznika in dobro obiskan občni zbor opravičujejo naslov. Glavno skrb so in bodo oplotniški borci posvečali partizanskim sirotam in vdovam. Okrepili bodo tudi medsebojno povezavo posameznih pododborov, ki je nekoliko šepala; doslej je prišlo včasih do raznih nepravilnih odnosov do borca, včasih so bili celo zapostavljeni. Prirejali bodo družabne večere, izlete in podobno. Najboljši pododbor je v Lukan ji. Sedaj so ustanovili še posebnega za Prihovo, za kraj, ki je bil doslej najbolj zapuščen. Na občnem zboru je bilo precej govora o proslavljanju 22. julija, o udeležbi na zboru štajerskih brigad na Ostrožnem pri Celju, o postavitvi več spominskih plošč, o restavraciji hiše, kjer so bili v Oplotnici prvi sestanki Osvobodilne fronte. Sklenili so tudi, da bo mali Mitja Urisk, ki je 1943. leta izgubil na Pohorju očeta in mamo, nesel v Gradec na grob pohorskih juna- Priredlla je že nekaj zabavnih prlre- j po katastru, o pomoči pri gradnji dltev, sedaj pa pripravlja kulturni j nove šole v Oplotnici, in prizidka k program, s katerim bodo mladi nastopili še ta mesec. Organizacija mora poskrbeti le še za to, da bodo mladi ljudje bolj sodelovali pri političnem življenju na vasi, saj Jih sedaj na sestankih SZDL ali zborih volivcev skorajda ni videti. domu kulture ter gasilskega doma. Nova strelska družina v KUD »Tone Meliva« bo tudi gostoval Igralska družina KUD »Tone Meliva« je uprizorila Nušičevo komedijo »Žalujoči ostali«, to je četrta premiera v tej sezoni. Pred tem so oplot-največjem kolektivu občine niški Igralci pripravili »Slabo vest«, Oplotnica, v Granitni Industriji, so »Sveti plamen« ln »Ko bi padli ožl-ustanovili strelsko družino ln JI dali veli«. Zdaj delajo načrte za nekaj go-lme »Strelska družina Pohorskega ba- stovanj. Za njihovo prizadevnost Jih taljona«. Družina, ki šteje že pri- je treba pohvaliti še predvsem zato, bllžno 50 članov, največ mladih, sl bo , ker delajo na skrajno neustreznem in lz sredstev, ki sta ji Jih dala mla- zastarelem odru. Morda Jih bo pro-dlnski aktiv podjetja ln sindikat, na- Jektiranl prizidek k domu kulture še letos rešil raznih težav ln Jim dal še več volje. B. bavlla dve puški in uredila strelišče. Več mladih v delavskem svetu Volitve delavskega sveta v Granitni Industriji so bile letos precej drugačne kot prejšnja leta. Letos so izvolili v delavski svet šest mladih ljudi. Tako Je povprečna starost članov 33 let, medtem ko je bila lani 37. Nov dom — želja gasilcev Največja naloga, ki čaka letos oplotniške gasilce, Je gradnja novega doma. Na občnem zboru so sklenili, da ga bodo pričeli zidati. Zemljišče, ki so ga toliko let iskali, je sedaj že zagotovljeno, odstopil ga bo LIP Ko-| njlce. Tudi gradbenega materiala Ob vsakem najmanjšem deževju so šoštanjske ulice polne neprehodnega blata. Ob zadnjem pomladanskem deževju so ga morali celo orati s plugom, prav tako kot sneg pozimi. Zakaj ni mogoče šoštanjsklh cest urediti. Na vseh množičnih sestankih, na vseh zborih volivcev, kolikor Jih je bilo v Šoštanju po osvoboditvi, Je bilo govora tudi o cestah. Glavna cesta, ki drži skozi Šoštanj, Je republiškega pomena in Jo tudi vzdržuje republiška uprava za ceste. Ker bi bili stroški za ureditev glavne ceste veliki, Je razumljivo, da jih ne bi zmogli lokalni organi. Dobro bi bilo, da bi sl jo predstavniki republiške uprave ogledali ln nekaj ukrenili, v letošnjem družbenem planu je bil precejšen zne3ek predviden za ceste. Pre- bivalci Šoštanja prosijo pristojne čl-nitelje, da ne bi pozabili nanje. Šoštanj Je središče Šaleške doline in okraja ln je tudi Izhodišče na okoliške planinske postojanke. Tudi v Topolšico se pride skozi Šoštanj. Razen tega grade v Šoštanju veliko termoelektrarno. Torej dovolj vzrokov širšega pomena, da bi bilo treba cesto urediti. Hudo je tudi poleti, ko se dvigajo ogromni oblaki prahu za vsakim vozilom. Mar ne bi mogli nabaviti škropilnega voza, ki je tako zelo potreben. Tlakovati ali asfaltirati bi morali vsaj glavno cesto skozi Šoštanj od upravnega podjetja Gradisa do zdravstvenega doma. To naj bi naredila republiška uprava za ceste. Ostale ceste ln trge pa naj bi uredili krajevni organi. D. Komandirji predvoiaške vzgoje na obisku v Mariboru Tudi ženske so se letos bolje uvelja- j lmaJo le neka:) 2branegai nekaj pa ravnino proti Ljubljani Na temelju | kov 70 rdečih nageljnov. Poto-nemškega bunkerja iz okupacije so po vanie bo dečku kot svojemu va- v n im i/ n tyi n i &L* 1 ni n n i dai Torffl n 111 Tim V v - _ _ — _ . -. - , ravancu omogočila ZWI Celje. F. B. Mladi so se spet zdramili vojni kamniAki planinci zgradili prav prikupno planinsko kočo. Znto je po-fltal Stari grad pril.1nbl.iena izletna točka. kamor zahajajo rade tudi izlet-niSke družbe iz Ljubljane, saj je od vznožja hriba do kode komaj 20 minut, hoje. To nedeljo je obiskalo Stari Mladinski aktiv v Oplotnici Je grad nad 2r>0 izletnikov Kamnifiki zadnji čas pričel živahneje delati, planinci bodo h koči dozidali novo Doslej skorajda ni bilo občutiti mla-ieuhinjo in shrnmbo. Načrt za gradnjo dinske organizacije, čeprav Je mla-vzriniače na Stari urad so pa zaradi j dlna sodelovala v raznih društvih, velikega proračuna ra sedaj odložili.1 Sedaj pa je organizacija vendarle vile, saj so bile vse tri kandidatke izvoljene. Okolica boljša kot središče O letošnjih občnih zborih SZDL v oplotniški občini lahko povemo to, da lo bili v okolici boljši kot v središču. Čeprav je v Oplotnici 450 članov, jih Je na občni zbor prišlo samo obljubljenega Brez denarja pa tudi niso. Kar pa je najvažnejše, ljudje so voljni prijeti za delo. Pomagali Jim bodo tudi ostali. KUD Je že obljubilo celotni izkupiček ene prihodnjih iger. B Pride, kadar pride Te besede so včasih veljale za • Pavliho« Sedaj pa veljajo za dostov- 40. Udeležba tudi drugič ni bila nič ljanje pošte v Oplotnico. Le-ta Je v boljša, tako da zbora sploh ni bilo Slovenskih Konjicah, od koder Jo To nezanimanje za SZDL v Oplot- Oplotničani dobivajo, že približno ob nicl, ki v drugih stvareh prednjači. 6 uri zjutraj. V Oplotnico pa pride nikakor ni v čast. Veliko boljši pa so šele okrog 3 popoldne. Res le, da Jo nekateri drugi odbori. Med najbolj kdaj pa kdaj pripelje iz dobre volje delavnimi v občini je vaški odbor kak šofer. Toda to Je tako, enkrat Je, Prihova. Uspeh so imeli tudi v Brezju drugič je spet ni; enkrat prel, drugič Na občnih zborih so govorili o vklju- kasneje. Ali tega ne bi mogli odpra-čevanju mladine v SZDL, o sodelo- viti? Možnosti bi bilo več, želja Oplot-vanju pri delu občine, KZ ln društev, ničanov pa samo ena: imeti čimprej o občinskih cestah, o otvoritvi pe- pošto. Okrajni ljudski odbor in vojni odsek Radovljica sta organizirala dvodnevni izlet predsednikov občin in komandirjev centrov predvojaške vzgoje v Maribor, kjer so sl ogledali najboljše centre predvojaške vzgoje v državi. Obiskali so centre predvojaške vzgoje v Delavnicah Jugoslovanskih železnic, v Tovarni avtomobilov, v Tovarni metalnih konstrukcij in v Tekstilnem Inštitutu. Povsod so opazili, da Imajo zasluge za uspehe na tem področju vsi od uprave do sindikalne organizacije in samih mladincev. Vzoren red v dobro urejenih kabinetih z neštetim orožjem ln nazorno z raznimi skicami prikazani razni deli orožja omogočajo v prvi vrsti dobro razumevanje predmetov. V Tekstilnem Inštitutu so gostje prisostvovali tudi prjfetku pouka. Povsod so bili prisrčno sprejeti. Sprejel pomogel k zboljšanju predvojaške vzgoje v radovljiškem okraju, za kar so ga tudi organizirali. R. Davek so zatajili V zadnjem času so pogosto zagovarjajo pred Okrajnim sodiščem v Mariboru razni obrtniki, ki so se hoteli izogniti plačilu davka tako, da so Upravi za davke dajali lažne podatke o dohodkih. Tako je čevljarski mojster Djuro Solarič v prijavi za loto 1953 zatajil za 478.000 din prometa, od katerega sc obračunava prometni davek in za 18(5.000 din čistega dohodka. Enako je postopal tudi ključavničarski mojster Franc Raner iz Nove vasi pri Mariboru, ki je zatajil r i 862.000 dinarjev prometa in za 188.000 dinarjev čistega dohodka. Tudi šivilja Emilija Golež je zatajila promet v znesku 159.000 dinarjev in 183.000 dinarjev H* rirprl«;pdnik mputno nhAin« umarjev m loo.uuv uiuttrjuv JJrn J«7n i z i dohodnine, Vsi trije »o preti sodiščem n zanikali. Upravi za dohodke K edvojaške v Mariboru pa jim je dokazala, da so vzgoje. | njihovo prijave lažne in neresnične. Med obiskom v Mariboru so si SodifiČe je vse tri olrtnike obsodi