AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 243 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 17TH, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV. Ker je hotel videti otroka, je bil oče nevarno ob-streljen od tašče Kako je depresija vplivala na tujezemsko prebivalstvo v Ameriki Drugič tekom enega meseca se je pripetilo v isti hiši na 6003 St. Clair Ave. streljanje z resnimi posledicami. Dočim je pred mesecem dni Anton Bučan streljal na svojo ločeno ženo, ker mu ni hotela izročiti njegovega otroka, je pa včeraj zgodaj zjutraj prišel v hišo na 6003 St. Clair Ave. Joseph Parrish, ki je zahteval, da se mu izroči njegovega 18 mesecev starega sina. Anton Bučan je bil poročen s hčerjo Mrs. Frances Clernt, dočih ima Joseph Parrish sestro Mrs. Bučanove za ženo. Parish je okoli 2. ure zjutraj v nedeljo pridrvel do vrat, kjer stanuje njegova žena, 23-letna Josephine Parrish zaeno s svojo materjo. Ubil je šipo v vratih in odprl od znotraj ključavnico. "Sedaj smo pa skupaj !" je zakričal, ko je zagledal svojo taščo Mrs. Clernt. Segel je v žep, in ker je Mrs. Clernt mislila, da sega po revolver, je sama prijela za samokres in ustrelila. Toda Parrish ni padel, pač pa je hitel za svojo taščo v njeno spalnico. "Trikrat si streljala na mene, sedaj te bom pa ubil!" je kričal Parrish. Mrs. Clernt se je prestrašila, spomnila se je na svojo prvo hčer Fani Bučan, kako je bila obstreljena. Ponovno je vzela revolver in ustrelila na Par-risha. Slednji je za tem zginiT. Pozneje so ga našli na nekem Praznem lotu v bližini. Kot pra# vi policija, Parrish ni imel revolverja pri sebi. Policija je aretirala včeraj zjutraj Mrs. Clernt in jo zaslišala. Pripovedovala je, da je Parrish imel navado prihajati v hišo popolnoma pijan, in vselej je zahteval, da vidi svojega otroka. Policijski prosekutor je povedal Mrs. Parrish, da ji ni treba pripustiti moža v hišo, ker ne podpira družine. Parrish, ki je zelo nevarno obstreljen, se nahaja v kritičnem stanju v bolnici, kjer se nahaja tudi Mrs. Bučan, ki je bila obstreljena pred mesecem dni. -o- New York, 15. oktobra. Dr. Herbert H. Miller, bivši profesor na državni univerzi države Ohio, ki je dolgo vrsto let bil v stiku s priseljenci v Ameriki, je podal poročilo, ki nam pripoveduje, kako je depresij vplivala na ameriške tujezemce. Dr. Miller piše: "Ožji stiki med starši, rojeni v tujezemstvu, in med njih otroci, rojenimi v Ameriki, so se poslabšali. Kljub brezposelnosti pa roma primeroma le majhen odstotek naseljencev v dežele, kjer so bili rojeni. Ako gredo, gredo samo na obisk. Narodne razlike med posameznimi narodnostmi postajajo večje in bolj napete. Malo prilike ima tujezemski trgovec v Ameriki. Naseljenci ne dobijo ne v finančnem ne v kulturnem razmerju isto proti-vred-nost, do katere je je s svojim delom upravičen. Zanimanje za državljanstvo med tujezemci je danes skoro večje kot pred leti, in to bolj iz potrebe kot pa iz proste volje." -o- Dekle, ki je plačalo za počeno srce San Francisco, 15. oktobra. Petindvajsetletni Hershell Ald-ridge se je na smrt zaljubil v 20-letno Margaret Murray. Slednja je obljubila, da ga poroči, toda se je izneverila. Ald-ridge je radi tega tožil dekle na §10,000 odškodnine za počeno srce. In sodnija mu je priznala $1.00, kar je dekle na mestu plačalo. Deček obstreljen, ko je kradel premog Buffalo, N. Y., 15. oktobra. Frank Glanowski, 17 let star, je bil nevarno obstreljen na Erie železniški progi, ko je kradel premog iz železniškega skladišča. Je to sin družine sedmih oseb, ki so vse brez dela. Najvišja sodnija je podala slabo razsodbo za kršitelje prohibicije Columbus, O., 15. oktobra. Najvišja sodnija države Ohio je pravkar odločila, da v gotovih slučajih ni treba sodnijskega varanta policiji, ako želi narediti pogon na to ali ono hišo. Take varante lahko izdajajo sod-nijski pisarji. Pred nekaj meseci je v Clevelandu sodnik mestne sodnije izjavil, da policija nikakor ne sme vprizarjati pogonov na prostore, kjer se sumi, da se prodaja opojna pijača, razven, ako je sodnik izdal tozadevni varant. Radi te odločbe so policijski pogoni v Cleveland^ prenehali skoro popolnoma, razven v slučajih, kjer so se gotove osebe pritožile pri policiji in prisegle, da se tu in tam prodaja opojna pijača. Sedaj pa prihaja najvišja sodnija in pravi, da zadostuje varant izdan od sodnega clerka. Policija ima s tem zopet bolj svobodne roke stikati po prostorih, kjer se prodaja opojna pijača. -o- Smrt je odpoklicala kačjega zdravnika Rochester, N. Y., 15. oktobra. Tu je preminul Peter Gruber, poznan pod imenom "kačji zdravnik." Leta 1892 je prišel sem iz Erie, Pa., in je odprl gostilno. Nabiral je neprestano kače klopotače, katerih strup je pripravljal za 'zdravila. V svojem nevarnem poklicu je bil 35-krat ugrizen od kač, pa si je vedno sam pomagal k zdravju. Vedno je bil pripravljen pomagati ljudem, ki so bili od kač napadeni. S posebnim ponosom je nosil privesek k verižici, ki je bil z zlatom obdan krempelj leva. Podaril mu ga je poznani krotilec zveri Bostock, katerega je nekoč ozdravil za kačjim pikom. Na privesku je bilo napisano: "Od kralja zverin—kralju kač!" Laški fašisti mora;; obljubiti Mussoliniju zvestobo, ne svojemu kralju Rim, 15. oktobra. Nova določila glede prisege,: ki jo morajo položiti kandidati, ki nameravajo pristopiti v fašistično stranko, z nobeno besedo ne omeni laškega kralja. To novo formo prisege pri vstopu v fašistično stranko je pravkar sprejel ekse-kutivni cdbor stranke in jo bo predložil generalnemu zboru fašistov, ki se vrši 5. novembra v Rimu. Besedilo nove prisege se glasi: "V imenu Boga in Italije prisegam, da bom brez vsakega ugovora sprejemal povelja "II Duce" in jih tudi izvršil, kakor sem prisegel, in da bom služil z vso mojo močjo, in če potrebno tudi s krvjo, stvari fašistične revolucije." Nova ustava prepoveduje fašistom dvoboje, člen 2. predpisuje, da še morajo vse sporne točke predložiti tajniku stranke, in vsaka stranka se mora pokoriti razsodbi tega sodišča. Mehikanska vlada nadaljuje s kulturnim bojem. Vsi duhovni izgnani? Mexico City, 15. oktobra. Poslanska zbornica mehikanskega kongresa je začela z debato o najbolj radikalnih predlogih proti obstoju katoliške cerkve v Mehiki, kar so jih še doživeli v zgodovini Mehike. Predlog v kongresu zahteva enostavno pregnati vse katoliške duhovne iz dežele in zapleniti vso cerkveno lastnino. Predlog je stavila državna postavodaja iz države Vera Cruz. Ta država je že prej sprejela postavo, ki silno omejuje poslovanje katoliške cerkve. Predlog pravi, da so katoliški duhovni v Mehiki zgubili pravico do državljanstva na podlagi člena 37 mehikanske ustave. (Ta člen določa, da zgubi vsak Mehikanec državljansko pravico, ako služi glavarju kake tuje države. Ker ima papež sedaj svojo državo, in je torej "tuj glavar države," in ker smatrajo duhovne, da služijo papežu, se sedaj sklicujejo na ta člen ustave.) Nadalje zahteva predlog, da vsi duhovni, ki so zgubili mehikansko državljanstvo, morajo biti nemudoma izgnani iz države kot "nevarni tujci." Končno zahteva predlog, da se predsednika republike pooblasti, da nemudoma zapleni vso cerkveno lastnino. Pričakuje se, da bo tozadevna debata v parlamentu trajala več tednov. -o- Dva otroka umorjena od lastne tete Milwaukee, Wisconsin, 15. oktobra. Potem ko je dva otroka zagnala v smrt, je skočila 31 letna Mrs. Aurelia Lorenz iz 16. nadstropja nekega hotela v tem mestu v smrt. Bila je na mestu mrtva. Mrs. Lorenz je bila ločena ženska, ki je bivala pri svojem bratu. V pismu, ki ga je pustila, navaja, da sta jo njen brat in žena vedno žalila. Otroka, katera je zagnala v smrt, sta bila od njenega brata, 5 letna Vivian in 4 letni Milton. Pod pretvezo, da gre z njima na sprehod, ju je izpeljala iz hiše, peljala v hotel in oba vrgla iz 16. nadstropja na cesto. Anglija in Francija za nivo razoroževalno konferenco brez Amerike Hiram Johnson, napredni republikanec, je odrekel podporo Hooverju San Francisco, 15. oktobra. Sedemdeset u v e d n i k ov raznih časopisov v državi Calif orni j i se je obrnilo na znamenitega senatorja Hiram Johnsona, republikanca, in zahtevalo od njega, da se i z j a v i, če bo podpiral predsednika Hooverja. Senator Johnson, ena n a j b o 1 j znanih osebnosti v ameriški politiki, je odgovoril in j a ko odločno povedal, da nikakor ne bo podpiral Hooverja. "Jaz sem progresivni republikanec," je dejal Johnson, "dočim Hoover ni. Hoover je pošteno zaslužil naslov ultra-nazadnjaka." Ker ima senator silno privlačno silo v državi Ca-liforniji, ki ga je poslala že štirikrat v zvezni. senat, kjer se nahaja nad 20 let, je to znamenje, da bo Hoover letos zgubil državo Californijo. Beseda Johnsona v Calif orni j i je kot beseda očeta v družini. Ko je pred nekaj tedni Roosevelt obiskal Californijo, se je sestal s senatorjem Johnsonom, in senator je javno izjavil glede naprednih idej Roosevelta in glede re-akcijonarnosti Hooverja. Roosevelt je nato pozval Johnsona, da zbere okoli sebe vse napredne sile v Calif orni j i. Johnson je sedaj odgovoril urednikom caii-fornijskih časopisov sledeče: že mnogo let se vodi v politiki ameriškega naroda boj glede dveh popolnoma sf nasprotnih političnih filozofij, in zlasti danes, v tej ekonomski depresiji se kaže silna razlika med eno in drugo. Na eni strani je napredna politična misel, na drugi strani pa ul-tra-nazadnjaška. Jaz sem progresivni republikanec, Mr. Hoover pa ni. Iz tega lahko sklepate, kje je moje stališče. Registracija Vsi oni, ki se morajo iti registrirati v mesto, naj se zglasijo v glavnem stanu demokratske stranke, v novih prostorih na 6129 St. Clair Ave., od koder se bodo lahko z avtomobili odpeljali v mesto. Vsakdo naj prinese s seboj državljanski papir ali pa' rekordno karto. Vsa natančna pojasnila glede volitev dobite v glavnem stonu demo-' bratske stranke za 23. varde, na 6129 St. Clair Ave. Ex-kajzer pripravljen za pohod v Nemčijo Amsterdam, 15. oktobra. Bivši kajzer Viljem je pripravljen vrniti se v Nemčijo, toda le v tem slučaj u, ako ga pokliče kancler von Papen, ali pa če Nemški narod tako glasuje. Suspendirani policisti Župan Miller je preteklo soboto odredil, da se nemudoma suspendirajo iz službe kapitan Ca-^ek, saržent Menger in policista Krajewski in Binger. Prijeli so Nekega raketirja, toda ko je pri-slo do razprave na sodniji, so 'pozabili" prinesti dokaze na. ^odnijo, in raketir je bil opro-sčen, a. "dokaze" so pozneje našli »krite v nekem predalu na policijski postaji 4 .precinkta. Mil-kr je bil strašno hud. šlo se je 2a nekega laškega raketirja. Kandidati za kongres Liga, ki se bori za odpravo prohibicije, naznanja, da je preiskala rekord vseh kandidatov za kongres iz države Ohio, demokratskih in republikanskih. Izmed 22 demokratskih kandidatov sta dva suha, vsi ostali so za takojšno odpravo prohibicije. Izmed republikancev pa jih je 10 suhih, šest za narodno glasovanje, in le šest za takojšno odpravo prohibicije. Gost v Clevelandu Preteklo soboto je Hrvatski demokratski politični klub priredil v počast g. Milana Boiča-Boyda, ki je kandidat za državno zbornico, lep sprejemni in pozdravni večer v prostorih Hrvatskega Narodnega Doma. Kakih 400 gostov se je zbralo. Videli smo lepo število mestnih sodnikov in drugih odličnih osebnosti. Kot častni gost je dospel k banketu tudi Mr. Butkovič, predsednik Hrvatske Bratske Zajednice, pri kateri je Mr. Boič glavni podpredsednik. Mrs. Jakopič Poročali smo že, da je pretekli teden odpeljala Grdinova ambu-lanca v bolnico Mrs. Margaret Jakopič iz Myron Ave. Opozarjamo prijatelje družine na dejstvo, da so od zdravnika prepovedani vsi obiski. Prosi se prijatelje družine, da to upoštevajo. * Robert Frazer iz Philadelphi-je je bil imenovan za ameriškega konzula v Londonu. Zadnji ameriški vojaki iz Nicarague Washington, 15. oktobfa. Vojni oddelek ameriške vlade je končno odredil, da zapustijo zadnji ameriški vojaki Nicara-guo, kjer so se nahajali od leta 1927. V Nicaragui se nahaja danes še 700 ameriških mari-nov, ki morajo iz dežele februarja meseca. V strahu za Hooverja Direktor javne varnosti, Frank J. Merrick, je včeraj pripovedoval, kako je bila clevelandska policija v soboto na delu, ko je dospel predsednik Herbert Hoover v Cleveland, da gdvori republikancem. Vse moštvo, 1,250 oseb, je debilo povelje, da mora biti v službi 24 ur. Niti en sam policist, razven Če je bil bolan, ni imel v soboto dopusta, že tri dni prej so policisti v Clevelandu skrivej zalezovali in pazili na vse znane komuniste, ki se niso mogli premakniti, ne da bi policija vedela za nje. Iz Washing-tona je prišel že pred tednom dni močan oddelek tajne policije, ki so prebrskali vse in povsod v strahu, da še Hooverju v Clevelandu kaj ne zgodi. Merrick je povedal, da je policija pregledala vsako odprtino javnih kanalov, če ni mogoče kje skrit kak — komunist, boljševik ali anarhist. To je vse od B. & O. železniške postaje pa do mestnega avditorija, kjer se je Hoover vozil. Po strehah vseh hiš okoli avditorija so stali policisti. Imeli so bombe, strojne puške in enako, kot da bi šli v vojsko proti sovražniku. Toda komunisti imajo tudi pamet, pa jih v soboto ni bilo na spregled. Vladal je blaženi mir okoli mestnega avditorija, kjer je gospod Hoover obljuboval delavcem nove pohane piške, ako ga ponovno volijo! -o- Petrolej prinesel Indijancem 240 milijonov Pawhuska, Oklahoma, 1,5. oktobra. Pridobitev petroleja na Osage Indijanski rezervaciji je prinesla Indijancem, ki so tam naseljeni, $240,000,000 do danes. Vsak Osage Indijanec, ki biva v onem okraju, je dobi] $110,000. 1 Vstopnice za koncert Vstopnice za prvi koncert v novi cerkvi sv. Vida, ki se vrši 30. oktobra, lahko dobite v našem uradu. Na omenjeni dan bodo prvič mogočno zadonele nove, veličastne orgije v novi cerkvi. Baseball zmagovalci Včeraj se je vršila v Gordon parku jako zanimiva igra za baseball prvenstvo v Med-dru-štveni ligi, razred B. Zmagali so naši Eastern Stars, št. 51 S. I). Z., ki so porazili Holy Name društvo z 9:2. čestitke, fantje od S. D. Z.! London, 15. oktobra. Mednarodna razoroževalna konferenca, katero je nasvetoval predsednik Hoover, je bila zavržena, ker pogoji in razlogi niso ugajali evropskim državam. Sedaj pa sklicuje Anglija skupaj s Francijo novo razoroževalno konferenco. Ta konferenca, kot pravi pol-uradno poročilo, ne bo uradna in samo začetne vsebine. Italija je že izjavila, da se bo udeležila te konference, ne ve se pa, kaj naredi Nemčija, ki ni pri volji udeležiti se, ako se ji prej ne dovoli enakosti v oboroževanju, kot jo imajo druge velesile. Ko je angleška vlada pred tremi tedni prvič sprožila to vprašanje, je bila Nemčija pri volji udeležiti se take konference, če se vrši v Londonu, toda sedaj, ko je konferenca prenesena v Genevo, se Nemčija brani. V Londonu so pa mnenja, da se bo Nemčija udeležila, in se sedaj brani le "radi lepšega." Konferenca se bo gotovo vršila. Povabljena bo tudi vlada Zedinjenih držav. -o- Apel na ameriške golfer-je za brezposelne Chicago, 15. oktobra. Računa se, da je v Ameriki kakih 400,-000 športnikov, ki vse poletje igrajo golf. Pri tem rabijo posebno močne volnene nogavice, katerih ne bodo več rabili, ker je sezona za golf minula. Dobrodelne družbe apelirajo na golf igralce, da podarijo poldrugi milijon nogavic za brezposelne, ker se računa, da ima Vsak golfer od tri do šest parov takih nogavic, katerih ne bo rabil v zimi. žganje za kruh Sodnik Shay je obsodil groce-rista David Gold na $500 kazni in na šest mesecev zapora, ker je grocerist prodajal žganje namesto kruha. Brezposelni očetje so namreč dobivali od dobrodelnih družb takozvane "krušne karte," s katerimi se dobivajo živila pri groceristih. Mnogi brezposelni pa niso hoteli živeža za družino, pač pa žganje za sebe, in dobrodušni grocer je ustregel njih žeji in želji. Odtod kazen. ženske za Hooverja Ta teden pridejo v Cleveland ženske zastopnice iz vseh delov države Ohio, ki pripadajo organizaciji Christian Temperance Union, ki je znana suhaška ženska organizacija. Ženske bodo enoglasno odobrile Hooverja za predsednika. Državljanska šola Pouk o ameriškem državljanstvu se vrši vsak četrtek v veliki dvorani javne knjižnice na 55. cesti in St. Clair Ave. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Tatovi na farmah Preteklo soboto ponoči so se oglasili tatovi na prijazni farmi Frank Klausa na River Road, Geneva. Ker na farmi ni psov, so tatovi skoro neovirano dospeli v hlev in odnesli 12 finih plemenskih zajcev velike vrednosti. Poleg tega so pa odnesli celo telico, 12 mesecev staro. Telico so malo potem naprej od farme kar na cesti zaklali, pometali drobovje na cesto in odnesli ostalo. Tudi pri poznanem farmarju Kužniku je bilo precej pokradenega. Dela so osumljeni raznovrstni postopači, ki so se klatili tam okoli. Farmer-ji se pripravljajo, da drugič tatove s puškami sprejmejo. Politični govori V torek govori v mestnem avditoriju zvezni senator George W. Norris, republikanec. Mr. Norris bo govoril v prid izvolitve demokrata Roosevelta predsednikom. V četrtek večer pa govori governer Ritchie iz Mary-landa tudi v prid Roosevelta. Lastniki hiš Zvezna vlada je dala pred dvema letoma prešteti lastnike hiš v Clevelandu. Pravkar pri-občena statistika izkazuje v Clevelandu 125,296 lastnikov hiš. Odmevi iz davnih dni Mnogim našim ljudem je še dobro v spominu neki David J. Zinner, bivši mirovni sodnik iz Fairview vasice, ki je v onih dneh, ko je prohibicija bila v najbolj bujnem cvetju, povzročal prave huronske pogone nad Clevelandčane, ki so kršili pro-hibicijo, resnično ali ne. Ta Zinner, katerega imajo zlasti naši ljudje v goltancu, je najel v mestu urad, kjer je sodil. Vasica Fairview mu je plačala za ta urad $4,700. Toda državni; nadzornik je povedal, da je bil denar krivično izplačan. Vas se je pritožila na najvišjo sodnijo, toda je tožbo zgubila, in sedaj | rubijo Zinner j a, da plača $4,700, kar je dobil krivičnim potom. Vsak pes ima svoj dan! Vaše radio cevke Ako pokličete po telefonu EN-dicott 9559, vam bo Grdina Hardware poslala ekspertnega radio uslužbenca na vaš dom, ki bo pregledal ves vaš radio aparat, ne da bi vas to veljalo en sam cent. Ta postrežba je popolnoma zastonj. Ce bi pa slučaj no rabili tube za vaš radio, jih dobite sedaj za 33 odstotkov znižano ceno. Rojakom priporočamo ! Dostojna proslava V soboto večer je društvo "Orel" praznovalo svojo zmago v baseball prvenstvu med društvi v Clevelandu. V Grdinovi dvorani so priredili plesno veselico in domačo zabavo, Nad 600 ljudi je bilo navzočih pri tej proslavi, ki se je tako lepo, domače in mirno vršila, da je bil sleherni skrajno zadovoljeij. Ljudje so se prav dobro zabavali. Naši novi naročniki Pretekle dni so se sledeči rojaki naročili na dnevnik "Ameriška Domovina": Valentin Maver, Jennie Krall, Rina Stucin, Paul Benič, Frank Ljubic, vsi v Clevelandu. Rudy Maček, Bar-berton, O., Jofeeph žitnik, Jugo slavija, Andy Matetich, Paines-ville, Ohio, Jos. škoda, Latro-be, Pa., Fr. šmajdek, Thompson, Ohio, Ignac Jakovee, Alliance, Ohio. Vsem novim naročnikom naša prav iskrena zahvala. Priporočamo se obenem tudi še na-daljnim našim cenjenim rojakom. Socialistični časopis v N. Y. suspendiran New York, 14. oktobra. Vodstvo socialističnega časopisa "New Yorker Volkszeitung" je za prihodnje tri tedne ustavilo nadaljno izdajanje časopisa, ki je prišel v finančne težkoče. Medtem se bo eksekutiva posvetovala, kako pomagati listu. 10 let pod zemljo Mestni uslužbenec, Geo. Van . Duzen, je dobil v soboto pol leta počitnic, in bo imel tudi počitnice plačane. Skozi deset let je skoro neprestano delal v podzemeljskih kanalih in tunelih, in njegovo delo je bilo vedno prvovrstno in uspešno. Mož je star 72 let, pa je rekel, da bi se rad malo odpočil, potem se pa zopet vrhe na delo pod zemljo. Mesto mu je dalo 6 mesecev, in potem bo pa Van Duzen že videl, če se mu bo še zljubilo iti na delo pod zemljo. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; Četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna številka 3_cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. 83 No. 243, Mon., Oct. 17th, 1932 Nemška zahteva po orožju to povdaril zadnje dni v Chica* gi, ko se je vračal te dni z svoje kampanjske ture, na banketu v Stevens hotelu v Chicagi; dejal je: "Dovolj je, če povem, da pristajam 100% na ves program, demokratske stranke; vključeno glede prohibicije." Dalje se je izrazil: "Ko bo enkrat prohibicija odpravljena, potem bo šele Amerika lahko računala na uspehe pri pobijanju depresije, pri boju proti organiziranemu zločinstvu, pri dosegi spoštovanja zakonov in pri prizadevanju za ekonomsko odpo-moč. Zakon mora imeti svojo moralno vrednost, potem šele je zakon, ki je res zakon." — To je torej trpka beseda proti prohi-biciji. .Hrupno in z brutalnostjo, ki je že od nekdaj značilna za nemško politiko, je vrgel Berlin v svet bombo z zahtevo, da se Nemčiji prizna enakost v oboroževanju, to je, da sme Nemčija imeti enako število vojaštva kot je to dovoljeno Franciji in drugim velesilam. Isto se tiče tudi glede mornarice in zrakoplovov. Brez dvoma je, da je dal spodbudo za to zahtevo Nemčije uspeh, ki so ga radi angleške in francoske popustljivosti dosegli Nemci z brisanjem vojne odškodnine in dajatev. Nemška imperialistična politika gre tako korak za korakom po svoji poti, ki naj po nemških računih dovede do novega vodstva nemštva nad ostalim svetom, ki pa v resnici ne more voditi drugam kot v novo svetovno katastrofo. V Nemčiji dobro vedo, da je bil izrecni cilj vojne na strani Francozov, Angležev, in njih zaveznikov uničenje pruskega militarizma, ki je neprestano ogrožal mir v Evropi. Zato je tudi Wilson v svojih odgovorih na nemške prošnje za premirje in mir jasno zahteval kot pogoj svojega posvetovanja odstranitev militaristične avtokracije v Nemčiji. Nemci so se tedaj res podali in podpisali versaillsko mirovno pogodbo, ki v varstvo sveta prepoveduje Nemčiji oboroževanje. Toda storili so to Nemci brez dvoma, prisiljeni od razmer in z rezervacijo, da bodo mirovno pogodbo izvrševali le, dokler bodo v to prisiljeni. Vse mišljenje nemškega naroda je bilo že takrat umerjeno v obnovo nemške vojaške moči. Vse navidezne družabne skupine v Nemčiji, vsa društva, celo vse šole, nadomeščajo danes nekdanje nemške kasarne. Vsak šolski izlet ima značaj vojaške vaje. Prusija je še vedno vodilna državnotvorna moč nemškega naroda, pruski duh je proniknil ves ostali narod. Prusija še danes vlada brez pruskega kralja in brez pruskega lajt-nanta. Prusija je vzrastla samo z vojaško močjo, z disciplino. Poprusila je tudi slovanske province na vzhodu in pridobila na obsegu in moči na vseh straneh. Izrinila je končno avstrijskega cesarja iz nemške zveze in postala .voditeljica celega 70 milijonskega naroda. Pod pruskim vodstvom se je Nemčija zedinila, iztrgala Danski Schleswig, Franciji pa nekaj let pozneje Alzacijo in Lorensko. Postala je država, ki je spadala med najbogatejše in najmočnejše na svetu. Za vse to se je imela Nemčija zahvaliti pruskemu militarizmu. Radi tega militarizma Prusije seveda priljubljenost Nemčije med svetom ni narasla, toda Nemec se ne briga dosti za ljubezen. Koval je dalje svoje načrte na železu in v krvi, kakor je to Nemce naučil njih največji državnik Bismarck. Prusko vzgojeni narod danes ni pozabil na glorijo svoje vojaške preteklosti. Vsepovsod se to kaže in stopa na dan. Hitler vodja nemških fašistov, je organiziral svoje čete na vojaški podlagi, jim dal uniformo in jim vcepil mišljenje pruskega narednika, ki smatra vsako silo za dopustno. Simpatije nemškega naroda so še vedno v železni disciplini in uniformi. In Hindenburgova vlada ni nikdar resno nastopila proti fašistom, sicer je močna dovolj, da bi jih uničila, če bi hotela. Toda gospod Papen, vodja današnje nemške vlade, ki dobro ve, da nima večine v nemškem parlamentu, se smehlja. Govoli in razvija programe, kakor da hoče ostati na vladi najmanj dvajset let, kaj šele ona štiri, ki si jih je sam napovedal. Saj se dobro zaveda, da ravna v duhu ogromne večine nemškega naroda, prežetega pruskega militarizma. Da ima za seboj tudi veliko silo je nedavno tega pokazal s parado "jeklenih čelad." Današnja Nemčija stopa vedno bolj drzno na plan. Kaj poreče k temu Francija, kaj poreče Anglija in kaj Amerika? V gospodarskem oziru se je morala mirovna pogodba v korist Nemčije že spremeniti. In kmalu se bo to zgodilo tudi v političnem in vojaškem oziru. Glede gospodarskega stanja v deželi, ki je vsled sedanje velike depresije silno nazadovalo, se je guverner Roosevelt takole izrazil: "Naše gospodarske razmere se bodo izboljšale edino na tej podlagi, da se pravično razdeli dohodke iz produciranja. Treba je ojačit kupovalno moč malih ljudi s tem, da se da narodu zaslužka. Dobiček, ki teče iz naših farm in tovarn je treba razdeliti pošteno in pravično, da" ga bo deležen vsak, ki sodeluje na tak ali tak način. Odjemalci bodo naraščali samo tedaj, če bo kupovalna moč rastla. Ta pa raste samo tam, kjer je zaslužek in dobiček tako razdeljen, da ga je vsakdo deležen in ne sabo izbrane skupine." — S tem je podal jasno misel, da je treba kapitalistom stopiti na prste na ta način, da se jih prisili na podlagi zakonitih sredstev, da bodo upoštevali potrebe in zahteve delavcev in malih ljudi. Glede špekulativnega gibanja, ki nastaja po zarotah kapitalističnih borznih kartelov, da na umeten način dvigajo in nižajo cene raznim akcijam, kakor to kaže njihova korist, se je Roosevelt že svoječasno jasno izrazil, da je treba strožje zvezne kontrole nad borzami, da se var-je male investor je. že samo te tri točke, ki so poglavitne in katere ustvarjajo ta-korekoč temelj drugim splošnim razmeram v deželi, so dovolj po-jasnene in kažejo, da je guverner Roosevelt vrlo praktičen initiator, ki kažejo, da resno misli na izboljšanje težkih razmer, ki ga je deželi prineslo več ali manj neodločno republikansko cincanje v takih kritičnih časih, kakor smo jih baš preživljali zadnja tri leta v Ameriki. Doba v kateri živimo, je doba težkih preizkušenj. Doba, ki zahteva velikih ljudi zlasti na takih mestih, kakor je mesto predsednika Združenih držav, Doba, ki zahteva odločnega moža na predsedniškem stolcu, moža, ki bo neustrašen, pošten, pravičen in moder. Tak mož je guverner Roosevelt. N j e g o vo službovanje v državi New York je častno in vzonio. Mož, ki je dosedaj služboval ljudstvu tako zvesto, je vreden vsega zaupanja. Tisti, ki mu bodo oddali dne 8. novembra svoje glasove, se ne bodo zmotili. Kdor bo dne 8. novembra volil za Franklin D. Roosevelta, za predsednika Združenih držav, bo volil za moža, ki ima v svojem programu jasen načrt za pravično uredbo vprašanja prohibicije, za pravično uredbo raznih gospodarskih vprašanj, sploh volil bo za moža, ki mu je pri srcu blagobit naroda, blagobit vseh slojev enako. —Protifašistična zarota na Pivki. Nekako pred mesecem dni, ko so se pod Snežnikom in Javornikom vršile velike vaje italijanske pehote in artiljerije, so neznanci pričeli Širiti med italijanskim vojaštvom letake, v katerih so jih pozivali, naj se upro fašistični vladavini, ki se že krha in ki mora v kratkem propasti. Karabinijerji so kmalu iztaknili letake in obenem dognali, da je imela vsa protifašistična akcija le krajeven značaj. Letake so našli v Št. Petru na Krasu, v Baču, v Trnovem, Ilirski Bistrici in drugod. Uvedli so preiskavo ter po Pivki pretaknili neštevilo hiš. Aretirali so vinskega trgovca Mer-candela, po rodu iz Milj, ki pa je bival v Ilirski Bistrici, zobo-tehnika Bička, po rodu iz Divače, ki je prav tako bival v Ilirski Bistrici, tapetnika Jelenčiča iz Vipave in dva brata Primca, ki so stanovali v Trnovem, posestniškega sina žnideršiča iz Dobrega polja, šoferja Hrovati-na in nekega Bobka. Osumili so jih, da so oni delili letake. Obtožili so jih zarote proti fašistični vladavini in hujskanja redne vojske proti javnemu redu v državi. Izročili so jih sodišču. —Smrtna žrtev neprevidnega ravnanja z orožjem. V Mali Po-lani se je zgodila nesreča, ki je pretresla vso vas. Devetnajst-letni Bedrnjakov fant se je nedavno vrnil iz Francije, kjer je delal. Nalednjega jutra se je spravil brat k njegovi suknji in začel iskati po žepih. Iz enega žepa je potegnil revolver, da si ga ogleda. Ker ni, znal ravnati z orožjem, mu je fant vzel revolver iz rok. Hotel je spraviti naboje ven. Pri tem je imel cev obrnjeno proti trebuhu. Revolver pa se je nenadoma sprožil. Fant je zakričal in omahnil. Domači so takoj poklicali zdravnika, ki ga je odpeljal v mursko-soboško bolnišnico, kjer so vse poskusili, da bi rešili mlado življenje. Vse prizadevanje pa je ostalo brezuspešno. Zaradi velike izgube krvi in hudih poškodb je mlado življenje ugasnilo. V bolnišnici so ugotovili, da je strel predrl žilo odvodnico in se zaril v hrbtenico. Za umr-lecem ne žalujejo le domači, marveč vsa okolica. Končal je tri gimnazijske razrede, pozneje pa je moral ostati doma. Domače razmere so ga prisilile, da je šel v Francijo za zaslužkom. Ves vesel se je vrnil, a že prvi daia ga je zadela popisana nesreča. —Huda nesreča na paši. V Rakičanu je pasla krave 65 letna posestnikova žena Ana Benca-kova. Nenadoma pa je neka žival zbesnela, se zagnala proti ženi in ji zabodla roge v prsi. Nevarno ranjeno ponesrečenko so prepeljali v murskosoboško bolnišnico, kjer bo zdravljenje bolnice spričo njene starosti precej težavno. —Pogrešanci iz svetovne vojne. Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve naslednji pogrešanci iz svetovne vojne: Štefan Kovač (bivši mornar) iz Valte vesi, Alojzij Ivšič iz Velikih Lašč, Anton Jerman iz št. Ruperta na Dolenjskem, Peter Briški iz Borovca na Dolenjskem, Ivan Kikel s Hriba pri Loškem potoku in Vinko Mevželj iz Jablanice na Dolenjskem. Nadalje se pogrešata: Anton Kralj, pristojen v Dob pri Litiji, ki se je pomladi leta 1884. izselil v Severno Ameriko in se s pismom oglasil leta 1912., in Jurij šu-tej, ki se je leta J922. izselil v Montano v Zedinjenih državah, odkoder ni bilo 'še nobene vesti o njem. —V Domžalah na Ljubljanski cesti je umrla v visoki starosti gospa Marija Habjan, katere darežljivo roko bodo zlasti popotni reveži močno pogrešali. —Mirna. Dvoje mladih življenj je odšlo v večnost. Na Tr-bincu je umrl 21 letni Ivan Pe-ček, in v Zagorici 24 letna žena posestnika in mati dveh otrok Milka Korbarjeva, roj. Krmelj. Oba sta žrtvi sušice, za katero sta dolgo bolehala. —Ivan Hvastja. V Savljah ob Savi je umrl posestnik g. Ivan Hvastja, eden soustanoviteljev Strojne zadruge v Savljah. Pokojnik je bil tudi član obč. odbora na Jezici. —(Rateče-Planica.) Dne 17. sept, so položili k večnemu počitku poaestnika in gorskega vodnika Janeza Kurija. Pokojni je bil star šele 57 let in je že dalj časa bolehal. —Suhor. Tukaj je umrl Jakob Malenšek, star 83 let. Svoj čas je bil občinski odbornik ir, svetovalec ter gostilničar. KRASNE NOVE SLIKE IZ JUGOSLAVIJE D O P I S I V zadnjem članku "Kdo je Franklin D. Roosevelt," smo spoznali od bližje demokratskega predsedniškega kandidata guvernerja Franklin Delano Roosevelta. Videli smo, kje se je rodil, odgojil, šolal in kako se je povspel do svoje politične veljave.1 Danes pa na kratko oglejmo njegov program. Demokratska stranka je na svoji konvenciji v Chicagi osvojila širši administrativni program. Na ta program je njen kandidat guverner Roosevelt pristal, kakor je sam izjavil 100%, Glavne točke tega programa so: a) Odpoklic Volsteadovega zakona, s katerem se je uzako- nila prohibicija, ki je prinesla deželi veliko prokletstvo. b) Kontrola nad raznimi špe-krlacijskimi institucijami, kot borze, itd. c) Ureditev vprašanja odpo-moči farmarjem in brezposelnim. Strankina platforma vključuje še mnoga druga vprašanja, a vendar navedene tri so glavne točke, od katerih je več ali manj odvisno vse drugo v deželi. Glede prohibicije je znano, da je demokratska stranka osvojila protiprohibicijsko stališče. Njen kandidat guverner Roosevelt je na to stališče že pri sprejemu nominacije krepko povdaril, da se strinja 100% z vsem strankinem programom- Ponovno je Cleveland, O. — Dolgo pričakovane slike iz Jugoslavije sem prejel. Tako finih slik do sedaj še nisem imel. Slike je snemal zame Mr. Ivan Tišler, slikar1 na Vrhniki. Omenjeni je bil rojen v Ameriki in je v domovini slikarski mojster, ki se razume na slikanje vseh vrst. On je sin mojega bratranca, pokojnega Anzeta Tišlerja, ki je bil svoje čase tudi v Ameriki in zapušča v Detroitu brata Antona Tišler-ja. Mr. Tišler si je vzel za predmet slik dve največji in najzanimivejši prireditvi v Jugoslaviji, namreč: kongres jugoslovanskih narodnih noš v Ljubljani in kmečki praznik, konjsko dirko v Krškem, ter še neka,j drugih slik. Ni mogoče popisati, kakšne parade so to bile. Kaj slič-nega se poprej še ni vršilo, ker se kaj sličnega pod tujo vlado ni smelo vršiti. V slikah se vidi nebrojne udeležbe iz vseh pokrajin države z napisi in lepimi okraski. Sam tudi kaj sličnega še nisem videl, dasi sem videl že mnogo parad. V paradi zavzemajo v velikem številu mesta, s zelenjem okra-šefiimi vozovi, na katerih vidite vse, kar si morete misliti, celo mlatiče in kosce. To se vrši v Ljubljani in v Krškem. Vseh slik je 700 čevljev, K temu se doda še slike ob priliki 60 letnice Glasbene Matice v Ljubljani, katere je slikal slovenski umetnik Jakac meseca maja letos in bo tako teh slik dovolj za en večer. Sledeči je seznam slik, katere mi je poslal Mr. Tišler: Kmečki praznik z dirko v Krškem, dne 14. avgusta, 1932. I. del. — Mesto Krško ob Savi; Premoviranje goveje in konjske živine; Glavna ulica' v zastavah; V Savskih valovih; Okrašeni vozovi se formirajo. II. del. — Sprevod kmečkih jezdecev, narodnih noš, in okrašenih voz; Iz avtobusom na Krško-polje k dirkališču; Na Krškem-polju paviljoni obloženi z vsemi dobrotami; Vhod na dirkališče; Paviljon kranjskih klobasic; Ravnokar nastavljeno sveže pivo; Tudi Dolenjskega vina ne manjka; Lačne nasitit; Žejne napojit; Mlatiči; Občinstvo; Zasta- VLAKI NA ENI TRAČNICI Da se železnice izognejo stroškom postavljanja dveh tračnic, pragov in zarezanih koles, ki vozijo po teh tračnicah, so napravili poskuse voziti vlake na eni sami tračnici, ki so položene na cementne ceste in kolesa lokomotive in vozov so iz gumija. Vlak pa ne teče po tej tračnici, ampak direktno po cesti. Pod lokomotivo in vozovi so postavljena samo vodila kolesca, ki teko ob tračnici, da vlak vozi ved- vonoša kmečkih fantov na konjih. III. del. — Na govorniški tribuni stenografi; Zbor Jugoslovanskih poslancev in ministrov; Slovenski senator g. Hribar; Poslanec župnik Barle; Minister Kramar govori; Množica posluša; Minister Pucelj govori; Tribuna dirkalnega odbora.: Dirka; Giki vozijo; Zmagovalec; Druga partija; Publika gledalcev; Dvojna uprega; Jezdeci, med njimi jezdi tudi ena dama Hrvatica; Prvak jahanja, Siro-vaska, Hrvat; Po končani dirki proti kolodvoru; Po vinu in pivu tudi voda dobro tekne v spremljavi harmonike; Kolodvor Videm-Krško. Kongres Jugoslovanskih narodnih noš v Ljubljeni dne 4. septembra, 1932. I. del. — Pri sv. maši na Kongresnem trgu pred Nunsko cerkvijo; Poleg oltarja prisostujejo odlično dame in gospodje, med njimi Ban Ma-rušič, mestni župan ter svetovalci; Dirigent vodi pevski zbor društva Sloga v Ljubljani; Pevci; Organist; Tudi radio mikrofon posluša ; Množica med povzdigovanjem; Tonfilm iz Zagreba tudi snima; Zbor narodnih noš posluša kraljev govor ob radio zvočnikah; Stoječe skupine narodnih noš pri sv. maši. II. del — Lepotica v Slavonski narodni noši; Otvoritev sprevoda ; Na čelu svira Vrhniška godba; Sledijo narodne noše iz Gorenjske, štajerske, Primorske, Dalmacije, Srbije, črnogore, Hrvatske, Belokrajne, Kočevja in čehoslovaške; Tudi rdečih marel ne manjka. III. del. — Sprevod traja dalje,, živahni veseli pozdravi med živijo klici mahajo na vse strani z robci; Razne skupine na okinčanih vo-zeh; Jugoslovanski Sokol s konjenico in zastavami, med njimi koraka v ospredju podstaro-sta Jugoslovanskega Sokola En-gelbert Gangel; Zaključek sprevoda; Mimo idoča dva lepa ex-emplarja. Društva, cerkve, dobrodelni in drugi klubi se lahko priglasijo za kazanje slik ob jesenskih in zimskih večerih. Slike se lahko kažejo v dvoranah ali pa tudi v privatnih domovih. Za kazanje slik se ničesar ne računa, le nekaj v povračilo za rabo apara- nice so zlasti upeljali za tovorne vlake v gozdove in premogo-rove, ki vodijo potem do glavne železniške proge. S tem si železniške družbe mnogo prihranijo, ker se tračnice lahko napravijo tudi iz lesa. PLEVEL STANE FARMER-JE BILIJONE Plevel na polju stane farmer-je po svetu bilijone dolarjev. Znanstveniki so preračunali, da plevel zmanjša letino žita za 75 odstotkov. Samo kanadski far-merji izgubijo radi plevela do $40,000,000 pri žitu. V Zed. državah je proračun j eno, da izgubijo farmerji radi plevela do treh milijonov dolarjev letno. Plevel skušajo zatreti z različnimi stroji, nalašč za to narejenimi, ki vsejejo na polja razne kemikalije, ki kolikor toliko za-trejo plevel. Dnevna vprašanja 1. Odkod prihaja nikelj? 2. Kaj je najvišja enotna denarna vrednost v Zedinjenih državah? 3. Kaj pomeni beseda "Sohio?" 4. Kaj pomeni beseda "Matter-horn?" 5. Na kateri strani so Niagar-ski slapovi večji, na kanadski ali na ameriški? 6. Kateri državi pripada danes Ukrajina? 7. Kaj je geslo države Ohio? 8. Kolikokrat na minuto udari žila pri odraslem normalnem človeku? 9. Kako se piše 1932 v rimskih številkah ? It). Kakšne številke rabimo mi? Odgovori na vprašanja tov se da mala odškodnina od strani onih, ki bodo slike naročili. Anton Grdina, lastnik slik, 1053 E. 62nd St., Cleveland, O. Telephone: HEnderson 2088 1. Okoli 85 odstotkov vsega niklja na svetu prihaja iz okolice Sudbury, Ontario, Kanada. 2. Bankovec za $10,000. (Ali jih imate kaj doma?) 3. Standard Oil Co. of Ohio, 4. Ime znamenite gore v Alpah v Evropi. 5. Na kanadski strani. 6. Rusiji. 7. imperium in imperio. (Cesarstvo v cesarstvu.) 8. Od 70 do 80 krat na minuto. 9. MCMXXXII. 10. Arabske. Ce verjamete al' pa ne. Nekemu župniku so ljudje povedali, da je v fari mož, ki dvomi, da bomo na sodni dan vsi vstali. "Kar pustite ga," je rekel župnik, "če on ne bo hotel na sodni dan vstati, naj bo pa kar naprej ležal." A "Ali naj zakoljem za jutri kokoš?" vpraša žena svojega moža. "čemu pa?" "No, jutri bo deset let kar sva poročena." - "Saj ni kokoš tega kriva." A Brivci vedno katero pogrun-tajo, da delajo kratek čas svojim odjemalcem. Tako je prišel Legan v brivnico k Rakarju in Rakar ga takoj postavi na po-skušnjo s sledečo uganko: "No, France, pa mi povej kaj je to: ni moj brat, niti ni moja sestra, pa vendar je otrok mojega očeta." "Veš, Martin, saj nisem tako zabit, ampak tega pa vendar ne vem." "Vidiš, Legan, to sem jaz." "Ta je pa dobra, Martine," ga pohvali Legan. Zvečer je bila večja družba v Slovenskem domu ,pa se hoče Legan pred prijatelji izkazat, pa jim reče: "Fantje, sedajle vam bom dal eno za ugibat. Kdor jo ugane, dobi en kvort ohajčana, če ga bo plačal. Torej poslušajte: Kdo je to: ni moj brat, niti ni moja sestra, pa vendar je otrok mojega očeta?" "To si ti," reče Tone Baraga. "Vidiš, da nič ne veš," reče modro Legan, "to nisem jaz ampak to je Martin Rakar." A Mož je poslal ženo k morju na počitnice, sam je ostal pa do- -ma in se kot slamnati vdovec veselo zabaval s svojimi tovariši. J^i je bilo noči, da ne bi prišel dobro natreskan domov, vendar ga to ni skrbelo, ker ni bilo nikogar, ki bi mu bral levite s ka-strolami in piskri. Neke noči se primaje posebno i^adelan domov. Ko se mu po dolgem trudu posreči, da prižge luč, vidi na mizi brzojavko, ki mu jo je bil tje položil njegova sluga. V brzojavki je stalo zapisano: "Vaša žena je danes pri kopanju v morjiu utonila." Dolgo ga je vzelo, da je razvozlal brzojavko. Ko je končno le pogrun-tal vsebino brzojavke, jo položi na mizo, potem se pa vleže k počitku, mrmrajoč: "Ardigata se bom jutri zjutraj prestrašil, ko bom vstal in bom bral to brzojavko !" A Dekla jako skope gospodinje pride v grocerijo in kupi: za dva centa krompirja, za en cent kruha, za pet centov sirovega masla, za osem centov salame, za tri cente solate in eno kost za juho. Grocerist se začudi nad tako "velikim" nakupom, pa zbadljivo vpraša: "Kaj boste imeli morda danes doma surprise party?" A Policaj je aretiral dva moška in povedal sodniku, da se mu zdi, da sta oba nora in da ju je treba poslati v norišnico. "Iz česa pa sklepate to;" ga vpraša sodnik. "Eden izmed obeh je stal na cesti in metal denar ob tla; drugi ga je pa pobiral in mu ga dajal nazaj v roke." A Mož pride domov malo okajen, pa izroči ženi zlato ribico, rekoč: "Tukaj, stara, kupil sem ti zlato ribico, da ne boš vedno tako sama, kot vedno vpiješ da si." A "Praviš, da je tistile človek junak. Kako pa sodiš to?" "Da, junak je, da mu ga ni para. Ima namreč trinajst ne-omoženih hčera in že četrto ženo!" Vesti iz domovine JOHN J ERICH: ROOSEVELT IN NJEGOV PROGRAM 1932 OCT. 1932 |Sa fc X« We| Hi Fr Sa L 1 2 13 4 5 6 7 8 9 m Hi 121 [13 14 15 16 117 18 19 20 21 22 % m 25 26 27 [28 [29 KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV OKTOBER 22.—Community Welfare Club, plesna veselica v obeh dvoranah S. N. Doma. 22.—Ples za odraslo mladino, prirejen po direktoriju Slovenskega Doma na Holmes Ave. 23—ženski Klub Slovenskega Doma, zabavni večer v zgornji dvorani Slovenskega Doma na Holmes Ave. 23—Dramsko društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma. 23.—Utopians, prireditev popoldne in zvečer, v Slovenskem Delavskem Domu. 23__S. S. P. P. društvo Cvet, koncert v S. D. Dvorani. 27—East End Social Club, Plesna veselica v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd. 29.—Dramsko društvo Ivan Cankar, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 29.—Strugglers, Hallowe'en Ples v Slovenskem Delavskem Domu. 29.—Ples za odraslo mladico, prirejen po direktoriju Slovenskega Doma na Holmes Ave. 30.—Blaue Donau, koncert in ples, v obeh dvoranah S. N. Doma. 30.—Halloween večer, v spodnji šolski dvorani na Bliss Rd. 30.—Unemployed Council ima zabavo v Slovenskem Društvenem Domu na Recher Ave. 31__East End Social Club, Ples v Slovenskem Delavskem Domu. i 1 i iii W^^KWi ^--JW^-J&J- ■< P. M. Lauman—Rand Bigot: SKRIVNOSTNA SNOV ROMAN Ss&Ut biasS^^Kfc-'-: L^ŠSI 9T-- • • NOVEMBER 5.—The Silver Mask . Club, Ples v spodnji dvorani S. N. Doma. 5—Lightning Bugs Club, Ples v zgornji dvorani Slovenskega Doma na Holmes Ave. 6.—Slovenska Dobrodelna Zveza, ples v obeh dvoranah S. N. Doma. 6.—Jadran, koncert v Slovenskem Delavskem Domu. 6__Ples za odraslo mladino, Prirejen po direktoriju Slovenskega Doma na Holmes Ave. 12__Društvo George Washington št. 180 JSKJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 1 2__Društvo Soča, koncert v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 12.—Klub Slovenskih vdov, Plesna veselica v Knausovi dvorani. 13.—Samostojni pevski zbor Zarja, koncert in ples, v obeh dvoranah S. N. Doma. 1 3__Pevski zbor Delavec, koncert v Slovenski Delavski Dvorani na Prince Ave. 13__Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ, vinska krstitev z cnodejanko "Raztresenec" v šolski dvorani sv. Kristine na Sliss Rd., Euclid, O. 13.—Ples prirejen po direk-torij u Slovenskega Doma na holmes Ave. 19___Društvo Comrades št. 566 SNPJ, ples v spodnji dvojni S. N. Doma. 20—Pevsko društvo Slovenija, koncert v S. N. Domu na 8°- cesti. 20.—Ples prirejen za odra-si° mladino pod pokroviteljstvom direktorija Slovenskega na Holmes Ave. 20.—Dramsko društvo Adri-Priredi koncert z igro v Slo-^nskem Društvenem Domu na lecher Ave. 22—Društvo Orel, zabavni yečer v novi šoli sv. Vida. 23—Društvo Pioneers HBZ, Mes v avditoriju S. N. Doma. 23. •—Društvo sv. Jožefa št. KSKJ, banket v zgornji dvorani Slovenskega Doma na holmes Ave. 23.-24.—Dvodnevni bazar v spodnji šolsk idvorani na Bliss Rd. 24.—Zarja, odsek S. S. K. št. 27, koncert in ples, v obeh dvoranah S. N. Doma. 24.—Ženski odsek Slovenskega Delavskega Doma priredi ples v Domu na Waterloo Rd. 24.—Slovenski Narodni Dom v Maple Heights priredi veselico na 5087 Stanley Ave. 27.—Slovenska godba Bled, koncert v Slovenskem Delavskem Domu. 27.—Ples za odraslo mladino, prirejen po direktoriju Slovenskega Doma na Holmes Ave. DECEMBER 3.—Slavnostna seja in zabava ob priliki 20-letnice društva Kras št. 8 SDZ v zgornji dvorani Slovenskega Doma na Holmes Ave . 4.—Jugoslovanski napredni klub, zabava v obeh dvoranah S. N. Doma. 6.—Slovenska šola Slovenskega Delavskega Doma priredi koncert v Domu. 11.—Dramski zbor Abraše-vič, predstava v avditoriju S. N. Doma. 11.—Dramsko društvo Ve-rovšek, igra v Slovenskem Delavskem Domu. 11.—Društvo sv. Srca Marije št. 111 KSKJ, Barberton, O., priredi igro "Turški križ." 17. — Društvo Progressives, št. 641 SNPJ, ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 25.—Društvo Orel, božična igra v Knausovi dvorani. 25.—šola Slovenskega Doma priredi božičnico za svoje učence v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 26.—Šolska igra v spodnjih prostorih fare sv. Kristine na Bliss Rd. 31.—Pevski zbor Jadran, zabavni večer v Slovenskem Delavskem Domu. 31.—A. G. Club, plesna veselica v Grdinovi dvorani. 31.—Silvestrov večer, pričakovanje Noveg aleta, v spodnjih šolskih prostorih na Bliss Rd. 31.—Društvo Vipavski Raj, št. 312 SNPJ, priredi Silvestrov večer v zgornji dvorani Slovenskega Doma na Holmes Ave. JANUAR 1.—Slovensko pevsko društvo Soča priredi koncert v spodnji dvorani Slovenskega Doma na Holmes Ave. 15.—Liga ohijskih društev K. S. K. J., dobrodelna prireditev v Grdinovi dvorani. FEBRUAR 5.—Društvo Abraševič, igra in ples v Grdinovi dvorani. 19.—Društvo Orel, igra v Knausovi dvorani. MARC 4.-5.—Društvo Abraševič priredi dvodnevni bazar v Grdinovi dvorani. APRIL 16.—Društvo Orel, igra v Knausovi dvorani, 29.—Društvo Orel, baseball ples v Grdinovi dvorani. MAJ 13.—Društvo Orel, materinska proslava v Knausovi dvorani. JUNIJ 11.—Ženski odsek Slovenske Zadružne Zveze, piknik. JULIJ 16-—Slovenska Zadružna Zveza, praznovanje 20-letnice. -o- Oglasi v "Ameriški Do-movini" imajo vedno dober vspehc I. Neznani banditi Paul Escander ,znameniti reporter "Monde"-a, je pridivjal kot blazen v hali velikega dnevnika, tekel skozi uredniško sobano, kjer so se ga vsi prestrašili, in hitel h glavnemu uredniku. Vstopil je v njegovo pisarno, ne da bi se bil prijavil. "No, kaj pa vam je, Escander?" je vprašal Le Sauter. Toda Escander je bil v resnici prevgeč razburjen, da bi odgovoril. Tako je sopihal, da ni mogel drugega kot položiti na mizo glavnega urednika štirikoten papir, ne ravno prevelik, na katerem so bile s precej debelimi črkami tiskane sledeče vrstice: "Udruženje Radžisrakov, ki vkljub trikrat ponovljenemu pozivu ni dobilo od vlade davka v višini 100 milijonov frankov, je povzročilo v opomin prvo katastrofo. Ravnokar je vsa Beauce v ognju." "Kaj je to?" je vprašal glavni urednik in radovedno pogledal svojega sotrudnika. Odkod prihaja to? "To pada z neba," je dejal Escander. "Race padajo navadno le, če so ranjene, tale se mi pa zdi precej krepka." "Gospod šef, ne smejajte se, stvar je resna." Razložite mi jo. "Poslušajte. Ko sem šel v parlament so začeli deževati z neba nebrojni papirčki te vrste; nehote sem dvignil glavo da vidim avijon, ki jih spušča, toda nebo je bilo prazno in nisem se brigal za ta dež, vedoč, da je navadna vrsta rezume. Mimoidoči so se na videz ravno tako malo zanimali za lističe, kot jaz: nekateri so jih čitali, a potem so jih vrgli proč. Ko mi''je "pa eden priletel mimo obraza, sem ga ujel — to je tale: Naravno, da sem imel isto mnenje kot.vi in menil, da je raca. Tu sem se pa spomnil enega stavka iz zadnjega govora ministrskega predsednika, ki je bila dvoumna, in katere smisla nisem razumel: "Bodimo složni, gospodje, kdo ve, kakšna nevarnost že ogroža Francijo?" Najprvo se mi je zdelo, da je to poteza, s katero si skuša ministrstvo utrditi svoj položaj, toda ko sem primerjal besedilo, ki sem ga bil ravnokar prečital, je stavek dobil drug pomen. Saj veste, da nimam rad, če si ne morem razjasniti stvari. Ko sem prišel v parlament, sem telefoniral Havašu, ki mi je v resnici javil, da so nastali v Beauce požari, da pa še ni bolj potankih vesti. Tu sem se spomnil, da imam prijatelja, ki je namestnik državnega pravdnika v Char-tresu, sem mu brzojavil in ta mi je odgovoril, da je nenadoma nastal požar na enem mestu ogromne planjave brez vidnega vzroka. Ogenj se je silno naglo razširil, toda ne po vsej nižini, ki je nasajena z žitom, temveč v popolnoma pravokotnem pasu, ki je bil sto metrov širok in šel od enega konca planjave do drugega. šele pozneje se je od tega pasa požar razširil po celi nižini." "Nato so se druge planjave vžgale na več sto hektarjev daleč; deloma se je ogenj razširjal v ravni črti, deloma v obliki trikotnika. To torej na noben način ni bil slučajen požar, kot včasih izbruhne, kajti ogenj je risal po tleh črto po natančnem načrtu, ki ga je napravil človeški razum." Glavni urednik se je zamislil, "Pred tednom dni je dobil predsednik prvo "obvestilo," sestavljeno nekako na isti način kot tole, ki mi ga prinašate, nato drugo in slednjič tretje, zadnje je bilo zgoraj okrašeno z dvema trikotnikoma, eden je imel konico spodaj in je bil modre barve, drugi pa jo je imel zgoraj in je bil rdeč. Mislili smo, da je to delo blazneža. Nato so se pa začeli požari. Sestavila se je o tem anketa in vlada je že odredila ukrepe, ki bodo po mojem prepričanju zadostovali, da se take stvari ne bodo ponovile." "Toda črte, po katerih se je ogenj razširjal?" "No, vendar ne boste verjeli, kar pravijo kmetje? Ali ne bi mogli vzeti slučaj, da je ogenj sledil smeri, v katero ga je gnal veter? Čudne črte, ki jih je risal ogenj so torej samo posledice slučaja. In dejal mi je "tako je končal Escander" da mi bo telefoniral, če dobi nova poročila." "Escander, kot vedno, ste storili svojo dolžnost točno in pametno, hvala vam. Sedaj boste vzeli en avijon lista in se takoj odpeljali na kraj nesreče. Računam na senzacijonelne članke, kajti vse to je silno skrivnostno. Idite." Escander je petindvajset minut pozneje že odpotoval in zvečer je že poslal svoj prvi članek, ki je potrdil dejstva. Naslednji dan, okoli tretje ure so potom neznanih sredstev dobili parlament, ministri in časopisi "obvestilo," podpisano od Radžisrakov, ki so spet zahtevali davek v višini sto milijonov ali pa grozili z enakimi nesrečami. Skoraj ob istem času pa se je izvedelo, <5a na jugu Francije razsajajo strašni požar j i. To pot pa je bila katastrofa mnogo večja, kajti zgorela so cela sela in bilo je mnogo žrtev. Le Sauter, glavni urednik časopisa "Monde"-a, je brzojavil Escanterju, ki se je še vedno nahajal v Chartresu, naj se takoj poda na lice mesta nove katastrofe. . Novice, ki jih je pošiljal reporter, so bile resne. Mnogo žena in otrok je bilo poginilo. Ogenj je bil izbruhnil na več mestih ob istem času in ni bilo mogoče n?jti sledu zločincev. Oni, ki so videli katastrofo iz bližine, so enoglasno izjavili, da je prišel kot "nekak val ognja" in da so se takoj nato onesvestili. Večina vinogradnikov je bila uničena. Dvomiti ni bilo več mogoče. Treba je bilo pripoznati, da deluje strahovita skrivnem sila, s katero je bilo treba računati. Z novim "obvestilom" je ta sila dala zadnji odlog oseminšti-ridesetih ur, da se plača zahte- vana vsota. Ako ne, se bo njena jeza razlila nad Pariz. Da je bil Pariz ogrožen, to je bila pa druga stvar. Pariz je sicer imel sočutje za tujo nesrečo in je rad in prostovoljno segel z roko globoko v žep, toda Pariz ni dopustil, da bi denarna zahteva zabranila neprijetne stvari ali motila njegov mir. Pariz se je vznemiril, nastala je zmeda, ki je vplivala na borzo. V seji, ki se je vršila v Ely-seju (palača predsednika francoske republike) ob desetih zvečer, je notranji minister obvestil predsednika republike in ostale ministre o pogojih o katerih je govorila prva nota, ki so jo bili najprej smatrali za delo blazneža. Tisk, parlament in občinstvo še niso ničesar vedeli o teli pogojih. Vsoto sto milijonov frankov v zlatu in bankovcih je bilo treba položiti pod pogoji, ki so dovolili prejemnikom, da ostanejo neodkriti. Izrekli so strahovite grožnje za slučaj, če bi skušale oblasti odkriti družbo, ki se je sama imenovala "Radžisrake." "Tako," je dejal vojni minister ob splošnem molku, ki je sledil tem izvajanjem, "je Francija v rokah nekaterih zločincev." Minister nptranjih zadev se je obupno zganil. "čakali smo/' je dejal, "ker smo najprej mislili, da gre za šalo, potem pa za tolpo navadnih požigalcev, toda resno in naglo izvršena, preiskava nam ne pušča nobenega dvoma več: imamo opravit s skrivnostno silo, služečo neznancem, proti katerim zaenkrat nismo sposobni boriti se." "To je obupno," je dejal vojni minister. "Priznam to," je dodal notranji minister, "toda, dragi tovariš, če bi vam rekel: 'Začnite boj, da uničite one, ki se skrivajo pod imenom: "Radžisraki," : kaj bi storili?" "Iskal bi jih . . . " "In med' tem časom bi pa bila Francija upepeljena od onega konca do drugega." Vojni minister je molčal, a zmignil z rameni. "Gospod ministrski predsednik," je vprašal predsednik republike, "kako naj se izroči ta sveta?" "Na sledeči način, gospod predsednik: Vsa svota naj se dene v vojaški tovorni avtomobil, ki naj se zapečati in odpelje v senonški gozd poleg reke Orne na senešalsko križišče. Tam naj se zapusti brez vsake straže. Po noči ga bodo odpeljali." "Torej ni nič lažjega, kot zagrabiti bandite," je dejal jezno miniser vojne. "Dajte mi samo povelje in stvar je v redu." Minister notranjih zadev se je obrnil z vprašanjem na predsednika republike: "Kakšnega mnenja ste, gospod predsednik?" "Kakšnega ste vi, dragi moi minister?" "Jaz menim, da se moramo ukloniti, gospod predsednik. Dvojna nevarndst nas ogroža: na eni strani banditi, na drugi pa prebivalstvo, ki kar nori o.l strahu. Neznani banditi niso ljudje, ki se bodo dali kar tako ujeti. N a s p r otno, prepričani moramo biti, da vedo, da se jih ne da ujeti in da imajo sredstva, udušiti vse naše poskuse, če jim postavimo zasedo okoli tovornega avtomobila, ali pa, če mu sledimo, ga bodo prej zapustili kot bi se dali zasledovati in kotj represalije bodo povzročili novo vrsto katastrof. Vse to predvidevam in da prihranim svoji domovini nove nesreče in nove izgube človeških življenj, sem mnenja, da se je treba ukloniti, čeprav je to tako zelo trpko. če je pa gospod predsednik republike mnenja, da si bi drug minister upal kljubovati nevarnosti, sem pripravljen položiti moj portfelj v njegove roke." Nastal je molk, ko j ti predsednik republike je zamahnil z roko, kot bi hotel odriniti proč od sebe tako odgovornost. Debata je bila končana. "In kako hočete obvestiti te ljudi, da se je Francija uklonila?" je vprašal predsednik republike. "Z marconigramom, ki ga spustimo iz Eiffelovega stolpa in ki bo imel dve besede: 'Francija pri volu je.' " "Kakšen škandal! Kakšna sramota!" je dejal minister mornarice. Težak: molk je sprejel to srdito opombo. Vsi, ki so prisostvovali posvetovanju, so čutili, da je bil utis škandalozen in sramoten za slavno deželo, ki je zmagala v toliko bojih in je morala sedaj ubogati peščici pustolovcev. Toda jasni in točni stavki ministra notranjih zadev so še doneli v ušesih vseh in niso dopuščali nobene druge pametne rešitve. Ob eni uri je Eiffelov stolp spustil v noč obe besede, ki so naznanjale poraz Francije. Ob eni uri trideseti minuti je zaklenjen in zapečaten tovorni avtomobil zapustil Narodno banko. Vodila sta ga dva moža. Naglo jo je zavil po cesti proti Chartresu in od tam v senenški gozd na križišče, Tam sta obp moža, kot jima je bilo dano povelje, zapustila voz s prižganimi lučmi in se usedla v drugi avto, ki jima je sledil iz Pariba. Ta voz se je takoj obrnil in se odpeljal nazaj v glavno mesto. Dvajset minut po njegovem odhodu sta prilezla iz grmovja dva možaka, oblečena kot avto-mobilista. Oči sta imela zakrite z velikimi očali, ugasnila sta luči, natanko pregledala voz v svitu žepnih svetiljk, se prepričala, koliko je bencina v njem in šla v grmičevje, iz. katerega sta prilezla, po bencinske sode. Napolnila sta, rezervoar do vrha, spet prižgala reflektorje in se odpeljala iz gozda ven. Tu sta ugasnila luči in avto je izginil v noči in nevihti. Ih šiba veta Naslednji dan po tem dogodku je Francija občutila, kako zelo se je bila ponižala, in pomirjeno javno mnenje se je obrnilo proti onim, ki so ubogali kriv-nostnemu povelju. Sicer bi pa nezadovoljstvo bilo prav isto, če bi bila vlada odklonila zahteve in povzročila nove katastrofe. Razen tega je pa treba pripomniti, da svetovno časopisje ni molčalo o tej zadevi. Za izraženim sožaljem se je skrivala rezka in kruta ironija. Nekateri listi so se celo spraševali, kam je prijadrala Francija 1. 1914 in 1918. Skoraj napadali so jo, da je postala žrtev čisto navadne tolpe požigalcev in morilcev. Ton k temu koncertu so dajali nemški časopisi. (Dalje prihodnjič.) MALI OGLASI V najem se da stanovanje, obstoječe iz štirih, čednih sob, zgorej. Stanovanje je na 1238 E. 71»t St. V stanovanju je kopališče, podstrešje, velika klet in pralna naprava. Jako poceni. Tudi garaža, ako jo hočete. Vprašajte na 6211 Carl Ave. (Oct.17.19.21.) Stanovanje obstoječe iz štirih sob, se odda poceni. Vprašajte na 1297 E. 55th St. (246; --;-—T"---- Posebno lepa prilika za dve mali družini, ki želiti, da bi skupaj živeli. Vse dobro urejeno za vsako družino za sebe. Vprašajte na 15412 Holmes Ave. (244) V najem se odda hiša, ima štiri sobe, kopališče in furnez. Hiša se nahaja na 816 E. 237th St., Euclid. Pozve se na 1235 Addison Road. (245) THE OLD HOME TOWN Registered I! S. Patent Office By STANLEY Iščem žensko staro 40 let ali več, za hišno delo. Dobi stanovanje in hrano. Drugo po dogovoru. Zglasite se na 15409 Hale Ave. (243) s prsti desne roke je nrglo bob-nal po robu svoje pisalne mize. "Lahko si mislite, da sem po teh poročilih takoj tekel v notranje ministrstvo. Nisem dobil ministrskega predsednika, ki je, kot veste, včeraj nenadoma zapustil Pariz, toda sprejel me je šef njegovega kabineta. Ker ni mogel tajiti, mi je stvar takoj priznal. Dejal mi je sledeče: __ /TSnifV A ("HOLD ON THERE-, ITS AN S IM CONVINCED ^ I OUWTOSQUAMDER "mE CITY \NIU_ > MONEY U To STAY UP SCANDALOUS from THAT / ? HOURS ~WE OU"E5-a! East 9th Street Pier Cleveland, Ohio Model A (tudi model B) Maytag:, najboljši pralni stroj, z velikim, četverovo-glatim čebrom iz aluminija in slavnim Maytag roller iz-žemalcem vode. ZNIŽAN MANDEL HARDWARE I Michael Casserman b 18700 Shawnee Ave. ^ PLUMBING & HEATING 1 KEnmore 3877 15704 Waterloo Rd KEnmore 1282 Društva imajo izjemne cene na oglasih! Aug. Kollander Co. (poprej Mihelich Co.) 6419 St. Clair Ave. v Slovenskem Narodnem Domu PRODAJA parobrodne listke za vse prekmorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno in po dnevnih cenah; IZDELUJE vsakovrstne notarske listine, kakor: izjave, kupne pogodbe, pooblastila in testamente. CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA, POSLUŽITE SE TEGA SLOVENSKEGA PODJETJA Kadar umrje kak "bo-gataS" pri z a p a d n o-afriških plemenih, postavijo na njegov nagrobni spomenik dežnik, kar naj svetu ozna-nuje, da je bil to bogat mož. KOT SE VIDI NA SLIKI, SO BEAUTY PARLOR JI PRI ZAMORSKIH LEPOTICAH JAKO ZAPOSLENI. Pri nas se preša s polno paro, v zalogi imamo veliko žbiro najboljšega ohijskega belega in črnega grozdja. Zajamčeno dobre sode od žganja po zelo nizki ceni. Prešamo, dopeljano grozdje proti mali odškodnini. Predno greste drugam, prepričajte se pri' nas o ceni in kvaliteti. T OM KRAŠOVEC 17721 Katerloo Rd. TULJNI V SEVERNEM MORJU SI ZA ZIMO NAPRAVIJO LUKNJO V LED, DA MOREJO DIHATI 5353535348482348232323534853232323532348234823532353232323482348 Tedaj je skočil Sacht k njemu, v levici še vedno nabito puško, ga prijel za roko ter mu spregovoril: "0 p r osti, odpusti mi! Vedno sem ti bil prijatelj so in ti želel in storil najboljše, kar zoj sem le mogel: pa tudi jaz imam lja doma ženo in otroka in moram l vsledtega ubogati povelja." In gle še predno je izpustil Grišino ro- da ko, je dvignil pogled kvišku ter Na vzkliknil: "Bog odpusti onim, ki Pr silijo nas, poštene ljudi, da se pel moramo obnašati kakor svinje." dr; Nato se je okrenil, stopil k glavnim vratom ter se tam postavil, po puško v rokah ter prst na pete- k a linu. oči Winfried je hotel nekaj odgo- nje veriti. Spustil je pisanje na tec mizo — tedaj pa so se nenado- m t ma prižgale vse žarnice, tako da jel je nenadoma luč vse pričujoče v i trenutno oslepila. In Winfried jil" je samo vzkliknil: "Konec!" lik go S tresočo roko je pobral pi- jje sanje raz mizo ter ga držal nad ^j] svečo toliko časa, da je ostal od njega samo še rumenkast pepel. ^ Griša, ki je stal poleg njega, si je pomol oči, nato se okrenil ter šel molče nazaj v celico. Babk i ^ pa, ki je opazovala molče zavr- , šeni prizor, mu je dejala hripa- og vo: "Sedaj je čas!" Griša pa je . le zmajal z glavo ter pokazal s ^ prstom na vrč za odpadke. Babka je pograbila steklenico. Pr videla, da je bila odmašena in Pa nato zopet zamašena, povohala čii nje vsebino ter v grozi pogleda-la Grišo. Nato je zastokala! SP Glas pa se je nekako zadušil v nje grlu. Nato jo je nekaj s ti s- bc nilo pri srcu, a kljub temu, da je st krčevito stisnila pesti, se je se- ta sedla na stol. Soba se je zavr-tela pred njo, začutila je silno K1 bolečino, ki je trgala nje telo — če zavpila. Začutila je, da gre vo- S1-da od nje — in že jo je zopet k j prijela bolečina. Tobija, ki je bil poročen, je takoj vedel, kaj pomenijo Babkine bolečine, tu Spregovoril je nekaj nujnih be- šli sed z Grišo, češ, ni dobro ženske tako strašiti ob koncu devetega m meseca nosečnosti — ko so se o>£ kmalu nato vrnili ostali vojaki, P' ki so bili nastanjeni v stražnji sobi, iz glavnega poslopja, so vi- ča deli žensko, ki je ležala na po- m stei.fi in se zvijala v krčih. g< Winfried je nekaterim ukazal, naj dvignejo žensko in jo odne-so previdno v njegov avtomobil, P< ki čaka zunaj. Nihče pa ni vi- dž del korporala Sachta, kako je d; bled kakor smrt, kako lije pot raz m njega, kako' se je vrgel na svoje gt ležišče, kakor človek, ki je baš n; dovršil najtežje delo svojega življenja. Narednik Pont in ti Bertin, ki sta nestrpno čakala v avtomobilu,- sta se kar zdrznila, fi ko sta začula kratko, ostro Win- se friedovo povelje. Takoj so od- se peljali Babko v mestno bolnišnico. Tamkaj so ugotovili, da bo p: rodila otroka, ker pa je to nje ni prvi porod, bo pač vse potrajalo u: nekaj delj časa. Civilni zdrav- cc nik, bled sivobradi Jud, v dolgi sj beli halji, je skomignil z rame- vs nI ter jim povedal, da ne more ki nihče vedeti, dali bo trajalo dva- ti najst ali štiriindvajset ur. Spo- p.< ročili pa bodo gospodu nadporoč-niku takoj. pi Molče šo se peljali proti domu. Baš predno so ustEivili pred di- jt vizijskim glavnim stanom, je de- fi jal Winfried: "Ni še vse končano." ir Pont pa je odvrnil: "Pač pa bo st kmalu." žj Baš v onem trenutku se je iz- v: mučeni Griša vrgel na posteljo, la Schmielinsky je zaklenil vrata s1 celice. In med tem ko je Griša ni spal. so lile iz njegovih oči sol- bi ze: morebiti vsled žalosti nad k) potmi sveta, morebiti vsled ža- ti losti nad svojo lastno usodo. n: SEDMA KNJIGA c PRVO POGLAVJE ) Griša sam V Winfriedovem stanovanju 1 so gorele vse luči. V centrali so c zopet brneli dinami, vsa nape- s ljava je bila popravljena. Sestra Barba je razburjeno r gledala skozi okno. "Zdi se mi, 1 da se bo pričelo kmalu tajati." s Nato je zaprla notranje okno. Predno se je okrenila, ji je zaše- x petal Winfried: "Bodi mirna. 1 dragica, potrpežljiva." Winfriedov obraz je izgledal povsem različno, ali pravilneje, N kakor nekdaj : napet, upadel, pod ' očmi globoke udrtine. Tako jo J njegov obraz izgledal že nekdaj r tedaj ko je še živel v kavernah, med gnezdi strojnih pušk, pod 1 jekleno čelado v odsevu raket, 1 v razbitih kritjih in jamah, ki so f jih v zemljo dolble granate. Raz- J lika je bila samo ta, da je bil nje- ! gov obraz sedaj bled vsled živ- 1 ljenja po uradih, medtem ko je bil tedaj rujav kakor usnje. V kotu je sedel Posnansky ter kadil smodko. Bertin je sedel z ( goslimi in lokom pred stojalom za glaske. Sestra Zofija je se ; dela za glasovirjem. Vse njih ' mišljenje pa je bilo neprestano : osredotočeno na mali telefon, ki je stal na mizici. Kajti Manning. [ ki je imel nocoj telefonsko služ bo, je imel sporočati takoj, ko bi prišel kak glas od Ober-Osta ali pa iz železniške posta je v Brestu, čim bi bila zveza zopet vspostav-ljena. Pa četudi bi prišlo kako sporočilo za Kommandaturo, je obljubil Manning, da se pač ne bo držal običajne uradne tajnosti, pač pa da bo stvar najprej takoj i sporočil Winfriedu. Vse stanice v okolišu viharjevega razdejanja so poročale, da bodo čete, okoristivši se s tajanjem snega, vspostavile na mestih, kjer so bile zveze pretrgane po viharju, nove. Poleg tega pa bodo skušali spraviti v Mervinsk tudi brezzična poročila, ki bi jih slučajno prejeli. "Tak ubogi ruski vrag pač nima nikakega pomena," se je Oglasil trpko iz svojega kota Posnansky. Vsa petorica je bila napetega čakanja že skoro bolna. Niso se mogli premagati, da bi drug drugemu priznali, da so že docela obupali. že desetič je ponavljal nad-poročnik Winfried: "Nemogoče, da bi se bil von Lychow udal, ne ! da bi pokazal zobe. Gotovo bomo prejeli kako poročilo od njega, a če bo prekasno — potem i naj se nas Bog usmili!" "Koga, naj se usmili ?" je Ber [ tiri vprašal. "Nas vseh," je odgovoril Win-. fried. "Naše časti, našega ce-■ sarstva, nemškega naroda — in • sam bogve še koga." Nastal je molk, katerega je > prekinjevalo le vretje električ-; nega kotlička. Bila je že osma i ura in bi bilo pač nezmiselno no- • coj še bedeti ter čakati kakega i sporočila. V tistih časih ni bila • vspostavitev zvez na vzhodu ta- • ko važna, da bi morali za. to sili-' ti delavske čete, da delajo tudi - ponoči. "Norci smo vsi skup," je pripomnil Posnansky. "Zakaj ne kadite, gospoda?" - je dejal svojim gostom Win-. fried. Zdi se jim, da sede tu že ure in ure. Jutri bo obdržaval pa« > stor Ludecke posebno služba božjo v mali vojaški kapeli v Mer« . vinsku, a sestra Zofija je ime-, la pri tej priliki zapeti eno onih i, svečanih in veličastnih arij iz i, neke Bachove kan tate. Oblju-. bila je, da se bo nocoj vežbala v 1 krogu svojih prijateljev. Pa ni' . ti ena glaska ni prišla preko njenih ust. Tedaj je snel Posnansky na- j: očnike in dejal: "Povejmo si t drug drugemu odkritosrčno, kaj t mislimo." 1 Skoro histerično je odvrnila 1: sestra Barba: "Upamo, da bo s kljub vsemu rešeno življenje ne i dolžnega moža.' c Posnansky je zmajol z glavo, i "Mar je to čas, da se zanimamo i za posameznika? Kdo more se- s daj govoriti o pravici ali krivi- s ci? Medtem ko se mi tu pogo- i varjamo, padajo plinske bombe s in granate v kaverne na zahodu S in v Italiji, šrapneli žvižgajo od i dolomita do dolomita, na obeh ' straneh se bore človeška bitja. 1 kakršna smo tudi mi. V vseh i , morjih okoli Evrope vrtajo torpedi jame v ladje, tonejo na ti- 1 i soče ljudi, kakršni smo tudi mi ] — a vsi časopisi in vlade, vsa ci- ' vilna oblastva in javne naprave, ' nam kriče, naj vzdržimo, med- ; tem ko sili pomanjkanje že v sle- i I herni dom. Ubogi Griša," je i vzkliknil žalostno, "ako boš pre-j stopil jutri prag drugih razmer, , tedaj vedi, da nisi sam, osam- ' „ ljen, ki trpiš." "čemu potem čakamo tu?" je I vprašal nenadoma Bertin. "Ju- risdikcija divizije je vam samo : J simbol, a Schieffenzahnovo vmešavanje le parabola." Pri tem ga je sestra Zofija bodrila z lahnim pritiskom roke. , "Prav si uganil," je dejal Posnansky ter prikimal. "Saj je vse le simbol in parabola." "Le za korist in rešitev Nem-' Čije čakamo tu," je pričel trud-1 no Winfried, "ker upamo, da je še v deželi, za katero smo pri-1 pravljeni vreči se v blato in po-manjkanje in smrt, še nekaj spo-' štovanja postav in da je človek * še lahko deležen pravice. Kako . bi mogli gledati, da bi naša do-! movina propadla, baš tedaj ko 1 misli, da se nje veličina priče-" nja. Nemčija je naša mati in ^ ne bomo mirno gledali, kako jo L vlečejo na pot zločina. Kajti narod, ki pozabi in zavrže pravic- f nost, je obsojen v smrt." \