Štev. 46 V Tjjtibljani, v petek; 26. februarja 1943-XXI Leto Vlil« Ukijotoa oooblaščenka U oglalevanfe Italljansken to tu leg* 1 Uredoittt« 10 oprati* Kopitarjev* Uk Ljubljana. 1 Joneeaslonarl* atetadra pet to pabblleltl dl provinlenM (tallana Izvora Oni one PubbUelU ttatlaoa & A. Mi La na 5 Redaztone Ammtntatrazlone Kopltarlev* d Lob lana. § Ad oater«. Uoluo« PubbUetU ItaitaB* & i. Milana PoSfnlna plahni * foterlri Spedizione in abbonaraento poslale Vojno poročilo št. 1006 Uspešni poleti italijanskih bombnikov Bombardirali so Philippeville, Tripolis in Laodicejo v Siriji Nemški lovci zbili 6 nasprotnih letal Italijansko uradno vojno poročilo štev. 100G pravi: V Tuniziji krajevni boji; nemški lovci so v letalskih spopadih zbili 6 nasprotnih strojev. Italijanski letalski oddelki so napadli pristaniške naprave v P h i I i p p e v i 11 u. V.Kairua-1111 in G a li o s u jo po nekem sovražnem letalskem napadu mrd arabskim prebivalstvom prišlo ob življenje 12 ljudi. 30 pa je bilo ranjenih. Italijansko letalstvo je uspešno bombardiralo petrolejsko skladišče v Tripolisu (Sirija) ter letališče v Laodiceji (Sirija). Preteklo noč so sovražna letala metala bombe na Napoli ter povzročila manišo škodo na civilnih zgradbah. Med civilnim prebivalstvom jc nekaj ranjenih. Po obstreljevanju s strojnicami v C a t a n z a-ru, Messini in Trapa ni ju: manjša škoda, 2 mrtva. 3 ranjeni. V Sicilskem prelivu je neka italijanska pomožna ladja rešila 7 članov posadko ne- kega ameriškega štirimo* ega bombnika, ki jc bil zadet pri napadu na Messino 23. februarja. Zadnje dni so tri naša letala niso vrnila z vojnih poletov. Nemške čete prešle v napad na južnem odseku Sovjetski poskus ob Miusu spodletel — Uspešni sunki nemških oddelkov med Doneem in Dnjeprom — Hudi boji pri Orlu — Včeraj so Rusi izgubili 104 oklepnike — V Severni Afriki krajevni spopadi Hitlerjev glavni stan, 26. februarja. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Medtem ko se nemški napadalni nastopi na jugu vzhodnega l>ojišča uspešno nadaljujejo, poskuša nasprotnik na nekaj točkah srednjega Britanska vlada noče izpustiti Sandija iz zaporov Za izpust zahteva od Gandija pristanek na določene pogoje Lisbona. 26. febr. s. Angleški minister za Indijo Ame.ry je včeraj zatrdil v spodnjem domu, da je britanska vlada potrdila sklep vlade indijskega podkralja, da ne ho ustregla Gandijevim nakanam, da bi bil izpuščen na svobodo brezpogojno. Bangkok. 26. februarja, s. .Zadnje poročilo o zdravstvenem stanju Mahatma Gandija pravi: Včeraj ni bilo v bolnikovem etanju nobene Sramotno ameriško laskanje rdeči vojski Rim, 26. febr .6. Med bolj a.li manj uradnimi proslavami v prid Sovjetske Rusije, ki so jih v preteklih dneh obhajali v Združenih državah z veličanjem 25. obletnice rdeče vojske, zasluži posebno pozornost izjava senatorja 1 ho-niasa, ki je v njej hotel podati jedrnato in uspešno oznako boljševizma. V njej pravi dobesedno takole: »Petindvajsetletna ruska revolucija ter petindvajsetletna revolucija, ki jo je za edinost Združenih držav sprožil George Washington, 6ta si docela podobni.« Po teh besedah je treba poudariti, da se ameriško boga-taStvo ni moglo še bolj ponižati pred boljševizmom. . Primerjati osvobodilno vojno Georgea Ameriški glasovi proti britanskemu imperiju . B"er!os ~Atres, 26; febr. s. Vedno češoe se I>oja.\ljajo v Ameriki glasovi proti sedanjemu ustroju britanskega imperija. Sedaj zvene že kot stroga obsodba. Mnenja so toliko bolj zanimiva. ker prihajajo naravnost iz ust angleških zaveznikov. Prišlo je poročilo, da je znani amerišlki časnikar William Shairer zatrdil, da so vsi kolonialni imperiji obsojeni na pogin in da bi bilo treba želeti edino le to, da bi ti imperiji izginili brez večjih pretresov. Upornosti v Indiji ne bo mogoče za vedno zatreti. Tako pravi znani časnikar Cecil Brown, katerega so bili svoj ča« iz Singapooreja pregnali Angleži zavoljo preodkritih izjav glede njihovega po; četja, da bo po koncu te vojne angleški imperij nehal obstojati kot svetovna sila kajti prebivalstvo Birme. Malezije in Palestine je izgubilo vse zaupanje v Veliko Britanijo. Po drugi strani pa je znani ameriški izolacionist, senator ]\ye, izjavil, da predstavlja preveliko razširjenje britanskega imperija nevarnost za svetovni '•nir. še preden se bodo začela za zeleno mizo mirovna pogajanja, se bo Velika Britanija mo-lala odreči velikega dela svojih kolonialnih posestev. Vsa britanska posestva na zahodni polobli morajo pripasti Združenim državam, da bi se s tem vsaj delno jKiplačale ameriške dobave na temelju zakona o posojanju in dajanju v najem. 14 mesecev same reklame, ne pa resničnega boja Lizbona. 26 febr. s. »Ne\v York Herald Tribune« trpko kritizira vse, kar so v štirinajstih mesecih vojne Združene ameriške države storile. To je največja voina — piše omenjeni list — kar jih je ameriški narod doslej doživel. St varno 'je to vojna, v kateri gre Združenim ameriškim državam za življenje ali «*• - «*t. Še nikdar ni bila Amerika v tolikšni stiski, niti v najobupnejših časih državljanske vojne ne. Kaj je bilo doslej doseženega? Na Tihem morju se odigrava obrambna vojna. Na Kitaj-* skem, na Aleutih in v Severni Afriki se nam je jedva posrečilo, vzdržati se, a več ne. Ni bila še izvedena ofenziva, ki bi nekako ustrezala ogromnim nalogam, pred katerimi smo se znašli. V Washingtonn grade le nove urade in mobilizirajo na deset tisoče pisalnih strojev za silužbo demokraciji. Dali so uniformo mnoprim moškim in ženskam, n nihče od teh ljudi doslej še ni začutil, kako diši smodnik. Svojo vojsko in vojske drugih narodov so mogočno oborožili. Na Jnisel jim je prišlo tudi. da bi čete zabavali z lepimi dekleti in z raznimi prireditvami, ničesar pa niso storili za zmago. Severno ameriški državniki so imeli spričo tega govore, kakor da bi ve« svpf pripadal njim. »Združene ameriške države«, končuje svoja izvajanja člankar v omenjenem listu — »preživljajo zdaj še vedno dobo reklame, ne pa dobo resnične vojne. Vse konference in vsa propagandna dokazovanja ne morejo prikriti te resnice.« Angleške oblasti so v Siriji aretirale mnogo dijakov in učiteljev, ker smatrajo dijaške kroge za glavna ognjišča sirijskega revolucionarnega nacionalizma. Ob Švedski obali |e vse polno min, ki so jih položili sovjetski mornarji. Ne mine dan, da ne bi našli plavajoče mine. Zato so švedski mornarji neprestano na delu, da odstranjujejo to nevarnost. VVasfringtona s komunistično revolucijo, ki je po pokolju milijonov ljudi in po uničenju Vseh nravnih vrednot ruski narod spremenila v veliko množico sužnjev, se pravi, da so se zavezniške demokracije na najbolj podel način laskale Moskvi. Hkrati pa je v taki izjavi krvavo zasramovanje ameriškega naroda. Dejstvo, da Amerika.nci spričo te nezaslišane žalitve niso skočili na noge in da se ni našel niti cn ameri-kanski državljan, ki bi dal pravi odgovor senatorju, ko si je drznil postaviti Stalina ob stran Georgea AVashingtona, jc hudo vznemirljiv pojav. Jasno namreč prikazuje nezgodovinsko vedenje anglosaksonskih voditeljev. Ba-zumljivo je, zakaj se,ti voditelji toliko klanjajo svojim boljševiškim pajdašem. Vendar pa bi človek po pravici lahko upal, da se bo ameriški narod še o pravem času zavedel nevarnosti, ki mu grozi po pretesnem tovarištvu z boljševizmom. Pričakoval bi tudi, da ne bo molčal na prisiljene izjave nekaterih njegovih politikov, ki se preveč zavzemajo za Sovjete. izpremembe. Med indijskimi množicami pa krožijo vesti, da velikega bolnika zdravniki drže pokonci le z injekcijami in da so zdravniki, ki so mu postavljeni ob stran, prisiljeni hraniti ga umetno Odklonilni Churchilov odgovor na zahtevo indijskih prvakov, naj takoj izpusti na svobodo Gandija, ni nikogar presenetil, kajti vedelo se je vnaprej, da je britanski ministrski predsednik v celoti potrdil odločitev podkralja, ki se je izjavil proti brezpogojni osvoboditvi Gandija. Medtem pa se nadaljujejo manifestacije v vsej Indiji. V Kalkuti je po cestah nastopala večja skupina in glasno zahtevala Gandijevo osvobeditev. V indijskem listu »Statesman« je objavil eden vodilnih članov muslimanske skupnosti v Indiji 61anek, v katerem je jioudaril potrebo, da oblasti Gandija takoj izpuste na svobodo. Njegovo življenje je dragoceno, je zaključil člankar, gledajoč tako s človeškega, duhovnega in političnega zrelišča. Bangkok, 26. febr. s. Neki list v Bombayu piše: Ako bo Gandi umrl, bodo mrtvaški zvonovi zvonili ne le njemu, pač pa tudi britanskemu imperializmu. Nič ne kaže, da_ bi se dal Gandi pregovoriti, da bi prekinil svojo gladovno stavko prej, preden ne mine naprej določena doba. Vsa Indija z veliko napetostjo in tihoto zasleduje zdravstveno stanje Gatidija in milijoni Indijcev sleherni dan napeto zasledujejo zdravniška poročila. Obiskovalci ne morejo več kakor po tri minute ostati pri Gandiju, da ga ne bi utrudili. Zavoljo njegove oslabelosti ni lahko razumeti tiste redke besede, ki jih iz-mrmra v razgovorih. Poročajo tudi, da je borza v Bombayu in mnogo trgovskih podjetij zaprtih. - 1 Težave z angleško industrijo in ameriškim kmetijstvom Lizbona, 26. febr. s. Iz. Londona jwročajo, da je birminghamski škof E. Barnes v nekem govoru v Exetru zahteval državni nadzor nad industrijo, da bi tako preprečili naraščanje nezaposlenosti. Industrijska uprava, je med drugim dejal, ni prav nič v skladu 8 krščanskimi vzori. Velika industrijska podjetja dobivajo čedalje več moči nad človeško družbo, voditelji pa, ki ta podjetja nadzorujejo imajo v rokah velikansko oblast. Za zaprtimi vrati se sklepajo pogodbe, ki obsegajo koristi tisočev ljudi ter imajo velik vpliv na mednarodne odnose, tako zelo, da lahko povzročijo vojno. Velika kupčijska industrijska podjetja, je zaključil škof, so taka, da bi morala s trdno roko poseči vanje država. Le tako bodo delavci v službi države dosegli varnost, po kateri z vso pravico hrepenijo. ... .. , , . ^ V New Yorku pa je tajnik za poljedelstvo in upravnik prehrane Wickard zahteval, naj mu anie- Finska odločno zanika, da bi bila pripravljena skleniti ločen mir Helsinki, 26. febr. s. Finska poročevalska agencija je objavila sledeče uradno poročilo: Finska brzojavna agencija je dobila iz Newyorka poročilo, da je list »Newyork Times« menda iz zanesljivega vira izvedel, da je Finska odločena skleniti takojšen ločen mir za vsako ceno. Po teh podatkih naj bi bila Finska pripravljena odstopiti Karelij-sko ožino južno od Viborga in pripravljena razpravljati o ureditvi meja pri Salmu in Petsamu, nikakor pa ne misli odstopiti HangSja. Da bi Sovjete pripravili do sklepanja miru, bi finski zastopniki povedali, da bi tudi Madžarska in Romunija radi sledili finskemu zgledu. V tej zvezi se tudi omenja, da prevladuje na Finskem prepričanje, da je treba voditi pogajanja nejjosredno z Moskvo. Prav tako trdi ta novica, da na Finskem mislijo, da Washington in London ne bi mogla prevzeti f>osredovalne vloge, pač pa se bo morala Finska obrniti na kako nevtralno državo, če bo hotela doseči svoj cilj. V tem primeru bi verjetno nastopila Švedska ali pa celo Vatikan. Finska telegrafska agencija je od pristojnega vira pooblaščena izjaviti, da so vse navedbe omenjenega newyorškega lista izmišljene. Izjava švicarskega državnega predsednika o položaju države Bern, 26. febr. s. Ob odprtju razstave ob 100-Jetnici prve švicarske znamke je imel govor predsednik švicarske državne zveze Celio in v njem jx>udaril z zadovoljstvom, da je 27 vojskujočih se držav poverilo varstvo svojih' koristi Švici, kar pomeni, da ji vsi zaupajo, dasiravno je stanje v Švici težko, da, celo težje, kakor je bilo 1. 1870 in v vojni od 1914—18. To je borba orjakov, je nadaljeval in izrazil mnenje, da ne deli optimizma tistih ljudi, ki menijo, da je nevarnost vojne že izginila od švicarskih meja. Ti ljudje ne vedo, da je bila Švica pred dobrimi sto leti preplavljena riški kongres dovoli, da bi mogel uresničiti kmetijski načrt za leto 1943, po katerem bi narasli dohodki kmetijstva, ne da bi so cene v jiotrošnji zvišale. Poudaril je, da bi narast cen kmetijskih pridelkov imela posledico narast draginje. Prišlo bi torej do neogibne inflacije, ki bi bila bolj škodljiva kmetom kakor drugim. Da bi se ognili vseh strahotnih posledic, je predlagal: 1. naj bi država nadzorovala cene vseh kmetijskih pridelkov, ki so potrebni v vojni izdelavi. 2. vlada naj bi pokupila nekatere pridelke ter jih spet prodala industrijskim podjetjem ali prodajalcem na drobno po cenah, Ui ne bi presegale določene cene, 3. vlada naj bi tudi nagradila kmete in jih spodbujala, da bi tako zavrla večje stroške, a pri tem ne zvišala cene potrošnje. Iz tega jo vidno, da Anglija in Amerika hodita po stopinjah fašistične Italije ter da sta prisiljeni ravnati se po njenem zgledu. pometali starega ruskega maršala in da so te čete prišle do Švice iz širnih daljnih step. Priatavil je, da se tudi na švicarskem gosj>odarskem j>odročju danes Čutijo težave in da se stanje še poslabšuje. Nato je govoril o vprašanjih, ki jih bo morala Švica tešiti jutri, in dejal, da bosta družina in delo iz sedanje Kalvarije odnesla takšno ceno, ki bo trajna. Zakaj pade razmeroma veliko častnikov Budimpešta, 26. februarja, s. Po poročilih, ki so jih dobili na tukajšnjih pristojnih vojaških mestih, se vojaški nastopi, ki se odigravajo na od-seku_ pri Kursku in ki pri njih sodelujejo tudi madžarske čete, vedno bolj ustaljujejo. Temperatura je spremenljiva. Zelo pogosto se menjavata zmrzlina in tajanje snega, kar v teh krajih pomeni, da se bliža pomlad. Izgube, ki so jih pretrpelo madžarske čete, so mnogo manjše, kakor pa so bile v prejšnji svetovni vojni ter občutno manjše ko ruske. V sedanji vojni je število padlih častnikov razmeroma večjo kakor pa število navadnih vojakov. Dočim častniški zbor predstavlja 3.5% vsega vojaštva, znašajo izgube 5.6% celotnih izgub. Ta odstotek padlih je večji, kakor pa je bil v svetovni vojni v letih 1914—18. Da v tej vojni pade toliko častnikov, je treba pripisovati dejstvu, ker napadalna bojna vozila in letala zahtevajo razmeroma več častnikov, kakor pa jih je bilo treba pri prejšnjem načinu vojskovanja. A to niti malo ne razbremenjuje pehote v sedanji vojni. Vpoklici novincev v Španiji Madrid, 26. febr. s. Z ukazom vojnega ministra se odreja vpoklic novincev 1. 1943. Od 20. do 22. marca se bodo morali javiti novinci, namenjeni za Afriko, 6. aprila pa tisti, ki bodo ostali na polotoku. in severnega bojišča z mnogimi zaporednimi množičnimi napadi proti nemškim obrambnim postojankam priti do uspeha. Na postojankah ob Miusu so se ponesrečili novi sovjetski napadi. Za bojiščem obkoljeni sovjetski 7. gardni konjeniški zbor jo bil po večini uničen, poveljujoči general Borisov pa z delom svojega štaba ujet. Boji g posameznimi preostalimi skupinami tega zbora bo še v teku. Oddelki vojske in oboroženi napadalni oddelki med Doncem in Dnjeprom napadajo nadalje uspešno. Neka sovjetska oklepna armada je bila v težkih borbah razbita. Ena izmed sovjetskih skupin je bila pri tem popolnoma^uni-čena. Močni oddelki letalstva so tudi včeraj uspešno napadali sovjetske čete, vozila, kopičenja in sovjetski oskrbovalni promet. TJa področju zahodno od Harkova in Knrska so se zrušili novi sovjetski napadi, izvedeni z okleprtimi sredstvi. Ogorčeni obrumbni boji južno in severno od Orla so se nadaljevali z nezmanjšano silo. V neuspešnih množičnih napadih so sovjetske čete zopet utrpele najtežje krvave izguoc in so izgubile mnogo oklepnih vozil. Jugovzhodno od Gžatska je nasprotnik napadel v več zaj>orednih valovih, ne da bi dosegel uspeh. Strmoglavci in bojna letala so posegli v obrambne boje na s-rednjem odseku bojišča. Oddelki lovskih letal so j>restregli skupine sovjetskih lovcev in so v tem odseku brez izgube sestrelili 47 sovjetskih letal. Jugovzhodno od Ilmeiiskega jezera je nasprotnik nadaljeval svoje močne napade. Bil je v težkih bojih odbit z velikimi izgubami ljudi in oklepnih sredstev. Na odsekih med Volhovom in Ladoškim jezerom, kakor tudi pred Leningradom je bilo bojno delovanje manjše. Več krajevnih sovjetskih napadov se je ponesrečilo. Včeraj je nasprotnik v bojih na vzhodnem bojišču izgubil skupno 104 oklepnike. Finska letala so na daljnem severu sestrelila 7 letal. Na bojišču v Severni Afriki samo boji krajevnega pomena. Nemška brza bojna letala so prizadela zavezniškim motoriziranim oddelkom s presenetljivimi napadi občutne izgube in so napadla žefeznjške cilje v nasprotnem zaledju z dobrim uspehom. 6 nasprotnih letal je bilo v letalskih bitkah sestreljenih. Eno naše bojno letalo se ni vrnilo. V pretekli noči so odvrgla britanska letala brez cilja rušilne in zažigalne bombe na nekaj krajev severozahodne in zahodne Nemčije, med drugim na Wilhelinshaven. Prebivalstvo je ime- lo izgube. Posamezna letala so preletela južno nemško ozemlje. jo. Nov japonski napad na ameriško letališče v Assamu Bangkok, 26. febr. s. Iz Novega Delhija javlja-da je poročilp j>oveljstva ameriških čet, razmeščenih ob vzhodni indijski meji, sjjoročilo, da so jaj>onski bombniki in lovci vnovič napadli ameriško letalsko oporišče Assam. Vesti 26. februarja Pred gibraltarskim pristaniščem se je potopila neka angleška korveta, ker je zadela na mino. Neka angleška torpedovka ie prišla korveti na pomoč in so v času, ko se ji t’e približala, na korveti eksplodirale glo-linske bombe in torpedovko hudo poškodovale. V Gibraltarju so potem izkrcali 6 mrtvih in 21 ranjenih od posadk obeh edinic. S francoske državne meje je prispel v San Se-bastian držuvni vodja nemških dijukov dr. Adolf Schcll. Tam so ga sprejeli voditelji španskega vseučiliškega sindikata in mladinske fronte. Dr. Schell bo obiskal španske dijaške organizacije. Nad 1000 mrtvecev so našli v jami ob župnijski cerkvi v Sardanoli blizu Barcelone. Pobili so jih rdeči med državljansko vojno in jih tam pokopali. Vsa ta trupla bodo sedaj prenesli na farno pokopališče. Najgloblji vzrok, na katerem temelji severnoameriški program za ustanovitev mogočnejše armade, kakor jo imajo vsi drugi narodi z Busijo vred, je bojazen in negotovost, na kakšno stališče se bodo postavili Sovjeti, piše angleški dopisnik Cokej. Dopisnik dodaja, da ameriško javnost vznemirja vprašanje, kdo bo policaj, ki bo bdel nad boljševiškimi policaji, če bi se sovjetske sile razlile po Evropi, preden bi mogle biti zaustavljene. 25. divizija kitajske narodne armade je zahodno od Tajhsiena v pokrajini Kiegsi uničila okoli 7000 vojakov iz 4. čungkinške armado in zajela mnoso vojnega materiala. Angleški vojni stroškf dosegajo 14 milijone* funtov na dan. finančni minister je zahte-val naknadni kredit v znesku 900 milijonov funtov. J Skupne ameriške izgnbe oboroženih sil znašajo 4?Z' februarja 6*5.380 mož, in sice«r mrtvih 10.150, ranjenih 10.959, ostale pa pogrešajo, i u pa niso vključene izgube tistih edinic, ki jih ameriško mornariško ministrstvo ni uradtjo priznalo, kljub temu da so bile družine dhveščene. Hrvaško finančno ministrstvo je zviSalo cene vžigalicam za eno tretjipo. V Siriji in Libanonu izvajajo angleške in de-gaulistične oblasti tako imenovane čistke med državnimi uradniki, ki se nočejo podvreči volji anglodegaulističuih oblasti. Visoki komisar sprejel Zveznega tajnika iz Perugie Ljubljana, 25. februarja. Visoki komisar je sprejel v vladni palači Zveznega tajnika iz Perugie skupaj s pokrajinsko Zaupnico ženskih fašijev ter Člani odposlanstva. kj je prinesla Diviziji alpinskih lovcev darove peruginskega fašizma. Odposlanstvo je spremljal Komandant Divizije, general major Perni ter zvezni Podtajnik Capurso. Eksc. Grazioli je dostojanstvenikom spregovoril besede tovariškega pozdrava ter jih zadržal v prisrčnem razgovoru. Komemoracija G. D’Annunzia v Italijanskem kulturnem institutu i Tiskovni n rad Zveze fašijev sporoča: Dne 1. marca bo peta obletnica smrti Gabriela D’Annunzia. Lika junaškega borca in slav iiega pesnika, ki je bil najpopolnejši izraz duha in stremljenj novega italijanstva, se bo svečano spomnil tov. prof. Vito Pappaluca. Vsi tovariši so pozvani naj se udeleže spominske slavnosti, ki bo 1. marca ob 18.30 v avli Italijanskega kulturnega instituta. Uradni razglasi Razglas Duceja o vojaških kazenskih sodstvih na ozemljih, ki so v vojnem ?!anju Clen i. Ce se odsvojitev orožla ali oborožitvenih predmetov po členu 164. mirnodobnega vojaškega kazenskega zakonika izvrši na ozemlju, ki je proglašeno ali se šteje, da je v vojnem stanju, ali pa izvrši odsvojitev zunaj takega ozemlja vojaška oseba, pripadajoča poveljništvu, zboru, oddelku ali mobilizirani službi, so izreče vojaška ječa ne pod pet let. Ce je dejanje posebno hudega značaja po okol-nostih in načinu ali zaradi značaja, vrste ali množine odsvojenib stvari, se uporablja smrtna kazen. Kazni iz prednjih dveh odstavkov se uporabita tudi, če gre za odsvojitev orožja ali vojaške oborožitvene predmete, ki jih je krivec kakor koli dobil. Clen 2. Če ae oblačilni predmeti ali vojaška oprema po členu 165. mirnodobnega vojaškega kazenskega zakonika odsvoje v okolnoetib kraja ali osebe iz prvega odstavka prednjega člena, so izreče vojaška ječa do treh let. Ob obtežujoči okolnosti drugega odstavka prednjega člena se izreče kazen vojaške ječe od enega do desetih let. Clen 3. V prednjih dveh členih določene kazni se uporabljajo tudi zoper vsakogar, ki na ozemlju, proglašenem ali štetem, da je v vojnem stanju, pridobi ali pp kakršnem koli naslova pridrži kak 22. kolo pred vrati Prihodnjo nedeljo se bo zavrtelo 22. kolo državnega nogometnega prvenstva, ki postaja od nedelje do nedelje bolj zanimivo. Klubi se bore za točke: oni pri vrhu, kdo si bo za letošnje leto na-, del naslov državnega prvaka, katerega bo moi ala Roma prepustiti boljšemu, tisti na koncu tabelice pa se spet bore, da njih ne bi doletela zla usoda in jih za prihodnjo leto dni posadili v drugi razred. Se nekam najbolj varne se počutijo klubi v sredini tabelice. Ni jim, da bi bili prvi, pa tudi izpod iz razreda najboljših jim ne preti. Od nedeljskih moštev igrajo skoraj vsi najboljši na domačih igriščih, razen Livorna in Ju-ventusa, ki bosta morala na tuje. Prvi v Bari, drugi pa v Bologno. — Venezia, ki z 12 točkami zaenkrat sedi na zadnjem mestu v prvenstveni ta-belici, bo imela sicer tekmo doma, vendar pa ta ne bo lahka. Milano, ki je preteklo nedeljo v Trie-stu spravil obe točki na varno, ji bo stal nasproti. Ne motimo se menda, če trdimo, da si bo to nedeljo pripisal nadaljnji dve, Venezia pa bo še za teden dni ostala na zadnjem mestu, ki pa jsosluja silno nevarno. — Torino doma no bo imel težkega dola z Vicenzo, klubom, ki s točko več druguje Triestini. — Ce Torino dobi, Livorno pa ima v Bariju nesrečen dan, saj Barijanci znajo zaigrati, to so že dokazali, jia bosta oba spet z enakim številom točk na vrhu tabele. — Tretjeplasirana Am-brosiana bo igrala doma proti Triestini. Tekmo bo skoraj gotovo dobila, zaostala pa bo za točko ali dve za vodečima. Vendar pa Ambrosiani ne gre, da bi že vrgla puško v koruzo v borbi za prvaški naslov. — O tekmi med Ligurio in Fiorentino je težko reči kdo bo zmagal. Prvi imajo prednost domačega igrišča, drugi so pa. po tabeli sodeč, bol jši. Borba bo težka. — Prav tako je težko prerokovati zmagovalca v paru Atalanta : Homa, vendar pa dajemo več nade na zmago prve. — Rimski Lazio bo imel tekmo doma, z močnejšo Genovo. Morda bo uspel. — Bari bo imel doma veliko borbo z vodečim Livornom. Le malo ima lahko upanja- na časten rezultat, preseneti nas pa kljub temu lahko. — Ce bo šlo vse tako kot na tihem računamo, bo po nedeljskih tekmah vodil še vedno Livorno: sledila pa mu bosta Torino in Ambrosiana. Tudi vrstni red zadnjih dveh na repku tabelice se ne bo spremenil, ker bosta oba te'kmi izgubila. predmet iz kaznivega dejanja, kakršno navajata prednja dva člena Cien 4. Kdor nagovarja vojaško osebo, da bi storila katero izmed zločinstev iz členov 1. in 2. tega razglasa, se kaznuje, če mu nagovarjanje ni uspelo, ali če Je sicer uspelo pa se zločinstvo ni storilo, z vojaško ječo do desetih let Vendar je kazen, ki naj se izreče, vselej nižja od polovice kazni, določene za zločinstvo, na katero je nagovarjanje merilo. Clen 5. Za sojenje kaznivih dejanj po tem razglasu so pristojna vojaška vojna sodišča. Zastave polkov je treba pozdravljati Ze večkrat je bilo prebivalstvo opozorjeno, da mora izkazati pozdrav zastavam, praporom in znakom polkov, kadar gredo po cesti 6 predpisanim častnim spremstvom pod orožjem. Toda vkljub tem opozorilom se dogaja skoro vsak dan, da nekateri ne dajejo dolžnega pozdrava tem simbolom. V večini primerov se dojraia to zaradi nevednosti in ker ni prebivalstvo imelo običaja izkazovati tako spoštovanje. Z ozirom na to oblastva se niso hotela pod-vzeti ukrepe proti kršilcem obveznosti, da je treba pozdravljati zmagoslavne znake Oboroženih Sil, bilo pa bi dobro, če bi prebivalstvo vendar enkrat razumelo visoki pomen pozdrava zastavi, ki predstavlja simbol vrednosti in izročila odreda, kateremu pripada. Pozdrav zastavi je dolžno izkazovanje umestnega priznanja vrednostim orožja, padlim junakom, ki so dali za Domovino kri in meso, obenem pa je tudi dejanje dobre vzgoje in olike. Kdor te 6voje točno določene dolžnosti ne stori, zagreši kazniv prestopek, odkriva pa tudi samega in okolico, v kateri je bil vzgojen. Sprememba naziva sreskih načelstev Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja: Člen 1. Občo upravo, poverjeno doslej v okrajih sre6kim načelstvom, vršijo okrajni civilni komisarji. Clen 2. Naiiv isroski načelnik« se spreminja v naziv »civilni komisar«. Razdeljevanje marmelade Pokrajinski prehranjevalni zavod v Ljubljani obvešča vse prizadete, da lahko dvignejo marmelado pri svojih trgovcih za mesec februar. Pripadajoče količine 60 bile že objavljene v lokalnem časopisju. Razdeljevanje mesa Pokrajinski prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto 27. t. m. odjemalci lahko kupili pri svojih mesarjih po prosti izbiri ali 100 gr perutnine ali 100 rt me>sa ali pa 125 gr konzervirane tunine na osebo. Cena perutnini jo določena na 30 lir kg In tunini na 24 lir za konzervo v teži pol kilogramu. Komunističen ukaz, ki vzbuja grozo Ta listina spet neovrgljivo dokazuje, kakšni so nameni »OF« v Sloveniji Ljubljana, 26. februapja. Da Izvršni odbor Osvobodilne fronte v polni meri Izpolnuje navodila Komunistične partije Slovenije (KPS) ali bolje navodila komunističhih zločincev, nam dovolj zgovorno pričajo dejanja »osvobodilnih« partizanskih krdel na naši zemlji. Sami člani 100K in tajnik KPS Kardelj so to poslanstvo z lastnoročnimi podpisi na že objavljenem Štab 1.bataljona "Ljube Šercerja K R 0 štev. 416 ia položaj u Dna 3.februarja 1943 Strogo zaupno! pismu potrdili, zato so ^iman vsa izmikanja in zavijanja partizanskega lističa, ki skuša to prikriti z raznimi izgovori. Sedaj zavijajo na vse načine, kako bi se opravičili, dejstvo pa je, da priznavajo s cilati objavljenega pisma, da je pismo izvirno in da so izvirni tudi podpisi. Sedaj so našli novo, nič manj grozno listino, ki vzbuja v vsakem človeku pravo grozo in ki neovrgljivo dokazuje, kakšni so pravi nameni OF. KOmaNDli^LOMITSKEGA ODREDA NA POLOŽAJU. I Po ustni odredni Komandanta 3 grupe,se morajo vsi na novo mobiliziranci komisijsko pregledani in kateri naj bi se pregledali in sicer komisija se naj sestoji od 3 - 5 1©0# ko\ munistov,kateri jim naj isprašajo kaj je komunizem,kakšen je cilj komunizma in kateri so svetovno znani vodje komunistov. Isto naj se postopa če se slučajno ugrabi.kakšnj ega italjana, ali nemca. Kateri ljudje znajo odgovarjati na zgornja vprašanja in kažejo zanimanje za komunizem,se jih u vrsti zaenkrat.dokler ni orožja v delovne odelke na ta način bodemo lahko napravili 100?6 čisto komunistični kadar.Vse one,kateri ne vejo nič o zgodovini komunizma in nimajo zanimanja zato se jih likvidira. Kolikor kaže danes stanje,je pobegnilo iz naših edinic od novih mobilizirancev nič manj kot 95°/, to je od 15 decembra do danes« Tega se več nesme pojaviti. Likvidacija obsojencev na smrt se mora izvršiti v največji tajnosti.Odgovorni ste za vsako dejanje za katero bi mo* * rabiti Javnost izvedela. \ V tččno izvršitev Smrt fažizrau — svobodo narodut Poli ic«Nov »Vse one, kateri ne vedo nič o zgodovini komunizma in nimajo zanimanja za to, se jih likvidira.« Grozno povelje komunističnega poveljstva dovolj jasno izpričuje, kako hočejo komunisti načrtno moriti vse poštene Slovence. Listina pa je Veliko zanimanje za zelenjadarske tečaje Od mestnega župana odrejeni zelenjadarski tečaji, ki so se pričeli v ponedeljek 22. t. m., prav lepo uspevajo. Ti tečviji so združeni v prvi vrsti s poljudnimi predavanji iz splošnega vrtnarstva. Predavanja so vsak dan v različnih krajih. Tečaji so razdeljeni fta urnike in trajajo od 8 do tl in po|>oldatke o smotrnem gnojenju s hlevskim gnojeni, o pomenu komposta itd. Tretja dopoldanska ura je določena za vprašanja setve, saditve, za va/.nost razdelitve gredic in drugim praktičnim vrtnarskim zadevam. O teh stva.reh predava mestni vrtnarski oficial g-France „P i r n a t. Na popoldanskem tečaju na jprej predava višji vrtnarski nadzornik g. Josip Št rek el j, za njim pa nadzornik mestnih nasadov g. Anton Lap. Vsi dosedanji tečaji so dosegli popolen in lep uspeh. Prvi tečaj je bil v ponedeljek v Dravljah, katerega se je udeležilo nad 80 oseb, ki so ves čas z največjim zanimanjem sledile tako teoretičnim izvajanjem predavateljev, kakor tudi praktičnim demonstracijam ju skiop-tičnim slikam. — Drugi tečaj je bil v torek v Krekovi gospodinjski šoli v Zgornji šiški, ki se ga je udeležilo do 80 slušateljev. — Tretji teč«j je bil v sredo na barjanski šoli, ki je pokazal, da se Barjani zelo zanimajo za vsako vrtnarsko predavanje. — Četrti tečaj v četrtek je bil namenjen Vičanom in se je vršil v telovadnici osnovne šole na Viču. Bil je izredno dobro obiskan. Danes v pele.k se vrši zelenjadarski tečaj v Mostah. Predavanja so v deškem vzgojevali-šču na Selu. Tudi med Moščani je z-a ta predavanja veliko zanimanje. Moščani so se izkazali, da so vneti gojitelji zelenjave. Saj tudi njih podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva prav dobro deluje in posluje. V Mladinskem domu na Kodeljevem je imela ta podružnica preteklo nedeljo svoj redni letni občni zbor. obenem tudi zrcalo partizanskega položaja. Sam politkomisar Fric Novak se pritožuje, da je pobegnilo »iz naših edinic od novih mobilizirancev nič manj kot (Jb% to je od 15. decembra do danes.« Ali to dejstvo no izpričuje dovolj jasno, kak,«? malo jo Slovencev, ki so pripravljeni prostovoljno pridružiti se komunistični akciji. Lani je bilo še mogoče zapeljati nerazsodno mladino, danes pa je tudi ta ze obrnila hrbet komunističnim voditeljem in po prisilnih mobilizacijah uhajala iz partizanskih čet za vsako ceno in za vsako žrtev, samo da se je rešila partizanskega pekla. Lani so partizani po prisilnih mobilizacijah »likvidirali« na stotine poštenih Slovencev, ker so bili »nezanesljivi«. Po hudih izgubah, umorih »nezanesljivih« in pokolju svojih tovarišev, ki so bili v napotje KPS, so se partizanske čete tako razredčile, da so začeli z drugo taktiko. Pravilno so mobilizirali nove skupine, jih zvezane vodili v gozdove in jih skušali pridržati. Tudi ta taktika ni uspela, saj sc Kric Novak pritožuje, da je ušlo nad 95% ljudi. — Kes, pravo zrcalo partizanskega položaja in navdušenja Slovencev za partizansko gibanje! — Sedaj so začeli z novo taktiko? tri ali pet članska komunistična komisija naj odloča po izpraševanju o življenju in smrti mobilizaranih Slovencev. »Vse, ki nič ne vedo o komunizmu, je treba likvidirati.« Grozno povelje! Ali po vsem tem še ne bodo spregledali oni zaslepljenci, ki s svojo zaslepljenostjo drve v pogubo!? Ali niso tudi oni med tistimi, katerim velja komunistična smrtna obsodba! »Likvidacija obsojencev na smrt se mora izvršiti v največji tajnosti,« Tudi ta komunistična taktika je izpodletela. Slovensko ljudstvo danes ve, s kom ima opravka. Likvidacija bo prišla. Ta I pa bo neizprosna in neusmiljena! ©S iomoMoni N-apoJlaoM <3= =£> Ob istem času je cesar ukazal, naj vsa pisma, naslovljena na papeža, pošiljajo v Pariz, razen Ustih, ki so docela brez pomena, prav tako tudi pošta ni smela brez višjega dovoljenja sprejemati papeževih pisem. »Hočem,« se je glasilo Napoleonovo povelje, »da papež občuti mojo nejevoljo zaradi svojega vedenja.« Dne 8. januarja 1811 so zasegli vse papeževe spise in mu celo žepe prebrskali. Dne 14. januarja je na Napoleonovo povelje Chabrol pisal papežu: »Na povelje Njegovega Veličanstva uradno sporočam papežu Piju VII., da mu s tem prepovedujem-stopati v stike s katero koli cerkvijo v cesarstvu in s katerim koli cesarjevim podložnikom; oboje pod kaznijo pokorščine.« Ko je cesar zvedel, da savonski gostilničarji in prebivalci ter celo tujci skrbe in pošiljajo papežu vse potrebno, je v januarju 1811 zaukazal, naj dobro pazijo na prenočišča in savonske potnike, policijsko ministrstvo pa naj odredi, katere naj zapro, katere odstranijo, katere puste k papežu. Ni bilo še zadosti. Prišlo je povelje, po katerem se papež ni smel zanimati za nič in so mu v ta namen vzeli črnilo, pero in papir. Pariška povelja so spolnjevali z veliko natančnostjo, včasih celo pretirano. Lebzeltern pišeš Če so cesarjeva povelja dokazovala največjo krivičnost in nehvaležnost, so njegovi podložniki s svojim spol-njevanjem pokazali največjo surovost in brezobzirnost. Najhujša bolečina, ki jo je Napoleon prizadejal papežu ter upal, da ga bo z njo dokončno nklonll, je bila naslednja: Napoleon je hotel za pariškega nadškofa imenovati svojega strica, kardinala Fescha. Ta pa brez papeževega potrdila ni maral sprejeti. Ravno tega pa Napoleon ni hotel, zato je Feschu zagrozil, če se bo kakor koli branil brez papeževega potrdila zasesti pariški prestol. Fesch je pošteno odgovoril: »Magis mori!« (Rajši umrem)) Tedaj je Napoleon, bodisi da je napačno razumel latinsko besedo »mori«, bodisi iz nagle jeze, divje odvrnil: »Kako? Rajši Maury? Naj bo torej nadškof Mauryl« (Pripominjamo, da se latinska beseda »mori«, če jo preberemo po irancoskem načinu s poudarkom na zadnjem zlogu, prav tako izgovori kakor francosko ime »Maury«.) Vedeti moramo, da je bil ta Maury eden izmed .tistih duhovnikov, s katerimi se Cerkev ne more posebno ponašati; nihče ga ni spoštoval, Napoleon pa najmanj izmed vseh. Za njegov opis zadostuje, če omenimo, da g« je krotki, dobri in popustljivi Pij VII. pozneje imenoval »zastopnika sovražnikov in nehvaležnega izdajalca cerkvenih koristi« ter prepovedal, da bi prišel v njegovo bližino. Bilo je torej jasno, da je Napoleon iz kljubovalnosti do Fescha tega nevrednega cerkvenca imenoval za pariškega nadškofa in da ie bil Maury pripravljen sprejeti nadškofijo, ne da bi zahteval ali prosil za papeževo potrditev. Ker pa novi nadškof ni dobil imenovane potrditve, ga pariški nadškofijski kapitelj po svetih postavah ni mogel sprejfeti za postavnega nadškofa. Zato mu je po namestniku kapitlja Astrosu uradno in jasno sporočil, da ima njegova dejanja za nepostavna. Ko je Napoleon zvedel, da kapitelj nasprotuje, je najprej hotel dati Astrosa ustreliti, potem pa ga je po osebnem posredovanju prosvetnega ministra »pomilostil«... ter ga obsodil na dosmrtno ječo. Nezaslišana strogost Astrosove kazni je kapitelj preplašila in pod tem vtisoin se je Mauryju lahko posrečilo, da ga je pridobil za vdanostni sprejem pri Napoleonu. Maury je sam sestavil besedilo te poklonitve in ga prebral kanonikom; ti nekaterih odstavkov niso potrdili, zato jih je Maury popravil. Ko pa se je kapitelj pod Mauryjevim vodstvom predstavil Napoleonu, da bi se mu poklonil, je dal nadškof v zadnjem trenutku nekemu kanoniku, da bi ga na glas prebral. A že med branjem so bralec kakor tudi kanoniki opazili, da Maury ni dal brati popravljenega besedila, ampak izvirnik ali tisto besedilo, ki ga kanoniki niso potrdili. Toda bilo je že prepozno. Napoleon je poskrbel, da je «Monlteur» objavil izjavo, ki jo je prebral pariški kapitelj, kakor je dal objaviti tudi vdanostna pisma drugih kapitljev, ki so jih dostikrat sestavili načelniki tistih pokrajin ter potem z grožnjami prisilili kanonike, da so jih podpisali. Rekli smo že, da je bil v tem času edino papeževo branje *Le ' Moniteur*, ki se je pojavil na njegovi^ mizi vsakokrat, kadar je bila v njem kaka novica, ki bi ga mogla žalostiti; tako je moral papež prebirati pisma in vdanostne izjave, ki so docela zanikovale načela, ki jih je sam zagovarjal. Napoleon je upal, da bo papež nazadnje le klonil, ko bo spoznal, da so mnenja raznih kapitljev zoper njega. Toda motil se je: če so se duhovniki, kapitlji in škofje iz strahu uklanjali Napoleonovim načrtom, je papež ostal stanoviten junak svojega prepričanja. Šibkost in najhujši sum. 1 Doslej so vsi Napoleonovi načrti za uničenje papeževe volje spodleteli, ko so se zlomili ob neuklonljivi stanovitnosti ter neomajni in neomadeževani zavednosti Pija VII. Cesar se je torej še bolj razjezil ter sestavil nove načrte, zelo podobne napadom, ki jih navadno imenujemo peklenske. — Ju se moramo nekoliko vrniti v preteklost. Spočetka je cesar sklenil, da bo sklical narodni cerkveni zbor, ki bo potrdil njegove načrte; besedilo odloka o sklicanju cerkvenega zbora za 9. januar 1811 je bilo polno obtožb zoper papeža. Potem je zaukazal štirim svojim najvdanejšim škofom, naj gredo k papežu, ga poskušajo prestrašiti in oslabiti. Temu odposlanstvu je dala vlada pismeno navodilo, po katerem naj bi papežu sporočili, da tudi cesar že ne spoštuje več sporazuma iz leta 1801, ker ga ena izmed strank, to s« pr?vi papež, ni spoštovala, in da je zato treba napraviti novo pogodbo, v kateri mora papež s prisego obljubiti, da bo sprejel Napoleonove želje. Ob istem času naj bi navod papežu uradno sporočil, da je dokončno*in za zmerom izgubil svoje pravice svetne oblasti v Rimu. Toda ta navod naj bi papežu prikril, da prihaja po Napoleonovem naročilu, ampak naj bi se predstavil za zaupnika vseh škofov; da bi pa to dokazal, naj bi papežu izročil pismo, v katerem ga dvanajst kardinalov, nadškofov in škofov prosi, naj navod sprejme t očetovsko dobrohotnostjo, kajti prepričan naj bo, da govori v imenu vseh fraocoskih škofov. Se ni bilo zadosti. Tudi kardinal Fesch je (več kakor verjetno po Napoleonovem povelju) poslal papežu grozilno pismo, pa tudi drugi škofje so s trdimi izrazi govorili o papežu« (Ta pisma so seveda prišla v papeževe roke!) raS Kazenske razprave na okrožnem sodišču Ljubljana, 25. februarja. Že lani je bilo pred okrajnim sodiščem več razprav, ki so imele za predmet gozdne tatvine, ko so se morali mnogi nabiralci suhljadi po go-lovških in rožmških gozdovih zagovarjati zaradi prestopkov tatvine, ker 60 sekali borovce, smreke, bukve in drugo gozdno drevje brez do-*«lSfcnja lastnikov. Kakor za druge tatvine, tako 'Stra za S°zdne tatvine pristojno okrajno so-Bre za vrednost do 380 lir, kadar pa Prtjsega vrednost ukradenih drv 380 lir, takrat je pristojno okrožno sodišče, in sicer v navadnih primerih, ko gre za prestopek, kazenski sodnik poedinec, v primerih, ko gre za kvalificirano tatvino, za zločin pa kazenski senat. Večje gozdne tatvine so bile lani novembra in decembra v gozdovih okoli Večne poti in v gozdovih nad Dravljami. Kazenski senat, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Josip Baričevič, je izrekel po daljši dopoldanski razpravi sodbo, s katero so bili zaradi gozdne tatvine obsojeni štirje izsekovalei, ki so sekali borovce in smreke ter les nato prodajali, šišenskim posestnikom Ivanu Taškarju, Valentinu Babniku in Francetu Baharju, ki imajo svoje gozdove okoli Večne poti pot Rožnikom, so posekali 3 velike smreke in 8 velikih borovcev v skupni vrednosti 4500 lir. Državni tožilec dr. Hinko Lučovnik je teh tatvin obtožil 22'letnega samskega prevoznika Jožeta J. iz Spodnje Šiške, 38 letnega samskega delavca Franceta Š., dalje 50 letnega samskega delnvcae Martina P. in 50 letnega mesarskega pomočnika Lojzeta D. Prvi trije so posekali v Taškarjevom gozdu pri Mostecu ob Večni poti 3 velike smreke v vrednosti 2500 lir in posestniku Francetu Baharju 1 velik borovec, vreden 800 lir Prvi obtoženec in zndnjji obtoženec pa sta posestniku Valentinu Babniku posekala 7 velikih borovcecv, vrednih 1600 lir. Sekali «o kar pri belem dnevu in hlode vozili iz gozda ter jih skrivaj prodajali. Pred senatom so obtoženci v glavnih točkah in v bistvu^ priznavali tatvine. Bili so obsojeni: prvj obtoženec na 2 meseca, drugi obtoženec na 4 mesece, tretji obtoženec na i mesec, ker še ni bil doslej kazno- van, in četrti obtoženec na 4 mesece strogega zapora, to nepogojno. Senat je bil pristojen, ker sta bila dva med obtoženci že dvakrat zaradi tatvine kaznovana na strogi zapor. Povest o izgubljenem študentu Zgodba o izgubljenem študdntu je žalostna. Neki Slavko je bil študent, toda zašel je na stran pota in začel na predrzen in nesramen način goljufati. Junija 1941 je najprej od očeta Majde Remsove izvabil velik kovčeg ženske obleke, 1000 dinarski bankovec in zlat pečatni rstan. Denar in prstan si je pridržal. Od očeta ivšega mornariškega častnika Franceta R ustje pa je na isti način izvabil 2 velika kovčega razne moške obleke, perila in obutve v skupni vrednosti okoli 10.000 lir. Diržavni tožilec ga je obtožil zločina obrtne-prevare v smislu § 337. kaz. za k., češ da si je s sličnimi prevarami ustvarjal stalen vir dohodkov. Senat ga je spoznal za krivega, toda obsodil le zaradi prestopka prevare po § 334 kaz. zak. na 1 leto in 10 mesecev strogega zapora ter na 150 lir denarne kazni. ■* Prevzsmanje odrezkov živilskih nakaznic za februar Ljubljana, 26. februarja. Trgovcem in pekom naznanja mestni preskrbovalni urad, da bo prevzemal odrezke živilskih nakaznic za februar tako, da v ponedeljek 1. marca pridejo na vrsto trgovci z začetnico A, v torek 2. marca B, v sredo 3. marca C—F, v četrtek 4. marca G in H, v petek 5. marca 1 in J, v soboto 6. marca Ka—KI, v ponedeljek 8. marca vsi drugi trgovci z začetnico K, v torek 9. marca L, v sredo 10. marca M, v četrtek 11. marca N in O, v petek 12. marca P, v soboto 13. marca R in S, vponedeljek 15. marca Š in T, v torek.16. marca U in V, v sredo 17. marca Z in K. Peki pa morajo odrezke oddati tako, da pridejo v četrtek 18. marca na vrsto peki z začetnicami A do } J, v soboto 20. marca K—P, v ponedeljek 22. J marca R—Ž, Odrezke morajo trgovci iu peki le v tako določenih dneh med dopoldanskimi uradnimi urami oddati v II. nadstropju Mestnega doma. Maščobne odrezke morajo trgovi oddati cele. Če so razrezani, jih je treba zlepiti z odrezki za olje. Lepljenje vseh drugih odrezkov pa ostaane po doslej veljavnem načinu. Odrezke za moko, riž in testenine jo treba loči t i v posamezne zavitke, kjer niora biti na vsakem navedeno število v zavitku povezanih odrezkov .in množina v gramih, ki jo odrezki predstavljajo. Na zavitku mora biti tudi čitljiv žig tvrdke. Odrezkov za riž in testenine ni treba -rezati, temveč jih je-treba pustiti skupaj. Če so bili že razrezani, jih je treba spet zlepiti v celoten, veljaven odrezek. Na zavitku odrezkov riža in testenin je prav tako označiti število v zavitku povezanih odrezkov in količino v kilogramih, na prvem mestu za testenine, nato pa za riž. Nadalje opozarjamo, da je treba odrezke dodatnih živilskih nakaznic, ki predstavljajo različno količinsko vrednost, ločiti tako, da je vsaka vrsta posebej v zavitku. Posebej opozarjamo šo peke, naj nazadnje vendar že začno ločiti vrste odrezkov ter jih lepiti vsake posebej. Ločiti jih je treba tudi po barvah, da je pregled lažji in natančnejši. Odrezkom je treba priložiti — kakor doslej — po dva 6eznama oddanih odrezkov. »Pričarani ženin«, burka v treh dejanjih, je nad vse zabavala v nedeljo nabito polno frančiškansko dvorano. Plaz smeha se kar ni mogel pomiriti med vso predstavo zaradi vedno novih situacij okoli ženitve Ameriknnca, za katerega se poganja čevljarjeva žena Lenka za svojo Urško, a ga po Lenkovi nerodnosti dobi sosedovn Cilka. Predprodaja vstopnic za zadnjo predstavo, ki bo v soboto 27 februarja ob 5 popoldne, bo danes oo povedal, zakaj je postavljen v Goldonijevi veseloigri »Lažnivec«. Uprizorjen bo v nedeljo ob 5 popoldne. Predprodaja vstopnic bo na dan predstave od 10—12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni. Petrarkova 12-1., desno. II. in III. produkcija Slogino glasbene šole. II. produkcija gojencev Slogine glasbene šole bo v soboto 27. februarja od 17.30 v šolski glasbeni dvorani, PraŽakova 19. Na sporedu je klasična glasba. — III. produkcija bo v nedeljo ‘28. februarja ob 10.30 istotam. Na obeh produkcijah nastopajo gojenci pevskega in instrumentalnih oddelkov. Sporeda sta naprodaj v šolski pisarni. Igralci frančiškanskega odra so vam zopet pripravili za predpust prijetno razvedrilo z novo veseloigro »Ulica št. 15«, ki bo uprizorjena v nedeljo 28. februarja ob 5 popoldne. Kakor za vso dosedanje predstave, ki so bile po večini razprodane, vlada tudi za to veseloigro veliko zanimanje, zato si preskrbite vstopnice v predprodaji v trgovini Sfiligoj in na dan predstave pri blagajni frančiškanske dvorane'. Prepričani smo, da vas bo igra v vsakem pogledu zadovoljila in vauT nudila obilo prijetnega razvedrila Umetniška dvojica Karlo Rupel in Zora Zarnikova bosta sodelovala na prihodnjem vokalno-’ instrumentalnem koncertu Glasbene Matice ljubljanske, ki bo v ponedeljek 1. marca ob pol 7 zvečer v veliki unionski dvorani. Izvajala bosla Pugnanijev Preludij in Allcgro, dalje Kogojev Andante in Chopinov Valček op. 64 št. 2 Poleg violinista Rupla izvajajo ponedeljkov spored sopranistka Valerija Heybalova, pianist Anton Trost, basist Julij Betetto in godalni orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice pod vodstvom dirigenta L. M. Škerjanca. Podroben spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice, stojišča in sedeži so pa že razprodani. Edgar Wallace: 29 Žabar s krinko Elk je imel občutek, da ga ljubeznivi Ameriknnec zasmehuje ter se iz njega norčuje. »Pridite raje k šefu ter sc z njim pogovorite!« Brood je sledil inšpektorju v spalnico Maitlandove gospodinje, kjer je Dik še vedno pregledoval papirje, ki so ležali na mizi. Razen kopije Millsovega priznanja je našel še cel kup listkov, katerih del mu je bil nerazumljiv, del pa skoraj oi rekel, nečitljiv. Nekateri so bili pisani s strojem in bili podobni armadnim poveljem. Bili so v glavnem poklja Žabarja številka 1, izdana od načelnika njegovega štaba in podpisana s številko 7. Na enem listku jo, našel sledeče obvestilo: »Potrebno je, da se zadeva z llay-em Bennettom hitreje uredi in izvede. L. mu mora javiti, da je tudi on zabar! Kar koli bi se tudi zgodilo, ga mora prjvesti na kraj prisege oseba — iSr’ j' m'u ie popolnoma nepoznan!« . Na drugem listku sledeče: »Gordon je pozvan v četrtek na večerjo na ame-rikanskem poslaništvu. Njega je treba odstraniti! Elk je namestil pod četrto stopnico alarmni zvonec. On se bo po-,.!¥ £. *-15 v W. z namenom, da zaslisi M.-a.< (Tu je mišljen Mills, ki se nahaja v zaporu v Wandsworthu, op. prev.). Dalje so bili še listki, na ka.terih je bilo govora o osebuh, o katerih Dik ni imel niti najmanjšega poima, da sploh žive. Nasmehnil se je, ko je či-tal lakonična navodila, ki so se tikala njega in njegove odstranitve. V tem trenutku je vstopil Amerikanec. »Sedite, gospod Broad. — Elkov žalosten pogled mi pravi, da ste mu dodobra razložili, na kakšen način ste prišli semkaj in kaj je bil vzrok vašega prihoda.« Broed je smeje prikimal. »In go- indiskretno vprašanje, če so vsi papirji akti Žabarjev?« je vljudno vprašal. »Na vsak način je to indiskretno vprašanje,« je dejal Dik. »Kajti vsako vaše vprašanje o Žabarjih pomeni zame višek indiskrecije, v kolikor nam vi niste pripravljeni podati kako izjavo, ki bi nam koristila pri preganjanju te bratovščine.« »Lahko vam povem le eno, ker vem, ii to je za vas kaj klavrno žalostna novica; namreč, da je Žabar številka sedem ušel. Slišal sem namreč ujete Žabarje veselo vzklikati, ko so jih 'vedli na avtombile, preden 60 jih odpeljali na policijsko ravnateljstvo, j Slišal sem tudi opazko, da jo je Šte-| vilka 6edem pobrisal. Bil je namreč jako dobro preoblečen: — nosil je i namreč policijsko uniformo.« Elk je klel natihoma, tod« prav temeljito. »Torej ta je bil,« je dejal. »Bil je stražnik, ki je peljal ujetega Hagn-a z namenom, da ga aretira. In če mu ne bi eden mojih ljudi slučajno : llagna prevzel, bi jo oba pobrisala. Prosim, počakajte trenutek.!« | Elk je poklical detektiva, ki mu je privedel llagna. »Onega stražnika nisem poznal,« je rekel častnik. »Bil je od nekega oddelka, 6 katerim še nisem imel nikdar nobenega opravka. Bil je velik možak s črnimi, ogromnimi brki. Če je bil preoblečen, je to kaj dobro in pretkano storil.« „ Elk se je vrnil ves potrt. »Jaz bi rad le to vedel, kakšne namere ima žabar številka 1 z Ra.y-em Bennettom,« je dejal Broad. »Mnenja sem namreč, da je to najzanimivejša intriga, kar so jih Žabarji sploh kdaj podvzeli.« Vstal je in vzel svoj klobuk. »Lahko noč vam želim! Toda, dragi inšpektor, ne pozabite slediti detetu!« je dejal pri slovesu 6meje. Elk je te besede vzel sila resno in je res prebrskal hišo od kleti do podstrešia, toda brez vidnega uspeha. I »Mislim, da se tukaj nahaja važno sporočilo!« je rekel Dik ter pomolil komad papirja Elku. Ta je bral: »Vsi glavarji-žabarji morajo v sredo 3. I. A. poslušati! L. V. M. B. Zelo važno!« | »Petindvajset takih listkov, ki imajo to enostavno, pa drzno sporočilo, je j tukaj,« je dejal Dik. »In ker ne vidim nobenih ovitkov, sem mnenja, da jih je oddajal llagn ali iz kluba ali pa iz svojega stanovanja. Sporočim vam žc lahko precej točno domnevo, kar se tiče organizacije Žabarjev. Žabar — najvišji poveljnik — Žabar številka 1 — zapoveduje direktno Žabarju številka 7. Mislim da pozna Žabar števil ka 7 osebno Žabarja številka 1. Hagn, ki ima ime Žabarja številka 13, in ta številka mu bo še prinesla mnogo nesreč, je neke vrste pisarniški vodja urada Žabarja številka 7 in prav^on vodi pogajanja in razgovore s šefi poedinih bratovščinskih sekcij. Žabar 17 dobiva naloge direktno od Žabarja števjlka 1, sme pa v nevarnostih ali nujnih potrebah tudi sam podvzeti potrebne korake. Tukaj na primer,« potrkal je 6 prstom na papir, ki je bil pred njim na mizi, »je opravičim za uporabi Mill-sa, kar potrjuje mojo ravnokar omenjeno domnevo.« »Ni najti nobenega papirja z roko pisom?« »Ne, tudi ni videti nobenih prstnih odtiskov.« Elk je vzel listek, na katerem so , billa napisana poročila ter ga je posta-I vil proti luči. I »Trije levi kot vodeni znak na papirju,« je rekel. »Ta vest je bila napisana na novem pisalnem stroju. Pi» sala jo je šolana oseba, katere inezin-I ček na levj roki je malce slaboten, kajti črki A in Q, ki ju piše mezinec levice, sta slabotni. To je znak, da Če bi kdo zašel v zmoto in bi pomagal komunizmu do zmage, bo prvi postal žrtev svoje zmote.« Boljševiki — pripominja papež Pij XI. — gredo v 6voji hinav- HENRIK SIENKIEVVICZ ROMAN V SLIKAH ščini tako daleč, da hočejo ljudi prepričati, da bo komunizem v tistih deželah, kier 60 ljudje vernejši in bolj omikani, imel milejši obraz, da ne bo oviral verskega udejstvovanja in da bo spoštoval svobodo prepričanja. So nekateri, ki se 6kiicujejo na nekatere spremembe, ki 60 jih uvedli nedavno v sovjet- i ski zakonodaji in iz tega izvajajo, da komunizem I namerava opustiti svoj bojni načrt proti Bogu.« _ To so zmote, kliče papež. Resnica je, »da prvič v zgodovini prisostvujemo boju, ki ga je hladnokrvno hotel in se nanj skrbno pripravil človek, boju proti vsemu, kar je božjega.* Svoja izvajanja je sv. oče končal z napovedjo »neizmerno katastrofalnih razvalin«. To je resnica, ki jo priznavajo tudi londonski radio in njegovi poslušalci. Res je, da je Cerkev povabila katolike, naj mo-Ri pred ki jo drži v svojih krempljih. Isti 6V oče je leta lijo za Rusijo, a njihove prošnje 60 6e obračale k Bogu, da bi rešil Rusijo pred strahotno pošastjo, 1935 povabil vse rimsko ljudstvo k molitvam v cerkvi 6v. Petra, in po volji sv. Stolice je od leta 1929 dalje v samostanu Lisieux molitev za tiste, ki žive v duhovni revščini v vzhodni Evropi in Severni Aziji. Te molitve je Cerkev odobrila in jih opravlja, da bi Bog »rešil Rusijo«. To pa je edina prošnja, ki jo mora kardinal Hin6ley kot član cerkvenega senata brati in jo priporočati svojim vernikom Rusija pa bo rešena — in ne samo Rusija — šele tedaj, ko bo povsem izginil bOijševizem z obličja zemlje. Razlika med Vtfashingtonovo in Rooseveltovo politiko Prvi se je boril za ameriško neodvisnost iz čistega idealizma, drugi pa pomaga Angliji zatirati svobodo podjarmljenih narodov Buenos Aires, 25. februarja s. V tukajšnjih političnih krogih poudarjajo, kako je Roosevelt v svo- jem govoru, ki ga je imel za obletnico rojstva Jurija Wa6hingtona, zaman skušal primerjati Združene ameriške države v dobi Jurija Washingtona s sedanjimi. Ni 6e mu posrečilo — pravijo v tukajšnjih krogih — drugega ko le to, da je v še jasnejši luči prikazal ogromno razliko obeh dob, zlasti pa razliko med Washingtonovo in Rooseveltovo politiko. Jurij Wa6hington se je vojskoval iz \'istega idealizma proti Angliji, da bi svoji deželi priboril neodvisnost, Roosevelt pa je potegnil Združene ameriške države v vojno, ki ima izključno le imperialistične cilje. Pod vplivom judovskih trgovskih krogov 6e voskuje, da bi pomagal Angliji zatreti svobodo tistih ljudstev, ki 60 pod njenim gospostvom. Da bi čim bolje prikazali nasprotja v Rooseveltovem govoru, citirajo dobesedno dvoje mest iz tega njegovega govora. Roosevelt je dejal: »Ame- rika v dobi Jurija Vtashingtona je bila v vojni, danes smo tudi mi Američani v vojni. Wa6hingto-novi Američani so večkrat doživeli pvoraze, mi pa srno kljubovali in še kljubujemo porazom in nesrečam.« »Danes 60 veliki uspehi na ruskem bojišču tako razveselili na tisoče Amerikancev, da so od samega veselja metali klobuke v zrak ter začeli oznanjati, da je zmaga že za cestnim oglom. Drugi med nami še vedno verujejo v čudeže, pri tem pa pozabljajo, da med nami ni nobenega Jezova. Ne smemo misliti, da se bo močno obzidje jxxlrlo že ob 6amem zvoku tromb in bojnem kriku vojakov.« Roosevelt je končal svoj govor z vrsto citatov iz sv. pisma, ki 6e jih je Jurij Washington držal pri svojem delu, in je slednjič še dejal, »da je danes, ko se je nad ameriško ljudstvo zgrnila tema, ta nauk luč, ki nam sveti na naši jroti. Sli bomo za to lučjo, kakor so hodili naši dedje, da se izpolnijo naše nade.« Naj ameriški narod zve resnico o Atlantika Nemčija bo imela spomladi pripravljenih že 700 podmornic, med njimi tudi nove, ki so večje in hitrejše Lizbona, 26. februarja, s. Revija »Life« piše, da se atlantske piomorske poti lahko označijo kot Velike srčne žilp v telesu zavezniških narodov. V primeru, če bi se te žile pretrgale, bi to lahko imelo najtežje posledice. Anglija bi prišla v nemarnost, da bi v njej zavladala lakota, pa tudi Rusija ne bi mogla več dobivati: pomoči po kratki in življenjsko važni žili severnega Atlantika. Zavarovani ladijski sprevodi, namenjeni v Sredozemsko morje, bi morali pluti okrog Rtiča dobre nade. V takšnih razmerah bi generala Montgome-ry in Eisenhower odpovedala, ker ne bi bilo zadostne oskrbo. Nemške podmornice pa bi imele v tem primeru prosto pot proti Indijskemu oceanu in bi tako lahko podpirale Japonsko. Ne pretiravamo torej, če trdimo, da je severni Atlantik najpomembnejši. Če se zavezniki ne bodo mogli upirali na tem odseku, jih lahko doleti smrtna nevarnost. Omenjena revija j»otem piše, da ni treba imeti nobenih dvomov glede nemških načrtov, kako jiretrgati te zavezniške srčne žile. Nemci imajo glede podmomiškega vojskovanja prednost. Bombardiranje nemških podmomiških oporišč na Atlantiku ni povzročilo nobene škode. Revija »Lije« računa, da bo Nemčija imela spomladi približno 700 podmornic, ki l>odo lahko nastopile na Atlantskem morju. Nemcj so poslali na križarjenje po Atlantiku tudi že tako imenovane »super-pod-mornice«, ki so dosti večje in hitrejše od dosedanjih. Tako je obramba zavezniških narodov na 1om polju že starinska. Te nove nemške jx>dmor-nice imajo precej večjo tonažo, kakor pa so jo imele dosedanje podmornice. Šo dosti hitrejše in se lahko spuščajo v veliKe globine ter jih je zato zelo težko zadeti z globinskimi bombami. Te nemške podmornice imajo verjetno tudi posebno pripravo, s pomočjo katere lphlso vzdržujejo j>od vodo med seboj zvezo. Ne nastopajo več v večjih skupinah, pač pa le |>o dve ali tri skupaj ter se poslužujejo čisto nove taktike. Približajo se zavarovanim ladijskim sprevodom, spuste torpeda in se potem naglo obrnejo in zbeže s polno paro. Stražne ladje zapuste ladijski sprevod in sc spuste na lov za temi podmornicami. Ko je ladijski sprevod na ta način spet nezavarovan, ga napade drug roj podmornic in mu prizadene najtežje izgube. Omenjena revija piše dalje, da je eno samo proti takšnim novim jx>dmornicam uspešno, in to je močno spremstvo rušilcev. Na žalost pa teh primanjkuje, in ladijske premljave morajo odhajati na pot premalo zavarovane in doživljajo pomenljive izgube, Nato člankar omenja trditve Roscoeja Drum-monda v listu »Christian science Monitor«, po katerih so številke potopljenih ladij naravnost strahotne in dosežejo milijon ton na mesec. Z vsako ladjo pa gre na dno morja tudi del dragocenega vojnega blaga, ki so ga Združene ameriške države s tolikšnim trudom izdelale. To je nekaka cok-lja za vse ofenzivne načrte proti Evropi. S sedanjim odstotkom izgub bi bile žrtve, ki bi jih morali prestati, če bi hoteli izvesti kakšno boljšo ofenzivo, kakor pa je bila tista v Severni Afriki, ogromne. Pa tudi če sc osi ne bi posrečilo prerezati zavezniških srčnih žil na Atlantiku, bi lahko zaveznikom izpustila toliko krvi, da bi onemogočla 1 m m 255. Neron se je obrnil k Hi-lonu, rekoč: »Kdo sl ti?« »Tvoj oboževalec, plameneči!« Neron, ki mu je pridevek »plameneči« zelo ugajal, se je nasmehnil in dejal: »Všeč si mi. A povej, kaj veš o kristjanihl« »Gospod, brani me pred mojimi sovražniki!« Cesarica, ki je bila že nepotrpežljiva, je stopila proti Hilonu in rekla: »Pripoveduj o kristjanihl« Zdaj je Hilon začel: 256. »Ko sem v mladosti iskal resnice, sem mislil, da jo bom dobil pri kristjanih. Zvedel sem, da časte nekega Kristusa, ki jim je obljubil, da bo pokončal vse druge ljudi ter jim dal zemljo v last. Zato-kristjani sovražijo ljudi, zastrupljajo studence, preklinjajo bogove. Kristus jim je obljubil, da bo spet prišel ,na svet, ko bo Rim uničil ogenj, ter jim tedaj dal oblast nad svetom. Zato so zažgali Rim... Med kristjani, za katere vem, kje se v Rimu shajajo, sem spoznal njihovega velikega duhovna, spoznal njegovega namestnika Pavla, videl sem zdravnika Glavka, kako je ubijal otroke. Te mu je prinašala Ligi ja, zaročenka plemenitega -Vinicija, ki je urekla tvojo hčerko, božanstveni. Vi-nicij se je pokristjanil...« »Morda tudi Petronij?« je naglo vprašal Tigelin. Toda Neron se je pri tej misli začel smejati: »Petronij kristjani Petronij sovražnik življenja! Ne bodite vendar bebci!« 9 I i kakršno koli angleško-ameriško ofenzivo. Atlantik, ki je življenjsko važna žila demokratičnih držav, je v veliki nevarnosti. Treba bi bilo zato storiti na industrijskem, vojaškem, političnem in propagandnem polju vse, kar se le da, da to žilo rešijo. Člankar končuje svoja izvajanja s pripombo: »Ameriški narod naj zve resnico o Atlantiku.« Eisenhowerjeve težave z novačenjem v Alžiru in Maroku Tunis, 25. februarja, s. Prizadevanja z novačenjem, ki šo ga organizirali v Alžiru in Maroku Amerikanci, pri čemer niso varčevali z velikimi obljubami, so — lahko rečemo — povsem izpodle-tela, tako da se je generalu Eisenhoweru zazdelo pametneje, zasukati položaj ter se zateči h kakemu muslimanskemu poglavarju, naj bi on posre- doval. Pa ludi ta poskus ni rodil zaželjenih uspehov, zakaj tamkajšnji domačini niso hoteli ničesar slišati o tem, da bi šli za Združene ameriške države v klavnico, torej za tiste Ainerikance, ki zdaj izkoriščajo njihovo deželo in ljudstvo stradajo. Zatrjujejo, da niti maroški sultan Sidi Mohamed ni nič kaj razpoložen za to, da bi podpiral stremljenja generala Eisenhowera, ki bi rad videl, da bi ga podpirali s tem, da bi mu na vsak način in za vsako ceno nabirali prostovoljce, to se pravi, izvedli neke vrste »rekvizicijo« vseh za vojsko sposobnih ljudi. Odločen nastop Sidi Mohameda je razjezil ameriškega generala Eisenhowera, o katerem se zdaj zdi ,da je še enkrat vrgel svojo mrežo in poskusil srečo še z bivšim sultanom Abdul Arizom, ki živi zdaj v Tangeru. General Eisenhower skuša namreč od Sidi Mohameda svoje doseči z grožnjo, da ga bo odstavil in zamenjal z Abdul Arizom. TONE IZVIRNI ROMAN U »Kaj bi s tako lipol« Bila sta že pred Jernejčevo hišo, v kateri je brlela medla luč. »Jernejčevi!« je poklical Tehar kar s poti. »Kaj pa je?« se jo oglasil šibak glas v hiši. »Sina sem vam pripeljal,« je ponosno jrovedal Tehar. »Kaj je spet pijan, mrha pijana? Kar na kozolec ga zavleči, da l>om imel mir pred njim!« se je glas razhudil. Boštjan jo prepoznal očetov glas. Precej pa je tudi vedel, da misli oče s svojim govorjenjem na Miho... S Teharjem sta se spogledala. »Misli, da je Miha...,« je povedal'Tehar. »Vem. Precej sem uganil.« »Ne, ne, oče. Miha me nič ne briga,« je spet zaklical Tehar, »ampak Boštjan se je vrnil.« »Boštjan!« je bil glas močnejši in vedrejši. V tem sta vstopila. Stari Jerneje jima je prišel na proti. Molče je segel s tresočo roko sinu v roko. »Tak, Boštjan, si se vrnil?« »Vrnil sem se.« »Za mizo sedita!« se je takoj domislil oče. »Precej pokličem deklo iz zadnjo hiše, da bo kaj napravila.« »Nič ni treba, oče. Ravnokar sem pri Teharjevih večerjal. Tako se mi je mudilo domov, pa so me na kljub vsemu pridržali- in mi žlico kar vsilili v roke. Hočeš nočeš, jesti sem moral,« je dop>o-vedoval Boštjun, Tehar- pa se je sainp smejal, ko je videl tako spremembo. Tudi Boštjanu jo bila ljuba sprememba... Oče še svoj živ dan ni bil z njim tako prijazen. Zmerom je bil zoperstavljen in samo Miha je bil tisti, ki ga jo.imel oče za svojega. »Ti nisi moj!« mu jo rekel oče že. v otroški dobi. »Tebe smo pri ciganih dobili. Ne, ti nisi naš!« In tako je potlej tudi ostalo. Dokler je živela mati, jo" še šlo, ker mu je ona dajala moč in zaupanje, potlej pa jo bilo joj. Ne, pa tega zdaj ne sme premišljevati, ker ni čas za to. Glavno je: oče jo sedaj drugi, novi Jerneje in tudi Jernejčeviua mora biti nova... Sedli so za mizo. Oče je prinesel vina. »Nimam veliko. V Lisec ne morem več, ker sem preslab, dekle pa tudi ne morem pošiljati vsak dan. Ce bi pa spustil Miho v zidanico, ini ga ves sod pokloka kakor bi mignil. Ta žlampa!« je pljunil pod mizo in napravil strog obraz, a radostne jroteze so se mu precej vrnile. »Samo, da si ti prišel, Boštjan! Drugače bo. Bog daj, da bi še nekaj časa živel, vsaj dva, tri mesece! Da bi živel še kakšno leto, si še misliti ne upam. A rad bi! Kako rad bi zibal svojega vnučka, mladega Boštjančka!« Boštjanu so se zaiskrile oči in hvaležno je z njimi objel očeta. Postaral se je. Lasje so mu izpadli in osiveli, lice je okostenelo, le lične kosti sta bili še nekoliko bolj obraščeni. Močno se je spremenil. Ce bi ga srečal kje na cestL bi ga gotovo ne prepoznal ... Oče so je obrnil k sinu: »Boštjan, kaj si hud name?« »Ne, nisem, oče,« mu je po pravici odgovoril. »Saj si, Boštjan. Tudi jaz bi bil, če bi mi kdo kaj takega prizadejal, kakor sem ti jaz.« ... »Res nisem, oče. Pozabil sem in odpustil,« mu je bilo ze kar nerodno, a ne toliko zaradi Teharja. Oče ga je pogladil po laseh, kakor še svoj živ dan ne. »Le kako sem bil toliko zateleban in neumen! Ti si ves moj,« mu je šlo že skoraj na otročje, »ti si pravi Jerneje, ne Miha, ki smo ga dobili pri ciganih.« Smejal se je svojim besedam. Boštjan iu Tehar sta bila resna, videla sta, da se oče smeje iz zadrege. »Zal ml je, da sem grunt prepisal. Sedaj nimam nobene pravice več, razen kota. Ubog sobenjek sem Kje so tista leta, ko sem bil jaz gospodar?!« V oči so mu pripolzele solze in obstale kakor biseri. ' »Oče, še vso bo dobro,« je moral tudi Tehar poseči vmes. »Upajmo,« je zaihtel Jerhejc. »Bo, bol« je pribil Tehar »Dokler imate takega. sina kot je Boštjan, se no smete ničesar bati. Vidjte, v Ameriki je bil in služil za grunt. Poplačal bo Mihove dolgove in grunt bo njegov, vi pa boste brez skrbi živeli ob njegovem gospodarstvu.« Tudi staremu so se razširile oči. Zaupno je pogledal oba: najprej Tehar a, potlej Boštjana, ki ga je dolgo motril. »Bo tako, Boštjan?« jo še sina pobaral. »Bo oče.« »Sezi mi v roko!« Segla sta si v roke iu zajnčila pogled drug v drugega. »Kar brez skrbi bodite, oče,« je dodal Boštjan. »Se lepo nam bo in Jemejčevina bo nova. Potlej sc bom oženil in imel otroke. Teharjevo Minko sem izbral, oče. Ze dolgo imam izbran*;,« »Vem, vem,« je kimal stari. »Ze dolgo prej sem vede!, pa nisem nič rekel. Šaj ne boš zameril, ko sem te pustil vnemar. Minka je pridna in poštena. Dobra gospodinja bo, in naša hiša potrebuje take. Poznam jo, dobro jo poznam. Dostikrat mo jo tolažila, ko si bil ti v Ameriki...« »No, vidite, Jerneje!« je udaril Tehar na šaljivo, »Takih dni je’ malo v življenju. Človek So ne sme misliti na smrt, čeprav je že star. O oče, smrt je še daleč...« »E, ni,« je zanikal v smehu. »Kar čutim jo, za vratom jo čutim, in mrzle roke ima in mrzlo kri...« »Bežite, bežite, Jerneje! Še misliti ni treba na to.« »E, nočem, da bi me prehitela. Taka ni nobena stvar dobra. Skušnje so me izučile. Prav za prav pa sedaj lahko umrem. Boštjan mi je odpustil in tako je moja vest čista. Rad bi že šel za rajnco.« j »Pustite rajnco, ta bo že počakala, saj tam čas stoji...,« je modro povedal Tehar in samemu sebi se je zdel učen. • Oče se Je znova obrnil k sinu, kot bi se še nečesa bal. Z« Ljudsko tiskarno » Ljubljani: loto Kramarič. - Izdajatelj: Ini Sodja. - Orednik: Mirko Javornik. - Rokopisov no vračamo. — »Slovenski dom« Ubajo ob delavnikih ob 12. - Mesečna naročnina 11 lir, *a Inozemstvo 20 Ur, - Uredništvo: Kopitarjeva aliea 6, Ul, nadstropja — Uprav«: Kopitarjev« ulica fi, LjuNiana, m. lelejojtf itev. 40-01 do 40-05, — Podrnialtaj Novo mesto. fV