Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenlh državah. Izhaja vsak dan Izvzemši nedelj in praznikov. ; • 1 ^ >v 4) List Slovenskih delavcev v o^meriki The first Slovenic Daily" in the United States. Issued every" day* except Sundays and Holidays. 1ELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1003, a* the Post Office at New Tork, H. T, under the Act of Oongres of March 3, 1379. — ---- r> TELEFON PISARNE: 1270 RECTOS. NO. 273. — ŠTEV. 273. NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 26, 1907. — V TOREK, 26. LISTOPADA 1907. . ________;—------------- VOLUME XV. — LETNIK XT. Kriza končana. Z delom se prične. TOLIKA TOVARNA SESALK V BUFFALO JE PRIČELA ZOPET Z DELOM S 1000 DELAVCI. Fairbanks Scale Co. je podaljšala v svojih tovarnah delavni čas. TUDI DRUGOD SE DELA. Buffalo, N. Y., 20. nov. Snow Steam Pump Works je zopet pričela t. delom in sedaj se dela z vso silo. Ravnateljstvo te tovarne zatrjuje, da se je finančni položaj tako poboljšal, da je družba v stanju d-lati kakor pred krizo. Nad tisoč delavcev je -v tej tovarni d bilo zopet delo. St. Johnsburry. V a, 26. nov. E. & T. Fairbanks Scale Company, pri k te rej dela 1300 delavcev, kterim so pred 14 dnevi skrajšali dnevni delavci čas na pet ur. je zopet uvedla 8-wrni dnevni delavni čaš- Troy, N. Y., 26. nov. Obrt pletenin obeta kar najugodnejšo sezono in do 1. januarja se bode prav gotovo pričelo v vseh tovarnah z del m. V tovarni Victor bodo v kratkem pričeli tudi *k> noči z deli m, ker imajo toliko naročil. Yale Textile Company je morala naročiti nove večje stroje, da se tako več izdela, kajti nova na-m čila prihajajo dnevno. Tudi v vseh druuih tovarnah se neprestano dela-Washington, 26. nov. V sredo se zopet prične z deh.m v vseh rafinerijah in plavžih, ki so last Republic Iron & Steel Company v Valleyu, kakor tudi v v- >h tovarnah Brown-Bo-nella. -o-- POMANJKANJE UČITELJEV NA FILIPINIH. Vlada zahteva še tristo učiteljev za imenovano otočje. Washington, 25. nov. Prihodnje * leto bode potrebovala vlada na Filipinih nad 300 novih učiteljev, kajti toliko jih še pomanjkuje. da se izpopolni število 1000, ktero je predpisano za tamošnje šole z angleškim jezikom. Posebne skušnje za te učitelje se bodo vršile o božičnih počitnicah in ticer pred zvezino komisijo za civilno šlužbo. Razpisane so službe za učitelje in za asistente. Skušnje za asistente so težje, kakor za navadne učitelje, ker ti dobe boljša mesta in bodo imeli v svojem okrožju več šol. Radi tega bodo k tem skušnjam imeli pristop le oni kompetentje, kteri so graduirali v kakej višjej šoli, kteriso graduirali v postati vsakdo, kedor napravi civilno ekušnjo. Prvotna plača bode znašala 11200 na leto. Taft v nevarnosti. Krasn jar^tk, 25. nov. Semkaj se poroča, da je včeraj le malo manjkalo, da ni oni vlak, s kterim se pelje ameriški vojni tajnik Taft iz Vlndi-vos-oka v Moskvo, skočil raz tir. To ee j" pripetilo pri postaji Kiti. Tam je nek vslužbenec sibirske železnice opar.il, da je izogihališee odprto. Vendar je pa izogibal išče takoj zaprl in kmal • potem je prišel vlak. Denarje v staro domovino pošiljam«: mm $ 10.S0............ 60 kron, mm $ 80.40 ............ 100 kron, mm $ 40.80 ............ 800 krom, mm f 101.75 ............ 500 kron, mm I aos fio ............1000 krom, mm $1016-60 ............®O60 krom. Pottarina I« viteta pri teh svotah. Donu as likitint noti popolnoma farplmčajo fcrsa vinarja potUJatv* Izplačuj« _ k,. mllmi mr*4 t 11. do ft*. fs W i ati a* m* P«w Ti Roparski financirji kot rešitelji domovine. PRI POSVETOVANJU, KTERO SE JE MTNOLI PETEK VRŠILO V BELEJ HIŠI, SE JE GOVORILO O TEH JUNAKIH. Elkins priporoča, da izda vlada za $1,000,000,000 papirnega denarja. MORGAN IN VLADA. Wash in prt t ,n, 25. nov. Pri posvetovanju, ktero se je minoli petek vršilo med predsednikom Rooseveltom. milijonarjem Morganom iz New Yorka in George. F. Bakerjem ter drugimi financirji o položaju, je predsednik naznanil odkrito, kaj misli o sedanjem položaju. Predsednik pripisuje kriz j pred vsem finaneirjem iz New Yorka. kterim očita, da niso pošteno ravnali in postopali, ko se je vlada trudila, da izboljša položaj. Znano je. da predsednik Roosevelt in tajnik državnega zaklada Cortel-vou odkrito trdita, da so sedanjo kriz:> provzročili imenovani bankarji in radi te-ia je predsednik pozval Morgana h konferenci v "Washington. IJri tej konferenci je Roosevelt naznanil Morganu, da bode prisiljen skrbeti za to, da pridejo bančni posli l>opolnoma v vladine roke, ker je videl, kako se je ravnalo z onim denarjem, kterega je dala bankam vlada na i-azpolair . Morgana je radi tega pozval v Washington, ker je ta milijonar glavni vodja vsega banenrga ixj^lovanja v New Yorka in ker je bilo predsedniku na tem ležeče, da potom Morgana naznani newyorškim bankarjem o svojem načrtu, kierega bode prav gotovo izvedel. Pri tej konfer?mci se je na d- Igo in na široko posvetovalo, na kak način bi bilo mogoče reformirali sedanje bančno poslovanje, ktero je vse kaj druzega nego dobro in ugodno. Morgan in Baker sta naspn itovala radikalnim nasvetom in načrtom, kajti ako se ti uvedo, potem bode končno tudi naša valuia trpela, kar bi nikakor ne bilo ugodno za gospodarski razvoj naše republike. Vlada namerava pred vsem uvesti strogo kontrol nad vsem bančnim poslovanjem. Pred vsem morajo priti pod to kontrolo newyorske banke, ktere nabirajo fonde, da na ta način povečajo svoje rezervne zaklade, ozi-r* ma da tako delujejo le v svojo, ne pa v splošno korist- Na ta način jim je mogoče z rezervnim zakladom — kteri ni lastnina bank — igrati na borzi, ali pa najemati nova posojila. Vlada sedaj zahteva, da se temu nemudoma stori konec, da se na ta način preskrbi zapadnim bankam potrebni denar, kterega tam zelo potrebujejo, ker inače se letošnji poljski pridelki ne morejo razvozitL Pri prihodnjem zasedanju kongresa bode senator Hansbrough vložil v o-dobritev zakonski prr-dlog, kteri bode določal, da pe kakor hitro mogoče ustanovi vladina banka, kajti to je jedino sredstvo, ktero bode enkrat za vselej storilo* konec vedno se ponavljajočim denarnim panikam. Tudi se deluje na, to. da vladp v kratkem izda 7.a $1,000,000,000 papirnega denarja. --o- NEZGODA V PODULIČNEJ ŽE-LEZNICL Vlakovodja je pri delu umrl nepričakovana smrti in* temu je sledila nesreča. / Na pod ulične j železnici v New Torka sta včeraj zadela skopaj dva proti severu vozeča vlaka, in sicer na ovinku pri 176. uiici in Boston Road. Zadnji vagon prvega in prvi zadnjega vlaka sta razdejana in pri tem je bil mo too rman druzega vlaka grozno razmesarjen. Nezgoda ni bila slučajna, kajti zdravniki so dognali, da je moto rmana Maversa cd druzega vlaka zadela na poti kap, tako da j6 potem vlak vozil neprestano dalje. Kadi tega se sedaj jcahtova, dm morata biti na. vsakem vlaka dva motormana, tako da zamore drogi nastopiti službo, ako m prvemu kaj pripeti. K »reži Trinajst Italijanov se je zadušilo. NEPOZNANI POŽIGALCI SO V NAŠEM MESTU ZAŽGALI TENEMENTNO HIŠO. Pri tem se je trinajst o sob v dimu zadušilo. Trojni požig. ŽRTVE. Včeraj so Italijani v našem mestu pokazali svojo "kulturo*' s tem, da so tri hiše v gorenjem Manhattanu hkrati zažgali, da bi na ta način mogli neovirano krasti. Najpreje je nastal ogenj v štirinadstropne j tene-mentnej hiši 2121 Second Ave., kteri je uničil hišo od kleti do strehe. Drugi ogenj je nastal v hiši 2112 Second Ave., ktera je deloma tudi razdejana. Pri tem sta se dve rodbini zadušili in sicer sledeče osobe: Catarina Baracea, stara 29 let, Jennie Baracca, stara 7 let, -Cossetti Baracca, star 4 leta, Maria Baracca, stara poldrugo leto, Pasquale Cardinarlo, star 30 let, Nicolina Cardinarlo, stara 28 let, Giulietta Cardinarlo, stara 11 let, Giolitta Cardinarlo, stara 4 leta, Luigi Cardinarlo. star fi .mesecev, Giovanni Cardinarlo, star 25 let, Donato Cardinarlo, star 50 let, Giulia Cardinarlo, stara 47 let Obe hiši sta pričeli istočasno goreti — toda ogenj v hiši 2121 so našli preje nego v druse j šestnadstropnej hiši preko ulice, v kterej je stanovalo 24 rodbin. Ko je nek policaj opazil ogenj, je takoj odšel v prvo nadstropje, kjer je probudil speče rodbine. Od tu je odšel na rešilne lestve in jih podaljšal do ulice in odšel dalje v drugo nadstropje. Ko so se ljudje rešili iz obeh nadstropij, so že prišli gasilci. Med tem se je pa ogenj tako razširil, da sta bila oba dolenja nadstropja v plamenu, kteri je potem hitro napredoval v gorenja nadstropja. Sem so pribežali ljudje, kteri niso mogli več na ulico in tu so se tudi zadušili. Uro kasneje, ko so prišli gasilci v te prostore, nudil se jim je grozen prizor, kajti vsa Baracpova rodbina je t« ležala mrtva in v istem nadstropju so našli tudi Cardinarlovo rodbino. Vseh 13 ljudi bi se lahko rešilo, ako bi le zaprli vrafa za seboj, ko so pribežali v sobo, v kterej so morali nmieti. Sobo požar ni niti malo poškodoval. Osem deklet zgorelo. Požar v Gincinnatiju. V IMENOVANEM OHAJSKEM MESTU JE ZGORELA TRGOVINA TVRDKE WM • WINDHOETA. Trupla treh prodajalk so že dobili iz razvalin, pet deklet se še pogreša. VELIKA ŠKODA. Cincinnati, O., 25. nov. Velik požar je nastal danes v trgovini tvrdke William Windhort. Ogenj se je tako hitro razširjal, da se vsem prodajalkam ni bilo mogoče rešiti in jih je več zgorelo. Do se daj so prinesli iz razvalin trupla treh deklet, dočim se zatrjuje, da je v razvalinah še najmanj pet prodajalk, ktere se pogrešajo. Škoda, ktero je napravil požar, znaša pol milijona dolarjev. Požar je naistal vsled pokvarjene le v glavno izložbeno okno. Od tu se je ogenj tako hitro razširjal, da ga gasilcem ni bilo mogoče omejiti. Prodajalka Julija Hagerdorf je skočila iz tretjega nadstropja proda-jalniee in umirajočo so prepeljali v bolnieo. Dve drugi sta skočili iz druzega nadstropja in obe so morali odvesti v bolnieo. Gasilci so rešili dve ženski iz tretjega nadstropja. AMERIČANI OSTAVTJO CUBO. Intervencija ameriškega vojaštva na Cubi se bliža obojemu koncu. Havana, Cuba, 25. nov. Ljudsko štetje na Cubi se je ravnokar zaključilo in to pomenja, da je storjen prvi korak za zopetno samostojnost republike Cube, kjer je dosedaj skrbelo ameriško vojaštvo za red in mir, dočim so Zjed. države tudi vse ostale upravne posle upravljale. Med tem, ko se je ljudsko štetje imenovalo le oficijelnim potom kot tako, sedaj niso šteli druzega, nego število volilcev, kajti preje so razni državljani lahko glasovali po desetkrat in večkrat, ker se^ni vedelo, koliko ljudi je v tem ali onem okraju. S tem štetjem so sedaj izpopolnili imenike volilcev in pri prihodnjih predsedniških volitvah bodo goljufije izključene. Kar se tiče ljudskega štetja, so Statistiki mnenja, da je na otoku nekaj nad dva milijona prebivalcev, med kteri mi je kacih 400,000 inozemeev, kteri nimajo pravice glasovati pri volitvah. Pri cenitvi števila volilcev se sedaj ni oziralo na ljudsko štetja T L 1905, kajti takrat m je vsestranski goljufalo. Politično mišljenje se je na- Cubi izdatno spremenilo in Število pristašev liberalne stranke se je izdatno povečalo. Značilno pa je, da se Cubanei sedaj niti malo ne zanimajo mm vse one korake^ kteri se storf od ameriških oblasti za ▼iter »vpjbodne CaW. OBRAVNAVA PROTI HARRY K THAWU. Imenovani milijonar morilec pride na vrsto šele v januarju. Druga porotna obravnava proti H. Kendall Thawu, kteri je ustrelil inženirja Whiteja v New Yorku in ktera bi se morala vršiti danes teden, je ponovno preložena na januar. Obravnavo so preložili vsled sporazuma obeh strank, kajti sedaj, ko se bližajo prazniki, bi bilo zelo težavno od~ brati porotnike. Razun tega je novo Harryjevo zagovorništvo tudi naprosilo, da se obravnava preloži na kasnejšo dobo, da bode tako mogočo na>-taneno pregledati vse spise prve porotne obravnave. Mogoče je tudi, da bodo naprosili, da se obravnava vrši v kakem drugem newyorškeim mesta, kajti na New York se zagovorništvo ne zanaša mnogo. Cannon ▼ smrtnej nevarnosti. . Danville, HI., 21. nov. Predsednik zastopniške j zbornice, stari Cannon, je bil včeraj v smrtnej nevarnosti, ko se je nedaleč od Bismarcka pripetila železnična nesreča. Vlak Chicago & Eastern Illinois železnice, v ' kterem se je vozil Cannon, je tamkaj skočil raz tir. K sreči se pa ni prevrnil in tako se Cannonu in ostalim potnikom ni nič žalega zgodilo. Sodba z upornimi mornarji. Vladivostok, 25. nov. Vojno sodišče, ktero so ustanovili, da sodi one mornarje, ki so se nedavno uprli in napadli vojne ladije v tukajšnjej luki, bode pričelo jutri s poslovanjem. Sedanje cene parnikov so: M| velja sedaj vožnja v Ham* v"' borg z navadnimi parni k i. A^O velja sedaj vožnja v Ham-z parni ki na dva vijaka. $31 ve^a vožnja v Antwer- $33 velja sedaj vožnja, v Rott^r Vesti iz Rusije. Razdvojene stranke. RAZNE STRANKE NOVE DUME IN ADRESA NA CARJA; DANES SE VRŠI DESATA O ADRE3L Oktobristi so skušali doseči, da se adresa sprejme jednoglasno. PETROPAVIiOVSKA KATEDRALA V NEVARNOSTI. Iz Avstro-Ogrske. Vojaška ammstij n i t Petrograd, 26. nov. Danes se vrši v dumi generalna debata o carju po-slanej adresi. Tem povodom bodo skušali poslanci doseči sporazum glede adrese, toda bati se je, da do sporazuma ne pride. V nedeljo so to debato preložili, da se na ta način da strankam prilika, medsebojno se sporazumeti. Vodja oktobristov, Gučkov, je neumorno deloval na to, da se adresa jednoglasno sprejme, toda njegov trud je bil radi zadržanja reakcijo* narjev zaman. Slednji zahtevajo, da se pripozna neomejena carjeva avto-kratična oblast. Ta zahteva reakeijonarjev je prisilila ustavne demokrate, da so se pridružili strankam opozicije. Poljaki se bodo bojevali sedaj za to, da se v adreso prijjiše klavzula, ktera zahteva. da se neruske narodnosti v Rusiji pripozna. dočim se soeijalni de-mokratje ne zadovoljijo z drugim, nego z revolucijonarnim pronuncija-mentom. Adreso bodo podpirali le oktobristi. Sebastopolj, 26. nov. Tukaj se zatrjuje, da so teroristi nameravali u-moriti škofa Alekseja Tavričeskega. Radi tega sedaj njegovo palačo noč in dan stražijo in kadar gre na ulico, ga spremljajo kozaške patruljer. Nadalje se tudi zatrjuje, da nameravajo teroristi pognati v zrak petro-pavlovsko katedralo, kar je provzro-čilo veliko paniko. Sedaj nihče več ne gre v cerkev. POVODOM CESARJEVE 60LET-NICE VLADANJA BODE ONIM, KI SO SE IZOGNILI VOJAŠTVU VSE OPROŠČENO. V inozemstvu se mudeči, vojaštvu, podvrženi Avstrijci, se lahko vrnejo domov. JTAKXEI LJUDIJ JE V AMERIKI NA TISOČE. PRISILJENO VOJAŠTVO _ V AMERIKI. Generalni pobočnik je mnenja, da bo treba uvesti pri nas vojaško dolžnost, ako dezerta-cije ne pone-• ha j o. Washington, 25. nov. V svojem letnem poročilu naznanja generalni ■pobočnik Ainsworth, -da častnikom naše vojske, kteri nabirajo po deželi vojake, ni mogoče dobiti potrebnega števila v* jakov, da bi nadomestili ona mesta, ktera so izpraznjena. Da bi bilo mogoče našo vojsko tako izpopolniti, da bi štela predpisano število vojakov, niti misliti ne smemo. Ljudje namreč dobivajo povsodi boljšo plačo, kakor pri vojakih. Razun tega je število vojakov tudi radi tega pomanjkljivo, ker vedno mnogo vojakov uide. Ako se dezertacije ne bodo pomanjšale, in ako se vojakom ne džl boljša plača, potem ne bode nikdar mogoče dobiti dovolj nega števila vojaštva in končno ne bode preostalo nič druzega, nego uvesti, prisilno službovanje, kakoršno je v večini evropskih držav še v navadi, dasiravno to. dokazuje, 'da take dežele še niso civi-lizovane. Dunaj, 26. nov. Kakor hitro se prične novo leto, ktero bode 60. leto vladanja eesarja Fran Josipa, bode slednji izdal splošno vojaško amnestijo. Vsi dezerterji in oni, kteri so pred naborom bežali v inozemstvo, da se tako izognejo nadležne j vojaške j službi, se lahko brez strahu vrnejo v Avstro-Ogrsko, kjer se jim jamči, da ne bodo kaznovani in da bodo zopet dobili državljanske pravice. Radi tega vabi avstrijska vlada vse one, kteri so bežali v inozemstvo, naj se vrnejo v domovino. Na ta način se bode lahko na tisoče v Zjed. državah živečih avstrijskih dezerterjev in naboru podvrženih mlrtdeničev brez skrbi vrnilo domov. Med temi je tudi dokaj Slovencev, kteri naj to vzamejo na znanje v kolikor se še kedaj nameravajo vrniti v Avstrijo in v kolikor že niso' državljani naše republike. Dunaj, 26. nov. V Avstriji vlada taka draginja, da je prišlo v Brnu, na Moravi, do \-elikih izgredov proti draginji živil. Prebivalstvo je priredilo po mestu velike obhode, pri kte-rih so nosili demonstrantje rudeče zastave. Do pretepa ni prišlo, kajti oblasti ljudi niso izzivale. Tem povodom so tudi razni poslanci govorili. Draginja bode prišla v kratkem do razgovora v državnem zboru, kteri „mora nekaj ukreniti, da se živila počene, kajti v mnogih krajih mora prebivalstvo stradati. V pojasnilo kako si pomagati. Na mnogoštevilna vprašanja, ktera nam zadnji čas dohajajo iz raznih krajev Zjed. držav glede sedanje denarne krize, odgovarjamo še poseba) tem potom, ker je stvar zel« važnega pomena in se naši rojaki gotovo zanimajo zanjo. "Mestna hranilnica ljhbljanska'*-j in "Kranjska hranilnica", kakor tudi drugi denarni zavodi v Ljubljani, so ustanovljeni na dobri podlagi ta se ni bati nikake zgube. Kdor želi poslati denar v hranilnice, sorodnikom ali prijateljem v Evropo in ne more dobiti denarja iz banke, da bi kupil Postal Money Order, naj zahteva na banki za isto svoto, ktero misli odposlati NEW YORK BANK DRAFT TO THE ORDER OF FRANK SAKSER CO. Omenjeni draft naj se pošlje nam in natančni naslov prejemnika, regi-strovano po pošti. Nadalje izvršili bo dem o mi pošilja-tev vestno in točno kakor po navadi. Za denarne pošiljatve za staro domovino sprejemamo tudi navadne čeke; pripomniti pa moramo, da mora biti vsak tak ček pravilno podpisan ali indorsiran na drugej strani in da dospe denar, nakazan po navadnih Čekih 4 do 8 dni kasneje na določeno mesto. Plačati je tudi malo kolekcijo, ki se računa po razdalji od New Yorka. Vsi isti pa, kteri bi radi takoj odpotovali v staro domovino in ne morejo gotovega denarja na banki dobiti, naj zahtevajo na banki tudi NEW YORK BANK DRAFT in istega prineso seboj v New York. Na račun omenjenega drafta dobiii bodo pri nas vožne listke, potrebni denar za na pot in kar bode preostalo, dobo na banki v Ljubljani ali pa na zadnji pošti v avstrijski veljavi. Na New York Bank-draftih je natiskano ime one newyorške banke, ktera ima pokriti označeni znesek potom Clearing House. Teh draftov nI zamenjati z navadnimi čeki. Ravnajte se po teh nasvetih, kar tako se lahko izognete raznih no-prilik. FRANK SAKSER CO. 1200 MRTVIH. v Havre S francoskim brao* parniki. C71 v Havre a francoskimi pofit v Ar* nimf parniki.* ~ JJJ v Bremen z navadnimi pat* £4Q t Bremen % enpreeniml pa*u r Trst aH Roko Socijalna demokratinja v ječi. < V Krakom se nahaja že nad dva meseca v preiskovalnem zapora socijalna demokratinja Terezija Dobro-dzicka, * obdolžena soudeležbe ob bombnem napadu na varšavskega generalnega gnbernatorja Skalova. Ruske oblasti so zahtevale, da se Do-brodzicka izzoSi ruskim sodil£em, a so morali to odkloniti, ker je avstrijska državljanka. Sodilo jo bode dunajsko deželno sodi lis Boji med Francozi in Arabci v Al-gieru; Arabci poraženi. Lalla Marnia, Algier, 26. nov. Deset tisoč divjih bojevnikov arabskega rodu Beni Nassem je včeraj napadlo francoski tabor, toda vojaštvo je napad sijajno odbilo in pri tem pobilo nad 1200 Arabcev. Boj, v kterem so se Arabci bojevali, ne da bi se ozirali na svoje življenje, je dolgo trajal in nekaj časa je bilo francosko peštvo v nevarnosti, da ga Arab-ei ne obkolijo. Vendar so pa spnhije Arabce 'taka sijajno prijeli v krilo, da so se morali umakniti. Na to so pričeli streljati topniearji na napadalce, kteri so bili popolnoifna poraženi. Francozje imajo osem mrtvih. Arabci so se po prvem porazu takoj postavili v nove bojne vrste in so skušali pridobiti še druge rodove za boj, kteri se je potem takoj zopet pričel in topovi neprestano grome. Ko so Francozje sovražnika zasledovali, so jih Arabci napadli in ustrelili nekega poročnika. Spahije so nato naskočili Arabce z meči in so jih mnogo posekali v komade. Topništvo sedaj bombardira soteske, v ktere je mnogo Arabcev bežalo. Napadel mater a sekiro. Battler, Ps., 25. nov. Albert Rn-dert, kteri rpada med najbogatejše ljudi tukajšnjega kraja, je včeraj nepričakovano postal blazen in je. napadel svojo, priletno mater s sekiro. On je imel fiksno idejo, da mu hofce mati odvesti vso dedMino, ktera M dobiti po svojem otetu. Napa- KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so: Statendam 25. nov. iz Rotterdama s 784 potniki. Caledonia 25. nov. iz Glasgowa s 1033 potniki. Dospeti imajo: Bo vie iz Liverpool a. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Grosser Kurfuerst i* Bremena. Arkonija iz Libave. President Lincoln iz Hamburga. Neckar iz Genove. Adriatic iz Liverpoola. Hudson iz Havre. Cedric iz Liverpoola. Smolensk iz Libave. Campania iz Gen- ve. Pallanza iz Hamburga. Pata;roni;i, iz Hamburgu. La Provence iz Havre. Carmajiia iz Liverpoola. St. Louis iz Southamptona. Bluecher iz Hamburga. Giulia iz Trsta. La Gascogne iz Havre. Vaderland iz Antwerpena. Kronprinzessin Cecilie iz Bremena. Furnessia iz Glasgowa. Fried rich der Grq^e iz Bremena. Teutonic iz Liverpoola. Slavonia iz Reke- Odplull so: Kaiser Wilhelm IT. 26. nov. v Bremen. Odplnli bodo: Majestic 27. nov. v ^verpooL Oldenburg 27. nov. v Bremen. Nieuw Amsterdam 27. sov. v Rotterdam. Kaiserm Auguste Victoria. 28. Hamburg. La Savoie 28. nov. v Hzvrsu Baltic 28. nov. v Liverpool. Barbare— 28. nov. Mol tke 28. nov.,v "GLAS NARODA" (Stovearic Daily.) Owned and published by the SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY (a corporation). FRANKJJAK8ER, president. VICTOR VAUAVBC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of business of the corporation and 4. lram< of Abire :eri: iOj Greenwic h treit at jIitiiuu^u, Ne# York Oitr. M. Y. Si leto velja list za Ameriko . . - ffif-OU w pol leta ......... 1.50 ., leto za mesto New York . . . 4.00 M pol leta ma mesto New York . 2.0O i, Evropo za vse leto.....4.50 •* •• pol let«.....2.50 „ m „ četrt leta . . * . 1.75 V Evropo pošiljamo skupno tri številke. "GLAS NA KODA" iz iaja vnuk. <:*lu iz vzemša nedelj in prazni tov. __"GLAS NARODA" ("Voice of the 1'ewple") Leaned every day, except Sundays and ■ ^ - Holidays. ____^._ Subscription yearly $3.00. -_-. . Advertisement on agreement. l>opisi brwi podpisa in osobnosti te ne natisnejo. ^ Denar naj He blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom ia pošiljatvam naredite naslov: «Qlaii Naroda" 109 Greenwich Street. New York City. Telefon 127v» Rector. Ostanite doma! Število onih naseljencev, kteri prihajajo k nam z neznatnimi svotieami denarja iz Evrope, tako da morajo trpeti pomanjkanje, ako takoj ne dobe dela, postaja v novejšem času ve-dni> večje. O tem vedo največ povedati zastopniki društev, ktera skušajo pomagati naseljencem v prvej dobi njihovega bivanja v Ameriki, kakor tudi vsi drugi ljudje, kteri pridejo večkrat na Ellis Island. Vrhu tega je pri nas sedaj tudi zelo težavno dpbiti delo in zaslužek, kar je posledica denarne in gospodarske krize, s ktero smo se na tem mestu že večkrat bavili. V poletju je laliko dobiti drlo pri farmerjih, kteri prihajaj i iz vseli krajev republike na naselniski otok, da si nabavijo potrebno število delavcev; tega pa sedaj na zimo ni in razun tega se je tudi na stotine tovarn zaprlo, kar vsakdo lahko uvidi iz dnevnih poročil našega lista. Posledica temu je, da so oni nas?ljenei, kieri prihajajo v deželo le z malo sv. tico denarja, v nevarnosti, da se jih takoj pošlje domov v Evropo, kajti takim ljudem tudi našel niske družbe ne morejo pomagati. Tudi ljudem, kteri niso pri popolnem zdravju, sedaj ni svetovati hoditi v Ameriko, kajti celo krepkim in zdravim je I-1 težavno dobiti delo. Radi tega s naselniške oblasti sklenile, da bodo tudi slabotne ljudi poslale nazaj, ako nimajo dovolj denarja, da tako lahko počakajo boljših časov. "S" ostalem se pa na na-eelniške družbe naselniške oblasti v novejšem Času ne ozirajo več tako, kak r pr?je, in sicer najbrže po krivdi znane Rafaelove družbe, kle-ra, kakor se zatrjuje, opravlja v Evropi navadna agenturska dela in kte-re glasila in časopisje baš sedaj, ko vlada pri nas kriza, objavljajo oglase, s kterimi vabijo naseljcnce v deželo. Oni naseljenci, kteri pridejo v Ameriko v '"varstvu" te družbe in na podlagi oglasov njenih glasil ali časopisov, kteri propagirajo to družbo, •prihajajo v dokaj čudnej luči, ktera nikakor ni v soglasju z zakoni, ki zabranjujejo izkrcanje onim naseljencem, kteri so sumljivi, da imajo pri nas delo že v naprej preskrbljeno. Y ostalem pa vrše oblasti samo svojo dolžn st, ako ravnajo s takimi naseljenci strožje, ker tako dokazujejo, da izpoinujejo zakone in predpise washingtonske vlade. Koliko je izumiteljev? / Mnogo več. nego se navadno misli. Neka angležka statistika pravi, da se je samo leta 1005 podelilo 2.025,745 patentov na celem svetu. Samo Japonska izkazuje lep > število 11,000. Za njo pride Norveška in Rusija Vsaka s 17,000 izumi. Švedsk^, Španija, Švica, Italija in Avstro-Ogrska imajo po 24,000 do S4,000 patentov, do-čim jih je Canada dosegla 10,000. Nemčija jih ima 201*000, Belgija pa 203,000. V Angli ji jih je 226,000, na Francoskem 335,000, v Zjedinjenih državah pa 850,000. Kje je JAKOB MEDVED? Doma je iz Janeževega Brda pri Ilirski Bistrici. Za njegov naslov bi rad zvedel: Peter Medved, 212 Mesa Avenue, Pueblo, Colo. (26 30—11) Iš^em brata IVANA SUHADOLNIK. Pred dvemi leti je biipil v Elk-landu, Pa. Prosim cenjene rojak«, če kdo ve za njegov naslov, naj g* blagovoli naznaniti. Roosevelt ia Bryan. Demokrat ioni predsedniški kandidat William Jennings Bryan je te dni obiskal svojega političnega nasprotnika, predsednika Theodore Roisevelta, v Belej hiši v Washingto-nu. Ta obisk seveda aii bil političen, temveč le znak vljudnosti in časti, ktero zasluži predsednik. Roosevelt tudi od nasprotne politične stranke. Tb je za našo deželo gotovo naju-_ dnejši pojav, kteri dokazuje, da je politično bolj zrela, kakor kterakoli evropska dežela, kjer se politika vedno spremeni tudi v osobne strasti. Naj se naša republika v Lnocemstvu še tako kritikuje, nekaj jej morajo tudi njeni največji* nasprotniki priznati: Nase ljudstvo je jedino. Ono je sicer razdeljeno v stranke, ktere se v burnih časih na političnem polju medsebojno bojujejo. Toda ta boj ostane vedno le političen., kajti boj se nikdar ne zanese na soeijalno in na gospodarsko polje. Nasprotstvo je pri nas poznano le na političnem j.«ilju in tudi le v času volitev. InaČe pa vlada med našim ljudstvi m, dasi-ravno si je po geografi onih mejah različno in da imajo posamezne dežele različno zgodovino, vedno in vselej popolno jedinstvo. I^e enkrat v naše j zgodovini se je zamoglo o tem vprašanju dvomiti, toda tudi tedaj je jedinstvo zmagalo in se je od onega r-a*a zelo po pol nil o. "E pluribus nnum !'' Ta izrek ostane pri nas za vedno resničen — tudi tedaj, ko ta napis izgin? iz našega denarja. ' Predsednik je vidni zastopnik na-šega ljudstva in radi tega ga vsak Američan spoštuje. Tu se vsako strnnkarstvo popolnoma preneha. V tem smislu si moramo tudi tolmačiti >bisk Hryana pri Rooseveltu. kten je Brvanov nasprotnik. Oba namreč bledita na svoje načine svojim ciljem, kteri vsi, pa naj že prihajajo iz tega ali onega tab ra, služijo v korist našega celokupnega ljudstva. Politična pota obeh velikih strank so različna, vendar pa vodijo do jednega in istega cilja. Tudi ako pri nas doseže volilna borba svojo skrajnost, tako ljuta ui nikdar, da bi se nasprotniku očitalo -— brezd; mevinstvo. Ako bi pa prišlo do takega očitanja, bi mu naše ljudstvo jednostavno ne verjelo. Vsakdo je namreč pri nas prepričan, da pri nas ni razlike med državljani, pa naj že pripadajo tej ali one j stranki. Jednako ljubezen do domovine občutijo vsi in vsakdo deluje po sv. jih močeh, da ostane domovina skupna. Sokoiinec. KAKO SE UMIRA. Francoski kralj Lj ude vit XIV. je vzkliknil na svoji smrtni postelji, da ne bi bil nikdar verjel, da je umiranje tako lahko in zdalinil je s smehljajem na ustnicah. Te zadnje besede kralja-s. Inca, ki nam jih sporoča zgodovina, je postavil neki ugledni učenjak na čelo neke zelo zanimive knjige, v kteri skuša dokazati, da se umira brez bolečin, da umirajaje pro-vzroča v gotovih slučajih celo mila, prijetna čutstva. Učenjak — tako poroča neki an-gležki list — se sklicuje na spričevala različnih ljudi, ki so se nahajali že v največji smrtni nevarnosti, ki pa niso tudi v tem položaju izgubili svi je zavesti ter se spominjajo vsega, kar so v kritičnem trenotku čutili. Skoraj vsi ti ljudje izjavljajo jednoglasno, da niso Vsprieo smrti poznali niti sledu straha ter da so imeli le vesele, prijetne, oziroma prav prozaične misli in vizije. Neki alpinist, ki se je prekopicnil v globok prepad, si je bil popolnoma v^^ija! nas vjet___ svesti, da se mu bliža smrt; toda nje-ve možgane sta prešinili le dve misli : koliko sekund utegne pač trajati padec in Če pade na gladek ali špičast kamen f Neki mornar je moral skočiti v morje, ko se je potapljala njegova ladija in je plavaje skušal priti do obrežja; ali kmalo so ga zapustile moči in postal je igTača valov, ki so ga zibali semtertja. V trenotku, ko se je prvikrat nedobro-voljno skrit pod vodo, se je spomnil, da mu bode smrt zabranila čitati do" konca nov roman, ki si ga je dan prej kupil, in to ga je silno jezilo. Seveda smrt ne prihaja vedno tako rahlo in lahko. Neki mož, ki se je skušal obesiti, kteremu so pa še pravočasno prerezali vrv, je pozneje pripovedoval, da je takoj izgubil zavest, ko mu je vrv zadrgnila vrat. Ali kar je v onem trenotku doživel, ne bi hotel nikdar vee doživeti. Napravil je dolgo potovanje po svet« vnem prostoru ter se je nakrat nahajal v •»rožnem neznanem svetu med številnimi stVašno pohabljenimi samomorilci, ki so pričeli okolo njega pravi oeklenski ples. Spomin na to priksfc zen je bil pri njemu tako močan, da s> mu oči čudno sijale in da se je na »•«=eh udih tresel, ko je to pripove-doraL tnf/lirr za brzoparnik dofeži » I I IV Pj | ktero družbo hofiešnai „ ccr»<-je in. bodeJ^ naj so lncje postrtŽ! n pri Fr. Sajcserji 0! reeii vir-b Str.. New Vftrk, Z9i .»ti »t »v^i ...............nitrtf* M ' ii® Sibirska povest. Ruski spisal Vladimir Koroletiko. (Nadalje vahje.) Stari je zopet pričel: "Otročiči, ali ne pozna -nihče vas starega Sama rova?" — Darjiii me je zopet dregnil: *'Res, to mora biti nadzornik iz N—al*' — '*Nl\ ali pozaa vaša milost morda Darjina?" je vprašal na glas. *iKako bi ga ne? Saj je bil starosta pri meni v N—u; Fedor mu je bilo ime, mislim-" '' Jaz sam- sem, vaša milost! * * "Le pridite ven, otroci! Vaš dobrotnik je!" Tedaj smo prišli vsi na piano. *' Ali je vaša milost res prišla nas vjet ? Tega bi ne bili nikoli priča-vali od vas!" "Bedaki sie! Pomiloval sem vas, vi tepci! Ali ste znoreli, da .greste pričo mesta prižigat ogenj T** "Dež nas je premi čil, vaše blagorodje !'' f ' • Dež vas je premočil T In vi se imenujete še skitalee? Se bodete menda stajali kakor sladkor! Lahko si gratulirate, da sem jaz pred okrožnim sodnikom stopil na verando, da bi pokadil pipo. Ako bi bil on zagledal vaš ogenj, bi vam bil že ,pri-pravil prostorček, kjer bi se lahko p sušili! Ah, ljudje, ljudje! Niste posebno modri, če ste vzeli Saltanovu glavo, vi kanalje! Ugasnite hitro ogenj in poberite se z brega, globo-keje noter v sotesko! Tam zapalite za moj del deset ognjev, druhal vi lopovska!" On je zmerjal, mi smo stali okolo njega in se smejali. Ko je bil nehal upiti, je dejal: "Tu sem vam prinesel v čolnu kruha in čaja. Ne spominjajte se starega Sama-rova v sovraštvu. In če vam Bog srečno pomaga odtod in če pride kdo vas morda v Tobolsk, naj postavi mojemu paironu luč tam v cerkvi. Jaz b dem pač umrl tukaj, kjer sesm dobil, s svojo ženo hišo za doto___ tudi sem že star. In vendar se spominjam včasih svojega rojstnega kraja. — No, zdaj pa z Bogom! In še en svet vam dam: ločite se! Koliko vas je zdaj?" "Enajst mož." "No, ali niste osli? O vas groviore i- Vendar ze v Irkutsku in vi, norci, se vlačite še. vedno v polnem tropu naprej !'' Sta ri se je vsedel v svoj Čoln in se odpeljal. Mi pa smo šli globočje nazaj v sotesko, skuhali svoj čaj, pojedli ribjo juho, razdelili svoj živež in se — slušaje starčev svet — poslovili drug od druzega. Jaz sem šel skupaj z Darjinom, Makarov s Čerkesoma, Tatar z dvema drugima in ostali trije tudi skupaj. Odtedaj se nismo videli več. Ne vem, kdo njih še živi, ali če je kdo že umrl. Samo o Tatarju sem slišal, da ga je tudi zaneslo v ta kraj, če je ^>a res, ne vem. , V isti noči set nama je posrečilo priti skrivaj mimo Nikolajevska; samo pes na nekem bližnjem dvorcu je zalajal. Ko je izšlo s lnce, sva bila premerila s tovarišem že deset verst po gozdnih stezah in bližala sva se veliki cesti. Naenkrat sva zaslišala žveaikljanje. Hitro sva se skrila za grm in videla se peljati mimo trojko in v vozu. je sedel dremaje, zavit v svoj plašč, okrožni sodnik. Tedaj sva se prekrižala, I>arjin in jaz. -Bogu bodi čast in hvala, da se ni vrnil sinoči! Gotovo se je bil od- Ogenj v peci je bil ugasnil ill V koči je bilo tako gorko kakor v kaki petči. Ivje na okntr se je pričenjalo tajati in iz tega sem lahko sklepal, da je mrax onoral odnebati, ker se pri hudem mrazu ledena skorja na oknu nikoli ne staja, naj bode v koči še tako toplo. Zato sva nehala nakladati drva v peč in stopil sem ven, da zaprem dimnik. Megla se je bila v resnici zavlekla, zrak je bil prozoren in se je zdel mehkejši. Na severu, za vrhovi gričev, ki so bili pokriti s črnimi ho-stami. so se vzdigali, medlo svetlika-je, beli oblaČbi, ki so brzo pluli čez nebo. Zdelo ss> je, kakor bi vzdihoval nekdo težko in globobo in njegovo dihanje, prihajajoče iz orjaških prsi, se je dvigalo brezglasno v zrak, zamirajo v širnem prostoru. Slabotna severna lu^ je svetila. • Udajajoč se Žalostnemu občutku, ki se je vzgibal v meni, sem stal na strehi in moj pogled je plaval, zamišljeno v^daljavo. Noč se je bila razgrnila čez zemljo v vsej svoji mogočni in mrzli lepoti. N«" nebu so migljale zvezde, gladka snežna ravan se je raztezala daleč, na obzorju ie stal temni gozd, dvigali so se vrhovi daljnih gor. In ta eela slika ▼ svoje j mrzlosti, temi in svojem molku je dihala žalost in hrepenenje mi ▼ sree... Ko tem «e Trail v ko86, je skitalee pcfuho, Tudi jaz sem legel v postelj, a dolgo nisem mogel zaspati pod vti^kom povesti, ki sem jo slišal ravnokar. Več kot enkrat sem bil na tem, da zaspim, a tn se je ravno speči zganil na evojem ležišča in šepetal poltiho, nerazumljivo. Njegov globoki prsni glas, ki je zvenel sem k meni kakor zamolklo mrmranje, me je vzdramil vedno zopet in ustvarjal v mojih mislih podobe iz njegove povesti. Tako se mi je zdelo, kakor bi slišal nad seboj šepetanje listja v gozdu, kakor bi gledal dol s skale in bi videl ležati v dolini bele zidove kordona in kakor bi plaval n^d menoj in onimi posldpji silen orel, počasi pregiba je svoje mogočne, svobodne peruti... In misli so me nesle proč — dalje in dalje proč iz brezupne tmine tesne koče. Zdelo se mi je^ da me obveva svoboden veter, v moja ušesa je pel širni ocean t»gotno svoje melodije, solnce sem videl zahajati, globoka tema me je obdajala in lahno se je zibal moj čoln na morja valovih... • m O VERSKI SEKTI MARJAVTČEV NA RUSKEM. Minulo je že dve leti, kar obstoja v ruski Poljski nova verska sekta pod imenom Marja/vičev. KJjub vsemu preganjanju od strani katoliških in pravoslavnih duhovnikov se ta sekta širi s silno naglico ne le po pri-vislinskem, ampak tudi po litvanskem < kraju. Zelo mnogo pristašev imajo Ma rja vie i v Varšavi, in sicer med nižjimi sloji prebivalstva. Da se je ta sekta tako naglo razširila, ima pripisati svojemu bogoslužju in propovedim, ki se vrši oboje v poljskem narodnem jeziku. Ruska vlada ne preganja te sekte toliko zaradi njenega krivoverstva, kolikor iz bojazni, ker stremi nauk Marjavičev za tem, da zjedini ves poljski nared v b< rbi z rusko vlado. Marjaviči ne smejo biti člani političnih strank, ki so protipoljske, nasilne in revoluci-jonarne. Nekoliko časa so poljski narodni demokratski listi trdili, da je marja-vizem v ozki zvezi s socijalizmom, no, sedaj se je pokazalo ravno nasprotno. Proti Marjavičem dovolila je ruska vlada vsa sredstva. Vsled tega je prišlo večkrat do pobojev in pretepov med katoliki in Marjaviči; na teh sipopadih je bilo ubitih 150 osob, a mnogo jih je bilo ranjenih. V novejšem času je prišlo zopet do borbe s to sekto, zlasti med kmeti v okolici Varšave in drugih mest. O ZENSKAS. Najhujši sovražnik ženskega spola je bil grški pesnik Simonides, ki je živel 500 let pred Kristom. Toda skoraj vsemu, kar je neugodnega rekel o ženski, nasprotujejo odstavki iz sv. pisma, dasi sv. pismo ni poseben zagovornik hudih žensk. Tako je pisal Simonides: Žena je ponesnečena ladija za moža. Salomon: Krepostna ženska je kakor trsrovska ladija, ki prinaša živila iz daljave. Simonides: Žena je vihar v biši, motenje 'miru. Sirah: Skrbna žena je možu veselje ter mu dela mirno življenje. Simonides: Žena je vsakdanja kazen. * Salomon: Dela mu le veselje in nie žalosti celo življenje. Simonides: Ženska je družabna zver. Mojzes: Ženska je podoba božja in moževa pomočnica. Simonides: Ženska je okrašena psica. Sirah : Kakor svetla luč je na svetem oltarju in kakor zlat steber na srebrnih stalih. Simonides: Ženska je potrebno zlo. Salomon: Kdor najde zakonsko -ženo, najde nekaj dobrega, Simonides : Ženska je hudo breme. Sirah: Plemenit dar je in tolažba mozu. Simonides: Najhujša zver je, strupen gad. Salomon: Ljubka je kakor — psica in mična kakor srna. Simonides: Žena je moževa dekla. Salomoin: Žena je moževa krona. Kje je MIHA ŠKUFCA, po domača Stepo v Miha? Doma je z Mila ve, Žara Št. Vid. na Dolenjskem. Noga ga je bolela okrog 7 let in sedaj je popolnoma zdrav. Zdolaj podpisani sem ravTM^ v takih težavah in bi rad zvedel za njegov naslov, da bi si znal potem kje pomoči iskati. Prosim cenjene .rojake* ako kteri ve za njega, da mi naslov dopo-šlje, za kar ma bodem zelo hvaležen. — Frank Bartolj, P. O. Box 95, Ccxtemangb, Pa. (26-11—3-12) ■■■■■■ ■■■ ——- - — -l-irTjn_ra na željo mnozih znancev in prijateljev nazinanjem s tužnim srcem žalostno vest o smrti mojega ranjkega moža MAT. GRIT iT i, kteri je po večletni mučni bolezni preminul dne 25. septembra 1907. Tem potom naznanjam, da so se napravile male premembe. Gospodarstvo z vso trgovino vred prevzela sem jaz MARIJA GRILL, žena pokojnega, v svojo oskrb, ter bodem skušala tudi v nadalje vse cenjene odjemalce vestno in najbolje postreči. Objednem naznanjam, da sem ravnokar iz Kranjskega dobila dva vagona najboljšega brinja, ktero obeta vsem cenj. odjemalcem izvrstno blago. Pridite ali pa pilite 1 MARIJA GRILL, 5308 St. Clair Avenue, N. E., Cleveland, Ohio. (25-26—11) NAZNANILO. Vsem eenj. članom društva Marije Pomagaj št. 6 J. S. K. J. v South Lorainu, Ohio, se tem naznanja, da bode v nedeljo dne 8. decembra t. L volitev novega društvenega odb6ra, zato vabimo vse društvenike, da se iste. pr lnoštevilno udeleže. Kdor bo brez opravičenja izostal, se bode z njim p«st°palo po -društvenih pravilih. ODBOR. (25-27—11) NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojaki Slovenci in Hrvati, kteri potrebujete dobre zimske obleke, priporočam vnm stnro obče znano trgo-vino»na 760—770 West Washington Street, Indianapolis, Ind. Vprašajte *e za Josipa Seklan, ker z menoj lahko govorite v domačem jeziku in za-ffot^vim vas, da bodem vsacegra popolnoma zadovolll. Jaz govorim slovensko, hrvatsko, ne«n£ko, madjarsko, macedonsko in an?ležko. Nadjaje se mnogoštevilnega oblaka, pripombam Ako kasijaš, ako si p. chlajen, ako imaš kake vrste katar, ako trpiš na kaki drugi bolezni in si se naveličal zdravnikom de* ■ ir d.jati, ne odla§aj pisati Mr,. Seb. Knelpp takoj po knjižico: "NAVODILO IN CENIK (Kneippovih) I^S'PPovih zdravil** katera a >b š zastonj ako dopt šlješ pošt no'•znamko za dva centa poštn ino. Kneippova zdravila so poznata in odobrena po celem svetu iu se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih napre lmh narodih- Kneippova isnajdba je cenljive vrednosti, pravi blagoslov za vse trpeče človeštvo in nikaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu«. To je novi in pravi naslov: AL. AUSENIK, 109 Greenwich St New York, IV- Y. MILIJONE dolarjev so že Slovenci in Hfratje poslali v staro domovino po Fr. Saks k rjo, 199 Green •rich SL, New York, m aijefen ne more tožiti o zftubi. zatouaj se Vsak ASSESSMENT, kteri je za plačati 1. decembra, 1907. I. razred, možki oddelek: vsak elan plača po 75e mesečniue in lOe za rezervni zaklad, vkupno po Soc- II. razred, ženski oddelek: vsaka elaniea plača po 20c. HL razred, otročji oddelek: vsaki član plača po 10c. NAZNANILO UMRLIH ČLANOV. Fran Skubie, star 60 let, umrl 20. septembra 1P07. Vzrok smrti: ubit v premog:: kopu. Pri postaji št. 1 v Forest City. Pa. Ivan Gerlj, star 21 let, umrl (j. oktobra 1907. Vzrok smrti: ustreljen po nesreči. Pri postaji št. 24 v Soprisu, Colo. PRIST OPILI: K. postaji št. 3 v Moon Runu, Pa.: Jernej Jereb zopet pristopil. Anton R upnik star 20 let. Fran Lesko vec 19 let. K postaji št. 6 v Clevelandu. Ohio, Peter Vintcr 19 let, Alojzij Brulc 20 let, Avguštin Saje 19 let, Fran Brulc 20 let, Matevž Verb všnik 31 let, Ivan Orošel 25 let, Josip Ivajič 24 let, Josip Brožič 23 let. K postaji št. 7 v Lasalle, 111., Jakob Blut 32 let. K postaji št. S v Johns tow 11 u, Pa., Jakob Urbas zopet pristopil, Fran Pavlin 26 let, Jakob Razpet 2S let, Ivan Cimerman 25 let, Ivan liibio 25 let, Ivan Semprimožnik 44 let. K postaji št. 9 v Weir City, Kansas, Josip Gorenc 20 let, A. Kosmai zopet pristopil. K p; staji št. 13 v East Mineralu, Kansas, Fran Kokal 22 let, Martin Ramuta 43 let, Ivan Žumar 31 let. K postaji št. 16 v Willocku, Pa., Fran Hegler 33 let, Anton Jauk 13 let. K postaji št. 17 v Broughtonu, Pa., Fran Jane 24 let, Fran Mertik 19 let. K postaji št. 19 v Bridgeport u, Ohio, Peter Guma, 29 let, Fran Av-sec 32 let, Peter Kovačič 29 let, Ivan Lengar 29 let. K postaji št. IS v Flemingu, Kansas, Ivan Mohor 25 let. K postaji št. 19 v Coketonu, W. Va., Fran Smerdel 22 let. K postaji št. 20 v Claridge, Pa., Alojzij Str- sperger 19 let, Lovreno Zupančič 41 let. K postaji št, 24 v Soprisu, Colo., Ivan Boje 33 let, Fran Lah 19 let. K postaji št. 27 v Yale, Kansas, Anton Ri par 30 let, Ivan Hrioar 33 let, Martin Vidomšek 25 let, Fran Pestotnik 33 let. K postaji št. 31 v Evelethu, Minn., Anton Rahne 2S lot. K postaji št. 32 v Braddocku, Pa., Fran Kvartuh 25 let, Ivan Gorše 25 let. » v , K postaji št. 33 v Clevelandu, Ohio, Fran Godec 19 let. Fran Perko 24 let, o I j najCjeneje in najhitreje preskrbi FRANK SAKSER CO., 6104 ST. CLAIR AVE., N. E., CLEVELAND. OHIO. Zdravju > najprimernejša pijača je ^»^»LEISV PIVO^ ktero je varjeno 12 najboljšega THE ISAAC LE1SY BREWING COMPACT " CLEVELAND, O.' —-^ Jugoslc ivan iska Katol. Jednota. zlomil obe nogi. Reveža so prepeljali v vojaško bolnišnico. ŠTAJERSKE KOVICE. sapt - k-- Imnnitetne parlamenta. Bil dim peš ta, 6. nov. Za danes je bil sklican imunitetni odsek' Samomor. Pri svojih starših v St. da je razpravljal o zadevi dr. Potoč Inkorporvvina. dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY/MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: Fran Medoš, 9478 Ewing Avenue, So. Chicago, HI. Podpredsednik: Jakob Zabukovec, 4824 Blackberry Street, Pitts-*u.rg, Pa. Glavni tajnik: Jurij L. BrožiJi, Box 424, Ely, Minn. • Pomožni tajnik: Maks Kržišnik, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: Ivan Qovze, Box 105, Ely, Min-n. NADZORNXKI: Ivan Germ, predsednik nadzornega odbora, Box 57, Braddock, Pa. Alojzij Virant, tL nadzo. oik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, S. Lorain, Ohio. ' Ivan Primožih, 111, nadzornik, Bex 641, Eveleth, Minn POROTNI ODBOR: Mibael Klobučar, predsednik porotnega odbora, 116, 7tk Sttreet, Jalumet, kLich. Ivan Keržišnik, II. porotnik, Box 138, Burdine, Pa. Janez N. Goaar, III. porotnik, 719 High Street, W. Ho bo ken, N. J. \ i-bovni zdravnik: Dr. Marti« J. Ivec, 711 North Chicago Street, Voliet, HL Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe n-iov in druge listine na glavnega tajnika: George L. B-orich, Box 424, Llj, M ion-, po svojem tajniku in nobenem drugem. IvnHrne pošiljatv« naj poAiljajo krajevna društva na blagajnika: 7>hn G ate, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake polil jat ve tudi na glavnega tajnika Je d note. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj hc pošiljajo na predsednika porotnesra odbora: Michael Klobučar, 115 71 h St., Calumet. Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožb«. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Drobnosti, KRANJSKE NOVICE. Nesreča ali hudodelstvo? Užitkar jak iz Dol. Polja pri Toplicah I. 1 je povabil nedavno svojega sina Antona v >voj vinograd v Gor. Stražo. Ko je prišel »in Anton Pečjak v vinograd, očeta ni bilo v zidanici in tudi v vinogradu ne. Ko ga je potem r>kal' ga je našel nedaleč od vinograda oddaljenem gozdiču pod nekim drevesom mrtveca. Stariek je najbrže — kakor se uiriblje — splezal na drevo, da l>i -ekal veje in je iz njega padel j te„a p^ dva in pol mernika fižola tako nesrečno na desno sence na oster in iz nezaklenjene dire dva mernika kamen, da se je ubil. j prosa, pri£a Marija Ješe je videla, TJmrli so v Ljubljani: Amalija - ko je Trampug nesel težko vre$0 do_ Wizjak, nadučiteljeva žena, 76 let.— j ffiOV. Ker je obdolženec znan tat, šla Ana Setina, delavčeva žena, 43'Jet.— | je priča za njillij in sbozi gpranj0 Angela Cernič, sprevodnikova hoi, de- ' de]a osumljenca, kako je v veži po- Dne 21. majnika tega leta je bil iz ljubljanske prisilne delavnice izpuščen. V&topil je kot mizar v Kosler-jevo pivovarno, iz ktere je dne 19. avgusta tega leta izstopil. Žilca mu ni dala miru. Začel je zopet krasti kakor sam priznava, izvršil mnogo tatvin v družbi dveh izpuščenih prisiljencev, na kar -so si plen med seboj razdelili. Vrednost pokradenega blaga je znašala 129 K 30 vin. Sodišče ga je vsled preoblndujočih obtežilnih okoliščin obsodilo na dve leti težke ječe. Za zimo seje hotel preskrbeti. Jakob Trampuš, delavec v Tr-j bojah, je izmaknil Jeri Molj iz zapr- vet mesecev. — Luiggi Chiaraliifczi, delavec, 53 let. — Meta Bibič, orož-mikova žena, 31 let, Streliške ulice 27* — Marija Dekval, šivilja, 56 let, Ra- metal in nekaj metal v kot. Orožnik se je trudil, da bi ukradene reči zasledil, a je bilo brezuspešno. Na njegovo vprašanje, kam je ukradeni fi- deckega cesta 11. — Gregor Lampe, . žol in proSQ skriIj mu je Trampuš od_ kovač, 77 let, Rad^ckega cesta 11. — j tvoril, da bode orožnik to zvedel, Marija Oražem, delavčeva Žena, 44 let : kadar We Bog. drugič na svet prišel. Umrla je 3. novembra dopoldne ob j Vse njegovo tajenje mu ni pomagalo, 11. uri v Domžalah Frančiška Pečnik, kajti sedel We S€(lein mesecev v po3estniea tovarne slamnikov, sodo- težki ječi vice in zaloge opeke v 42. letu staro- | Napad z nožem. Fanta Franc sti. Pred sedmimi meseci se jej je mož Jeras in Rudolf Rokalj sta bila dne ponesrečil, ko se mu je omračil duh. septembra v Lovretovi gostilni v Vsled velike žalosti je začela tudi ona Sneberjah. Tam so štirje fantje izzi- hirati. Tako jo je sedaj smrt rešila. Hotel "Stadt Wien" v Ljubljani prodan. Dne 6. nov. je hotel pri "Ma-licu" kupil ljubljanski trgovec De-gen~hi za 135,000 K.. Degenghi namerava preurediti hotel za privatna stanovanja, spodaj pa uredi restavracijo' Izpred sodišča v Ljubljani. Straa-nika na korajžo klical. V noči na 23. septembra je Janez Vogelnik, čevljar v Tržiču, nekoliko vinjen po oknih in veznih durih svojega sta- vali. Ko sta prva dva gostilno zapuščala, skočil je Jakob Žulovc, tovarniški delavec v Vevčah, za njima in zamahnil z odprtim nožem najprej proti Kokalju, kterega ni zadel, pač pa je ranil Jerasa na hrbtu. Zagovor o silobranu ni obveljal. Za kazen je ' dobil pol leta težke ječe. PRIMORSKE NOVICE. Požar. V Trstu je zgorel na postaji Južne železnice vagon bombaža. Ško- novanja razbijal, ker ni mo^rel noter. ' de je 9000 K. Min o idoči -tražnik ga je vprašal, kaj Demonstracije trgovskih pomočni-razbija. A ta mu je odgovoril, da to kov v Trstu. V Trstu so začeli zapi-njemu nič mar, da sploh nima tukaj rati vse trgovine ob polu 8. zvečer, nič za opraviti, in da bo šel zdaj žu- kakor so se domenili trgovci in trgov-panu okna pobiti ; nato je pobegnil. ski sotrudniki. Ker trgovci z jestvi-Oez pol ure se je vrnil ter patrulju- nami in drogeristi niso hoteli ob tej jočetra stražnika na korajžo klical. Po uri zapreti svojih prodajalen, demon-napovedani aretaciji ga je obdolženee strirali so trgovski pomočniki pred na spodnjo čeljust udaril. Pokoril se njih trgovinami, dakler jih niso zaprli bo zato tri tedne v težki ječi. * ; Državna policija v Puljn. Iz Pulja Bog nas varuj takih ume t- se poroča: Slišijo se govorice, da bo-ii i k o v. Lojze Medved iz Kamnika de začetkom leta 1908 v Pulju name-je skrajno delomržen. Bil je že več- šeen poseben odsek državnih stražni-krat zaradi goljufije in zaradi vlaču- kov, sto po številu, takih, kakoršne Vidu pri Grobelnem se je ustrelil tr-I govec iz Poljčan Maks Šumer ter zapustil vdovo in osem otrok. Vzrok samomoru je bila huda bolezen. Pred leti se je bil ustrelil na Zidanem mostu brat dr. Fran Sumer. V Vojniku pri Celju je gostilničar Mihael Ribezi razparal v prepiru roko svoji ženi. Ker ji je grozil, da jo zabode, so ga prijeli in izročili sodi- Zaradi izsiljevanja je bil pred celjskim dkrožnim sodiščem obsojen Šoštanj- ki mogočnež na šest mesecev ječe. Zoek je, kakor znano, pobegnil v Ameriko, ker se je zbal kazni za razne goljufije. Utonil je v Ljubnem 301etni slaboumni Konštantin Stelšek, ko je zajemal, vodo iz vodnjaka. Rimske izkopine pri Središču. Po želji središke občine pripravlja "Zgodovinsko društvo" izdajo trške zgodovine. Današnja župnijska cerkev sv. Duha stoji izven trga v občini G rabe, v prastarih časih je pa imel trg cerkev sv. Jerneja, ki je nekje v 15. stoletju izginila, ne da bi se moglo lognati, ali so jo Turki porušili ali "o je Drava izpodkopala. Ohranil se je pa spomin na to cerkev v imenu Cirkovca, kakor se imenujejo župni-kova in sosednje njive. Pri oranju se je večkrat izoralo kamenje in opeka. Nedavno je " Zgodovinsko društvo" z dovoljenjem dotičnih posestnikov začelo izkopavati. Koj prvi dan so delavci odkrili 50 do CO cm debele temeljne zidove, ki tvorijo majhnfe štirikote in takoj se je izpoznalo, da to ni mogla biti cerkev. Na zidovju in poleg zidovja se je našlo vse polno okostnjakov v vseh mogočih smereh, nekteri tako plitvo, da so kosti malone štrlele iz zemlje, mnoge je že prej plug raztrgal. Kmalu se je našel tudi tlak, na kterem so ležali mrliči, tuin-tam je bil tlak sesekan, da so mogli mrliča globlje zakopati. Nekteri mrliči so bili v pravem pomenu pometa-ni v jame. Večinoma so bili brez vsakega okrasja, brez orožja in brez slelu kake obleke ali rakve. Le pri kakih treh mrličih so se našle ob sencih brončene zaponke s koncem v podobi črke S, kar starinoslovci smatrajo za karakterističen znak slovanskih grobov, prstani in uhani. Dne 31. oktobra se je pa pod raztrganim tlakom zapazil še nižji zid iz velikanske opeke 57 cm in še več dolgosti in 26 cm širokosti. Ko se je zasledoval ta zid, se je odkril do pol metra širok zasipan hodnik, ki je bil nekdaj pod tlakom. Iz tega hodnika gredo na razne strani ožji, štiriogla-tim cevem podobni kanali, očividno. to je priprave za osrednjo kurjavo. Opeka, zid, hipokansti, tloris, vse kaže, da je tu stala rimska provinci-jalna vila, njene razvaline so pa tem služile za pokopališče v rani slovenski dobi. Za krajevno zgodovine Središče in okolice je to velike važnosti. Napis ali novec se doslej ni našel nobeden. Delo, ktero vodita r. R. Mielke, Medical Director. Ako je človek bolan, takrat šele zamore ceniti veliko vrednost zdravja. Trdno zdravje je največja sreča za vsacega človeka, za bogatega, kakor tudi za revnega. Za bogatega, da zamore vživati življenje e v vsej razkošnosti, za revnega pa, da zamore preskrbeti vsakdanji kruh za-se in svojo družino, ker brez tega ni življenja za njega. Skrb za Vaše zdravje je Vaša največja dolžnost v življenju. Ako Vi dopustite, da Vaše zdravje polagoma hirs>. ter slednič popolnoma zapadete bolezni, s tem ne zakrivite samo Vaši lastni osebi, ker isto ne spada samo Vam, ampak tudi Vaši družini. Vašim prijateljem in Vaši domovini. Ako toraj zdravje zanemarite, ko imate priliko se ozdraviti, ni za Vas nobenega oproščenja. Vsi oni, kateri so trošili čas In denar za zdravila, a brez uspeha, naj takoj natenko opišejo svojo bolezen našemu glavnemu zdravniku, kateri je gotovo že mnogo bolnikov z jednako boleznijo imel v svojom zdravljenju, kateri so dosegli zaželjeni uspeh ter popolnoma ozdravili. Mi namreč pri nakupovanju in pripravljanju zdravil ne gledamo na to, če ista malo več stanejo, samo, da imajo po zavžitju pravi uspeh pri bolniki*. . Pisma, katera vsaki dan prihajajo od bolnikov, kateri so že popolnoma obupali nad s\-ojim zdravjem in kateri se (lanes vesele boljšega zdravja, kakor kedaj poprej, dovolj jasno prioajo o tem. Citajte nekaj tacih zahvalnih pisem ter slušajte, kaj oni poročajo, kaj je on storil za nje, kateri so morda ravno na taki bolezni bolovali, kakor Vi, kajti on zamore tudi za Vas storiti to, kar je za druge storil. Knjiie družbe sv. Mohorja smo pričeli naročnikom razpošiljati. Vsak naročnik debi O KNJIG. V zalogi pa imamo par sto iztisov teh knjig več in te prodajamo, doki ar zaloga ne poide, po $1.30 a poštnin« ali ekspres-stroaki vred. BrOjaki iz Clevelanda, O., in okolic« dobe iste tudi pri našej podružnici v Clevelanda, O., 6104 St. Clair Ave., K. E. Naročniki na te knjige, kteri so spremenili svoj naslov, oziroma ki so se preselili, naj nam naznanijo svoj novi in atari naslov, da knjige gotove dobe. o Nadalje smo ~obili tudi PRATIKE za leto 1908 Drutinaka, Biaelwvt Ls Klein ■nifetletra, s* 4u*ttl eila, da so se a teua obrta ne mara delati, marveč Vodnjan in druse kraje v okolici. Z izmed 64 volilnih okrajev mo . IVA F" KO DAJ NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA Dobro črno in belo vina od 36 d« 45 Motor gmiona- Staro belo ali črno vino 50 centov galona. Keesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 23 galon nu, mora sam poaodo plfc&ati. Drožnik po $2.50 galona. ftlivovica po 93.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spočtovaji j em ŠTEFAN JA2L&X, P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co., Osi. & Spominjajte se ob raznih prilika use prekoristne dražbe sv. Cirila S* iftetoda v Ljubljani I Mal peioii «* lomu na oltar t O 4: Telefon 246. Fet.kovs 220 Market Street Waukegan, 111. priporoea roiakom svoj ^SAL-OON, v kterem vedno toei sveže pivo, dobra vin;, in v hisktj, ter im& na razpolago fine sinodke. V svoji PRODAJALMC1 ima vedno jveže groce-rije i»o nizkih cenah. Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v zvezi je 2 Mr. frank Sukserjein v New Yorku. t ^bl^tfbAirfl -lAitfffii-11W lAi -fci.mr.iiTiulfriii^ilr-Vdfri NARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro črno Tino po 50 do 50 ct. galon s posodo vred. Dobro belo vino od 60 do70ct. galon s pohode, vred. kJ frrrstaa tropa vica ->d $_.50 do $3 galon a posodo vred. Manj nege IO galon naj Al nihče ne naroča, ker man je količine ne morem razpošiliati. Zajedno z naroČilom naj cg naročniki dopošljejo denar, oziroma Mon-Y Order. Spoštovanjem Nik. Radovich, 594 Vermont St, San Francisco,CaL MARKO KQFALTY 249|So. Front St., STEEUTOrS, PA. Pri poroča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okcJici za iz clovanje kupnih pogodb, pooblastil ali p Pomoči (Voll-macht) in drugih v net jrski posel spadnjočih s1 vari, 1-ciere točno in po ceni izvršujem. Dalje prodajem parobroc ne iisike .'a v stari kraj za vst; boljše p;.rnikc in parobrodne propc ter pošiljam denarje v staio domovino po najnižji ceni. iVlt*. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. FRANK SAKSER CO. ■ytua svoja izvratsi* rtu J k*«* 1 kak?vocti nadkrilju jejo vwa droga ameriška vina. Kodece vino (Cozmqrd) prodajan po 50e graloco; belo vino (Catawba , o 70c galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VXNC JE 50 GkALON. BBINJEVEO, za kterega sem im Dortiral rbrinje iz Kranjske. velj3 steklenic laj *13.0 sobotah do 8. ure zvečer. Jfej^i&fete. gh SiJpk piipart* a ni. Frank Sfii-c-ser-. ROJ AKJ.. NAAOCajtb SR N h , ^S:':!;i':?.Htsit^s^&tt^si!tžžtf "Ol^AS SAJtOL)A'NAJVEČJI IN " BJ A.J CEN EJ ftl DN EVN1K 1 Pozor! Slovenci Pozor! LOINf^4 zmodernim kogfjid^em. i i c Sveže pivo v sodičkih in bu^eljltaii u ! dmge raznovrstne pijače ter nnijsk« ^ smodke. Po'.niki dobe p. i meni čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča Martin Potokar (64 So. Ciiitar Avi. Chicago, HL S.ovencem in n-vatoir. pri- :: ^ (jaiočan svv.j CC SA? OON v obiicn poset. Točim v^-no Hvcio pivo, dobra ji Jr vJ:nu in whiskey ter imam v zalogi ze o fine ^ Hmodkc. S a3" R' iakom pošiijamdenai'" ^ jo v staro domovino hitro in poceni. Pobiram naročnino za "Glas S Naroda". V zvezi sem z gg. s FranJt Sakser Co. v New Vorku. Z velespoštovanjem Ivan E« Govže, Minn. iimuI^ .-" -v Rodbina Polaneških. oče rodbine, pesfcovalec otrok in skrbi! Objemi namesto mene Waskow-skega. To je tudi sintetik. Naj ti Soman, poljski spisal H. Bienkinrlc«, f Sakya-Muni odpre oči; spoznaj, da I poslovenil Podravski. DRUGA KNJIGA. (Nadaljevanje.) 4' Ali imaž koga, ki bi ti strmel *fT "JJoj ;*luga in njegova žena. Zdravnik se pride z ranocelnikom. . .. N« čutim se sicer slabega, aii vražje me boli____'' Torej, da se vidiva!*' "Ostani zdrav! Hvala ti. Ti si...." "Dobro spi." PolaneSki odide. Spotoma je mislil na Maszka ter sse ni mogel ubraniti jezi: Maszek ni romantik, a vendar ee tudi on lioee delati za takega.... Gospodična Flawieka! Ljubil jo je... začel bi bil drugačno življenje.... mogla bi ga bila ohraniti. ...evo! Davek romanticizmu je bil plačan in •vrhutega s ponarejenim denarjem, zakaj čez me=.ee dni je poprosil roke one donde zaradi novcev. Morila sem jaz bolj glup, toda tega ne umejem; ne verjamem v odkritosrčnost takih naporov, ki se jih človek skesa tako lahko. ... Ako bi ljubil eno ter se ukanil pri tem, se ne bi oženil že čez mesec dni z drujro. Naj n:e zlodej vzame, ako ■ je nasmihalo med brezami. Potreba, bi se! I>a. prav pravi, Marica je po- da pristopi k obračunu s samim se-polnon a kaj drugega nejro Kra>law- j boj, ga je obladovala eimdalje bolj. Bka. ... Brez ugovora: popolnoma kaj j Kot trgovec je jel prendarjati svoj drug? ga, popolnoma kaj drugega!" | "credit" in "debet", kar sicer tudi Vendar n.u je bila ta mi-el rteizreč- j ni bilo težko. V razpredelku pozitivno prijetna. Dospevši domov, je na- , nih strankic njegovega življenja bili Šel ondi pimo Bukaekega iz Italije j so nekoč jemali prvo mesto njegovi in listek Maričin, poln nemira in poln , občutki do Litke. Bila mu je svoje dni vpra-anj. kakšni so razlogi o dvobo- tako dragt, da bi jo bil vzel, ko hi mu ju Ob>ezaI pa je prošnjo, naj ji poda ■ prerl letom dni kdo dejal: "Vzemi jutri zarana poročilo o tem, kar se je ! jo za svojo," in vedel, da ima živeti zgodilo, iz česa je pri~"o ter zlasti še j koga. Toda sedaj je bila ta razme-poroi ilo, ali je res že vse izvršeno in j ra le ^e spomin in iz razprejlelka ali n? e časih ozirati na Litkino liee, ki se Hude bolečine v prsih. Posledica prehlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne z Dr. RICHTERJEV1M SfdroPainExpeHeriem Dr. Ocldstein, lili lsi ustvariti nove svetove, nove dolžnosti, odpreti novo obzorje, in tu je bila edina pomoč ženitev. Nekdaj, ko si je bil to rekal, je videl pred seboj nekakšno nerazločno podobo, združujočo vse mičnosti moralne in telesne, toda brez telesa ia brez imena. Sedaj je bila ta podoba dejanska. Imela je mirne modre oči, erne lase, nekoliko široka usta in imenovala se je Marica Plawicka. O nikomer drugem se ni dalo govoriti tu-.vaj; to pa si je predstavljal Polaneški tako realno, da so mu kar žile na sencih utripale živeje. Dobro se je zavedal, da sedaj nečesa še ni v teh njegovih občutkih do Marice, in sicer ne tega, okrog česar se sučejo sanje; tega, da ne sme zahtevati ničesar, a vendar pričakuje vse; tega, kar se boji, kar se trese, kar se uklanja in govori ljubljeni ženi: "Na kolena pred teboj"; tega, kar iz ljubezni, ki je koprnenje, dela sočasno kalt, ki se časti, uvajajoč nekakšno mistično stenjavo v razmerah moža do žene, kar napravlja iz moža ne le ljubljenca, repo tudi spoznavalea. To je izginilo. Ko je Polaneški sedaj mislil na Marico, je mislil trezno, skoro drzno. Čutil je, da more priti ter vzeti ia imeti jo, in kadar to stori, da se zgodi iz dveh vzrokov: prvič zato, ker j« Marice zaaj farna, ki ga vabi boy nego vse druge, drugič pa zato, ker mu pamet v.eleva, da se oženi in da se oženi z njo. , "Saj je," si je mislil, "vendarle neizreeno zanesljiva. Tu ni nič jalovega, nič uvelega. Egoizem ji ni ugonobil srca, in to je gotovo, da takšna žena ne bo mislila le na to, kar pripada njej. To je poosebljena poštenost, z vsem preskrbljena dolžnost, in v življenju bode treba paziti celo na to, kar pripada njej. To je poosebljena poštenost, z vsem preskrbljena dolžnost, in v življenju bo treba paziti celo na to, da ne bo mislila nase premalo. Ako mi le veleva razum, da se oženim, bi napravil neumnost, ako bi iskal druge." (Dalje prihodnjič.) Izel je tretji in zadnji zrezek potnega romanaJJ *5f WINNET0U. Rdeči Gentleman ter se dobiva po 40 centov. Kdor ga je že prej naročiL ga dobi lrugi teden. Če se je kdo preselil nedtem, naj sporoči nov naslov, da is bode nepotrebnih pritožb. Vsi trije zvezki veljajo flAVO EN DOLAR s poštnino vred. Kdor misli naročiti to zanimive in izredno ceneno knjigo, naj piše takoj, dokler se dobe še vsi trije zvezki. UpravniStvo "Bias Naroda" 1109 Greenwich St.. New York. Najboljše zdravilo za patflco, trganje in revxnatizem je RICHTER-JEV SIDRO PAIN EXPELLER. Dobiti ga je v lekarnah po 2Se m po 50 eentov. M OI/ITVENIKI: BOGU, KAR JE BOŽJEGA, ličen molitvenik za možke, zlata obreza, fina vez $1.00, zlata obreza pol-usnje 75e. DUŠNA PAŠA (spisal škof Fr. Baraga), platno, rudeča obreza 75c., broširana 60c. JEZUS IN MARIJA, vezano v slono kost $1.50, fino vezano v usnje $2.00, vezano v šagrin $1.09. vezano v platno 75c. KDJUČ NEBEŠKIH VRAT. v slonokost $1-50. MALI DUHOVNI ZAKLAD, šagrin, zlata obreza 90c. NEBEŠKE ISKRICE, vezano v platno 50c. RAJSKI GLASOVI 40c. OTROŠKA POBOŽNOST 25c. VRTEC NEBEŠKI, platno 70c., slonokost imit. $1.50. SKRBI ZA DUŠO, zlata obreza S0c., fino vezano $1.75. SV. URA, zlata obreza, fino vezano $2.00, šagrin vezava $1.20. I £jb£ I UČNE KNJIGE. ABECEDNIK SLOVENSKI, vezan 20e. ABECEDNIK NEMŠKI, vezan 20c. AHiNOV NEMŠKO - ANGLEŽKI TOLMAČ, 50c. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA 406. ČETRTO BERILO 40c. Dimnik: BESEDNJAK SLOVEN- IVAN RESNICOLJUB 20c. TZA-NAMI, mala Japonka, 20o. IZDAJALCA DOMOVINE 20c. IZGUBLJENA SREČA 20c. IZIDOR, pobožni kmet, 20e. JAROMIL 20e. JURČIČEVI SPISI, 11 zvezkov, umetno vezano, vsak zvezek $1.00. KAKO JE IZGINIL GOZD 20.e. , KNEZ ČRNI JURIJ 20c. KRIŠTOF KOLUMB 20c. KRVNA OSVETA 15c. KAKO POSTANEMO STARI 40*. LAZNJIVI KLJUKEC 20c. MAKSI M T T J J AN I., cesar mehikan-ski, 20c. -MALI VITEZ, 3 zvezki, skupaj $2.25. MARIJA, HČI POLKOVA, 20c. MARJETICA 50c. MATERINA ŽRTEV 50e. MATI BOŽJA Z BLEDA 10c. MIKLOVA ZALA 30c. MIRKO POŠTENJAKOVIČ 20c. MLADI SAMOTAR 15c. i MLINARJEV JANEZ 40c. MRTVI GOSTAČ 20c. MALA PESMARICA 30c. MALI VSEZNALEC 20c. MUČENTKI. A. Aškerc. Elegantno vezano $1.25. NA INDIJSKIH OTOCIH 25c. NA PRERIJI 20c. NARODNE PRIPOVEDKE, 3 zvezki, vsaki 20c. Naseljenci 20c. NASELNIKOVA HČI 20c. NAŠ DOM. Zbirka povesti. Vsak 20e. NEDOLŽNOST PREGAJANA IN POVELIČANA 20c. NEZGODA NA PATAVANU 20c. NIKOLAJ ZRINJSKI 20c a cvetlicami lik humoristične po 3c., ducat 30o. Razne svete podobe, komad 5c, ducat 30e. Ave Marija 10c. Album mesta New York s krasnimi slikami mesta 40c. OPOMBA Naročilom je priloži ti denarno vrednost bodisi v gotovini, postni nakaznici ali poštnih znamka h. Poštnina je pri vseh teh cenah že všteta. Čast mi jp naznaniti slavnemu ^ občinstvu % Ili.. kaku a tudi rojakom po Zjed. državah, Q da sem otvoril novo urejeni saloon1 pri "Triglavu", 617 S. Center Ave., Chicago, II!.. blizu 19. ulice, kjer točim pristno uleža»-.o Atlas* ptvo, izvrstni whiskey. vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakerac na razpolago dobro urejeno keg-ljiSče in i pralna miza (pool tablet. Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen ^ obisk se priporoča Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago Also hočeš dobro postrežbo zmesem in grocerijo, tako se obrni na Martin Geršlča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo. i®udi naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, sanke itd. ,111. ^ ^ obi — *■ 1 1 t .JW.. " Govorim v vseb slovanskih obilui obisk. SKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA 90c. EVANGELIJ, vezan 50c. GRUNDPISS DER SLO VENI- NARODNE PESMI. Žirovnik. Tri SCHEN SPEACHE, vezan $1.25. zvozkij vezaDOj vsak po 60c. HRVATSKO - ANGLEŠKI RA7, OB TIHIH ^ČERIH 70c. GOVORI, vezano 50e., nevezano ^ORI 50c 40c- : ODKRITJE AMERIKE 40c. , ^ KATEKIZEM mali 15cv veliki 40c. PrEOOVORI, PRILIKE, REKI, 30c. ^ NAVODILO ZA SPISOVANJE RAZ- p^VLIHA 20c B NIH PISEM, vezano $1.00, ne veza- POD TURŠKIM JARMOM 20c. no 75e- ! POSLEDNJI MOHIKANEC 20c. PODUK SLOVENCEM ki se hočejo PRAVLJICE (Maiar) 20c. naseliti v Ameriki, 30c. ' PRED NEVIHTO 20c. ROČNI ANGLEŠKO - SLOVENSKI j Nov denarni zavod v stari demovini. 1 Občinska hranilnica | J v Kostanjevici (Dolenjsko ) m edi na hranilnica v ko>taiije\i^kcni < ki«ijii naznanja, M da je pričela s i»oslovanjem v zač etku meseca avgusta t. 1. in se nahaja v I občinski h'i š i _ Sg ^ k. J zraven zupanskega^urada. j: S^strankami posluje vsako nrrtel.io in torfk td 8. do 12. g M ure do(ioldiie m Ob nnvednili} dnehL sprt-ji 11.a lirauilne vlo{;eBin jih obrestuje & ROJAKI, kteri potujete V STARO DOMOVINO IZ CO" OBADA in želite kupiti parobrodne listke pri nas, poskrbite si železnični listek DO NEW TORKA na postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY v Pnehln, Colo., pri »centih C. M. Cox ali pri O. A. Waterman; ta bo deta n vas brezplačno nam vaš prihod v New York brzojavno naznanila. Nai valnsbenec vas bode na postaji pravočasno pričakoval in dove-del v našo pisarno. To je za vas važnega pomena in v lastno korist ter upamo, da se bodste po našem nasveta ravnali. FRANK 8AKSRR OO. IN SLOVENSKO - ANGLEŠKI SLOVAR 30c. ROČNI SLOVENSKO SLOVAR 40c. SLOVAR NEMŠKO - SLOVENSKI Janežič-Bartel. nova izdaja, fino vezan $3.00. SLOVAR * SLOVENiSKO - NEMŠKI Janežič-Bartel. fino vezan $3.00. SPISOVNIK LJUBAVNIH IN ŽE-NITOVANJSKIH PISEM 25c. SPRETNA KUHARICA, brosirovano SOc. SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA 40c. VOŠČILNT LISTI 20c. ZBIRKA LJUBAVNIH IN SNUBIL-NIH PISEM 30c. ZGODBE SV. PXSMA STARE UST NOVE ZAVEZE, vezano 50e. ZGODBE SV. PISMA ZA NIŽJE RAZREDE LJUDSKIH ŠOL 30c. ŽEPNI HRVATSKO - ANGLEŠKI RAZGOVORI, vezano 40c., broširano 30c. PRI SETORNIH SLOVANIH 30c. PRINC EVGEN 20c. ZABAVNE DRUGE (T 1 Nižie nodoisana r>riDoro- l> li.tr ' I . r-3 — r--*-—j ------« - - - in Hrvatom svoj ........ SALOON 107=109 Greenwich Street, 0000 NEW YORK0000 v katerem točim vedno pivo, (ioma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodk^........ imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe ........---- - stanovanje in. hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna .......----- Za obilen poset se priporoča FRIDA von KR0QE 107-109 Greenwich St., New Yurk. vse najceneje tudi najbolj dobro, ker kdor je po najceneje« blagu segal se je 2« velikrat opeharil, isto velja tudi pri pošiljanju denarjev v staro domovino in kupovanju psrobrodnib tike tov, pri tem se je vedno obračati NI zaupne ljudi in jeden teb Je -o Fr. Saksuc, 109 IN RAZNE KNJIGE. ALADIN S ČAROBNO SVETILNI- OO lOe. ANDREJ HOFER 20e. AVSTRIJSKI JUNAKE, vez. 90e., nevez. 70c. BARON TRENK 20e. BELGRAJSKI BISER 15e. BENEŠKA VEDEŽEVALKA 20c. BERAČICA 20c. BOJTEK, v drevo vpreženi vitez, 10c. BOŽIČNI DAROVI 10c. BUR SKA VOJSKA 30c. CESAR FRAN JOSIP 20e. CESARICA ELIZABETA 15e. CIGANOV A OSVETA 20c. CVETINA BO ROGRAJSKA 20e. CVETKE 20c. ČAS JE ZLATO 20c. ČRNI BRATJE 20c. DAMA S TvAATFJJAMT, fino vezano $1.25. DARINKA, \fAT.A ČRNOGORKA, 20c. DETELJICA, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20e. DOMA IN NA TUJEM 20e. DVE ČUDOPOLNI PRAVLJICI vezan 90c. _ __ DOlklAČI ZDRAVNIK po Hneippu, nevezan 50e. ERAZEM PRED JAMSKI 15«. ERI 20c. EVSTAHXJA I5e. GENERAL LAUDON 25«. GEORGE STEPHENSON, me, 40c. GOLOBČEK IN KANARČEK 15«. GOZDOVNIK, 2 zvezka, skupaj TO«. GROP RADECK3 20b. REDVIKA^ banditova MiMtL 1Be. FTTLDEOARDA 20«. NK \f ST'I PRIP°VEI>KE' 3 zvezki po 20c. , PRI VRBOVČEVEM GROGI 20c. PRST BOŽJI loc. PRVA NEMŠKA VADNICA 35c. POEZIJE. F. Prešeren. Vezano 80c., broširano 50c. POEZTJE. Vojanov-R. Majster. 60c. R-EPOŠTEV 20c. RINALDO RINALDINI 30c. ROBINSON, vezan 60c. ROBINSON CRUSOE 40e. RODBINSKA SREČA 40c. RODBINA POLANEŠKIH, 3 zvezki $2.50. ROPARSKO ŽIVTjJENJE 20C. SANJSKE KNJIGE, velike, 30c SANJE V PODOBAH, male, 15e. SENILIA 15c. SITA, mala Hindostanka, 20c. SKOZI ŠIRNO INDIJO 30c. SLOVENSKI ŠALJIVEC, 2 zvezka po 20e. SPISJE 15e. SPOMINSKI LISTI IZ AVSTRIJSKE ZGODOVINE 25c. S PRESTOLA NA MORIŠČE 20c. SREČOLOVEC 20c. STANLEY V AFRIKI 20c. STEZOSLEDEC 20c. STO BERIL ZA OTROKE 20c. STO MAJHNIH PRIPOVEDK 25e. STRELEC 20c. STRIC TOMOVA KOČA 40c. SV. GENOVEFA 20c. SV. NOTBURGA 20c. 60 MALIH POVESTIJ 20e. STOLETNA PRATIKA 60e. ŠALJIVI JAKA, 2 zvezka, vsak 20c. ŠALJIVI SLOA^ENEC 75c. ŠTIRI POVESTI 20e. TEGETHOF, slavni admiral, 20e. TIMOTEJ IN FILOMENA '20c. TISOČ IN ENA NOČ, 51 zvezkov, $6.50. TTUN LING, morski razbojnik, 20c. V DELU JE REŠITEV 20c. VEN ČEK PRIPOVESTI 20c. V GORSKEM ZAKOTJU 20c. VRTOMIROV PRSTAN 20c. (V ZARJI MLADOSTI 20c. po 4( o fe ter pripisuje nevzdifoiene obresti 1 c.l Ida L kajitalu. & Za varnost- vlog jamči otčiim ht sinJt-> if K 31 m<|!*ii. || prent oženjem iu >s<> dax'no močjo, brjunln i i> ^Jirl 11 j.j j«-jod "g nadzorstvom c. kr. deželne vliule, pii kuteri j«- nah yt iia vaix'i- & ua v zneskn 20.000 K. Posoja se na zemljiAea po ;"j0o, na me- §1 'nice in vrednostne paj irje jio G rQ na leto. j Ofcčirska hranilnica v KcstErjevici | meseca avgusta 1907. B Ivan Glo&očnik r. 1. r. preds-etlnife upravnega CRiboraJ^-^' ; j Tavoslav Bučar i.;r. "M *_pisarniški ravnatelj biagujničar i M -v . . '..• - ■ " j Raj.ird Delež? k k l pre^lrttliiik ui\ r.iitt-ljf^tva lizij Galsch i. r Ve! i k h zaloga. in žganja. .---i" - Prodaja belo vino po..____7(u*m gaiiori ,, črno vino jm>..........„ Drožnik 4 irailo «e za.........Sil of> Brinjevec steklenic za......8l2.(K) ali 4 pall. (sodček) za.......flii.UO Za obilno naročilo se priporoča /vu GRILL, 5308 St. Clair Ave., N. E., mmwmimm^zsm * 7 fc^p i .'p Cleveland, Ohio, e:*'- TP??*??*"?'?" E -f. BO JAKI. NAROČAJTE SE NA NAJCENEJŠI DNEVNIKI "GLAS NARODA", NAJVEČJI IV Conppe Generale Ttansatianlipe (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, SV|pE, INOMOSTA IN UUBUANEc Poštni pamiki so:; WTXTM^VnTT ~^ i "La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih m -či. WINNETOU, rdeči gentleman, tn <