Politični ogled. Avstrijske dežele. Pri vojaških vajali v Dolenji Avatriji je bil razven nemškega ceaarja še tudi aaksonaki kralj Albert. Svitli cesar ao pohvalili vojake pa tudi tamošnje ljudstvo, poaebno župane, ki so prišli iz cele dežele, da se Nj. veličanatvu pokloaijo. — Na D unaji je tudi ena česka ljudska šola in tej pri pade aedaj velika hiša, volilo grofa Lažanakega. Nemškim liberalcem pa ae ve, da to ni po volji in najraji bi aedaj, da meatni zaatop sklene hišo podreti, češ, da je na poti To pa upamo, da jim ne izteče. — Mladočeski poalanci sklicujejo sedaj po gostem ahode avojih volilcev, toda pri teh jim hodi večkrat trdo, ker nimajo, kaj bi jim poročali. — Štajarska c. kr. kmotijaka družba k malu razpade v dvoje delov, kmetijski avet in kmetijaki urad. Tako hoče goapoda, ki ima družbo v rokab, nam pa ni ja8no, v čem da bi bila družba na boljem, če se razkolje na dva dela. — Župan v Gradci, dr. Portugal, se je vdeležil zbora cecilijancev, najbrž zato, da bi zbriaal katol. prebivalcem oči, češ, da meatrii zaatop ni nasprotaik katol. društev. Ne verjamemo, da bi se mu verjelo. — Koroški veleposeatniki volijo v kratkem ai enega poslanca v državni zbor in je že blizo gotovo, da bode kak liberalec. — Slov. društvo ,,Straža" ne noai zaatonj tega imena, kajti ono v resnici stoji na straži za pravice slov. Korošcev ia ne brez uspeha. — Kranjaki deželni odbor je dovolil 3000 fl. iz dež. kaae tistim poaestuikom na Gorenjskem, katerira je povodenj večjo škodo priredila. — Kdo da naj dobi pridelke šolakih vrtov, občina, ki vrt plačuje ali pa učitelj, ki ga ima na akrbi, to je bilo vprašanje na deželnem šolskfm ahodu v Ljubljani. Na zadnje se je sklenilo, da se naj pusti jih polovica učitelju, polovica pa občini. Ta delitev pa ne bode vaelej gladka. — VGorici odpre se v soboto deželna goapodaraka razstava. Obeta se, da bode one lepa in zanimiva. — V Rocolji pri Trstu so našli neki zlato rudo, žilo do 35 metrov dolgo. Da pa to, kar so našli, ni zlato, zna lehko vsak, ki pozna Kras; nič ni druga, kakor železni kužec, ki se sicer sveti pa nima nobene vrednoati. — Nadškof v Zadru, glavnem mestu Dalmacije, je postal prošt Gregor Rajcevič ia miali se, daje to imenovanje za katol. prebivalstvo kamenite dežele srečno. — Na Reki, mestu ob jadranakem morji, katero ai svoji ogerska vlada, 80 te dni grdo napadli dalmatinske Hrvate, ki so prišli od razstave v Zagrebu. Kdo je baščul drhal na-nje, ugane lahko, kdor pozaa madjarske in laške mogotce. — Slovencev je prišlo v Zagreb dne 6. septembra nad 1500 na razstavo in meatni župan, dr. Amruš, vzprejel jih je aloveano. Navduaenje je bilo na obeh stranžh veliko. — Zoper grofa Szaparyja, ki je na uelu ogerskega miuisteratva, ruje judovsko čaaopiaje z vso silo; to pa je najbolje znamenje za-nj, kajti čez mero hvalili bi ga judje, ko bi g. miniater podperal judovske zvijaee in sleparije. Grof Szapary pa torej pač ne mara za jude in to je dobro. Vunanje države. V večno meato pripravlja ae več, kakor 20.00J delalcev iz vaeh držav stare Evrope, največ bode francoskih, da se zahvali av. očetu Leonu XIII. za njih prelepo pismo do katol. škofov za vzboljšanje delalskega stana. — V Genovi, v Italiji, so zaprli M. Lewyja, juda iz Ogerske. Mož je vabil ljudi iz vseh dežel, tudi iz slovenskik, na izselitev v Ameriko pa jih je potem grdo ogoljufal. Vendar-le enkrat! — Tudi na F r ancoskem imajo vojaške vaje, ali ne gre jim nič kaj po volji, bojda za to ne, ker 80 višji č-astniki predebeli in zato prepočasni. Tako ae je godilo vsaj generalu Saussiersu v Parizu. — Angleška vlada skuša na novo nek razpor uvesti v države na auhem, zdaj govori, da ate ai turaka in ruska, zdaj da ste francoska in italijanaka vlada stopili v zavezo, se ve, da zoper tripelalijanco t. j. zvezo Avstrije, Nemžije in Italije. Dobro, da nihče ne verjame tacim beaedam. — Nema k i cesar biva sedaj pri vojaškik vajali na Bavarskem, toda ne kot najvišji poveljnik nemske vojne. To stori na ljubo Bavarcem, kateri ne vidijo radi, da so, vsaj kar se tiče vojne, pod prusko ,,havbo". — Rusk a vlada pripravlja uovo postavo, ki meri na to, da se vpelja spložnja Ijudska šola t. j. da mora vsak otrok, ki je za to, nekaj let obiskati ijudsko šolo. — Rumunska kraljica je zbolela ter biva sedaj v Benetkah in ostane čez zimo v Italiji. — Predsednik srbskega ministerstva, 1'ašid, se je navelical te svoje službe, ter ostane le še do jeseni, potem pa že prevzame predsedništvo v skupšeini. Vsekakoje zadnja služba lažja.— Na Turskem se je spremenilo celo miaister- stvo in to sila naglo. Sedaj pa se ugiba veliko, zakaj da je kje sultaii to storil, ali težko, če to kdo ugane. — Iz Egipta, v severni Afriki, so poroča, da so ondi že siti angleških vojakov, toda ni še upanja, da se jih k malu iznebijo. — V južni Ameriki je sedaj nek mir, podoben pa je žrjavici, iz katere lehko vzbruhne silen vihar, izlasti v republiki Chile še je vse napeto ter bode težko novi vladi, da si pridobi splošnjo veljavo. Prejšnji predsednik republike, Balmaceda, pa je že na poti v Evropi ter ne misli se vruiti več v ,,nehvaležno. domovino" svojo. — V Novem Seelandu, v severni Ameriki, ao dali tudi ženam pravico, voljenim biti v državni zbor in tudi v vse druge, prav kakor moškim. No to še le bode gostobesedno zborovanje i