V NAŠI DEŽAVI. Dr. Stojadinovič-Koroščeva vlada za gospodarski dvig v naši državi. Naša vlada je sklenila v minulem letu 10 trgovin- skih pogodb z raznimi državami in ima z njimi tudi reden plačilni proi ~t. Trgovinske pogodbe so bUe sklenjene s: Španijo 15. maja, z Grčijo 22. avgusta, z Romunijo 11. septembra (petrolej in baker), z Nizozemsko in Italijo 25. septembra, s Turčijo 26. oktobra, s Češkoslovaško 10. novembra, z Veliko Britanijo 27. novembra, in končno s Prancijo in Madžarsko 8. in 17. decembra. Razven omenjenih pogodb je bilo v minulem letu več sestankov gospodarskega sveta Male zveze, Balkanske zveze in mešanih gospodarskih odborov z drugimi državami. Radi tolikega gospodarsk-ja dela beležimo v letu 1936 v naši državi znatno zboljšanje v gospodarskem oziru, ki daje upanje, da bo prišlo v letu 1937 še do veliko večjega napredka. Krog pogodbe o nenapadanju med našc državo in Bolgarijo. Odnošaji med Jugoslavijo in Bolgarijo stopajo v odločilno razdobje in smo tik pred sklenitvijo pogodbe o prijateljstvu in o nenapadanju med obema državama. Pogajanja za sklenitev prijateljske pogodbe med Bolgarijo in Jugoslavijo so pričela že v začetku leta 1936. Ko se je vračal bolgarski kralj Boris spomladi leta 1936 iz Rima preko naše države, se je sestal na Bledu s knezom namestnikom Pavlom. Pozneje so se nadaljevala pogajanja v Belgradu, ko se je predsednik bolgarske vlade Kjoseivanov na povratku iz Ženeve meseca septembra ustavil v naši prestolici in je imel daljše razgovore z našim zunanjim ministrom dr. Stojadinovičem. Tretji važni 3estanek v tej zvezi se je vršil v dvorcu kralja Borisa v bhžini Plovdiva, kjer je sprejel bolgarski kralj dr. Stojadinoviča, ko se je vračal s poseta na Turškem. Na omenjenih sestankih so bila rešena glavaa vprašanja glede pogodbe, ki bo kmalu zaključena in podpisana. Državne šolnine ni na zasebnih šolah. Davčni oddelek finančnega ministrstva je odločil, da za obisk zasebnih šol ne glede na to, ali imajo pravico javnosti ali ne, ni treba plačati državne šolnine. V DRUGIH DRŽAVAH. Gospodarske stiske Nemčije. Znano je, da je sklenila Nernčija takozvano >petletko«. V tej dobi se hočejo Nemci toliko osamosvojiti, da bo nemška industrija vse, kar rabijo Neraci za življenje, pro izvajala doma. Predsednik odbora, ki vodi petletko, je neizprosni pruski ministrski predsednik general Goring. Za dosego gospodarske osamosvojtve Nemčije je začel Goring brezobzirno izvajati nove odredbe. Predpisan je poseben jedilni list, katerega se mora vsak Nemec strogo držati. Ta jedilni list predvideva med tednom več postnih dnevov, da bi si Nemci prihranili izdatke za meso. Kruh in živila ae izdajajo na karte, kakor pri nas med -vetovno vojno. Kmetom živila rekviriajo. Casopisje celega sveta piše o tem, la Nemci stradajo. Angleži ponujajc Temcem pomoč v večjem posojilu pod po ;ojem, da se popolnoma umaknejo iz — jpardje. Državljanska vojua na Španskem se nc >remakne z mrtve točke, na kateri se je isidrala nekaj tednov pred božičnimi pra zniki. Nacijonalni general Franco ne mo .-e Madrida čisto zavzeti; rdeča milica pe tudi ne beleži nikakih znatnejših uspehov. Po španskih bojiščih se že dalje časa ne borijo več med seboj Španci, ampak protiboljševiki in komunisti iz vseh evropskih držav. Rdeča miliea, ki je pod vodstvom ruskih generalov, obstoja iz komunističnih prostovoljcev in beguncev iz Rusije, Nemčije, Belgije in Francije. Francovo armado pa tvorijo nemški ter italijanski dobrovoljci in Marokanci. Res čisto španska armada pa je bila že stoletja najslabša na celera svetu in je iz gubila vse vojne. Španski častnik je lahko postal le plemič. Vsak častnik je ime' visoko plačo. Dve tretjini vojnega proračuna sta odpadli na plače častnikom ir podoficirjem. Ob pričetku še danes tra jajoče državljanske vojne je bil v špan ski armadi general na 538 vojakov, na 10 vojakov stotnik, na 8 poročnik in na 6 podofieir. Z mirno vestjo lahko trdimo. če bi se v špansko državl.iansko vojno ne bile vmešale razne tuje države, bi je že bilo davno konec, ker današnji Španec je vse drugo, le vojak ne! Španska rdeča milica je pričela po ruskem nasvetu boj s psi volčnjaki. Najnovejša poročila s španskih bojišč pravijo, da so začeli rdeči pošiljati v prve vrste izb°~"'> ."•'. riT>n,(i izurjene pse-volčnjake, ki poslušajo na ruske ukaze. Volčnjaki se priplazijo čisto tiho pred prednje straže, ali pa do strelskih jarkov, potem pa ^e iznenada zaženejo borcem v prvih čr:ah za goltance. Na par točkah eo bile lacijonalistične čete radi napada podivianih psov tako presenečene, da jim je odrekla duha prisotnost in so se umaklile. Zgodovina človeštva ne pozna, da bi bili kedaj v vojnah uporabljali pse. Cesar ni izumil doslej še nikdo, to so storili ru^ki boljševiki, da so izvežbali volenjake za bojne napade. Kako tolmači Amerika nevmešavanje v špansko klanje. Razne tvrdke Združenih ameriških držav zalagajo med seboj 3e vojskuioče špance z letali. Ameriška vlada v Washingtonu je prejela od razlih strani proteste zaradi izvoza letal v ^panijo. Na te ugovore izjavljaio ame- iški vladni krogi, da nimajo nobene za'conske opore, po kateri bi zamogli izvoa ¦ojnega materrjala prepovedati. Ameri"ki zakon o nevtralnosti določa, da je zabranjen izvoz orožja in vojnih potrebščin v vojskujoče se države. Glede španije pa ne gre za vojno med dvema državama, arapak za državljansko klanje v eni sami državi. Ako bi hoteia Amerika prepovedati izvoz vo.inih potrebščin v španiio, bi bi morala prej spremeniti zakon in to bi lahko storil samo ameriški kongres aH parlament, ki se bo sestal enkrat meseca ianuarja.