Štev. 191.
Unbllanl ? torek, 22. avgusta 1911.
Leto XXXIX.
= Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . K 28'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6*50 za en meseo „ . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo ,, 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12-— za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 2*—
V	opravi pre|eman mesečna K 1*90
=====5 Inserati: i
Enostolpna petltVTSta (72 mm): sa enkrat . . . . po 15 i
za dvakrat ...... 13 „
sa trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primeren popnst.
Poslano ln reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
Elzha]a:s
vsak dan, lzvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. url popoldne.
kjt Uredništvo ja t Kopitarjevi nliol štev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nliol štev. B. teb Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št 26.511.— Upravnlškega telefona št 188.
J*" Današnja številka obsega strani.
jezikovne razmere pri vojaštvu.
»Raba materinega jezika je temeljni pogoj za vzgojo in pouk vojaka v miru, v mejah, ki so same po sebi dane, pa tudi za vodstvo v vojski. Zato so častniki, ki jezika moštva popolnoma ne obvladajo, večinoma neporabni iu ne redko, kakor je pač oseba, celo ovira namesto pripomoček za vgo jo in pouk vojaka."
Nadvojvoda Albrecht.
Častniki so postavno primorani se priučiti polkovnega jezika in še nedavno je vojni minister to sebi podrejenim vojaškim oblastem posebič zabičal. ■Toda le v čeških in poljskih polkih se znanje češkega, oziroma poljskega jezika res zahteva, Slovenec pa je zapostavljen kakor drugod tudi pri vojakih, kajti slovenskega polkovnega jezika se niti 15% aktivnih častnikov ne priuči, ker tega znanja nihče ne zahteva.
Razumen človek si sedaj predstavi, na kak način poučujejo in vežbajo naše sinove slovenščine popolnoma nezmožni častniki. Tu podamo natančne sta-tistiške beležke o jezikovnih razmerah pri polkih, v katerih služijo Slovenci.
Koroški pehotni polk št. 7.
(70 % Nemcev, 30 % Slovencev.)
Zmožnih
Od	10 štabnih oficirjev
»	24- stotnikov .......
»	23 nadporočnikov ....
» 24 poročnikov......
» 9 kadetov........
>>	3 vojaških zdravnikov Rezerva:
>> 44 poročnikov......
« 75 kadetov........
slovenščine 1
1 1
6
8
Od 222 častnikov in kadetov 31
Torej od 222 častnikov in kadetov je slovenščine zmožnih 31 !
Kranjski čistoslovensld pešpolk št. 17.
Zmožnih
'Od 11 štabnih oficirjev . . . » 26 stotnikov . . . 35 nadporočnikov 25 poročnikov . . 4 kadetov .... 2 zdravnikov . . Rezerva:
64	poročnikov , .
65	kadetov ....
slovenščine
5>
»
» »
» • • •
Od 232 častnikov in kadetov 86
Štajerski pehotni polk št, 47.
(70 %. Nemcev, 30 %■ Slovencev.)
Zmožnih slovenščine
Od 10 štabnih oficirjev ... 2
» 25 stotnikov....... 5
» 30 nadporočnikov .... , 6
» 24 poročnikov...... (i
» 12 kadetov........ 3
» zdravnikov........ 1
Rezerva:
» 56 poročnikov...... 12
» 65 kadetov........ 14
Od 226 častnikov in kadetov 49
Štajerski čistoslovenski pehotni polk št. 87.
Zmožnih slovenščine
o
Od	9 štabnih oficirjev . . .
» 23 stotnikov.......
»	29 nadporočnikov . . . .
» 27 poročnikov ......
» 10 kadetov ........
»	4 zdravnikov ......
Rezerva:
» iS poročnikov ......
» 67 kadetov........
t 6 8
20 "a
Primorski pehotni polk št. 97.
(60 (/o. Slovencev, 40 r/o, Italijanov.)
Zmožnih slovenščine
Od 9 štabnih oficirjev ... 2
» 24 stotnikov....... 4
» 26 nadporočnikov ... 6
» 28 poročnikov...... 10
» 12 kadetov........ 6
» 4 zdravnikov ...... 1
Rezerva: » 7 nadporočnikov . . . 2
» 52 poročnikov...... ;10
» 67 kadetov........ 20
Od 229 častnikov in kadetov 61
Kranjski čistoslovenski lovski bataljon št. 7.
Zmožnih slovenščine 1 štabni oficir . . ^ . . 0
Od 8 stotnikov ....... 3
» 9 nadporočnikov .... 3 » 8 poročnikov ...... 3
» 3 kadetov ........ 0
1 zdravnik ....... 0
Rezerva: » 12 poročnikov ...... 2
» 10 kadetov........ 1
Od 52 častnikov in kadetov 12
Koroški lovski bataljon št. 8.
(60 Nemcev, 40 % Slovencev.)
Zmožnih slovenščine
	t poveljnik	1	
Od	7 stotnikov .......	1	Od
»	9 nadporočnikov ....	3	»
»	7 poročnikov ......	0	»
»		0	»
	1 zdravnik ...... ,	1	»
	Rezerva:		»
»	5 poročnikov ......	0	
/»	20 kadetov........	o	»
Od	54 častnikov in kadetov	8	
Frimorsko-kranjski lovski bataljon št. 20.
(70 v/o. Slovencev, 30 % Italijanov.)
Zmožnih slovenščine
3		1 poveljnik.....	0
7	Od	7 stotnikov .....	1
1! 9	»	8 nadporočnikov . .	3
	»	5 poročnikov ....	
1		4 kadetov......	1
0		1 zdravnik ......	
20		Rezerva:	
	»	9 poročnikov ....	o
32	■ »	17 kadetov......	
Od 25 častnikov in kadetov 12
Štajersko-koroško-kranjski dragonski polk št. 5.
(60 /c Slovencev, 40 'jo Nemcev.)
Zmožnih slovenščine. Od 6 štabnih oficirjev ... 0
» 14 ritmojstrov...... 4
» 19 nadporočnikov ... 3
» 13 poročnikov...... j
» 2 zdravnikov...... 0
Rezerva:
» 16 poročnikov...... 0
» 10 kadetov........ 2
Od 80 častnikov in kadetov
10
Od 217 častnikov in kadetov 77
Kranjski čistoslovenski topničarski polk št. 7.
Zmožnih slovenščine Od 3 štabnih oficirjev ... I
» 7 stotnikov ....... 2
» 10 nadporočnikov .... 4
» 7 poročnikov...... I
» 2 kadetov ........ |
1 zdravnik ........ 0
Rezerva :
» 37 poročnikov...... 14
» 12 kadetov........ ti
Od 79 častnikov in kadetov 19
Goriški topničarski polk št. 8.
(70 Slovencev, 30 Italijanov.)
Zmožnih slovenščine Od 3 štabnih oficirjev ... 1
» 6 stotnikov ....... 0
« 9 nadporočnikov ... I
« 10 poročnikov...... 3
» 3 kadetov........ I
1 zdravnik ....... 0
Rezerva:
» 38 poročnikov...... 3
» 12 kadetov ........ 2
Od 82 častnikov in kadetov 11
Koroški topničarski. polk št. 9.
(50 /o Slovencev, 50 % Nemcev.)
Zmožnih slovenščine Od 5 štabnih oficirjev ... 0
» 7 stotnikov....... 2
» 10 nadporočnikov ... 1
» 7 poročnikov...... 2
» 3 kadetov........ O
1 zdravnik ....... 0
Rezerva: » 32 poročnikov ...... 0
» 15 kadetov *....... 3
Od 70 častnikov in kadetov 8
Trdnjavski topničarski polk št, i.
(V, tem polku služita dve tretjini Slo vencev.)
. . i
7 štabnih oficirjev . . .
25 stotnikov.......
29 nadporočnikov ....
33 poročnikov ......
12 kadetov ........
2 zdravnikov ......
Rezerva: 99 poročnikov ......
Zmožnih slovenščine o
5
6 6 3
22 91
Ocl 350 častnikov in kadetov 66
XXX
Te številke govorijo zadosti jasno in glasno. Pri vseh čistaslovenskih in povečini slovenskih pešpolkih, lovskih bataljonih, topničarskih in konjeniških polkih jc od 1955 častnikov samo 450 slovenščine zmožnih, torej komaj \\! Morali bi pa biti po zakonu polkovnega jezika vsi zmožni. Kako pri tem trpi izšolanje moštva, disciplina, in vojna izvežbanost in kako jc vsled nerazumevanja jezika in mišljenja moštva od strani častništva onemogočen tisti stik, ki je med vojakom in častnikom zlasti v vojski, v težavnih položajih in kadar je treba izvršiti važne naloge, nujno potreben, lahko vsak spričo teh razmer sodi. Naloga naših poslancev jo, da ob priliki debate o bramb. predlogah ministru to Statistiko pokažejo, cla bo merodajna oblast črno na belem se prepričala, kako se njene naredbe izpolnjujejo. Saj od vojne uprave, kateri dajemo najdražje, kar imamo, zahtevamo pravičnosti!
SCHONAI0H ČASNIKAR.
Glasilo grofa Andrassyja »Magyar Ilirlap« objavlja o krizi v vojnem ministrstvu zanimive podrobnosti. List izvaja: .Med naziranjem vojnega ministra. in načelnikom generalnega štaba, ki je vedno zastopal zgolj prestolonaslednikov^ stališče, so se pojavljala vedno večja nasprotstva, ki so sc javno pokazala ob zadnjem zasedanju delegacij. Scbonaichovo stališče je bilo takrat navidezno ncomajljivo, v delegacijah se je naslanjal na veliko večino. Zdi sc, da je Schonaich precenil svojo moč in da ga je to dovcdlo do taktičnih napak, ker jc za gotove časnikarske članke dajal laka. pojasnila, ki so nasprotovala prc?tolonasledniko-vim naziranjem. Prestolonaslcdnikova okolica je opazila, da. so nekateri listi ponovno objavljali napade proii naziranjem prestolonaslednika, napadi so
obsegali take natančne strokovnjake podrobnosti, da jih je moral inspirirati zgolj kak strokovnjak. Seveda so pre-stolonaslednikovi pristaši zasledovali zadevo in dognali, da so se pletle osnovne niti teh člankov proti, prestolonasledniku v vojnem ministrstvu. Ko so predložili prestolonasledniku neizpodbitne dokaze, je prestolonaslednik poročal cesarju v avdijenci o zadevi in mu predložil dokaze. Usoda Schonai-chova jc bila s tem zapečatena. Vladar je pozval k avdijenci v Išl ogrskega honvedskega ministra, katerega je vprašal, če bi izprememba v vojnein ministrstvu v sedanjem položaju tan-girala taktično pozicijo ogrske vlade. Ogrski minister, ki mu je bilo takoj jasno, da deluje v ozadju prestolona-slednikova volja, je odgovoril, da ogr-. ska vlada nc smatra taktičnega položaja kot takega, da bi vplivala izprememba v vojnem ministrstvu. Baron Schonaich je bil izgubljen v tistem trenutku, ko se je dokazalo, da ne zna raniti zgolj z mečem, marveč tudi s peresom. — Lep vojni minister, ki napada po časopisih svojega bodočega vla. d ar j a!
VOJSKA MED FRANCIJO IN NEMČIJO?
BojažeJjni govor francoskega vojnega ministra.
Splošno pozornost povzroča govor francoskega vojnega ministra, ki ga je govoril v nedeljo. Minister je govoril tako, kakor imajo navado govoriti ministri, predno prično pokati topovi in reševati gordijski vozel brzostrclni topovi in repetirke. Minister ni v svojem govoru imenoval nobene države, a izjavil je, da je šele ]>o resnem premišljevanju prevzel vojno ministrstvo, ker se je zavedal velike odgovornosti. Danes lahko zagotovi, da francoski narod lahko popolnoma zaupa na moč in na bodočnost armade. Francija jc miroljubna. Ponosen jc na slavno preteklost Francoske in ne misli opustili velikih izporočil Francoske. Kot veliko izporo-čilo smatrajo Francozi povračilo Nemčiji za francoske poraze leta 1870/1871. Francija jc kos vsaki možnosti. — Ministrov govor jc važen osobito zato, ker je položaj med Francosko in Nemčijo zdaj zelo napet, tako cla sta prekinila Cambon in von Kiderlcn-Waechter pogajanja o maročanskem vprašanju.
Angleži napovedujejo nemško-iranco-sko vojsko.
Pariški »Journal« objavlja iz Londona došlo brzojavno poročilo, po ka-terem poučeni angleški krogi z vso gotovostjo trde, da nastane kmalu vojska mccl Francozi in Nemci. Na londonski borzi so padli papirji, ker so londonski borzijanci trdno prepričani, cla nastane vojska mod Francozi in Nemci. Nemški listi pa pišejo, da nevarnosti vojske ni.
SV. OČE POPOLNOMA OZDRAVEL.
Iz Rima sc poroča, cla je sveti oče popolnoma ozdravel in da se prične iz-prehajati po vatikanskih vrteli.
ZOPET STAVKA ANGLEŠKIH ŽELEZNIČARJEV.
Iz Londona poročajo, da jc prvi lajuik združenih organizacij angleških železničarjev izjavil včeraj, cla sc železniške družbe ue drže dogovorjenih sklepov. Vsled tega je sporočil brzojavno trgovinskemu ministrstvu, cla bodo angleški železničarji takoj zopet ustavili delo, ako železniške družbe ne bodo izvrševale dogovorjenih obveznosti.
KRVAVI DOGODKI V LLANELLYJU.
Iz Londona poročajo: Iz številnih krajev dežele prihajajo poročila o krvavih dogodkih, ki so se deloma izvršili po proklamaciji končane stavke. O krvavih dogodkih v Llanellyju sc poroča, da ni vsled streljanja liekc vojaške patrulje izgubilo šest delavcev življenja, temveč vsled eksplozije nekega kolodvorskega skladišča, v katerem so bile eksplozivne snovi in ki so ga stav-
kujoči zažgali. Šele po eksploziji je posredovalo vojaštvo in pri tej priliki je bilo ustreljenih devet delavcev, deset pa ranjenih. Llancly je v rokah izgred-nikov, ki so vlomili v mnoge trgovine in mestece na mnogih krajih zažgali.
S PORTUGALSKEGA.
»Die Deutsche Montagszeitung« objavlja pismo bivšega portugalskega kralja Manucla, naslovljeno na bogataša sir Cassela, v katerem pismu Ma-nuel upa, da postane Portugalska zopet monarhija. Manuel upa, tla ga bo podpiral v njegovih stremljenjih cesar Viljem. Portugalska križarica »Ada-mastor«, ki je zapustila pred tremi tedni Oporto, se je vrnila pred nekaj dnevi z razstreljenim dimnikom. Zadevo skrivajo.
GOVOR NEMŠKEGA CESARJA GIMNAZIJCEM.
iz Kassela poročajo, da je nemški cesar povabil v soboto dopoldne na grad Wilhelmshohc gojence Frideriko-ve gimnazije, ki jo jc svoječasno sam obiskoval, da bi jim izročil novo šolsko zastavo. Ob tej priliki je imel na povabljene gimnazijce nagovor, v katerem se je priznal v nasprotju z dosedaj razširjenim mnenjem, da je obsoluten pristaš realne izobrazbe, kot prijatelj humanistične izobrazbe, ki se po njegovem mnenju ne upošteva zadosti. Pozival jc gimnazijce, naj z vnemo in zanimanjem g o j c g r š č i 11 o, da bodo mogli razumeti veliko kulturno stališče Helenov, katerih duh odseva v naši umetnosti in javnem življenju veliko bolj kot kdaj prej. Končno se jc cc-<ar spominjal besedi: »Ne za šolo, temveč za življenje se učimo«, ter je pozival gimnazijce, naj postanejo dobri državljani, da bo mogla Nemčija vztrajati v zgodovini na mestu, ki ji je od-kazan v novejšem času. Kot dijaki naj goje šport, tudi borenjc, izogibajo pa naj se alkohola.
TURŠKI PRESTOLONASLEDNIK NA DUNAJU.
»Sabah« poroča, da sc pelje turški prestolonaslednik na oklopnici »Hair-ed-din Barberuzs« v Konstanco, odkoder odpotuje v Bukarešt, kjer bo gost rumunskega kralja, iz Bukarešta pa potuje na Dunaj, kjer ostane tri dni.
KUBA PREGANJA ČASNIKARJE.
Predsednik Kube je izgnal glavnega urednika lista »Guba« in urednika Villaverde, ker sta objavila o korupciji vlade ostre članke. Izgnana sta sc s silo upirala, a vojaki so ju tako hitro odvedli, da nista mogla niti urediti svojih zasebnih poslov. Španska vlada namerava zato protestirati.
ČRNOGORSKA MLADINA PROTI ČRNOGORSKEMU KRALJU.
Pred dvema mesecema je začelo izhajati v Bclgradu glasilo črnogorske mladine, ki ostro napada črnogorskega kralja. Črnogorska vlada je prosila srbsko, da naj list ustavi, a srbska vlada jc izjavila, da z ozirom na srbske tiskovne postave ne more ustreči Črni-gori. Ker je srbska vlada pravzaprav eksekutiva velesrbske iredent.e, ki hoče združiti tudi Črnogoro s Srbijo, ni odgovor srbske vlade nikogar presenetil.
veliko poneverba v novosaaski Matici Srpski.
O tej stvari se poročajo naslednje podrobnosti: Poneverba se je odkrila pri skontraciji blagajne, vršeče se radi bližnjega občnega zbora Matice, ki jc imel biti dne 13. septembra. Ko sta pregledovalca dr. Davidovac in Stratl-mirovič prišla na sled neredu in ocl blagajnika Manojloviča zahtevala pojasnil, jc ta odgovoril, da bo dal vsa pojasnila popoldne; nato pa je sedel v avtomobil in se odpeljal v svoj daljni vinograd. Vsled tega sta prcgledoval-ra postala še pozornejša ter dognala primanjkljaj 163.000 K (Matica poseduje krog 3 milijone K premoženja). Ma-nojlovič sedaj ni več mogel iz zagate in priznal, da jc vsega vkup poneveri! 120.000 K, da pa sta sokrivca višji knjigovodja Markovič, kateremu je zamašil usta s 26.000 K in sluga Janko-vič, ki si je plačilo za molk preskrbel kar na ta način, da inkasiranega denarja n i izročal, marveč ga enostavno zase obdržal. Da jc mogla ta trojica tako neovirano »delati«, je glavni vzrok ta, da je v Matičnem odboru vrsta dobrih, poštenih ljudi, ki so s starim bo-lchnini predsednikom Iladžičem vred slepo zaupali blagajniku Manojlovi-ču. Iladžič jc navadno dal ključ od tresorja Manojloviču, da bi v njegovi navzočnosti zaklenil, ta pa jc zeklepa-nje 1e markiral in nato izročil ključ predsedniku. Blagajniški ključ pa je imel tudi sam. Potem je neovirano manipuliral s knjigami in vrednostnimi
papirji ter kradel po mili volji. Na la način so poštenjakoviči v kratkem postali bogati možje. Manojlovič, ki jc imel 2500 K letne plače, si je sezidal lepo dvonadstropno hišo, kupil 300 oralov zemlje, vinograd, avtomobil itd.; njegovo nepremično premoženje sc ceni na 460.000 K, je pa obteženo z 210.000 kronami. Višji knjigovodja Markovič, ki je zadnjo čase sploh bil največkrat na »dopustu«, si je v Grejaču pri Nišu kupil posestvo, za katero mu je na ponudbo 600.000 K, a on zahteva 000.000 kron. O njem se širijo nasprotujoče si vesti; nekateri pravijo, da si jc še zača-sa preskrbel srbsko državljanstvo in potem ga Srbija ne izroči avstro-ogr-skim oblastem, po drugi verziji pa jc bil Markovič v Srbiji žc prijet in jire-peljan čez mejo v zapor. Matičin sluga Jankovič, ki jc imel preje po 50 K mesečne plače, zadnja leta pa po 100 K, si je »prihranil« premoženje, vredno sto tisoč kron; ima 3 hiše in 20 oralov zemlje in vinogradov. Kakor se kaže, se bo velik del primanjkljaja pokril iz premoženj poneveriteljev, ostalo pa nameravajo pokriti člani upravnega odbora iz lastnega. Manojlovič, ki boleha na progresivni paralizi in šc drugih liibah, bo potem najbržc oproščen. Sploh se menda dela na to, da sc stvar na lepem uredi. Predsednik Iladžič pa o ccli stvari še nič ne ve, ker jc težko bolan in se ga ne upajo vznemirjati. Jankovič taji sploh vsako krivdo, a seveda ne more pojasniti, odkocl si jc stekel toliko premoženja. Ker se ni bati, da bi uteke). je bil začasno puščen na svobodo. Manojlovič pravi o njem, da si je nekoč od neke poštne denarne pošiljatve v skupnem znesku 80.000 lv pridržal kar 10.000 K. — Občni zbor Matice jc preložen na kasnejši čas.
Štajerske novice.
š Kolera v Mariboru. „Marburgerca" je vedela v soboto poročati, da se je pojavila v Mariboru pri neki gospej Hobacher — kolera. A dognali so v ponedeljek, da je omenjena bolnica imela samo navadno drisko.
š V Št. Ilj v Slovenskih goricah. Prihodnjo nedeljo. 27. avgusta popoldne ob 2. uri se bo v Št. Ilju blagoslovila v cerkvi nova zastava Marijine dekliške družbe. Slavnostni cerkveni govor ima organizator Marijinih družb č. gosp. Kalan iz Ljubljane. Vabljene so sosedne Marijine družbe, da se udeleže te lepe slavnosti. — Po slavnosti se vrši v dvorani Slov. Doma važno predavanje, govori urednik ,.Bogoljuba" iz Ljubljane. Sosedna dekleta naj pridejo vsa!
š Hoče. Naše braino društvo priredi prihodnjo nedeljo 27. avgusta po večerni-cah večjo narodno slavnost v gostilni gosp. Rojkota pri cerkvi. Na vsporedu igra, petje itd. Pridejo tudi mariborski Orli. Okoličani mariborski, Mariborčani, Slivničani, Fram-čani pridite vsi!
š V Žalcu je bilo v nedeljo 20. avgusta živahno. Po navodilu poslancev dr. Korošca in Verstovšeka se je sklicalo posvetovanje, kako pomagati ubogim hmeljarjem, ki so hmelj vnaprej prodali za nizko ceno po dve kroni mešetarjem. Liberalci, kot največji mešetarji in izkoriščevalci ljudstva so hoteli na mnoge načine posvetovanje in ljudsko zborovanje preprečiti, a ni se dalo. Ko je gospa Hausenbichlerjeva, najbrž na-hujskana po liberalnih prekupcih, odpovedala zborovalni prostor, šla je ogromna množica ljudstva na dvorišče Žužove hiše, kjer se jc vršilo zborovanje. Govoril je poslanec dr. Korošec in drugi. — Z akcijo, ki jo odločno vodijo poslanci Kmečke Zveze, se je doseglo, da so morali mešetarji od-jenjati in dovoliti hmeljarjem nekaj ugodnosti. Liberalci so v Savinjski dolini dogo-spodarili.
š Fram. V četrtek, dne 25. avgusta je obhajal naš nadučitelj gosp. Pirkmayer pet-indvajsetletnico nadučiteljevanja. Narodna društva v Framu so mu priredila na predvečer podoknico, bakljado, drug dan pa lepo slavnost. Motilo je celo slavlje le samo hajlanje ..fajerbera", kar menda niti slavlje-nec ni odobraval. Gosp. Pirkmayerju pa: Šc na mnoga leta!
š Naše prireditve. V nedeljo 20. avgusta so naše organizacije priredile celo vrsto dobro uspelih prireditev. Dva velika mladinska shoda: eden v Št. Jurju na južni železnici, drugi na gori Oljski, sta pokazala, da še tudi po zmagujočih dneh ne zaspavamo v brezdelje. -- V Št. Petru niže Maribora pa je bila večja prireditev za Slovensko Stražo, katere se je udeležila velika množica občinstva iz Maribora in okolicc. — V Slov. Bistrici pa sta imela poslanca Pišek in Novak lepo uspeli gospodarski shod.
š Slovenska Bistrica. V nedeljo, dne 27. t. m. popoldne ob 3. uri priredi ob priliki cerkvenega proščenja najemnik gostilne v hotelu „Avstrija" v Slovenski Bistrici gospod Rudoit Starovašnik veiiko ijudsko veselico, katere čisti dobiček namenjen je revni šolski deci tukajšne okoliške šole. — Z ozirom na blagi namen je upati, da to veselico
posetijo tudi okoliški Slovenci v večjem številu to tembolj, ker so naši narodni nasprotniki v enak namen že priredili tri veselice. katere so se dobro obnesle in se je bati, da bodo skušali z pridobljenimi sredstvi še več dece odtujiti našemu narodu in jih pridobiti lukajšni šulverajnski šoli.
š Zaroka. Zaročil se je gospod Fran Rakovič, nadzornik Nizozemske zavarovalne družbe na življenje v Celju, z vrlo rodo-ljubkinjo gdč. Lojzko Dolinarjevo od sv. Miklavža pri Ormožu.
Dnevne novice.
-[- Slabi politiki so naši liberalci vedno bili, kar dovolj potrja njihova žalostna politična zgodovina. Posebno pa ga liberalci polomijo, kadar sc spravijo na zunanjo politiko. Včeraj je »Narod«, pri katerem morajo glede tvarine ta mesec biti zelo v zadregi, na-klobasal precej dolgo premišljevanje o razmerju med Avstrijo in Italijo. Pravi, da »klerikalci« delajo na to, da bi se vnela med Avstrijo in Italijo vojska. Ta vojska, modruje dalje, pa bi bila v največjo škodo Slovencem, kateri bi največ krvi prelili in katerih pokrajine bi največ trpele. Zato je, sklepa, klerikalna namera naravnost zločinska in izdajalec slovenskega naroda je, kdor si med Avstrijo in Italijo želi vojske. Nam sc navdušenje, ki ga glasilo slovenskih liberalcev do Lahov goji, zdi zelo čudno, ker navadno gorijo za Lahe ljudje, ki niso ravno na glasu, da bi posebno ljubili Avstrijo. Ampak pustimo to. Pribiti nam je le, da je nesramno obrekovanje, čc kdo trdi, da »klerikalci« hočejo imeti vojsko mecl Avstrijo in Italijo. Bil je ravno naš dr. šusteršič, ki jc v zadnjem clelegacij-skem zasedanju z vso odločnostjo po-vdaril, da si z Italijo v interesu tako Italije kakor Avstrije odkritosrčnega miru želimo, da bi se obe deželi lepo naprej razvijali. Ravno dr. Šusteršič je bil prvi, ki je pokazal, da imata Avstrija in Italija v Sredozemskem morju skupne interese in da je zato želeti, da korakata skupaj v interesu lastne moči in blagra. Združeni sta Avstrija in Italija velesili, če se pa vname vojska, bo ena ali druga do tal poražena in nasledki bodo usodni. Kdor pa miru noče, to so ravno iredentarji, kojih obstoj »Narod« menda nc bo tajil. Mi smo tisti, ki se branimo, napadajo laški šovinisti. Oni so krivi, če moramo svojo mejo tako zavarovati. Lahi so začeli mejo zavarovati, mi smo primorani jim slediti. Kdo jc prvi začel graditi dre-adnoughte, mi ali Lahi? Infamno je prav posebno, če se prestolonaslednika dolži, da dela na vojsko med Avstrijo in Italijo, kakor je to trdil »Narod« v svojem konfisciranem članku. Če bi prišlo do vojske,, bodo tega Lahi krivi, ki gledajo po Trstu, Istri, Goriški in Dalmaci ji ter Južnih Tirolah — mi itak Lahom ničesar nočemo vzeti. Čegavi interesi pa so pri tem najbolj v nevarnosti? AH ne ravno slovenski? Ali bi »Narod« morebiti rad, da bi postali Trst, Istra, Goriška in morebiti še clcl Kranjske last laškega kraljestva? Za časa aneksijske krize jc »Narod« tako pisal, da bi se bilo dalo kmalu sklepati, da želi, da postanejo slovenske dežele del Srbije, da bi pa. zdaj privoščil slovenske pokrajine laškemu regnu, tega skoraj ne verjamemo, čeprav je »Narod« vedno nekam navdušen za Garibaldi-je, Mazzinije in podobne bratce.
Draginjska sleparija očita. Sleparija, ki so jo spričo mesne draginje uganjali avstrijski liberalci in socialni demokrati, je sedaj očita. Ko so bili v avstrijski zbornici krščanski socialci na vrhu, je prihajalo v Avstrijo argentinskega mesa v izobilju, tako da jc celo v skladiščili obležalo in so ga morali v Švico poslati — neupoštevši to, da ga ljudje niso marali. Zdaj ko pa imajo besedo liberalni velcindustrijci in socialni demokratje — gospodje Fried-mann, Hock, Zcnkcr, Waber, Scliuh-maier et conšortes — se argentinsko meso ne sme v Trstu niti izkrcati. In zakaj? Zato ker so Ogri zaropotali in Ogrov sc liberalni avstrijski velcindustrijci boje, da bi nc izgubili ogrskega trga za svoje izdelke. Zato so zdaj gospodje okoli »Neue Freie Presse« utihnili in se rajši zabavajo po dragih letoviščih, kakor da bi se brigali za argen-tinsko meso, katerega itak ne jedo, kakor ga ne jedo tudi tisti slovenski liberalni magnati, ki se po »Narodu« zanj vlečejo. »Narod« sicer piše, da sc argentinsko meso zato nc sme izkrcati, ker je bivši krščanskosocialni trgovinski minister Weiskirchncr sklenil z Ogrsko tozadevno tajno pogodbo. Toda vsak, ki količkaj politične dogodke spremlja, danes že ve, da to nI res, ampak da ta pogodba pohaja žc iz časa, ko se je nagodba sklenila, to je, ko le vladalo v Avstriji ministrstvo Beck-Marchcl - Pradc - Derschatta, sami li-
beralci torej. V odseku, ki se je takrat o tej stvari posvetoval, liberalci in so-cialni demokrati niso odprli ust zoper to določbo, zdaj pa lažejo, da so »kle. rikalci« tega krivi. Vprašamo le, kaj sploh to pomeni, »klerikalizem« je kriv draginje? Ali sc to pravi, da je cerkev draginje kriva? Tista katoliška cerkev, ki je vedno najostreje obsojala vsako oderuštvo in umetno draženje in celo stroge cerkvene kazni zoper to določi, la? Ali pa se to pravi, da duhovščina draginjo dela? Duhovščina sama trpi pod draginjo, gotovo bolj kakor tisti li, beralni oderuhi, ki toliko o njej kričijo, Morebiti pa naj fraza, da »klerikali' zem« dela draginjo, pomeni, da jo dela »klerikalni kmet«? Pa saj je »Narod« v soboto rekel, da kmet draginje ni kriv. Ali so je pa morebiti naši poslanci kri-, vi? Od naših poslancev ni nobeden pre, kupec, cla bi bil na draginji interesi, ran. Liberalno psovanjc, da delajo naši poslanci v korist ogrskim veleagrar, ceni, je pa tako nesramno, da še odgo, vora nc zasluži. S. L. S. se je vedno od, ločno proti vsem ogrskim pretenzijam borila. Poslanci S. L. S. se bore za bla-gor slovenskega ljudstva, v prvi vrsti za blagor slovenskega poljedelstva in s tem obenem tudi za koristi delavca in meščana. Domačo živinorejo bomo mi podpirali, domačo produkcijo dvignili in domače koristi branili. Liberalci pa naj sc derejo naprej kolikor hočejo.
+ Zbesnela »Zarja«. »Zarja« je zad, nji lot svoje pameti izgubila, ker smo razkrinkali, kakšno sleparijo uganjajo socialni demokrati o priliki mesne dra, ginjc. Danes je cela »Zarja« polna psovk, kakor bi jih noben rokovnjač ne zmogel lepših. »Freund, du schimpfst, du liast nicht rccht«, pravi dobro nem, ški pregovor ali po domače: če psu na rep stopiš, zatuli. Treba bi bilo celih debelih bukev, da bi vse laži, ki jih je »Zarja« danes nagromadila, pobili. —. »Zarja« najprej laže, cla so »klerikalci« Ogroni dovolili, da so snedli svojo be, sedo glede dalmatinske železnice, da bo belokranjska železnica brez primer, ne zveze, to pa kot protiuslugo, da so Ogri preprečili uvoz tujega mesa v Av« s tri j o. Ravno lirvaško-slovenski kluh pa je včeraj proti nameri Ogrov, da bi kot protikoncesijo za uvoz tujega mesa v Avstrijo dobili drugo progo na Ka-šov-Oderberški železnici in se tako osvobodili dolžnosti izgotoviti hrvaško« dalmatinsko zvezno progo, najodločne* je protestiral. To je jasen dokaz, da ni, majo slovenski in hrvaški poslanci no, bene zvezo z Ogri, ampak nasprotno, so se še vedno mažarski oholosti postavili po robu in se še bodo, dočim sa socialni demokrati Ogrom dajali vedno največjo potuho. »Zarja« se potem jezi, ker smo očitali socialnim demokratom zvezo z veleindustri.jo. To jo boli in pe, če. Verjamemo. Socialna demokracija je pri letošnjih volitvah zaradi spora v. lastnem taboru bila tako razbita, da sama ni upala, da sc vzdrži. Zato jc skle, nila zvezo z velcindustrijci na Dunaju, da je saj tu nekaj mandatov pridobila in se rešila katastrofalnega poraza. Kako so sodrugi na Dunaju šli v ogenj za iabrikante! Javna tajnost je, da so dobili za to od veleindustrijskega kartela denar. Ker socialna demokracija vedno bolj razpada in se prihodnjih volitev šc bolj boji kot se je letošnjih, zato pa olifanja sporazum s kapitalisti in zato socialni demokrati o draginji sladkor, ja, železa, premoga, manufakturnih iz« delkov itd. molčijo kakor grob. »Arbei« ter-Zeitung« ni še do danes o tem svojih sicer zelo širokih ust odprla. Kaj bo socialna demokracija svojo zvezo z inclustrialci utajila, ko je pa že neštetokrat v korist kapitalistov delavstvo izdala! Tako jc upravičene delavske koristi izdala o priliki zadnje pasivne rezistence na žcleznicah, skušala izdati tobačno delavstvo s svojo farnozno spomenico, hotela izdati jeseniško delavstvo ob velikem štrajku, ko je je nagovarjala, naj gre na delo, tako je izdala nnbrežinske kamnolomec itd., zagrešila izdajo celo v prid liberalccm pri zadnjih ljubljanskih občinskih volitvah, ko bi bili lahko trije socialnodemokra-ški zastopniki delavstva prišli v občinski svet., pa je komaj eden. Kartel med buržoazijsko ljubljansko liber. stranko in slovensko socialno demokracijo jc ita.k preočit. To se je pokazalo pri izvolitvi Ravniharja, Gangla, Hribarja in neštetokrat. Kar se pa parlamenta tiče, kaj bo »Zarja« S. L. S. očitala, da je v vladnem taboru! Vsak ve, da ni in da se poslanci S. L. S. nikomur nc prodajo. Prodajajo se pa vladi socialni demokrati. Kadar je bil proračun v nevarnosti, se je vedno toliko socialnode-mokraških »republikancev« absentira-lo, da je bil sprejet. Kar sc pa varstvene carine tiče, so poslanci S. L. S. zanjo v toliko, v kolikor sc varje nas kmečki producent pred tujo konkurenco, ki bi ga na beraško palico spravila in s toni osiromašila tudi delavca iu
srednjega meščana, bogatele bi le liberalne velcpljavke. Grožnja »Zarje«, da bo prišel čas, ko »ne bo med nebom in zemljo toliko prostora za salto mor-tale, s katerim bo klerikalna zalunipa-na horda izginila v prepad«, ta grožnja je strašno zmešna, če se pomisli, da je avstrijska socialna demokracija danes lako razbita kakor star ciganski loncc.
+ Skupščina S. K. S. Z. bi se imela vršiti ob priliki mladeniškega sestanka kat. jugoslovanske mladine. Ker se je pa isti nenadoma preložil na drugo leto, je določilo vodstvo, da se vrši letošnja skupščina v nedeljo dne 17. septembra dopoldne v Ljubljani ob sklepu poučnega tečaja za režiserje. Upamo, da je ta termin najpripravnejši in tudi za udeležbo krajinskih zvez zelo ugoden, ker takrat že ponehujejo manjše in večje prireditve posameznih društev in okrožij.
+ Vsa društva, ki žHe poslati k skupščini delegate, prosimo. • iste takoj takoj določijo.
-f- Društva, ki pošljejo svoje člane k režiserskemu tečaju, lahko pooblaste iste, da zastopajo društvo. — Dnevni red objavimo pravočasno.
-f- Za pravoslavjem buddhizem. »Jutro» jc splošno priznano največje budalo med vsemi listi na slovanskem jugu. Nedavno je njega najimenitnejši urednik gospod Frančišek Pire, znani lovec na strupenjake, podzemski jamo-slovec in opazovalec planetov, v Šiški agitiral za prestop v pravoslavno cerkev, zdaj pa se »Jutro« zavzema v nekih člankih za aziatsko vero modrijana budista Pandita Batuvantudava. Ribnikarjev žurnal si hoče steči rekord na polju pajacovstva, kakor se vidi. Če bo še Pire začel objavljati svoje potovanje na mesec z balonom, bo »Jutro« zavzelo prvo mesto med vso norčavo literaturo, kolikor je je kdaj izšlo na svetu. Proslavila se pa bo tudi »Učiteljska tiskarna«, ki kot najvišji zavod liberalne učiteljske inteligence tiska take traparije.
-f Nova bojna in nova trgovinska ladja. 9. septembra t. 1. se v Tržiču (Monfalcone) izpustita v morje bojna ladja križarka »G« in trgovinska ladja »Cesar Franc Jožef I.« S tem bo zvezana kaj lepa in velika slavnost, koje program je sledeči: Ob 7. uri 15 minut: Odhod posebnih parnikov ocl pomola sv. Karla v Trstu. —- Ob '7. uri 15 min.: Odhod posebnega vlaka z južnegž, kolodvora v Trstu. — Ob 9. uri: Prihod nadvojvodinje Marije Jožefe. — Ob 9. uri 10 minut: Blagoslovljenjc parnika •>l?ranc Jožef I.« po goriškem nadškofu dr. Fr. Scdeju. — Ob 9. uri 20 minut: Nagovor predsednika »Austro-Ameri-rane« Kalista Cosulicha. — Ob 9. uri 30 minut: Slovesen krst in spustitev ladje v morje po nadvojvodinji Mariji Jožefi. — Predstavljanje pri zgradbi parnika uposlenih inženirjev in uradnikov ladjedelnice. —- Ob 10. uri: Nagovor predsednika »Cantiere Navale Tri-estino« Arturja Kuffler. — Ob 10. uri 30 minut: Ukrcanje nadvojvodinje Marije Jožefe k povratku v Miramar. — Ob 12. uri: Vožnja časnikarjev s parni-kom »Francesca« družbe Austro-Ame-ricane po tržaški luki. — Ob 4. uri: Izkrcanje na pomolu »Sanita« v Trstu.
-j- Letošnje vaje III. armadnega zbora bodo, kakor se čuje, na Kranjskem. Polki III. armadnega zbora dokončajo svoje polkovne vaje 27. avgusta, deželnobrambovski polki pa že 24. a,vgusta. Brigadne vaje bodo trajale od 28. do 30. avgusta v armadi, od 25. do 27. avgusta v deželni hrambi. Vadila bo 11. pehotna brigada pri Kamniku, 12. pehotna brigada sevemovzhodno od Kranja, 55. pehotna brigada pri Velikih Laščah in Grosuplju, 56. pehotna brigada pri Velikih Laščah, 43. deželnobrambovska brigada čez Mojstrovko, 44. deželnobrambovska brigada čez Tolmin v Kobarid. Dragonski polk 5 se udeleži z enim eskadronom pri vsaki brigadi brigadnih, divizij skih in k ornih vaj. Huzarska polka 6 in 16 se udeležita večjih kavalerijskih vaj pri Blatnem jezeru od 21.*avgusta do 5. septembra. Divizijske vaje ima 6. divizija od 31. avgusta do 4. septembra sevemovzhodno in vzhodno od Kranja, 28. divizija vadi istočasno pri Grosuplju. in Višnji gori, 22. deželnobrambovska divizija od 28. avgusta do 4. septembra iz Tolmina čez Cerkno in Škofjo Loko. Od 5. do 7. septembra slede korne vaje, za katei-e dispozicije še niso objavljene, a iz dispozicij za divizijske vaje sklepamo, da se bodo vršile v ozemlju med Medvodami in Višnjo goro. Ni izključeno, da bodo zaključene korne vaje na ljubljanskem vojaškem vežba-lišču.
-{- Razpisane učiteljske službe. —
1. Na dvorazrednici v Trnju eno učno mesto za učiteljico. Rok do 15. septembra. Okr. Sol. svet, Postojna. — 2. Na petrazrednici v Postojni, eno učno mesto za moške prosilce. Rok do 8. sept. Okr. Sol. svet, Postojna. — 3. Na enorazrednici na Slapu
učno mesto za moSkega. Rok do 41, avg. Okr. šol. svet, Postojna. 4. Na enorazrednici v Starem kotu služba voditelja. Rok do 19. sept. Okr. šol. svet, Kočevje. — 5. Na enorazrednici v Št. Lenartu nad Škofjo Loko služba voditelja. Rok do 15. sept. Okr. šol. svet, Kranj. — t). Služba učitelja na III. mestni in ena ha I. mestni šoli v Ljubljani. Rok do 15. septembra. Mestni šolski svet v Ljubljani.
-j- Bazovice pri Trstu, ne poznajo na pošti. Pismo naslovljeno na Bazovico se je v tretje vrnilo odpošiljatelju. — To je tak škandal, da večji biti ne more!
-f- Neskončno naivna je »Zarja", glasilo slovenske socialne demokracije. Na naše očitanje, da se je ob proslavo cesarjevega rojstnega dne zato obregnila, da bi zopet enkrat svojo revolucionarnost markirala, odgovarja, da temu ni tako, sicer pa, »če bo treba pokazali našo revolucionarnost, ne bomo vprašali „Slovenca za dovoljenje", vzklika samozavesno! Če bi se bila »Zarja" le količkaj zavedala, kako slabo se ji poda taka baharija, bi tako smešne fraze gotovo ne bila zapisala. Mi bi prav radi videli tiste norce, ki bi danes sledili socialni demokraciji, če bi začela revolucijo. Še za eno pest bi jih ne bilo, Revolucijo ima danes avstrijska socialna demokracija v svojih lastnih vrstah in sicer tako, da si dunajski voditelji lase z glave pulijo. ..Arbeiter-Zeitung" je v takem strahu, da se nam revica odkritosrčno smili. Prej je pisala uvodne članke o »kmečkih oderuhih," ki meso dražijo, o svojem ljubljencu vojnem ministru baronu SchGnaichu, o »katastrofalnem" porazu krščanskih socialcev, o paternoštrih, ki jih nosijo s seboj krščanski delavci, o portugalskih menihih, ki se mislijo v Avstriji naselili, zdaj pa piše samo še o revoluciji v rdečem taboru. Češki delavci na Dunaju se hočejo od nemške socialnodemokratske stranke odcepiti. Naravno, da je zato velik jok in stokanje v dunajski centrali, zakaj če se od dunajske politične in strokovne so-cialnodemokraške organizacije češki delavci odcepijo, izgubi nemška centrala dobro polovico vsega delavstva. Kako se bo to centralni kasi poznavalo, si vsak lahko sam misli. „Zarja" ima zato pač zelo malo povoda se s svojo revolucionarnostjo bahati.
+ Koledarček slov. katol. narodnega dijaštva za šolsko leto 1911/12 je ravnokar izšel. Naročila sprejema Katol. bukvama v Ljubljani. Vezan izvod stane K 1.40 Oceno prinesemo o priliki.
-j- Jubilej, spominska knjiga „Zarje" ob priliki desetletnice, je ravnokar izšel in dobe naročniki »Zore" te dni dostavljeno. Kdor želi knjigo omisliti, naj naroči pri upravništvu „Zore" v Ljubljani in vpošilja znezek K 1.20, da se mu dostavi.
-J- Škofjajoško okrožje Orlov priredi na mali Šmaren okrožno javno telovadbo v Stari Loki. Na kar že sedaj opozarjamo sosedne bratske odseke.
Iz goriške bogoslovnlce. Za profesorja dogmatike na bogoslovnem osrednjem semenišču v Gorici je imenovan vele-častiti g. Hektor Delfabro iz Gradiške.
f>' — Cesarjev dan podružnice avstrijskega mornariškega društva v Postojni. V proslavo rojstnega dne Njega Veličanstva cesarja je priredila podružnica avstrijskega mornariškega društva v Postojni koncert, ki je zbral na svečano razsvetljenem vrtu hotela pri „Kroni" najodličnejše občinstvo tako domače kakor tudi iz okolice ter precejšnje število tukaj bivajočih letovičarjev. Po navdušeni napitnici od strani predsednika podružnice gospoda de-želnosodnega svetnika in okrajnosodnega predstojnika dr. Doljana na Njega Veličanstvo cesarja kot zaščitnika svetovnega miru, začela se je prodaja cesarjevih bonbonov. Donesek prodaje je namenjen v podporo ponesrečenim pomorščakom in njihovim rodbinam ter za napravo mornarskega doma.
—	V Moravčah so včeraj hoteli reševati pojemajoči liberalizem, katera naloga se je Tomanovemu ati ponesrečila. Namesto 150 društev in 10.000 ljudi, o katerih so tedne poprej trobentali v svet se je sprehajalo včeraj po Moravčah 5 društev in 100 ljudi. O blamaža! Nikjer nobenega mlaja, nikjer nobene razobešene zastave, so tožili udeleženci. Ej, Tomanov atek, Moravčani Vas zapuščajo. Samoumevno, da ni manjkalo ljubljanskega placinšpektorja Ribnikarja, ki je v svojem govoru udarjal na tako mile strune, da se je udeležencem zasmilil v dno srca in so ga takoj po govoru poslali materi Ljubljani nazaj v naročje. Gospod nadučitelj Toman, na ta način ne boste rešili Vaših zadrug posojilnic in zadružnega doma)
—	Odlikovani ognjegasci. Deželna vlada je priznala za uspešno 25 letno sodelovanje na ognjegasnem polju častne svetinje članom metliškega ognjegasnega društva Jožefu Stupar, Jakobu Ivanetič, Antonu Ouštin in Jožefu Kompare.
— Duhovsko Imenovanje. Gosp. zagrebški nadškof koadjutor dr. Ant. Bauer je imenoval našega rojaka Franja Peterca pri-sednikom svojega konsistorija.
— Lov na planinah. Ker sc bo vršil lov na divje koze v Savinjskih planinah, Polšek, Velkivrh, Dedec, Vršiči Kopa in Bela, se prosijo gospodje turisti da preki-
nejo obisk gora) navedene planine od 2S./8, do 2.19. t. I., da lova ne motijo.
Iz zapora so Izpustili v ponedeljek dopoldne trgovca Naglasa iz Krmina, ki je bil aretiran radi krivde. — Njegov konkurz je bil v zvezi s polomom Bance Popolare.
LMonske novice.
lj Osebna vest. Danes ob pol eni uri popoldne se je peljal mimo Ljubljane v Pulj prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand.
lj Lažnjivost „Jutra". Ne mine dan, da bi „Jutro" ne napadalo duhovnikov in prevzvišenega knezoškofa. Za vsak napad pa si je seveda treba izmisliti novih laži. Sedaj napada „Jutro" prevzvišenega knezoškofa radi oddaje del pri popravi semenišča, ko je vendar znano, da ni knezoškof oddajal del, ampak da izvršuje potrebna popravila pri semenišču deželna vlada kot upraviteljica verskega zaklada, ki vzdržuje semenišče. Vlada je oddajo del, kakor je to običajno, razpisala in oddala najcenejšim ponudnikom. Knezoškof in vodstvo semenišča pa nista imela pri oddaji del nič odločevati.
lj »Slovenska filharmonija" koncer-tira danes pod vodstvom gosp. kapelnika E. Czajaneka v park hotelu »Tivoli* od pol 8. do II. zvečer. Vstopnina 60 v. — Jutri v sredo igra popoln orkester na vrtu, ob neugodnem vremenu pa v dvorani hotela »Union". —Začetek koncerta ob pol
8.	zvečer, vstopnina 50 v. Spored: l.Fučik: Florentinska koračnica. 2. Strauss: »netopir" — ouvertura. 3. Ganne: »La Housarda", valček. 4. Grleg: a) norveški ples št. 4, b) smrt »Ase". 5. Kienzl: predigra in scena iz »Evangelista". 6. Puccini: Fantazija iz op „Butterfly". 7. Weber: »Čarostrelec" — ouvertura. 8. Strauss: Cesarski valček.
9.	Dvorak: slovanski ples št. 4. 10. Czaja-nek: Valček — intermezzo. 11. Komzak: Dunajska ljudska giasba — potpouri.
lj Nazaj v hišo pokore so privedli prisiijenca Antona Viranta, ki je pobegnil še 22. aprila in je krenil v Zagreb kjer ga je sedaj policija aretovala in poslala nazaj v Ljubljano.
lj Pogreša se 53 letni dninar Jožef Borštner ki je dosedaj stanoval na Karolinški zemlji štev. 16.
lj Čist dobiček je imela neka ženska ki je na Mi.rju kradla poljske pridelke ter jih prodajala pred tobačno tovarno, a je prišla naposled le v roko policije.
Jos. Puntar (Gradec).
Mimogrede.
(Konec.)
Harmonija nebes in sedmerih mavričnih barv. Mir in blaženost in znamenje, tiste stare vezi med nebom in zemljo po vesoljnem potopu. Število sedem, hijeroglif te velike in lepe ideje, dr. Kidrič in dr. Tominšek! —
Tako umevamo in čutimo in mislimo o najlepših stvareh mi — arhitekto-nikarji in sfrigači!
Berite le sv. Avguština De civitatc Dei in zlasti mesta, ki razpravljajo pomen. — sedmice! Berite pa tudi »Con-fessiones« in vmislite se v pomen besedi »Inquietum est cor nostrum, domine, doneč requiescat in Te«. In pojdite in berfte še tisti uvodni sonet. »Matiji Čopu«! Ne govori in pridiguje isto misel? Ne pridiguje res krst pri Savici:
»De zemlja, kjer vrve viharji jezni, Up sreče -Onstran groba v persili hrani?«
O da,, ni nc miru ne pravega veselja tu na zemlji, v dolini solz! Popotniki smo:
»Le zemlja, kjer vrve viharji jezni, Je s k li š n j e kraj, da so naš dom visoke
Nebesa, da terpljenje in bolezni, Z veseljem vrčd so dar njegove roke.«
»Peregrini sumu« in hac vale« — pridiguje, (to vedo i vsi juristi!) Sv. Avguštin v svojem slavnem delu »De civitatc Dei«, kjer riše in opisuje in brani kraljestvo božje na zemlji v sv. Cerkvi!
Popotniki smo vsi in boj nas vodi na poti k nebesom. Dve državi, dve struji, 'se vedno borita, in se bosta do zadnjega dne borili za premoč, za vlado: otroci sveta in otroci luči. Od Kaj-novih dni prek rimskih državljanskih vojsk, francosko revolucije in viharjov jeznih slovenske domačije sc vije dolga, dolga pot — bratomornega boja.
V kraljestvo božje, do pravega miru na zemlji je le pot prek — krsta! Non est salus, razun v sv. Cerkvi:
pridiguje sv. Avguštin---Pa be-
berite sami sv. Avguština in pomislite na Črtomirovo življenjsko zgodbo, Bo-gomiiino vero in evangelij duhovnov, pa si boste kmalu ustvarili svoj komentar o skrivnosti »Krsta, pri Savici«. Gotovo pu se boste pri toni spomnili i tistega pismu čelakovskomu z dne 22.
avgusta 1836., kjer stoji tisti značilni apostrof: »Der ttbersetzer des heiligen Augustinus wird u b e r d i e T e n -d o n z d e r w e n i g c n S t r o p h e n h o f f e n 11 i c h k e i n V e r d a m -m u n g s u r t h e i 1 f a 11 e n«.
To in še marsikaj drugega so, boste spomnili, če boste poprej marsikaj —■ premislili, in morda tudi presodili po-etovo okolico in njegov položaj ter umelj govor in izpoved poeta-umet-nika!
Tako sem marsikaj že povedal in namignil. Kaj je torej s Krstom pri Savici? Kaj je s Črtomirom? Je li res to kar poje poet v zbirki »Čez plan«:
ln iz groba jo, vstal on ki je pal,
ne od meča, od lastne nemoči — in bežal je skozi los in mrak in režal se mu h oblaka je vrag
in vrani, sram' <•■ > vpijoči — ---,
»Tu lezi na i i. in griži zemljo, otruj ves dom vojo robeko krvjo!« In zagrizel so rodna je tla volkodlak
to bil je Črtomir, naš junak.«
Res naš? N i k d ar in nikoli, a m * pak vaš, volkodlakarjij
Kar jih ima le količkaj nevolkodla.. karske čudi in okusa nevolkodlakar-skega v svojih prsih in glavi, bodo kazali s sramoto za polži v trdi temni pol-noči ležečimi čez Prešernov spomenik, — radi Krsta pri Savici, kazali in mislili misli žalostne o slovenskih poetih in estetih in psihologih, ki so šli tako brez pomisleka mimo najlepše in glavne scene v Prešernovi umetnini ter pustili na njem le sled svoje svobodomiselne omo-tičavosti in omejenosti, pozabivši celo to, da jc napisal Prešeren pri polni umetniški zavesti radi tendence svoje umetnine naslov »Krst pri Savici«, ne pa Kato-Utičan ali Brankovič ali Pri-, mož Trubar in tudi ne Črtomir-Volko-dlak! Zapisal poet sam na večno sramoto pamfletistov svoj jasno govoreči naslov, ki a priori mora bili v skladju s problemom t. j. glavno smerjo v umet-. nini! Naslov sa,m torej dovolj jasno izraža tendenco »Krsta pri Savici«: za krst, za akt ta in njegov način, je bilo poetu umetniku. To .hoče povedati na prvi pogled jasno označena, firma na umetnini! Krst, Krst in še enkrat Krst pri Savici jc glavna misel poetova! In to so volkodlakarji ko polži prelezli v tisti trdi temni polnoči!
O Žigon, kaka primera in še premalo žgoča! Prešernov dihur je slavna žival, a tvoji polži so nad njim in še je premalo!
Oči so pozabili odpreti, ko so blateč slavili poetov spomin in v temi so suvali bliske v umetnikovo umetnino in tiste, ki so branili njega in njegovo — delo! Prezrli so umetniško zasnovo, kontrast dveh momentov, krasen in velik, da se lahko meri z veleslavnimi umetniškimi kompozicijami! Umell niso ne Uvoda in ne Krsta, tuneli niso in še ne umejo — celote Krsta pri Savici slovenski antekristi! In to je zlo veliko zlo in madež na naših estetih in — poetih. Neizbrisljiv madež —!
V načinu pokrščevanja je kontrast in zato Uvod in Krst: nasprotje med brutalno silo in nasiljem, ki seje še hujši vihar in zadaja le hujše boli in silo, ki rodi mir in hai-monijo! Tam hudournik, ki uničuje v slepi divji strasti, tu ljubezen in lepota, ki prevstvar-jata junaška srca in uklanjata, ponosne glave in izbijata meč iz rok, delita premoženje med uboge in revne in tolažbo in mir oznanjata — trpinom: »Mir po celi zemlji bodi!«
Kako krasna kompozicijska umetniška misel v tem kontrastu in žgočaJ tudi za Valjhunovc manire! Tu tiči tista ost, v gotovo smer namerjena. —■
Krst, Krst in še enkrat Krst in potem kontrast, kontrast in še enkrat kontrast, v načinu pokristjanjevanja! To je resnica, velika rcsnica v »Krstu pri Savici«!
Ni naslov »Črtomir«, naslov je »Krst pri Savici«! To boste morali, volkodlakarji, poslej dobro pomniti, prodno boste pisali pamfletc ko Etbin Kristan et consortes v »Naših Zapiskih« 1905! In to tudi še, da je kontrast, velik kontrast med Rousseaujevo s slovansko barvo pobarvano republiko ,v Uvodu:
»Narvcčsvetd otrokom sliši
Slave
T je bomo najdli pot, kjer njč sinovi Si pr6stl vol'jo v6ro ln post&ve.«
ter krščansko barvano republiko sv. Avguština v »De civitate Dei« — Prešernovem Krstu!
Žal mi jc lc — Župančiča. A zmoti so I velik — poet, kadar sledi frazam in agitatorjem!
Sklepam s pripombo, <la sem podal le glavne misli in namignil le marsikaj, kar naj kritiki zdaj popadejo in raz-tržejol
Vesel bom, ko bodo spel glodali pike in vejice, klica je in črke, pozabili pa na — misli! Tako — dr. Kidrič in dr. Tominšek! S o n e t o kaši ima in bo imel vekotrajno vrednost. Tudi to izpričam, ako Bog da, počasi seveda, ker vem, da jo treba lepoto videti in čutiti in umevati, pri nas na Slovenskem pa šc nekaj več ošlatati!
Storil som svojo dolžnost mimogrede radi — migljajev. Qui capere vult, — kdor ne bo zadovoljen, naj oprosti: pisal sem kot govore in mislijo moji ljudje na Krasu! E da, naši kraški ljudje in naša trda kraška zemlja! — Ni lepa zunaj in čudni so ljudje tam.
Opomba. Na najlepšem, divje romantičnem, veličastnem kraju sc zgodi — tako odločiven trenotek. Romantika! Kraj je proslavljen in ovekovc-čen po tem aktu: za proslavo kraja je poetu tudi bilo —! O tem še kedaj kaj.
Telefonsko in brzojavno porodilo.
Sklicanje državnega zbora.
Praga, '22. avgusta. »Samostatnost« poroča, da zadnji ministrski svet šc ni sklenil, kdaj da skliče državni zbor. Češki namestnik Thun namerava pričeti spravna pogajanja sredi oktobra in jih toliko časa nadaljevati, da pade odločitev. Gautsch polaga veliko važnost na to. da se reši češko-nemški spor zato, da pomnoži svojo večino, ki jo potrebuje, da reši svoj jesenski program.
KNEZ T?UN V IŠLU,
Praga, 22. avgusta. Češki namestnik knez Thun se poda jutri na počitnice. Pred vsem se odpelje v Išl, kjer Ostane nekaj dni in kjer poroča vladarju tudi o položaju glede na nameravana spravna pogajanja. A" Išlu se sestane najbrŽe tudi z Gautschem. V Prago se povrne Thun 8. septembra, nakar se prične takoj pogajati z načelniki strank o načinu spravnih pogajanj med Nemci in Čehi.
CHOC O POLOŽAJU.
Praga, 22. avgusta. Poslanec Choc je na nekem shodu naglašal, da morajo biti Čehi zastopani tudi v vsakem uradniškem ministrstvu noglede na to, če se nahajajo v večini ali opoziciji. Češki def.elni poslanci ne smejo dopustiti takih spravnih pogajanj, ki bi se dotikale enotne postavodaje in uprave na Češkem. Neobhodno je potrebno, da se uvede splošna, fnaka in direktna volilna pravica za češki deželni zbor in da se izpremeni deželnozborski poslovnik. Po načelih popolne enakopravnosti se morajo izvesti spravna pogajanja na Češkem, Moravskem in v Sležiji, ki tvorijo državno enoto.
NADVOJVODA PRESTOLONASLED-NIK.
Pulj, 22. avgusta. Semkaj je dospel danes nadvojvoda prestolonaslednik Franc Ferdinand, da se poda v Dalmacijo k pomorskim vajam.
NEMŠKO - RUSKA POGODBA.
Peterburg, 22. avgusta. Razun pogodbe, ki se tiče trgovinskih in železniških interesov v Mali Aziji in Perziji, sta ruska in nemška vlada sklenili tudi tajno politično pogodbo.
NOVA NEMŠKA BOJNA LADJA
PROTI AGADIRJU?
Tenerlffa, 22. avgusta. Nemška, top-ničarka »Eber« je odplula v smeri proti Agadirju.
PORTUGALSKA USTAVA.
Lizbona, 22. avgusta. Vlada je razglasila novo ustavo med velikim entu-ziazmom množice. Ustavo so podpisali vsi poslanci.
ŠTRAJK V TRSTU.
Trst, 22. avgusta. Tukaj so stopili v štrajk uslužbenci tramvaja.
BOLGARSKE ČETE V MAKEDONIJI.
Knmanovo, 22. avgusta. Tukaj so bolgarske čete izvršile bombni atentat na vlak. Veliko oseb je ubitih in ranjenih.
ŠTRAJKOVSKO GIBANJE NA ANGLEŠKEM.
London, 22. avgusta. Po mnogih mestih se štrajk nadaljuje.
IZGUBLJENA LAŠKA BOJNA LADJA.
Neapolj, 22. avgusta. iBojne ladje »San Giorgio«, ki je zadela na skalo in v njej obtičala, nc bodo mogli izlepa rediti. Če bo morje postalo nemirno, je brez dvoma izgubljena. Z ladje so vse izkrcali, kar se da, da jo zdaj čisto gola. Včeraj je prevzel poveljstvo ladje kapitan grof Cutinelli. Dosedanji kapitan Albenga. ki jc vsled svoje neprevidnosti nesrečo zagrešil, ga je z ostalimi častniki v gali na stopnjicah, ki z morja vodijo na krov, čakal, vojaško »prejel in mu moštvo predstavil. Ni pa
mogel veliko govoriti, ker so ga že po prvih besedah solze polile. Nato je odšel in odplul proti Genovi, nc da bi sc nazaj ozrl. Novi poveljnik jc nato moštvu sporočil, da sc mora tudi ono izkrcati, ker nimajo pravega ležišča in jc vso narobe. Vojaki pa so mislili, da se s tem tudi njim pripisuje na izgubi ladje krivda in so postali zelo razburjeni, da so se komaj pomirili. Vzeli so svoje reči in .jokaje sc od častnikov in ladje poslovili.
LEGARSKA EPIDEMIJA.
Danzig, 22. avgusta. V tukajšnji umobolnici je izbruhnila logarska epidemija. 140 umobolnih je obolelo, 17 jih je umrlo.
Rožne slvori.
Časnikarski bojkot v Belgradn.
Kakor smo že poročali, je stopilo v štrajk uredniško osobje belgrajske »Tribune«. Lastnik lista si jc najel zasilno pomoč ter med drugim nastavil tudi zloglasnega Aladarja Kottasa, ki je nastopal v zagrebškem veleizdaj-niškem procesu kot priča proti Srbom. Belgrajsko časnikarsko društvo je vsled tega izdalo poziv na bojkot »Tribune«, češ, da se s podpiranjem tega lista dajo sredstva za vzdržavanje drugega Nastiča. Najbržo bo Kottas izgnan iz Srbije.
Zaklad starega denarja, Pri vajah blizu Osjoka so pijonirji naleteli na. nek grob s človeškim okostjem in .'500 do 400 kosi starega srebrnega denarja. Častnik je preprečil, da si vojaki denarja. niso prilastili ter je zanimivo numizmatično zbirko izročil svojemu poveljstvu.
Utonil jc v danskem morskem kopališču Hornbach dunajski zdravnik dr. Hirsch s svojim 141etnim vnukom, dejanjih, in 2. »Kmet Herod«, burka s odnesel morski tok.
TKZIE OJKINJE.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 22. avgusta.
Pšenica za oktober 1911 ... .	1P71
Pšenica za april 1912.....1191
Rž za oktober 1911......9 71
Oves za oktober 1911.....8 96
Koruza za oktober 1911 ... .	8.30
Koruza za maj 1912 .....812
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2m, sred. zračni tlak 736-0 mm
D t) 3	Ca.« opazovanja	Stanje barometra v mm	1 Tempe-i "po" • V,,r0Tl Celziju j	Nebo	= z - >5 S » Zrn >
21	9. zveč.	7331	22-2 | 9r. jzah.	jasno	
	7. zjutr.	326	18-2 j sl. svzh.	dol. jasno	00
	2. pop.	31 0	28'2 | sr. jzah.	del. jasno	
Srednja včerajšnja temp . 22 41 norm. 18 33.
Za prihodnje šolsko leto sc sprejmeta
Z dijaka a«»z gospici
na stanovanje in hrano v bližini nove gimnazije na Poljanski cesti. Na razpolago služijo tudi poučljive knjige ter najnovejši leksikon. — Poizve sc pri tvrdki Ant. Krisper na Glavnem trgu.	2492 3
Mlekar
ki dobro razume na pasfiliziranje mleka, se sprejme. Kje, pove iz prijaznosti »upravništvo". 2511
jc zdravniško priporočano
črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501 4 steklenice (5 kg) franko K 4*50
BR. NOVAKOVIC, Ljubljana.
,KUC
nnnnpnnnnnnonHnnnnflnnflnnnnnnnnngH
Telefon 237,
Telefon 237,
Zajec St Horn
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 73


9
Beton in železo - beton
Fundamenti.
Stropovi.
Mostovi.
Vzidava turbin. Stopnice.
Tlakovi.
Ksilolit.
Cevi za kanale, najboljši strešnik našega časa asbest - cementni škrilj (Zenit) patent Hloch vedno v zalogi. Edini zastop za Kranjsko.
Umetni kamen (okraski za fasade, obhajilne
======== mize, balustrade). .
622
Ponudbe pod »Začetnica« na upravo lista. -_'5t0
Skoro nov, izboren
se za ceno 3500 K proda radi družinskih razmer; eventuelno na obroke. Vprašanja pod „('udovito ceno" na upravo lista. 2521
Mlad ZidSFSki POlli*. ki oskrbuje nadzorovanje stavbinskih delavcev, vodstvo bolniške blagajne, računanje plačilnih listkov, izplačevanje delavcev, želi svojo službo menjati s 35. septembrom proti trajni službi, to je poleti in če mogoče tudi pozimi, najraje kje na deželi na Kranjskem ali v Istri. Pisma naj se pošljejo do 27. avgusta pod naslovom „PolIr D. L. št. 5445, pošt. Jež. LStiJa". 2517
Št. 1266/11.
Vslecl smrti imenovanega obč. zdravnika dr. Finka razpisuje podpisano županstvo na podlagi sklepa obč. zastopa od 29. maja 1911 št. 874
Plača po dogovoru. Prošnje jc vložiti na županstvo
do 30. avgusta 1.1.
Nastop službe takoj. Vsa pojasnila daje radovoljno županstvo. Zahteva znanje jezikov.
Ker ni v celem sodnem okraju zdravnika, je bodočemu zdravniku v Komnu lepa bodočnost zagotovljena.
Županstvo občine Komen	2426
dne 8. avgusta 1911. ________ Župan: V. Jazbec 1. r.
Centralna pisarna in skladišče: Veaova ul. 6.
Telefon interurb. St. 129.	Telsfon inferurb. št. 129.
Priporoča pleničn® moko Izursfne ha-kouosti, otrobe in druge mleushe izdelke.
šasiopsiva iži zalop v Gorici Mer Gruden k Knmp., SlolnS trg 9.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
arisk: »Katoliške Tiskarne«,
Odgovorni urednik: Miha Moškcrc,