155^ A A 60 LOOziG jokeonja k uUnica PkimuRSKI DNEVNIK i-zrTu?"" Cena 300 lir Leto XXXVI. Št. 112 (10.632) TRST, sreda, 14. maja 1980 PRIMORSKI DNEVNIK |e začel Izhajati v Trstu 13. maia 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob, °VCu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija® pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. POD OBTOŽBO, DA JE VEČKRAT RAZKRIL URADNE TAJNOSTI V Rimu aretiran podravnatelj tajne službe Sisde: izročil je novinarju zapisnih Pecijevih pričevanj preiskovalci že dalj časa sumili, da nekdo iz notranjega ministrstva izdaja državne tajnosti - Aretirani je 56-letni šivano Russomanno - Časnikar Isman še vedno v rimskem zaporu - Sinoči sestanek medministrskega odbora za varnost in parlamentarnega odbora za nadzorstvo nad varnostnimi službami ^ Včeraj popoldne je zadeva o pronicanju tajnih vesti v »ePri.\priževaniera «skesanega brigadista* Patrizia Pecija doživela ,. “KOVan ri)7Tllpt Rimelti nnmAcfnilz ilržcuriihitii nmiiHnietva i(> razplet. Rimski ial tin. - ■“■»ana c°eli. Obtožili namestnik državnega pravdništva je za aretacijo podravnatelja tajne službe 5? »s ="JS *■ Sllyana Russomanna, ki je sedaj zaprt v rimskem zaporu Re- — so ga, da je večkrat razkrival uradne tajnosti objavil v javnosti, ne da bi bil za to pooblaščen, akte ka- da je ^skih postopkov. dejstvo je izredno hudo, če po- lu„k'mo’ da je prav eden najvišjih I saggero daljših odlomkov sodnijske-i; c ‘“““rjev državne tajne službe,! ga zapisnika Pecijevih pričevanj. ,Oil Odvisen cumptru nntt* n - Ohinvil iih i/, nrurnlii' 1'' 11 tliii 1,7'n;in ministra, o - •blle tajnosti. . ----- od samega notra- dunistra, odkrival izredno po-^eiskn. ,ta'inosti- Že dalj časa so okvir,. 'a ci sum*li, da mora biti v kdo k, n.otra“jega ministrstva je ,zdaja skrivnosti. Ta ti , .-iv na dan še posebno v zve-teroristi°rmacijami’ ki so Jlh imeli l 0i?j/a*; Pa se je vsa zadeva začela uJaVr ne- sum 0 na rimskem dnevniku Mes- Objavil jih je novinar Fabio Isman, ki je bil prav zaradi tega pred tednom dni aretiran. Proti njemu so sodniki izdali zaporni nalog zaradi objave uradnih tajnosti. Prav danes bi mu morali soditi po hitrem postopku, vendar so včeraj, preden se je izvedelo za aretacijo, odložili datum procesa. Tako ravnanje, ki ogroža svobodo tiska, so obsodile vse italijanske organizacije novinar- *... '■■■■illllltiiiiiiiimiiiiiiiiliiiiililimiilliiiilinmiiiiTiiilliiillilllillliilllllllllllilllillltiiiiiiMiiluil POLEMIKA MED KOMUNISTI IN DEMOKRISTJANI Primer Donat Cattina buri volilno kampanjo Premirje med vlado in sindikati po sporazumu o zvišanju družinske doklade 7 . I f°tej;a Začetek volilne kampanje »Utvila V- zn.amenju dokajšnjega i,' ce izvzamemo polemiko ^eig^bj bnisti ir demokristjani o s^jauskpcrSlna namestnika demokri-I, ''fstah4 4Sekr?tar-ia Donat-Cattina 8ko u.. ..-Aoristov. Demokristjanih« pl 1Stv° Je Ponovno demanti-rwce- P° katenh naj bi taj se ■ ”ln odstopil, še več, vče-v^lstvo "a Sestalo demokristjansko hokriot; da, hi izdelalo sezname de-•aSoiih nskdl kandidatov na sko-k izreen' 0 kYah in v komunikeju kri 0 rečeno, da je bil priso-lW"amestnik sekretarja. Wo» .Ilstjansko glasilo «11 po-^s,iu n 6 -v svojem današnjem f°rri. ri Ma Je KPI v zvezi s prime-bbdo in., 'Cattina uprizorila zelo za , kulacijo in ne toliko, ker I' narnpr,r.Qrizcm, temveč zato. ker JJat-Cattin • P°^em*ke prizadeti Do-fmokra"« 'n z njim vso krščansko b*J0 ,Prav v začetku volilne „ tožuJ, • Demokristjani skratka i 0 vrči? komuniste, da so objavili ]Jstti, y , naPačnih ali celo lažnivih il0 tul0 nvršča demokristjansko ^ a «In 1 P°hndo direktorja dnev-*• kiju« rePnhblica» Scalfarija, ki n\ levicpSt>0*nemu’ neodobravanju tain-i Zahteval odstop namest-jšj j-)i J,njKa KD. K nmi i ničti Aii i t i ‘clf Poli ti 0| 4 *tLJ. IVUIllUliihliCm UDK h tisti ,, ,°hjavil vest, da so se 'kiju d P°služili telefona v stano-ghastiij flne Donat-Cattin, da bi si "jov, ka ?°vornost cele vrste zlo-jka la/ je’ trdi «11 popolo*, po- Milanskemu glasilu pos r vods, k°Varja član vsedržavne f sVQjpm a KD Giancarlo Pajetta ;V p* intervjuju dnevniku »Tir-ddvsem zanika, da bi se h^Kciii - ^ celotni krščanski de h6 b° ^ .tn poudarja, da se KPI Ni NlUzila v svoji volilni kam-It?1 Pa /era Donat Cattin, obe INjani ^..vprašuje, če bi demo h tlo , Dllf' en8kn rahločutni, če - a VnriitS!na nekega komunistič- radia in televizije (komunisti razpolagajo s približno 120 radijskimi postajami in 20 TV oddajniki). Televizija bo eden najmočnejših propagandnih medijev KPI. Snemajo kar 4 filme o Milanu, Neaplju, Ri-m . in Turing, režijo pa so. poverili Bertolucciju, Scoli in Gregoretti-ju. Prav Gregorettijev film o Rimu bo že prihodnji teden na malih ekranih. Komunisti bodo vztrajali predvsem pri dejstvu, da je KPI vodila v zadnjih petih letih krajevne uprave, na območju katerih je živelo kar 65 od sto italijanskih državljanov. Portugalski predsednik Eanes danes v Italiji LIZBONA — Na povabilo italijanskega predsednika Sandra Pertinija bo danes popoldne prispel na uradni obisk v Italijo portugalski predsednik general Ramalho Eanes. Po pogovorih s Pertinijem in Cossigo bo Eanes v petek obiskal papeža Janeza Pavla II. Kasneje si bo kot gost i tali jenske vlade ogledal Benetke. jev, med katerimi tudi vsedržavna nister ‘Rognoni in načelnik CESIS sindikalna federacija časnikarjev, ki je izrazila popolno solidarnost z aretiranim Ismanom, zraven pa je ožigosala početje sodnikov kot »hotenje, da bi ustrahovali novinarje in istočasno svobodo tiska». Dejansko je bilo dejstvo, da so aretirali novinarja, ki je opravljal pač svoj poklic, ne da bi pri tem posegli na račun resničnega krivca — se pravi funkcionarja notranjega ministrstva — zelo vprašljivo. Isman je vsekakor že teden dni v zaporu, če pa ne bo prišlo do sojenja po hitrem postopku do prihodnjega petka (ko bo preteklo 10 dni od aretacije), bodo postopek formalizirali in Isman tvega, da ostane še naprej v zaporu. Po aretaciji podravnatelja SISDE se položaj seveda spreminja. Državno tožilstvo ima baje namen, da najkasneje do sobote začne s procesom proti novinarju in državnemu fukcionarju. Če bo tako, se bo končno lahko pojasnilo ozadje te a-fere, ki še enkrat meče temno senco na italijanske tajne službe. Silvano Russomanno ima 56 let, v policijo je vstopil leta 1950, potem ko je služil vojaški rok najprej kot oficir v italijanski vojski, nato pa kot topničar v nemški «wehrmacht». Najprej je delal v uradu za zaupne zadeve notranjega ministrstva, ko so ta urad ukinili, pa se je začel u-kvarjati s protiterorizmom. Leta 1977, ko so preustrojili tajne službe, pa je postal podravnatelj SISDE. Ta organ ima «informativne in varnostne naloge za obrambo demokratične države in njegovih ustanov, proti vsem osebam in obbkam prevratni štva, ki bi ogrožali državo.» Poleg SISDE obstaja v Italiji še druga tajna služba, SISMI. Njena vloga je vojaško ob vešče van je; obe pa povezuje CESIS, ki koordinira njuno delovanje. Aretirani Russomanno je bil pravi mednarodni strokovnjak za teroristično dejavnost. Zelo dobro je poznal evropske teroristične organizacije in večkrat je zastopal notranjega ministra na raznih evropskih srečanjih. Ukvarjal se je tudi s fašističnim pokolom na Trgu Fonta na. Kot znano je bil prav on tisti funkcionar, ki je poslal v Nemči jo (kjer so nato izginili) ostanke torbe v katero so atentatorji skrili peklenski stroj. Vso zadevo so s ča som utišali, kajti sodniki so takrat izjavili, da je, če je poslal torbo v Nemčijo, ne da bi jih prej obvestil, pač izvajal »smernice svojega urada*. Sinoči se je v palači Chigi sestal medministrski odbor za varnost, prisotna sta bila tudi notranji mi- Pelosi ter parlamentarni odbor za nadzorstvo nad varnostnimi službami, ki mu načeluje poslanec Pen nacchini. Oba organa sta razpravljala o zadnjih razpletih te nove afere. ALESSANDRIA — Policisti so prejšnjo noč odkrili na pokopališču v Montecastellu v bližini Alessan-drie pravo skladišče orožja in razstreliva, ki je bilo skrbno skrito v neki družinski grobnici. Med zaplenjenim orožjem je tudi serija modernih mitraljezov in pušk, ki so bili dobro shranjeni v najlonskih vrečah. Po prvih izsledkih preiskave še ni znano, če so se skladišča posluževali navadni zločinci ali pa pripadniki kake teroristične organizacije. Francozi se bodo udeležili moskovskih olimpijskih iger PARIZ — Francoski olimpijski odbor je sklenil, da se bodo francoski športniki udeležili moskovskih olimpijskih iger. Včerajšnja seja olimpijskega odbora je potekala v glavnem v debati o dveh resolucijah, od katerih je ena bila za francosko prisotnost v Moskvi, druga pa je hotela, da bi sklep odložili in se izrekli komaj potem, ko se bosta že odločila nemški in italijanski olimpijski odbor. Za sklep, da se Francija udeleži olimpijskih iger je glasovalo 22 članov odbora, medtem ko se je eden vzdržal. Poskus samomora finančnika Sindone m i Michele Sindona v newyorški bolnišnici ....... S POGLOBLJENIMI ANALIZAMI DRUŽBENEGA RAZVOJA NOVE JUGOSLAVIJE V SVETOVNEM TISKU OBŠIRNI KOMENTARJI 0 PREDSEDNIKU TITU IN 0 SER JUG0SLA VIJI iti •• i v «i • nu luji državniki o litu BEOGRAD — Ob smrti predsednika Tita so številne tuje osebnosti in organizacije dale številne izjave o njegovem delu in življenjski poti. Willy Brandt: Tito je ozni , cdotpo povojno obdobje in . si pridobil simpatije vsega sveta. Človeštvo je izgubilo hrabrega borca za mir, velikana našega časa. Averel Harriman: Tito je zadnji od velikanov, zadnji od velikih voditeljev. Njegova hrabrost in njegov duh bosta živela tudi v prihodnje. Šadli Bendžedid: Smrt jugoslovanskega državnika je nenadomestljiva izguba za ves svet in še posebej za gibanje neuvrščenih. Haled Fahum: Vloga, ki jo je predsednik Tito imel kot vodja gibanja neuvrščenosti kaže vsem narodom značaj njegove politike, ki se zavzema za trajen mir, neodvisnost in nevmešavanje v notranje zadeve drugih držav. Jimmy Carter: S smrtjo Josipa Broza Tita smo izgubili zadnjega velikega voditelja druge svetovne vojne in enega od najbolj hrabrih državnikov povojnega obdobja, ki je svetu dal veliko novega. Habib Burgiba: S smrtjo predsednika Josipa Broza Tita je Jugoslavija izgubila svojega velikega voditelja, svet pa državnika, ki je vse življenje namenil boju za mir in sodelovanje. Tito je bedel nad ohranitvijo neodvisnosti svoje države in se odločil za lastno pot v socializem. Sirimavo Bandaranaike: Smrt predsednika Tita je neizmerna izguba. To bo najbolj občutilo gibanje neuvrščenih. Jugoslavija je ostala brez očeta in velikana, ki pa je pred svojim odhodom ustvaril takšno državo, ki po varni poti hodi dalje. Svet je ostal brez največjega voditelja stoletja, ki se je povsem posvetil svetovnemu miru. (dd) llinilllllllllllllllllMIIIIIIIHIIIMIllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIHIIIIIinillllllUIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIHIlllllllllllllllltllllllllllllllliiiillliiiiiiiiiiitiiiiiiiiil EVROPSKA VOJAŠKA BLOKA SNUJETA SVOJO NADALJNJO POLITIKO NATO pakt razbremenjuje ameriško vojsko v Evropi Danes sestanek voditeljev držav varšavskega pakta Vnrtu T. neKega Komumsuc- ie^a’ KEjub temu pa se st Marta n„k° je bil° mogoče, A" L^bo n.. P°nat Cattina sprejeli Oisn tur'nski pokrajini in s Ub9ziu 0 t' pokrajini in za preiskave, ko so »<‘sc\ uvedli ’ da je Pajetta govori potem je fant vse preveč po- S5a^nem č°Vo!.:-.e' zakaj položaju ter demokristjani \M°stjo V ^asbmgtonu z enako od dsiIosWi ?_katero je KPI govorila ugot/ 1 Pekingu. Pajetta na-da je mednarodni ftVo^čen in v zvezi s Signo-iv^kih t tudo za osvoboditev a- *UlinSuer io V pravi’ da sta ga v/ v n ,n on sam prehitela, ko $6 «nin°^radu govorila o istem S 8 predsednikom PIX) Ja Lašanju družinske do-Vs/^rja: kaj umirjena; socialisti IS v y| deistvo, da le njihov i Jvp . viaao " kai Sai e .? ze obrodil prve sa-gjč e je med vlado in sinrii-so?: SvLaa.K;m vzpostavil nov od klesti , v,olilno kampanjo bodo it/rih "*li v znamenju kon-k r^: !>ud, borbe proti nasilju L' »tatiovn za socialne storit- is I k ao*e- bolnice. Prv' Cblik^tvi teh pereeih vprašanj v*vnih,Je dobrih in učinkovitih taSunJ,prav- h k*a tv, ® bo volilni kampanja ki r|(?k ikot 5 milijard lir. Šti ii „s° jo ju,-}1 z nabiralno akcijo. Vi,0 bodo .. Prav te dni. Poslužf V °d n«.: , Propagandnih sred ‘avadnih lepakov do tiska BRUSELJ — Sposobnost takojšnje mobilizacije rezervistov, jačenje rezerv municije in vojaškega mate riala, izboljšanje mornariških enot, povečanje letalskih prevozov čel, realizacije načrtovanih infrastruktur ter večanje vojaške pomoči Turčiji in Portugalski so glavni tehnično-vojaški problemi, o katerih so včeraj razpravljali obrambni ministri pakta NATO v Bruslju. Ocenili so tudi politične in vojaške posledice sovjetskega posega v Afganistanu in preučili ameriške zahteve glede iransko-ameriške krize. Glede slednje, je ameriški o-brambni minister Harold Brown izjavil, da ne bo zahteval, naj Ita lija pošlje svoje ladje v Perzijski zaliv, poudaril pa je, da bi Italija najbolje pripomogla pri »skupnih interesih*, če bi ojačila vojaško prisotnost in obrambno sposobnost na svojem območju. ZDA pa »ne nasprotujejo* možnosti, da bi Velika Britanija in Francija poslali svoje pomorske enote v Indijski ocean Ob vsem tem je razumljiva skrb Carterjeve administracije, ki skuša povečati samoobrambne spo- sobnosti evropskih zaveznikov, da bi lahko uporabila ameriške enote predvsem za območje Srednjega in Bližnjega vzhoda. Glede same včerajšnje seje pa lahko ugotovimo, da so obrambni ministri predvsem poudarili, da se je ravnotežje sil v Evropi porušilo v korist enot varšavskega pakta, ki so se povečale po izjavah predsednika vojaškega odbora NATO pakta norveškega generala Gunder-sena za 20 odstotkov. Na tiskovni konferenci je kasneje Gundersen poudaril, da je v zadnjem desetletju varšavski pakt napravil pravi kakovostni skok predvsem v pomorskih enotah in raketni oborožitvi. Vzhodna Evropa ima po nje govem najsodobnejšo vojaško opremo, kar je skrajno nevarno, saj se možnost spopada zato neprestano veča. V takih izjavah je posredno izražena zahteva po povečanju vojaških izdatkov in je le uvod v še hujšo oboroževalno tekmo med blokoma Na sliki (telefoto AP): Italijanska delegacija na sestanku NATO pakta v Bruslju. VARŠAVA — V poljsko glavno mesto so že sinoči prispele delegacije držav varšavskega pakta, ki se bodo danes udeležile seje političnega posvetovalnega odbora ob priliki 25-letnice ustanovitve vojaške zveze držav vzhodne Evrope. Kljub temu da so taka srečanja že rutinska, posvečajo sedanjemu zahodni diplomatski in vojaški krogi izredno važnost, saj je to prvi sestanek po sovjetskem vdoru v Afganistan, krhanju odnosov med velesilama in po spodletelem ameriškem desantu v Iranu. že sama imena udeležencev (SZ bo predstavljal Leonid Brežnjev, Bolgarijo Todor Živkov, Madžarsko Janos Kadar, NDR Erich Honecker, Poljsko Edvvard Gierek, Romunijo Nicolae Ceausescu in ČSSR Gustav Husak) potrjujejo, da bo sestanek na najvišji ravni, saj so zastopani vsi partijski voditelji vzhodne Evrope, pridružili pa so se jim tudi zunanji in obrambni ministri. Zahodne opazovalce zanimajo predvsem stališča romunske delegacije, ki v varšavskem paktu igra svojo posebno vlogo, Zahodne ti- skovne agencije poudarjajo, da bo Romunija to vlogo ohranila. Sovjetska zveza naj bi torej pristala na romunska odstopanja v želji, da z njeno pomočjo in posredovanjem ponovno vzpostavi pretrgani dialog z Zahodom. S tega vidika je zanimiv članek romunskega partijskega glasila «Scinteia», ki poudarja, da je varšavski pakt izključno obrambnega značaja pred zunanjim napadom, kljub temu pa mora Romunija povečati svoje samoobrambne sposobnosti. Glasilo romunskih komunistov ugotavlja, da je obramba miru in politika popuščanja napetosti uresničljiva samo z ohranjevanjem ravnotežja sil, ki pa se ne sme uresničevati z oboroževalno tekmo temveč s postopnim omejevanjem o-boražitve na podlagi sporazumov. S tega vidika bo nedvomno zanimivo, kakšne pobude bodo zavzeli glede modernizacije evropskega raketnega sistema, ki je za Moskvo glavni krivec sedanjih skaljenih odnosov med vzhodno in zahodno Evropo. Na sliki (telefoto AP); sovjetskega voditelja Brežnjeva je dočakal poljski voditelj Gierek. «Bil je neumoren borec za mir in se je boril za enakopravnost vseh malih in velikih» BEOGRAD — Svetovna sredstva obveščanja še naprej objavljajo številne članke, prispevke in komentarje o življenjski poti in delu predsednika Tita in o Ju^osUiviji. Vlada in narod Jugoslavije, piše tuji tisk, ostajata mirna in zbrana in poudarja, da so država, narod in mladina pripravljeni nadaljevati po Titovi poti in da so mu hvaležni za njegovo delo in stabilnost, ki jo je zapustil. Svetovni tisk tudi poudarja, da je za jugoslovanskim predsednikom ostala praznina v svetu in da jugoslovanski voditelji ob podpori naroda in simpatij svetovnih voditeljev, podčrtujejo odločenost, da ohranijo neodvisnost države. Sredstva obveščanja tudi obširno pišejo o osebnosti predsednika Tita, vojaka in državnika in dodajajo, da je leta 1948 in 1957 odločno branil samostojnost in neodvisnost Jugoslavije, tako kot je v minulih dveh desetletjih branil pravice vseh narodov in predvsem držav v razvoju do neodvisnosti od blokov. Titova smrt je svet prizadela v času nadvse zaostrenih odnosov tako da je njegov odhod še težji, čeprav je bil pričakovan in neizbežen. Titova smrt je izguba za ves svet. Predsednik Tito je polnih 36 let vodil svojo državo in je bil oče sodobne Jugoslavije, ki temelji na jugoslovanski demokraciji kot na institucionalni obliki socializma. Bil je neumorni borec za mir in se je vedno bojeval za enakopravnost vseh malih in velikih. Tito je bil Jugoslavija, njen boj za svobodo, enotnost, simbol, ki se je upiral vsem oblikam mednarodnega imperializma in tuje hegemonije, pišejo sredstva obveščanja v svetu. Na mednarodnem področju je bil Tito simbol boja za mir, simbol nevtralnosti in neuvrščenosti, ki jo je ustanovil skupaj z Naserjem in Nehrujem. Tito je bil tudi velik revolucio nar. Edino Jugoslovani pod Titovim vodstvom so bili sposobni začeti vseljudsko vstajo proti Hitlerjevim zavojevalcem, edini so ustanovili vojsko, sposobno, da uniči močen nemški vojaški stroj. Na družbenem področju pa je eden največjih Titovih prispevkov uvedba delavskega samoupravljanja, kot se je dokazalo z visoko stopnjo razvoja, ki ga je dosegla Jugoslavija. (dd) Deng Xiaoping in Hua Guofeng o dogajanjih v svetu LUKSEMBURG - V inte.vjuju za luksemburško televizijo je podpredsednik kitajske vlade Deng Xiaoping poudaril, da je treba paziti, da ne bo iranska kriza zasenčila afganistanske, ki je v svetov-nem merilu nevarnejša, saj neposredno grozi svetovnemu miru. Deng je tudi ponovno zahteval u-mik sovjetskih čet iz Afganistana in podoben umik Vietnamcev iz Kampučije. V Pekingu pa se je vodja kitajske komunistične partije Hua Guo-feng sestal z romunskim notranjim ministrom George jem Homosteno. Kasneje se je kitajski partijski voditelj in premier sestal tudi z ma vretanskim predsednikom Mohamc dom Haidalom. Predmet zadnjega pogovora je posredovala agencija «Xinhua*. V kratkem konferenca zunanjih ministrov neuvrščenih držav? DŽAKARTA — Ameriška tiskovna agencija UPI poroča, da bo Indonezija, ob podpori Pakistana in Jugoslavije, sklicala konferenco zunanjih ministrov neuvrščenih držav, da bi razpravljali o krizi v Afga nistanu, v Iranu in v Kampučiji Indonezijski zunanji minister Kusu-maatmadja je izjavil, da bi skupno stališče neuvrščenih o teh treh vprašanjih lahko olajšalo delo pri iskanju skupnih stališč v okviru OZN. Po poročanju iste agencije so pobudo za to konferenco dali prej šnji teden na srečanju med neka terimi voditelji neuvrščenih ob po grebu predsednika Tita v Beogradu. (Telefoto AP) NEW YORK - Michele Sindona, italijanski finančnik, ki ga je sodišče v New Yorku spoznalo za krivega stečaja «National Franklin Bank*, je včeraj v zaporu poskušal samomor. Vest je močno odjeknila tako v ZDA kot v Italiji, kjer je Sindona vpleten v celo vrsto škandalov finančnega in političnega značaja. Kot je sporočil uradni glasnik a-meriškega sodstva, si je Sindona s kuhinjskim nožem skušal prerezali žile na zapestju leve roke m to mu ni docela uspelo zaradi taKojšnje-ga posega paznika, ki mora noč in dan stražiti priprtega finančnika. Iz bolnišnice «Berkmann HospitaK kjer so Sindono sprejeli takoj po poskusu samomora, se je samo izvedelo, da je njegovo zdravstveno stanje kritično. Kar zadeva ostalo, pa vlada med preiskovalci in zdravniki neprediren molk, čeprav 'se je v poznih popoldanskih urah razširila vest. da so Sindono premestili na oddelek za oživljanje. Sodna obravnava proti italijanskemu bančniku, ki je med procesom kot znano tudi hlinil ugrabitev, se je končala v drugi polovici marca. Končno razsodbo glede stečaja N FB pa bi morali ameriški sodniki objaviti morda že jutri, celotno zadevo pa bodo sedaj skoraj gotovo odložili na kasnejši datum. Z včerajšnjim dogodkom je tako škandal Sindona doživel nepričakovan zaplet ki ne igra v prid jasnosti in resnici, ki jo javnost že dalj časa zaman pričakuje. TURIN — V mogočni protiteroristični akciji so v zadnjih dneh policisti in karabinjerji aretirali v raznih mestih severne Italije približno trideset oseb ter odkrili več domnevnih skrivališč teroristov. PRED 25 LETI JE POSTALA AVSTRIJA NEODVISNA DRŽAVA MANJŠINI PRIČAKUJETA IZVAJANJE AVSTRIJSKE DRŽAVNE POGODBE Informativno pismo Slovencev in Hrvatov zunanjim ministrom podpisnic državne pogodbe DUNAJ — Na tiskovni konferenci, ki so jo sklicali Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Narodni svet koroških Slovencev, Hr-vatski akademski klub, Hrvatsko kulturno društvo ter Hrvatsko tiskovno društvo v ponedeljek na Dunaju, so ob priliki 25-letnice pod- Tuji državniki jutri na Dunaju DUNAJ — Jutri bo na Dunaju proslava 25-letnice podpisa avstrijske državne pogodbe. Udeležilo se je bo kakih dvanajst zunanjih ministrov in štirje predstavniki mednarodnih organizacij. Prisotna bosta, kot znano, predvsem sovjetski in ameriški zunanji minister Gro-miko in Muskie, ki se bosta baje tudi sestala in razpravljala o medsebojnih odnosih, še zlasti v zvezi z afganistansko krizo. Na Dunaj bo prispel tudi jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec, italijanski zunanji minister Emilio Colombo pa bo zastopal poleg svoje države tudi Evropsko gospodarsko skupnost. Prisotni bodo tudi predsednik skupščine 0234 Šalim Ahmed, generalni tajnik OZN Kurt VValdheim, predstavnik evropskega sveta Franz Karasek in predstavnik EGS Emil Van Lennep. piša avstrijske državne pogodbe zastopniki manjšin ugotovili, da je bilanca po 25 letih avstrijske državne pogodbe za narodne manjšine v Avstriji vseskozi negativna. Nobeno sporno vprašanje iz člena 7 državne pogodbe še ni bilo rešeno, je bilo ugotovljeno za hrvaško manjšino. »Ne moremo mimo tega, da ne bi ob priliki 25-letnice podpisa avstrijske državne pogodbe ugotovili negativno bilanco. V zadnjem če-trtstoletju je sicer bilo sprejetih nekaj pravnih ukrepov, vendar pravnega položaja manjšin niso izboljšali, temveč bistveno poslabšali,* je rečeno v izjavi koroških Slovencev. Kot so povedali na tiskovni konferenci, bodo obe centralni organizaciji koroških Slovencev in Hrvat-ski akademski klub odposlali zunanjim ministrom podpisnic državne pogodbe informativno pismo, v katerem zunanje ministre opozarjajo, da člen 7 avstrijske državne pogodbe še vedno ni izpolnjen. Pred zastopniki tiska so zastopniki Slovencev in Hrvatov izrazili pričakovanje, da se bodo pogovori med obema manjšinama in zvezno vlado resno nadaljevati. Za koroške Slovence to v prvi vrsti velja za realizacijo točk iz tako imenovanega operacijskega koledarja. Nadalje pričakujejo, da se bo ob priliki o-biska v Jugoslaviji izražena pripravljenost zveznega kanclerja, da bodo izpolnili vse določbe za varstvo obstoja in razvoja manjšin, tudi uresničila. (Sindok) UPRAVNE VOLITVE SE BLIŽAJO Z NAGLIMI KORAKI DANES OPOLDNE BO ZAPADEL ROK ZA VLAGANJE KANDIDATNIH LIST Za pokrajinske volitve so se doslej prijavile le KPI, MSI in PRI ■ V repen-tabrski in v zgoniški občini bosta nastopila tudi PSDI in PU ■ Ooslej največ kandidatnih Ust (osem) v devinsko ■ nabrežinski občini Danes opoldne se bo zaključil rok za vlaganje kandidatnih list za upravne volitve, ki bodo 8. in 9. junija. V naši pokrajini bomo obnovili pokrajinski svet, poleg tega pa še okoliške občinske svete, ki jim je zapadla mandatna doba. Glede vlaganja kandidatnih list za pokrajinske volitve ni včerajšnji dan zabeležil nobene novosti zaradi stavke tajniškega osebja na tržaškem prizivnem sodišču, kjer irr.a svoj sedež osrednji volilni urad. Stavka se bo nadaljevala tudi danes, kljub temu pa bo volilni urad odprt: kandidatne liste bo sprejemalo osebje, ki je sicer zaposleno na prefekturi, a bo ob tej priložnosti prevzelo funkcije tajnikov prizivnega sodišča. Gotovo je, da bo to osebje imelo kar precej dela, saj so kandidatne liste doslej vložile le KPI, MSI -DN in PRI, ki so obveznost izpolnile že v petek, 9. t.m.; vse druge stranke pa morajo sezname kandidatov še predložiti, pri tem se poraja vprašanje, kdo vse bo nastopil na teh pokrajinskih volitvah. Veliko neznanko predstavljajo predvsem radikalci, ki pa se po vsej verjetnosti ne bodo udeležili upravnih volitev, kljub temu, da bi, v kolikor bi se ponovili izidi zadnjih parlamentarnih volitev, v pokrajinski svet izvolili dva svetovalca. Kandidatno listo bo danes vložila KD, ki je za nosilca liste izbrala sedanjega načelnika svetovalske skupine Locchija; seznam kandidatov bo vložila tudi Slovenska skupnost, ki ima v pokrajinskem tajniku Hareju glavnega kandidata, da zamenja v pokrajinski skupščini svetovalca Brezigarja. Kandidatno listo bodo vložili tudi socialisti, socialdemokrati, liberalci in Lista za Trst, ki je prav včeraj dokončno potrdila seznam kandidatov, ki bodo nastopili na upravnih volitvah. V primeru, da bi se ponovili izidi zadnjih parlamentarnih volitev, bi LpT v pokrajinski svet izvolila 9 svetovalcev (po istih predvidevanjih bi na KD in na KPI odpadlo po sedem svetovalcev, MSI bi imel dva, FSDI, PSI in SSk po enega, radikalci pa dva svetevalca), ki bi morali biti Carlo Ven ura, Alberto Dini, Angela Bertccchi par. Paludetto, Marco Meloni, Bruno Cesarelli, Silvio Bari, Giorgio Bcnat, Nereo Valenti in Tullio Mayer. Drugače pa je bilo v tajništvih petih okoliških občin, kjer se je v teku včerajšnjega dne predstavilo kar 14 predstavništev raznih strank in vložilo svoje kandidatne sdžname. V devinsko - nabrežinski občini so se KPI, SSk, LpDA in MSI-DN pridružile še kandidatne liste PSI, PRI, PLI in PSDI. Manjka še krščanska demokracija, ki bo seznam kandidatov predstavila v zadnjem trenutku z namenom, da bi osvojila zadnje mesto na glasovnici. Vsekakor pa je potrjeno, da bo nosilec kandidatne liste KD posl. Tombesi. Seznam socialističnih kandidatov za obnovitev občinskega sveta pa je naslednji: Gualtiero Aloisio, Alfre-do Burger, Vittorino Caldi, Srečko Colja, Ladi Kariš, Fabio Coretti, Giancarlo Davanzo, Mario Doljak, Jožko Feran, Mario Giraldj, Jože Legiša (neod.), Božidar Marušič (heod.), Duška Miletič por. Giaco-ne, Edoardo Monterosa, Mario Pahor, Ivo Pertot, Silvio Sala, Gino Tordi, Walter Ulcigrai in Nicold Zetto. V dosedanjem občinskem svetu so socialisti imeli dva svetovalca, ki sta bila Srečko Colja in Vittorino Caldi, ki je bil tudi podžupan. Tako v zgoniški, kot v reoentabr-ski občini so svoji kandidatni listi vložili socialdemokrati in liberalci in se tako pridružili Napredni listi, ki je svojo obveznost izpolnila že v teku prvega dne. Danes bo kandidatno listo — v obeh občinah — vložila še Slovenska skupnost, po vsej verjetnosti pa tudi krščanska demokracija. Druge stranke se ne bodo predstavile. V zgoniški občini je na kandidatni listi PSDI le pet kandidatov, nosilec liste pa je Antonia Virginia Antonioli por. Pe trovic. Kandidatna lista PLI pa šteje osem kandidatov, med katerimi je na prvem mestu Gugliel mo Etel. Tudi v repentabrski občina je kandidatna lista PSDI sestavljena le iz štirih kandidatov, med katerimi je na prvem mestu Franco Fonda. Liberalci pa so predstavili osem kandidatov, prvi med njimi je Raffaele Barisani. V dolinski občini je število kan didatnih list v teku včerajšnjega dne naraslo na štiri. Kandidatom KPI, ki jim načeluje dosedanji župan Edvin Švab, so se pridružili še seznami kandidatov PRI, PLI in PSDI. Kandidatne liste bodo v teku današnjega dne prav gotovo pred ložili še Slovenska skupnost, socia listi in krščanska demokracija, ki tudi v tej občini očitno štarta na zadnje mesto na glasovnici. Kan didatno listo republikanske stran ke sestavlja deset kandidatov, nosilec liste pa je Aldo Angeli. Rav no toliko kandidatov šteje tudi seznam kandidatov liberalne stranke, ki jim načeluje Antonio D'Amore. četrto mesto na glasovnici za ob novitev dolinskega občinskega sveta bo imela socialdemokratska stranka, ki je predlagala enajst kandidatov, za nosilca liste pa Ser-gia Verginello. Tudi na sedežu tajništva miljske občine so se včeraj zglasili pred stavniki treh strank: PSI, PRI in PSDI. Pridružili so se Listi Frau sin, na kateri kandidirajo pred stavniki KPI in nekateri neodvis-neži, Listi za Milje in MSI DN kandidatno listo bodo danes vložil: še krščanski demokrati, zelo malo možnosti pa je, da bi se predstavili tudi liberalci. Vzporedno z vlaganjem kandidatnih list se je začela tudi volilna kampanja, ki jo je pred desetimi dnevi odprla KPI z javnim zborovanjem, na katerem je govoril glavni urednik strankinega glasila l’Unita posl. Alfredo Reichlin. Ju tri jo bo odprla tudi Lista za Trst. ki bo v avditoriju, ob 18.30, priredila ljudsko zborovanje, na katerem bodo predstavili kandidate za pokrajinske volitve in orisali pro gram, ki sloni na treh znanih točkah. V petek ob 16.30 pa "bo devinsko-nabrežinska sekcija KPI na tiskov ni konferenci predstavna program, s katerim se bo stranka predstavila v predvolilnem boju in kandi date za izvolitev v občinski svet. med katerimi je na prvem mestu dosedanji župan posl. Albin škerk. Manifestacija bo v občinski knjiž niči, na glavnem nabrežinskem trgu. (as) Manj delavcev v dopolnilni blagajni v tržaški pokrajini V tržaški pokrajini je zabeležiti v prvem trimesečju 1980 znaten padec «zatekanja» v dopolnilno blagajno. številke kažejo, da so zabeležili izboljšanje v višini 30 odst. v primerjavi s prejšnjim letom, z dopolnilno blagajno pa so izplačali znatno manj delovnih ur kot lani, to je 550 tisoč ur od katerih 460 tisoč v manofakturnem sektorju. DELEGACIJA KZ OBISKALA PREDSEDNIKA COMELLIJA Kmečka zveza zahteva od dežele bolj smotrne kmetijsko politiko Nujno je načrtovanje razvoja kmetijstva, ki naj Ijo obrav. navano enakopravno z drugimi gospodarskimi panogami Comelli zagotovil kratkoročne in učinkovite posege ■miiiiiiiirainiimiiiiMiMiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii NA SEJI DEŽELNE SKUPŠČINE Včeraj odobrili prve člene zakona o zdravstveni reformi Razprava o členih in amandmajih se bo nadaljevala danes V Trstu se je včeraj zjutraj ponovno sestal deželni svet, da bi razpravljal o popravkih k trem zakonskim osnutkom za izvajanji zdravstvene reforme. Svetovalci po sameznih političnih skupin so pred stavili številne amandmaje, s ka terimi naj bi izboljšali zakonske osnutke in s tem koristili celotne mu deželnemu prebivalstvu. Kot znano so zakonski osnutki trije, in sicer osnutek za ustanovitev kra jevnih enot zdravstvene službe, os nutek za organizacijo teh krajevnih enot in osnutek, ki določa norme za uporabo in upravljanje zdravstvenih enot samih. Deželna skupščina je najprej začela z obravnavo zakonskega osnut ka 103, ki zadeva ustanovitev po sameznih krajevnih zdravstvenih služb in o katerem je za večino poročal svetovalec Vigini, za manjšino Barazzutti in za odbor Anto-nini. Izglasovali so posamezne čle ne. v bistvu take, kot jih je predlagal deželni odbor, brez bi$tveqih popravkov. Tako so sprejeli prvi člen in tudi drugega, pri katerem pa je prišlo do načelnega naspro- tja med predstavniki manjšine in večine. Svetovalci KPI Tonel, Mia-ni, Proserpio, Lanzerotti in Rosset-ti, katerim se je pridružil tudi Barazzutti (PDUP) so predlagali a-mandma, po katerem naj bi povečali število krajevnih enot zdravstvenih služb od dosedanjih sedem na štirinajst, oziroma petnajst in o tem zagotovili boljše in izčrpnejše delovanje krajevnih enot samih. O njih naj bi potem razpravljali v skupščini in jim tudi točno določili meje in okvire. Večina je z glasovi KD, PSI in PRI amandma zavrnila, tako da ostanejo vse pristojnosti glede tega člena v roka!) odbora. Še pred glasovanjem posameznih členov tega zakonskega osnutka so pristojni odborniki odgovarjali na posamezne interpelacije in vprašanja. predsednik sveta Colli pa je v kratkem nagovoru obsodil zadnje atentate *V* Italiji in nedavne faši stične atentate v Trstu in Vidmu. Danes se bo razprava o ostalih členih zakonskih osnutkov o izvajanju zdravstvene reforme nadalje vala. (mč) Delegacija Kmečke zveze, ki so jo sestavljali predsednik Guštin, podpredsednika Debellis in Kodrič, odbornik Markovič in tajnik Buka-vec, je včeraj obiskala predsedni ka deželnega odbora Comellija, da bi ga opozorila na nekatere pereče probleme tržaškega kmetijstva, tudi v okviru priprav na skorajšnji jubilejni občni zbor naše krneč ke organizacije. Sklicujoč se na programske izjave, ki jih je dal sam Comelli ob nedavni umestitvi novega tristranskega deželnega odbora, so predstavniki KZ izrazili zaskrbljenost v zvezi z nadaljnjim razvojem kmetijstva na Tržaškem ob ugotovitvi, da je ta panoga kljub svoji važnosti še vedno zapostavljena v primerjavi z drugimi sektorji, kot so industrija in trgovina, ki pa se nasprotno razvijajo prav na račun kmetijstva oziroma teritorija, ki bi moral biti namenjen kmetijski dejavnosti. Tako stanje je še posebno škodljivo pri nas, kjer propadanje kmetijstva prinaša še dodatno nacionalno škodo, saj odjeda slovenski narodnostni skupnosti njen življenjski prostor. Zastopniki Kmečke zveze so pred sedniku Comelliju izrazili tudi skrb, ker na področju kmetijstva še vedno ni pravega načrtovanja, tako teritorialnega kot finančnega, in da so posegi na področju kmetijstva ne samo nezadostni, ampak tudi, da ne slonijo na dolgoročni viziji sociogospodarskega razvoja našega področja. Skratka, ne gre toliko za tehnične probleme — so poudarili predstavniki Kmečke zveze —- am pak za vprašanje politične volje, da se začne kmetijstvo drugače, bolj smotrno in učinkovito obravnavati. Takšen nov pristop pa je potreben takoj, sicer bo prepozno, kot je ugotovila tudi nedavna prva pokra jinska konferenca o kmetijstvu, ki jo je priredila tržaška pokrajinska uprava. Predsednik deželnega odbora, ki je pazljivo poslušal pripombe in stališča predstavnikov KZ, je s svo je strani dejal, da prihaja kmetij stvo čedalje bolj v središče pozornosti političnih in družbenih sil in da ji tudi deželna uprava namera va posvetiti vse večjo pozornost tudi ob zavesti, da je vprašanje pri nas tesno povezano z obstojem in razvojem slovenske narodnostne skupnosti. V tem pogledu je Comelli zagotovil, da bo spremljal in podprl vse pobude Kmečke zveze za razvoj kmetijstva, saj obstaja politična volja, da se tej problema tiki posveti večja pozornost, kot doslej, tudi z nakazanjem potrebnih finančnih sredstev. Drevi recital v Samatorci Pripravljalna odbora za poimenovanje šol v Zgoniku po 1. maju 1945 in v Saležu po Lojzetu Koko-ravcu - Gorazdu, ki bo na sporedu v 'nedeljo popoldne, prirejata drevi, ob 20.30 v dvorani družine Doljak v Samatorci še en kulturni večer. Domači mladinci bodo ob glasbeni spremljavi podali recital na temo NOB pod režijo Draga Gorupa. Ob tej priložnosti bo nastopil tudi moški in mešani pevski zbor Rdeča zvezda. NOVA PREMIERA SSG V GLEDALIŠČU FRANCE PREŠEREN V BOLJUNCU CIJAKOVO NEURJE JE V ŽIVAHNI UPRIZORITVI «OGRELO» OBČINSTVO Dvorana gledališča je bila nabito polna, po predstavi so sovaščani priredili avtorju prisrčno sl*vJe pestrili vzdušje in pripomogli riti veselico, kjer se P0'!)*.? smeh in nekaj solz. Sceno je a . lal Edvard Zajec, glasbo je sal Aleksander Vodopivec, ca je bila Elva Danev. Igralci so seveda bistveno mogli k vzdušju na odru in v V rani, pripomniti moramo, da so li dialogi v kontovelskem na{e.G Nastopili so Boris Kobal Jožko I.vkeš (Mikola), Igor * u lan (Marno), Silvij Kobal ( .j Mira Sardoč (Urša), Alda ^ (Anica), Mitja Hmeljak <<«"£’ Melita Malalan (Ivanka), Zlata Najprej je godba «Veselih god-cev» korakala po Boljuncu in vabila vaščane, naj pridejo v gledališče. Razigrana «štimunga» je ljudi prepričala, tako, da je bilo gledališče «F. Prešeren* nabito pol no. Seveda je gledalce zanimalo, kako bo s predstavo; domače novosti privabijo, čisto posebno lah ko zanimajo avtorji, ki pišejo o na ših ljudeh ter njihovem življenju in preteklosti. Takšen ljudski avtor je Lojze Cijak, kt je z igro Neurje opisal delček iz preteklega življenja svojih rojakov, Kontovel-cev. Igra ^Neurje* je vsebinsko preprosta, prinaša pa vrsto prizo rov in situacij, ki pomenijo drago cen spomin na nekdanje, večkrat trdo in mačehovsko življenje. Režiser predstave Mario Uršič je v igro vnesel vrsto elementov, ki so po- NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU vabi na predavanje, ki bo danes, 14. maja 1980, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu na temo IZHODIŠČA MEDNARODNE POLITIKE SFRJ Predavala bo tov. VIDA TOMŠIČ, članica predsedstva SRS, predsednica republiškega sveta SRS za mednarodne odnose, univerzitetna prof. in članica CK ZKJ. Ob pomembnem jubileju, ki ga je včeraj praznoval naš dnevnik, smo prejeli številne čestitke. Še posebno se zahvaljujemo dolinski občini, Slovenskemu stalnemu gledališču in kolegom 'z radia Trst A. UREDNIŠTVO nillKlllllllllimilllllllllllllllllllltllllllllllMIIIIIIIIIIIIlISMIIIIIIIIlIlllilJllliilllllllllIMliiMllIliiillMllIlIlillllliiiiiMtIllltnimilltllltllllfllllllllllllllllllllllllllllllHllIllIlt VČERAJ NEKAJ MINUT PREB 13. URO V V DRZEN ROP V MESTNEM SREDISCU: TRIDESET MILIJONOV LIR PLENA Trije banditi so vdrU v podružnico zavoda «Banco di Roma» v Ulici Battisti • Bili so mladi, vidno živčni in so govorili s tržaškim naglasom Drzen in bliskovit rop včeraj o-poldn ■ v središču mesta: trije mladi in oboroženi banditi so vdrli nekaj minut pred 13. uro v podružnico zavoda «Banco di Romaš v Ul. Battisti in se polastili tridesetih milijonov v lirah in tuji valuti. Policija in karabinjerji, ki so prispeli v banko nekaj minut po ropu, so postavili nekaj cestnih zapor v mestnem središču, lov za mladimi banditi pa je bil doslej neuspešen. Banditi, ki so govorili Sicer v italijanščini a z značilnim tržaškim naglasom, so vlomili v banko le minuto preden so uslužbenci zaprli zavod. Bili so v treh, mladi, kvečjemu petindvajsetih let, zelo živčni. »napeti kot struna*, je izjavil pozneje eden od uradnikov. «To je rop, nihče naj se ne premakne,* je zagrozil s pištolo v rokah fant s svetlim usnjenim jopičem in temnimi naočniki, ki je s samokresom v roki preskočil pult in se odločno namenil k blagajni, medtem ko je drugi pajdaš nadzoroval prisotne uradnike in kliente, tretji pa je stal pri vratih in s štoparico v rokah skandiral čas ter ju* priganjal, naj se zganita. »Bil je vitek, visok približno meter osemdeset; ko je preskočil pult je vrgel na tla sveženj formularjev,* je povedal eden cd uradnikov in dodal, da se je bandit med delovnimi mizami namenil naravnost k blagajni, iz katere je nagrabil bankovce in jih zmetal v torbo, potem ko je prisilil blagajnika, da je legel na tla. »Očitno so ga gumijaste rokavice ovirale pri nečednem poslu -- je nadaljeval uradnik — saj si je eno snel, da bi lažje grabil po predalih. Z rokavico v roki je nato spet preskočil pult, pri čemer mu je padla pištola. Pobral jo je, nam zagrozil, naj se za pet minut ne zganemo, nato pa so vsi trije pobegnili. Niso še dosegli vrat, ko sem že vrtel številčico in klical leteči oddelek.* Po pričevanju nekaterih očividcev so banditi zbežali peš, dva pro ti Ul. Carducci, tretji proti Pasa ži Fenice. Morda jih je tu čakal četrti pajdaš, tisti, ki je nekaj minut pred ropom s pretvezo klical po telefonu, tako da je za kratek čas onesposobil obe liniji. Vsekakor pa je prisotnost četrtega bandita zaen'.et le domneva, ki sloni bolj na sklepanju kot pa na tehtnih indicih. Zaenkrat ni znano, ali so banditi potem nadaljevali beg z av tom ali peš. Nekateri očividci so sicer slišali, da so zacvilile gume avtomobila, nihče pa ne ve povedati, ali je šlo res za roparje ali pa koga drugega, ki se mu je pri startu prav tako mudilo. Nekaj minut po ropu so prihiteli v banko agenti letečega oddelka in karabinjerji, ki so pod vodstvom namestnika državnega pravdnika Coassina opravili vse potrebne formalnosti in izvide. V kratkem času so bile postavljene cestne zapore, lov za banditi pa je bil zaenkrat neuspešen. •iiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHHU OB TRIDESETLETNICI USTANOVITVE KMEČKE ZVEZE Mačehovski odnos do kmetijstva ki se nadaljuje vsa povojna leta Razgovor z bivšim dolgoletnim tajnikom zveze Mariom Grbcem Kmečka zveza bo v soboto in nedeljo slavila pomemben jubilej: 30-letnico svojega nastanka in plodnega delovanja v korist naših kmetov in vsega slovenskega gospodarstva v naših krajih. Proslava bo povezana tudi z občnim zborom naše ustanove. V osvetlitev takratnih časov in prizadevanj Kmečke zveze v korist kmetijstva, bomo objavili nekaj razgovorov z ustanovnimi in starejšimi člani zveze. Kot prvega smo izbrali dolgoletnega tajnika organizacije Maria Grbca. Trideset let pomeni eno človeško pokolenje in res so nekateri izmed ustanoviteljev te naše važne gospodarsko - socialne organizacije žal že pomrli. K sreči so drugi še vedno zdravi in pri močeh, med temi tudi Mario Danijel Grbec, ki je bil več let njen tajnik in ki je aktivno deloval med našimi kmeti še mnogo prej, preden je 1 ila Kmečka zveza ustanovljena: če gremo nazaj v času, ga pred tem :(?včza je nastala leta 1950) najdemo že na tajniškem mestu pri Zvezi majih posestnikov, pa še prej pri Enotnem sindikatu kmetov — in s tem smo že posegli nazaj v našo polpreteklo zgodovino do leta 1945. Da pa pridemo do pravega začetka njegovega delovanja na tem področju — sicer pa se je Mario zanimal za kmetijstvo praktično od svoje rane mladosti — moramo stopiti še korak nazaj v času, v temna in za nas obenem svetla leta partizanskega bojevanja za osvoboditev našega življa izpod fašističnega jarma. In tako srečamo Mariota v hiši na nekdanjem prostranem posestvu na griču nasproti univerze — tam stoji danes novi tehnični zavod «A. Volta* — ki ga je njegov oče obdeloval kot najemnik bližnjega nunskega samostana. Tu so se ponoči zbirali napredni kmetje iz bližnje okolice in partizanski aktivisti in neke noči je le malo manjkalo, da jih ni presenetila škvadra fašistov. K sreči je v isti hiši bival tudi neki komisar, Rinaldi po imenu, ki je fašiste pregovoril, da v hiši ni nikogar razen Grbčevih, tako da se je zadeva srečno iztekla. To je prvi utrinek iz bogatih spominov, ki ga tov. Grbec razgrne pred mano, ko s,e pogovarjava o tistih temnih časih v njegovi današnji »graščini* v Nabrežini. Sem se je pred tremi leti preselil iz mesta, da bi prisluhnil Rousseauju in se vrnil k zemlji. In res, kljub svojim skorajšnjim osmim križem je prav te dni sam prekopal vrt okoli hiše in posejal »malo tega in malo o-nega*. Kar škoda je, da se morava vrniti z vrta v dnevno sobo in nadaljevati pogovor med stenami, ko je zunaj tako lepo vreme in ko glici nija tako opojno diši. Pa kaj, pri roki morajo biti arhiv (mape in mape), zbirka fotografij in zakaj ne, tudi odličja — in tudi teh ni malo — ki jih je Mario prejel v dolgih letih svojega večstranskega udejstvovanja v vodilnih organih naših organizacij, kot pokrajinski svetovalec, kot občinski svetovalec (11 let nepretrganega boja pod Mihcem in Jakcem), kot član pre-nekaterih odborov in še bi lahko naštevali. Kaj ti je ostalo najbolj v spominu iz časa, ko si se udejstvoval v naših kmetijskih organizacijah? Ko mu postavim "to"vprašanje, se kar nič ne pomišlja: v najlepšem spominu mu je ostal, izlet, ki so ga vinogradniki s Tržaškega organizirali v okviru Kmečke zveze na niiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiniMiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii TELEFONSKI RAZGOVOR Z GIULIOM CATTARUZZO «Ni res, da so aretirali Marino» »Tako poročanje se mi zdi neodgovorno in zlonamerno.* Že po gla su je mogoče spoznati, da je Giu-lio Cattaruzza, brat mlade razisko valke Marine, za katero je namest nik državnega pravdnika dr. Staf fa podpisal zaporni nalog, razbur jen. Poročanje nekaterih vsedržavnih in krajevnih listov o domnevni aretaciji njegove sestre v nekem skrivališču PL v Milanu, ga je zelo prizadelo, saj bi morebitna aretacija, ki so jo policija, kara binjerji in sodstvo sicer demanti rali, v opisanih okoliščinah, postavila na glavo politično in človeško identiteto Marine, o kateri prija telji in znanci pravijo, da je vselej ostro obsojala terorizem, da ni nikoli delovala v okviru tako ime novane delavske avtonomije, pač pa le v feminističnih gibanjih. »O Marini — nadaljuje — se dos lej ni pisalo veliko, če izvzamemo tistih nekaj dni, ko je dr. Staffa podpisal zaporni nalog.* Kaj pa menite o tem ukrepu namestnika državnega pravdnika? «že večkrat sem poudaril, da se mi zdi ukrep neosnovan. Doslej niso navedli nobene konkretne okoliščine. ki bi podkrepila obtožbo, nihče ni uspel pojasniti, čemu ta zaporni nalog. Govorilo se je o njenem razmerju s prof. Giovannijem Zambonijem, govorilo se je, da je nanjo namignil Fioroni, kar pa ni res. Stvarnih indicev se mi zdi, da ni, zato se vprašujem, zakaj so nekateri časopisi prišli sedaj na dan z novice o domnevni aretaciji.* Morda je šlo zgolj za domnevo, spodrsljaj? »Ne zdi se mi zelo verjetno, še zlasti, ker je "Corriere” vključil veliko fotografijo Marine v okvir članka, v katerem je bil govor o odkritju oporišča PL v Milanu. "Occhio” je govoril celo o aretaciji Marine v tem skrivališču, s podobnimi poročili so se oglasili tudi nekateri krajevni mediji. Daši se je vest izkazala za neresnično, je lik Marine vendarle hudo prizadet. O Marini kot osebi so že govorili njeni prijatelji, njena politična istovetnost pa jasno izhaja iz njenih posegov na javnih manifestacijah in v publikacijah v prosti prodaji, iz njene angažiranosti v feminističnih skupinah na Dunaju, iz predgovora knjigi ’’Lo Sca-rico” MR Parsija, iz izjav raznih feminističnih gibanj.* Stališča in izjave Giulia Catta-ruzze očitno pogojuje čustven odnos do Marine in je tudi razumi ji vo, človeško, da tako zavzeto bra ni sestro. S svoje strani lahko ori-pomnemo le, da dogodki zadnjih dni zopet potrjujejo nujnost, da se zadeva razčisti v najkrajšem času ob doslednem spoštovanju ustavnega načela, da nihče ni kriv, dokler ga sodišče ni obsodilo, (vt) Mario Grbec prvi mednarodni vinski sejem v Ljubljani. Na sejmu — pripoveduje Mario — smo si nekako omislili preprost šank in ob njem smo gostom in obiskovalcem ponujali v pokušnjo naša okoliška vina. Kar na lepem, obdan s predstavniki naj višjih oblasti, pristopi k nam sam predsednik republike Tito. Tedaj sem mrzlično nalil v kozarec in ga ponudil Titu, moj sosed ob šanku pa je ponudil kozarec Jovanki. Pa me je predsednik vprašal, prepro sto, kakor je samo on znal, od kod je vino, ki smo mu ga natočili. S Proseka je, sem odvrnil. Aha, pro-seško vino poznam — je dejal Tito — to je dobro vino. In oba sta kozarec z užitkom popila. Ko se pogovor nato zasuče v drugo smer, potegne Mario iz neke mape star, že orumenel dokument in mi ga ponudi, naj ga preberem. Iz stare navade najprej pogledam datum (5. junija 1945) in glavo: »Pokrajinski narodno osvobodilni odbor za Slovensko Primor-je», ter podpis: na levi tajnik dr Bogdan Brecelj, na desni pa pred sednik France Bevk. Z dokumen tom — konkretno gre za odredbo — je bil Mario tedaj imenovan za delegata v Pokrajinskem uradu za poenotene kmetijske prispevke. Važen dokument, ni kaj reči, vendar se mi ne zdi, da bi spadal med poglavitne listine, ki so spremljale njegovo življenje in delovanje med našimi kmeti. Ko ga vprašujoče pogledam, se mi igrivo nasmeje in pravi: Ali vidiš na dokumentu te temne made že? Seveda jih vidim, pravim že v strahu pred najhujšim. Toda madeži so le od... žganja. Usoda je namreč hotela, da medtem ko je bil Mario pri delovni mizi Enotne ga kmečkega sindikata (sedež je bil tedaj v Ul. Imbriani štev. 6, in sicer v prvem nadstropju), je skozi odprto okno prifrčalo kamenje, ki ga je z ulice metala skupina fašistov, en kamen pa je priletel natanko na steklenico z žganjem, ki je bila na mizi. Leta so potekla, madeži pa so ostali in na žalost je ostala tudi fašistična drhal... Ja, kar se tega tiče — mi takoj poseže v besedo Mario — moram reči, da smo bili Slovenci v teh krajih, in kmetje še posebej, pred tridesetimi in več leti bolj borbeni kakor danes. In v kmetijstvu smo imeli v glavnem iste probleme: razlaščanje naše zemlje zdaj za razširitev pokopališča, zdaj za nove ceste, zdaj za tovarno motor jev, pa spet za naftovod. Tudi na Kolonkovcu — prav tako kakor danes — smo branili zemljo, na kateri so nameravali postaviti ljudske hiše. Toda takrat smo nastopali bolj enotno in včasih kar z vilami... Res je, da tudi takšna borbenost ni vedno zalegla, saj je bil kolkovani papir močnejši, ven dar pa smo vedno dosegli vsaj to, da so bile našim razlaščencem priznane sprejemljive odškodnine. Včasih se nam je celo posrečilo, da smo iztržili dvojno odškodnino: ko so na primer pokrivali neki potok — ne spominjam se več natanko, kje je to biior^neiriftTHa prav na Kolonkovcu — so prizadeti kmetje imeli od tega dela neposredno korist, pa še odškodnino smo jim zagotovili. Pogovor teče dalje sam od sebe, medtem ko mi Mario razkazuje de bel sveženj dokumentov o cenitvah škode, ki jih je sam kot priznan strokovnjak sestavljal pri neštetih sporih med kmetovalci in javno u-pravo, podjetniki itd.: «750 trt v redih, vsaka po 2 kg grozdja, kilogram grozdja po toliko in toliko...* Dvanajst let je že, odkar sem bil upokojen — pravi na koncu Mario — pa še vedno radi prihajajc kmetje k meni, na obisk in tudi po nasvete. Zlasti starejši, s katerimi pogosto obujamo spomine na nekdanja težka, a vendar v spominu prijetna leta, leta skupnih prizadevanj in boja za obstoj in razvoj našega kmetijstva, te važne proizvodne panoge, pri kateri pa se ves ta čas ena stvar ni v ničemer spremenila: mačehovski odnos pristojnih oblasti do nje in do ljudi, ki se z njo ukvarjajo, (ef) • V dopolnilo članka o manifestaciji za mir, ki je bila v nedeljo v Rižarni, dodajamo, da se je manifestacije udeležila tudi delegacija žensk iz Buj. došek (Kokalka), Stojan Colja (J* nej), Drago Gorup (Blaž), Rustja (Tine), Armando > (Lipe), Loris Tavčar (lotoSTALNO "GLEDALIŠČE V TRSTU LOJZE CIJAK NEURJE drama v narečju krstna predstava Dramaturška predelava in režija MARIO URŠIČ PONOVITEV danes, 14. maja, ob 20.30 v gledališču «F. Prešeren v BOLJUNCU Abonenti, ki so bili v lanski sezoni prikrajšani za nekatere predstave, dobijo pri blagajni brezplačno vstopnico. # * # Jutri, 15. maja, ob 20.30 v Marijinem domu pri SV. IVANU • • • V soboto, 17. maja, ob 20.30 v župnijski dvorani v BAZOVICI « # PRODUKCIJA BALETNA ŠOLA V soboto, 17. maja, ob 19. uri „ ¥r,Kultvrgfifflr,dom^ V JRSTU. Razstave GUI GLASBENA MATICA Trši Danes, 14. maja, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma KONCERT SAMOSPEVOV MAJDA HERCOG sopran TATJANA ŠPORAR - BRATUŽ klavir Spored: Vivaldi, Mozart, Schumann, Lipovšek, Debussy in Britten. Vabljeni! Itali»S‘V0 slovenskih upokojencev v v r ■,lKJavlja, da je odhod izletnikov 15 >ini-Jan° oziroma Goričane jutri, le Ja °b 7.50 izpred sedeža deže-“gu Oberdan. Siru aPomin na pok. teto Ivanko Ah« .°J» Košuta darujeta Vlasta in ^d° 5.000 lir za TPPZ. Siru?p0(n'n na pok. svaka Ladislava 15,000 1.aruieta Vlasta in Armido «tri2a lr 28 Pevski zbor Vesna iz Starc daruje 50.000 lir za ad Albina Bubniča. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA SKLICUJE 23. REDNI OBČNI ZBOR ki bo v soboto, 17. maja, ob 16.30 v prvem sklicanju in ob 17. uri v drugem sklicanju v gledališču F. Prešeren v Bo-ljuncu. Dnevni red: 1. otvoritev 2. izvolitev verifikacijskega odbora 3. poročilo 4. razprava 5. razrešnica staremu odboru 6. volitve novega odbora 7. razno tiazslava osnutkov načrtov ib maket kraških spomenikov arh. Darija Jagodica v Kraški galeriji v Repnu je odprta ob nedeljah od 11. do 12.30 in od 14. do 18. ure. V Občinski galeriji je odprta razstava Gualtiera Comachina. Razstava bo trajala do jutri, 15. maja. Na Pomorski postaji je odprta kolektivna slikarska razstava, ki jo prireja Avtonomna pristaniška ustanova v Trstu. Razstava bo trajala do 18. maja. V umetnostni dvorani tržaške pokrajine (Trg V. Veneto 4) je odprta razstava risb umetnikov Altana in Calligara. Razstava, ki obsega 79 risb, bo odprta do konca maja (ob delovnikih od 10. do 12. in od 17. do 19. ure). f Čestitke Danes praznuje Branko iz Križa rojstni dan. Obilo sreče in zdravja mu želijo mama, tata in brat Marjo z družino. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 l||"Miili„,||||||||||||||||||||||in||||M|uimmllllllMIU„Mliii,iilillllillilliliiiniiniiiiiiiiiiaiiiiiiiiMMi Včeraj-danes ®N>e«, SREDA, 14. maja I Maria Anglussi vd. Stefan, 46-letni $otw BONIFACIJ Igino Tolloi. 84-letni Giuseppe Vi- 20 2(> Vz>de ob 5.35 in zatone ob doli, 18-letni Fabiano Piazza, 64 let, tol Dolžina dneva 14.53 — Lu- ni Ugo Stenta, 69-letni Marcello De-?de ob 5.56 in zatone ob 20.22. | caneva, 53-letna Ofelia Cappelletti. "toi, ČETRTEK, 15. maja ,, ZOFIJA Vfjj. to j.,® včt‘nij: na j višja temperatu-1(1, ’. stopinje, najnižja 14,2, ob 10l7g 1 l®'** stopinje, zračni tlak Mlig’ J™1 rahlo pada, brezvetrje, tootje S8'°dstotna, nebo pooblačeno, tooria ,, rai mirno, temperatura Ja M stopinj. RodR°JSTVA ,n smhti MEDILA sta SE: Stefano Živec, Olivo. OSM1CO jer odprl Rudolf Košuta (Beljan) - Krjž 44. Toči pristno domačo kdpljico. STANOVANJE L GARAŽO, sončno, šest let staro, prodam v predmestju-(vhod, dnevna soba z veliko teraso, dve spalnici, kuhinja, kopalnica) 37.000.000 + 114.000 mesečno «mutuo». Tel. 826-624 od 12. do 13. ure. PRODAM fiat 132 - 2000 letnik 1978. Telefon 229-343 ali 225-682. IŠČEM sobo ali majhno stanovanje prazno ali opremljeno za dobo od šest do osem mesecev. Telefoni rati i.a tel. št - 417-670 od 13. do 15. ure. PRODAM čistokrvnega psa bernardinca starega sedem mesecev. Telefon 229-343 ali 225-682. OSMICO je odprl Angel Kralič, Pre beneg 73. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Dušan Radovič. Nabrežina '138/A. Toči belo in črno vino. USLUŽBENEC išče zaradi preme stitve delovnega mesta iz Turina v Trst dvosobno stalno stanovanje od meseca julija ali najkas.ieje avgusta tega leta Telefon 31646 OSMICO je odprl Milko Purič, Repen 15 (pri Jekopunovih). Toči OSMICO je odprl Anton Bole pri Piščancih. Toči belo in črno vino. PRODAM fiat 850 v dobrem stanju. Cena 200.000 lir. Telefonirati od 13.00 do 14.30 na tel. štev. 220601 IŠČEMO uradnico/ka z znanjem srbohrvaščine in angleščine ter osebo za prevode iz poljskega jezika. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Padula». DRUŽINA odraslih išče pomočnico s polno zaposlitvijo z znanjem i talijanščine. Telefonirati na šte Vilko 568-412. OSMICO je odprl Pepe Šervotov v Vrtni Ul. v Doberdobu. Toči belo in črno vino lastne proizvodnje PRODAM stavbo z dvoriščem v središču Romjana pri Ronkah. Ob sega dve mali stanovanji; eno zasedeno drugo pa prosto. Tele fonirati na številko (0481) 778-779. Izvršni odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze je na svoji seji v Čedadu z enominutnim molkom počastil spomin predsednika Tita. Zveza se je pokojnega predsednika spomnila ob več priložnostih in tudi na seji izvršnega odbora, ki se je prvič po Titovi smrti sestal v ponedeljek. Ob tej priložnosti je predsednik Boris Race dejal, da naša organizacija izvira iz načel, ki so navdihovala narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda in tudi tisti del slovenskega naroda, ki je sedaj izven meja matične domovine. Kako učinkovita je bila organizacija osvobodilnega boja, je mogoče ocenjevati po rezultatih, ki jih je ta boj prinesel. Boj za priznanje narodnostnih manjšin je bil sestavni del celotnega programa, ki si ga je Tito zamislil, da doseže osvoboditev človeka. Samo v tem programu je možno zagotoviti pravice narodnostnih manjšin. Zaradi tega smo dolžni Titu izražati hvaležnost. Najprej zato, ker je odprl pot za reševanje vprašanj kot so naša, potem pa tudi zato, ker je vložil toliko naporov za svetovni mir, za nove odnose v svetu, da ne bodo več sloneli na konfliktih, ampak na enakopravnosti. Titova smrt nas je presenetila, pa čeprav smo vedeli za njegovo hudo bolezen. V sedanjih trenutkih žalovanja nam je v uteho, da je v svetovni politiki Tito dobil tako vsesplošno priznanje za svoje delo. Naši ljudje so reagirali kot vsi jugoslovanski narodi in narodnosti, kot da bi izgubili svojega očeta. To je povsem naravno, saj nas na Jugoslavijo vežejo tisočere vezi. Vsi smo se hoteli oddolžiti njegovemu spominu ter vrednotiti njegovo delo. Enotni komemoraciji sta z množično udeležbo v Trstu in v Gorici pokazali, da se vse skupine zavedajo, kaj je Tito pomenil za nas. Predsednik Race je izrekel priznanje tudi slovenski mladini in obsodil ravnanje policije in karabinjerjev z mladimi, ki so z lepljenjem lepakov hoteli počastiti Titov spomin in izničiti fašistično sramotilno izzivanje. Predsednik Race je nato govoril spominskih svečanostih za predsednikom Titom v Ljubljani in v Beogradu ter poudaril poseben poki, ga je imela udeležba enot- men, ki. ga je imela udeležba enot-i ne^lAvlŠi^^legacije iz Itglije in pa^Sf^aetogaclj^Tamejskih K«#, Stefan^vf, Maks. Slovencev pri Doronjskem in Do- benjak, Igor Franko,__Viljem HI« oin,;'^1 SO: 79-letna Giovanna ?afieo\,-vd- Uragogna, 79-letni Fe-ia vrl c Vlani- 76-letna Maria Bur-vi«ch oadi- 92-letna Stcfania Cri-Ca9tellani, 69 letna Giu-Blasco vd. Rocco, 78-letna n»n.a Slokar por. Trevisan, 89-*ton« ,,a*ilde Curk vd. Miedi, 80-'ton« V??ria Plisich vd. Fanelli, 92-^■lebv T*.ePP'na Božic vd. Pipan, Isitloro Calligaris, 94-letna DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. LEKARNF V OKOLICI Bol junčc: tel 228 124;' Bazovica-tel 226 165; Opčine: tel. 211001, Prosek: tel 225-141; Božje polje, Zgonik: tel 225 596, Nabrežina: tel 200-121: Sesljam tel 709 197, Žavlje: tel. 213 137; Milic: tel. 271 124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. ure tel. 732627; predpraznična od 14 do 21. ure in praznična od 8. do 20. 'ire tel. 68441. is®? BANCA Dl CREDITO Ql TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TFAST - \jUCA F PlLZI 10 - "Z 01 SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 13. 5. 1980 Ameriški dolar Funt šterling Irski funt šterling Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski florint Danska krona švedska kron-Norveška krona Drahma Mali dinar Veliki dinar 842.— 1925.— 1725,— 506.— 200.— 28.50 467 — 65,25 710,— 424,— 148,-198.— 170.— 19,-38.-38.- MENJALNICA vseh tujih valut in pri nas se ne bo nič spremenilo. Stopali bomo po začrtani poti, ker ustreza našim razmeram in potrebam. Titova smrt nas obvezuje, da še dosledneje in vestneje izvajamo naloge, ki smo si jih sami izbrali. Črpali bomo iz oporoke, da bomo vztrajno in realistično delovali za dosegljive cilje,* je še dejal predsednik Race. V nadaljevanju seje je tekla beseda o volilnih pripravah na Tržaškem, Goriškem in Videmskem. O-svetljena je bila predvsem tista plat volilnih priprav, ki se nanaša na udeležbo naše narodnostne skupnosti in na izbiro njenih kandidatov, prav tako pa so z zavzetostjo preučili vse nevarnosti, ki bi utegnile privesti do kvarjenja političnega vzdušja, zlasti v Trstu, kjer je ob rovarjenju neofašistov spet prišlo do nevarno povečane politične napetosti in do atentatov na Slovence in italijanske protifašiste. Izvršni odbor je razpravljal o nekaterih za vso našo skupnost pomembnih akcijah, ki zadevajo vpis otrok v šolo in ljudsko štetje, ki bo naslednje leto. Seznanil se je z dejavnostjo dveh najpomembnejših in najmnožičnejših članic, kot sta Slovenska prosvetna zveza in Kmečka zveza, ki bosta imeli konec tega tedna svoja občna zbora, Kmečka zveza pa tudi svoj jubilej. Izvršni odbor je tudi izrekel priznanje Primorskemu dnevniku ob 35. obletnici izida njegove prve številke v osvobojenem Trstu 13. maja 1945. Končno se je izvršni odbor seznanil s programom obiska SZDL Hrvaške pri naši narodnostni skupnosti. DANES ZVEČER SESTANEK KOMUNISTOV BESEDA O PROSTI CONI IN O GORIŠKEM SKLADU Kako v naslednjih petih letih upravljati 90 milijard proste cone in 12,5 milijarde goriškega sklada Goriško prosto cono poznamo predvsem po ugodnostih, ki jih imamo pri nabavi bencina. To je morda najbolj viden znak, ki ga prinaša zakon, zakaj avto je danes sredstvo, ki je domala v vsaki družini. Veliko manjše so koristi s sladkorjem in kavo. S tem pa se ugodnosti proste cone za širši krog občanov končujejo. Ne pa za vse občane. Velike ugodnosti imajo trgovci na debelo in industrijci. Sodijo, da bo vrednost blaga proste cone po ugodnih cenah v naslednjih petih letih znašala okoli 90 milijard lir in da bo od tega prišlo v goriški sklad okoli 12,5 milijarde. Kljub že dosedanjim ugodnostim se življenjski stroški v Gorici niso zmanjšali, nasprotno obstajajo utemeljene številke, ki govorijo o žalostnem primatu v Italiji glede draginje v Gorici. Industrijci dodajajo, da bodo zaprli večji del tovarn, ki delujejo na osnovi zakona o prosti coni, ter jih prenesli v druge kraje, če 1985. leta, ko bo zapadel, zakona niiiiiiiMiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMi PRIPRAVE NA JUNIJSKE UPRAVNE VOLITVE V GORICI Danes zadnji rok za predložitev list Manjka seznam kandidatov KD in PSI Včeraj je listo vložila SSk - V Krminu je do včeraj popoldne formalnosti opravilo pet strank ne bodo obnovili. Kako je z izvajanjem zakona, kakšne koristi prinaša posameznikom in Gorici na Splpšno, o tem javnost že dolgo časa pričakuje obračun trgovinske zbornice, ki upravlja prosto cono. Pripombe je slišati tudi na račun sredstev, s katerimi razpolaga goriški sklad. Prav tako se javnost sprašuje, kakšno vlogo igra v upravi 12 predstavnikov občin Gorice in Sovodenj, pokrajine in dežele in ali ne bi bilo potrebno načrtovati trošenje teh sredstev. Vprašanje proste cone je zlasti važno zaradi krize v podgorski tekstilni tovarni in zaradi velikih u-godnosti, ki jih je ta obrat deležen. Tudi ob upoštevanju teh težav je potrebno jasno spregovoriti o upravi proste cone in goriškega sklada. S tem namenom prireja mestna sekcija KPI danes ob 18. uri v Palače hotelu v Gorici razpravo, na kateri bodo komunisti povedali svoje predloge. Uvodne besede bo spregovoril pokrajinski svetovalec Silvino Poletto. Kakor smo že včeraj poročali, se predstavnikom nekaterih strank ne mudi z vlaganjem list za občinske volitve v Gorici in drugih večjih občinah. V Gorici so formalnosti v zvezi z volitvami v občinski in rajonske svete doslej opravile sledeče stranke: KPI, PSDI, PRI in Slovenska skupnost. Včeraj popoldne naj bi kandidatno listo vložili tudi misovci, medtem ko bodo danes, do dvanajste ure, ko poteče rok, liste predložili še KD, PSI in liberalci. Slovenska skupnost je v goriški občinski svet znova kandidirala dosedanja svetovalca Andreja Bratuža n Damjana Paulina, ki sta na prvem, oziroma drugem mestu seznama kandidatov. Poleg njiju kandidirajo še Marjan Terpin, Bernard Špacapan, Marjan Bednarik. Silvan Bensa, Franc Bizaj, Ivan Bolčina, lancu. «In kako sedaj naprej, se je vprašal predsednik Race. V Jugoslaviji De-ede, Emil Jarc, Nikolaj Klanjšček, Valentin Klanjšček, Marilka Koršič Čo-tar, Andrej Makuc, Hubert Močnik, Mario Mučič, Lucijan Pavio, Zora Piščanc, Franc Podveršič, Viktor Prašnik, Silvan Radinja, Peter Rijavec,. Goran Rustja, Jožef Sfiligoj, Mirko Špacapan, Vladimir Šturm, Božidar Tabaj, Emil Valentinčič, Ivan Valentinčič, Franka Žgavec. Na listi republikanske stranke kandidirajo v goriški občinski svet Sergio Bagni, Gastone Benassi, iiiiiiiiiiHimimiiniiiiiiiimiiMiiiiMimiiiinuniiniiiiiiiiiiiiMiMiiuiiiminiimimmmiimiinmmiiimiiiiii PONOVNO V OSPREDJU VPRAŠANJE OSKRBE Z MESOM SLOVENSKO POLETNO SREDIŠČE V GORICI bo delovalo tudi letos in sicer od 16. junija do 11. julija. Vpisovanje do 1. junija v Dijaškem domu v Gorici, Sve-togorska 84, telefon 83495.. TUDI JUNIJA NAJBRŽ NOBENIH SPREMEMB GLEDE NAKUPOVANJA Pokrajinski odbor je pred kratkim odobril višje cene za dve vrsti govejega mesa, mesarji pa se še zmeraj pritožujejo zaradi prevelike porabe in prenizkih cen Bernardo Bensa, Dario Bertossi, E-lisabetta Bisiach, Pierina Bonfrate Benedetti, Milovan Bressan, Franco Brotto, Romeo Castagnoli, Vin-cenzo Ciancia, Gianni Colautti, En-zo Comelli, Igor Cotti, Rosetta De Feo, Marco Del Neri, Umberto De Nardi, Dario Drufuca, Giuseppe E-spesito, Giuseppe Fasolo, Mario Franchin, Oscar Franzot, Gianfranco Gandin, Giorgio Graziati, Vla-dimiro Kacin, Vittoria Ianchi, Vi-nicio Lanza, Mario Liubich, Franco Lcrefice, Ines Manzini, Luciano Mosetti, Felice Munafo, Giuseppe Muto, Salvatore Natoli, Franco O-bizzi, Vittorio Oliva, Ermes Passon, Borsi Stopar, Cario Tavagnutti, Giuseppe Vecchiet, Giancarlo Vi-sintin. V Krminu je sezname kandidatov do včeraj popoldne predložilo pet strank in sicer ^I,, MF PSDL PRI,.KD in MSI. družb na področju komercializacije prehrambenih in kmetijskih pridelkov. Marca se je na Goriškem mudila delegacija madžarskih gospodarstvenikov. «'f UvibhkV linTM« i Drevi predavanje o NOB na Primorskem Ob 35-letnici osvoboditve prireja Mladinski center v Gorici predavanje o narodnoosvobodilnem boju na Primorskem. O tem bo govoril načelnik Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu Milan Pahor. Primorska je v boju za lepšo in bolj pravično bodočnost prispevala velike človeške in materialne žrtve. Vse to je del bogate zgodovinske in kulturne dediščine, ki jo je trebe prenašati na mlajše rodove. Zato je predavanje, ki bo drevi v prostorih Mladinskega centra v G«>rici (Dijaški dom) s pričetkom ob 20.30, namenjeno prav mladim. Porabnike, najbrž pa še bolj mesarje, že nekaj tednov zaskrblja, kako bo s prodajo, oziroma s preskrbo z mesom po znižani ceni, v o-kviru goriške proste cone. Prvi bi radi vedeli, koliko mesa bodo lahko kupili po ugodnejši ceni, drugi tarnajo, da je sedanji kontingent mesa premajhen in da so cene, ki jih postavlja pokrajinski nadzorni odbor za cene, prenizke spričo stalnega porasta stroškov in drugih težav v zvezi z nabavo mesa. Mimogrede naj navedemo, da je nadzorna odbor v zadnjem času «prilago-dil» cene dveh vrst mesa. Goveji zrezki (kot najdražja vrsta) stanejo v Gorici in Sovodnjah 5.700 lir za kilogram — v drugih občinah 6.900 lir, meso v prsih pa 3.000 lir, oziroma 3.480 lir. Cene drugih vmesnih vrst oblikujejo mesarji po lastni uvidevnosti. Vendar vse kaže, da tudi poslednja prilagoditev ni zadovoljila mesarjev, ki tarnajo predvsem nad nesorazmerpo porabo in možnostim nabave mesa pod ugodnimi pogoji. Razdeljevanje mesa bi radi uredili po svoje. V maju in juniju, vsaj tako pravijo pri trgovinski zbornici, pa bodo stvari še dalje tekle kakor doslej. Občani bodo kupovali meso v običajnih količinah proti predložitvi odrezka. Spremembe, o katerih pa bo moral odločati razširjen odbor trgovinske zbornice, naj bi nastopile morda v juliju, bolj verjetno pa še kasneje, upoštevajoč, da so vmes počitnice, dopusti itd. Trenutno obdobje služi torej za zbiranje podatkov o dejanski porabi mesa poprečnega občana. Zanimivo bi bilo vsekakor vedeti, koliko znaša poprečna poraba. Po nekaterih zunanjih znakih sodeč bi lahko sklepali, da poraba ne narašča več, sa4 je inflacija močno načela kupno moč osebnih dohodkov. Tudi o tem bo treba spregovoriti pri razpravi in sklepanju o tem, ali naj se u-godnosti proste cone razširijo v e-naki meri na celotno področje pokrajine, ali pa naj se ohrani seda- nji dvojni sistem. Zanimivo bi bilo tudi vedeti, kaj o tem pravi okrog 150 mesarjev (poprečno ena mesnica na 900 prebivalcev) v pokrajini od katerih je skoraj ena tretjina skoncentrirana v Gorici. Kazenska obravnava zaradi zasedbe strelišča Za jutri je pred tržaškim sodiščem za mladoletne napovedana kazenska obravnava proti osmim mladeničem, ki se niso pokorili ukazu o izpraznitvi strelišča na Krminski gori, novembra in decembra leta 1978. Takrat so bili obtoženci še mladoletni in zato jim bo sodilo pristojno tržaško sodišče. To pa ni edini sodni epilog zasedbe strelišča. Tudi na krminski preturi je v teku kazenski postopek proti skupini mladeničev in to za podobne prekrške. Kaže, da je začetna vnema nasprotnikov vojaškega strelišča izpred poldrugega leta, v zadnjem času precej popustila. Na zadevo pa so najbrž pozabili tudi na krminski občini, saj je o poligonu v zadnjem času zelo malo slišati. Na Trstelju vsakoletno srečanje planincev Na Trstelju je bilo v nedeljo vsakoletno srečanje primorskih planincev, ki ga prireja planinsko društvo iz Nove Gorice. Ob 12. uri je bila pri Stjenkovi koči krajša slovesnost, na kateri je govoril Jure Mlinar, ki je orisal lik predsednika Tita, nastopil pa je pevski zbor o-snovne šole iz Dornberka. Srečanja se je udeležilo lepo število planincev iz Gorice, Trsta, Nove Gorice in drugih krajev. Prisotna pa je bila tudi delegacija Slovenskega planinskega društva iz Ce-lovc*. Zaprta cesta v Ščcdnem Zaradi nujnih del za popravilo vodovoda, je števerjanski župan Klanjšček odredil zaporo ceste med števerjanom (Trg Svotwde), Ščed-nim in Grojno. Cesta je zaprta že od ponedeljka, ponovno jo bodo odprli po končanih delih. Previdnost ni odveč Še pred kakšnim tednom smo imeli opraviti s pravim zimskim vremenom, te dni pa smo se naenkrat znašli v poletni vročini. Tako hitro spremembo so občutile tudi kače, ki jih je toplo sonce priklicalo iz prezimovališč. Ne bi radi bili a-larmantni, vendar pa ne bo odveč opozorilo na previdnost, ko te dni stikamo za različnim brstjem po kraških gmajnah in ob poteh. Od kač, ki živijo v naših krajih, pravijo strokovnjaki, sta strupeni le dve vrsti: gad in modras. Menda srVMjrV žadtijem času kar precej 'razmnožil, da škodo gada. '.jorfinfirefe modrasa je v ponedeljek ujel v bližini Doberdob-skega jezera Placido Lombardi iz Tržiča, Tržaška ulica 170. Strupe njača je merila kar 72 centimetrov, kar je za to vrsto že redkost. Danes stavka na sodišču Kdor se je danes namenil po o-pravkih na goriško sodišče, je bolje, da ostane doma. Sindikalni pred stavniki uslužbencev sodišča- so namreč včeraj na skupščini oklicali dvodnevno stavko proti ponovni odložitvi izvajanja kolektivne delovne pogodbe 1976-78 za državne u-službence. Ni izključeno, da bodo uslužben ce sodišča v prihodnjih dneh posnemali tudi drugi državni uslužbenci na Goriškem, ki se že skora, pet let potegujejo za izvajanje po godbe. Delegacija goriške trgovinske zbornice na obisku v Budimpešti Te dni se mudi na obisku na Madžarskem delegacija goriške trgovinske zbornice, ki jo vodi dr. Scarano. V Budimpešti se bodo raz-govarjali s predstavniki nekaterih madžarskih uvozno-izvoznih podjetij o možnosti izkoriščanja obmejnih infrastruktur na Goriškem ter o možnostih ustanavljanja mešanih Tudi letos natečaj «Corso fiorito» Skrb za lepši videz, za lepše in bolj urejeno okolje, je menda dobila domovinsko pravico tudi v Gorici. Občinska uprava bo namreč tudi letos poskrbela in to že v prihod njih dneh, za natečaj «Corso fiori-to». Tokrat bodo poskrbeli za za saditev cvetja na gredicah Korza, na odseku med Ulico Rossini in spominskim parkom. Poleg italijan skih mest, bodo na natečaju sodelovali tudi predstavniki mest iz Slovenije in Avstrije. Letos pa so na tečaj za lepši videz nekoliko razširili. Vzporedno z glavnim natečajem bo potekalo tekmovanje tudi med posameznimi rajoni pod naslovom «Quartiere fiorito*. Pri pobudi pa lahko sodelujejo tudi posamezniki. Prijavijo se lahko na občini od 24. maja do 10. junija. V AVDITORIJU Jutri srečanje s pisateljem Carlom della Cortejem V okviru kulturnih večerov pod naslovom Srečanja z avtorji, ki jih prireja goriška občinska uprava, bo jutri ob 18.30 gost v deželnem avditoriju pisatelj in pesnik Cario della Corte, avtor številnih krajših zapisov o Benetkah in Benečanih. Avtorja bo predstavil Gianfranco Scialino. V soboto drugi koncert zborovske glasbe V soboto, 17. maja, ot> 21. uri bo v prostorih glasbene šole Vivaldi v Tržiču drugi koncert zborovske glasbe. Sodelovali bodo zbori E. Grion, Vox Julia ter Incontro. “*** GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete i gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice LUIGI PIRANDELLO KAJ JE RESNICA? Jutri, 15. maja 1980, ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici (Goriški abonma) Na gledališke predstave bo u-deležence s Krasa pripeljal avtobus, ki bo vozil po običajnem voznem redu. Prireditelj priporoča točnost, ker se bo predstava začela točno ob napovedani uri. Izleti Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 25. maja, planinski izlet z vzponom na Mali Čampon (1372 m) nad Huminom. Prevoz z lastnimi sredstvi. Zbirališče in odhod s Travnika ob G. uri. Izlet vodi Vlado Klemše. Društvo slovenskih upokojencev javlja, da je odhod izletnikov v Ljubljano oziroma Goričane jutri, 15. maja, ob 6.50 izpred cerkve na Travniku. Slovensko planinsko društvo obvešča udeležence družinskega izleta na Plitvička jezera, da bo avtobus v soboto, 17. t.m., vozil po sledečem redu: Gorica (Travnik) ob 5. uri, Pevma (pred spomenikom) ob 5.05, štandrež ob 5.10, Sovodnje in Gabrje 5.15. Priporoča se točnost. Izletniki naj vzamejo s seboj dobro o-butev. Gledališča imiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiMNiiiitHiiniiiiiiiimiimiiiiimtiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiimniiiiiiiiiiHi V PONEDELJEK PONOČI IN VČERAJ Vrsta hudih prometnih nesreč na goričkih cestah Pridržana prognoza za 24-letno bolničarko iz Gorice V ponedeljek ponoči in včeraj so na goriških cestah zabeležili vrsto hudih prometnih nesreč. V ponedeljek nekaj pred polnočjo se je na državni cesti številka 55 v Dolu hudo ponesrečila 24-letna bolničarka Rita Seni iz Kapucinske ulice v Gorici. Zdravniki so si nad njenim zdravstvenim stanjem pridržali prognozo. Okrog 13. ure včeraj so v Zdrav-ščinah povozili kolesarja Andreja Mevljo iz Lokve pri Sežani. Zdraviti se bo moral 30 dni. Včeraj v prvih popoldanskih urah se je v bližini Villanove ob Idrijci hudo poškodoval 23-letni Paolo Co-mello iz kraja Salt di Povoletto v videmski pokrajini. Z dostavnim vo- zilom je treščil v obcestno drevo. Zdravniki videmske bolnišnice, kamor so fanta prepeljali, so si nad njegovim zdravstvenim stanjem pridržali prognozo. Približno ob 16.30 včeraj se je na goriškem Korzu v prometni nesreči ranil 22 letni Claudio Pecorari iz štarancana. Zdraviti se bo moral 30 dni. I/ tržiške bolnišnice 40 dni se bo moral zdraviti 36-letni Francesco Sette iz Škocjana ob Soči. Pri razkladanju sena je nerodno padel z voza, pri tem pa zadobil precej resne poškodbe na glavi ter prsnem košu. Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, drevi ob 20. uri (ob 2L uri po legalnem času), Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi. Predstava v dvorani v Solkanu za red premiera. Kino t,uricu VERDI 17.30-22.00 «Travolti da un insolito destino nellazzurro ma-re d’agosto». G. Giannini in M. Melato. Prepovedan mladini CORSO 17.00—22.00 «11 gatto venu-to dallo spazio*. Walt Disney. VITTORIA 17.00-22.00 «La porno teen ager*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 «Mi scap-pa la pipi*. PRINCIPE Danes zaprto. Aoivi (lorira in ukolira SOČA 18.00-20.00 «Bitka za Port Arthur*. Japonski film. SVOBODA 18.00-20.00 «Vrhovi Ze-lengore*. Jugoslovanski film. DESKLE 18.30 «Zadnji podvig diverzanta Oblaka*. Jugoslovanski film. DEŽURNA LEKARNA V GORIC) Danes ves Jan in ponoči ie v Gorici dežurna lekarna d’Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 21-24. Nocoj v Kulturnem domu Boža Šprajca film «Krc» v Cappelli Underground Dines bodo ob 18., 20. in 22. uri vrteli v Cappelli Underground v okviru pregleda slovenskega filma in v organizaciji Slovenske prosvetne zveze, same Cappelle Underground ter Ustanove za spoznavanje slovenskega jezika in kulture slovenski film režiserja Boža Šprajca «Krč*. Oglejmo si, kaj o tem filmu pravi strokovnjak Peter Kolšek. V zadnjem desetletju bi se Slovenci težko pohvalili s filmi, ki vsebujejo tako imenovano sodobno tematiko; tematiko torej, ki bi zarezala v živo in zapleteno sedanje družbeno življenje. Skupina mladih avtorjev, ki so se zvečine prvič srečali s celovečernim filmom, se je tega nehvaležnega dela pogumno lotila. Zlasti velja to seveda za scenarista, novinarja Željka Kozinca, in režiserja, ki je sicer tudi igralec, Boža šprajca. Film KRČ je razkošna zbirka modzrnih človeških usod, ki so prav zaradi bivanjske okrnjenosti umetniško ekspresivne. In film ni sodoben zato, ker je jasno postavljen v sodoben čas, temveč zato, ker nas tovrstne človeške težave, živo in usodno določajo. Zgolj s simboli kot so škarje in voljan otvoritveni trak, ni mogoče kultivirati mentalno folkloriziranih trgov, sporoča film. Simbol Škarij je v tem primeru drugo ime za politič-v.o alienacijo ali za licemernost mesta, ki hoče uživati v zanesljivi kreposti podeželja. Sporočilo je torej preprosto: v trgu ni mogoče živeti življenja svobodnega, polnega človeka, fci bi živel v skladu s svojo čutnostjo in razumom, kakor je to mogoče v naravnih vaških razmerjih ali v diferenciranih mestnih okoljih. Socialna razslojenost v krajih, ki niso niti vas niti mesto, povzroča tudi moralno razslojenost in etično nezanesljivost. Film KRČ ni neposredna družbena kritika, predvsem je to analiza sodobne industrijske družbe. Kljub nekaterim nedoslednostim dramaturške narave je to po daljšem času prvi slovenski film, fci odgovorno vstopa v tako zaželeno sodobno tematiko. iiiiiiiiijiiiiiimiiiiiiimiiiiiimiiiiitiiiiiiimimiutiiii BERITE REVIJO V IDRIJI PRIPRAVLJAJO VELIKO SLAVJE Nastanek in poslanstvo zbora ki je med bojem zbral 130 pevk Na dan osvoboditve, 1. maja 1945, je zbor nastopil v Idriji s programom 30 pesmi - Turneja po Sloveniji in nastop v Gorici - Mladina nadaljnje Jutri, 15. maja, ob 17. uri bodo v dvorani Športnega centra v Idriji imeli proslavo 35. obletnice osvoboditve in dneva mladosti in bedo to priložnost izkoristili za srečanje članic nekdanjega pevskega zbora Zveze slovenske mladine Vojsko - Črni vrh 1944 - 1945. Ob tej priložnosti bo ta zbor slavil 35. obletnico svojega koncerta v Idriji, kjer je nastopil 1. maja 1945, na dan osvoboditve in zapel trideset borbenih in domovinskih pesmi, ki so se jih mlade pevke naučile med NOB v Voj-skem, Gorenji in Dolenji Trebuši, Oblakovem vrhu, Kanomlji in Čekovniku. Jutri se bodo sestale preživele pevke, ki jih je nekoč gnala neizmerna ljubezen do slovenske pesmi in izredna narodna zavest, da so kljub italijanski fašistični in nemški nacistični okupaciji vadile in nastopale za slo- Na izvenabonmajskem koncertu Glasbene matice bo nocoj ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma koncert, na katerem nastopata sopranistka Majda Hercog in pianistka Tatjana Šporar - Bratuž. Majda Hercog je dokončala muzikologijo in solo petje na ljubljanski Akademiji za glasbo in sicer r razredu prof. Eve Novšak . Hou-škove. Doslej je nastopala po Sloveniji in na Hrvaškem, pa tudi v Avstriji in Italiji, Sedaj je redna profesorica solo petja na ljubljanskem Zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje, poučuje pa solo petje tudi na šoli tržaške Glasbene matice. Tatjana Šporar - Bratuž je dokončala študij klavirja leta 1871. na ljubljanski Akademiji za glasbo in sicer v razredu prof. Dubravke Tomšič. Leta 1974 je dobila Prešernovo nagrado in sicer ob zaključku postdiplomskega študija. Doslej je kot solistka nastopala v raznih krajih Jugoslavije in Italije. Sedaj poučuje klavir na ljubljanskem Zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje. Spored, s katerim duo Hercog -Šporar Bratuž nastopa nocoj, obsega dela Vivaldija, Mozarta, Schumanna, Lipovška, Debussgja in Brittna. Slovenska imena naših krajev BANI Zaselefc Bani pri Opčinah nima nič opraviti z vsemi onimi krajevnimi imeni, ki jih Bezlaj (Etimološki slovar slovenskega jezika I, LJ 1976, str. 10 - 11) izvaja iz samostalnika ban v pomenu »gospodar, vodja*, temveč je dobil ime po priimku Ban: ta pa je nastal kot krajše ime iz daljšega Urban (prim. Merku, Slovenski priimki na zahodni meji. Mladika 1980). Zato: od Banov, k Banom, pri Banih; pridevnik: bdnovski: prebivalci: m. Banovec, ž. Banovka. It. ime Banne izhaja iz slov. to-žilnika s hiperkorekturno gemi-nato. ČENEBOLA It. ime te vasi se glasi Canebola In je prvinsko: Frau (Dizionario toponomastico Friuli Venezia Giu-lia, UD 1978, str. 40) ga izvaja iz lat. samostalnika canaba (=klet, skladišče) z manjšalnim formatom —ulu. Furlanščina je mehčala začetni fco— v ča—, v slovenščini se pa ta a po palatalnem glasu spremeni v e: ta pojav je v slovenščini zelo pogosten, v terskem narečju še celo. Pridevnik se glasi če-nčboski z onemitvijo glasu 1 pred soglasniško skupino (kakor v besedi solgce), prebivalec je Cene boe, za prebivalko pa je rabiti substantiviziran pridevnik Čene-bdska. llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||lI|||||||||||||||||||||j|||||||||||l||||ll||||||||||lll|||||H,,111,,,,,,11,1111,II,,11,„H,II,l„ll|,l„ll|||,||MllM,l„||||„l,(|||||,l,lllllll|||||l||||l|1lll||||||||||||||||||||||||ia Novost na knjižni polici ALEKSANDER VALIČ: Izrazito slikovito in dokumentirano delo o Frontnem gledališču VII. korpusa - «Valič ni sodnik, je ljubeznivi kramljalec «FRONTNIKI» Fenomen kulture, to pot gledališke, ali natančneje igralske, rned našo narodnoosvobodilno borbo je ponovno dobil potrditev v izredno zanimivi, dokaj svojstveni in nenavadni knjigi igralca Aleksandra Valiča pod naslovom tFrontnikn. V vsem slovenskem spominskem pisanju so spomini gledališkega igralca prej izjema kot pravilo, torej so izredno redki, še posebno težo pa imajo ti spomini, mimo kulturnozgodovinskega aspekta tudi kot pričevanje partizana Valiča o njegovem partizanskem življenju, ki se je tako prepletalo z bojem in kulturnim udejstvovanjem ter poslanstvom med narodnoosvobodilnim bojem. Tako torej Valičevi spomini na Frontno gledališče VII. korpusa pripovedujejo tudi p doživetjih in delu njegovih VoVttrtŠ&v 1 n'sS:’hS-pisani izrazito slikovito, dokumentarno, brez velikih besed. In prav zato iz njegove1' pripovedi zaživi pred nami partizanstvo prav tako, kakršno je tudi bilo: bojevito, iznajdljivo pa tudi nerodno, a vedno po svoje šegavo, tudi v najtežjih dneh in najhujših trenutkih. Tako nam igralec in partizan v eni osebi hkratno pripovedujeta o nenavadnem poslanstvu: kako je na improviziranih odrih, na prostem, pod kozolci ali pa po kmečkih hišah navduševal ljudi za boj, jih s šegavostjo spravljal v dobro voljo in jim vlival poguma tako, da je smešil nasprotnika. Seveda ni ob tem treba še posebej poudarili politične in propagandne note, ki so jo gledališke skupine med našim bojem odigrale Seveda hkrati z našim avtorjem zažive pred nami tudi njegovi nepozabni bojni in gledališki tovariši, ki so se tudi po vojni zapisali v slovensko kulturo, pa naj gre za režiserja Zvoneta Cintiča ali pisatelja Vasjo Ocvirka pa publicista in novinarja Dušana Savnika ter arhitekta Otona Jugovca, ki so vsi skupaj bolj ali manj uspešno sodelovali in si prizadevali, da bi v teh nenavadnih razmerah frontno gledališče čim bolje delovalo, nenehno ustvarjalo in opravičevalo svoje kulturno poslanstvo. Valič nam dalje zelo prizadeto in živo opisuje zlasti pot in delovanje Frontnega gledališča na Primorskem, Takole piše Valič o koncu Frontnega gledališča VII. korpusa: »Dne 21. oktobra 1945 je bilo Frontnega gledališča konec. Naš Vasja bi rekel: «še nekrolog napiši, Muki!* Ubogal bom in napisal, da je to gledališče obstajalo eno leto, štiri mesece in šestindvajset dni. V tem času je imelo sto štiriinšestdeset nastopov, brez tistih, ki smo jih. iz kakršnegakoli vzroka zamolčali. Prehodili in prevozili smo pot, dolgo več tisoč kilometrov, podnevi in ponoči, v lepem in grdem vremenu, v čistem in od smodnika zastruplje nem ozračju. Povedati moram še to, da se je v tem gledališču trudilo z besedo in pesmijo vsega e-najst deklet in devetindvajset fantov. Pardon! Trije so bili poročeni. «Mene pa je čakalo doma pismo ministrstva za proslavo in kulturo Slovenije, v katerem je pisalo, da sem nastavljen kot igralec v Slovenskem narodnem gledališču za Trst in Slovensko primorje.* 1 IrfJakb.Jd Vdlič namesto nekrologa temu gledališču v resnici napisal pošteno in iskreno knjigo, hvalnico temu gledališču in njegovim ljudem, pri vsem pa je skromno in pošteno ostajal vedno na realnih tleh, brez slehernega prepevanja slave in hvalisanja tako sebe kot tovarišev, ki so kot kulturniki in umetniki pošteno o-pravljali svoje delo v najtežjih, a tudi najlepših dneh naše nedavne zgodovine. In prav zato ni nič čudnega, če je Bojan Štih v uvodni Opombi o Valičgvih spominih med drugim zapisal: *Valičevi spomini sodijo v vrsto lepih in poštenih spominov. V vrsto tistih spominov, ki so nam zaradi jasnosti in odkritosrčnosti avtorjevega peresa ljubi in dragi. In jih radi beremo zato, ker nam pripovedujejo o davno minulih človeških dogodkih in o človeških dejanjih v teh dogodkih. Valičevi., spomini niso obračun z mrtvimi «prijatelji*, pa tudi niso poskus I j 1 PD «Slavec» iz Ricmanj je v soboto zvečer primerno počastil spomin predsednika Tita, ki so se ga istega dne spomnili tudi na proseški šoli »Fran Levstik* (spodnja slika) » falzificiranja podob in usod nekdaj živih ljudi. Valičevi spomini ne govore o njihovem piscu in avtorju kot nezmotljivi osebi, ki je kot sonce grela svoje nevredne sodobnike in sopotnike skozi čas revolucije. Valičevi spomini tudi niso primer muhavega srečanja z zgodovino, v kateri se oholi posameznik spreneveda, kot da bi bila vsa zgodovina človeštva spočeta zgolj zaradi njega. Tisto, kar se mi zdi najlepše v Valičevih spominih, bi opisal kot partizanska skromnost in ljudska preprostost. «Valičeva partizanska pisarija je različica Kumbatovičevega Veselega vetra. Dopolnjuje ta Veseli veter z novimi podatki in novimi dejstvi. Prav iz osrčja partizanskih čet in bataljonov. Napisana pa so Valičeva pričevanja v jasnem pripovednem asIogu.vAvtor- z-njim potrjuje željo opisati čim več komedijantskih paxUzan$kjh. de;j-_ štev in dogodkov. Valič ni sodnik. Je ljubeznivi kramljalec, ki pa ve, kaj hoče in ki se zaveda moči, a tudi meja svojega spomina. Ko bralec odloži Valičevo knjigo, je njegova vednost o partizanskem času bogatejša za nekaj dragocenih spoznanj. Ta spoznanja pa so takšne narave, da nam lajšajo živeti v sedanjem tehnokratskem in protikulturnem času, a tudi v svetu, ki ne pozna več stare, sko-roda ganljive partizanske romantike.* Naj ob koncu še zapišemo, da bodo Valičevi spomini zagotovo všeč tudi mladim bralcem, saj jih žlathni tudi pristen in nepotvorjen humor, v Dodatku pa najdemo še Spored Frontnega gledališča od ustanovitve 26. maja 1944. do 20. oktobra 1945, dalje ponatis Zvočnega tednika Frontnega gledališča, Sintičevo zborno recitacijo Tri leta borbe, seznam vseh članov Frontnega gledališča, igralsko zasedbo vlog, seznam nastopov kulturne skupine 15. divizije in seznam vseh nastopov Frontnega gledališča Vil. korpusa NOV in POJ, dalje seznam predstav Frontnega gledališča v coni B od 3. 8. do 19. 8. 1045 in seznam predstav istega gledališča v slovenski Istri od 26. 8. do 14. 9. 1945, ter seznam predstav Frontnega gledališča v coni A od 19. 9. do 17. 10. 1945. Zato ni nič čudnega, če je delo prejelo Kajuhovo nagrado za leto 1980. Spomine igralca Aleksandra Valiča *Frontniki* je izdala založba Bore' v Ljubljani v opremi Matjaža Vipotnika. D. Ž. venske brigade ob raznih svečanostih, pa tudi na pogrebih padlih partizanov. Jutri bodo preživele pevke zapele nekaj pesmi, ostali program pa bodo izvajali idrijski mladinski zbori, vsega skupaj kakih tristo mladih grl, ki nadaljujejo tradicijo bivših članic mladinskih pevskih zborov. Da bi bralec imel boljšo predstavo o poslanstvu 130-članskega pevskega zbora ZSM Vojsko - črni Vrh. bomo povzeli iz «TV - 15» iz junija 1970 prikaz nastanka, moči in požrtvovalnosti zbora. Tak mogočen pevski zbor 130 deklet, ki je vzklil in se usposobil na osvobojenem idrijskem območju s središčem na Vojskem, bi bil morda nastal lahko tudi v Beli krajini ali v drugih osvobojenih krajih. Toda na Primorskem sta mu botrovala dva razloga. Prvi je bil v četrtstoletnem nacionalnem zatiranju Primorske in neusahljivi nacionalni zavesti, ki se je razživela v osvobodilnem boju. Drugi razlog: na ta teren je bil poslan učitelj Albin Završnik, ki je po Gorenjskem, po Zasavju in drugod imel za seboj že dobrih 10 let izkušenj kot neutrudljiv in med mladino posebno priljubljen organizator športnih in kulturno -prosvetnih dejavnosti. «Iz Radovne pri Bledu», pravi Završnik. «so me oktobra 1944. leta premestili 'na Primorsko. Tam sem bil določen za učitelja v Dolenji Trebuši. Toda nevarnost pred sovražnikovimi vdori iz 9 km oddaljenega Mesta na Soči so bile prevelike. Starši so se bali pošiljati otroke v šolo, ki je bila tik ob cesti.» In ob tem je Završnika začel moriti občutek, da ne bo izpolnil tistega velikega poslanstva, ki si ga je kot kulturni delavec želel izpolniti v zatirani Primorski. KULTURNO DELO VAŽNEJŠE OD POŠTEVANKE Ob takih razmišljanjih je, kot pravi Završnik, prišel do zaključka, da so. druge oblike kulturnega in nacionalnega preporoda v tistih krajih še važnejše od suhe poštevanke. Zlasti še, ker je bilo treba oživljati in dvigati vse moralne sile za dokončno zmago. Poštevanka se lahk*N**doknadi tudi po osvoboditvi. Završnik je začel zbirati dekleta za pevske vaje. Najprej v Dolenji Trebuši. Veselje deklet, redno prihajanje na vaje tudi po dve uri hoda daleč, odlični glasovi in posluh, še posebno pa ponos in pomoč vaščanov — vse to je navdahnilo Završnika, da je ta zbor razširil še na druge vasi: Oblakov vrh, Gorenja Trebuša, Vojsko, Čekovnik in Kanomljo. Izdelal si je program pesmi in navadno po tri dni poučeval v vsakem kraju po enotnem sistemu. Vaje so bile po velikih kmečkih izbah, ves dan, po tri ure dopoldan in prav toliko popoldne. Hrano so si dekleta prinesla s seboj in skupno kuhale. Tako je čez zimo med 1944 in 1945 raslo po teh osamljenih hribovskih krajih 6 zborov. Ti so lahko že kaj kmalu nastopali posamezno ali skupno. Prvič, kot se spominja Završnik, so nastopili pred javnostjo v Dolenji Trebuši na proslavi v počastitev spomina Simona Gregorčiča. Ljudje so bili ganjeni. Starejši so pripovedovali, kako so nekdaj, pred prvo svetovno vojno slišali kaj takega, a pozneje nikdar več. Zatem je ta dekliški pevski zbor nastopil na vsakem mitingu, v sodelovanju s kulturnimi skupinami posameznih brigad, ki so prihajale skozi te vasi in se zadrževale na oddihu. Prav tako so nastopili na razvitju praoora na kurirski postaji P-7 v Gorenji Trebuši 21. januarja 1945. Toda le z nekaj zbori, iz nekaj vasi. V popolnem obsegu pa je zbor prvič nastopil v Cerknem, 12. marca 1945. Njegova sposob- HARMONIKAR POLDE MIHA ČIČ NEUKRONLJIVI UPORNIK m II Maks Zadnik II II II »I m "1 ?■: Ivan Frol, ki je bil prvi vaški partizan in vodilni organizator NOB, je predlagal Poldetu, naj bi se kot najbolj kompromitirana oba za nekaj dni umaknila v Poldetovo rojstno vas v čelje v Brkinih. In res sta 1. maja odpotovala proti Ilirski Bistrici in čeljam. Vendar sta imela smolo. V Trnovem pri Ilirski Bistrici su ju nemški policisti aretirali. Tedanji poveljnik nemške SD policije v Ilirski Bištrici Erich Eberchardt - Očalin pa ju je ukazal zapreti. Prizadevala sta si, da bi se na kakršenkoli način izmotala iz nacističnih krempljev: Polde je trdil, da je bil namenjen na rojstni dom v Čelje, da bi obvestil sorodnike, da mu umira mati. Ivan Frol pa se je zagovarjal, da je šel s Poldetom, da bi kupil mladega prašiča. In ker su njuni verziji potrdili tudi domačini v Ilirski Bistrici, na katere sta se klicevala, jima je šef SD Eberchardt verjel in ju izpustil. POLDE ČETRTIČ ARETIRAN IN POSLAN V RIŽARNO Če sklepamo po posledicah, smemo trditi, da je nemški in italijanski fašistični policiji uspelo z delovanjem njenih vohunov in zasliševanjem številnih aretirancev med že omenjeno akcijo *Braunschweig» konkretneje ugotoviti, kdo so jelšanski in dolenjski terenski aktivisti in kakšne so njihove vloge. Zato so Nemci manj kot dva tedna po tretji izpustitvi ne le spet aretirali Ivana Frola in Poldeta Mihačiča, temveč so tedaj zaprli še brata Jožeta in Andreja Surina ter Deso Iskro iz Jelšan, iz sosednjih Dolenj pa Jožeta in Agico Bašo ter Antona Čekado. Vsi so opravljali pomembne dolžnosti v NOG. Aretirane Jelšance so Nemci najprej odgnali na Indrov vrt v Jelšanah in da bi jih zastrašili, so postavili tam vislice ter jim grozili z obešanjem, vendar groženj niso uresničili, temveč so jih, ko so tja privedli še aretirane Dolenjce, vse skupaj odgnali v Šapjane, kjer so imeli svojo vojaško postojanko. Zaradi vročine, nagle hoje, ki jo je spremljalo surovo zastraševanje in pretepanje, so bili aretiranci hudo žejni. Zato so Nemce prosili za vodo, a so jim jo ti odklonili, ker da naj banditska golazen pogine kot žejni pes v puščavi. Namesto, da bi zadostili elementarni človekovi potrebi po vodi, so nacistični vojaki aretirane, čeprav so bili lačni, žejni in izčrpani, prisilili, podobno kot v kakem uničevalnem taborišču, da so si nadeli na ramena težke kraške kamne in so jih morali nositi po strmini navzgor, potem pa jih spuščali oz. valili po isti strmini navzdol. Opisano mučenje v Sapjanah je trajalo dva dni. Med- tem jih je poskušala rešiti z posebno intervencijo Desa Iskra, sestra Poldetove žene. A so jo Nemci sprejeli surovo in jo strašili z obešanjem ter ji celo navezali vrv okoli vratu, če ne bo povedala, kakšne funkcije so opravljali a-retiranci kot partizanski terenci. Vendar se pogumna Desa ni ustrašila. Nemcem je odgovorila: »Ljudje, ki tako grdo ravnate z njimi, niso banditi, kot trdite, temveč dobri vaščani in skrbni hranitelji svojih družin!* Njeno posredovanje je zaleglo le toliko, da so izpustili Dolenjko Agico Bašo in njo samo. Medtem ko so vseh šest moških odpeljali v tržaško Rižarno. V Rižarni so bili 14 dni. Vladalo je strahovito moreče ozračje. Esesovski rablji iz Einsatzkommande Reinhard so jih potaknili v celice, kjer so bili na smrt obsojeni. Polde Mihačič, Andrej in Jože Surina so bili več kot 10 dni zaprti v celici št. 17. Potem so jih nekega dne premestili v večji prostor v l. nadstropju, kjer so dva dni pospravljali obleko in posteljnino, zaplenjeno Židom in pristašem NOB ter italijanskega odporniškega gibanja. Potem so jih pod stražo nagnali na kamione ter jih zastražene odpeljali v zapore v Ulici Coroneo. V koronejskih zaporih so jih začeli zasliševati, vendar Mihačiča in Jožeta Surina niso zaslišali. Prvi izmed Jel-šancev je prišel na vrsto Ivo Frol. Po zaslišanju so Frola in Čekado poslali v Dachau, kjer so Frola ubili, medtem ko se je Čekada po osvoboditvi vrnil domov bolan. V tistih dneh jih je spet poskušala rešiti Ivanka Surina, ki je dobro znala nemški. Vendar je le delno uspela, kajti iz skupine so potem ločili in posebej zaprli le njena brata Andreja in Jožeta Surina, Jožeta Baša in Poldeta Mihačiča ter jih poslali v Celovec. nest in kulturna veličina je začela prodirati v javnost. Po manjših prireditvah na teni območju se je vseh šest zborov temeljito pripravilo na največjo nalogo ob osvoboditvi. Generalka takega nastopa je bila na sedežu severnoprimorskega okrožja ob 4. obletnici OF — 27. aprila. Zatem pa je napočil čas velikega poslanstva — SVOBODA! Prvič je zbor v celoti nastopil pivi dan osvobojene Idrije v telovadnici tamkajšnje o-snovne šole. To je bilo 1. maja 1945. leta. Celotno rudarsko mesto je preplavilo navdušenje. Začela so prihajati vabila, pohvale . . . Celo v ljubljansko Opero so bili povabljeni in se predstavili zahtevnemu občinstvu z izbranim programom. Naštudiranih so imeli 25 revolucionarnih, partizanskih, narodnih in drugih pesmi, in to ne le iz slovenske, marveč tudi iz jugoslovanske in širše glasbene kulture. V zboru so bile tudi solistke in recitatorke. Sledil je nastop v goriškem gledališču «Verdi» 20. maja 1945. leta, ki je med nekaterimi krogi tamkajšnjega občinstva napravil še poseben vtis, saj so si pW“' zane predstavljali drugače. Bil f to prvi slovenski koncert v osvobojeni Gorici. Sledila je težko pričakovana turneja po vsej Gorenjski, in sicer od 17. do 22. junija 1945. Zbor je nastopil v Tržiču, na Golniku, v Begunjah, na Bledu, na leseni' cah, v Kranju in v Medvodah. Kot je borba povezovala Primorsko ® Gorenjsko, je pesem tega zbora znova razviht-ala občutke neraz-družljive povezanosti in sodelo-vanja s te in one strani po 25 letih krivične meje. Zlasti še, krt-je vodja Završnik za ta gostovanja pripravil poseben program pod glavnim naslovom: «Vse je har razd’jal, a narod zmer°> stal. . .!* Ob ustreznih recitacijah kot F vod v posamezne skupine p®8®1’' I je Završniku uspelo živo in ljivo prikazati vso mučeniško P* našega naroda in njegovo dokončno osvoboditev. . SILVO KOVAČ (Konec jutri) ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šolska vzgoja: Medicina 13.00 Tedenska oddaja o knjigah 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK - Danes v parlamentu 14.10 šolska vzgoja Na obisku po muzejih 18.30 La dama di Monsoreau, 1. del 19.00 DNEVNIK 1 - Kronike 19.20 Sedem in pol - Nagradno tekmovanje, ki ga vodi Clau-dio Lippi 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 «Bert D’Angelo Superstar* TV film 21.35 Iskanje življenja v vesolju 22.15 Športna sreda Evrovizija Nogomet: Arsenal - Valencia Ob koncu DNEVNIK - Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 DNEVNIK 2 - Za in proti 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Šolska vzgoja 14.00 Okoli sveta v 80 dneh Program za mladino 17.00 Čebelica Maja, risanka 17.30 Oddaja o znanosti in tehniki 18.00 šolska vzgoja 18.30 Iz parlamenta - DNEVNIK 2 - športne vesti 18.50 Helikopter, dok. 19.05 Dober večer z . . . Rossa-nom Brazzijem - Vmes TV film »Zanimiv pogovor* Vremenska slika 19.45 DNEVNIK - Odprti studio 20.40 Župan iz Castelbridgea, 6. del 21.40 Volilna tribuna 22.10 Pripovedke - Ob koncu DNEVNIK 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 18.30 šolska vzgoja 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Volilna tribuna 20.00 Malo gledališče 20.05 «Sissignora», film Režija Ferdinando M. gioli. Igrajo: Maria Denis-Leonardo Cortese, Ernma Gramatica, Irma Gramatica-Rina Morelli itd. 21.35 DNEVNIK 3 21.45 Volilna tribuna Ob koncu DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.30 - 11.00 TV v šoli 17.50 Poročila 17.55 K. Kovič: Piki piše pi*®0: zgodba iz nadaljevanke: prijatelj Piki Jakob 18.15 Rezerviran čas 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK r,- 21.00 Bombaški proces, 2. del 3 drame 22.15 Bregovi - o srečanju pisat® ljev na Bledu 23.00 V znamenju 23.15 Za lahko noč Koper 18.25 Nogomet: Beograd Dinamo - Crvena zvezda 20.15 Nogomet: Bruxelles Arsenal - Valencia 21.00 Vse danes 22.C0 Osem in col, film Režija: Federico Fellini Zagreb 17.15 TV dnevnik 17.45 Otroška oddaja 18.15 Rezerviran čas 20.30 TV dnevnik . 21.00 Sutjeska, I. del dram**' serije 21.50 Prosta sreda 23.20 TV dnevnik 23.35 Dokumentarni film ŠVICA 19.05 Program za najmlajše 20.05 Oddaja o ekonomiji 20.35 Srečanja 21.45 Argumenti 22.35 Glasba: Nanni Svampa TRSTA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert; 10.45 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole; 11.30 Umetnost dobre kuhinje; 12.00 »Pod Matajurjan*, posebnosti in omika Nadiških dolin; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroško Okence: »Pesem mladih 1980»; 14.30 Roman v nadaljevanjih; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 17.10 V našem prostoru. KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 8.00 - 9.00 Glasbeno prebujanje; 8.20 Horoskop; 9.15 Poje Linda Clifford; 9.3" Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je ...; 10.32 Glasba; 10.40 Mozaik; 11.00 Horoskop; 11.03 Glasba; 11.00 Otroški kotiček; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Lucianovi dopisniki; 14.33 Zbrani za vas: 14.00 Iz Rima s simpatijo: 15.15 Mala diskoteka; 15.33 Veselo z glasbo; 15.45 Z nami je . . .; 16.00 Na svežem zraku; 16.45 Dalmacija in njene pesmi; 17.00 Kino danes; 17.15 Adria in Gianca; 17.32 Crash; 17.55 Pismo iz...; 18.00 Lestvica; 18.32 Muratti mušic; 19.15 Mediteran Express Orkestra; 20.00 Chiaroscuri musicali. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 8.30 Glasba za dobro jutro; 14.00 Pregled dogodkov, najava sporeda; 14.05 Zapojmo pesem; 14.40 Melodije na tekočem traku; 15.00 Pri slovenskih skladateljih; 15.37 Glasbeni notes - objave; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Po samo- upravni poti; 17.10 Vaš telejj*jj naš mikrofon in narodno zabav melodija (25 888); 17.30 Primor>* dnevnik; 17.45 Reklame in zaba na glasba. • RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00. l3^. 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Port*»a: 6.00 8.50 Glasbeno prebujaj' 9.03 Radio anch'io; 11.03 D1' »p ni variete; 12.03 Vi in jaz; Ul Asiago Tenda; 14.03 «1 ,e. fici otto»; 14.30 Knjiga - disk01., ka: 15,03 Rally; 15.25 Errepi ’ 16.30 Protagonisti resne 17.03 Patckwork: 18.25 Sociajj^ med kroniko in zgodovino*; 1 j-Prisluhni, večeri se; 19.30 R® . 1 - jazz; 20.10 Radijska dra®^ 21.03 It's on]y Robin? S toneš; **;, Check up per un VTP; 22.00 f deset let lirike: 22.30 Evropa nami; 23.15 Lahki noč z.-- LJUBLJANA 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; ... Dobro jutro, otroci!; 8.30 D ših snoredov; 9.08 Z glasbo v , ber dan; 9.30 Pisan svet Pra,\Jj; in zgodb; 10.05 Z radiom naj 10.45 Turistični napotki; 11.0“ zervirano za ...; 12.35 Z”1"10 -priljubljeno; 13.10 Veliki zo^j 12.35 Znano^ -------- Veliki žaba''. orkestri; 13.30 Kmetijski nas^T, 13.40 Ob izvirih ljudske SlBS?.jO kulture: 14.00 Danes do 13.: Obvestila in zabavna glasba; * 't Prinoročajo vam . , .; 15.05 Jt pp mišljamo, ugotavljamo . . Dogodki in odmevi; 16.30 Žaba pp idjicJv i7oo glasb;:; 17.00 «Lo* • vrtiljak*: *®i.a Studio ob 17.; 19.00 Zboroj»| 17.; 19.00 prostoru in času; glasba v prostoru in času, -Naš gost; 19.30 Kaj radi P jo; 20.25 Obvestila in zabavna jj 45 ba; 20 35 Lahko noč, otroci!: Minute z .. .; 21.00 Koncert z» .p, sedo - šepetanje; 21.25 »Roma° : ni harmonij*; 22.05 Peter II# .V* kovski: Odlomki iz opere nij Onjegln*; 23.30 Revija sl(>v »kih pevcev. KOLESARSTVO OB VELIKI UDELEŽBI danes v murski soboti začetek mednarodne dirke «alpe-adria> Dirka bo obsegala pet etap - Končni cilj v nedeljo v Portorožu sj Y?hLa športna manifestacija ku Vlja. v znaku sodelovanja med iLTars^imi delavci iz Slovenije ter delavci iz Furlanije - Ju- koti n!? se bo v Murski So- ^ Po enotedenskem odlogu zaradi čela vJa 23 tovarišem Titom pri-jk tofinajsta mednarodna amater-Iti l lesarska dirka «Alpe-Adria», in w I etapah obšla Slovenijo tu ^tončala v nedeljo v Portoro-rirt ; Prehodu meje najprej v Go-* nato na Škofijah, z enakim “Sramom kot je bila načrtana. ta koles JN sodeL *Cra-^ne tor je odraz tesnega med športnimi forumi dnj-j h straneh meje. Tekmovanje Ha , 2e štirinajsto leto zaporedo-tUpi torinike iz Slovenije in naše ki n tor športnike iz drugih držav, stari« Tajo na tej veliki manife-Iji J. ■ Dirka pa je dobila še glob-so n* eJ! Rred dvema letoma, ko v Tt^f-'‘tolji tako v Jugoslaviji kot zahtevali, da se v organi-Hjiie- vKijučijo tudi slovenski za-Ofgajij1 sP°rtni delavci. Tako so so-(tfka Diorji te mednarodne etapne ra eg Organizacijskega odbo-Udiniw^e^r’a>> v ’ Ljubljani še AC KR s!f-*z Vidma ter Inter 1904 in Adria iz Trsta. iwSVe ,za . nastop na letošnji šff-kljoh *Alpe-Adria» so poslale in Ve L.torigu potrdile številne drža-bil’a n Ukazuje, da je dirka prido-meriii, P°menu v mednarodnem evrotKi? vključitvijo v koledar za D.K ? P°kal B kategorije. To je Pljskem*5?0 važno v letošnjem olim-praV];to. letu, ko se vse države pri-Vsj ri.za olimpijske igre in so JK-^jeni v Moskvo, dirko iw?° ..že Poročali, se je za Ser jtojJavilo štirinajst ekip, in si-Kenif:. Vzh°dne Nemčije, Zahodne steina er. češkoslovaške, Liechten-adžarske, pet ekip iz Ju-'n tri iz Italije. kot z-?33 bi torej morala biti več koliko L?Vi°''i*va’ vprašanje pa je, končni sarjev bo prispelo na EtaICllJ v Portorož. l Pi* rS° nas,ednje bota J15- ob 11.30: Murska So- Jutri ,ehnie <139 km). «bop ’ ■ v 11.00: Velenje - Ma- Pftek V*“* (167 km)‘ fiogeni’ k®-5. ob 9.00: Velenje - $S*rk (97 km). čorio-to' 17.5. ob 10.05: Vrhnika-bedeli čampoformido (132 km). Snidn bP-5- ob 11.30: Campo-«H) ' Opčine - Portorož (158 "b^tva- Se 1)0 udriežila naslednja jjigeiv3’ .frevigiani, Abruzzo, Got-“lovenii du^oslavija: Slovenija 1., jetija ? Astra, Siporex Pulj, TO; (skupno 60 kolesarjev); a reprezentanca; ČSSR: .'slava; ena ekipr iz Liech-a’ ZRN: Hamburg. R. Pečar °KAL POKALNIH PRVAKOV 5rev* v Bruslju f,naIno srečanje ^senal - Valencia SolELJ ~~ V Bruslju bo drevi « Pokal °metno srečanje letošnje-V&ških3 Pokalnih prvakov med j^cio*1 Arsenalom in špansko tele v ■ Prenašala tudi kopr- .V drP,1Z-1J3. s Pričetkom ob 18.30. , vorita gni' tekmi praktično ni ; Paac' so v tem pok. lu h ?'c«r !Piak. 'n ojlhova uvrstitev pav« '°kai nepričakovana, toda f v r„,.erri zaslužena. Arsenal, ki f i Ju« 'n,a'u 'zločil turinsko mo-« 0vaiv,eritusa' Je v soboto nepri-? doenn.l^b>'l v finalu angleške-k..et» w bneSa pokala z drugoli-r,a ?st Ham. V evropskih po-angleška moštva kot ™ obgu ln zato se drevi v Brus-zanimiv in ogorčen boj. j ‘^TALUANSK1 TURNIR "fd »b 20.30 v Trstu /'rslina - Satton SCT im* Sv J le / nedeljsl j1® mi. h proti Pergocremi Tri- mn. Prou * ergocremi tri %e še p? lme}3 jutri zvečer ven-jtjto odk, . Priložnost, da se vsaj Kjoto, U.pl svojim navijačem, ki L bja. m es ni dala veliko zado-. n.l sprotno, rekli bi, da jih Tikova,, raz°č'arala. tako z ne-v ,.3vinii . odslovitvijo trenerja tej Ja, kot s slabimi nastopi, br.toi Sj odslovitvi sledili in s ka->1 Drni? tržaški tret.ieligaš za-IjtOtrj ' loP v višjo ligo. tp|®o°r čaka torej Triestino prnti Sutt°nu v okvi-tldklVarBnoJanskcSa turnirja. To Ik^doet j nove varovance zadnja vJ"o p.’jdfl. se kolikor- toliko do-Sh5vd Srov'j° od letošnjega pr-2S iečar‘je bo ob 20 30 na 1 • Grezar». b V ZAGREBU ***aga Italije ^Bolgarijo toda izredno težko zmago nad Bolgarijo. Reprezentanci sta turnir pričeli povsem različno, medtem ko je Italija izgubila prvo tekmo z Jugoslavijo in Romunijo, je Bolgarija pripravila prijetno presenečenje z zmago nad Romunijo. Trener Pit-tera je napravil nekaj taktičnih sprememb, ki mu bodo prav prišle v prihodnjih nastopih in predvsem na olimpijskih igrah v Moskvi. Poleg tega pa so ostali doma trije igralci in sicer Negri, Rebaudengo in Sibani, ki le nekaj pomenijo. Vse je kazalo, da bodo Italijani izgubili tudi tretjo tekmo, saj so pričeli precej slabo. V prvem nizu so Bolgari z njimi opravili razmeroma hitro, ko pa je Pittera dobil pravo postavo DalTOlio, Nassi, Bertoli, Di Coste, Lanfranco in Gre-co je bila igra vse bolj zanesljiva in predvsem sprejem, ki je v srečanju z Jugoslavijo in Romunijo povsem ohromil napad. Igra je postajala vse bolj zanimiva. Najbolj izenačen je bil četrti set, katerega so izbojevali Bolgari. V zadnjem setu so bili «azzurri» boljši in so zasluženo zmagali, a so kljub temu na tem turnirju končali na zadnjem mestu. Rezultat: Italija - Bolgarija 3:2 (6:15, 15:9, 15:12, 14:16 in 15:11). V drugi tekmi večera je Jugoslavija premagala Romunijo s 3:1 (13:15, 15:11, 15:7, 15:11). Končna lestvica: 1. Jugoslavija 6, 2. Bolgarija, 3. Romunija in 4. Italija, vse po 2 točki. I Breg je s svojim podmladkom prisoten tudi v kadetskem prvenstvu llllllllllllHIIHIIIIIIlllHllltllllllllilllHMMMAAlAHlHnillHllIlillMHIIMIHIItHIIIIIfMMUlIlIlHIIIIIIIHHMIIHtllflllVIHHIIHIHllIlllllIlIHlilllllllllAninitilfllHIlillHItllllliM NA TEKU BRATSTVA IH ENOTNOSTI Ženska ekipa ZSŠDI zmagala v Ljubljani Ekipe so sestavljale Antonijeva, Medvešckova in Bracehettijeva V okviru manifestacije «Pohod po poteh partizanske Ljubljane* so v nedeljo tekle po mestnih ulicah štafete, ženske in moške ekipe. Tekmovanje je bilo razdeljeno na kategorije osnovnošolcev, mladincev ter organizacij, ki so tekmovale v štafetah «Bratstvo in enotnosti*. V tej zadnji skupini so zamejske barve branile tudi štiri štafete ZS ŠDI in sicer dve moški ter dve ženski. Prav med slednjimi smo letos dosegli nepričakovan, poleg tega pa tudi izreden uspeh. Ženska štafeta v postavi Sonja Antoni, Marina Medvešček in Grazia Bracchetti je s časom, ki predstavlja tudi nov rekord tekmovanja, zmagala z dvaj. setmetrsko prednostjo pred drugouvrščeno ekipo z Raven na Koroškem, ki je sicer doslej že dve leti zaporedoma odnesla prvo mesto. Ekipa ZSŠDI, ki je startala na razdalji 3x600, je dosegla skupen čas 4’27”97, kar je tehnično zelo dober rezultat. Pred to zmago je bila najuspešnejša moška ekipa Adrie, ki je pred štirimi leti zasedla sicer dobro šesto mesto. V isti konkurenci je druga štafeta Združenja v postavi Kristina Su-meeraz, Elena Lorenci in Tanja Kakovič pristal^ pa devetem mestu. Med moškimi sta za ZSŠDI tekmovali dve štafeti Adrie, od katerih se je prva ekipa, v postavi Egon Renko, Fabio Ruzzier in David Gre-gori, uvrstila na deseto mesto, druga pa je, v postavi Aleksander Zudek, Vasilij Pečar in Marko Saksida, pristala na trinajstem. Po tekmovanju je sledilo nagrajevanje, kjer so prve tri ekipe raznih kategorij prejele velike kolajne R. F. KOŠARKA Za olimpijske igre v Moskvi Italija in Jugoslavija še med kandidati VARNA — Na ženskem kvalifikacijskem turnirju za nastop na o-limpijskih igrah v Moskvi so v zadnjem polfinalnem kolu dosegli sle-izide * SKUPINA 1: Kitajska - Italija 62:60, Kanada - Poljska 67:66, Bolgarija - Kuba 81:80. Lestvica: Bolgarija 9 točk, Kuba 8, Italija 8, Kanada 7;f Kitajska 7, Poljska 6. SKUPINA 2: Jugoslavija - Francija 69:54, Madžarska - Južna Koreja 87:71, ZDA - ČSSR 102:66. Le- ATLETIKA NA PETEROBOJU V TRSTU Borovec Pučnik novi deželni prvuk S klubskim tovarišem Langanom je dosegel normo za nastop na državnem prvenstvu - Tudi Borova ženska vrsta zadovoljila Mladi borovec Gorazd Pučnik je zanesljivo zmagal v atletskem pe teroboju v Trstu in istočasno tudi postavil novo deželno znamko. Vsega je zbral 3067 točk in prehitel klubskega tovariša Langana za 323 točk. Oba atleta pa sta dosegla normo za nastop na državnem prvenstvu. V tretjem dnevu 'k«3 Cj53 moškega odbojkar-•k* ; rJ3 za 1. »Trofejo Jugo-Atalija izbojevala prvo, Irena Tavčar v državni reprezentanci Po enem letu premora se v državno atletsko reprezentanco vrača Irena Tavčar. Včeraj je namreč prispela zelo vesela vest, da je atletska zveza FI DAL borovko izbrala za reprezentanco pod 23. letom starosti, ki se bo v petek v Vidmu spoprijela z ustrezno vrsto Jugoslavije, Vabilo v državno reprezentanco je prišlo prav v trenutku, ko je borovka dosegla v krogli nov osebni rekord. Za nastop slovenske atletinje vlada precejšnje zanimanje. Tavčarjeva je že pred mesecem dni redno dobro metala na treningih, nato pa se je med lažjo prometno nesrečo nekoliko potolkla in v pripravah nabrala kaka dva tedna zamude. Sobotni rezultat iz Trsta in dejstvo, da Tavčarjeva na važnih tekmah navadno dosega več kot v treningu dajeta upanje, da bo v Vidmu morda vrgla celo preko 13 m. kb Nastop obeh atletov je bil v celoti pozitiven. V drugem dnevu je bil posebno uspešen Pučnik s 175 cm v višino ter s časom 2'52”8 na 1.000 m. Zanimiv je prav slednji dosežek, ki dokazuje veliko možnost prilagajanja k povsem različnim panogam tega borovega atleta. Poleg tega je tudi čas zelo kakovosten. Bor je imel v svojih pionirskih časih izrazitega srednjepro-gaša, ki je tedaj spadal v deželno elito in je razdaljo pretekel v 2’47”6, torej v bistveno pod ibnem času. Za Pučnika je to že drugi deželni rekord. Že lani je bil za nekaj časa prvi v osmeroboju. V drugem dnevu se je Langan utrdil na drugem mestu. Žal, je nekaj manj dosegel v višini, pozitiven pa je bil tudi njegov na- stop v teku na 1.000 m. Od ostalih dveh borovcev se je Peter Furlan prebil na peto mesto, Edi Škerlavaj pa je bil sedmi. Nekaj tekmovalcev se sicer v drugem dnevu ni predstavilo na startu. Tudi dekleta so v drugem dnevu zabeležila nekaj dobrih izidov, predvsem na 400 m. Zmagala je Flavia Cipolat od Ginnastice, borovka Tatjana Gregori pa se je v skupni o-ceni povzpela za mesto više. IZIDI Moški peteroboj 1. Gorazd Pučnik (Bor) 3067 točk (100 m 11”5: daljina 5,81 m; krogla 12,49 m; višina 175 cm; 1.000 m 2’52”8) 2. Luigi Langan (Bor) 2744 točk (12”3; 6,15 m; 10,78 m; 172 cm; 3T'6) 5. Peter Furlan (Bor) 1682 točk (13”2; 4,83 m; 8,26 m; 150 cm; 3’23”2) 7. Edi Škerlavaj (Bor) 1565 točk (13”2; 5,00 m; 7,95 m; 150 cm; 3’42"4) Ženski peteroboj 1. Flavia Cipolat (Ginn. Triestina) 2697 točk (100 m 13”4; krogla 6,51 m; višina 140 cm; daljina 4,16 m; 400 m 1'2”9) 10. Tatjana Gregori (Bor) (14"5; 7,11 m; 120 cm; 3,95 m; 1’13’2) kot znajo. Uspelo jim je osvojiti le drugi set, s tesnim izidom 16:14. V drugih setih pa so igrale zelo statično. Le od časa do časa so se predramile in napravile nekaj dobrih akcij. Vse to pa je bilo premalo. Domačinke so igrale zelo dobro v obrambi in z malo več požrtvovalnosti bi lahko gostje vse Danes met! na Kolonji Danes popoldan z začetkom ob 17. uri bo Bor priredil na Kolonji drugo mini-tekmovanje v metih. Kot po navadi bodo na sporedu vse moške in vse ženske panoge za vse starostne kategorije atletske zveze. Met kladiva za naraščajnike bo veljal tudi za deželno ekipno prvenstvo. Od borovcev in borovk, ki bodo nastopile se pričakujejo dobri in morda tudi rekordni dosežki. Zadnji pokazatelji nudijo namreč zmeren opMmizem. kb ODBOJKA V L ŽENSKI DIVIZIJI ZSŠDI sklicuje kot pripravo na reprezentančni nastop na turnirju v San Giorgiu di No-garo, kjer bodo nastopile najboljše deželne šesterice «UN-DER 15», pripravljalni trening pri Banih, jutri, 15. maja, ob 17.30 v šolski telovadnici. Sklicane so naslednje igralke: BOR: Tatjana Čae, Mirjam in Vesna Kiemše, Nadja Godina KONTOVEL: Nataša Daneu, Keti Regent, Erika Štoka SLOGA: Darja Debenjak, A-namarija Križmančič in Alenka Kalc SOKOL: Elena Purič, Martina Pertot, Tanja Gruden in Elena Paulina BREG: Sabina Salvi in Žerjal. niz za Breg Intrepida — Breg 3:1 (15:9, 14:16, 15:7, 15:9) BREG: Salvi, Olenik, Martinelli. Stepančič, Švab, Slavec, Žerjal, Premolin, Trenta. Brežanke so bile v ponedeljek v gosteh pri Intrepidi v Marianu. O tekmi praktično ni kaj povedati. Brežanke še daleč niso igrale tako eno zmagale, kajti vemo, da znajo igrati mnogo boljše. MRS 2. MOŠKA DIVIZIJA Juventina — Pro Cervignano 0:3 (10:15, 17:19, 8:15) JUVENTINA: Plesničar. Golob, Nanut Loris, Faganel, Corva, Marušič, Mučič. V soboto zvečer je štandreška Juventina igrala eno izmed svojih najslabših tekem letošnjega prvenstva in to proti ekipi Pro Červignana. »Belo-rdeči* so v samih treh setih klonili nasprotniku. Na poraz je vplivalo preveliko prepričanje ju-ventincev v lastno zmago, te v začetku prvega seta so Štandrežci začeli zelo slabo. Igrali so neborbeno in to je trajalo do konca tekme. Le ob koncu drugega niza so ju-ventinci zaigrali nekoliko bolje. Bilo pa je že prepozno. V prihodnjem 16. kolu, ki bo 17. maja, bo Juventina igrala proti goriškemu Domu. Tekma bo v štan-dreški telovadnici ob 20. uri. D. M. stvica: ZDA 9 točk, Madžarska 8, Jugoslavija 8, ČSSR 8, Južna Koreja 7, Francija 5. Prvouvrščeni ekipi iz vsake skupine, torej ZDA in Bolgarija, sta se avtomatično uvrstili na turnir v Moskvi, medtem ko bodo morale drugouvrščene in tretjeuvrščene (Kuba, Italija, Madžarska in Jugoslavija) odigrati še dodatni turnir. Pot na olimpiado si bodo zagotovile prve tri uvrščene peterke. Velja o-meniti, da bo zmaga Kube nad Italijo v polfinalu štela tudi v tem finalnem delu. Newport je osvojil letošnji nogometni pokal Walesa. V finalni tekmi je premagal Shrewsbury s 3:0. V odbojkarskem prvenstvu 1. ženske divizije se je Sloga srečala s šesterko Donatella NOGOMET V ZAČETNIŠKEM PRVENSTVU Mladi Brežani igrajo vedno bolje Tudi najmlajši nogometaši Primorja so slavili lepo zmago Breg — S. Luigi For You 2:1 BREG: Zupin, Biagi, Štranj, Ciac-chi, žagar, Rapotec, Sancin, Žerjal (Ražem), Tul, Klabjan, Ba-rut. STRELEC: za Breg: Barut (2-krat) Mladi Brežani res igrajo iz tekme v tekmo bolje. Po remiju v prejšnjem kolu so tokrat ponovno slavili zmago proti tržaški ekipi SLFY. L. od samega začetka srečanja so igrali bolje od nasprotnikov, vendar so gostje prišli prvi v vodstvo. Gol so dosegli s prostim strelom, vendar je bila reakcija Brežanov bliskovita. Podali so se v napad in kmalu dosegli svoj prvi gol. Izenačenju pa je sledil še drugi, odločilni zadetek, ki ga je ponovno dosegel Barut. Lepo akcijo je izvedel Miloš Tul, ki je nato podal nevaren predložek v kazenski prostor, kjer je Barut brez večjih težav realiziral. V drugem polčasu je bila igra bolj umirjena in uravnovešena, ni prišlo pa niti do spremembe v rezultatu in tako je zmaga zasluženo pripadla Brežanom. SMI S. Andrea - Primorje *:0 (B*®} ***** o'* ■»*)(.* PRIMORJE: Spadoni, De Bernardi, Faggin, D. Comino, Simat, Ga-va, Daneu, Kemperle, M. Comino, Sardoč, Grando (Vascotto). V zaostalem srečanju so Prosečani izgubili s tržaško enajsterico S. Andrea z 2:0: Prvi polčas se je končal brez zadetkov, čeprav so bili domačini nevarnejši. Domačini so v nadaljevanju nadigrali utrujeno ekipo Primorja in zasluženo zmagali z dvema goloma razlike. V. H. Soncln! B — Primorje 1:0 (0:0) PRIMORJE: Spadoni, De Bernardi, Micheli, Simat, Verša, Daneu, Kemperle, Gava, Hrvatič, M. Comino, Sardoč. Kljub dobri igri so Prosečani v gosteh proti tržaški ekipi Soncini B morali z igrišča poraženi. Neodločen izid bi bil gotovo pravilnejši i-zid tega srečanja, ker smo prisostvovali lepi igri obeh ekip, kateri sta v celem srečanju igrali zelo borbeno. Potem ko se je prvi del igre končal pri stanju 0:0, s<- domačini v drugem polčasu izkoristili najzrelejšo priložnost za gol in odnesli domov obe točki. V. H. NARAŠČAJNIKI Breg — S. Vito 1:2 BREG: Pečar, Costa, Gregori, Savron, Albertini, Tul, Žerjal, Fon: da, Ražem, Tornetti (Micol), Pizzi (Bartole). STRELEC: Pizzi. V nedeljo so Brežani, ojačeni z nekaterimi naraščajniki Zarje, L grali na domačih tleh rroti ekipi S. Vito. Kljub dobri igri niso imeli sreče in so morali zapustiti igrišče poraženi. Zanje sta bili usodni predvsem dve večji napaki v obrambi, ki sta dali možnost gostom, da so z lahkoto dosegli oba zadetka. Brežani so sicer tudi dosegli gol s Pizzijem, ta pa ni zadostoval, da li rezultat izenačili in odnesli sicer zasluženo točko. SMI CICIBANI Primorje — Opicina 1:3 (1:1) PRIMORJE: Costanzo, Gava, Štoka (Kralj), De Bernardi, Vascotto, Taučer (Milič), Grando. STRELEC ZA PRIMORJE: v 9. min. De Bernardi. Na domačih tleh so Prosečani ponovno izgubili in tokrat proti ekipi Opicine, ki je tokrat zasluženo o-svojila obe točki. »Rdeče-rumeni* so bili kos nasprotniku le v prvem delu igre. V nadaljevanju pa so gostje prevzeli pobudo in najprej prešli v vodstvo, nato pa še realizirali tretji gol. V. H. NAJMLAJŠI «TURNIR ACQUAVITA» Opicina Supercaffe — Primorje 2:4 (2:2) PRIMORJE: Faggi, Metelko, Sedmak, Husu, Gašperlin, Antoni, Zim-merman, Vidali, Abbondanza, Meden, Rocchetti (Celea). STRELEC ZA PRIMORJE: v 19., 26., 39. in 50. min. Abbondanza. V drugi tekmi «Turnirja Acquavi-ta» je proseško Primorje osvojilo v gosteh obe točki proti solidni ekipi Supercaffe. Zaradi slabega igrišča je bilo srečanje na dokaj nizki tehnični ravni. Prosečani pa so zaigrali zelo borbeno in požrtvovalno. Prvi so prišli v vodstvo domačini in sicer zaradi negotovosti proseške o-brambe, toda Prosečani so kmalu nato remizirali. Ponovno vodstvo Opencev ni potrlo «rdeče-rumenih», katerim je še enkrat uspelo remizirati in z odličnim drugim polčasom realizirali še dva gola in zasluženo zmagati. Za vse štiri zadetke je tokrat za Prosečane poskrbel odlični srednji napadalec Abbondanza. V. H. KOŠARKA Italija uspešna v prvi finalni tekmi predolimpijskega turnirja ŽENEVA — V prvi tekmi finalnega dela moškega košarkarskega kvalifikacijskega turnirja za nastop na olimpiadi v Ivlpskvi je Italija premagala ČSSR s 76:69 (39:38). Ostali izidi: Španjj,a - ZRN S5:,5?. Poljska - Izrael 89:74, Francija -Švedska 95:69. LESTVICA Španija, Francija in Italija 4 točke, ČSSR in Poljska 3, švedska, Izrael in ZRN 2. Pri sestavi lest vice upoštevajo tudi rezultate prejšnjih tekem. .TURNIR MC» V GORICI Danes premor Na .Turnirju Mladinskega centra*, ki se od ponedeljka dalje odvija na odprtem igrišču Slovenskega dijaškega doma «S. Gregorčič* v Gorici, bo danes premor in to zaradi predavanja na temo: «NOB na Primorskem*, ki ga bo imel tov. Milan Pahor iz Trsta. Tekmovanja v moški odbojki se bodo torej redno nadaljevala jutri z nastopom ekip 4. skupine. Ne glede na današnji premor bo v naslednjih dneh športni spored v okviru «4. turnirja MC» zelo pester in razvejan, saj bodo poleg tekem v moški odbojki še srečanja v ženski odbojki, namiznem tenisu, med dvema ognjema in moški ter ženski košarki. Posebno zanimiva pa bi morala biti prihodnja nedelja, ko bomo pravzaprav priča pravemu košarkarskemu festivalu, ki bo od 10. do 19. ure. Odvijale se bodo tekme v moški in ženski košarki, in to izmenično. Finalne tekme turnirjev v moški odbojki in košarki pa bodo v soboto, 24. maja, v večernih urah po tradicionalni prireditvi gojencev dijaškega doma. NOGOMET Enajsterica, 'ki so jo sestavila športna uredništva nekaterih italijanskih dnevnikov, je sinoči v Neaplju pred 6.000 gledalci premagala precej okrnjeno in pomlajeno moštvo Napolija s 4:2. HOKEJ Na evropskem prvenstvu v hoxe-ju na travi v Barceloni je Italija v 3. kolu izenačila proti Angliji s 4:4. Na vrhu lestvice so trenutno tri ekipe: Italija, ZRN in Portugalska. VATERPOLO V Cagliariju je na mednarodnem vaterpolskem turnirju Italija premagala Avstralijo z 12:5, Kuba pa je igrala z Romunijo neodločeno 5.5. MLADINSKE IGRE Društveni rekord Adrie V ponedeljek je bila na Valmauri pokrajinska faza mladinskih iger, za štafete vseh moških in ženskih kategorij. Tekmovanja se je udeležila tudi moška ekipa Adrie, ki je tekmovala v kategoriji dečkov na razdalji 4x100 m. Ekipa je (v postavi Vasilij Pečar, Massimo Vil-ler, Marko Saksida ter David Gregori) za celih 5” izboljšala tri leta star društveni rekord, ki znaša sedaj 56''4. S tem časom so se fantje uvrstili na deveto mesto, z 2” zaostanka za zmagovalci. Sedaj bo na vrsti pokrajinsko prvenstvo ,ki bo danes na Valmauri. Upamo, da bodo naši tekmovalci ponovili rezultate in uspehe, ki so jih dosegli letos na mladinskih igrah. Pričetek tekmovanj je predviden za 15. uro. NOGOMET POKAL .ALTIPIANO* V uvodnem srečanju Opicina A - Kras Drevi ob 20.30 se bosta na Opčinah v Ulici Alpini pomerili ekipi domače Opicine A in Krasa, ki bosta tako odprli letošnji turnir za »Pokal Altipiano*, ki ga organizira domača Polisportiva. «Rdeče-beli» imajo možnost, da preizkusijo svojo trenutno formo po komaj uspešno končanem prvenstvu 3. amaterske lige. Njihov prvi nasprotnik Opicina A, ki se je letos v zadnji minuti prvenstva rešila izpgda v,,£. amatersko ligo, bo predstavljala zanje nedvomno trd oreh. V.Rrinjenj, ^tivnega rezultata se našim fantom odpirajo lepe možnosti za vstop v finalni del turnirja. Z.S. KOLESARSTVO Tudi Marušič in Ferluga na nedeljski dirki cikloamaterjev V nedeljo je bila s startom in a ciljem na Opčinah kolesarska dirka cikloamaterjev, ki so se je udeležili tudi predstavnika lonjerske Adrie. Tekma, ki se je odvijala na 63 km dolgi progi od Opčin do Sesljana in nazaj, ni bila preveč zanimiva, saj je bila konkurenca preskromna. Po predvidevanjih je zmagal Del Bian-co, medtem ko je o drugem mestu odločal sprint med mladima Nada-luttijem in Cesarattom. Za Adrio sta nastopila le Marušič (šesti) in Ferlu-ga (deveti). Oba kolesarja nista še v taki formi, da bi lahko konkurirala za zmago. VRSTNI RED: 1. Del Bianco (Doni), ki je 63 kra dolgo progo prevozil s 37,05 km na uro, 2. Nadalutti (GS Nadalutti), 3. Cesaratto (Pedale Triestino), 4. Marega (Seat Cafoni), 5. Giustina (Bartoli - Robiš), 6. Marušič (A-dria), 7. Bearzi (Pedale Triestino), 8. D’Angelo (Cottur), 9. Ferluga (A-dria), 10. Furlan (Pedale Triestino). R. Pečar TENIS Na mednarodnem teniškem turnirju v Firencah se je Jugoslovan Ostoja uvrstil v višje kolo, ker je njegov nasprotnik Kolumbijec Mo-lina (zaradi poškodbe) odstopil. V ženskem delu turnirja pa ji Avstralka* Lee v osmini finala izločila Jugoslovanko Sasak s 6:4, 4:9 in 7:5. iniiiiiiimniiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiniiuniiiiiiHia KOŠARKA TURNIR NESBEDA Odličen presing «p!avih» l njim so prepričljivo premagali peterko Libertasa B Bor — Libertas B 87:42 (33:22) BOR: Kovačič 8, Krapež 14, Gruden 6, Brandolin 14, Pisani 13, Tavčar 18, Pupulin 6, Žnidaršič 4, Cej, Kovačič D. Nasprotnik je bil res prešibak, Agresivni presing, ki so ga naši fantje predvajali skozi vse srečanje, je bil za neizkušene nasprotnike res nepremostljiv. «Plavi» so prikazali lepo skupinsko igro, s katero je prišel skoraj vsak na svoj račun, vseeno pa je bilo še preveč osebnih akcij, ki res niso posebno učinkovite. Borovci so se tokrat izkazali predvsem kot celota, pohvalili bi pa malega Darija Kovačiča, ki je pozitivno opravil svoj prvi nastop v .višji* kategoriji. Cancia Libertas A — Bor 67:53 (31:23) BOR: Kovačič 2, Krapež 10, Gruden, Brandolin 25, Tavčar 8, Pisani 2, Pupulin 6. V okviru turnirja «Nesbeda» so borovci doživeli hud poraz proti prvi postavi tržaškega Libertasa. Nasprotnik je zmagal zasluženo s preudarno in agresivno igro, medtem ko so »plavi* tokrat odigrali eno izmed svojih najslabših letošnjih tekem. Vsekakor pa je treba pripomniti, da so si naši fantje zaslužili poraz: upati je le, da jim bo lekcija služila in se bodo v bodočnosti bolje izkazali. Cancia ki nastopajo v različnih skupinah prvenstva 1. divizije. Ekipi sta bili tokrat popolnejši: zmagali so zopet kadeti, ki so pa morali dve tretjini tekme zasledovati veterane, ki so vodili z naskokom tudi 20 točk. __________ -fp- JELENJA GORA — Poljak Krzy-sztof Sujka je zmagal na četrti e-tapi amaterske kolesarske .dirke miru** od Karpacza do Jelenje gore (158 km). Sovjet Barinov je ohranil prvo mesto v skupni uvrstitvi. PRIJATELJSKA TEKMA Bor C - Bor A 194:174 (96:78) BOR C: Schillani, Škerl, Švara, Lokar, Merku, Pregare, Kosovel. BOR A: Oblak, Pertot, Poljšak, Kapič, Pegan, Trevisan. V ponedeljek zvečer so se spoprijeli Borovi veterani in kadeti v dolgi in koristni trening tekmi. Zaslu ženo so zmagali drugi, ki so zanesljivo vodili vso tekmo in si priborili naskok 30 pik že v uvodnih minutah, z zelo agresivnim presingom. Obe ekipi sta nastopili okrnjeni in mislimo, da so odsotnosti enako oškodovale moštvi. Bor C - Bor A 131:120 BOR C: Schillani, Švara, Lokar, Merku, Pregare, Gerdol, Kosovel, Zupančič. BOR A: Oblak, Pertot, Parovel, Baitz, Vodopivec, Sestan, Perko. V četrtek so ponovili prijateljsko tekmo med veterani in kadeti Bora, MADRID — Pri španskem nogometnem klubu Barcelona so zanikali kakršenkoli stik s Perugio, o katerem je pisalo včeraj časopisje, češ da nameravajo odstopiti Avstrijca Krankla in Danca Simonsena v zameno za Paola Rossija. BALINANJE MEMORIAL MARIJA TAVČARJA Zmaga dvojice Doljak - Škerk Balinarska sekcija Kraškega doma z Repentabra je v nedeljo organizirala v Repnu balinarski turnir za .Memorial Marija Tavčarja*, pokojnega domačina, ki je bil soustanovitelj sekcije in je bil s svojo prizadevnostjo vedno za vzgled vsem ostalim. Na tekmovanju, ki je potekalo po izločilnem sistemu je nastopilo šestnajst domačih dvojic, zmagala pa sta Jože Doljak in E-gon Škerk. Vdova Ivanka je zmagovalcema podelila prehodni pokal. B. S. OBVESTILA Atletska sekcija ŠZ Bor obvešča da bo danes ob 20.30 na stadionu «1. maj* seja odbora sekcije. * * * Košarkarska sekcija ŠZ Bor obvešča, da bo danes, 14. maja, ob 20. uri seja odbora košarkarske sekcije In vseh Borovih košarkarskih trenerjev. # * * Športna šo'a Trst sporoča, da bo seja odbora jutri, v četrtek, ob 20. uri v Ul. »v. Frančiška 20. Urednlitvo. uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53 000 lir. za naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ številka 4.50 din, ob nedeljah 5,00 din. za zasebnike mesečno 65.00, letno 650.00 din. za organizacije in podjetia mesečno 80.00. letno 800.00 din. PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi 2lro račun 50101-603-45361 »ADIT* . DZS • 61000 ljubil«* Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš. 43 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300. somi stolpca. Mali oglasi 200 lir beseoo- Poštni tekoči račun za Italilo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 ur D Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele .Furlanne• kraiine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drug H krajine se naročajo pri oglasnem v Italiji pri SPI. 14. maja 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja I in tiska I IZTT iTrst Član italijansk« zveze časopisnih založnikov FicG ZE USTALJENO PRAVILO ZADNJEGA DESETLETJA Odstop vlade Mustafa Halila odraža notranje težave Egipta Predsednik Sadat bo baje prevzel tudi funkcijo premiera kljub nasprotovanju opozicije OROŽJE GIBANJA P0LISARI0 KAIRO — V zadnjih desetih letih je že postalo pravilo, da Egipt rešuje nagomiljene notranje in druž benopolitične probleme, verske in gospodarske težave, neuspehe v zunanji politiki, posebno v odnosih z arabskim svetom in z Izraelom z ostavkami, rekonstrukcijami vlad in zamenjavami političnih osebnosti Kot dokazuje predsinočnja seja egiptovske vlade, niso niti tokrat odstopili od tega »zlatega pravila* egiptovskega političnega prizorišča Premier Mustafa Halil in njegova vlada sta odstopila in tako le potrdila usodo svojih predhodnikov, ki so na podoben način zapuščali kairsko prizorišče v zadnjem desetletju Sadatove vladavine. S Halilovim odhodom pa proble mi ostajajo, še več dosedanjim se je še pridružil mirovni proces z Izraelom, ki je Egiptu priskrbel predvsem nevšečnosti tako v odnosih z arabskim svetom kot v zaostrovanju notranjepolitičnih problemov. Tako Sadatovo manevriranje odvrača pazljivost ljudstva in sveta od notranjih in zunanjih vprašanj, a jih ne rešuje., le zavlačuje rok. ko bodo z vso silo planili na dan. Kakšno je razpoloženje širše e-giptovske politične javnosti, ki je bila izključena iz Sadatovih kombinacij, dovolj zgovorno priča dokument skupine petdesetih politikov in intelektualcev, ki so po Halilo-vem odstopu zahtevali sestavo vlade »resničnih predstavnikov* in obtožujejo bivšo vlado, da ni spoštovala ustave. Podpisniki dokumenta, med katerimi so tudi taka imena kot biv ša podpredsednika in »svobodna o-ficirja* Abdellatif el Bogdani in Ka tiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiinitiiiiimiifiiiiiiiiiiiiiiimiii V UGANDI ŠE VEDNO ZELO NEJASEN POLOŽAJ Vojska je odstavila predsednika Binaiso Vojaška komisija je tudi razpustila vlado vo napadli na ulici in se nato oddaljili s kombijem po avtocesti, ki povezuje Milan z nekaterimi mesti severne Italije. Banditi so se pripeljali na kraj ugrabitve z avtomobilom BMW, ki je bil po vsej verjetnosti ukraden. Športno «sodišee» o nogometnih stavah MILAN — Na sedežu nogometne zveze se bo danes začel »športni* proces proti noRbrheffiičttV "TH " ffČ-katerim voditeljem klubov, ki so vpleteni v škandal o nogometnih stavah in goljufijah. V prvem delu omenjene razprave bodo člani disciplinske komisije obravnavali tekmi Avellino - Perugia in Milan -Lazio. številnim nogometašem, med katerimi je tudi nekaj zelo znanih imen, preti doživljenjska diskvalifikacija. maludin Husein, bivši generalni se kretar arabske lige Muhamud Ri jad. bivši zunanji minister Murad Galeb, bivši podpredsednik vlade Abdesalam Zajat, zahtevajo spoštovanje ustavnih svoboščin, ukinitev zakona o izrednem stanju in svo bodo zbiranja in razprave. V dokumentu tudi zahtevajo jasno definicijo izrazov kot so »nacionalna enotnost*, »družbeni napredek* in »demokratični socializem*, ki služijo le kot orožje proti opoziciji, a nimajo nobene globlje vsebine. Podpisniki so tudi obtožili egiptovsko narodno skupščino, da je »le orodje za izvrševanje že sprejetih odločitev*, ki jih osebno mimo vseli ustavnih določil sprejema predsednik Sadat. Zahodne tiskovne agencije medtem poročajo, da je predsednik Sadat poveril konzultacije za sestavo nove vlade podpredsedniku HoSni Mubaraku, a vedno bolj se utrjuje prepričanje, da bo Sadat združil obe funkciji predsednika repu blike in vlade, ter s tem tudi formalno postal edini odločujoči v dr žavi. Dokončen sklep bo Sadat sprejel baje že danes po Mubarakovih poizvedovanjih. To ni prvič, da Sadat prevzema tudi funkcijo predsednika vlade Podoben sklep je sprejel spomladi leta 1973, svojo petnajstmesečno funkcijo pa je takrat upravičeval zaradi zunanjepolitičnih potreb po »oktobrski* vojni. Politični opazovalci pa že napovedujejo, da bo tokrat operacija težavnejša, saj ji narekujejo predvsem notranji pro blemi, ki se bodo po sklepu še povečali, o čemer zgovorno priča namigovanje egiptovske opozicije. Sodna obravnava proti nacistu Mentcnu ROTTERDAM — V tem mestu se je včeraj nadaljeval proces proti Petru Nicolasu Mentenu, 81-letne-mu nizozemskemu petičnežu, ki je obtožen sodelovanja pri pokolu tridesetih poljskih zidov v juliju leta 1941. Moški je bil zaradi istega Zločina že obsojen ha 15 let zapora, a je bil nato izpuščen na svobodo. Omenjeni sklep je sprejelo sodišče v Haagu, a ga je vrhovno nizozemsko sodišče pred kratkim razveljavilo. Vse kaže, da bedo sodno obravnavo v naslednjih dneh ponovno odložili zaradi slabega zdravstvenega stanja obtoženca. NOVA POBUDA V OKVIRU REVIJE ^PRIMORSKA P0JE> Pesem Primorske letos v Postojni in Novi Gorici Na dveh koncertih bodo nastopili nekateri kvalitetnejši pevski zbori z obeh strani meje ustvari4*’ Maroška vojska je v zadnjih dneh zaplenila gibanju Polisario veliko količino orožja (Telefoto AP) j.im........n..........................................................................................................................................imimiii« POSTOJNA — Že uveljavljenim oblikam predstavljanja pevskega amaterizma na Primorskem, med katerimi je dosegla izjemen razmah revija Primorska poje, vključuje, ob 10-letnici svojega delovanja, Združenje pevskih zborov Primorske v dogovoru s Slovensko prosvetno zvezo iz zamejstva še novo obliko manifestacije pevstva pod simboličnim vzdevkom «Pesem primorske*. Pod tem naslovom bomo vsaki dve leti vabili na skupno srečanje najuspešnejše zbore z revij Primorska poje in jih tako nagrajevali za njihov trud in doprinos k rasti primorskega pevstva. Nova pevska prireditev je torej dopolnitev dosedanjih oblik nastopanja, predvsem pa revij Primorska poje, v želji, da obstoječi množič- NCVI SAD — V nedeljo so odprli 47, novosadski mednarodni kmetijski velesejem, na katerem razstavlja 56 držav vsega sveta. Med njimi je tudi Italija, s katero imajo agrokmetijski kombinati v Jugoslaviji že dobro razvito sodelovanje. Letos sta se podjetje «Pa-trini* iz Calvenzana blizu Treviglia in kombinat «25. maj* iz Kikinde, vojvodinsko mesto ob romunski me ji, sporazumela za kooperacijo, ki predvideva trgovske odnose za več milijard lir. Korribinat «23 maj* bo na osnovi Patrinijeve licence izdeloval komplet strojev, ki predvideva celoten proces, od zakola do konfekcije za predajo, več tisoč piščancev na dan. Del teh industrijskih proizvodov bodo prodajali na domačem tržišču, da bodo krili jugoslovansko potrebo po industrijski pripravi perutnine, preostalo pa bo italijansko podjetje izvažalo v druge države. HOLANDSKI TULIPANI CVETIJO KAMPALA — Vojaška komisija, ki je pred dnevi prevzela oblast v Ugandi, najprej samo kar zadeva varnost države, je včeraj sporočila, da je odstavila predsednika republike Binaiso in razpustila njegovo vlado. Oblast naj bi v najkrajšem času prevzela tri ali štiričlanska komisija, ki bi v sodelovanju , novo vlado upravljala državo. Proglas je podpisal šef vc laške Komisije dosedanji minister za delo Pau-lo Uwanga, ki je tudi Jejal, da bo' do volitve decembra, kot je b.'lo prvotno določeno in da se jih bodo lahko udeležile vse politične stranke. Kot znano je bil Binaisa ne samo predsednik republike, temveč tudi obrambni minister in vrhovni poveljnik oboroženih ril, Vsekakor pa je položaj vse prej kot jasen. Predvsem se tanzanijske čete še niso izrekle o državnem u-daru in so do sedaj zveste predsedniku Binaisi. Je pa tudi res, da so bili v Tanzaniji zelo nezadovoljni z dokaj nedinamično upravo, ki je prevzela oblast po strmoglavljenju Idi ja Amina in bi zelo radi videli, da bi Uganda začela stopati po svoji sarrtestojni poti. S tem je povezana tudi vloga nekdanjega predsednika Miltona Oboteja, ki ga je Amin vrgel v začetku sedemdesetih let in ki od takrat živi v Tanzaniji. Oboteju so že marsikdaj pripisali namen, da bi se polastil o-blasti v Ugandi, čeprav je sam vse take glasove zanikal. Ostaja dejstvo, da tako Muvvanga, kot načelnik glavnega štaba vojske general 6jok, ki ga je Binaisa hotel od-stav' ' zaradi česar je prišlo do nemirov v krogih vojske, ki so se krnča’i z ustanovitvijo vojaške komisije in z odstavitvijo Binaise, veljata za '"reča Obotejeva pristaša. Poročajo, da se je O jok v nedeljo sestal z Binaiso, nakar je predsednik postavil vojaški komisiji ultimat, po katerem so morali zapustiti sedež pošte in radiotelevizije do 12. ure, odgovor vojakov pa je bil zelo oster in so Binaiso takoj odstavili. Ostaja le vprašanje, koliko je njihova oblast trdna in če jo lahko uyeljavijo. To pa bomo videli v prihodnjih dneh. Ugrabitev v Milanu MILAN — Sinoči so v Milanu u-grabili 29-letno Mario Luiso Ca-latrč, hčerko znanega trgovca na debelo in lastnika številnih trgovin z oblačili. Po prvih vesteh kaže, da sj žensko ugrabitelji najprej suro- V ISKANJU NOVIH TRGOVINSKIH PARTNERJEV IN POMOČI Zimbabve se oslanja na zahodno gospodarstvo NA RAZSTAVNEM PROSTORU IZDELKI 56 DRŽAV V Novem Sadu so odprli 47. kmetijski velesejem Italijanska podjetja žanjejo uspeh - Medena pobratena z Novim Sadom - Kmetijski in obrtniški izdelki držav v razvoju Holandskem cvetijo tulipani: letošnja letina kaže slika, nadvse uspešna (Telefoto AP) PARIZ — Redke so bivše afri le kolonije, ki so stopile v svo-udo s tako spodbudnim gospodarita potencialom kot Zimbabve. To : izjavil komisar za razvoj F.vrop-le gospodarske skupnosti Cheys->n po razgovorih z zimbabvejskim remierom Mugabom. Komisar EGS : tudi zagotovil, da bo evropska lupnost vsestransko podprla pri-top nove svobodne države k tako nenovani konvenciji iz Lomeja, ijavil pa je. da je gospodarski po >žai Zimbabveja tak, da države e morejo uvrstiti med države v azvoju, saj je dežela v dobršni leri razvita in industrializirana. S tega vidika je razumljiva skrb i težnja Mugabejeve vlade, da bi ;imbabve ostal v okviru zahodne a gospodarstva in bi postal pet leseti član organizacije držav A-rike, Karaitov in Pacifika, ki so ■ezani z »deveterico* na podlagi .porazumov o sodelovanju in trgo vinski izmenjavi. Že decembra la ni je tedanji britanski guverner Soames dosegel prosti izvoz rodezijskega blaga v EGS razen sladkorja in mesa. Danes je dobršen del trgovinske izmenjave Zimbabveja usmerjen proti Južnoafriški republiki, kar je posledica politične osamljenosti bivših rasističnih režimov Rodezije. Po proglasitvi neodvisnosti mora torej Zimbabve odpraviti to nevar no gospodarsko odvisnost. Pri tem cilju pa rabi predvsem moderniza cijo svojih infrastruktur za boljšo izkoriščanje svojih naravnih boga štev. Novi minister za industrijo in trgovino Moses Mvenge je seznanil britanske bančne kroge, da Zimbabve lahko sam krije potrebe po potrošniškem blagu, a rabi precej šnje mednarodne investicije za cb novo železniškega in cestnega om režja ter za modernizacijo elektrarn in rudnikov. Mugabejeva vla- da je tudi potrdila petletni gospodarski načrt bivšega režima, saj se je izvajanje že začelo in bi odstopa nje povzročilo precejšnjo materialno škodo. Verjetno pa bodo nakazali večje vsote kmetijstvu, predvsem megliorizaciji zemljišč, ki so last temnopoltega prebivalstva, saj so si beli farmarji zagotovili najboljša zemljišča in ne potrebujejo prispevkov. Temnopolto prebivalstvo sedaj z upanjem pričakuje agrarno reformo, ki je bila eden glavnih ciljev boja zimbabvejskega ljudstva. Robert Mugabe pa si kaj takega tre nutno ne more privoščiti, saj je š» nedavno zagotovil beli manjšini, di za sedaj ne načrtuje, niti razlasti tev in niti nacionalizacije zemljišč belih farmarjev. Da bi pa preprečila upravičeno negodovanje najrev nejših temnopoltih prebivalcev mo ra Mugabejeva vlada priskrbeti de lo in možnost dostojnega življenja eni petini prebivalstva. Če k temu dodamo, da en milijon beguncev zahteva vrnitev na svoje domove, je povsem razumljivo, da se neodvisni Zimbabve sooča s precejšnjimi težavami. Za reševanje problema beguncev je EGS nakazala 7 milijonov dolarjev. Pomoč napove dujejo tudi druge zahodne države, Velika Britanija bo tako nakazala 500 milijonov funtov in bo Zimbabveju zagotovila stvarno pomoč in sodelovanje na področju oborožitve, kmetijstva in informatike. Nigerija pa je napovedala pomoč 17 milijonov dolarjev, ki bodo služili za strokovno usposobitev in za kritje dobav nafte po nižjih cenah. Novi Zimbabve torej lahko z zaupanjem gleda v bodočnost, saj se pod vodstvom Roberta Mugabeja smotrno izmika vsem poskusom, da bi v državi zavladal kaos. lahko pa tudi računa na pomoč vse Črne celine. Velesejma, ki je najpomembnejši te vrste v Jugoslaviji. se udeležuie tudi torinski Fiat. Poleg številnih tipov traktorjev so privabili še posebno pozornost novi tip 1580 DT s 160 konjskimi silami in pa dva manjša modela s 60 KS, ki ju Fiat izdeluje v kooperaciji s slovenskim industrijskim podjetjem «Store». V Novem Sadu so prisotni tudi številni gospodarski operaterji iz Gorice in Trsta, ki se ukvarjajo predvsem z maloobmejnim prometom. Trgovinska zbornica iz Modene privablja pozornost strokovnjakov z avangardnimi industrijskimi stroji in napravami za kmetijsko obdelovanje. Letos propagandira Modena tudi svoje turistične zanimivosti, da bi še bolj poglobila prijateljske vezi s pobratenim Novim Sadom. Izredno zanimiva je tudi razstava živine, kjer imajo lipicanski konji posebno mesto, pa tudi razstava kmetijskih in obrtniških izdelkov držav v razvoju. V tem okviru imajo jugoslovanska podjetja precejšnje interese predvsem na področjih bonifikacije in poljedelske industrializacije. Odprla razstava «fehnika za oko!je» LJUBLJANA — Z razstav »Tehnika za okolje* na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani (odprta bo do 16. maja) so se začeli letošnji ekološki dnevi, ki imajo v letu gospodarske stabilizacije še posebno noto: uvajati bi morali učinkovito varstvo okolja pred novo škodo, staro pa bi morali postopoma odpravljati po obrokih, ki bi bili gospodarsko uresničljivi. Na razstavi razstavlja 115 proizvajalcev iz 9 držav: poleg Jugoslavije so tu zastopane še Avstrija, I-talija, ZR Nemčija, Švica, Danska Nizozemska, Švedska ter ZDA. Ob razstavi so pripravili tudi vrsto spremljajočih prireditev, strokovna posvetovanja in predavanja, (dd) Umor v Baskiji MADRID — Neznanci so predsi-nočnjim ubili blizu Azcarateja v baskovski pokrajini Guipuzcoa 42-letnega industrijca Ramona Baglie-ta Martineza, prijatelja španskega zunanjega ministra Marcelina O-reje. BENEŠKI DNEVNIK Zompicchiatoi v Beneški galeriji ŠPETER — Velika množica ljudi si je v preteklih desetih dneh o-gledala v »Beneški galeriji* v Špe-tru Slovenov razstavo slikarja Silvana Zompicchiattija, doma iz Št. Lenarta. Slikar je v tipični razstavni galeriji predstavil obširno zbirko tuširank, ki so vzbudile v obiskoval, cih veliko pozornost in odobravanje, kar se je tudi poznalo tudi pri pro daji razstavljenih del. Zompicchiat-ti je bil deležen torej res laskavih priznanj. Ob razstavi, ki so jo odprli 25. aprila popoldne, je vzbudilo mnogo pozornosti tudi »Združenje beneških umetnikov*, ki je organiziralo raz stavo. Na otvoritveni svečanosti je govoril predsednik galerije Balus, ki je orisal Zompicchiattijeva dela, podpredsednik Združenja Petricig pa je poudaril vlogo in namene društva. Razstavna dejavnost bi namreč lahko imela, poleg kulturne uveljavitv« tudi velik finančni uspeli. VČERAJ ZJUTRAJ V NEAPLJU Se ena smrtna žrtev «pogrebnega» škandala Policija ne more priti do živega sramotni zločinski dejavnosti - Mafijska mreža se širi za običajno obračunavanje med zločinskimi skupinami, nato pa je prišlo na dan, da sorodniki pokojnega niso hoteli pristati na sramotno izsiljevanje nekega pogrebnega podjetja, ki jim je hotelo prodati krsto. Kljub policijski preiskavi, pa se je sramotna dejavnost tolp «dragega pokojnika* stalno širila in zadobila tragične ter z druge strani tudi komične obrise. Dejstvo je, da je sedaj v teku prava vojna med raznimi pogrebnimi podjetji, ki hočejo na vsak način osvojiti dobička-nosni «trg». Zadnja žrtev tega sramotnega »trgovanja* je bil' včeraj“49-lethf ' lastnik pogrebnega podjetja Mario Reale, ki ga' je neznani morilec hladnokrvno ubil kar v mrtvašnici največje neapeljske bolnišnice «Car-darelli*. Policija je prepričana, da so umor naročili «konkurenti», to je lastniki kakega drugega pogrebnega podjetja. Kdor se na katerikoli način upre tem »zakonom* podzemlja lahko plača tudi z življenjem ali pa s ustrahovalnimi atentati. Pred kratkim si je neki duhovnik iz neapeljskega predmestja «upal» s prižnice obsoditi tolpe «dragega pokojnika* in sramotne špekulacije na račun sorodnikov umrlih. Čez nekaj dni je bil žrtev podlega atentata in je dva meseca preživel v bolnišnici. V večernih urah je iz Neaplja prišla vest, da je policija identificirala morilca lastnika pogrebnega podjetja. Gre za 24-letnega Alcssandra Fabbrocilcja, čigar oče upravlja pogrebno podjetje. Mladenič je po zločinu zbežal in ga sedaj preiskovalci vneto iščejo. Mario Reale, zadnja žrtev »pogrebnega* škandala (AP) NEAPELJ — Znani škandal o trgovanju s krstami, ki se kot gobe po dežju širi v vseh največjih mestih južne Italije, je včeraj ponovno zahteval smrtno žrtev. Zločinska, ali bolje rečeno mafijska mreža, ki je dobila naziv «trgovanje z dragim pokojnikom* se je kot znano v zadnjem času najbolj razširila v Neaplju, kjer so si razne tolpe izsiljevalcev že «razdelile» vse mestne bolnišnice in tudi domove za o-starele ter sedaj tako rekoč nadzorujejo to sramotno »trgovanje*. V to zločinsko dejavnost so v prvi vrsti vpletena pogrebna podjetja, pri njej pa po mnenju policije sodelujejo še grobarji, šoferji, izdelovalci nagrobnih spomenikov in krst ter še nekateri drugi. Nihče ni nikoli javno razkril vseh podtalnih mehanizmov te zločinske dejavnosti, znano pa je, da se okrog nje sučejo veliki finančni interesi, kot dokazujejo redna krvava obračunavanja. Vse se je začelo junija 1970, ko je neznanec v središču glavnega mesta Kampanije divje streljal na pogrebni sprevod in ranil več oseb. Sprva so preiskovalci menili, da gre Nasilje v Turčiji ISTANBUL —V treh različnih napadih so teroristi včeraj v Istanbulu ubili štiri osebe. Stopnjevanje nasilja je v zadnjih dveh letih terjala v Turčiji življenje 3.000 ljudi, povečini študentov in delavcev: v zadnjih tednih pa so tarče napadov tudi šolniki, odvetniki in sodniki. nosti omogočimo čimvišji ni - kakovostni razcvet. . vse Preveč bi pričakovali, če p* ■ tovrstne želje naprtili le novl.,jatj reditvi. Ne bo odveč raznUlgj tudi o pevskih srečanjih v tekmovanj, ki bi bienalno »P®, polnila tudi Pesem Primorske-ni cilj vseh pa je vedno le ^ ^ nehnem vzpodbujanju pevske f . In v primorskem prostoru, ^ ^ formalno razdeljen na dve dr*4* ki ga zaradi tesne pevske sti radi imenujemo enotni jm* ^ prostor, je prav kvaliteta uSMvp ment, ki ga v soočanju s s05\L-narodom nikoli ne smemo zane jati. H Naj bo Pesem Primorske le ^ bec teh prizadevanj z željo-kot sestavni del revije Pr'nl®,njai poje, oziroma kot njena nadgra njo vred pripomogla k še usP®j muTcU rvmilarll T DO * "TbI1 ši pevski pomladi. Letos bo -Primorske zadonela v Novi v petek, 16. maja 1980, in v P°® j, v petek, 23. maja 1980, obakra 20.15 V NEDELJO V SEČOVLJAH Srečanje letalcev prekomorcev SEČOVLJE - V počastitev^ bletnice osvoboditve, dneva let" ^ in protiletalske obrambe J"? nji v nedeljo, 18. maja 1980, ob -.j, na letališču «Portorož» v Sec0*^ partizansko zborovanje, na ““Ljjpfl bomo odkrili spomenik pilotu J ^ Križaju, komandirju letalske « ^ drilje v španski republikansko |a. narodnoosvobodilni vojski Ju”,j v vije, ki je padel 8. oktobra letalski nesreči na Mašunu. ^ Govoril bo narodni heroj ^ sla vi je Stane Bobnar, ki F Jfrfi sednik sekcije španskih bore ^ republiškem odboru ZZB venije, potem bo govoril Pre pjja nik letalske garnizije JLA 12 J# in Tone Mikeln, predsednik ,u|. ščine občine Piran. V *zv®vL)oV*1* turega programa bodo sod pevski zbor in godba na v ^ Kultiirno-umetniškega društva Pahor* iz Pirana in recita ton 1 ^ Na letališču v Sečovljah m. stavljena razstava »letalci P^. morci*, ki prikazuje razvojno beno pot letalskih prekomorski f ki imajo domicil v Piranu, tizansko zborovanje so še P izvabljeni vsi nekdanji borci skih prekomorskih enot NOyJ- $,■ ski borci, drugi borci NO\ J . jJji tivisti NOB. Prav tako so ' rflVa' vsi udeleženci, da se po * nju udeležijo tovariškega srng je letalcev prekomorcev, ki i50 tališču v Sečovljah. POREČ - Na poreškem nem območju letuje v ten p-6.500 turistov, povečini tul*. j» ristični operaterji ugotavlja^jj*-so nočitve enake lanskim-. io tudi, da se bodo sedanj*? ke povečale, saj so med dru.S ti-večali tudi turistične zmogU* ------- Jn VP^ RIM - Od danes dalje boo® !» slanski zbornici zbirali razpravo o preiskavi ministroma za javna dela ^ -jac>bj tijem in za pravosodje ki sta bila osumljena P°na ^ f. javnih listin. Pred kratkim £ p sebna parlamentarna se ukvarja z obtožbami preiskavami v zvezi z ministrov, zavrnila 7a^e',0.taM , prtju preiskave proti . sM Stammatiju. Poslanci >rnarp()dr pet dni časa, da s svojimi zavrnejo sklep omenjene P8* tarne komisije. . VESTI Tečaji za instalacijo in načrtovanje naprav za izkoriščanje sončne energije Ustanova ESA obvešča, da organizira specifični tečaj za inštalaterje in načrtovalce eliotermičnih naprav (panoji za zbiranje sončne energije). Slednji spada v okvir pobud, namenjenih obrtnikom inštalaterjem, o problemih alternativne energije in predvsem o tehniki uporabe sončne energije. TEČAJ BO 16. - 17, ■ 18. - 24. IN 25. MAJA V PORDENONU Za nadaljnje informacije: ESA - En te Svitu p po Artigianato -Viate Venezia 100 — VIDEM — Telefon 204566 Ustanova za razvoj obrtništva v Furlaniji - Julijski krajini Ente sviluppo artigianato Friuli • Venezia Giulia