ODPIRALNI ČAS: 8h - 19h SOBOTA: 8h - 13h ZAGORJE, TRŽNICA POD URO (03) 56-68-510 VLJUDNO VABLJENI! PRIHAJA NOVI AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PLAČILNI PROMET NA INTERNETU ŽE V APRILU VAŠE POSLOVNE ODLOČITVE BODO IMELE TRDNEJŠO PODLAGO, ČE BOSTE UPORABLJALI OMOGOČA PRESOJO BONITETE POSLOVANJA POSAMEZNIH GOSPODARSKIH DRUŽB V P I -P U to zb r a a i podatki iz bilanc t ta o ja in bilanc uspeha •'»f* posameznih gospodarskih družb v državi ter n a j p o m e m b n ejii kazalniki njihovega poslovanja za leta 1994 -2000, AKTUALNO - NOVO Agencija nudi tudi informacije o boniteti poslovanja za gospodarske družbe z obmotja Hrvaške in Makedonije. Podrobnejše informacije so na spletni strani Agencije republike Slovenije za plačilni promet in po telefonu 03 56 26 022 (ga. Kreča). Fl PO 2001 •c * o V) Priznanja Gimnaziji 6 Litijski svetniki lomijo kopja 8 Kako z moko v Zasavju (J0!J Film o knapih 35letVidrge Prvi maturanti iz litijske gimnazije Otvorili so jih - tribune Naslovnica: Hedvika Kotar (slikal Tomo Brezovar ) ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina, Peter Motnikar (Šport in Kronično), Panči Moljk (Miš maš), Igor Gošte, Katja Sladič, Marta Hru.šovar, Jože Ovnik, Branka Jan. Redakcija se zaključuje ol> ponedeljkih ob 12. uri. Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, 1. polletje 2.916,00 SIT, II. tromesečje 1.468,00 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. 26. MALTRAVNA 2001 JT: #-«• e-^- J#- ^ ^ J U U U J C STAVKA V MEHANIKI PREKINJENA V prejšnji številki smo objavili kronologijo stavke v trboveljski Mehaniki. Zapisali smo, da se je stavkovni odbor potem, ko je vodstvo podjetja izpolnilo del njihovih zahtev odločil, da stavko začasno prekine. V to jih je prepričala obljuba vodstva, da bodo preostali del poračuna plače za februar in še nekatere druge prejemke iz delovnega razmerja prejeli do 13.aprila. Čeprav zaposleni obljubljene razlike v zahtevanem roku niso prejeli, se za nadaljevanje stavke niso odločili. Predvsem zaradi tega ne, ker so prejeli sklep o prisjlni poravnavi Mehaniki in bi bila stavka bolj kot ne neuspešna. So pa 18.aprila zaposleni prejeli plače za marec. Le te so bile izplačane le v višini tarifnih razredov, kijih predpisujejo kolektivne pogodbe oziroma jih določa postopek prisilne poravnave. V treh mesecih, kolikor naj bi trajala prisilna poravnava, naj bi zaposleni prejeli del sredstev iz naslova premalo izplačanih plač in tudi iz naslova nadomestila za prehrano. V tem času bo tudi poznano, koliko zaposlenih bo po prisilni poravnavi še obdržalo zaposlitev. Igor Goste 1. DOBRODELNI KONCERT LIONS KLUB TRBOVLJE Ni preteklo prav veliko časa, ko smo pisali o dobrodelni akciji Lions kluba Trbovlje in tudi tokrat ne moremo prezreti dejstva, da je to zares humanitarna organizacija in da svoje poslanstvo člani klubajemljejo resno. V sredo, 18. aprila 2001, to je tudi svetovni dan lionizma, je Lions klub Trbovlje v sodelovanju z Delavskim domom Trbovlje organiziral 1. dobrodelni koncert. To je bil koncert Delavske godbe Trbovlje, ki je vsem Trboveljčanom dobro poznana, da ne omenjamo njene svetovne slave. Pod vodstvom umetniškega vodje in dirigenta Alojza Zupana je, jih in še bo dosegala rezultate na zavidljivi ravni. O trboveljski Delavski godbi in o njenih članih bi lahko napisali mnogo zvenečih pohval in j ih tudi bomo, ko bo praznovala svoj visoki jubilej - ustanovljena je bila namreč leta 1903... Tokrat je bil namen koncerta, ki so ga organizatorji priredili, zbirati sredstva za nakup Braillove vrstice za slepega someščana, ki jo pri svojem delu, kjer je tudi zelo uspešen, nujno potrebuje. V vabilu zapisano “L dobrodelni koncert”, da misliti, da jih bo še več, to pa je zagotovo znak, da humanost med nami živi in da se ljudje čedalje bolj zavedamo, da brez pomoči drug drugemu ni mogoče živeti, biti... Zato so ob tej priložnosti podelili priznanja donatotjem kluba Lions Trbovlje, Rihardu Hrenu, Francu Malgaju, Ludviku Hribatju ter Občinama Trbovlje in Zagorje. Ker so Lions klubi humanitarna organizacija, razširjena po vsem svetu in ker ima svojo dolgoletno in zelo zanimivo zgodovino, si v naslednji številki Zasavca, ki izide ravno v tednu še ene velike svetovne humanitarne organizacije - v tednu Rdečega križa- preberite, kdaj, kje, kako in zakaj je nastala, kaj so njeni cilji in kdo so njeni člani. Drži pa dejstvo, da smo vsi lahko humani in da bi tudi morali taki biti, pa članstvo v tej ali oni organizaciji gor ali dol. Od 7. do 13. maja imamo vsi priložnost, da se izkažemo na tem področju, če že v svojem vsakdanu pozabljamo na to. In ne nazadnje - v dvorani Delavskega doma Trbovlje je bilo na 1. dobrodelnem koncertu še dovolj sedežev prostih za tako izkazovanje. Marto Hrušovar GOBEC NEVVS NAGRAJEN V okviru L festivala vzgoje in izobraževanja so v četrtek, 12.4.2001 podelili nagrade in priznanja najboljšim osnovnošolskim in srednješolskim glasilom. Izmed 43 srednješolskih glasil je komisija prisodila nagrado tudi elektronskemu časopisu Gobec Nevvs Gimnazije in ESŠ Trbovlje. _ Ministrica za šolstvo, znanost in šport čestita mentorju Marjanu Kozjeku. V obrazložitvi nagrade je komisija, pod vodstvom Mihe Mohorja, zapisala: "Trboveljski tednik je elektronski časopis, ki ga dijaki posredujejo preko spletnih strani. S skupino dopisnikov uredništvo uspeva objavljati sveže in aktualne novice, kar ni vedno odlika šolskih glasil. Za vse, ki niso priključeni na internet, natisnejo papirno različico z naslovom Gobec nevvs offline. Prispevki so inovativno grafično oblikovani, odlikuje pa jih izredno zrela satirična distanca do obravnavane tematike, ki jo razbremenjujejo prvine nonsensnega humorja." Poleg pisnih priznanj so prejeli tudi skener, ki ga bodo uporabljali pri oblikovanju novih številk glasila. Še posebej so veseli, daje komisija opazila medmrežno povezavo z bralstvom. Nagrada je tudi priznanje zlitju tehničnih rešitev in vsebinske bogatosti časopisa. Za tehnično plat časopisa skrbi tehnični urednik Jure Grom, za vsebinsko pa odgovorna urednica Tina Leskovšek s skupino dopisnikov. Mentor časopisa je Marjan Kozjek. 7. festival računalništva V okviru 7. festivala računalništva in 25. državnega tekmovanje iz znanja računalništva za srednješolce 7. aprila je potekalo tudi tekmovanje za najboljšo spletno stran šole. Tega tekmovanja se je Gimnazija in ESŠ udeležila drugič in sc zaradi velike izenačenosti na prvo mesto uvrstile spletne strani Gimnazije Ledina, Tehniškega šolskega centra Nova Gorica in Gimnazije Trbovlje. Sponzor tekmovanja je bila firma IBM Slovenija, kije zmagovalcem podelila praktične nagrade v obliki dlančnih računalnikov in programske opreme. Člani komisije so še posebej pohvalili naše interaktivne spletne strani in nov portal - Gimnazija Info Center. Dijaki, ki sodelujejo pri oblikovanju šolske spletne strani: Jure Grom - vvebmaster, Sašo Kastelic, Tina Leskovšek, Tadej Beravs, Domen Barovič, Peter Vrtačnik, Peter Črnuta, Boštjan Milar, Tadej Kanižar in ostali občasni sodelavci in mentor Marjan Kozjek. uTinrvh trm 26. MALTRAVNA 2001 MEFISTOVA RAZMIŠLJANJA 1. Maj Maj, mesec cvetoče pomladi, mesec ljubezni, mesec ptičkov in cvetja, še ne tako davno tudi mesec mladih in mesec, ko praznujemo praznik dela. Termin praznik dela me že od nekdaj moti. Sedaj, danes, ta trenutek še toliko bolj, kot nekoč. Zakaj? Delo je pojem, ni oseba. Oseba postane šele, če iz besede delo naredimo izpeljanko delavec. Če hočem loviti pike in torej postanem pikolovski praznika nimamo mi osebe, ljudje temveč pojem. Ker pa pojem ne more praznovati, praznujemo mi, osebe. Ker pa sem pikolovec se sprašujem, kdo ima sploh pravico praznovati praznik dela, ki je pojem, če le tega spremenimo v osebek delavec? Zakon določa, daje 1. maj praznik dela, dela prost dan, za katerega delavci dobijo pri plači plačilo, kot za vsak normalen delavni dan. Kaj pa osebe, ki so prijavljene na zavodu za zaposlovanje? Imajo te osebe sploh pravico do praznovanja praznika dela? Je to glede na terminologijo sploh lahko njihov praznik ali pa sojih tisti, ki sojih pometali na cesto obsodili na večno praznovanje dela saj imajo konec koncev vsak dan, dela prost dan. Glede na to, da te osebe na svojih nakazilih z naslova podpor in drugih raznih nadomestil, kijimjih namenja država, nimajo posebno označenega plačila za plačan dela prosti delovni dan bi dejal, da ne. Seveda bi bilo drugače, če bi se praznik imenoval praznik delavcev. DELAVCI SO NAMREČ VSI, TAKO TISTI, KI DELO IMAJO IN TISTI, KI DELO IŠČEJO. Saj je danes delo blago, ki se ponuja na trgu delovne sile. Razlika j e samo v tem, da so nekateri pri prodaji svojega blaga v tem primeru svojih uslug uspešni drugi pa ne. Pa smo spet pri pojmih. Kdor dela služi, če služi zasluži. Lahko pa razmišljam tudi drugače. Kdor dela služi ali to pomeni, da ni delavec temveč sluga? Če ni, ker dela delavec temveč sluga, ima torej delavec ali sluga gospodarja. IN, ALI IMA TUDI GOSPODAR PRAVICO DO PRAZNOVANJA 1. MAJA PRAZNIKA DELA? Odgovor je vsekakor, da. Je pa vprašanje ali ima pravico do praznovanja praznika delavcev? Menim, prezpogojno ne! Vsake toliko časa volimo. Izvolimo ljudi za katere menimo, da bodo kar najbolje zastopali naše interese. Ljudje, ki naj bi nas zastopali so naši delavci ali sluge, mi pa njihovi delodajavci, torej gospodarji. Vse prevečkrat ali kar vedno se izkaže, da namesto vloge služenja ljudem prevzamejo vlogo gospodarjev nad ljudmi. Naša usoda se kar čez noč znajde v njihovih rokah ali bolje glavah. Postanejo naduti, nedosegljivi stik z nami, ki smo jih volili in jim dali delo pa jim postane odveč, naše težave so za njih težave nepomembnih posameznikov, pomemben je le še interes države. Država pa smo mi, vi in oni, torej vsi. Vsi niso enaki. Toda razlike so zelo majhne, premajhne. Biti gospodar ni nekaj negativnega. Nasprotno. Biti gospodar pomeni neposredno odločati o usodi ljudi kot celote in s tem tudi o usodi vsakega posameznika. Tudi služiti je častno, če služiš zase in za dobrega gospodarja, ki z odnosom do delavcev le-tem dovoli obdržati njihovo dostojanstvo. Ob praznovanju praznika dela, delavcev in dobrih gospodaijev želim vsem vse najboljše. Veliko dela in dobre plače delavcem ter pozitivne bilance poslovnih uspehov gospodarjem, ki cenijo delo svojih delavcev! Moj današnji prispevek je večinoma v obliki vprašanj. Glede na različne usode, ki nas kot posameznike spremljajo in zadevajo si odgovore poiščimo vsak zase. Delavski pozdrav - Mefisto! OB 60.0BLETNICI OSVOBODILNE FRONTE Ob državnem prazniku. Dnevu upora proti okupatorjem, se spomnimo Hrastničani tudi na Vitka Pavliča, ki so ga Nemci kot talca ustrelili 27.aprila 1942.leta v Mariboru. Rojen je bil 18.9.1918.leta v Hrastniku, v delavski, narodno zavedni družini z več otroki. Na Cesti padlih borcev stoji njegova rojstna hiša s spominskim obeležjem o njegovem prispevku pri organizaciji prvih odborov Osvobodilne fronte na hrastniškem področju. Tovariš Lojze Ribič, nosilec partizanske spomenice 1941, je v spominih o liku Vitka Pavliča med drugim zapisal: "To je bil sposoben in ustvarjalen človek, skoraj malo preveč drzen." Od julija 1941, ko je odšel med prve partizanske ilegalce, do februarja 1942. leta, ko so ga gestapovci ujeli v stanovanju v Trbovljah, je uspel navezati stike z zanesljivimi domačini v centru Hrastnika in Dola ter pri kmečkih domačijah po okoliških vaseh do Hude jame. Tovariš Ribič poudari: "Ko sem po njegovi smrti prevzel hrastniško področje in navezal stike s posamezniki in organizacijo OF, ki jo je ustanovil on, sem ugotovil, da je bila organizacija popolnoma nedotaknjena, nihče od naših ljudi ni bil v tem času aretiran od gestapa." To pa je bistvo moralnih vrednot, osebnosti Vilka Pavliča, ilegalca pri ustanavljanju mreže odborov OF. Vitko je bil žrtev izdaje, on pa ni 'nikogar izdal. Slava njegovemu spominu! Pavla Zadobovšek BOGATO NAGRAJEN PROJEKT »MOBILNA ELEKTRONSKA UČILNICA« Podjetje 3Com je lani razpisalo natečaj za uporabo moderne informacijske tehnologije v vzgojno-izobraževalnem procesu. Na natečaj se je prijavilo 1700 šol iz celotnega sveta, nagradni fond j e znašal preko 1.000.000$. V prijavi je bilo potrebno predstaviti lasten projekt uporabe IT pri poučevanju. Izbrali so 150 projektov, med drugimi tudi tri šole iz Slovenije in sicer Srednja ekonomska šola iz Maribora, Poslovno-komcrcialna šola iz Celja in Gimnazija in ESŠ iz Trbovelj. Delovni naslov nagrajenega projekta je "Mobilna računalniška učilnica". V projektu so predvideli uporabo mobilnih računalnikov in brezžičnih omrežij za uporabo podatkovnih in informacijskih virov pri pouku različnih učnih vsebin in predmetov. Velja poudariti, da ne gre za utopični projekt, ampak projekt, ki je že v tem trenutku tehnično izvedljiv. Največja težavo pri realizaciji pa predstavljajo organizacijski in finančni vidiki projekta. V petek 13.4.2001 je direktor podjetja 3Com Adria Matjaž Lenassi v prisotnosti predstavnikov podjetja Unistar nagrajenim šolam podelil priznanja za nagrajene projekte. Poleg priznanj pa bo vsaka izmed šol prejela še 25 mrežnih kartic, visoko zmogljivo opremo za povezovanje računalnikov in enoto za povezavo v omrežje Internet. Podarjena oprema je vredna skoraj 4.000$. 3Comovo opremo bodo Trboveljčani uporabili za posodobitev omrežja v računalniški učilnici. Tako bo v novem šolskem letu hitrost omrežja dvignjena iz sedanjih lOMb/s na novih lOOMb/s, kar jim bo omogočalo tudi razvoj novih multimedijskih vsebin za potrebe pouka. 26. MALTRAVNA 2001 IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA LITIJA PO DOLGI RAZPRAVI OSNUTEK OBČINSKEGA PRORAČUNA SPREJEl Proračun občine, vsakoletni najpomembnejši občinski dokument, je za letošnje leto v večini slovenskih občin že sprejet. V Litiji pa so svetniki dobili šele osnutek na svoje svetniške klopi v začetku aprila in ker kot točka dnevnega reda na aprilski redni seji ni prišla na vrsto, je župan sklical za sprejem osnutka proračuna izredno sejo. V letošnjem letu naj bi se v občinski blagajni nabralo skupaj 1,77 milijarde, planiranih odhodkov pa je za 1,86 milijarde in primanjkljaj (razlika med prihodki in odhodki) dosega skoraj 88 milijonov tolarjev. 0.5 milijarde tolarjev pa znašajo predobremenitve iz lanskega leta (obveznosti sprejete na podlagi lanskega proračuna, zapadle v plačilo v letošnjem letu). Gornje številke so bile predmet 22-tih (od 26-tih) svetnikov - razpravljavcev v razpravi o osnutku proračuna 2001, kije trajala pozno v noč. Vsak razpravljavec je v glavnem videl probleme svoje krajevne skupnosti, kar pa so na kraju potrdili tudi predsedniki krajevnih skupnosti, ki so bili na seji prisotni in opozorili na stalne probleme pri sprejemanju proračunov. Za delo krajevnih skupnosti je premalo denarja in da se morajo v letošnjem letu zagotoviti sredstva tudi za izhajanje občinskega glasila »Glasilo občanov«. Izdajanje je bilo prekinjeno v lanskem letu. FRANCI ROKAVEC, predsednik Nadzornega odbora je povedal: »Občina Litija je dobila v letu 1999 skoraj 100 milijonov tolarjev iz državnega proračuna, za letos pa je teh sredstev planiranih samo 42 milijonov tolarjev. Prepričan sem, da bi bilo, če bi opravili vse aktivnosti, teh sredstev lahko več. Zato bi moral biti sprejet tudi program investicij s katerimi bo občina kandidirala na razpisih pristojnih ministrstev oziroma državnih institucij. Poleg tega pa je potrebno, da v skladu z zakonom o javnih financah, ob sprejemanju proračuna sprejmejo tudi programi in pa finančni načrti vseh javnih zavodov in javnega komunalnega podjetja.« PETER BRUNČEK (SLS SKD), je zahteval 200 milijov tolarjev za zapiranje smetišča v letošnjem letu. ALEKSANDER GOMBAČ (LDS), je zahteval, da se na levem bregu Save ob stanovanjskih blokih na Stavbah naredi oziroma podaljša že začeti obrambni zid in da se zagotovijo sredstva za sofinanciranje kreditov, za obnovo fasad na Valvasorjevem trgu. MARKO JUVANČIČ (SLS SKD) se je spraševal, kje so prihodki od poslovnih prostorov in prodaje stavbenih zemljišč. »Nekdo v naši občini želi ukiniti parlamentarno demokracijo. Ni dopustno, da se jemljejo sredstva političnim strankam, kijih potrebujejo za svoje delo,« ji še dodal. Do drugega branja letošnjega proračuna v mesecu maju pa mora župan sklicati vse predsednike krajevnih skupnosti v občini, sestavljavec proračuna pa proučiti vsak predlog iz razprave. Koliko od njih bo sprejetih, pa bomo videli in lahko tudi brali v mesecu maju 2001, če bo proračun v drugem branju sploh prišel pred svetnike. FRANCIJA ROKAVCA, poslanca v državnem zboru in predsednika nadzornega odbora Občine Litija pa smo ob tej priliki tudi vprašali, zakaj na zadnji redni seji občinskega sveta ni bil sprejet zaključni račun za leto 1999, ampak gaje po razpravi župan umaknil? »Nadzorni odbor je formalni pregled zaključnega računa Občine Litija za leto 1999 zaključil v oktobru 2000, občiski svet pa je poročilo o pregledu le tega sprejel v okviru prve obravnave Odloka o zaključnem računu 15. novembra lani. Pri sprejemanju sklepov ob 1. branju zaključnega računa, je bil med drugim sprejet tudi sklep, da župan do 28. februarja 2001 posreduje občinskemu svetu poročilo o odpravljenih nepravilnostih, ki so sestavni del poročila. Nadzorni odbor je po preteku navedenega roka dvakrat zahteval od župana omenjeno poročilo. Le to je bilo posredovano na zadnjo sejo nadzornega odbora dne, 02. aprila 2001. S tem pa se Nadzorni odbor ne more strinjati, saj ne vsebuje odgovorov na tri poglavitne ugotovljene nepravilnosti : pogodbe o pogodbenih delih, izvensodnih poravnavah in ugotovitvah proračunske inšpekcije ministrstva za finance. Ocenjujem, če bi bilo zahtevamo poročilo posredovano tako nadzornemu odbom, kakor tudi občinskemu svetu, ne bi prišlo do zapletov na zadnji seji občinskega sveta.« IZ SEJE OBČINSKEGA SVETA ZAGORJE VENDARLE DENAR TUDI ZA ZASAVCA Konec marca so imeli člani občinskega sveta že 16. sejo v tem mandatu. Obravnavali so dokaj obširni dnevni red, le v obratnem vrstnem redu. Predvsem zaradi zadržanosti župana Matjaža Švagana, ki seje svetnikom pridružil uro kasneje. Tako so najpomembnejšo točko dnevnega reda, občinski proračun za leto 2001, obravnavali in sprejeli ob koncu seje. Še pred sprejemom jc v svojem imenu in s podporo KS Čemšenik svetnik ZLSD Emil Štern vložil amandma k predlaganemu proračunu. Svetnike je pozval, da naj podprejo modernizacijo in asfaltiranje (vsaj del) ceste Izlake- Parkljev mlin-Čemšenik v tem proračunskem letu 2001. Večina svetnikov njegovemu predlogu ni bila naklonjena, za jih je j. 1 J . J J . f- irfTj. f# glasovalo šest. V proračunu pa je vključenih tudi nekaj sredstev za lokalne medije. Radio Trbovlje in TV Center naj bi dobila po približno 3 mio SIT, Snoopy in na predlog Antona Kobana (SDS) tudi Zasavc pa po 500 tisoč SIT. Andrej Dolšina (NSi) j e v imenu komisije za kmetijstvo predlagal zvišanje postavke za kmetijstvo, kar pa ni bilo sprejeto. Svetniki so na seji le z enim glasom proti (Vesna Cevtič, LDS) podprli 9% povišanje cen pogrebnih storitev in s tremi glasovi proti (Marjan Kovač, Vesna Cvetič in Dragica Jazbec) 34% povečanje cen komunalnih storitev-odvajanje komunalnih in padavinskih voda in za čiščenje komunalnih in padavinskih voda. Med pobudami, ki sojih svetniki naslovili na občinske službe velja omeniti pobudo Vekoslava Ajtiča (LDS), da naj se na nek način uredi prometni režim (ovire na cesti) oz. poveča varnost stanovalcev ob enosmerni cesti v stanovanjskem naselju Cesta zmage (med Salonom M in prodajalno Trgoavto). Alojza Pavloviča (LDS) jc zanimalo, kdaj in če sploh bo postavljen nov most med Sve-o in Tušem. Odgovor Iva Vrtačnika seje glasil, da že potekajo intenzivnosti za izgradnjo novega mostu s pločnikom. Gradnja naj bi se začela čez dober mesec in pol. Dolšina je predlagal , da ob 10 letnici osamosvojitve praznujejo tudi s postavitvijo obeležja ob lipi, ki so jo pred desetimi leti posadili v parku pri Kulturnem centru DD. Igor Goste CESTNI RONDO NA TRGU REVOLUCIJE Občina Trbovle že nekaj časa pripravlja skupno s projektantsko organizacijo rešitev cestnega prometa na območju Trga revolucije v Trbovljah. Križišče in ceste, ki gravitirajo na to osrednje križišče pred Banko Zasavje in Rudisom, predstavljajo že dolga leta ozko grlo na glavni cesti v Trbovljah, ki je tudi najprometnejša. Po izbrani varianti, od treh možnih, so se odločili za zgraditev rondoja - krožišča na tem območju. Zgradili naj bi ga med poslovno zgradbo Rudisa in staro Fortejevo hišo, ki še domala edina predstavlja staro naselje Vode. V teku je vprašanje pridobitve zemljišč in pa dajanje soglasij. Nekatera podjetja in drugi lastniki so z predlogom soglašala, od nekaterih pa občina soglasje še pričakuje. Letos nameravajo pripraviti vso dokumentacijo, prihodnje leto pa bi z deli pričeli. Upajo, da bo na voljo tudi potreben IL PRESTAVITEV PROIZVODNJE NV TALILNIH VLOŽKOV IZ MEHANIKE TRBOVLJE V Mehaniki Trbovlje so dlje časa opravljali montažo NV talilnih vložkov za potrebe gospodarske družbe ETI Izlake. Pogodbeno sodelovanje je postalo problematično v nekaj zadnjih mesecih, ko so se potrebe po teh izdelkih krepko povečale in je povpraševanje znatno preseglo z letnim načrtom določene količine. V času povečanega povpraševanje je družba ETI pogodbenemu partnerju pravočasno dostavljala mesečne načrte z zahtevanimi količinami in tipi talilnih vložkov. V Mehaniki so te načrte pisno potrjevali, dejansko izdelane količine pa so za načrti precej zaostajale. Ob tem je družba ETI, da bi jim pomagala doseči večje količine, vsak mesec napotila v Mehaniko želeno število svojih delavcev. Povpraševanje po NV talilnih vložkih v Itošnjem letu še narašča, tako da je bilo sredi marca že znano, da bo potrebno v obdobju od aprila do junija količine povečati za dodatno tretjino. Ob upoštevanju trenutnega stanja v Mehaniki in dejstvu, da so se povečale potrebe po predmetnih varovalkah, so v začetku aprila tekli intenzivni pogovori med družbama. Končna odločitev je bila, da družba ETI preseli proizvodnjo v svoj obrat v Gabrskem, ker predstavniki Mehanike niso mogli zanesljivo jamčiti, da bodo izdelali potrebne količine talilnih vložkov. V družbi ETI jih je pri sprejemanju odločitev vodilo predvsem dejstvo, da gre za enega izmed njihovih strateških programov, kjer niso dopustna kakršnakoli odstopanja od zahtev kupcev. Družba ETI je vso opremo preselila v svoje še nezasedene prostore v Gabrskem, kjer od lani teče tudi proizvodnja NV talilnih vložkov Jean Mueller. Delo pri montaži vedno pogodbeno opravlja tistih šestnajst delavk, ki so to delale vMehaniki, dodatno pa še osem delavk Mehanike, tam zaposlenih za nedoločen čas. V družbi ETI so se odločili za takšen način reševanje težavv ker so želeli nemoteno in čimbolj kvalitetno zadovoljevati potrebe njihovih kupcev. V TRBOVLJAH IZBIRAJO TURISTIČNE SPOMINKE Turistično društvo Trbovlje je v teh dneh razpisalo javni natečaj za izbor najboljših turističnih spominkov Trbovelj v Ičetu 2001. Na natečaju lahko sodelujejo samo avtorji s spominki in idejami, ki prepoznavno in izirno predstavjajo na temo: kulturna in naravna dediščina, turistični objekti, da jih je možno izdelati v večji količini za prodajo in so prvič javno predstavljeni. Vse dodatne informacije lahko dobite na omenjenem Turističnem društvu ali po telefonu 56-22-551. FRIZERSKI SALON ANA NA NOVI LOKACIJI Frizerski salon Ana, ki je imel svoje prostore vrsto let na Trgu franca Kozarja 7, so v zadnjem tednu aprila preselili na novo lokacijo - nekaj deset korakov niže oziroma bliže h križišču. Tu je imela prej svoj prostor čistilnica - na Trgu franca Kozarja 14a - v sosedstvu s skladiščem pošte. "Delovni čas ostaja enak kot prej," pravi Ana Gomboc, vodja salona, "to je vsak dan od 7. do I9.ure in ob sobotah od 7. do 12.ure." Prostor je uredila v kratkem času zelo prijetno, da se bodo stranke gotovo dobro počutile. Ker pa nekatere ne želijo čakati, se rade najavijo tudi po telefonu. Nova telefonska številka je: 56-41-499. Fanti Moljk STEKLAR V NOVI PREOBLEKI Aprilska številka Steklarja je izšla v novi preobleki, ki so jo zasnovale oblikovalke, uredniški svet pa je zasnoval nekaj vsebinskih sprememb. "Odslej bomo poskušali zajeti vse sklope dejavnosti, ki so vezani na poslovanje Steklarne in njenih hčerinskih podjetij...," piše glavni urednik S oni boj Knežak. Bralce Steklarja vzpodbuja, da sodelujejo s svojimi predlogi, da bo vsebina še bogatejša. Sicer pa je pestra tudi ta številka. Direktor Stojan Binderje objavil letno poročilo o poslovanju steklarne za leto 2000 in poslovna pričakovanja o poslovanju steklarne za leto 2000 in poslovna pričakovanja za leto 2001. O uveljavljanju Glascoma d.o.o. na ijjovenskem tržišču pa piše Lea J.Jekočevič. Vili Petrič in Severina T.Šprogar poročata o sejmu Ambiente 2001 v Frankfurtu, kije bil od 16. do 20.februarja. Steklarna je predstavila letos dva nova vrča za pivo, ki sta imela pozitiven odmev. Z Ladislave .ti V i JLiUUtUijk SB8E? uiii./a Smu*i»i* Hmime Vidmar, nagrajenko dneva stekla in svetlobe, je prijetno pokramljala Marinka Anžlovar, Soniboj Knežak pa je prikazal probleme steklarske godbe in predstavil delovanje sveta delavcev, za katerega je prevzel profesionalno vodenje. Na štirinajstih straneh, kolikor jih premore aprilska številka Steklarja, pa je še več zanimivih sestavkov. Fanti Moljk PRIPRAVA ZEMLJIŠKIH PARCEL ZA OBRT IN INDUSTRIJO Občina Trbovlje si zalo prizadeva, da bi se obrtna in industrijska zmogljivost znova povzpela na nekdanjo raven na področju občine, kar je seveda povezano tudi z zaposlovanjem večjega števila občanov, ki so sedaj brez dela ali so na čakanju. Da bi se trend končno obrnil navzgor, pripravljajo v ta namen zemljiške parcele na raznih območjih. Tako je na območju bivšega dnevnega kopa premoga na Neži še vedno nekaj zazidljivih parcel namenjenih za obrt in industrijo, v pripravi pa je že nekaj časa za iste namembnosti južni predel Trbovelj na območju Nasipov, deloma pa tudi višje. Tu naj bi v naslednjih letih postopoma zrasla nova obrtna in industrijska podjetja. Na voljo naj bi bilo 6,5 ha na novih razpoložljivih zemljišč z 21 gradbenimi parcelami. Težave bodo nastopile, ko bo treba najti nadomestna stanovanja za stanovalce na tem območju. Tu namreč stoji večje število stanovanjskih hiš, ki jih je pred desetletji zgradil Rudnik Trbovlje za svoje zaposlene in njihove družine. II. APRILSKE OBRTNIŠKE NOVICE Sekretarka Območne obrtne zbornice Hrastnik Jolanda Gobec je v aprilskih Obrtniških novicah namenila uvodne misli zamenjavi oziroma popravljanju več kot 20.000 obrtnih dovoljenj. Da se dejavnosti uskladijo z SKD in Listo A in B. V rubriki Obrt in zakonodaja navaja spremembe pravilnika o obratovalnem času prodajaln, kjer poudarja, da urnika obratovalnega časa ni več potrebno prijavljati na občini pred začetkom koledarskega leta, ampak le ob spremembi urnika. Obrtnike seznanja tudi z razpisom Regionalnega centra za razvoj Zagorje glede razpisa za dolgoročne kredite. Najobsežnejša je rubrika, ki pojasnjuje povračilo prispevkov delodajalcem, ki se samozaposlijo ali zaposlijo brezposelno osebo. Pozdravlja pa tudi novo članico med obrtniki Stanko Kostanjšek, ki je na Marnem 51 odprla nov frizerski salon SB Stayling s.p. Dejavnost šiviljstva pa je sredi aprila odjavila Cvetka Pogačnik s.p. Na Selah 19a z Dola. Fanči Moljk PLAZ V STUDENCAH UKROČEN Delgvci GD Hrastnik so se kar dva meseca ubadali s plazom v Studencah, ki je grozil lokalni cesti. Sanacije so se lotili z gradnjo betonskega zidu. Cesta do spomenika pod Ano in prito Studencam je bila večkrat zaprta, saj je bilo precej prevozov težkih tovornjakov. Sanacijo je financiral sektor trajnih sanacij pri ministrstvu za okolje in prostor, predračunska vrednost pa znaša dvanajst milijonov tolarjev. Fanti Moljk KAM Z ŽIVALSKIMI ODPADKI? Vedno kadar se v nekem okolju pojavi kaj novega, skrivnostnega- lahko se kasneje izkaže tudi, da nič slabega- se v javnosti sprožajo različna vprašanja, mnogi vnaprejšnji (brez strokovne podlage) odgovori in mnogokrat tudi strahovi. Nekaj podobnega se sedaj dogaja v Sloveniji in tudi v našem okolju, ko gre za predvideni sežig živalskih odpadov (kostne in pinte moke, maščob). Še pred leti, pred izbruhom zloglasne BSE, parkljevke in slinavke takšnih razsežnosti, se je le malokdo spraševal, kam »izginejo« živalski odpadki. Le redki so se spraševali, tisti verjetno, ki so bili vsaj kolikor toliko seznanjeni z vsakodnevnimi ogromnimi količinam teh odpadkov, kje jih skladiščijo, sežigajo ali kje jih zakopljejo v zemljo. Težko je trditi, a verjetno smo nekaj teh odpadkov tudi zaužili. Tako ali drugače. Kar naenkrat pa s(m)o vsi v Sloveniji postali-pravi strokovnjaki o škodljivosti ali neškodljivosti sežiganja, skladiščenja živalskih odpadkov. Tudi v Zasavju se jih je našlo mnogo, ki prisegajo na škodljivost na okolje pri sežiganju. Kakor hitro se je v našem okolju začelo šušljati, da bi lahko tudi v nekaterih zasavskih podjetjih, ki so izkazala pripravljenost sežigali te odpadke, so nekateri že sprejemali prve javne izjave o nestrinjanju. Čeprav v taistem okolju stoletja sežigajo ne prav kvalitetni premog, ki pa ima (tako stroka kot javnost sta istega mnenja) zelo škodljive posledice na okolje in na prebivalstvo. Pa tega niso nikoli javno »obsodili« oziroma te redko. Še celo mnogi so in podpirajo še nadaljnje kurjenje dokaj nekvalitetnega zasavskega premoga. Vsekakor so tudi zaradi mnogih nedorečenosti in tudi zaradi dosedanjega odziva javnosti, nekateri v odgovorih previdni. Veseli pa smo, da so bili razen Termoelektrarne Trbovlje vsi vprašani pripravljeni odgovarjati na naša vprašanja. V TET so se opravičili in povedati te, da zaenkrat še ne morejo dati točnih odgovorov. Po neuradnih injbrmacijah pa smo izvedeli, da naj bi predstavniki TET obiskali eno izmed termoelektrarn v sosednji Avstriji, kjer naj bi sežigali živalske maščobe. Tudi na osnovi tamkajšnjih izsledkov, naj bi se kasneje odločali o tem, ali bodo v svojih pečeh opravili interventni sežig pirne moke ali ne. KAJ MENIJO O SEŽIGANJU ŽIVALSKIH ODPADKOV ZASAVSKE POLITIČNE STRANKE? V svojem sporočilu za javnost so npr. člani OO SNS Trbovlje zapisali, daje žal tako, da kostne moke, ki se kopiči, ni moč odstraniti drugače kot s sežigom. Glede na zagotovila pristojnih vladnih institucij, kot je zapisal njihov predsednik in poslanec Bogdan Barovič, sežiganje tehnično tehnološko ni zahtevno, emisijsko pa ni nevarno. Kljub temu v SNS zahtevajo, da vlada pred začetkom sežiganja najprej javno in znanstveno dokazljivo javnost seznani o tovrstnem sežigu. Ko bo dokazana neškodljivost, sežiganju v Trbovljah ne bodo nasprotovali. Zahtevajo pa, da vlada lokalni skupnosti plača primerno ceno za sežiganje, ter da transport in skladiščenje teh odpadkov ne bo dodatno obremenilo okolje. Seveda pa je njihova naj večja zahteva v tem, da se ob morebitnem sežiganju opravlja stalna in natančna kontrola (tudi vpliv na okolje). Svoje stališče so nam na uredništvo poslali tudi zagorski socialdemokrati oziroma mag.Miro Draksler. V njem navaja, da so v SDS za sežig kontne in pime moke ter živalskih maščob, vendar le pod pogojem, da so v zasavskih podjetjih takšne peči, ki zagotavljajo kakovosten sežig. To pa pomeni neoporečnost dimnih plinov ter ekološko obravnavan pepel. In kaj menijo o sežiganju živalskih odpadkov v TET ali v Cementarni Zeleni Trbovlje? Po pooblastilu predsednice je odgovore oblikoval Branimir Bajde. Povedal je, da nasprotujejo sežiganju kostne moke in živalskih maščob na območju Trbovelj, vse dotlej, dokler ne bo čistilne naprave v TET. Glede na predvideno večje zapraševanje pri evnetualnem sežiganju kostne moke v našem okolju (izkušnje iz Nazarij in Anhovega), je v trboveljski občini potrebno najprej vsem zagotoviti vodooskrbo iz javnega vodovodnega omrežja, ne pa da še sedaj v nekaterih naseljih (na Dobovcu npr. 40 gospodinjstev) uporabljajo kapnico. Ko bosta izpolnjena ta pogoja in še nekateri drugi povezani s Cementarno, bi sc bili Zeleni o sežigu pripravljeni pogovarjati. Seveda le na osnovi argumentov za oz. proti. Seveda bi bilo potrebno takrat merilne naprave (tudi s primerno mobilno postajo) za ugotavljanje prekomernega onesnaževanja dopolniti ter potem občane dnevno seznanjati z rezultati merjenj. In kje so si Zeleni Trbovelj pridobili ustrezno strokovno mnenje? Predvsem so prisluhnili besedam dr.Pluta, kije dejal, da Zasavje ne prenese nobenega dodatnega onesnaževanja. Budno so spremljali tudi poskusne sežige v Nazarjih in Anhovem, kjer po njihovem, niso bili doseženi najboljši okoljevarstveni rezultati. Vprašali smojih tudi, ali menijo, da so živalski odpadki pri sežiganju bolj škodljivi na okolje kot zasavski premog? Bajde pravi, da mu je znano, kako je ta premog škodljiv, kakšni pa bi bili rezultati morebitnega sežiganja živalskih odpadkov pa ni toliko poznano, da bi lahko delali realno primerjavo. Dejstvo pa je, pravi, da je Zasavje moralo sprejeti premogove saje, saj se morajo odpadki vračati tja oz. ostati tam, kjer se je uporabljala osnovna surovina. Naj se ti odpadki po istem sistemu vračajo tudi to pot. Z nastajanjem odlagališča klavniških odpadkov, kakor tudi s sežiganjem v Zasavju, bi si Zasavje podpisalo dokončno obsodbo ODPISANE REGIJE. Če do tega pride, bodo Zeleni najostreje protestirali in so se pri tem pripravljeni združiti z vsemi enako mislečimi. V CEMENTARNI NE SEŽIGAJO ZDRAVIL, ŽIVALSKE ODPADKE BI Direktor Cementarne in nekdanji trboveljski župan Janez Malovrh je za Zasavca povedal, daje iz več ih razlogov Cementarna zainteresirana tako za sežig živalskih maščob, kakor tudi za sežig kostne moke. Njihova rotacijska peč za proizvodnjo klinkerja je namreč primerna za sežiganje, saj je temperatura v kurišču nad 2000 stopinj C. Njihovo mnenje je, da mora sedanja generacija naslednjim zapustiti čimbolj neokrnjeno naravo brez deponij odpadkov. Pri sežigu odpadkov v njihovi peči, bi se pepel vgradil v klinker in ne bi bilo nobenih ostankov po sežigu, produkti izgorevanja pa so voda in C02. Poudaril-je še, da sežig sekundarnih odpadkov zmanjšuje emisijo CG2, saj se pri sežigu sekundarnih goriv zmanjšuje poraba primarnih goriv. »Jasno je, da je Cementarna zainteresirana za sežig tudi iz ekonomskih razlogov, saj bi tovrstni sežig pomenil pocenitev proizvodnje in bi omogočaL konkurenčnost našega cementa, v primerjavi s cementarnami, ki sekundarna goriva že uporabljajo. Seveda je to odvisno tudi od tega, koliko bo tisti, ki mora maščobe uničiti, pripravljen plačati.« navaja v odgovoru direktor Cementarne. (Država za sežig Belgiji plačuje okoli 60 tolarjev, na kilogram, domača podjetja naj bi iztržila približno pol manj, op.p.) Sicer pa v Cementarni trenutno kot gorivo za rotacijsko peč uporabljajo dve vrsti goriv s komercialnim nazivom: »Kurilno olje srednje« in/ali »Kurilno olje težko«, ki pa obe vsebujeta po 1% S. Ker se v javnosti velikokrat sliši, da v Cementarni sežigajo tudi nekatera »goriva« kot so zdravila, topila, smo direktorju zastavili vprašanje, ali govorice držijo? Dejal je, da v Cementarni že od leta 1991, ko je občina Trbovlje sprejela odlok o prepovedi sežiganja odpadkov, ne sežigajo nobenih. »Gre le za lažne trditve oz. namige!« Dodal je še, da pa v nekaterih cementarnah po svetu sežigajo t.i. »škodljiva goriva« in tako v veliki meri zmanjšajo stroške za 'y‘,air> p. 26. MALTRAVNA 2001 gorivo oziroma še celo zaslužijo s sežiganjem. Vsekakor pa v Cementarni spoštujejo okolje in odločitve okolja v katerem živijo in ga-jih bodo tudi v bodoče. Upajo le, da bo v bodočnosti, če ne prej pa takrat, ko bo deponiranje odpadkov bistveno dražje, tudi lokalno okolje upoštevalo strokovne argumente. Menagiranje odpadkov je danes dober posel, ki izredno hitro raste in omogoča delo in prihodke ter je za okolje glede na strokovne pristope tudi z vidika okoljevarstva dolgoročna rešitev problemov z odpadki. Za Cementarno bi pomenil sežig živalskih odpadkov tudi večjo konkurenčnost cementa.(Slika PRAV) PREVIDNI ZASAVSKI ŽUPANI IN OPTIMISTIČNI DRŽAVNI SEKRETAR SLOKAR Odgovore smo poiskali tudi pri županih v Zagoiju, Trbovljah in v Hrastniku. Hrasmiški župan in poslanec ZLSD Leopold Grošelj nam je povedal, da je občina Hrastnik načelno proti sežiganju odpadkov, izhajajoč iz tega, da je Zasavje že sedaj preveč onesnaženo. Pravi, da so v občini v zadnjih desetih letih v zvezi z zagotavljanjem čistejšega okolja naredili veliko, zlasti na področju odpravljanja onesnaževanja z SOZ, zato na kakršnekoli obremenitve ne pristajajo. »Vsekakor pa bi, če bi prišlo do pobude sežiganja teh odpadkov v Zasavju, zahtevali temeljito analizo vplivov na okolje, vključno s predlogi za odpravo eventualnih posledic, zlasti če bi se sežiganje vršilo v Termoelektrarni Trbovlje, ker je deponija elektrofilterskega pepela oz. ostankov izgorevanj v TET na območju hrastniške občine,« je še povedal Grošelj. In kaj o sežigu v Zasavju meni trboveljski župan Ladislav Žiga Žgajnar? Najprej smo ga vprašali, če so v občinskem svetu že sprejeli kakšne odloke, ki bi dovoljevali sežiganje živalskih odpadkov? Župan nam je povedal, da zaenkrat o tem še niso sprejeli odloka, so pa na zadnji seji obravnavali tematiko sežiganja kostne moke (živalskih maščob) v Trbovljah (v Cementarni). Na seji je svetnik in direktor Cementarne Janez Malovrh podal primerjalno analizo kurjenja živalskih maščob in mazuta, premoga iz Avstrije (s podobnih cementarn kot je v Trbovljah). Iz te in drugih analiz je razvidno, daje maščoba čistejši energent kot npr. mazut ali premog. Stališče občinskega sveta je bilo, da če bo na republiškem razpisu za sežig izbrana Cementarna ali drugo podjetje, da naj se pripravijo dodatne analize kurjenja maščob v njihovi peči. Podobno je njegovo stališče tudi, ko gre za interventni sežig pime moke v TET, kije trenutno uskladiščena v Kočevju. Nekatere dogovore o tem so opravili že tudi z državnim sekretarjem na Ministrstvu za okolje in prostor mag. Markom Slokarjem. Sicer pa je županovo mnenje o sežiganju živalskih odpadkov, tudi na osnovi dosegljivih podatkov glede na kurjenje trboveljskega premoga, da gre za čistejši energent, tudi kar se tiče emisije težkih kovin. »Seveda pa sam o interventnem sežigu pirne moke v TET ne bom odločal. Ko naj bi do pobude (zahteve) za sežig prišlo, bom sklical izredno sejo občinskega sveta in tam se bomo skupaj odločili ali je dovolj, da o tem odločajo le svetniki ali bo potrebno vprašati tudi ostale občane,« je dodal župan. Na vprašanje, atije že imel kaj razgovorov z župani sosednjih občin, je odgovoril, da se z njimi še ni pogovarjal. Pravi pa, da so prejeli mnenje občinskega sveta Zagorje, kjer svetniki navajajo, da so proti sežiganju živalskih odpadkov v Trbovljah. Za konec je še dejal, da ne želi prehitevati, ampak želi najprej pridobiti vse ustrezne podatke in analize (podatek ali je tehnično-tchnološko sploh mogoče sežigali pimo moko v TET, ali bo država prispevala denar za morebitne tehnične posege v kotel in kurišče). »Ne želim prehitevati« (Slika I.G.) Že omenjeni državi sekretar mag.Marko Slokarje povedal, da ko so v anhovski cementarni z maščobami nadomestili mazut, seje izkazalo, da so maščobe okolju mnogo bolj prijazne kot mazut. Podobne poskusne sežige so opravili tudi v Glinu Nazarje in tudi tam jim je uspelo izdatno zmanjšati emisije. Svoje odgovore so nam posredovali tudi v zagorski občini. V dopisu je tajnik občine Branko Omahne zapisal, da je dejstvo, da je njihov občinski svet na svoji 16.seji na pobudo župana Matjaža Švagana izrazil nestrinjanje s predvidenim sežiganjem kostne moke in živalskih maščob v Cementarni Trbovlje, saj je menil, daje t.i. »ničelno stanje« okolja v Zasavju že tako obremenjeno, da bi bilo vsakršno dodatno nedopustno. Zadnja dogovatjanja predstavnikov trboveljske občine in TET z dr.sek. Slokarjem glede poskusnega sežiganja kostne moke v TET sicer na nek način razumejo zaradi dimenzij, ki jih povzroča problem uničenja kostne moke za slovensko vlado kot tudi za celotno Slovenijo, vendar svojega mnenja ne morejo spremeniti. Razumejo tudi, da nihče v Sloveniji noče imeti pred svojim pragom ali v svoji občini deponije komunalnih odpadkov, kaj šele, da bi v njegovi bližini sežigali kostno moko, vendar se vlada ali slovenska politika prevečkrat spomni na Zasavje le takrat, ko je treba reševati probleme odpadkov in premalokrat, ko je potrebno zagotoviti sredstva za delovanje nekaterih vitalnih institucij in ustanov regije (npr. bolnice). Zapisal je še, dajih stroka o okoljevarstvenih posledicah sežiganja kostne moke ni posebej obvestila, zato v tej smeri ne morejo dati odgovora na naše vprašanje, ali nasprotujejo sežigu zaradi okoljevarstvenih vzrokov. Še enkrat pa v občini Zagorje poudarjajo, da pogosto povezovanje Zasavja z reševanjem vseslovenskih okoljevarstvenih problemov ne meče najboljšo luč na Zasavje in Zasavčanc. »Konec koncu, tu živimo dostojni in civilizirani ljudje in ne »predjamski ljudje« kot nas j e menda označil ob obravnavi pobude za razpis referenduma o izgradnji TET, nek znan slovenski politik,« je za konec zapisal Omahne. Vprašali smo tudi, ali gre mogoče pri nestrinjanju, da bi se v Trbovljah sežigala kostna moka in živalske maščobe tudi za nevoščljivost, torej da bi v sosednji občini zato pridobili izdatna finančna sredstva, pa odgovora nismo dobili. V TERMOELEKTRARNI TRBOVLJE ZAENKRAT MODRO MOLČIJO Kaj se bo kadilo iz dimnika TET, nam ni uspelo izvedeti, (slika: PRAV) Objavljamo tudi vprašanja, ki smo jih /SL 1;^ uii p. poslali TET oziroma direktorju Samu Pajerju in na katera, kot smo že zapisali, nismo prejeli odgovorov: 1 .Ali obstaja večja verjetnost, da bi lahko TET kostno moko uporabil kot gorivo in kaj bi to v finančnem smislu pomenilo za TET? 2.Če obstajajo tehnične možnosti, da bi v vaših pečeh lahko kot gorivo, poleg zasavskega premoga, uporabili tudi kostno moko (in živalske maščobe?), ali bi se za sežig odločili tudi brez soglasja lokalne skupnosti , torej odločitve občinskega sveta Trbovlje? Zagorski občinski svet je npr. že pred časom izrazil nestrinjanje s sežigom živalskih maščob. 3.Kakšni so vaši podatki o škodljivosti oziroma neškodljivosti sežiga kostne moke na okolje, glede na zasavski premog, ki ga sedaj uporabljate kot gorivo? 4. Ali gre pri nasprotovanju nekaterih občin, ki nimajo možnosti sežiganja kostne moke in živalskih maščob, po vašem, tudi za nevoščljivost, da bi v drugi občini npr. zaslužili in ne toliko za okoljevarstvo? Igor Goste ADIJO, KNAPI - bili ste pravo odkritje !!! ... DOKUMENTARNI FILM TV SLOVENIJA, V PONEDELJEK, 30. APRILA, _________________________NA TVS 1 OB 1745________________________ Po osemdnevnem snemanju dokumentarnega filma o knapih v Trbovljah, se mi je na poti domov odvrtel,,moj film,,; ... ne tisti, ki ga bo treba še dokončati, ampak tisti, katerega prvi kadri so nastajali že v redakciji, torej takrat, ko mi je bila zaupana ta zahtevna naloga. Biloje kot strela „z’jasnega„. Še preden sem se zavedla, mi je urednica Alma Lapajne naložila novo nalogo: „Narcdila boš dokumentarni film o knapih; rudnike zapirajo, knapovščina bo kmalu samo še zgodovina “... so mi ušesa polnile njene besede. “ To znaš in zmoreš, velja!??,, je še dodala. In bili smo zmenjeni. Zdaj sem bila jaz na potezi. Časa je bilo izjemno malo, termini zakoličeni, torej brez ugovorov, brez jadikovanja, kako je za to delo resnično premalo časa ... Kje začeti, kam se najprej obrniti. Čimrej seje bilo treba zakopati v gradivo ter nemudoma oddrveti v Trbovlje ... za ogled sta bila na voljo samo dva dneva ... po 12 ur.. Priznam, slabo sem spala; telefonirala sem na vse konce in kraje, iskala prijatelje in znance, ki bi mi lahko priskrbeli kakšno uporabno gradivo, brskala po domači knjižnici, iskala ljubljanske trboveljčane ... potem ... no, potem se bom pa že kako znašla. O Trbovljah, kraju, mimo katerega sem se z vlakom neštetokrat peljala, sem do sedaj vedno enako razmišljala: „ ... kako zelo nepriljudni so ti kraji, kako mora biti zoprno živeti ukleščen medte skale in hribe, na katere se nalagajo tone prahu ... „ kako sem se motila ... Še klic v revirski muzej v Trbovljah, prijazen pogovor z Jano Mlakar-Adamič, ki mi pove za rudarsko kolonijo Njiva in v njej restavrirano tipično knapovsko stanovanje - etnografski spomenik. Super, to moram videti; to bomo posneli... In že sem drvela v to prašno dolino ... „ ... tu bom prvič od blizu spoznala knape, videla rudnik, knapovska naselja in tisto Trbovlje, o katerem sem vedela pač toliko, kolikor sem spoznala skozi literaturo, zgodovino in bore malo iz ustnega izročila. Vse to je bilo potrebno potisniti v spominski predalček. In kat taka, popolnoma nevedna, sem stopila pred te ljudi: z odprtimi očmi in ušesi vpijala nova spoznanja, nizala vtise in beležila, beležila ...„(Gaga Elke Stojan, op. avto.) V trbovljah sem se, zahvaljujoč našemu TV dopisniku Marku Planincu, znašla v pisarni Društva invalidov in njihovim predsednikom, Rudijem Janežičem. Od tu naprej se mi je vse odvijalo kot v sanjah ... ne vem, ali so mi bili bogovi ali zvezde naklonjeni, toda Rudi, človek klenega značaja, velikega srca in moralnih načel, mi je pri tem delu ogromno pomagal! Brez veliko besedje vrtel telefonsko številčnico, zapisoval imena in številke, komaj kaj sem uspela vmes povprašati, takoj je nadaljeval z uradovanjem in to z enako vnemo - in že sem imela podatke o ljudeh, ki so me zanimali. In večino infonnacij, ki sem jih potrebovala za scenarij. Vedela sem, da želim kot rdečo nit slikarja, ki bo ob skiciranju pomnikov zgodovine pripovedoval pomembna zgodovinska dejstva in različne pripovedovalce osebnih zgodb, ki so se spletle v času njihovega življenja. Ta in naslednji dan sem hitela od vrat do vrat, spraševala, naše pogovore snemala na kasetofon, tlačila v glavo neverjetne zgodbe, ki so mi odpirale popolnoma drugačen, povsem nov, pogled na knape, njihovo življenje nekoč in danes, njihova razmišljanja, čutenja ... ... mimogrede... med vožnjo od udeleženca do udeleženca sem z odprtimi očmi, začudena, vpijala to specifično arhitekturo knapovskih kolonij, kjer so vsi živeli na očeh vseh, kot ena sama družina. Prostor, ki je bil zibelka solidarnosti, kjer so se kalile visoke moralne vrednote, kjer seje rodila pesem, glasba in uporništvo ... kjer seje rodilo zavedanje o bedi lastnega položaja in zavedanje pravic, ki so bile tolikokrat poteptane, knapi pa izigrani in celo kaznovani... Direktor fotografije, Lbald Trnkozcy, kije pred snemanjem dobil še nepopoln scenarij, je bil popolnoma prevzet, navdušen, poln vprašanj in idej ter tako pripravljen z vso resnostjo in gorečnostjo poprijeti za delo; in ves čas snemanja mu ta vnema, navkjub vsem naporom, ni splahnela. Ne Trbovlje in ne rudnik nista pustila na ekipo tako močnega vtisa, kot ljudje, ki so nam bili nesebično pripravljeni pomagati pri upodobitvi tega - dokumentarca. Ti ljudje so neverjetni - topli, prijazni, velikodušni, preprosti in, takoj so nas vzeli za svoje ... nas popeljali na kraje, ki smo jih želeli posneti, razlagali, nam dopovedovali in nas prepričevali, da, kako malo je treba, da si srečen in da lahko, navkljub težkemu in skromnemu življenju, za vsakega sije sonce ... Poleg izjemnega vtisa, ki so ga v nas pustili ljudje s katerimi smo sodelovali, je naš Ubald prišel iz rudnika ves iz sebe; ali zato, ker bi mu bilo v jami težko snemati, in ker bi se jezil, da nima nekaterih pripomočkov, ampak mu ni šlo v glavo, kako ti ljudje tam doli delajo dan na dan, leto za letom v teh zaprašenih rovih, v hrupu ... temačnih deloviščih ... in vse to zdržijo ... Kar naprej je ponavljal sina pri sebi:,,Dobri so, saj to je vendar nemogoče, vsaka jim čast, kapo dol, z vsem spoštovanjem!,, Dragi Joco, to je moj koncept, ki sem ga napisala takoj v soboto po snemanju z željo, da bi tekst predelala in ti ga takega poslala. Žal, tega zaradi obveznosti nisem utegnila postoriti in ti ga pošiljam pač takega kot je. Misli so sc mi spontano- porajale, zato morda niso najbolj urejene. Prepuščam tebi, da sam izbereš, kar se ti zdi pomembno ali zanimivo. Bilo mi je nepozabno v Trbovljah ... bodite zdravi in ostanite takšni kot ste ... ( del pisma, ki mi ga je poslala takoj po zaključku snemanja dokumentarca „Adijo, knapi,, Elke Gaga Stojan, scenaristka filma ... „Adijo, knapi ...„ Meni (Gaga Elke Stojan, op. avto.) pa še danes zvenijo v ušesih Rudijeve besede: „Čc bi le bili vsi tako solidarni na površju, kot so knapi v jami, potem nikoli ne bi bilo razprtij in ne vojn med ljudmi ...„ Vem, da bo dokumentarec le kamenček v izredno bogatem mozaiku zgodovinsko pogojene posebnosti na naših tleh in, da bi šemarsikaj zanimivega našli v the knapovskih krajih. Tako, kot Jože Ovnik s svojimi risbami in knapovsko izpovedjo o Pcrkmandcljcu ohranja okruške 200 letne rudarske tradicije, smo tudi mi želeli, da bi v nekaj minutah ujeli čas, ki se tiho poslavlja ... in od katerega bo kmalu ostal samo še spomin ... Pri snemanju filma so sodelovali: Primož Meško - režiser Ubald Trnkozcy - direktor fotografije Elke Gaga Stojan - scenaristka Dušan Frice - organizator Uroš Hočevar - asistent kamere Janez Urbanc mojster osvetljave Frane Povirk - mojster zvoka Jure Perme - asistent zvoka Upokojena knapa, kumerata Rudi in Štefan, knapovska žena Ana, mlad rudar Jože, knapovska hči Ana, in samorasli slikar, tudi knapovski sin -so mi podarili svoje zgodbe, odkrili sebe in mi dovolili pokukati v njihovo notranjost. Bilo je to pravo odkritje. Za navidezno trdoto, pri nekaterih zabeljeno s sočnimi knapovskimi kletvicami, so se pred mano odpirale občutljive, nežne duše ljudi, ki so okusili veliko gorja, preživeli hude čase ... in navkljub vsemu ostali ponosni in optimistični ... (Gaga Elke Stojan, op. avto.) Tekst: Elke Gaga STOJAN Foto-.Dušan FRICE In Jože OVNIK Prispevek za objavo priredil: Jože OVNIK p. n.Jr.r^ fbUs)■>/ Se-64- 250 yS22S5S525a» Dimenzija 155/70x13 165/70x13 175/70x13 libvdj 1 omr to« »«rr | Dimenzija 175/60x13 185/55x14 185/60x14 195/50x15 205/60x15 PIRELLI P3000 Stara cena Nova cena 9.500.00 8.075,00 10.900.00 9.265,00 11.400.00 9.690,00 TOYO R 610 Stara cena Nova cena 12.800,00 15.900,00 10.880,00 13.515,00 13.900.00 11.815,00 14.200.00 12.070,00 18.200.00 15.470,00 Pridite in se prepričajte o bogati ponudbi tudi drugih artiklov in storitev v našem servisu vsak delovnik od 8.00 do 12.00 in 13.00 do 17.00 ter ob sobotah od 8.00 do 12.00. Akcija traja od 15.04.2001 do 15.05.2001 oziroma do razprodaje zalog. (Za napake v tisku ne odgovarjamo) ELEKTROSERVIS&TRGOVINA ELEKTROTOM Tomaž Draksler s.p.. Naselje na Sahtu 7, 1412 Kisovec ELEKTROSERVIS VSEH VRST: -električnega ročnega orodja -malih gospodinjskih aparatov -generatorjev -bele tehnike TRGOVINA: -električnega ročnega orodja -pribora za električno orodje IZPOSOJA: -električnega ročnega orodja GSM: 041/507-321, TELEFON: 03/56-71-321 1. naslov za zlate zadeve Z z Z I*-ZLATO |*-URE I*-TEKSTIL VEDNO V AKCIJI! del. fos: 9h-12hin 15h-18h, sob.: 9h-12h AVTOPREVOZNIK Franc Ravnikar, NAROF 32, 1411 IZLAKE Telefon: 03 56-73-615, GSM: 041/405-828 ŠIVILJA ANA Oblecite svoje ideje! GSM: 041/ 395 301 SERVIS IN TRGOVINA MALE KMETIJSKE MEHANIZACIJA Pavlin Viktor s.p. 03/56-68-904 03/56-68-905 ^^400^SVEO)90r|e Frizerski salon "KRAUSKOPF" Nika, Matjaž, Tina ^ "Želimo vesele prvomajske praznike! mesnica, delikatesa ferdl NA NOVI LOKACIJI-TRG REVOLUCIJE 26. TRBOVLJE. TEL: 03/56 31640 ZA VAS POLEG VSAKODNEVNE PONUDBE SVEŽEGA IN PEČENEGA MESA. DELIKATESE TER SOLAT PRIPRAVLJA: TOPLE IN HLADNE NAREZKE ZA RAZLIČNE PRILOŽNOSTI SPECIALITETE ZA ŽAR POSLEJ TUDI OB NEDELJAH DOPOLDNE! NAJ VAS PREPRIČAJO SLASTNE PEČENE DOBROTE £erdi I IONI >/X /VS PPM2ALE itl o o. Blalmca prodaja: 01/562 22-42. Servis In Irgovma d o o. Blalmca 3a. 10C Trzin, 1236 Trzin 2-42,01/562 37-00 Ijx 01/56? 37-05___________________________________ CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 2001 TOURING moč (kW/KM) MFC GL 1800 A Gold Winq 87/118 5.099.000 ST 1100 Pan European 74/100 2.669.000 NT 650 V Dauville 41/56 1.749.000 SPORT-touring CBR 1100 XX S.BIackbird 121/164 2.589.000 CB 1100 SF (X-11) 103/140 2.339.000 VFR 800 Fl 81/110 2.399.000 CB 600 F Hornet 71/97 1.559.000 CB 600 S Hornet (oklep) 71/97 1.719.000 ŠPORT VTR 1000 SP-1 100/136 2.769.000 VTR 1000 F FireStorm 81/110 2.159.000 CBR 900 RR FireBlade 112/152 2.489.000 CBR 600 FS Spori 81/110 2.149.000 CBR 600 F 81/110 2.069.000 NSR 125 R 11/15 919.000 CHOPPER VT 750 DC Black Widow 32/44 1.779.000 VF 750 C Magna 64/87 2.049.000 VT 750 C2 Shadovv 32/44 1.729.000 VT 750 C Shadow 32/44 1.669.000 VT 600 C Shadovv 29/39 1.549.000 VT 125 C/C2 Shadovv 11/15 1.129.000 ENDURO XL 1000 V Varedero 70/95 2.259.000 XRV 750 Africa Twin 44/60 1.899.000 XL 650 V Transalp 41/55 1.669.000 XR 650 R 45/61 1.639.000 NX 650 Dominator 32/44 1.289.000 NX 250 Dominator 17/23 1.219.000 XL 125 V Varadero 11/15 1.169.000 XLR 125 R 8/11 959.000 GROSS CR 250 R 43/58 1.329.900 CR 125 R 30/41 1.319.900 CR 80 RB 20/27 849.900 SKUTER X8R-S (cestni) 4/5,5 399.000 Cene so v SIT; v MFC je vračunan 19% DDV. Pridržujemo si pravico do spremembe cene. Cene veljajo od 24.1.2001. TL n Ol^rLčtlvTl Mesarija KUM Zagorje Slavko Lazar in soproga sta svojo samostojno pot začela leta 1992 v prostorih, kjer je zdaj Gostišče Kum. Takrat sta v tamkajšnjih spodnjih prostorih vzela v najem lokal. Najprej sta imela samo trgovino, potem pa sta ponudbo razširila tudi na meso in mesne izdelke. Čez dobro leto jima je uspelo lokal odkupiti, zaposliti poleg njiju dveh še enega delavca in posel je stekel. Leta 1995 so v Zagorju ponudili možnost odkupa lokalov v objektu na novi tržnici in zakonca Lazar nista dosti pomišljala. Kupila sta še en lokal in mu dala ime Mesnica in delikatesa Pod uro. Tudi ponudbo sta v novem lokalu lahko razširila. Sami delajo klobase, salame, domače klobase, prekaljene, kožnate, jetrne...Vse, kar izdelajo, prodajajo samo v svojih dveh trgovinah. Njuna dejavnost jima vzame ves čas. "Vseh štiriindvajset ur, če bi jih imel dan več, bi pa še tiste..." pravi gospa Lazar. Poti nazaj ni več, zdaj je treba le še naprej. "Odvisna sva od svoje dejavnosti, midva, najina otroka injasno tudi zaposleni pri nas. To ni majhna odgovornost, če seje zavedaš!" Živali, katerih meso se prodaja v mesnicah Slavka Lazarja, so odkupljene od domačih rejcev -okoliških kmetov s Čemšenika Podkuma, v glavnem okrog Zasavja, koljejo v Litijski mesariji, prašiči so s farme Stična. V glavnem nobenega uvoza, vse kar imajo in kar izdelujejo je domačega izvora in to je v lokalu na vidnem mestu tudi zapisano. Salame dela Slavko Lazar sam, po svojem receptu, ki ga prav gotovo ne pove rad. Nasvet že, recept pa raje ne. Pridni in prizadevni morajo biti, saj njihova štiričlanska družina še vedno stanuje v najemnem stanovanju in njihova želja in naslednji cilj je lastno stanovanje. Nore krave in slinavka in parkljevka prodaje nista prizadeli, saj so njihove stranke stalne in vedo, da je tudi "njihov mesar" zanesljiv. Štajerca, ki sta pred leti prišla v Zagorje, ker so Celjske mesnine ponujale mesto poslovodje in se prvi dan obupana spraševala, kam le sta zašla, sta zdaj tukaj že pognala korenine, dobila "domovinsko pravico" in ne razmišljata o selitvi. Tudi o konkurenci imata pozitivno mišljenje. Po njunem je zdrava in ni z njo prav nič narobe, saj sta v bližini še dva enaka lokala in vendar ni nobenih problemov, vsak ima svoje stranke. MAH Mesnica in delikatesa FERDI Trbovlje Njenega lastnika Milana Dolanca, sicer diplomiranega inženitja živilske tehnologije pa vendar uspešnega vodjo svoje dejavnosti, poznajo Zagorjani in Trboveljčani. Šest let je delal v Emoni, potem pa je v Zagorju po starem očetu podedoval mesnico in se odločil v letu 1991, da stvar "oživi". Sam ugotavlja, da so redki tisti, ki bi iz "službe" odšli v obrt, kajti obrtnik je v bistvu deklica za vse, od čistilke. do direktorja. Skoraj se mu zdi, da tega še enkrat ne bi napravil...ali pač...? Po treh letih "treninga" v Zagorju, je odprl še lokal v Trbovljah. Kmalu se je pokazalo, da je na dveh lokacijah zelo težko delati. Treba sc je bilo odločiti. Po temeljitem razmisleku seje odločil, da ostane v Trbovljah, čeprav v najemnem lokalu. Vendar ni miroval. Želja po napredku ga je peljala v novo investicijo. Odločil seje za nakup lokala, ki je bil na razpolago v prostorih nekdanjega hotela Rudar v Trbovljah in v marcu začel tam tudi že poslovati. "Investicija ni majhna in treba se bo potruditi. Nekaj mesecev bo težko, ampak bomo izplavali!" je pogumno in optimistično zatrdil. Pri svoji dejavnosti ima ves čas velik poudarek na delikatesi, salam pa sam ne dela, le nekaj ostale predelave. To pomeni, da lahko na tej lokaciji že dela čevapčiče, žar program, tatarca, razne solate, pripravljajo pa se tudi na pridobitev dovoljenja za izdelavo klobas, prekajenega mesa... v glavnem n lastno prodajo. Lokacija n lokala je po njegovem mnenju e ;o v redu, čeprav ima v bližini ker močno konkurenco, ki ga žene v to, da pravzaprav nc more in ne sme biti nikoli zadovoljen... "Konkurenca te lahko čez noč uniči, je pa vsekakor zdrava, ker te vedno žene naprej." Poleg njega in žene so še štirje zaposleni. Odgovornost je velika in prvih šest let se ne spominja, da bi imel kakšen dopust, zdaj pa si ga že privošči, vendar gredo običajno kam blizu, daje "šef vedno pri roki. Ko sva govorila o ciljih, sije zaželel pravi dopust, takšen, ko mu dejansko ne bo takrat treba biti v poslu zraven vsaj tiste dopustniške dni. Kot sponzor želi pomagati promociji zasavskih domačih salam in priti tudi v stik z obrtniki, saj so njegovo dejavnost označili kot trgovino, zdi pa se mu, da bi lahko marsikaj naredil in prispeval v obrtniških krogih. Zadovoljen in vesel je, daje sodeloval. MAH TRBOVLJE } G Jj R j fi 71. f: 7~P.-\rR sta zimzeleni rastlini in prav nič prikrajšamo poganjke na eno tretjino, podobni vzpenjavim kovačnikom. grmastc rastline pa obrezujemo po Njihov habitus je grmaste rasti z želji. Pazimo le, da bodo ohranile zimzelenimi listi. Ponavadi jo močno kompaktno grmasto rast. uporabljajo za nizke žive meje ali za Kot zanimivost lahko povem, da ozelevanje brežin, saj se sorazmerno so močno rast kosteničevja s pridom Lonicera - Listopadne ali vednozelene ovijalke, ki kot gozdni plevel preraščajo sončne površine. Njena močna rast lahko v novih nasadih gozdnega drevja povzroča prave probleme, kar pa v okrasnem vrtnarstvu s pridom uporabljamo, saj sodi med okrasne rastline, ki v kratkem času prerastejo še tako neugleden zid, kar pomeni, da potrebujejo oporo, po kateri se vzpenjajo. Več sonca imajo na razpolago, toliko bujnejše bo njihovo cvetenje. Kot vse ovijalke tudi te rastline sadimo tako, da imajo korenine v senci, ali pajih prekrijemo z večjo količino organske snovi. Lonicerc cvetijo od pomladi pa vse do poletja, odvisno od sorte do sorte. Skupno imajo le obliko cvetov, ki so cevasti z dvoustnimi venčnimi krpami. Nekatere vrste so okrasne tudi v jagodah, ki pa so strupene. Vsebujejo namreč ksilosteina in saponinov; povzročajo bruhanje, trebušne krče in drisko. Kot zanimivost, za najbolj strupeno velja lonicera xylosteum, ki ima po strupu tudi ime. Lonicerc ni težko razmnoževati, najenostavnejši način je, da vejico kosteničevje upognemo v zemljo ter jo skozi leto pustimo rasti, še odvisno od matične rastline. Nato jo v jeseni ali spomladi ločimo od matične rastline ter jo posadimo kot samostojno rastlino. Vse vzpenjavke sadimo rahlo postrani, tako da lahko oblikujejo še več koreninskega sistema. Pivo leto bodo rastline predvsem oblikovale koreninski sistem, tako da bo na videz rast zastala. Priporočljivo je rastlini prvo leto rezati cvetove. Naslednje leto pa nas bo presenetila z obilico novih poganjkov, ki bodo močno presegali dolžino dveh metrov. Pametno je tudi vedeti, da so to močne rastline, zato jo posadimo pod oporo, ki bo zdržala močno rast. Tu priporočam, da opora ni lesena, saj kaj hitro zaradi močne sence strohni. Lonicera pa lahko tudi ne silimo na oporo, temveč jo pustimo, da prosto raste po površini, kjer bo dosegla višino do 40 cm ter nam prekrila dobršen del zemlje ter se kot npr. jagode selila daleč po okolici. Vendar lonicerc niso samo vzpenjave rastline. Lonicera pileata ali L. nitida, pa hitro razrašča po dani površini. Ta lonicera nima opaznih cvetov, zanimive pa so jagode, ki postanejo v jeseni močno vijolične barve in so prava poslastica za ptiče. Tako vzpenjave kot tudi grmaste lonicerc niso zahtevne glede vzgoje, ker so izredno odporne na obrezovanje. Celo priporočljivo je, da po cvetenju vzpenjavi rastlini izkoriščali pri izdelavi sprehajalnih palic. Želeno palico so ovili s živim kovačnikom, ter jo dve leti pustili ovite okoli rastline. Tako je nastala palica, kije imela zanimivo obliko kanalov, ki so nastali zaradi utesnjene rasti. Palico je bilo potrebno samo še olupiti, ter jo zaščititi pred trohnenjem. Besedilo In slika: Sašo Taškar Urejanje vrtov in parkov, ČAS JE ZA SPOMLADANSKA OPRAVKA ^ citev/ /\w; ofxi/lačrtov^nje i Orodje naj še nekaj časa počiva, vi pa in za vas bomo obrezali sadno drevje, sno rastlinje in strojno prekopali vrt. Sašo Taškar s.p. Ulica talcev 1a 1410 Zagorje TrL: 041 832 853 041 838 013 skalnjakov in vodnih objektov, urejanje gro6<5yfnačrtovanje in svetovanje ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE KLINČEVEC Klinčevcc je zeleno tropsko drevo, ki lahko zraste do 20 metrov visoko (v plantažah do 4 m). Klinčki, torej posušeni cvetni popki klinčevca, so uporabni predvsem kot začimba. Za začinjanje keksov, predvsem medenjakov, sadnih kolačev, kompotov, kuhanega vina, vloženega sadja,... Vsebujejo veliko eteričnega olja (aromatični fenol eugenol, ki daje prijeten vonj in žgoč okus). Vsebuje ga tudi cimet in lovor. Zalo klinčkovo eterično olje uporabljajo v parfumerski in kozmetični industriji (mila, parfumi, zobne paste). Od 19.stoletja pa tudi kot dodatek k tobaku. Najprej pa so to aromatično začimbo uporabljali v 'kitajskem carstvu. Dvorjani so v cesarjevi prisotnosti žvečili klinčke, da bi jim sapa prijetno dišala. Klinčki pa niso dragoceni samo zaradi svoje arome. Ker vsebujejo veliko že omenjenega eugenola, jim pripisujejo antiseptične lastnosti. Včasih so klinčke uporabljali za pospešitev KLINČKI prebave in za lajšanje bolečin pri zobobolu. Verjeli pa so tudi (zaradi oblike) v močan ljubezenski napoj. Velja preizkusiti. NAPRSTEC Po nekaterih virih velja rdeči naprstec za čudežno zdravilo vodenice. Raziskave so pokazale, da deluje ta zel na oslabljeno srce, saj je njegovo popuščanje pravzaprav krivo za zastoj vode v telesu takih bolnikov. Dvoletna rastlina požene prvo leto pritlehno listno rozeto, naslednje leto pa visoko, ravno steblo s širokimi suličastimi listi. Cvetovi, ki poženejo julija ali avgusta so rdeči. V večjih dozah veljata tako beli kot rdeči naprstec za močan strup, ki povzroča hude prebavne težave, motnje srčnega ritma in nazadnje celo smrt. Pripravil Igor Goste TRBOVLJE http://www. mdio-trbovlje.si Če je vaš avto že utrujen, je zdaj pravi trenutek, da ga pri Renaultu zamenjate z novim*, varnejšim in ekološko prijaznejšim. Star avto vam bodo ocenili po sistemu Eurotax in k odkupni vrednosti prišteli še 150.000 SIT. Pri odkupu vozila, ki ni v skladu z novo evropsko normative, boste nagrajeni še s posebnim eko bonom v vrednosti 50.000 SIT. * ponudba velja za modele Clio, Tvvingo, Kangoo, Megane in Scenic. Omejena serija avantura klima gratis! _________________________ KLIMA BREZPLAČNO! Ob nakupu Almere aii Primere Mite brezplačno klimatsko napravo, Almera Elegance, Spori in Luxury pa so na voljo v posebni ponudbi z brezplačnim zavornim sistemom ABS In klimatsko napravo. Če se odločite za Almero ali Micro letnik 2000, privarčujete 400.000 oziroma 180.000 tolarjev, Pohitite! Pooblaščen trgovec: , včTx i Nissan S6rvis Krulc, Cesta heroja Vasja a, NISSAN J 1251 Moravč«, telefon: (011723 12 03, telefaks: <01) 72310 64 wwmssan-kidc.am kbol.ioTO in izbotšurmo. ŽewčiKiecti, Golf Rabbit. Popolna pridobitev. Izjemna velikonočna ponudba vozil Golf Rabbit že od 2.442.000 SIT* dalje! (22.200 DEM) Število vozil in modelov je omejeno. * cena v SIT je informativna iti odvisna uti valutnih razmerij. Golf Rabbit w mmmi Trbovlje 03/56-33-155 Litija 01/89-62-600 ^ Ci T P. \V fj 77 J 7 ulEbalgo 7 IGOR KALŠEK Dokler ni začel trenirati karateja, niti ni vedel, na kakšen uspeh • lahko računa. Ampak že kot dvanajstletnika so ga povsem navdušili filmi o kung-fuju in zato seje v tej borilni veščini tudi preizkusil. Potlej si je želel že tudi dobrih rezultatov, saj so si tekmovanja kar sledila in s tem že pridobitev prvih "pasov" v karateju, od katerih imajo začetniki bel pas, sledijo pa si po barvah: rumen, zelen, moder, rjav in črn pas. Pri slednjem lahko z opravljanjem izpitov pridobiš še štiri stopnje, nadalje pa se je treba dokazovati z izkušnjami, dolgoletnim delom in podobno. Igor Kalšek si je pridobil črn pas druge stopnje borilnih veščin PON-DO-KWAN-a. Ponaša pa se že s številnimi dobrimi rezultati na mednarodnih kot tudi na svetovnih tekmovanjih. Menda se je vseskozi zelo odlikoval s samodisciplino, dosti truda pa mu je povzročilo pridobivanje eksplozivnosti ali hitre odzivnosti. Povedal je, da je za tekmovanja iz borilnih veščin pomembno, da nisi niti premalo niti preveč agresiven, saj sicer izgubljaš tekme. "Za karate je najpomembnejše," pravi, "najti pravo ravnovesje med treningom in počitkom. Treba je razporediti treninge takd, da si v času tekme v najboljši pripravljenosti." Vendar poudarja, da tudi pri karateju ne gre pretiravati ali prehitevati, ker dosežki pridejo takrat, ko si zares pripravljen. Prve večje uspehe s prvimi mesti je dosegel na mednarodnih tekmovanju v Walesu in na Dunaju, v Istanbulu pa je pred leti dosegel 2. mesto. Tekmovali so pod okriljem dveh organizacij: WAKO in 1AXA. Dobil je že tudi zlato in srebrno značko olimpijskega komiteja Slovenije, čeprav pravi, da mu je tudi druga zlata značka za las ušla, ko je bil lani na svetovnem prvenstvu v Dublinu na Irskem "šele" na drugem mestu. Sicer pa je bil že večkrat predlagan za naj-športnika Zasavja in tudi letos prejel nagrado najboljšega. Dejal je, da se več ubada s tekmovalnostjo, le občasno se pridruži trenerjem, ki pripravljajo tekmovalce za tekmovanja. Zdi se mu, da je za športnika pomembna tudi motivacija kot tudi dobri odnosi v klubu. Zato gredo včasih po tekmah v disco, da delo in druženje niso preveč enolični. V okviru kluba PON-DO-KWAN v Zagorju trenirajo v TVD Partizan, letos so k tem aktivnostim dodali še rekreacijo in sicer popularni TAE-BO, ki je razgibavanje ob glasbi. Od nekdaj ima rad plesno glasbo, zato je bil toliko bolj navdušen za "ples z elementi borilnih veščin". Zato je zadnje čase zelo zaseden, saj je tudi zaljubljen in še delati je začel v Trbovljah kot varnostni inženir. Zelo ga je navdušil ameriški film Ridleya Scotta: Gladiator in tudi pico si rad privošči. Ko potuje, ga bolj kot kulturne znamenitosti, zanimajo običaji ljudi. Trenutno pa se že pripravlja na svetovno prvenstvu PON-DO-KWAN-a, ki bo letos v Sloveniji in bo zastopanih približno trideset držav. Do drugih se trudi biti pošten, spoštljiv in tudi pozoren, če je priložnost za to. Besedilo in slika: Petra Radovič ZNAMENJA IN SIMBOLI V KRŠČANSTVU (8. del) Bogoslužni poljub Že v stari zavezi je bil poljub kretnja, kije izražala spoštovanje in vdanost. Tudi v krščanskem bogoslužju so poljub kot znamenje spoštovanja in ljubezni zgodaj uporabljali. V preteklosti so tako poljubljali mašno obleko pred oblačenjem, štolo, amikt... Pri bogoslužju je diakon bogoslužne predmete poljubil preden jih je izročil v uporabo škofu ali mašniku. Do prenove bogoslužja leta 1963 je bil bogoslužni poljub zelo pogosto uporabljeno znamenje. Po prenovi pa je ostal še poljub oltarja, evangeljske knjige in poljub miru pred obhajilom. Poljub oltarja Duhovnik počasti oltar na začetku in na koncu bogoslužja. Pri somaševanju poljubijo oltar ob prihodu vsi somašniki, na koncu maše pa lahko le glavni mašnik. Ko duhovnik poljubi oltar, predstavlja to pozdrav Kristusu v imenu celotne skupnosti zbrane pri maši. Cerkveni očetje so poudarjali, daje oltar kakor grob spečega Kristusa, iz katerega v daritvi vstane Kristus. Zato je duhovnikov poljub oltarja znamenje in zaveza, ki združuje vernike s Kristusom in med seboj. Poljub evangeljske knjige Pri bogoslužju se še posebej izkazuje čast evangeljski knjigi. Tako jo lahko diakon (ali mašnik) nosi dvignjeno v procesiji, ko gredo mašnik s sodelavci k oltarju. Pred branjem odlomka iz evangelija jo diakon (mašnik) zopet nese v procesiji med petjem aleluje k ambonu (govorniškemu mestu). Ko jo dvigne z oltarja, verniki v cerkvi vstanejo, na ambonu jo pokriža, pokadi in po prebranem (ali petem) odlomku poljubi. Vsa ta pozornostjo usmerjena v vero, da po evangeliju govori Kristus, zato je tudi odgovor vernikov po prebranem evangeljskem odlomku: »Hvala tebi, Kristus!«. Poljub miru Že v prvih časih krščanstva je bil pri bogoslužju v navadi poljub ali pozdrav miru. Obred so najverjetneje uvedli zaradi Kristusovega naročila: »Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj proti tebi, pusti svoj dar tam pred oltarjem, pojdi in se prej spravi s svojim bratom, potem pa pridi in daruj svoj dar« (Mt 5, 23-24). Tudi apostol Pavel svoje vernike večkrat opominja, naj sc med seboj pozdravijo s svetim poljubom. Obred miru in sprave so v vsej resnosti in pomenljivosti opravljali do trinajstega stoletja, in to narazlične načine: s poljubom, objemom, podajanjem rok, pozneje tudi tako, da so si izročali različne predmete in jih poljubljali namesto bližnje osebe. Zaradi ustvarajanja nereda, neresnosti, lahkomiselnosti pa tudi praznoverja, so obred za vernike ukinili. Ostal je le še med duhovniki pri slovesni maši. V zgodovini je bil poljub miru na različnih delih evharistične daritve. Najprej je bil po besednem bogoslužju, nato takoj po Gospodovi molitvi ali kakor je danes - pred obhajilom. Namesto poljuba so sčasoma uvedli objem. Danes obred sprave in miru določajo posamezne škofovske konference. Pri nas je najbolj ustrezno, da si izrazimo mir, ljubezen in edinost s podajanjem rok. Ni pa obvezno. Vsakdo se lahko ob duhovnikovih besedah: »Gospodov mir bodi vedno z vami!« zamisli o svojem odnosu do soljudi na temelju občečloveških in krščanskih vrednot, ki temeljijo na pravičnosti in nesebični ljubezni. Branko Nlmat CEMENTARNA TRBOVLJE delniška družba Kolodvorska cesta 5, poštni predal 76, 1420 Trbovlje telefon h.c.: 03/56 52 300 E-mai 1: cementarna.trbovlj e@cement-trb.si http://www.cement-trb. si Ob 1 maju, prazniku dela, čestitamo in želimo prijetno praznovanje! Splošno gradbeno podjetje ZASAVJE TRBOVLJE d.d. egi Savinjska cesta 15, 1420 Trbovlje Prijetno praznovanje in obilo (dobre volje ob 1. maju, prazniku dela! YT0NG SIPOREN d.d. Loke 64, ZAGORJE Vse najlepše ob 1. maju, prazniku dela! W VITASAN d.o.o. IZLAKE Vaše zdravstveno podjetje Podlipovica 43, 1411 Izlake, Tel./fax: 03-56-79-060, GSM: 041-733-528, e-mail: vitasan@slol.net O Id I. mctju, prazniku Jeb če ski "to m o vsem soJelczvcem, Jelovnim IjuJem in oLccmom. • v 7 eln imo v<5im ve Ko prijeinn trenutkov! 26. MALTRAVNA 2001 5 (j. j. R "\T fj.77. J J VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS NAGRADIMO Pa pojdimo k že 41. literarni uganki. Poleg nekaj verzov pesmi Majska, vam navajamo še nekaj podatkov o pesnikovem življenju in delu. Rodil seje v Mariboru leta 1929. Kot pesnik je nastopil v začetku 50. let, skupaj s Kovičem, Pavčkom in Zlobcem v Pesmih štirih. Popularen je postal z zbirkami oz. izbori Časopisni stihi, Semafori ljubezni, Statve življenja. Menije zelo všeč tudi zaradi mnogih šaljivih, ironičnih pesmi. Naj bo dovolj. Časa za ugibanje imate do S.maja. MAJSKA Ko popki se odpirajo, kadar je maj, ko vdove se ozirajo, ko prostitutke hirajo, kadar je maj, ko ženske noge vnemajo v fantičih zmedene želje, ko punčke v snu prižemajo se k pernicam in, vznak leže, drgetajoče stokajo, (se nadaljuje). DELO, KI MU NI ENAKEGA V začetku aprila letos je znani pesnik in slikar Vinko Hrovatič končal svojo 36.pesniško zbirko z naslovom Put bukujem u senc. Ta pesniška zbirka, ki vsebuje znova 100 pesmi v trboveljskem narečju, pa je že petnajsta v njegovi pesniški zbirki z začetnim naslovom Kua se u Trboulih gudi. V teh petnajstih posamičnih zbirkah je vsebovanih po 100 pesmi, skupno jih je v vseh teh zbirkah 1.500. Vse pa so napisane kot rečeno, v trboveljskem narečju. Hrovatič v teh pesmih opisuje življenje rudarjev in rudarskih družin v starih rudarskih stanovanjskih kolonijah pa tudi življenje drugih ljudi v Trbovljah pred pol stopetja in več. V teh pesmih je deloma na resen, deloma tudi humoren način orisal značaje ljudi, vsakdanje življenje, posebej še razne dogodke, orisal je psamezne zanimive posebneže, čustvovanja, navade in vzdušje pa tudi dramatične, včasih tudi tragične prizore. V teh pesmih pa opisuje tudi način koriščenja prostega časa, zbliževanja mladih obeh spolov, ženitve pa tudi prepire. Vendar predstavljajo te pesmi le del ogromnega Hrovatičevega opusa literarnih stvaritev, pri čemer ne štejemo še njegovo likovno žetev. Zadnjo zbirko zaključuje med drugim z verzi: Prauš de pejsmi so spuduobnc neč nubjanga ne užaljo niso pa neč prou soduobne se z mudjamim na razdaljo Lahko si mislimo, da avtor tega opusa pesmi v trboveljskem narečju še ni povsem dokončal, čeprav sam pravi, daje tega že sedaj preveč. Domnevamo lahko, da bo k tem pesmim dodal še katero. IL IGOR G0ŠTE MED FINALISTI SLOVENSKIH DNEVOV KNJIGE V Mariboru so v dneh od 17. do 23.aprila potekali slovenski dnevi knjige pod naslovom "Ko te napiše knjiga 2001". Na teh dnevih so med drugim izbirali tudi Viteza pesniškega turnirja. Na natečaju, Uganko sestavil Igor Goste objavljenem v časopisu Večer, je sodelovalo 60 avtorjev iz vse Slovenije, med dvanajst finalistov pesniškega turnirja pa seje uvrstil tudi naš sodelavec Igor Gošte in zasedel drugo mesto, kar je vsekakor lepo priznanje njemu in njegovemu pesniškemu delu. RM. POMOČ LJUBITELJSKI KULTURNI DEJAVNOSTI Občina Trbovlje je lansko leto namenila iz svojega proračuna skupno 10,4 milijona tolarjev za društva, ki se ljubiteljsko - amatersko ukvarjajo z raznimi kulturnimi dejavnostmi. Pomoč iz tega naslova je prejelo lani 20 kulturnih društev ter štiri zveze, poleg tega pa še Območna izpostava RS za kulturne dejavnosti v Trbovljah. Ta društva in zveze pričakujejo, da bodo deležna iz proračuna 2001 več sredstev kot lani. U. PEVSKI KONCERT V FARNI CERKVI Komorni mešani pevski zbor Jeruzalem Trbovlje, ki deluje kot sekcija KD Svoboda, je pripravil v Darija Guna POMLADNI CVET V pomladnih dneh vedno zacvetim, a ko se mrak spusti v temo; in ko na nebu prva zvezda zažari, takrat sem v deveti deželi, gotujem v domišlijski svet, se zaprem in se pogrezam v rajski opojni cvet. Odene me rahel vetrič in zaziblje v topel miren sen. Takrat na obzorju zarja se budi in ko dan se naredi, me rosa prebudi, me osveži; in takrat, ko sonce me osuši, sem pomladni dvet, ki krasi svet. V Avtor: Moje ime: Naslov: KULTURNI KOLEDAR 20.4.1883 seje v Ljubljani rodil igralec in dramatik Hinko Nučič. Delo: Igralčeva kronika. 23.4.1785 seje v Zalogu pri Šmarju rodil pesnik in pisec učbenikov Janez Primic. Dela: Abeceda za slovence, kateri se hočejo Slovensko brati naučiti. 24.4.1948 seje v Renčah rodila pisateljica Milojka Žižmond-Kofol. Dela: Polovica ženske, Animus. Pripravil Igor Golte soboto, 7.aprila v večernih urah v farni cerkvi sv.Martina v Trbovljah celovečerni koncert pod vodstvom zborovodkinje Barbare Bola. IL Miro Bregant POGOVOR S PTICO Vprašal je človek ptico samotno: Sestra moja, ali si osamljena? Široko je odprla oči in mu odgovorila, dobrohotno: Brat moj, od kod ti take blodnje? Osramočen je hotel pred njo skriti svoje obličje, a ga pouči, prav nič po ptičje: Že v gnezdu so nam govorili, da ti si naš vodnik in polnost tvoje milosti nam bo rešenik. Ihteče je odletela sporočit svoji jati: Bratje in sestre, človek je v težki zagati. Zato poletimo k angelom v višave in skupaj mu zapojmo sladkozvočnc melodije, da v srcu mu prebudijo vero zdravo in spet bo našel svoje mesto pravo. Dodatno obvestilo: Ko so angeli slišali ptičje sporočilo, so se globoko zamislili, potožili proti Neskončnemu in čakali na Njegov odgovor. On jim zapove: Pojdite! Skrajni čas je. Saj o tem že ptiči čivkajo. Vlado Garantini VAŠKE PODOBE Poletje je čez krhke peščenjake pogrnilo pisane preproge rož. Bronasta obličja keltskih mož, vklesana v plemenito bronovino, iz prazgodovine stopajo molče. V zeleni molk gozdov izginjajo peščene potke. Krošnje jablan senčijo bahave hiše. V lice krušljive stene so zažrte kamnovrtov pradavne govorice. Nad vsemi sveti Andrej z večerno avemarijo v sen blažen zaziblje žive in mrtve svetnike. 26. MALTRAVNA 2001 Sini} a t Iv n VcbCŽCVAlltA TNAtAŠA ot>1 PRVI MATURANTJE LITIJSKE GIMNAZIJE Mnogim se je zdela drama, le redkim komedija, večino je navdušilo bleščeče razkošje prelestnih maturantskih oblek, drugim bo šele opravljena matura nudila pravo zadovoljstvo. Mogoče je tisto malenkostno in neopazno, a tudi prijetno nevšečnost, povzročila le trema, ki pa so jo malce imeli maturantje in maturantke kot tudi starši in profesorji. V litijski športni dvorani se je namreč v petek, 20. aprila, zgodil 1. maturantski ples Gimnazije Litija. Maturantskih plesov pač ni mogoče primerjati, saj je vsak po svoje doživet, enkraten, neponovljiv, imeniten,... vendar kot je dejal moderator maturantske prireditve Gorazd Mavretič: "Dolga leta se je snovala želja, da bi Litija dobila srednjo šolo - gimnazijo. In tule so tisti prvi, ki so vstopili v litijsko gimnazijo." Petdeset maturantk in maturantov, katerih razredničarki sta bili Vida Poglajen in Tatjana Logaj, je po uvodnem govoru litijskega župana Mirka Kaplje in ravnatelja Gimnazije Litija Vinka Logaja, zaplesalo štiri slike iz plesa četvorke in k temu so dodali še plesni venček latinsko-ameriških in standardnih plesov. Vida Kožamelj in Rudi Kozlevčar, predstavnika Sveta staršev Gimnazije Litija, sta ravnatelju Logaju podarila še spominsko darilo v zahvalo, župan Kaplja pa je maturantom podelil spominske zlatnike z besedami: "Naj vas Valvasorjev zlatnik spremlja skozi življenje in na obletnicah mature." Izrečenih pa je bilo še veliko besed zahvale - staršem, profesorjem, sokrajanom, dijakom in dijakinjam - za “Maturo je izpit zrelosti, je prehojena pot k odraslosti," je med drugim dejal Vinko Logaj, ravnatelj Gimnazije Litija. podporo, spodbudo, vlivanje samozavesti in učenosti, za sodelovanje v dnevih sonca in grmenja, za zaupanje kot tudi za uspešno delo. Po ravnateljevem plesu, so dunajski valček zaplesali še maturantke in maturantje s svojimi starši. Ansambel Štajerskih 7 pa je poskrbel za zvrhan koš glasbe in za čudovite plesne in družabne utrinke 1. maturantskega plesa Gimnazije Litija, ki bo jeseni lahko pričela delovati v posebej zgrajeni novi stavbi, kar bo zanje še dodaten uspeh. RR., Slike: Marjan Šušteršič ZADNJA ABONMAJSKA PREDSTAVA - DOMAČE DELO Domače delo zato, ker so jo odigrali člani Mladinskega gledališča Svoboda Trbovlje in sicer 12. aprila 2001. To je sicer komedija Dušana Jovanoviča ŽIVLJENJE PODEŽELSKIH PLEJBOJEV. Amatersko Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje si je prav gotovo s svojim delom in predstavami, s katerimi so se že predstavili trboveljski publiki v dvorani doma Svobode Trbovlje, tudi v Delavskem domu Trbovlje in gostovali z njimi tudi drugod po Sloveniji, zaslužilo, da spet nastopi pred gledalci abonmajskih predstav. Mogoče je bilo na začetku predstave čutiti malce njihove treme, magoče čisto majčkeno zapetosti, vendar so se do konca že pošteno "razigrali", dokazali, da obvladajo do potankosti improvizacijo in situacijsko komiko in da se znajdejo tudi v nepredvidenih situacijah. Predstavo je režirala Nanda Guček, ki ji je to delo pisano na kožo, zaigrali pa so Gordana Mohor, Kristina Hacin, Katarina Pajer, Nina Lanišnik, Uroš Piki, Luka Rus, Primož Hančič, Tomaž Praunseis, Janez Rus in Matjaž Oberžan. Scenografija je delo Mateja Kolenca, lektorje bil Iztok Lužar, glasbo pa je izbral Uroš Piki. Brez odrskih mojstrov Romana Poboljšaja, Saša Poboljšaja in Mateja Kolenca in pa rekvizitov, za katere sta skrbela Matej Kolenc in Nina Lanišnik, predstava ne bi bila, kar je bila. Publika je v predstavi uživala, vsaj tako je bilo videti in vedeti ob koncu, ko so z bučnim aplavzom večkrat privabili igralce nazaj na oder in zdi se mi, da so se tudi igralci toplega sprejema in nagrade v obliki ploskanja, zelo razveselili in so uživali skupaj z obiskovalci. To je bila premierna predstava, naslednja je bila že v petek 13. aprila in zagotovo jih bo še nekaj. Marta Hrušovar http://www.radio-trbovlje.si ---------- “ “ “ ~ > I Sh NAROČILNICA ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje o/S . tel.: 03/56 64 250, 56 64 166 fax. 03/56 64 494 Naročam časopis ZASAVC I Ime in priimek ............... kraj ........................ poštna št. ulica........................... telefon . . TRBOVL ZAGORJE, TRŽNICA POD URO (03)5&G8-S10 Ob 1. maju, prazniku dela, vam želimo prijetno praznovanje! DELOVNI ČAS: 8-19 ure SOBOTA: 8-13 ure 35 let W?r. 35 let Žibert Jože s.p. Ob prazniku dela mm želimo prijetne prvomajske praznike! datum podpis V. NAROČNINO BOM PLAČEVAL: trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) 1411 IZLAKE, VIDRGA 4, tel.: 03/ 56 75 - 150 fax: 03/ 56 75 - 272 Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z g » M možnostjo sponzoriranja postanite DLcLU 1 P trženje in produkcija za gospodarsko " ** m interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP _ „ ^ . . . E-mail: atv.signal@siol.net 041 765-113 NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI OBJAVA NA ATV SIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! j.tt n f? J. H rr, NOVO VODSTVO ZLSD TRBOVLJE Stranka Združena lista socialnih demokratov je izvolila novo vodstvo. Za predsednico stranke so izvolili Tatjano Jevševar, podpredsednik ostaja Milan Žnidaršič, in tajnik Andrej Železnik. Na nedavni volilno-programski seji je območna organizacija ZLSD sprejela tudi programske usmeritve za letošnje in prihodnje leo. Na dvanajst-članski listi predsedstva je tudi Karel Vučkovič, občinski svetnik. Trboveljska ZLSD podpira na mestu bodočega predsednika stranke na državni ravni sedanjega - Boruta Pahorja. V maju načrtujejo dve javni tribuni. Prva bo na temo gospodarskega trenutka v državi s poudarkom na zasavske težave, druga pa na politično temo - o sedanji socialdemokraciji oziroma tretji poti kot politični usmeritvi, ki ji sledi in jo zagovarja ZLSD. ZLSD si želi povečanja števila podmladka, imenovanega Mladi forum. Trenutno iščejo prostor za mladinski klub za vso trboveljsko mladino. Obnoviti nameravajo nekoč že uveljavljene dejavnosti kot so gospodarski forum, ženski klub in klub upokojenih. Na lokalnih volitvah leta 2002 bodo nastopili samostojno in s svojim kandidatom za župana. IRH KAKO OBLAST KUPUJE MEDIJE V Državnem zboru Republike Slovenije se že dva meseca obravnava Zakon o medijih. Najbolj aktivni v prvi, drugi in začeti tretji obravnavi zakona smo nedvomno Slovenska Nacionalna Stranka OO Trbovlje in njen predstavnik v Državnem zboru, Bogdan Barovič. Zakon namreč uzakonja nadzor oblasti nad mediji. Naša stranka temu ostro nasprotuje in zahteva, da mediji nadzirajo oblast! Tipičen primer nadzora medijev je občina Trbovlje, ki si je kupila lastno "trobilo" - TV Center Trbovlje. Občina Trbovlje je TV Center uvrstila v proračunskega porabnika. Kako? Na Komisiji za vodenje postopkov za oddajanje poslovnih prostorov in pripravo strokovnih osnov za odločanje v posameznih zadevah s stanovanjskega področja so sprejeli na decembrski seji sklep, da se stroški ogrevanja in neplačana najemnina za TV Center poračunajo z dotacijo občine Trbovlje. Vse navedeno je v nasprotju s sklepom Občinskega sveta Trbovlje št. 128, katerega uresničitev je župan zadržal na podlagi argumentiranega nasprotovanja naše stranke! Sklep, katerega uresničitev je preprečila SNS OO Trbovlje je bil, da se sredstva v višini 2 milijonov SIT porabijo za nakup 10% deleža lokalne televizije. Komisija, v kateri so gospodje iz vladajoče strukture oblasti Trbovelj, je skozi stranska vrata na nedopusten in nelegalen način vseeno realizirala kljub legalnemu drugačnemu sklepu občinskega sveta. TV Center ni proračunski uporabnik in NI upravičen do sredstev iz občinskega proračuna! V SNS OO Trbovlje smo prepričani, da so v najtežjem položaju novinarji TV Centra, ki jih zavezuje novinarska etika in Ustavno določilo, ki opredeljuje objektivno pravico javnosti do obveščanja. Le-ti pa morajo ravnati po ukazih vladajoče oblastne strukture in svojega (svojih) odgovornega (odgovornih). V takšnem "lastniškem" odnosu je vsaka informacija absolutno neobjektivna in oblikovana po meri, okusu in želji vladajočih! SNS 00 Trbovlje, Predsednik Bogdan Barovič POSTHUMNO IZŠLA PESNIŠKA ZBIRKA REBEKE ŽELEZNIK-MESERKO Zavod za izobraževanje in kulturo - Kulturni center Litija je v marcu izdal pesniško zbirko lani umrle pesnice Rebeke Železnik-Meserko z naslovom Sama zase sem svoj del. Pesnica, ki je bila po poklicu ;konomistka in zaposlena v jpravi občine Litija, je v svojem kratkem, a bogatem življenju ustvarila preko 600 pesmi. Mnoge je objavila v srednješolskih glasilih in v litijski reviji Besedne sence, mnoge pa so ostale v njeni rokopisni zapuščini. Na pobudo njenih staršev se je začelo sistematično zbiranje njenih pesmi, dokončen izbor pa je opravila pesničina mama Jelena Železnik, knjigo pa so natisnili in jo tudi grafično opremili v tiskarni ACO v Litiji. Zbirka vsebuje 67 pesmi, ki na avtentičen, pesniško prepričljiv način govorijo o njenem življenju, ljubezni, iskanju smisla in tistih najstrašnejših občutjih na samem koncu. Predstavitev njenih pesmi so toplo pozdravili vsi prisotni. Zelo občuteno so jih predstavile mlade recitatorke Vesna Radovanovič, Vesna Pajič in Tjaša Dražumerič. Kulturni program v katerem so sodelovali učenci ZIK - Glasbene šole Litija, je povezovala Sabina Sirk, o spominih na pesnico pa so spregovorili župan občine Litija Mirko Kaplja, Joži Ocepek, vodja ZIK - Matične knjižnice, njene literarne mentorice in direktor Zavoda za izobraževanje in kulturo Jože Sevljak. _______________________LS. DONATORSKE POGODBE ZA HUMANITARNE ORGANIZACIJE Predstavniki Občine Zagorje so podpisali donatorskge pogodbe za dejavnost humanitarnih društev v zagorski občini. Za njihovo dejavnost (brez dela Rdečega križa) namenjajo v letu 2001 2,65 milijona tolarjev. Denar iz občinskega proračuna bo dobilo kar 17 različnih društev. Največ, 500.000 tolarjev bo prejelo Društvo upokojencev Trbovlje, 350.000 Karitas Zagorje, 300.000 Društvo invalidov Zagorje, 200.000 Sožitje Zagorje. Poleg tega pa bodo Zagorjani sofinancirali še dejavnost naslednjih društev: Društvo civilnih invalidov vojn Slovenije, Društvo gluhih in slabovidnih Ljubljana, Združenje multipne skleroze, MD slepih in slabovidnih Ljubljana, Društvo SOS telefon. Radio Klub prizadetih invalidov, Društvo paraplegikov, Društvo diabetikov Zagorje, Društvo Ptica, Društvo vojnih invalidov Zasavja, Društvo psoriatikov in Društvo invalidov Trbovlje. Prav tako bodo nekaj denarja namenili pomoči rejencem. (Vir: Bilten) fTT.n £ tiare SMO, KER NAS POTREBUJE NA TISOČE LJUDI...' Območno združenje Rdečega križa Trbovlje je v želji, da čim več ljudi spozna in izve kaj več o njihovem delu, njihovih akcijah in prizadevanjih, pripravilo tiskovno konferenco v četrtek, 19. aprila 2001. Želeli so predvsem posredovati podatke o letošnjem brezplačnem letovanju otrok iz socialno ogroženih družin na Debelem rtiču in pa dejavnosti, ki jih pripravljajo za teden Rdečega križa, ki bo letos od 7. do 13. maja. Ukvarjajo se z mnogimi problemi, s katerimi se srečujejo, na žalost čedalje bolj pogosto, prebivalci trboveljske občine. Predsednica Območnega združenja dr. Cvetka Fakin in sekretarka Helena Kastelic ter dolgoletna, zelo prizadevna prostovoljna sodelavka RK Beba Fink so predstavile delo in prizadevanja te humanitarne organizacije in tudi težave, na katere naletijo pri svojem delu. Letovanje otrok iz socialno ogroženih družin pripravljajo letos že tretje leto. Prvič jc letovalo dvanajst otrok na Debelem rtiču leta 1999, lansko leto jih je bilo na letovanju že dvajset. Ti otroci so bili na letovanju brez kakršnegakoli doplačila staršev. Za ta namen so bila porabljena izključno samo sredstva donatorjev. Izbrani so bili otroci iz socialno ogroženih družin, ki na drugačen način morja verjetno ne bi niti videli, vsaj kmalu še ne. V letošnjem letu so načrti smelejši. Načrtujejo kar veliko skupino otrok, ki bodo šli na letovanje. Prostor za bivanje na Debelem rtiču je že rezerviran. Predvidevajo, da bodo "na morje" peljali kar cel avtobus, to pa pomeni 100 % povečanje števila od lanskega leta. Za to letovanje so donacije že zagotovljene, zato ni finančno vprašljivo. Za deset otrok je sredstva namenila firma Mikolič d.o.o. (namesto otvoritvene slovesnosti njihove nove trgovine), donatorje tudi Karel Vukovič, ki seje za lansko leto odpovedal sejninam v občinskem svetu in sporazumno z območnim združenjem RK ta denar namenil za letovanje otrok in pa mag. Zoran Gračner, kije del plače, ki bi jo prejel kot podžupan Trbovelj in se ji jc odpovedal v korist Rdečega križa Trbovlje, tudi namenil za letovanje otrok. Za letovanje treh otrok jc denar prispeval Lions klub Trbovlje, ki pa donira po tri otroke tudi iz sosednjih občin, Zagorje in Hrastnik. Obljubo pa jc dal tudi župan trboveljske občine Ladislav Ž. Žgajnar, da bo tako, kot že vsa prejšnja leta, občina tudi letos prispevala sredstva in to kar precej denarja in svoje obljube so vedno držali, da si in bodo otroci lahko šli na letovanje. Akcija zbiranja donatorskih sredstev za otroke še ni končana, nekaj sredstev je bilo nakazanih tudi od posameznikov, od katerih pa nekateri ne želijo biti imenovani, zbirajo pa se na posebnem računu, namenjenem za zbiranje sredstev za letovanje otrok. Če bo denarja več, kot ga bodo potrebovali za trenutno planiranih štirideset do petinštirideset otrok, ga bodo seveda namensko porabili in otroke poslali na Debeli rtič pred naslednjo zimo, v njihovih "krompirjevih počitnicah" . Denar bo zagotovo porabljen ves za letovanje otrok, kolikor ga pač bodo uspeli dobiti. Izbor otrok, ki gredo brezplačno na letovanje na Debeli rtič, je izključno v rokah Rdečega križa. Se sicer posvetujejo s pedagogi, tudi s socialnimi delavci, vendar izberejo jih sami. Kriteriji pa so socialne težave v družini in pa še potreba nekaterih otrok, da mogoče za krajši čas zapustijo, oziroma se umaknejo iz domačega okolja... "Izbor je težak, zbrati pa jih ni noben problem petinštirideset, kajti tistih, ki so potrebni letovanja, jc vsaj še enkrat toliko, raje pa več," je dejala sekretarka območnega združenja RK Trbovlje, Helena Kastelic. "Socialna problematika se poglabljanje poudarila, "vsaka revščina pa ima svoj izvor ali vzrok. Vsaka družina, vsak posameznik ima svojo zgodbo in vsaka je po svoje tragična." V prvih treh mesecih tega leta jim je uspelo oskrbeti kar precejšnje število socialno šibkih družin z oblačili in obutvijo pa tudi nekatere s posameznimi denarnimi nakazili, ki so namenjena za plačilo "nujnih" položnic. Njihovo skladišče je letos obiskalo približno stodvajset ljudi in nihče ni odšel praznih rok. Če slučajno v skladišču ni željcne potrebne stvari, poskrbijo, dajo čim hitreje priskrbijo. Po njihovih računih seje z oblačili, ki sojih ljudje dobili, oskrbelo približno tristo družinskih članov. Ob tem se predsednica dr. Cvetka Fakin iskreno zahvaljuje vsem donatorjem, vsem Trboveljčanom, ki prinašajo oblačila in druge stvari, ki jih ne potrebujejo, na Rdeči križ z namenom, da jih dobijo tisti, ki sojih potrebni. Letos so razdelili tudi že stošestdeset paketov s hrano in namenili okrog 200.000,00 SIT za plačilo najnujnejših stroškov tistim, ki so v najhujših stiskah. Obiskali so okrog šestdeset starostnikov. To je bilo predvsem ob 8. marcu, s pomočjo prostovoljcev Rdečega križa in pa mladih iz Gimnazije. Sodelovanja mladine so še posebej veseli. Ukvarjajo se tudi z zdravstveno vzgojo in organizirajo tečaje, v glavnem so to deset urni tečaji za voznike motornih vozil, ponovno pa opravljajo tudi osemdeset ume tečaje in razna predavanja, kijih imajo zdravniki in medicinske sestre in sicer na različne teme. Letos jih jc bilo že pet: o osteoporozi, prehrani starostnikov, raku dojke, honnonskih zdravilih in podobno. Sodelovali so na okrogli mizi o socialni problematiki oziroma izključenosti in še mnogo drugega. Med zelo pomembne aktivnosti sodi organiziranje krvodajalskih akcij, oziroma podelitev priznanj za od pet do sedemdeset kraten odvzem krvi. Ta priznanja je letos dobilo približno dvestopetdeset krvodajalcev. V lanskem letuje bilo vseh, ki so darovali kri kar petstosedemindvajset. V primerjavi s podatki iz prejšnjih let, ni kakšnega bistvenega dviga, važno paje, daje med krvodajalci ves čas 5 % aktivnega prebivalstva, kar slovensko zdravstvo potrebuje, krvodajalci pa zagotovijo. Bliža se tudi 8. maj, mednarodni dan Rdečega križa, ki pa se vsako leto obeleži kot TEDEN RDEČEGA KRIŽA in s tem v zvezi pripravljajo tudi razne dejavnosti. V Trbovljah se teden navadno razširi kar na štirinajst dni. Letos načrtujejo postavitev dveh stojnic, eno v zgornjem delu Trbovelj in eno v centru. Na njih bo razstavljeno vse njihovo propagandno gradivo, ki sc nanaša na zdravstveno vzgojno dejavnost, za najmlajše bodo poskrbeli z majhnimi darilci, balončki z njihovim znakom. Pripravili bodo delavnice za manjše skupine šolarjev, ki pod mentorstvom mladih prostovoljcev počnejo različne stvari. V tem času so vsi prvošolčki sprejeti med j . u j j uf^ j . r> mlade člane Rdečega križa in dobijo zloženke in ki ižem kapico in seveda izkaznico in navadno jih obdarijo s kakšno čokolado, da si ta dan bolj zapomnijo. Sedmošolci ta čas postanejo mladi člani in za njih pripravijo predavanja po šolah o širjenju znanj, to je predavanje o Rdečem križu kot največji svetovni humanitarni organizaciji. Lani so v tem tednu odpeljali na Debeli rtič z dvema kombijema dve manjši skupini starostnikov iz Doma starejših občanov na enodnevni izlet. To načrtujejo tudi letos, s tem, da jih bo letos za cel avtobus, polovica starostnikov, polovica pa prostovoljcev Rdečega križa, ki bodo združili prijetno s koristnim, saj bo njihova pomoč pri starostnikih nujna in dobrodošla. Osmi maj bo tudi "dan odprtih vrat" na Rdečem križu v Trbovljah v Ulici l.junija4, čeprav njihova vrata niso nikoli za nikogar zaprta! V tem tednu pripravljajo tudi predavanje na zdravstveno temo in poudarjajo, da so ta predavanja za udeležence brezplačna. Vedno so zelo zanimiva in nikoli sc nc končajo v predvidenem času, ampak se krepko "potegnejo čez". Ves čas nemoteno teče tudi njihova redna dejavnost, to je redna prisotnost v Domu starejših, izkazana pozornost ob praznovanju rojstnih dni z obiskom, s šopkom, toplim stiskom roke. Ob tem sta predsednica in sekretarka pohvalili sodelovanje z "njihovimi vojaki". Z njimi imajo zelo veliko srečo. Obe pravita, da so to zelo pozitivni mladi ljudje. Tudi če niso iz okolja, ki bi bilo kakorkoli blizu socialne ogroženosti, se pri njih zbližajo in seznanijo s to, manj lepo in prijetno, senčno stranjo življenja in pričnejo razmišljati drugače. "Rednih prostovoljcev" je v trboveljskem Rdečem križu približno trideset. To so tisti, ki opravijo deset ur dela za druge na leto. Medtem ko je članov dosti več, saj vsak, ki plača članarino, je član Rdečega križa in teh je čedalje več. Področje življenja, ki ga "pokriva" Rdeči križ oziroma območno združenje, je tako obširno in tako občutljivo, daje lahko vedno premalo besed, s katerimi bi opisali vso njihovo dejavnost in je lahko že ena sama beseda napačna in odveč in prizadene in zaboli. V bližajočem se tednu, ki je posvečen humanitarni pomoči, skušajmo gledati s srcem in govoriti iz srca in - zaprimo oči in usta! Marta Hrušovar Prisrčni v igri otroškosti Minila je že tudi 20-letnica Vrtca Sava, saj so jo s povabljenci praznovali v četrtek, 12. aprila, ko sta se na srečanje odzvali tudi nekdanji sodelavki in vzgojiteljici Alenka Prezelj in Vera Bezjak. Seveda pa je jubileju podružnične enote Vrtca Litija prisostvoval tudi ravnatelj Franci Končar ter številni starši, ki jih zanima, kako ustvarjalni in družabni so njihovi otroci v vrtcu. Kulturni program je povezovala vzgojiteljica Mirjam Andrejčič, nastopajoči pa so se predstavili z glasbenimi točkami in z raznimi plesi, saj se v vrtcu pač radi igrajo, plešejo in pojejo. Pridružil pa se jim je še Gregor Lamovšek, ki je zaigral na hramoniko. Ajda Tofolini je bila spretna v igranju na flavto, kulturnih točk pa še ni zmanjkalo, saj so na citre zaigrali Mitja Savšek in Saša Šuštar ter sokrajanka Fani Povše. Vrteški otroci, kar 31 jih je v letošnjem Gregor Lamovšek je srečanje popestril s harmoniko šolskem letu vpisanih, so plesali na glasbo Romane Krajnčan, ter skupno zapeli še pesmico: Mali zvonček se je zbudil... Kot so še povedali v kulturnem programu, se zahvaljujejo staršem za posluh in razumevanje, zlasti pa jih je razveselilo, ker jim je letos uspelo pridobiti sponzorje za nakup syntheseiserja, s čimer so lažje prikazali oziroma pričarali, kaj vse se v vrtcu dogaja. Franci Končar, ravnatelj Vrtca Litija pa je povedal: "Dvajset let je res hitro minilo in še sedaj se spominjam začetkov Vrtca Sava, saj so najprej rekli, da bo šlo za otroško varstvo, potlej pa, da ne bo družinsko varstvo, ampak da bi radi imeli vzgojiteljico. V vrtcu Lučka je poskrbljeno tudi za otroke s posebnimi potrebami. Seveda pa je za otroke v vrtcu najbolj pomembno dobro počutje in da ustvarjajo. Otrok se uči skozi igro in važno je, da ob igri razvija svoje sposobnosti in da se uči družabnosti. Danes je bilo ob 20-letnici poskrbljeno tudi za srečanje vrtca s krajevno skupnostjo in s starši. In lahko rečem, da imamo čudovite starše, ki zelo skrbijo za ta vrtec, ki ima dobre pogoje za delo." Tudi nastopajoči otroci, ki so v Vrtcu Sava in so stari od 11 mesecev do 6 let ter razdeljeni v dve skupini: Račke in Medvedki, so prikazali Po so se zavrteli: malce v levo In še v desno nekaj tistega, kar počnejo v vrteških igralnicah, vendar jim večino tega v kratkem času le ni bilo mogoče prikazati. Za darilca pa so le poskrbeli in publiki podarili vsakemu en kos umetelnega slikanja na steklo. Besedilo In slika: RR. jiTT.n.fr uf^rc LIKOVNA IN LITERARNA DELA ŠOLSKIH IN PREDŠOLSKIH OTROK NA TEMO SUŠA Uprava RS za zaščito in reševanje je v mesecu oktobru 2000 v skladu s programom aktivnosti izobraževanja in usposabljanja za predšolsko in šolsko mladino razpisala natečaj za likovna in literarna dela na temo “Naravne in druge nesreče - Suša”. Na Upravo za obrambo Trbovlje smo prejeli skupaj 141 izdelkov osmih osnovnih šol in enega vrtca iz naše regije. V mesecu februarju smo po navodilih Uprave za zaščito in reševanje izbrali 20 izdelkov, ki smo jih poslali na državni izbor in 21 izdelkov, ki smo jih nagradili na regijski slovesnosti 9. marca v sejni sobi Občine Trbovlje. Izbrana dela predšolskih in šolskih otrok so bila nagrajena s praktičnimi nagradami. Nagrajeni otroci: 1. Matej, 7 let, Vrtec Dol, skupina Pikapolonice, 2. Anja BAJDA, 5 let, skupina Pikapolonice, Vrtec Dol, 3. Nina REBOV, 7 let, vrtec Dol 4. Martin PODMENIK, enota Lučka, Vrtec Dol, 5.Robert VODEB, 7 let, enota Lučka, Vrtec Dol, 6. Maruša ŽAGAR, 2.b, OŠ Trbovlje, 7. Mateja REMIH, 2.a, OŠ Trbovlje, 8. Blaž HRIBAR, 2.b, OŠ Trbovlje, 9. Miha BI RUŠ, 3.b, OŠ Trbovlje, 10. Aljaž SMRKOLJ, 8 let, OŠ Ivan Kavčič, Mlinše, 11. Sara MAJCEN, OŠ Ivan Kavčič, Mlinše, 12. Primož ŠTANCER. 3.c, OŠ Ivana Skvarče, Zagorje, B.Tina KODER, 3.a, OŠ Tone Okrogar, Zagoije, 14. Andreja SEMPRIMOŽNIK, 4.a, OŠ Ivan Kavčič, Izlake. 15. Šeherezada GREDELJ, 4.r„ OŠ Vitka Pavliča, Hrastnik, 16. Mojca FERME, OŠ Vitka Pavlija. Hrastnik. 17.Vanja OMERZU. OŠ Vitka Pavliča, Hrastnik, 18. Tadej MEDVED, 6.b, OŠ Trbovlje, 19. Jure KODRIČ, 7.a, OŠ Ivan Kavčič, Izlake, 20. Špela VOZEL, 7.a, OŠ Ivan Kavčič, Izlake,21. Stanko RAVNIKAR, 7.b,OŠ Ivan Kavčič. Izbrana likovna in literarna dela, ki smo jih poslali na državni izbor: 1. Matic T. K.. 6 let, Vrtec Dol- enota Lučka, skupina Pikapolonice, 2. Nina DR AG AR. 6 let. Vncc Dol - enota Lučka. 3. Maša PAVLIČ, 5 let, vrtec Dol, enota Lučka, 4. Lenart ŠTAUT, 6 let, vrtec Dol, enota Lučka, 5. Nadja, 7 let, Vrtec Dol, enota Lučka, skupina Pikapolonice , 6. Dušanka ČOKL, 8 let, OŠ Ivana Kavčiča, Mlinše, 7. David Pl HLER, 8 let, OŠ Ivana Kavčiča, Mlinše, 8. Alen HLEBEC, 2. razred, OŠ Trbovlje, 9. Dane BERGER, 2.A, OŠ Trbovlje, 10. Šemo MEŠINOVIČ, 8. razred, OŠ Slavka Gruma, Zagorje, 11. Nika ČEŠNOVAR, 3.B, OŠ Trbovlje, 12. Rok BREGAR, 10 let, OŠ Ivana Kavčiča Izlake - Mlinše, 13. Domen HENDIJA, 3.B, OŠ Trbovlje, 14. Sara MAČEK, 5.B, 11 let, OŠ Ivana Kavčiča, Izlake, 15. Sašo VOLAJ, 13 let, 6. razred, OŠ Vitka Pavliča, Hrastnik, 16. Tjaša GROS, 6.C, OŠ Trbovlje, 17. Danijel KAVGIČ, 6.D, OŠ Trbovlje, 18. Špela ALIČ, 7.E, OŠ Trbovlje, 19. Andrej ULE, 7.A, OŠ Ivana Kavčiča, Izlake, 20. Matic RAVNIKAR, 7.B, OŠ Ivana Kavčiča, Izlake. Na državnem izboru so v mesecu aprilu 2001 izbrali 39 najboljših del otrok iz cele Slovenije, med njimi tudi literarni izdelek učenca Domena HENDIJA iz 3.b razreda Osnovne šole Trbovlje. Vsem otrokom in mentorjem se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje in jih ponovno vabimo na natečaj, ki bo predvidoma razpisan v jeseni. Uprava za obrambo Trbovlje Precej zanimanja za 27. zasavsko instrumentalno revijo V sredo, 11. aprila je v dvorani Pihalnega orkestra v Radečah potekala 27. instrumentalna revija zasavskih glasbenih šol. Moderatorka koncerta je bila Renata Žnidar, ravnatelje glasbenih šol iz Hrastnika, Trbovelj, Zagorja in Litije pa je s spominskim darilcem nagradila ravnateljica GŠ Radeče, Rosana Jakšič, ki je dejala, da tudi instrumentalne revije spodbujajo srečevanje glasbenih pedagogov, kot tudi dajejo vzpodbude za nadaljnje nastope. Koncert je potekal še v sklopu 50-letnice GŠ Radeče in 25-letnicc podružnične GŠ Laško. Scitza in E. Griega, je kvartet saksofonov: Oskar Laznik, Vanjo Tomc, Mojca Trbovc in Željko Udovč odigral še Mancini-Frackenpohlovo: The Pink Panther. Še iz GŠ Radeče in PGŠ Laško z mentorji: Iztokom Grahkom, Matejem Bovhanom, Boštjanom Tino Logar in Matej Grm iz GŠ Litija Anja Gršak (klavir), Nina Sternad (flavta), A Ima Beharič (violina) in Tonko Huljev (fagot), ki se inšuumentov učijo pri glasbenih pedagogih: Karli Kadrijevič, Vilmi Lučič, Katji Mikali in Damirju Huljevu. Pri klavirju sla za spremljavo izmenoma poskrbeli Ida Mineta Gnidovec-Rozman in Gašper Martinšek iz GŠ Radeče Glasbene šole so se v svojem nastopu predstavile s po štirimi instrumentalnimi točkami. In sicer so iz GŠ Litija, kjer so izdali že tudi prvo zgoščenko, nastopali: Tina Logar in Matej Grm (klavir), Nejc Grm (harmonika), Živa Pohar (tlavUr), Špela Kos (violina), Pij a Prelogar (klavir) in Špela Kos (violina). Pri skladbah Brahmsa, Jekiča, Samarlinija in Corellija so bile njihove učiteljice: Veronika Hauptman, Dušan Drobnič, Mira Panič, Maja Lebar in Polona Demšar. Pestremu programu so sledili nasto- pajoči iz GŠ Zagorje: Barbara Brkovič (flavta), Polona Troha (klavir), Vita Benko (flavta) in Nejc Herman (klarinet). Pri klavirju je za spremljavo poskrbela Urška Vidic, nastopajoči pa so bili iz razredov Nataše Burger, Slavice Gregl in Marjana Grošlja. Potem, ko so omenili še dosežke, h katerim na GŠ Zagorje pripomorejo tudi baletke, godalni orkester in pihalni orkester VIVA ter OPZ CICIDO in MPZ JUVENTUS, so se za glasbeni nastop pripravili že učenci in učenke GŠ Trbovlje: Vin in Urška Meglič-Sadiki. Na trboveljski glasbeni šoli uspešno delujejo godalni, pihalni in harmonikarski orkester. Z aplavzom je publika pozdravila tudi nastopajoče iz GŠ Hrastnik, kjer poleg orkestrskih inštrumentov in izraznega plesa poučujejo šc igranje na citre in diatonično harmoniko. Nastopili pa so: Martin Jošt (kitara), Maša Tomc (violončelo), Polona Češnovar (violina), katerih mentorji so: Erika Pele, Elizabeta Jakšič in Maja Lebar, pri klavirju je nastopajoče spremljala Elizabeta Jakšič. Poleg skladb skladateljev: D. Roblesa, F. Župcvcem, Nino Mole, Tanjo Miklavc in Dejanom Jakšičem so pripravili pet točk za nastop, ki so jih zaigrali: duet kitar - Gašper Martinšek in Ninetta Gnidovec-Rozman, RokTumšck (trobenta). Rok Pelc (Uabenla), duet violin: Iztok Hrastnik in Lučka Kovačič, ki ju je pri Bachovem Koncertu za dve violini pri klavirju spremljala Mojca Vuga, ter duet pianistov: Marko Gorenjec in Jana Mole, ki sta z Brahmsovim Madžarskim plesom koncertno sr ečanje 27. instrumentalne revije zasavskih glasbenih šol tudi zaključila. Besedilo In sliki: RR. NOVA CORSA. ODRASLI MALI AVTO OPEL CORSA-. POJEM V KATEGORIJI MALIH VOZIL VEČ KOT SEDEM LETIN ZDAJ JE TU DOLGO PRIČAKOVANA NOVA OPEL CORSA. ŽE ZDAJ JE V SVOJEM RAZREDU ZMAGOVALKA ZARADI NASLEDNJIH ODLIK: • VARNOSTNE LASTNOSTI (PODVOZJE DSA, AKTIVNI VZGLAVNIKI, ELEKTRIČNI SERVOVOLAN) NAJDALJŠA MEDOSNA RAZDALJA V SVOJEM SEGMENTU (BISTVENO POVEČA NOTRANJOST AVTOMOBILA) • NOVA GENERACIJA ECOTEC MOTORJEV S ŠE VEČJO UČINKOVITOSTJO IN ŠE NIŽJO PORABO • KOLIČNIK ZRAČNEGA UPORA ZNAŠA 0,32 (KAR PRIPOMORE K NIŽJI PORABI GORIVA) • NIZKI VZDRŽEVALNI STROŠKI OPEL CORSA SLA PO ŽIVLJENJU. OPEL^- OPEL^ avtotehna W0© in Mahkovic Spodnji Log 27, 1282 Sava pri Litiji Telefon 01/8974 888, Fax 01/8974 887 ULE MARINKA ExTRudiRANjE, bRizqANljE. IzckloVANjE pokiŠTVENill pRofiloV In okovjA. SeIo 48, 1410 ZACjORjE, teI.: 0?/56'6l'610, fA\: OJ/56'64^?JO Ograja za gojenje kumar in nizkih stročnic, količki za paradižnike, fižol, sadno drevje, PVC cevi. Povprašajte pri vašem prodajalcu za izdelke Kumplasta. Dodatne informacije dobite po telefonu 03/56-6S-610 ŽeIImo Vam prIjetne PRVOMAjskE pRAZNikE! INTEGRAL Airtobusni promet in turizem, Zagoije d.o.o. TURISTIČNA AGENCUA Infonnacijc in rezervacije: 03/56 55 108,56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mail: integral.zagorjc@siol.net Internet: http://www.intcgral-zagogc.si PRVI SPOMLADANSKI ŽARKI NAS ŽE POZDRAVLJAJO. ZIMA PA SE OD NAS POSLAVLJA. ZA VSE KI E ŽELITE UJETI ZADNJE SNEŽNE TRENUTKE MU PRIPOROČAMO: rRVl M-AJ 2-£>£>i Prvomajski klub VAL THORENS, APP že od 47.990,00 Prvomajska smuka v PASSO TONALE, APP že od 41.700,00 v KAPRUN-u, APP že za 35.000,00; MOLLTAL-u, APP že za 59.840,00 Tisti, ki pa že nestrpno čakate na vonj po morski vodi in po borovcih pa vam priporočamo: Kompasovo srečanje v NOVIGRAD-u že za 26.200,00 Prvomajske počitnice v Umagu za samo 4.900,00, Crikvenica že od 11.400,00; Rabac že od 9.800,00; Rab že od 10.100,00; Opatija že od 13.300,00; in pa super žur na Korčuli. Prvomajski izleti: ŠPANIJA (39.900,00), CVETOČA HOLANDIJA (83.500,00), SICILIJA (87.500,00), ŠKOTSKA (118.268,00), IRSKA (146.100,00), TURČIJA (89.380,00), KRETA (85.000,00), TUNIZIJA _______________________(63.000,00)_____________________ MAmmuzičTUum tw.m, zmm m m Fvizmm Katalogi Vas že čakajo: KOMPAS, GLOBTUR, DOBER DAN, TEN TOURS, 1NTERFLASH, BURIN KLUB, GENERALTURIST, VIA SLOVEN1CA, ODISEJ, INTELEKTA, RELAX .,. Pa še nehaj: DIJAKI, STJMAU lil Če razmišljate o končnem izletu smo pravi naslov prav mi. Pripravimo vam obširno ponudbo maturantskih in absolventskih izletov primernih za vaš okus in žep. Oglasite se in skupaj bomo sestavili program izleta po vaših željah. So FžnzžVANJA iK.. So pžttoVAAJJA z inte4MAL<7/V<-Odpiralni čas: od 6.00 do 17.00 ure, sobota: 9.00 do 12.00 ^L. INTEGRAL ^L. INTEGRAL Jm.. integral integral KStFTI INFORMACIJE NA 0*>/ 56-€»4- 250 ART OPTIKA d.d. poslovalnica: 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d tel.: 03/56-21-253 poslovalnica: Zdravstveni domTrbovlje Rudaska 21, tel.: 03/56-29-041 ELKOPLAST * Velika izbira okvirjev za očala * Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajalcev * Etuiji za očala * Povečevalne lupe * Športna in sončna očala * Drobna usnjena galanterija Obiščite nas in se prepričajte! Bevško 2, Trbovlje, tel.: 03/56 26-466 odpiralni čas: od 7.00 do 19.00 ure. DEKOR, Obrtniška ulica 11, Trbovlje, tel.: 03/56 21-108 odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16,00 do 19.00 ure. Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev, žaluzij .4 MB TRBOVLJE INTEGRAL ^ INTI LETNA KONFERENCA HRASTNIŠKIH BORCEV Občinsko združenje borcev in udeležencev NOB Hrastnik je imelo 6.aprila v poslovni dvorani letno konferenco z desetimi točkami dnevnega reda. Če se omejimo le na program dela v letu 2001, ki gaje predlagal predsednik Jože Zorčič, ugotovimo, da bo poudarek na praznovanju 60-letnice ustanovitve OF in začetku odpora proti okupatorjem. Seveda pa bodo pozorni tudi na reševanje problemov socialno ogroženih članov, taboriščnikom bodo pomagali pri uveljavljanju pravic, spremljali bodo razmere v domu starejših občanov, se zavzemali za ohranjanje kulturne dediščine in podobno. Družabna srečanja in izleti pa so namenjeni tovariškim vezem med borci in udeleženci NOB in novimi člani, zagovorniki vrednot narodnoosvobodilnega boja. Fond Moljk PREDAVANJE OACONCAGUI Dne 18.aprila ob 18.uri je potekalo v sejni dvorani KS Center na Trgu revolucije v Trbovljah, planinsko predavanje. Predavala sta udeleženca letošnje mini alpinistične odprave na Aconcaguo (6958 m) Zdravko Zajc in Sebastjan Jančič iz trbovelj, o pripravah in vzponu na najvišji vrh ameriške celine. Ob tej priliki sta prikazovala številne barvne diapozitive s poti v Južno Ameriko, Čile in Argentino ter o vzponu in povratku. Organizator predavanja je bilo Planinsko društvo Trbovlje. Vstopnine ni bilo. IL PTICA JE ZAŽIVELA Nevladna, humanitarna in neprofitna organizacija Ptica ima svoj sedež v bivšem vrtcu Novega doma 4 v Hrastniku. Uradne ure imajo vsak delavnik od 8. do 20.ure. Člani društva dajejo strokovne nasvete pri reševanju življenskih problemov, predvsem v zasvojenosti z drogo. Pozornost pa posvečajo tudi ustvarjalni zapolnitvi prostega časa. Organizirajo kreativne delavnice, tečaje tujih jezikov, risanja, glasbe, plesa, lončarstva... Lahko rečemo, da je društvo Ptica vedno bolj živahno. Fanti Moljk VELIKA SOBOTA MALO DRUGAČE Prazniki... predvsem Božič in Velika noč sta praznika, ko se spomnimo svoj h bližnjih z željo, da bi lepo doživeli praznike. Toda, ali se kdaj spomnimo starejših, osamljenih, bolnih? Skavti in mladinci zagorske župnije tudi tem ljudem že nekaj let skušamo popestriti njihov vsakdanjik in jim vsaj za trenutek približati praznike. Kot prejšnja leta smo tudi letos na Veliko soboto obiskali oskrbovance v Domu starejših občanov Izlake ter bolnike v Splošni bolnišnici Trbovlje. Vseh je bilo okrog 300. Priprave na obisk so potekale že nekaj tednov prej. Priskrbeli smo jajca, pomaranče, zelenje —m Jg pšaffč.Mfc a -g - 0 ffl&m mm' in izdelali voščilnice. Dopoldan smo se odpeljali na Izlake, kjer smo skupaj z oskrbovanci zapeli nekaj MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS Pred vami so prosti dnevi in gotovo jih boste pametno izkoristili. Ne mislimo, da je primeren kakšne vzpon na Triglav. Kak bližnji hrib bi pa že lahko zavzeli. Zato si preberite nekaj navodil, ki jih navadno spoznavajo mladi planinci v planinski šoli. Da ne boste obsedeli samo pred TV ekrani, si pripravite tudi kakšno dobro knjigo. Radi pišete? No, tudi če vam pisanje ni ravno pri srcu, se lotite kakšne resnične zgodbe iz vaše okolice. Zapišite si ime in priimek pripovedovalca, letnico rojstva, datum in kraj zapisa. In če boste pripoved zapisali tako kot ste jo slišali, se pravi v narečju, bo vaš prispevek objavljen ne samo v Zasavcu, ampak tudi v knjigi. O tej knjigi pišemo v prejšnji številki Zasavca na 8.strani. Pogovorite se s starši oziroma učitelji. NEKAJ NAVODILZA HOJO V HRIBE * V gorah bolj kot kjerkoli drugje velja, da se počasi daleč pride. Gore niso namenjene tekmovanju, kdo bo prvi, ampak sproščenemu uživanju v naravi in hoji. * Ker smo različno pripravljeni za hojo, velja, da prvi vedno hodi najmlajši oziroma tisti, ki ima najmanj moči in vzdržljivosti. * Veliko ljudi misli, da v gore hodimo zato, da pridemo do nekega cilja, denimo na vrh ali v planinsko kočo. To je res, vendar je še bolj res, da je že pot sama zanimiva in polna presenečenj. * Ne pozabimo, da smo v gorah, tako kot drugje v naravi, le gostje. Odnašamo le vtise in vse odpadke nesemo nazaj v dolino. * Za varno pot v gore potrebuješ visoke planinske čevlje, da imaš varen in stabilen korak. Tvoje noge naj grejejo tanjše in debelejše nogavice, saj se tako izogneš žuljem na petah. Nikoli ne pojdi na daljšo pot z novimi čevlji! * vreme v gorah je spremenljivo, zato naj bo v tvojem nahrbtniku vedno tudi pelerina ali zložljiv dežnik. * Ker na poti premaguješ gorske poti in sam nosiš svoj nahrbtnik, se tudi potiš. Vedno moraš imeti v nahrbtniku spodnjo majico ali majico s kratkimi rokavi, da se lahko ob zaključeni poti preoblečeš v suha oblačila. * Med potjo proti vrhu hriba ali gore običajno ne jemo. V tvojem nahrbtniku naj bo tudi kakšna sladkarija (suho sadje, čokolada), da med potjo nadomestiš izgubljeno energijo. * V nahrbtniku imej tudi malico in pijačo. Planinci pijemo čaj ali vodo. Po sladkih sokovih smo samo še bolj žejni, zato v čutaro ali plastenko doma nalijmo topel čaj. * Med potjo lulamo in kakamo v naravi, zato imej s seboj tudi papirnate robčke ali toaletni papir. iltu a l; 17 n tl r> narodnih pesmi ter vsakemu posebej stisnili roko in voščili velikonočne praznike. Tiste, ki se zaradi bolezni niso mogli udeležiti skupnega srečanja, smo obiskali po sobah. Popoldne smo se s košaricami odpravili v Bolnico Trbovlje. Tam smo obdarovali bolnike, jim zaželeli lepe in vesele praznike ter jim zapeli par pesmi. Upamo, da je Velika sobota prinesla obiskanim vsaj malo velikonočnega veselja in drugačnosti izven domačega okolja. Mi smo se počutil obogatene z njihovimi izkušnjami, križi in zahvalami. Da pa smo vse to lahko uresničili, se zahvaljujemo osebju DSO Izlake, Bolnišnici trbovlje, Kmetiji Prosenc, prevozniku Bojanu Juvanu ter vsem mnogim..., ki ste nam pri izvedbi pomagali. Zogorski skavti 14.EK0L0ŠKI SEMINAR ZA SŠ V BOHINJU V dneh od 18. do 21.aprila je v Bohinju potekal letošnji prvi, skupno pa že 14.ekološki seminar za srednješolce in študente Slovenije. Mladi udeleženci so tokrat prihajali iz sedmih srednjih šol, med nimi tudi iz Zasavja, in so se družili v prijetnem naravnem vzdušju Bohinja. Na seminarju, ki ga je tudi tokrat organizirala skupina EKOS Zasavje s pomočjo številnih priznanih strokovnjakov, so udeleženci prisluhnili aktualnim temam, poskrbljeno je bilo za družabno srečanje, udeleženci sp lahko na delavnicah preko osmih korakov prišli do dobrega počutja in podobno. A.M. ALPINISTIČNE NOVICE Plezalci - člani Planinskega društva trbovlje so v zadnjem času opravili več plezalnih zimskih vzponov na gorske vršace v Karavankah, Kamniško Savinjskih in Julijskih Alpah. Dne 2.aprila sta Drago Kodrič in Tom Froebe plezala v Karavankah. Tokrat sta se lotila plezanja Osrednje grape v Vrtači v dolžini 300 metrov in z naklonom 45 stopinj. Po pristopu na vrh gore sta po kratkem počitku sestopila po isti smeri. Sneg v grapi je bil dober in primeren za vzpon. Dne lO.aprila sza Sebastijan Jančič in Tom Froebe plezala v Mali Mojstrovki. Tokrat sta se lotila Butinarjeve grape v dolžini 300m in z naklonom 45 stopinj. Po pristopu na vrh gore sta po kratkem počitku sestopila po isti smeri. Sneg v grapi je bil dober in primeren za vzpon. Dne lO.aprila sta Sebastjan Jančič in Tom Froebe plezala v Mali Mojstrovki. Tokrat sta se lotila Butinarjeve grape v dolžnini 200 metrov in naklonom 45-50 stopinj, po krajšem počitku na vrhu Mojstrovke (2332m) sta ob dobrih snežnih razmerah sestopila po plazu. Dne 13.aprila pa sta Zdravko Zajc (PD Železničar) in Tom Froebe (PD Trbovlje plezala v severni steni Storžiča (2132 m). Preplezala sta Kramerjevo smer, dolgo 600 metrov, z letno oceno težavnosti IV-, zimsko pa S 6-, z naklonom 50-55 stopinj. Razmere v smeri so bile precej zahtevne, ker je bilo na nekaterih mestih precej novega snega, ki se je precej prediral. Na nekaterih mestih je bila poledenela skala, kar je terjalo izredno previdnost. Na najtežjem mestu - skalnem skoku v začetnem delu smeri sta plezalca navezana plezala in prvi je bil Zdravko Zajc. Na vrhu gore sta se zaradi sneženja zadržala le nekaj minut ob hudem vetru. Sestopila sta po grapi Peto žrelo z oceno S 4+ z naklonom 45 stopinj. Dolžina te smeri v sestopu je znašala 500 metrov. Plezalci so se vrčali po uspešno izpeljanih vzponih in pristopih na domove brez poškodb, ob zadovoljstvu, da jim je kljub zimskemu vremenu in težavam uspelo izvesti začeto plezarijo. tL M1S MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MiS MAS POMLAD PRIHAJA Letos nas je zima pozabila, nič snega nam ni pustila. Mraz in sneg zelo pogrešam, ker se smučati ne morem. Zdaj prihaja že pomlad, soce sije že toplo, ptički se je veselijo, lepe pesmi žvrgolijo. Telohi že vsi cvetijo, tudi zvončki se budijo. Maškare v vas hitijo, vsi se sonca veselijo. Urban Kralj, ž.razred, Mlinše MOJ KRAJ ZABAVA Živim na Zabavi. Okoli hiš so lepi zeleni travniki. Najbolj mi je všeč narava. Imamo polja, kozolce, travnike čebelnjak, gozdove in lepo naravo. Pred hišo imamo vrt. Iz Zabave se vidijo Mlinše. Imamo lepo hišo, ki ni ista kot druge hiše. Všeč mi je, da imamo svež zrak. Moj kraj mi je zelo všeč. Neva Ocepek, Z.razred, Mlinše KANDRŠE Živim v Kandršah. V mojem kraju je sedem hiš. Tam je lepa okolica. V Kandršah so tudi gozdovi. Imamo gasilski dom, trgovino, gostilno in igrišče. Skozi Kandrše pelje cesta v Ljubljano, Zagorje in Domžale. Najbolj všeč mi je, da imam svež zrak. Ni mi všeč, da bo ob robu ceste ljudje mečejo odpadke. Anja Erjavec, Z.razred, Mlinše RAVNE Ravne so mala kmečka vas, kjer ima vsaka hiša svoj špas. Pri nas veselo v hiši je, tam dobrodošel si in vsakdo vabi te. V tem naselju sedem hišic stoji, vsaka z vsako zemljo meji. In tu veseli ljudje stanujemo, srečo zase in za domače kujemo ter te vneto pričakujemo. Prijatelj vsak pozabi skrbi, ker se mu v lepo vas mudi. Hej ti! Postoj pri naši hiši, ker tukaj sploh ni ogabnih miši. Pridi in tukaj prenoči, da odpotuješ, ko jutro napoči. Potem vedel boš, kako lepe Ravne so naselje, kjer sovražimo brezdelje. Ema Logaj, 4.a. OŠ Ivana Kavčiča, Izlake PLANINCI UPOKOJENCI NA IZLETIH Planinska skupina PD Trbovlje pri Društvu upokojencev Trbovlje neprekinjeno nadaljuje s svojo pohodniško planinsko dejavnostjo. Izletov, ki jih skupina organizira vsakih 14 dni se udeležuje do 45 ali še več udeležencev. Na teh izletih so obiskali (v desetih letih, odkar skupina deluje), domala vsa planinska področja in dobršen del gorskih vrhov. Pred kratkim pa so obiskali tudi Gašparjevo kočo pod Velikim Kozjem, nazadnje pa so stopili še na bližnjo Planino oziroma Partizanski vrh. Izletnike vodi dolgoletni planinski delavec Vinko Pfeifer. Sicer pa so se v večjem številu ti člani planinske skupine udeležili tako občnega zbora PD Trbovlje, kakor tudi planinskega predavanja Z.Zajca in S.Jančiča o Aconcagui. IL ZLATA POROKA V GRADIČU V soboto, 7.aprila ob 13.uri je potekala v poročni sobi gradiča, mestnega protokolarnega objekta v Trbovljah, zlata poroka. Tokrat sta po 50 let trajajoči zakonski zvezi vnovič stopila pred župana zakonca Jožica in Beno Ačkun iz Novega doma 43 v trbovljah. Tega slovesnega trenutka sta bila deležna zlatoporočenca pa tudi številni sorodniki in znanci. Izrečenih je bilo ob tej priliki mnogo lepih, zahvalnih in vzpodbudnih besed tako s strani župana Ladislava Žige Žgajnarja, kakor tudi s strani ostalih navzočih, ki so zlatoporočencema čestitali in izražali upanje še na dolgo in zdravo življenje ter na vnovično snidenje ob biserni poroki čez deset let. Med temi, ki so zlatoporočencema čestitali in se zahvalili za opravljeno delo je bil tudi predstavnik Društva upokojencev Trbovlje, ki jima je ob tej priliki predal zahvalno spominsko listino ter manjše darilo v imenu najštevilčnejšega društva v trbovljah. Sicer pa domačini oba slavljenca dobro poznajo. Bena (uradno Benjamina), rojenega 1927 kot rudarskega nadzornika in poslovodjo pri RTH in nazadnje tehničnega v oj o RŠC, Jožico (uradno Jožefa), rojeno 1930 (Kramer), kot uslužbenko Trgovseka podjetja Prvi junij. Iz nunega zakona izvira tudi hčerka Marjeta, priznana arhitektka. Po rodu je Beno doma iz Hrastnika, iz znane in številne rodbine Ačkunovih, Jožica pa iz Trbovelj iz prav tako znane družine Kramarjevih. Obema zlatoporočencema veljajo iskrene četitke! T.L OBRAČUN POSLOVANJA POSMRTNINSKE SAMOPOMOČI Dne 12.aprila popoldan je potekala v dvorani doma Društva upokojencev Trbovlje seja Skupščine Solidarnostne posmrtninske samopomoči, ki deluje v okviru Društva upokojencev Trbovlje. Skupščina je najvišji organ te samopomoči in jo tvori 30 članov. Od tega jih je 18 iz vrst aktivno zaposlenih ter 12 iz vrst članov Društva upokojencev Trbovlje. Seja tega organa je bila namenjena obravnavanju poročila o delu te samopomoči v zadnjem enoletnem obdobju, finančnem poslovanju v letu 2000 ter zaključnem računu za lansko leto pa tudi sprejemanju finančnega načrta za leto 2001. Iz poročila o delovanju te samopomoči v letu 2000 lahko povzamemo, da ta Solidarnostna posmrtninska samopomoč deluje v Trbovljah že vse od 1.januarja 1975 dalje. Ustanovili so jo na pobudo društva upokojencev in s sodelovanjem takratnih sindikatov z namenom, da na načelu solidarnosti zagotovi zaposlenim in upoko- 77/p o J m j an čJr.s jencem kritje pogrebnih stroškov do določenega zneska za umrlega člana te samopomoči. V letu 2000 je bilo včlanjenih v to samopomoč skupno 10.298 članov, od tega je bila približno polovica iz vrst aktivnih, ostala polovica pa iz vrst upokojencev. Članarina je lani znašala 1.900, letos pa 2.000 SIT za člana za vse leto. V letu 2000 je SPS izplačal sorodnikom za umrlega člana te samopomoči po 105.000 SIT, letos pa po 1 10.000 SIT. Na račun posmrtnine je bilo lanih izplačanih 22.200.000 SIT in to za 212 umrlih članov. V vseh teh letih odkar ta samopomoč obstaja je bilo izplačane posmrtnine za 5.161 umrlih članov. SPS razpolaga izključno le s sredstvi, ki izvirajo iz vplačane članarine ter dobljenih obresti za v banki vezana sredstva. Delo Solidarnostne posmrtninske samopomoči (SPS) vodi upravni odbor, delo nadzira nadzorni odbor, najvišji organ pa je Skupščina SPS. Članstvo in delo v SPS je prostovoljno in neplačano. Honorirani sta le dve sodelavki za izvajanje blagajniških, administrativnih in finančnih opravil. Stiki s članstvom potekajo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 11 .ure. Tu je možno dobiti vse informacije, plačati članarino ter urediti vse potrebno v zvezi z zplačilom posmrtnine za umrlega člana. Tudi tokrat je bilo ugotovljeno, kako pomembno vlogo je odigrala vsa leta doslej solidarnostja posmrtninska samopomoč tako za zaposlene, kakor tudi upokojence. Kakšnih pritožb na delo te samopomoči ni bilo. Morda bi k temu dodali le še to, da naj se vsi tisti, ki so včasih že bili včlanjeni v to samopomoč ali, ki so se na novo zaposlili ali prezaposlili iz enega v drugo podjetje, včlanijo v to znani Solidarnostno posmrtninske samopomoč, ki je doslej že mnogim pomagala v stiski ob smrti najbližjega. tL CICID0 nastopal v dobrodelni TV-oddaji Na peti dobrodelni oddaji ZIDAK DOBRE VOLJE na TV Slovenija, ki jo organizira Rdeči križ Slovenije, je sodeloval tudi OPZ CICIDO GŠ Zagorje z zborovodkinjo Mojco Zupan, TV Slovenija je v soboto, 7. aprila v svojem prvem programu neposredno prenašala nastopajoče, med enoinpolurnim prenosom pa so gledalci lahko na brezplačno telefonsko številko klicali in nakazovali prostovoljne denarne prispevke. Zbrana sredstva so namenili za obnovo Mladinskega zdravilišča in letovišča na Debelem rtiču. V omenjeni dobrodelni TV-oddaji so se nastopajoči odpovedali honorarjem in kot je povedala zborovodkinja Mojca Zupan, je bilo snemanje posebno doživetje. Kajti 45 otrok s korepetitorko Slavico Gregl in spremljajočimi inštrumentalisti: Natašo Burger (flavta), Gregorjem Troho (klarinet) in Sašom Marnom (tolkala) je čakalo naporno snemanje, tudi z enournimi premori. Kljub vsemu, so odšli s prijetnimi vtisi, ker so bili s svojim nastopom zadovoljni. Pravzaprav so z dvema pesmicama tudi v slovenskem merilu pokazali, da so kvaliteten otroški pevski zborček, ki ustvarja v zasavski dolini. "Za sponzorje, ki so nam omogočili nakup malice in kritje stroškov prevoza," je povedala Mojca Zupan, "pa smo poskrbeli kar sami. Kljub temu, da je bilo vse skupaj, s snemanjem in organizacijskimi pripravami, kar naporno, pa smo bili le veseli, da smo sodelovali v tej humanitarni oddaji. Tudi otroci, se zdi, da so bili navdušeni." Poleg OPZ CICIDO GŠ Zagorje so bili med nastopajočimi še nekateri znani slovenski pevci in inštrumentalisti, med njimi: Jan Plestenjak, Nuša Derenda, Sebastjan, zato so si mladi pevci CICIDO-ja priskrbeli tudi avtograme. Kajpak so nekateri svoje vtise še posebej poudarili, kot recimo: "Na snemanju mi je bilo najbolj všeč, da sem videla veliko znanih slovenskih pevcev. Tudi večerja je bila zelo dobra." (Sara Herman); "Zelo sem bila vesela, ker sem dobila avtograme znanih slovenskih pevcev." (Eva Vrtačnik); "Na snemanju mi je bil najbolj všeč Sebastjan. Ima dobre plesalke, pa tudi lepo poje." (Jerica Keršnik); "Najbolj mi je bil všeč Sebastjan. Ni pa mi bilo všeč, da smo tako dolgo čakali." (Blaž Herman) Pevski zborček CICIDO se je že večkrat udeležil humanitarnih akcij v okviru Karitasa ter prvič pod okriljem Rdečega križa Slovenija. .. oi.Toni ™ IvTi;] :ir;Tv:lr,a"h. 26. MALTRAVNA 2001 USTVARJALNE DELAVNICE V KNJIŽNICI ANTONA SOVRETA V hrastniški knjižnici pposvečajo otrokom veliko pozornosti. Vsak drugi četrtek imajo ustvarjalne delavnice oziroma pravljične ure, ki jih tudi povežejo z likovnim ustvarjanjem. Tokrat so risali, barvali in izrezovali na karton, kar bodo lahko uporabili za družabno igro. 11.aprila pa so končali bralno značko za predšolske otroke in ob tem prijetnem dogodku povabili Jano Stržina, ki jim je uprizorila lutkovno predstavo. Najmlajšim bralcem - bralnim šktatkom pa so podelili tudi Ostržkovo priznanje in sestavljanko. Besedilo Fond Moljk, slikal PRAV RET NOVIC Z MLADINSKEGA ODDELKA KNJIŽNICE TONETA SELIŠKARJA TRBOVLJE Prva novica je ta, da smo se skupaj s čarovničko Polonco Peteršilj in njenim mačkom Kamilom iz pravljice Čira čara muc na pravljični urici za najmlajše otroke naučili čarati! Čarovniške rime iz Polončine čarovniške knjige so pričarale, a tudi odčarale severnega medveda, bengalskega tigra in prevzetnega pava. Najboljša čarovniška žival je tako ostal črni maček Kamilo. Pa še prav je tako, saj je Kamilo najboljši prijatelj naše Polonce. Druga novica je, da smo po pravljici Pujsa imamo za soseda zgradili skorajda prave hiše, kamor smo nastanili doktorja Lisjaka, kokoško Henrieto, zajca Nika in seveda pujsa Teodorja. Sklenili smo, da mora vsak od nas nekje prebivati, kar seveda velja tudi za pravljične junake. Le časa za čaj in cimetove piškote nam je zmanjkalo. Tako jih bodo na čajanki pojedli Lisjak, Henrieta, Nik in Teodor. Tretja novica je spet malo bolj čarovniška. Otroke je namreč obiskala še ena čarovnička, ki smo jo poimenovali Tili. Prišla pa je iz pravljice Tilly the Witch. Torej, čarovnička Tili je bila tudi dobrodošla med nami. Hm, jo morda poznate? Če ne, potem pridite po pravljico in si privoščite nekaj malega angleščine. Četrta novica! Naši mladi obiskovalci kreativnih delavnic so se tokrat res izkazali! Dokazali so, da so lahko obenem slikarji in vrtnarji! Vas zanima, kaj smo počeli? Na glinaste lončke smo narisali cvetlični vzorec. Počakali smo, da se je barva posušila, potem pa smo v poslikane lončke nasuli zemljo in posadili rože. Imeli smo toliko dela! Sploh se nam ni dalo domov, pa so prišli starši in odpeljali domov naše umetnike skupaj z njihovimi izdelki. Peta novica pa oznanja nagrajenega reševalca uganke meseca marca. To je Robert Kmet. Na vsa vprašanja o pomladi je pravilno odgovoril in zato prejel knjižno nagrado. Čestitamo! Simona Solina Letni časi in praznovanja V četrtek, 29. marca ob 17. uri je v Knjižnici Zagorje potekala ura pravljic, na kateri je dvajset mladih nadebudnežev prisluhnilo pesmici o marcu in o pomladi ter pravljicam o zaljubljenem krokodilu in papirnatem zmaju. Kot je povedala knjižničarka Romana Bizjak, so druženje namenili predvsem spoznavanju pomladi, saj se s pomladjo začne ljubezen, zacvetijo jablane, in ker veliko piha tudi veter, so čisto zares izdelali papirnate zmaje, ki so jih otroci odnesli domov. V četrtek, 12. aprila pa je ob 16.30 uri potekala ustvarjalna likovna delavnica, na katero so Ko piha vetei; se lgra|o s papirnatimi zmaji. otroci za vstopnino prinesli s seboj eno trdo kuhano jajce, katere so barvali s flomastri in izdelovali še papirnate podstavke. Vzdušje je bilo bolj praznično, da so potlej lahko sodelovali pri domačem pripravljanju velikonočnih dobrot. Z uro pravljic, ki bo potekala v četrtek, 26. aprila ob 17. uri pa bodo otroci od 4 do 9 let spoznavali cirkus. Besedilo in slika: RR. APRILSKI KATALOG ŠOHTA Vodilni hrastniške študentske organizacije so izdali v aprilu novo zloženko, s katero obveščajo svoje člane o aktivnostih. Med stare sodi košarka vsako soboto od 16. - 18.ure v šolski telovadnici, naslednjo uro istega dne je aerobika, občasno se zberejo nogometaši, ki so se na primer udeležili nogometnega turnirja v Novi Gorici. Med nove aktivnosti pa sodijo ustvarjalne delavnice, ki jih vodi Tamara vsako sredo od 16,-18.ure. Vabijo tudi na predstavo Vladimir v SNG Drama, ki se prične v četrtek, 26.aprila ob 20.uri. Vabijo še na sodelovanje ob pripravi ljubljanske tržnice 8.maja, kjer bo ŠOHT predstavil tradicijo hrastniške občine. Sploh pa bodo veseli vseh obiskov na svoji tržnici sredi Ljubljane. Sicer pa je klub odprt vsak petek od 19. do 22.ure. V petek, 20.aprila so imeli v tem času letno skupščino, kjer je Davorin Peršič predsedniško žezlo predal Janiju Medvešku. Fanči Moljk FOTOGRAFSKA RAZSTAVA V HRASTNIŠKI GALERIJI V galeriji delavskega doma v Hrastniku so otvorili v petek, 13.aprila fotografsko razstavo dveh bratov, članov Fotografskega društva Jesenice, s katerim Hrastničani že več let sodelujejo. Sandi Novak in Jani Novak sta rojena 1968 oziroma 1967. leta na Jesenicah in svoje znanje prenašata tudi na domačih in tujih razstavah. Sandi si je pridobil naziv fotoamater I.stopnje, Jani pa je kandidat za mojstra fotografije. 32 njunih fotografij je mogoče videti še jutri, 27.aprila, potem pa jih bodo razstavili še v zdravstvenem domu, kjer bodo na ogled od 27. aprila do 20.maja. Razstavo so omogočili Foto klub Hrastnik, Občina Hrastnik in KRC. Fanči Moljk j. <- jr £ ur; j. j, j. II fi j7.f; DNEVNIK GEN. DIREKTORJA SVEE, MAG. MIROSLAVA ŠTRAJHARJA Uspešen uplen (arhiv M.Š.) Prvič pišem dnevnik. Doslej ga nisem. Zapišem pa nekatere pomembnejše dogovore iz poslovnega sveta in jih pogosto poslovnim partnerjem naknadno v pisni obliki potrdim. Minule trodnevne praznike, ki so zame skoraj mali dopust, sem preživel v krogu družine, sorodnikov in nekaterih lovskih tovarišev. V gozd, naravo, na lov, če mi čas dopušča, se rad odpravim. Sem lovec, prijazen naravi. V naravi se je treba odločiti za uplen tistega, kar je v naravnem smislu sprejemljivo. Moj delavnik, prvi dan po praznikih, v torek, 17.4.2001/ Kot običajno nekoliko pozneje pridem v tovarno, pregledam najpomembnejše in z direktorjem trženja SVEE začnem pogovor ob 10.00 uri v Lljubljani, s predsednikom uprave Mercatorja g.Zoranom Jankovičem, ter z nekaterimi njegovimi ožjimi sodelavci. Dogovorili smo se, da se SVEA vključi v njihov poslovni sistem z inžiniring posli ter s programom plastike iz Lesne industrije Litija. Na področju prodaje kuhinj je sodelovanje že ustaljeno. Ko se pogovarjaš z g.Zoranom, gotovo ne moreš mimo teme o rokometu. Drugi poslovni sestanek je bil s firmo SCT. Pogovora seje udeležil tudi direktor SVEA Lesna industrija Litija. Pogovor je tekel o nadaljnjem razvoju poslov. Že sedaj dosegamo soliden nivo sodelovanja. Vendar nam, kolikor zmoremo, ni nikoli dovolj. Medtem so mi v telefonskem pogovoru potrdili dogovore o pričetem sodelovanju s firmo IMS iz Liechtensteina. Firmo IMS sem skupaj z nekaterimi sodelavci obiskal v preteklem tednu. Zvečer sem organiziral sprejem z veletrgovci firme ABC Ljubljana. Skupaj z mojimi sodelavci smo se dogovarjali o nadaljnem razvoju prodaje kuhinj na trgih Hrvaške, Črne gore, Bosne in Srbije. Malokdaj priznam, vendar ta dan je bil zame zelo angažiran, kljub temu pa sem bil dobro razpoložen. Ob dogovorih za večji obseg trženja na teh tržiščih, smo dosegli povsem konkretne dogovore. Veselim se naslednjih dni in bodočih poslovnih uspehov. Dnevnik ureja Igor Goste ČESTITKE RUDIJU SERONI Dne 6.4.1926 seje rodil naš član Rudi Šerona. Preteklo je 75 let, za Rudija verjetno prijetnih in neprijetnih, lepih in obdanih s toploto doma, včasih pa tudi tistih, ki bi jih rad pozabil. Verjetno mu ni bilo vselej postlano z rožicami. Vsi upamo, da se uric, ki jih je preživel med nami, gasilci, rad spominja z zadovoljstvom. In teh uric ni bilo malo. Precej je bilo treba ponarediti, organizirati, zapisati za poznejše rodove. Neredko je prišel domov v poznih urah. Veliko je bilo delovnih akcij okoli doma in same graditve novih. Mislim, da je Rudi zamenjal kar nekaj lokacij gasilskih domov. Včasih pa se je treba tudi poveseliti, saj dobre volje pri gasilcih nikoli ni manjkalo. Vrsto let je eden vodilnih ljudi v društvu. Še sedaj je aktiven in kot tajnik društva skrbi, da bi delo društva potekalo čimbolj utečeno. V zahvalo za njegovo dolgoletno delo, pa tudi tradicijo obiskov jubilantov pri 50, 60,70 in pozneje vsakih 5 let, ki jo vseskozi skrbno negujemo in vzdržujemo, smo člani operativc v tem primeru organizirali vajo gašenja stanovanjskega požara, kjer smo se ob zvoku siren pripeljali pred njegov dom na Ulici talcev in se z visokotlačno cevjo povzpeli v četrto nadstropje, kjer so mu najmlajši člani predali naše darilo - sliko z motivom rudniške separacije, kije danes ni več, ter priložnostno diplomo v spomin. Videti je bilo, kot da smo ga malo presenetili. Vendar sc je hitro znašel v svoji vlogi gostitelja, za kar se ima zahvaliti tudi svoji ženi, ki ga je vsa ta dolga leta podpirala pri njegovem delu. Po prisrčnih čestitkah vseh sodelujočih članov, nas je Rudi pogostil. Ob kapljici je stekla tudi beseda in marsikateri dogodek v preteklih letih smo si priklicali v spomin in ob začudenih pogledih sosedov nasmejali marsikateri dogodivščini. Potem pa je prišel čas odhoda. Počasi smo pospravili cev in odšli nazaj v gasilski dom, kjer smo na njegovo zdravje spili še nekaj »mnd«. Rudi, zdaj in na tem mestu bi ti radi še enkrat čestitali ter ti zaželeli še mnogo let ter zdravja, da boš lahko še naprej med nami opazoval mladi rod gasilcev, kako nesebično in ob vsakem času pomagajo bližnjemu. Iztok Vutkovič PGD Zagorje-mesto ifli? n 1? ilTiln. MG D, om adm spev dveh g ^sbemh v so % \\ .w5,» * ' WZ'G A*, Jk i> ^ |F e.v-' ■ nf x n i L IHFl LjmiM BS 3.»'t*LS.*^?8i saja Pozdrav Danice Kovač, ravnatel|ice GŠ Zagorje V soboto, 21. aprila se je ob 19. uri v KC DD Zagorje začel Pomladanski koncert Glasbene šole Zagorje, ki ga že nekaj let zapored priprcjajo v pozdrav pomladi kot tudi glede doslednega izkazovanja dela in rezultatov, ki jih dosegajo pri poučevanju učencev. Letos so tovrstni koncert organizirali z Glasbeno šolo Velikovci iz avstrijske Koroške, koncert pa je trajal približno tri ure. učencev GŠ Zagorje in GŠ Velikovci z Ravelovo skladbo: Bolero v priredbi M. Križančiča in z dirigentom Karlom Schagerjem, ki je tudi ravnatelj GŠ Velikovci. Na koncertu so si gostje z 'domačimi' glasbeniki izmenjali darila dobrodošlice in dobrega vnaprejšnjega sodelovanja, tudi Brane Omahne, sekretar Občine Zagorje je z besedami: "Upam, da gre za dolgotrajnejše sodelovanje..." zaželel dobrodošlico in prijetno vzdušje, ravnateljica Danica Kovač pa je ob priložnosti podelila darila še letošnjim učencem GŠ Zagorje, ki so se dobro odrezali na regionalnem ali tudi državnem tekmovanju mladih glasbenikov in sicer: Poloni Troha, Viti Benko, Barbari Brkovič, Nejcu Hermanu in Mirjam Mah. Ob jubileju 55-letnice GŠ Zagorje je še dejala, da si tudi vnaprej želi zanimanja učencev za igranje inštrumentov kot tudi dobrih dosežkov. Iz zagorske glasbene šole pa so se na tokratnem koncertu predstavili: Barbara Brkovič (flavta) s Poppovom Španskim plesom, pri klavirju jo je spremljala Urška Vidic, mentorica pa je Nataša Burger. Mirjam Mah (violina) je zaigrala Sarasatovo: Romanzo andaluzo, njena mentorica je Monika Redenšek, pri klavirju pa jo je spremljala Slavica Gregl. Mascagnijev Intermezzo pa je zaigral kvartet flavt: Andreja Grčar, Veronika Razboršek, Nika Perko in Barbara Miklič, njihova mentorica je Metka Podpečan. Hookovo Sonato v G-duru je s klavirsko spremljavo Urške Vidic zaigrala Eva Vrtačnik, ki se kljunasto flavto uči v razredu Metke Podpečan. Vita Benko je zaigrala Proustov Prelude et dance, pri klavirju jo je spremljala Urška Vidic, flavto pa se uči v razredu Nataše Burger. Nastopila sta še Nejc Herman (klarinet) ki je s korepetitorko Urško Vidic zaigral Bozzovo Balado, njegov mentor pa je Marjan Grošelj. Polona Troha, katere učiteljica je Slavica Gregl, pa je na klavirju zaigrala Srebotnjakov Tango. V kvartetu s klavirju so Homerjevo My heart will go on zaigrali še: Barbara Brkovič (flavta), Vita Benko (flavta), Nejc Herman (klarinet) in Polona Troha (klavir). Z atraktivno skupno izvedbo Ravelovega Bolera so prijeten koncert sklenili in si zaželeli še veliko medsebojnih uspehov in sodelovanja, ki bi jim bilo vsem v veselje. Urška Vidic in na flavti Eva Vrtačnik Besedilo ER., slikal Urh Maček Ravelov Bolero so zaigrali skupno učenci GŠ Zagorje in GŠ Velikovec Moderatorka koncerta Vanda Kopušar je dejala, da naj koncert dveh glasbenih šol soustvarja prijetno vzdušje in obilo glasbenih vtisov. Gostje iz Avstrije so se predstavili z glasbenimi točkami, ki so jih zaigrali in nastopili v naslednjih instrumentalnih točkah: rog, kvartet trobent, trio kitar, kvintet blok-flavt, kvartet flavt, duet vilončela in klavirja, ter še kvartet saksofonov. V predzadnji točki so z Berryjevo: Louie, Louie in Freedmannovo: Rock around the clock z Big-bandom pod vodstovm VValterja Lacknerja. Sicer pa so zasedbo pihalnega orkestra še popestrili in sicer s skupno glasbeno točko SEJEM CVETJA PRELOŽEN NA PETI MAJ Sejem cvetja, ki bo letos že tretji po vrsti, so hrastniški organizatorji prestavili iz 21.aprila na 5.maj. "S tem so se strinjali vsi cvetličarji oziroma hortikulturni delavci," je povedala Radojka Odžič, višja strokovna delavka na občini," ker so temperature prenizke, vremenoslovci pa so napovedali celo sneg. Tudi za presajanje cvetja niso najboljši pogoji..." Izvedeli smo še, da se bo število razstavljalcev še povečalo, lepo pa bo urejena tudi ponudba vrtnega orodja, betonskih korit, vrtnih svetil, izdelkov iz lesa, marmorja... Vse bo namreč na enem mestu, predstavljeno funkcionalno. Predavanje znane strokovnjakinje s hortikulturnega področja Ruth Podgornik Reš pa je bilo ob napovedanem času. V petek, 20.aprila se je spet zbralo - tokrat izjemoma v galeriji delavskega doma -precej, ki jih zanimajo novosti v zvezi z gojenjem cvetja. Temperamentna, v rože zaljubljena vrtnarka, ni razočarala. Nihče ni opazil, kdaj so minile tri ure. Ruth Podgornik Reš zna očarati obiskovalce -sogovornike - s svojo neposrednostjo in toplino. Fanti Moljk 26. MALTRAVNA 2001 | Č G S ■r. 11 TRIBUNE SO OTVORILI V zagorskem športnem parku so predali namenu nove tribune na nogometnem igrišču. Naložba je bila vredna okrog 100 milijonov tolarjev, na tribunah pa je prostora za 1100 sedežev. Pod tribunami so uredili garderobe za igralce, klubske prostore za domačega nogometnega drugoligaša in ostale prostore, ki jih rabi objekt na nogometnem stadionu. Zagorjani s tem nadaljujejo z urejanjem športnih objektov na tem področju občine. Pred leti so zgradili sodobno dvorano, lotili pa se nameravajo še ureditve atletske steze in prenove športnega doma Proletarca. Na otvoritvi so spregovorili župan Matjaž Švagan, predsednik Nogometne zveze Slovenije Rudi Zavrl in predsednik NK Zagorje Iztok Živko, za svečano razpoloženje pa je poskrbel Pihalni orkester Svea. Žal so otvoritev pred polnimi tribunami kasneje malce pokvarili domači nogometaši, ki so si privoščili poraz (1:2) v prvenstveni tekmi z ekipo Esotech Šmartno. Bo pa drugič na tribunah bolj veselo. Sicer pa je bil na otvoritvi tudi Tomo Brezovar, ki je posebej za vas ujel nekaj trenutkov iz otvoritve. Tik pred otvoritvijo, ko se je ljudi pred tribunami kar gnetlo Po otvoritvi so tribune "zalili" s kozarcem penečega vsi trije govorniki (od leve proti desni Rudi Zavrl, Iztok Živko in Matjaž Švagan) Ljubitelji nogometa so tribune napolnili do zadnjega kotička... ...a se niso mogli veseliti zmage domačih nogometašu. -... ki so ponosni na svoj objekt pozirali fotoobjektivu SANKANJE NA UMETNIH PROGAH PORTRET BARBARE PILIH Odslej bomo v vsaki številki predstavili enega izmed zasavskih sankačev na umetnih progah. Lahko mimo zapišemo, naših adutov za nastop na prihodnjih (ali kdaj kasneje) olimpijskih igrah leta 2002, ki bodo v Salt Like Cityu. Srčno upamo, da jim bo uspelo. Mogoče bodo portreti naših hrabrih deklet in fantov pomagali, da se bo javil kakšen nov pokrovitelj tega hitrega in adrenalinskega športa, kar bo pot na Ol zagotovo olajšalo. Še ne polnoletna Trboveljčanka Barbara je ponosna edinka očeta Vinka in matere Julitc. Obiskuje športno gimnazijo v Ljubljani. Je članica Sankaškega društva Kum, Trbovlje. Za ta hiter šport jo je leta 1998 navdušil oči, ki je tudi njen trener. Pred tem je trenirala košarko, ker pa ji čas ni dopuščal trenirati obojega, se je morala odločiti: sankanje ah košarka. Izbrala je sankanje. Sicer pa, kolikor čas dopušča, rada borda, rola in igra odbojko. Pri sankanju jo najbolj privlači hitrost in nenehni adrenalin. To je opisala približno takole: če v samem ovinku zamudi le za delček sekunde, lahko pride do hudega padca ali večje napake, kar pa pomeni najmanj izgubo časa. Tistim, ki ne veste, s kolikšno hitrostjo sankači-ce drvijo po progi povejmo, da tudi do 140 km/h, odvisno od proge. Barbara je doslej svoj največji dosežek dosegla na tekmi v Nemčiji (v Sloveniji namreč ni t.i. bob prog). Na FIL summer cup je bila druga, osma in dvanajsta pa je bila na mladinski tekmi. Čeprav še mladinka, je tekmovala že tudi na članskih tekmah, kjer pa je tudi že osvojila nekaj vidnejših uvrstitev. Enkrat je bila 24., drugič 29., na članskem svetovnem prvenstvu pa še 36. (kvalifikacije za OI 2002). Seveda pa brez žalostnih trenutkov v njeni še ne dolgi karieri tudi ni šlo. Pravi, daje bilo to takrat, ko je padla na mladinski tekmi, ki so si jo prišli ogledati in jo spodbujati tudi sorodniki. Poglejmo še, kakšni so njeni cilji. Rada bi dokončala šolo ter se udeležila olimpijskih iger leta 2002. Mednarodno normo za IO v Salt Lake City je namreč že izpolnila, na žalost pa še ni znana norma našega olimpijskega komiteja (Sploh poznajo sankanje na umetnih progah? op.p.). Seveda pa si želi še naprej dosegati tako dobre rezultate oziroma še malce boljše. Teh bo še posebej vesela. Upamo, da se ji bodo želje uresničile, še posebej zato, ker je zelo prizadevna športnica. Pozimi, ko so z ekipo v tujini, trenira dvakrat dnevno po približno 3 ure, če pa so doma, vsak dan obiskuje fitnes. Redna obiskovalka fitnesa je tudi poleti, ko ima organizirane sankaške (gre za sankanje na koleščkih) treninge tudi na Lovtovžu. Da ne bo kdo mislil, da prijetna Barbara zanemarja ostale stvari v življenju. Zelo rada je s prijatelji, saj mora nadoknaditi zamujeno, ker jih med sezono vidi redko. Vprašali smo jo tudi, kateri film in knjiga jo je najbolj pritegnila. »Film Ledene steze, za knjige pa preprosto nimam časa,« je dogovorila ter še dodala, da med slovenskimi športniki najbolj ceni Brigito Bukovec in Jureta Koširja, med tujimi pa Alberta Tombo in Barbaro Niederhuber. Pripravil Igor Goste NOVICE & REZULTATI ZASAVC ŠPORT EX-PRESS Nogometaši Zagorja so na gostovanju v Beltincih iztržili neodločen izid 3:3. Zadetke za Zagorjane so dosegli Poglajen, Petrušič in Klančič. V upravi Košarkarskega kluba Zagorje so se po porazu s Triglavom sredi prejšnjega tedna odločili, da se sporazumno razidejo s sedaj že bivšim trenerjem Milošem Sagadinom. Šok terapija je bila očitno uspešna, saj so konec tedna Zagorjani pod vodstvom novega trenerja Sandija Krofla premagali Helios Domžale z 90:84 in si tako še povečali možnosti za obstanek. Medtem pa so košarkarji trboveljskega Rudarja pod vodstvom trenerja Martina Goreneca v soboto slavili veliko zmago nad Novo Gorico, saj so v tretji in odločilni tekmi v Novi Gorici slavili za dve točki in se uvrstili v LB.SKL, kjer igrajo tudi košarkarji Hrastnika. Rezultati 3.kola tekmovanja "Pokalni prvak Zagorja 2001": Pizzerija Kukuca - ŠD Mlinše 1:0, ŠD Mlinše - Buldožer 4:1, Buldožer - Pizzerija Kukuca 1:1, Malo po malo - ŠD Izlake/AS Poropatič 3:1, ŠD Izlake/AS Poropatič - Branko bar 1:1 (po kazenskih strelih 5:4), Branko bar - Malo po malo 4:12. Pari finalnega turnirja, ki bo 26.4.2001 na igrišču TVD Partizan Zagorje: Pizzerija Kukuca -ŠD Izlake/AS Poropatič, ŠD Mlinše - KMN Malo po malo. Rekreativna liga Zagorje 2001 v košarki: Old boys - Bikci 20:0, Rorčki - Kelti 51:42. Trenutni vrstni red: Old boys, Kelti, Rorčki, Hustlers/Hidroinžiniring, Rudar mladi, Fortuna, Bikci in Sokol.(pm) ŠAH TRBOVELJČANI IN ZAGORJANI PRVI IN DRUGI V Litiji je 3.aprila potekalo področno šahovsko moštveno prvenstvo Društev upokojencev Zasavja in Posavja za leto 2001. Prvenstva se je udeležilo osem štiričlanskih moštev in sicer Brežice, Krško, Senovo, Sevnica, Radeče, Trbovlje, Zagorje in Litije. Žal se letošnjega prvenstva niso udeležili šahisti DU Hrastnik, ki so na lanskem prvenstvu v Sevnici osvojili prvo mesto. Tekmovali so po Berger Sistemu in po pravilih Fide na 7 krogov. Po hudih ostrih bojih so zmagali šahisti DU Trbovlje. Prvi kriterij za razvrstitev ob enakih točkah je bilo število meč točk in šele kot drugi kriterij točke iz vseh iger. Kot tretji kriterij je bil upoštevan medsebojni rezultat. Končni vrstni red: I.DU Trbovlje 12 (21), 2.DU Zagorje 9 (18), 3.DU Sevnica 9 (18). 4.DU Krško 8 (15,5), 5.DU Litija 6 (13,5), 6.DU Brežice 6 (11,5), 7.DU Radeče 6 (11), 8.DU Senovo 0 (3,5). Društvo upokojencev Trbovlje se je uvrstilo na Državno šahovsko prvenstvo društev upokojencev Slovenije. Priznanja je podelil predsednik DU Litija Janez Kres, prvenstvo pa se je odvijalo v gostoljubni Gostilni Čebin, kjer je bila tudi izredna pogostitev vseh tekmovalcev. Besedilo Janez Blas, slika: Tone Kos 26. MALTRAVNA 2001 | ^ r ^ " n IZ TABORA NK RUDAR To kar j e trener članov, Hajrudin Ibrakič, napovedoval že pred tekmo v Dobu, da ne bodo doživeli poraza, seje uresničilo. Z zadetkom Holeška so knapi domačim odščipnili pomembno točko. V naslednjem krogu so pred domačimi navijači osvojili nove tri točke. Ponovno je v polno zadel odlični napadalec Holešek. To je bil hkrati tudi edini zadetek na tekmi s Kresnicami. Trboveljčani imajo po 19.krogih 26 točk. Igor Goste IZ TABORA NK SVOBODE BO ČLANOM USPELO? Potem, ko so varovanci Edija Navratila prepričljivo, za pet točk, dobili jesenski del prvenstva v 1 .ligi MNZ -Ljubljana, so tudi v spomladanskem delu začeli uspešno. Najprej so na gostovanju ugnali ekipo Flok Komenda s 3:0 (strelca B.Vrtačnik 2 in J.Veladžič). Po trenerjevih besedah so bili Kisovčani boljši nasprotnik skozi vso tekmo, saj vratar Matjaž Povšnar skorajda ni imel dela. Pohvalil je tudi resen in borben pristop igralcev na tej tekmi. V naslednjem krogu pa so doma proti ekipi Kočevja v tekmi brez zadetkov iztržili (le) točko. V naslednjem krogu so bili prosti. Dobro pa v drugem delu igra tudi ekipa NK Vir. Zabeležila je že tri zmage in seje s tekmo več, po osvojenih točkah izenačila s Svobodo. Sicer pa v klubu veliko pričakujejo od povratnika Vinka Kovača, ki je prišel iz NK Zagorje in bo okrepil obrambne vrste in Boštjana Vrtačnika, odličnega napadalce, ki pa je nekaj let pauziral. Klub sta v prekinitvi prvenstva zapustila mlad in odličen obrambni igralec Blaž Gracar (odšel v NK Zagorje), v vojsko pa je šel Duško Malič. V začetku aprila seje s M.krogom začel spomladanski del prvenstva v MNZ za združene kadete Zagorja in Svobode. Ekipa Miloša Rogliča je gostila ekipo NK Dren Dolomiti in jo premagala z rezultatom 4:0. V polno so zadeli Asmir Sinajlovič 2 ter Branimir Džokič in Nejc Vozelj po enega. Tri dni kasneje so kadeti na gostovanju premagali ekipo Medvod. Zadetke za zmago 3:1 so dali Nejc Vozelj, Ivo Paradžik in Braco Džjokič. Slabše so začeli starejši dečki (do 14 let). V 3.krogih nadaljevanja so zabeležili tri visoke poraze. Z Grosupljem 6:0, v Cerknici znova 6:0 ter potem še doma z Rudarjem 12:0. Trener Marjan Ocepek se že celo sezono ubada z pomanjkanjem igralcev, tako da ekipo iz tekme v tekme popolnjujejo mlajši dečki, ki pa zaenkrat fizično še ne ustrezajo zahtevam, ki so izražene na tekmah pri starejših selekcijah. Dobro so s tekmovanjem v drugem delu pričeli tudi dečki do 12 let, kijih trenira Branko Guna. Sicer so fantje na prvi tekmi v Logatcu doživeli minimalen poraz, z igro pa niso razočarali. Le svoje priložnosti niso izkoristili, domači pač in zmagali z 1:0. Na prvi tekmi doma so osvojili točko. Po slabem prvem polčasu so v drugem zaigrali boljše in tik pred koncem tekme z zadetkoma Aneja Kureža in Fabjana Jazbinška vodili z 2:1. Gostje so izenačili z golom iz enajstmetrovke. Po porazu in neodločenem izidu so z Jevnico dosegli še prvo zmago v tem delu. Zadetka za zmago z 2:0 sta dala Anej Kurcž in Daniel Džombič. Tudi v naslednjem krogu so doma fantje proti ekipi iz Borovnice osvojili nove tri točke. Končni rezultat seje glasil 5:4. Priložnost za igranje so dobili vsi nogometaši. Golc so dali: Anej Kurež, Denis Nikolič, Damjan Knez, Fabjan Jazbinšek in Danici Džombič. Fantje imajo že 25 točk in so trenutno uvrščeni pri vrhu prvenstvene lestvice. KEGLJAŠKI KOTIČEK Potem, ko seje tekmovanje v kegljaških ligah (1 .,2.liga) končalo, se tako člani kot članice merijo za naslov državnih prvakov med posamezniki. Pri moških je v vodstvu Boris Benedik z 2024 podrtimi keglji (1053 in 971), Uroš Stoklas je s 1925 podrtimi keglji šesti. Uroš je odlično metal v Litiji, ko je s 1013 podrtimi keglji dosegel četrti rezultat, nekoliko slabše seje izkazal v Slovenj Gradcu, ko je podrl 912 kegljev. Med ženskami vodi Marika Kardinar (937), le 15 kegljev pred Biserko Petak. 27.aprila bo v Cerknici (moški) in v Škofji Loki (ženske) finalni del prvenstva posameznikov, kamor seje uvrstilo 24 najboljših. Igor Goste Konec marca je imel KJP Kavka Kisovec letno konferenco, na kateri so izvolili novo vodstvo. Novi predsednik je postal Tone Janežič, tajnica pa Nataša Bukovšek, ki je pred leti v tandemu z Groboljškom poletela s Triglava. Na konferenci so podelili tudi diplome za lanske klubske tekme v točnostnem pristajanju. Prvo mesto je ponovno zasedel Zvone Pograjc, sicer trener kisovških skakalcev in vsestranski športnik, drugo Andrej Pušnik, tretje pa sta si delila Franc Bukovšek in Janez Planinšek (glej sliko). Dogovorili so se tudi, da bodo v prvi polovici leta izvedli pet klubskih tekem v točnostnem pristajanju z jadralnim padalom ter tekmo za slovenski pokal Marela (predvidoma 26.5.). V klubu, po besedah njihovega predstavnika za tisk Petra Pušnika, v letošnjem letu poleg organiziranja tekem načrtujejo še ureditev okolice pristanka v Kisovcu, postavitev klubske brunarice, poskušali pa se bodo povezati še s sosednjimi klubi (trboveljskimi Luftrajderji in Geoss-Litija). Dolžni smo še zapisati, kdo so bili najboljše uvrščeni na prvi letošnji klubski tekmi, kjer je tekmovalo 10 jadralnih padalcev. Zmagal je Franc Bukovšek, drugi je bil Janez Planinšek in tretji Zvone Pograjc. Besedilo Igor Goste, sliko arhiv Kavke Igor Goste ŠT) D? n 26. MALTRAVNA 2001 Rokomet mlodil V PRAGI USPEŠEN NASTOP DOLSKIH ROKOMETAŠEV V ponedeljek, 16.aprila so pred dvorano Dolanko člani Rokometnega kluba Dol TKI Hrastnik pripravili sprejem za ekipo starejših pionirjev, ki je na velikem mednarodnem turnirju v Pragi osvojila drugo mesto med 75 ekipami iz vse Evrope. Na turnirju so Dolani zmagali v osmih tekmah in enkrat igrali neodločeno. Klonili so šele v finalu proti ekipi Zdroj iz Poljske in finale nesrečno izgubili za en gol. Za dolski klub so pod vodstvom trenerja Darka Planinca igrali: Gregor Klepej, Jasmin Ramič, Alnes Mašovič, Jure Deželak, Anže Kladnik, Rok Kodrun, Denis Zupan, Gregor Volaj, Kristjan Bauerheim, Rok Bedenik, Boštjan Knez in kot gost igralec Sevnice Aleš Kozole. V spremljevalni ekipi pa so sodelovali še: vodja poti Franci Vozlič, tehnični vodja ekipe Aleš Volaj, fizioterapevt Matej Čebokelj, ekonom Janez Kotnik in snemalec Franci Privšek. V Pragi jim je stal ob strani tudi Hrastničan Simon Tanšek. Pa poglejmo rezultate: v predtekmovalni skupini so Dolani premagali poljsko ekipo Kwidzyn s 24:11, danski Copenhagen z 20:18, češki ekipi Slavia Plzen s 15:10 in drugo ekipo Dukle Praga z 22:7, neodločeno pa so igrali s hrvaškim Medveščakom. V skupini za uvrstitev med 8 najboljših na turnirju so premagali slovaško ekipo Agrokarpaty iz Pezinoka s 23:17 in ekipo Zagreba z 18:15. V četrtfinalu so bili precej boljši od švedske ekipe Olympic Viking, saj so zmagali z rezultatom 20:11. Potem so premagali v polfinalu slovensko ekipo Sviš z 22:21. V finalu pred polno dvorano Sparte z okrog 3000 gledalci so Dolani doživeli velik trenutek. Po predstavitvi vseh igralcev so njim na čast zaigrali slovensko himno. V tekmi s poljsko ekipo Syczuk Buško - Zdroj so kljub veliki utrujenosti igrali dobro. Na koncu so imeli protinapad za izenačenje, vendar niso uspeli in finale so •zgubili za en zadetek - z 18:17. Kljub temu so dogeli enega največjih uspehov v zgodovini dolskega rokometa. Praški turnir je res velik, saj je letos na njem nastopilo kar 4000 igralcev iz vse Evrope in severne Afrike. Fantje in dekleta so se pomerili v štirih različnih kategorijah. Prav kategorija letnikov 86, v kateri so nastopili Dolani, je bila najbolj številčna. DOlani so bili drugi v konkurenci kar 75 ekip. Zato si zaslužijo še posebne čestitke. FonilMolik STAREJŠE DEKLICE SLAVILE, MLAJŠE PAČ NE V 3.krogu polfinala državnega prvenstva so starejše deklice ŽRK Zagorje korak bliže finalu državnega prvenstva, saj so v soboto dosegle zanesljivo zmago proti ekipi RK Keting iz Ajdovščine. Zadetke za prepričljivo zmago z rezultatom 26:7 (15:2) so dosegle: Jasna Medvešek 5, Tjaša Klukej in Nataša Kavzar 4, Mateja Jelševar, Tamara Marinovič, Sanja Mišič in Eva Kovač po 3 in Ranisa Smajlovič enega. Na polfinalnem turnirju, ki je potekal v petek, 20.aprila v Ljubljani, so mlajše deklice ŽRK Zagorje letnik 1989 poskušale tisto, kar je uspelo leto dni starejšim vrstnicam - uvrstiti se v finale državnega prvenstva, kar pa jim po porazu proti ŠD Polje z 12:9 in RK Jadran z 10:8 nu uspelo. Zadetke proti Polju so dosegle: Ivana Mimič 3, Manca Jeglič, Nina Milojevič in Neža Češek po 2,proti RK Jadran pa Ivana Mimič 4, Nives Ahlin 2 ter Nina Milojevič in Kaja Kranjc enega. Ivan Ramšak TUDI ZAGORJANKE V PRAGI Na velikonočnem turnirju v Pragi so v dneh od 12. do 23.aprila poleg Dolanov nastopale tudi zagorske rokometašice. Sicer velja omeniti še podatek, da je na turnirju skupno nastopilo 305 ekip iz 21 držav, zato turnir upravičeno velja za neuradno klubsko prvenstvo v mlajših kategorijah. Ekipa starejših deklic pod vodstvom trenerja Ota Pavlina je med 52 ekipami v svoji tekmovalni skupini zasedla 3.mesto po treh zanesljivih zmagah proti švedski ekipi Albertslund s 17:7, danski ekipi Roedovre z 22:5 in češkemu Jeseniku s 14:1 in porazih proti zmagovalcu turnirja - domači ekipi Sokol Pisek z 6:1 1 in nesrečnem porazu proti nemškemu Leipzigu z 11:12. Barve Zagorja so zastopale: Jasna Medvešek, Tjaša Klukej, Saša Bohorč, Tamara Marinovič, Nataša Kavzar, Mateja Jelševar, Eva Kovač, Amanda Husičič, Živa Repovž, Katja Borštnar, Ranisa Smajlovič, Sanja Mišič in Urška Kastelic. Mlajše deklice pod vodstvom trenerja Matjaža Šikovca so med 31 ekipami izpadle v četrtfinalu proti kasnejšemu zmagovalcu turnirja, potem ko so po vrsti premvvegale domačo ekipo Trnava Modranka s 16:6, Lokomotivo Liberec z 18:12, Sokol Pisek s 17:5, Slavia Praga s 14:3 ter brez boja Zekon in Švedski Vaerlose s 6:0. V četrtfinalu pa so bile kasnejše zmagovalke ekipa Uherske Hradište boljše z 9:13. Kot zanimivost - v finalu so premagale domačo ekipo Haje Praga kar z 15:5. Za mlajše deklice so nastopile: Špela Peterlin, Lea medvešek, Dinka Fazlič, Neža Češek, Sabina Roksandič, Maja Mervar, Urška Drofenik, Nina Milojevič, Dijana Topalovič, Manca jeglič, Nives Ahlin, Ivana Mimič, Sanja Bola in Alma Avdič. Doseženi rezultati in odigrana srečanja so koristila kot izvrstna priprava pred nadaljevanjem polfinala starejših deklic in polfinalom in finalom mlajših deklic v domačem prvenstvu. Upravni odbor ŽRK Zagorje in sodelujoči se zahvaljujejo številnim, ki so omogočili udeležbo na turnirju še posebej pa županu Matjažu Švaganu. Ivan Ramšak OBVESTILO! Mountainbike klub Trbovlje organizira 5.in 6. maja 1 .dirko v spustu z gorskimi kolesi za slovenski pokal 2001-DOWNH1LL JAVOR.Dirko organiziramo že tretje leto zapored na Partizanskem vrhu, vendar letos prvič na takšnem nivoju (slovenski pokal),kar štejemo kot pohvalo s strani Kolesarske Zveze Slovenije za uspešno izvedbo tekme lansko leto. Pričakujemo prijave vseh najboljših (okrog 70 tekmovalcev iz vse Slovenije),pa tudi iz sosednjih držav. Prireditev bo odmevna in bo privabila gledalce iz vseh koncev Slovenije. Člani in tekmovalci Mountainbike kluba Trbovlje se na tekmo in izvedbo prireditve temeljito pripravljamo.Opravili smo že večino potrebnih del za pripravo proge in tudi z organizacijskega vidika priprave tekme smo pri kraju. Proga ostaja na isti trasi kot lani, torej na Partizanskem vrhu (oz. štart pod Javorjem), vendar je bila deležna sprememb predvsem v zgornjem in osrednjem delu.tako je še atraktivnejša. Dolžina proge je približno 2km in ima okrog 300m višinske razlike.Proga ponuja tako tekmovalcem kot gledalcem visoke hitrosti, dolge skoke in vratolomne vožnje čez korenine in skale ob katerih zastaja dih. URNIK TEKMOVANJA: Petek 4. maj- ogled proge in prosti trening Sobota 5.maj- 15.00-17.00 uradni trening Nedelja 6. maj- 9.00-11.00 trening 11.00- kvalifikacije 14.00- FINALE Po tekmi sledi razglasitev rezultatov in podelitev nagrad pri Domu pod Javorjem. KONTAKT, INF0: e-mail: downhilljavor@yahoo.com Sebastjan Zmrzljak 0356 22745 GSM:041 428-395 Gregor Guna 0356 22299 GSM: 041 933-566 !!!Oglcjte si našo internet stran www2.arnes.si/čssdtern/ index.html , kjer najdete več informacij o dirki, progi, našem klubu in še kaj!!! OBČINA ZAGORJE OB SAVI ©ta 27. ap/tiik ^nevu upo/(a piioti okupatofiju 'm 1. maju, ^taguifeu detta, čestitam vsem ta/tačleam in bitakm ^asavca. ^efim, da pnafimhe p/iegivite čim 5epše, v p/tijetnl dfmfibl lu g feplml mlsfeml u s/tcu. Matjaž Svagan Župan Občine Zagorje oo., trženje, komuniciranje, oblikovanje Rudarska cesta 9,1412 Kisovec tel.: 03/56-71-544; fax: 03/56-71-571 e-mail: multima@multima.si liantnmjAm/, /fr/ ^Wcem/ želimo^ oA^ cb^eAM/ Lopova/ In/ psiAjLom/ii&JhiA jTsi^etnO' LiAUuvijAibii/ nemiA/ u^dušl ue&eije/ ia ssiav. uv i Multima, d.o.o. LIBERALKA DEMOKRACIJA SLOVENIJE OBČINSKI ODBOR ZAGORJE OB SAVI Ob 27. aprilu in 1. maju iskreno čestitamo in želimo prijetno praznovanje! 3T) O T h mm j Malo po malo presenetilo, izstop Panterjev Izidi 14. kroga I. lige: Malo po §d Mlinše - Pekarna Leniči 0:3, malo - Super mont Vače4:2, Pizze- prosta sta bila Planinski dom Sv. ria Kukuca - Čolniče Integral 3:0, Gora in Mexico Pancho. Kuhinja pri Babici - Juventus 1:5, Izidi 14. kroga, 2. liga: ŠD Izlake Lestvica: 1. Juventus 14 9 2 3 53:25 29 2. Pek.Leniči 13 9 1 3 41:24 28 3. Super mont 14 9 0 5 55:34 27 4. P. Kukuca 13 7 4 2 40:28 25 5. Integral 14 7 4 3 53:32 25 6. Mlinše 13 4 3 6 31:48 15 7. Malo po malo 14 4 2 8 37:45 14 8. Mexico P. 13 3 3 7 45:53 12 9. PD Sv.Gora 13 4 0 9 33:63 12 10. Pri Babici 13 3 0 10 33:49 9 AS Poropatič - SMP Ocepek 7:3, ES Potočnik Pizz.Ašič - Buldožer 3:1, Trgovina Čop - ŠD Praprcče 3:3, Šentlambert - Gost. Svoboda 1:5, Ni-da-ni - Sevdah 2:1, Potepuhi - Branko bar 2:1; vrstni red: 1. ES Potočnik Pizzcria Ašič 29, 2. ŠD Izlake AS Poropatič 29.3. Trgovina Bar Slavi 3:5, Udamik-TSG - ETI El. element 1:9, Frizerstvo Ivi - ŠD Sava 6:4, ŠD Čolnišče II - Trinajst M 1:0, ŠD Mlinše II - TNR Inženiring 5:5. Izidi 14. kroga, 4. liga: Columb Mili bar - MGM Inženiring 5:1, ŠD Čemšenik - Gosti Ina Juvan 1:7. Roma - Okrepčevalnica Čop 28, 4. Branko bar 26, 5. Potepuhi 25,6. ŠD Prapreče 23,7. Ni-da-ni 18, 8. Šentlambert 17, 9. Buldožer 15,10. Gostišče Svoboda 13,11. SMP Ocepek 9,12. Sevdah 0. Izidi 13. kroga, 3. liga: Antimon- Gasilček4:7, ŠD Izlake II - Medija 2:2, Bartec Varnost - Kickers 4:2, ŠD Podkum - Gamsi 4:3, ŠD Prapreče II proste. Peter Motnikar KARATE Trboveljčan Dalibor Filipič državni prvak med člani V soboto, 21. aprila je v športni dvorani v Žalcu potekalo jubilejno 10. Državno prvenstvo v karateju za člane in članice, na katerem je svoje znanje in moč pomerilo 90 tekmovalcev iz 29 slovenskih karate klubov v 120 nastopih. Na prvenstvu sta iz KK TIKA Trbovlje nastopila Dalibor Filipič in Jernej Simerl, vodil pa ju je trener Borut Markošek. Po nekaj zaporednih letih izjemnih rezultatov trboveljskih karateistov v kadetski in mladinski konkurenci je tokrat Dalibor Filipič v članski konkurenci napovedal, da bo tudi tu v prihodnje meril na najvišje uvrstitve. Dalibor, sicer lanskoletni nosilec srebrne medalje na evropskem prvenstvu v kadetski konkurenci, je tokrat v svojem prvem nastopu v članski konkurenci prepričljivo ugnal konkurenco in osvojil naslov državnega prvaka v borbah v kategoriji do 65 kilogramov. Kategorija sicer ni bila številčna, ne glede na to pa je Dalibor v prvi borbi proti Petru Žerovniku iz KK Emona iz Ljubljane že v začetku borbe povedel z 1:0, nasprotnik je nato hitro izenačil na 1:1, vendar pa je Dalibor hitro za tem zopet prevzel pobudo na borišču in kmalu povedel z rezultatom 2:1, do konca borbe pa je osvojil še eno točko in tako zmagal s 3:1. Za razliko od kadetske in mladinske konkurence, kjer trajajo borbe 2 minuti, je dolžina borbe med člani kar 3 minute, kar pa tekmovalcu, ki prvič tekmuje v tej starostni skupini, povzroča nemalo težav, saj je treba taktiko v borbi povsem prilagoditi na 3 minute. Kljub temu se je Dalibor zelo hitro prilagodil tem razmeram in v finalni borbi z Rokom Jeramom iz KK PIDA Ljubljana kmalu povedel s svojo specialno tehniko, t.j. udarcem z roko v glavo v napadu. Nekaj njegove nepazljivosti je botrovalo temu, da je Jeram izenačil s tehniko prestrezanja, ko je Dalibor krenil v svoj napad. To je očitno imelo za posledico, da Dalibor ni več tako številčno napadal, pač pa se je tudi sam odločil, da bo čakal na nasprotnikovo napako. Ker se noben od njiju ni odločil izvesti napada, je sledil podaljšek rednega dela borbe, kjer pa je v ospredje prišla Filipičeva izkušenost in večja zbranost. Kmalu po začetku podaljška je zopet uspešno krenil v napad, tako da nasprotnik ni uspel pravočasno odreagirati, s tem pa si je prislužil tudi svoj prvi naslov državnega prvaka med člani. V težnostni kategoriji do 75 kilogramov je od trboveljskih tekmovalcev nastopil Jernej Simerl. V svoji prvi borbi je začel izjemno motivirano, saj je proti Urošu Goliču iz KK Žalec že takoj na začetku borbe povedel, nato pa nadaljeval z uspešnimi nožnimi udarci v telo ter rušenji nasprotnika. V nekaj več kot minuti borbe je Jernej že vodil z rezultatom 7:0, nato je Golič zmanjšal izid na 1:7, vendar je Jernej takoj vrnil z enako mero, povedel z 8:1, taka razlika pa je ostala tudi na koncu. V drugi borbi se je pomeril za veteranom, Petrom Pejkunovičem iz Velenja, pred leti najboljšim tekmovalcem v Sloveniji. V tej borbi je prednjačila izkušenost Pejkunoviča, ki je rutinirano zbiral točke in na koncu zasluženo zmagal s 5:0. V borbi za tretje mesto se je nato Simerl pomeril z Markom Juričem iz Oplotnice. Rezultat je bil dolgo izenačen, 1:1, vendar pa seje proti koncu borbe vse bolj poznala utrujenost pri Jerneju, ki pred tem prvenstvom zaradi bolezni dlje časa ni redno treniral. V podaljšku borbe je bil tako Jurič za malenkost hitrejši in na koncu osvojil 3. mesto, Jernej Simerl pa se je uvrstil na 5. do 6. mesto. Sicer pa je značilnost tega državnega prvenstva, da so mladi slovenski tekmovalci prevzeli primat v slovenskem karateju. V moški konkurenci v borbah so kar trije zmagovalci še mladinci, trije zmagovalci pa so bili v mladinskih vrstah še letošnje oziroma lansko leto. Prav tako pa se zamenjava generacij možno kaže tudi v ženski konkurenci. To je vsekakor rezultat nekajletnega načrtnega dela z mladimi selekcijami po klubih in v reprezentanci. Franjo Glavica Mi n? j j g "H CPPffiM MA AMMfrMUG ZOOf - S.Pčt- Jutro naslednjega dne je bilo jasno kot kristal. Po zajtrku in jutranji kavi sva pospravila spalne vreče in nadaljevala pot počasi proti 4.300 metrov visoki Plazi del Mulas. Dolina, po kateri hodiva proti Plazi del Mulas, se večkrat rahlo zalomi in za vsakim ovinkom pričakujem, da bom ugledal bazni tabor. Po več urah hoje pa vendarle v popoldanskih urah prispeva na spodnji del »Mul«, kar spoznava po podrti koči, kijoje zrušil plaz. Dolino, ki jo pravkar zapuščava, obkrožajo gore nenavadnih barv. Vse odtenke rdeče, rjave in rumene barve lahko in vrtoglavico. Zdravcu sem komajda še lahko pomagal pri dokončanju postavitve šotora, in ko je le-ta končno stal sem kar padel v spalno vrečo in v šotor. Oba sva bila kar precej utrujena, saj najina organizma še nista bila navajena na višino tako, kot bi bilo treba. Zvečer sem vzel aspirin, tako daje bilo z glavobolom konec. Sonce je potonilo za gorami in postalo je precej hladno. Ni se mi bilo potrebno nič bati, da ne bi dobro spal. Zaspal sem namreč kot ubit. Naslednje jutro sva se pri zajtrku dogovorila, kaj bo kdo delal. Zdrave pravi, da bo šel po ledeniku do konca Vrh Aconcogue (6962 m)... zaslediš v teh ogromnih kamnitih plasteh. Do zgornjega dela Plaze je še kakšno uro hoda po strmi poti. Hodiva, hodiva in samo hodiva. Pot je res strma in naporna, saj moraš biti kar pazljiv na tem krušljivem terenu, da si ne bi zvinil noge. Večkrat pogledam na višinomer, in končno za ogromnim morenskim robom pod strmim pobočjem Aconcague zagledam prodnato ploščad. To je bazni tabor na višini 4.300 metrov. PRIHOD V BAZO Po večurni hoji po žgočem soncu sva končno prispela na Plaza del Mulas na višini 4.300 metrov. Počasi sva stopila naprej in med šotori iskala tistega, v katerem je bila najina prtljaga. Notranjost šotora je izgledala kot nekakšno skladišče. Ko sva dobila prtljago, sva se prav počasi, iskajoč prostor za postavitev šotora, dvigovala po moreni navzgor. Prostor za šotor sta potem našla blizu švedske odprave in ga brez večjega pomisleka začela postavljati. Sonce se je že počasi bližalo zatonu, zato ni kazalo izgubljati časa. Ravno sredi postavljanja pa sem začutil omotico doline, sam pa sem se odločil kar za pobočje Aconcague. Počasi, res počasi in s premišljenimi gibi, se odpravim na svojo prvo aklimatizacijsko turo. Po dobro uhojeni poti se počasi dvigam proti višini 5.000 metrov. Kakšno ogromno pobočje je to. Počasi sem se vzpenjal in višino 5.000 metrov brez večjih težav tudi dosegel. Razen rahlega razbijanja v glavi ni bilo nič narobe in kar nekaj časa sem sedel tam zgoraj in pogledoval proti 5.462 metrov visokem Cerro Cuemo-ju. To je bližnji sosed Aconcague za katerega sem se odločil, da se nanj naslednji dan tudi povzpnem. Tako kot sem se počasi vzpenjal, sem tudi pri sestopu počasi izgubljal višino. Kljuvanje v glavi pa je bilo vedno močnejše. Med spustom sem pazil, da nisem trošil energije kar tako in ravno za čas kosila sem bil že nazaj v bazi. Med samo pripravo le-tega sem vzel en aspirin, da se mi je razbijanje v glavi vsaj malo ublažilo. Po kosilu sem ves čas preležal v spalni vreči, kljuvanje v glavi pa se kljub aspirinu ni nehalo in nadaljevalo pozno v noč. Prebudilo naju je lepo, toda mrzlo jutro. Razbijanje v glavi je popustilo. vendar sem pri zajtrku zaradi previdnosti vseeno pogoltnil še eno aspirinovo tableto. Med jedjo se dogovoriva za drugo aklimatizacijsko turo. Oba se strinjava, da greva do točke T 1 na višino 5.400 metrov, in da znosiva gor del opreme. Težko natovorjena nahrbtnika si po zajtrku zadeneva na ramena in se pričneva dvigovati. Tako kot prejšnji dan začneva z vzponom izredno počasi. Težak nahrbtnik tudi poskrbi, da veliko hitreje ne moreva iti. Do tistih 5.000 metrov iz prejšnjega dne kljub vsemu nisem imel večjih težav. Težave pa so nastale na platoju Nida de Condores 5.450 metrov visoki planoti, kjer si odprave iz vsega sveta postavljajo tabore. Z Zdravcem sva oba malce' vrtoglava, kjer temu pa nama uspe najti primeren prostor kjer pustiva del opreme in se počasi pričneva spuščati proti bazi. Kljuvanje v glavi se še bolj stopnjuje in odločena sva, da bova naslednj i dan počivala. Po dveh dneh aklimatizacije in že polovici znošene opreme na prostor T 1 sva tretji dan po prihodu v bazo lahko zares zadovoljna. Počutje obeh je dokaj v redu, razen razbijanj v in pospraviva šotor ter se odpraviva na Nido de Condores. Vzpenjam se čimbolj enakomerno in hkrati pazim na še zadostno aklimatizacijo. Z veliko boljšim občutkom in tudi počutjem dospem do kraja, kjer sva pustila najine stvari in z veliko mero odločnosti in optimizma začneva postavljati šotor. Sam se odlično počutim, Zdrave pa vse bolj toži o bolečinah v grlu. Suh zrak in veter sta naredila svoje. Pomaga si s septoletami in toplim čajem, oba pa upava, da bo bolje. Ko sva postavila šotor, se Zdrave loti kuhanja, sam pa grem na rob planote gledat in iskat prehod proti Poljskemu ledeniku. Kakšno razočaranje - ogromno pobočje, po katerem naj bi prečila v Vzhodno steno, je popolnoma brez snega. Kje bova pa plezala z derezami in cepini? Razočaran se vrnem k šotoru, kjer je Zdrave ravno skuhal toplo juhico, ki mi le malo ublaži razočaranje. Kaj bova pa sedaj? Ni nama preostalo drugega, kot da pustiva cepina in dereze tukaj in končava vzpon po smeri normalnega pristopa. Po zaužiti juhi, ki me je ogrela, se začnem pripravljati na noč. ... ob 14. uri m 35 minut. glavah in pa Zdravčcvcga zaznavanja bolečega grla. Po zajtrku se odpravim za bazo, kjer leži nekakšno ledeniško jezero in z veliko mero spoštovanja zrem po pobočju Aconcague in iščem točko T 1. Ne vidim je, le slutim, kje približno je. Jutri se bova preselila tja gor in pričela z delom na gori. Po precej poznem zajtrku podreva Čim gre sonce na teh višinah proti zatonu tem bolj postaja obupno mrzlo. Oblečem dvojne hlače, termo srajco, jakno in še vetrovko ter se tako napravljen zleknem v toplo spalno vrečo s katero se pokrijem čez glavo, da tako vdihavam vsaj malo segret zrak. (sc luuhiljujc) Sebastjan Jančič Sponzorji odprave: -Zlatarstvo Mešiček, -TET Trbovlje, -Zasebna zobozdravstvena ambulanta Bratkovič Celje, -PB Maribor ter -Vsi dobri ljudje, ki so verjeli vame in kupili pozdravne razglednice. Hvala vsemi 3 t> ranim. nliTiom PREDSTAVITEV NOVEGA CITROENA C5 V Avtohiši Špajzer Trbovlje so v preteklih dneh predstavili novo pridobitev iz citroenovega programa - citroen C5. Slednji je na voljo v več različicah motorjev ter opreme in sicer bencinski motorji 1.8i 16 V X (117 KM, 3.990.000 SIT), 2.0i 16V X (138 KM, 4.215.000 SIT), 2.0i 16V SX (138 KM, 4.460.000S1T), 2.0i 16V SX (138 KM, avtomatski menjalnik, 4.710.000 SIT). 2.0 HPi Exclusive (143 KM, CENIK V0ZIIA 5.010.000 SIT), V6 Exclusive (210 KM, 6.060.000 SIT), V6 Exclu-sive (210 KM, avtomatski menjalnik, 6.310.000 SIT) ter dizelski motorji 2.0 HDi X (110 KM, 4.175.000 SIT), 2.2. HDi 16V SX (136 KM, 5.160.000 SIT) in 2.2 HDi I6V Exclusive (136 KM, 5.570.000 SIT). RM, slikal PRAV Tip vozila št. vrat cm3 kW/KM Tovarniška cena brez DDV SIT DDV 19% SIT Informativna maloprodajna cena z 19% DDV SIT .bencinski motorll: 1.8i 16V X 5 1749 85/117 3.352.941 637.059 3.990.000 2.0i 16V X 5 1997 100/138 3.542.017 672.983 4.215.000 2.0i 16V SX 5 1997 100/138 3.747.899 712.101 4.460.000 2.0i 16V SX avtomatski menjalnik 5 1997 100/138 3.957.983 752.017 4.710.000 2.0 HPi Exclusive 5 1997 103/143 4.210.084 799.916 5.010.000 V6 Exclusive 5 2946 152/210 5.092.437 967.563 6.060.000 V6 Exclusive avtomatski menjalnik 5 2946 152/210 5.302.521 1.007.479 6.310.000 dleselskl motorll: 2.0 HDi X 5 1997 80/110 3.508.403 666.597 4.175.000 2.2 HDi 16V SX 5 2179 98/136 4.336.134 823.866 5.160.000 2.2 HDi 16V Exclus"rve 5 2179 98/136 4.680.672 889.328 5.570.000 26. MALTRAVNA 2001 MM O UREDITVI VODOMEROV V ZAGORJU Iz Združenja potrošnikov Zasavja (ZPZ) so poslali na uredništvo informacijo za javnost o katualni temi v Zagorju - ureditvi vodomerov v skladu s predpisi. To pomeni, da morajo porabniki v primeru poteka roka veljavnosti (umeritve) vodomera (5 let za vodomere pitne in 3 leta za merilnike sanitarne vode), poskrbeti za obnovitev veljavnosti. Glede na zelo veliko klicev v zvezi z opozorilom, ki ga je Javno komunalno podjetje Zagorje naslovilo uporabnikom oziroma odjemalcem vode, so v ZPZ podali naslednje pojasnilo: - stroške zamenjave vodomerov ali umeritev nosijo lastniki stanovanj, najemniki le v slučaju, da so števce vgradili sami na lastno željo, - najemniki, ki so ob prevzemu stanovanja že imeli vgrajene merilne naprave za odčitavanje vode (števce), ta strošek naslovijo na lastnika stanovanja oziroma upravnika stanovanjskega obekta. Za servisiranje morajo poskrbeti sami, - vsak naročnik lahko izbira izvajalca servisiranja sam, lahko najugodnejšega ponudnika. V kolikor ne gre za pooblaščeno strokovno osebo ali organizacijo, mora obvestiti KOP, da dobi potrebna navodila izvedbe postopka (popisa števca) in ustrezne formularje, - naročniki v blokovnih gradnjah, ki ne bodo imeli umerjene merilnike porabe vode, se jim bo poraba vode zaračunavala po izkazani porabi na glavnem števcu in glede na število oseb gospodinjstva. V mesecu maju pa prehodno le povprečje porabe zadnjih 12 mesecev. Za podrobnejše informacije se potrošniki lahko obrnejo na sam KOP, Stanovanjsko podjetje Zagorje ali potrošniško svetovalno pisarno (56-69-040). PESTRO IGRIŠČE Otrok je kot glina, ki jo je treba oblikovati prefinjeno, nežno, razumevajoče. In temu izreku so sledili tudi v Vrtcu Trbovlje, kjer vseskozi skrbijo, da z vzgojno-izobraževalnimi metodami sledijo otrokovim potrebam, interesom in razvijanju sposobnosti. Ali kot tudi pravijo: da znajo tudi spreminjati in posodabljati načine dela v vrtcu, pri čemer znajo biti zelo ustvarjalni. Od 10. do 13. aprila pa je Vrtec Trbovlje - enota Barbara, sodeloval na Festivalu vzgoje in izobraževanja v Celju, kjer so predložili svojevrsten načrt igrišča, ki so ga poimenovali: Čarobni gozdiček-čutna pot. Pretežno so vodje tega projekta ravnateljica Vrtca Trbovlje Marinka Bučar ter vzgojiteljici Breda Piškur in Cvetka Forte. Vrtec Trbovlje je med osmimi vrtci v Sloveniji, kjer uvajajo prenovljen program oziroma kurikulum v vrtce, zato se posebej posvečajo nalogam, ki so v tem načrtu predvajanja predvidene. In ena bistvenih nalog je urejane prostora - notranjega in zunanjega. Kot je povedala Marinka Bučar, ravnateljica Vrtca Trbovlje, so se vsled tega otroci učili preurejanja prostora, pri čemer so otroci spoznavali urejanje notranjega kot tudi zunanjega prostora. "Ko smo prostore uredili v igralne kotičke," je dejala, "smo te kotičke opremili za področja posameznih dejavnosti, ki se med seboj prepletajo in otroku omogočajo celovit razvoj, kjer gre tudi za igrice, ki izboljšujejo otrokovo govorno področje in pri katerih s komunikacijo vzpostavlja tudi odnos do soljudi." In projekt Čarobni gozdiček-čutna pot je nekakšna povezava teh igralnih kotičkov. Kot je še dejala Marinka Bučar, so v omenjeni projekt vključili starše, vzgojiteljice, otroke, kot tudi zunanje sodelavce, ki sodelujejo pri tem, da otrok po tej čutni poti spoznava naravne materiale: storže, zemljo, pesek, mah..., da po tej "čutni poti" otrok hodi bos, ker so spoznanja strokovnjakov in zdravnikov namreč enotna in sicer, da ima človek vse poglavitne centre za razvoj organov tudi na stopalih. Skratka, ta neposredni dotik naravnih materialov, oblikovanje cvetličnih gredic in še mnogo drugega pripomore, da otrok doživlja in spoznava notranji in zunanji prostor, ga komentira in se nanj odziva, kar je za otrokovo učenje skoz igro izrednega pomena. Igrišče, s katerim so se predstavili na sejmu v Celju, so opremili s hišico iz blaga, s cvetlično hišico in skalnjakom, ristanci za različne igrice, asfaltno ploščad s tribuno za vožnjo s skiroji, kolesi, kotalkami, z gradbiščem, kjer v peskovniku gradijo in oblikujejo. V vrteški enoti Barbara bodo omenjeni projekt skušali avtorizirati na natečaju Ministrstva za šolstvo in šport, saj so ugotovili, da je takšno igrišče za predšolske otroke zares pridobitev. Ravnateljica Bučarjeva je pripomnila, da je s projektom zelo zadovoljna, saj kaže na uspehe, ki jih bodo lahko imeli v nadaljnjem pedagoškem delu s predšolskimi otroki. Povedala je še, da so spremljali tudi vpliv računalniških igric na otroke in ugotovili, daje mnogo računalniških igric za otroke tudi koristnih. Sploh kar zadeva risanje s pomočjo računalnika ali tako imenovano: računalniško grafiko, kjer so otroci izdelali precej izvirnih grafik. Zato osveščajo tudi starše, da otrokom računalnik ponudijo tudi na drugačen način in ne samo z igricami, ki nekako onemogočajo otrokove komunikativne veščine. Izdelke računalniške grafike so predstavili tudi Ministrstvu za šolstvo in šport ter Pedagoški fakulteti v Ljubljani, pri čemer je prof. Matjaž Duh dejal: "Če otrok likovna izrazila uporabi na tak način in pride do takih rezultatov, je res likovna tehnika: računalniška grafika uporabna." Sicer pa v Vrtcu Trbovlje že tudi vpisujejo v naslednje šolsko leto in sicer otroke, ki so rojeni v letih od 1996 do 2000. RR. Pesmi za rožnate trenutke V zagorski knjižnici se je Marija Cvetka Murovec s svojini pesniškim prvencem: RAZTRGANO JUTRO predstavila v četrtek, 29. marca, razgovor s pesnico, ki je po poklicu socialna delavka, je vodila Joža Ložak iz Trbovelj, na citre sta zaigrali Ela Dolar in Ivica Bašelj iz Zagorja, literarno druženje pa je otvorila vodja zagorske knjižnice Milena Garantini. Kljub temu, da za omenjeni literarni večer ni bilo 'navala', je razgovor minil v prijetnem vzdušju, po tisoč tolarjev jih je kar nekaj tudi kupilo predstavljeno pesniško zbirko. Marija Cvetka Murovec, ki sicer izhaja iz Vuzenice, že nekaj let pa z družino živi v Ljubljani, je v literarno druženje vnesla obilo ustvarjalne vneme in optimizma, saj poudarja, daje veliko dobrih reči. V literarnem druženju je prebrala kar nekaj svojih pesmi: Oblečena v cvetje. Rdeč klobuk, Ukradena kava, Pomlad navdihuje, Ljubiti ljubezen in druge, od vsega ji je najbolj všeč rožnata barva ter pravi, daje treba znati poskrbeti za te rožnate ali osrečujoče trenutke. "Za današnji čas pa je značilno," je še dejala, "naj bodo pesmi kratke, ker jih le takrat ljudje tudi poslušajo. Težko je uspeti kot pesnik, tudi sponzorje za izdajo pesniške zbirke sem kar dolgo iskala." Ker jo zanimajo medsebojni odnosi, prepričljivo pravi, da si v teh uspešen le takrat, kadar znaš iskati kompromise. Pesniški prvenec RAZTRGANO JUTRO je izdalo in založilo Društvo tabornikov rod Rožnik, barvne slike je prispeval njen brat, slikar Silvester Pecole. Kot je še pripomnila, so bili nekateri sponzorji tako skromni, da niti niso želeli biti imenovani v zbirki. Pesniška zbirka RAZTRGANO JUTRO je osebno-izpovedna in lirična, pesmi pa prijetne za večkratno branje. Kot so povedali v zagorski knjižnici, nameravajo jeseni organizirati še kakšen literarni večer. RR. !v v n tl i n tl o 26. MALTRAVNA 2001 ZASAVSKI FRKER NI UPOŠTEVAL PROMETNEGA ZNAKA u Hrastnik, 9.4. ob 07.50 uri je K.Ž. iz|Noyega mesta vozil osebni a,v toiuobilje n au 1 fc 1 ag u n a po mestni ulici prot/križišču na^ TrgipFranca Kozarja v Hrastniku, kjer je zaradi neupoštevanja prometnega ziraBpjflisttivi" zapeljal na predriostnOd^giStnlnožcesfo I.leda, po kateri je ii^tneri Rud.nika^i osebnim avtomobilom \mgo florida pripel^ S.A. iz Dola in kljub zaviranju trčil v bočnb%ran osebnega vozila renault laguna. Na vozilih je nastalo za najmanj 500.000 SIT škode, policisti pa so K.Ž izdali plačilni nalog. NEREGISTRIRAN AVTO, ODKLONIL PREIZKUS,... Hrastnik, 19.4. ob 16.40 uri je B.H. iz Hrastnika vozil neregistriran osebni avtomobil zastava yugo po mestni ulici proti cesti 3.julija v Hrastniku, kjer je zaradi vožnje po levi strani ceste trčil v betonsko škarpo ter si na vozilu povzročil za namanj 30.000 SIT škode. Policisti so na kraju zaradi suma vožnje pod vplivom alkohola odredili preizkus, katerega je B.H. odklonil. Odvzeli so mu vozniško dovoljenje, prepovedali nadaljno vožnjo in podali predlog SP-ju, zaradi vožnje po levi strani in vožnje z neregistriranim vozilom pa so mu izdali plačilni nalog. NEPRILAGOJENA HITROST Hrastnik, 19.4.2991 ob 20.uri je K.R. iz Zagorja vozil osebni avtomobil fiat punto po lokalni cesti iz smeri Radeč proti Hrastniku, v Podkraju pa zaradi neprilagojene hitrosti pri srečanju z nasproti vozečo voznico daewoo nexie B.A. iz Hrastnika zapeljal desno po pobočju reke Save, kjer je z vozilom obstal. Pri nesreči, v kateri je K.R. zaradi poškodbe iskal zdravniško pomoč, je nastala materialna škoda v višini 150.000 SIT, policisti pa so zoper njega podali predlog SP-ju. NAŠLI SO GA Hrastnik, 21.4. ob 14.10 uri so bili policisti obveščeni, da je na Trgu Franca Kozarja v Hrastniku neznan voznik trčil v parkiran avtomobil renault 5, last S.S. iz Hrastnika, nato pa s kraja odpeljal. Policisti so ob 15.uri povzročitelja, U.M. iz Dola, ki je povzročil prometno nesrečo zaradi nepravilnega premika z vozilom golf, izsledili in mu izdali plačilni nalog. Odredili so tudi preizkus alkoholiziranosti, kije pokazal 1.51 grama alkohola. Ker ni počakal na kraju prometne nesreče in ker je vozil pod vplivom alkohola, so podali še predlog SP-ju. IZDALI SO MU PLAČILNI NALOG Kresniške Poljane, 10.4. je povzročitelj prometne nesreče je vozil od Kresnic proti Jevnici in je v blagem desnem ovinku oplazil pravilno vozeči avto. Premalo se je umaknil na desno stran - izdali so mu plačilni nalog. Zaradi zastoja na regionalni cesti Litija -Ljubljana se vse več voznikobvo dloča za obvoz preko Kresnivc in Jevnice. Vozniki naj bodo previdni! NEPRILAGOJENA HITROST+DEŽ Litija, 11.4. ob 16.20 seje zgodila prometna nesreča pri Car commercu. Voznica je zaradi neprilagojene hitrosti in dežja čelno trčila v nasproti vozeče vozilo in se pri tem lažje telesno poškodovala. OPLAZIL GA JE Litija, 12.4. ob 9.30 uri je oškodovanec peljal po Valvazorjevem trgu proti Frtici, s pločnika pri Štručki pa je neznanec speljal in Aufbiks ji 20.4. ob 22.30 uri so policisti intervenirali v stanovanjski hipi v Brdcah, kjer je prišlo do prepira med K.J. in njenim izvenzakonskim partnerjem P.R. Med prepirom je K.J. tudi grozila z nožem, zato bodo policisti zoper oba podali predlog SP-ju, o ravnanju K.J. pa bodo obvestili tudi ODT. Dne 15.4.2001 ob 21.50 uri so policisti intervenirali na železniški postaji v Hrastniku, kjer so JRM kršili mladoletni N.S., R.V., Š.B., polnoletna U.P. in S.R:, vsi iz Hrastnika ter mladoletnica O.D. iz Sevnice. Poleg tega, da so policisti razboriteže umirili, so opravili tudi varnostni pregled, med katerim so pri U.P. našli posušeno zeleno rastlino, pri O.D. in Š.B. pa po 1 joint. Vsem trem so zaradi suma, da gre za prepovedano drogo, le-to zasegli in jo poslali na preliminarni test. Za vse bo podan predlog SP-ju, za U.P., O.D. in Š.B. pa tudi predlog po zakonu o prepovedanih drogah. Po odhodu policistov pa se kršitellji verjetno niso umirili, saj je 16.4. prometnik iz železniške postaje sporočil, da je nekdo izmed njih namerno popisal vrata in povzročil za najmanj 50.000 SIT škode. Policisti se bodo morali zato s kršitelji še enkrat pogovoriti, zoper osumljence pa bodo podali kazensko ovadbo. 19.4. so litijski policisti v dopoldanskem času opravili hišno preiskavo pri dveh osumljencih, za katere so imeli podatke, da prodajajo mamila. Pri hišni preiskavi so zasegli 2,6 grama heroina in približno 230 gramov indijske konoplje. Enemu so odvzeli prostost in ga peljali k preiskovalnemu sodniku, zoper oba sledi kazenska ovadba. Pri akciji sio sodelovali kriminalisti iz Ljubljane in karavanška obmejna enota s policijskim psom za odkrivanje mamil. oplazil oškodovanca ter nato odpeljal. Patrulja ge je izsledila - sledi predlog SP. NI PRETENTAL POLICISTOV Kresnice, 18.4. ob 01.50 je občan poklical na policijo, da je pri mostu v Kresnicah njegovo dekle zapeljalo v hrib in se prevrnilo na cesto zaradi umikanja neznanemu vozniku, ki je prehiteval v škarje. Patrulja je po temeljitem merjenju in pregledu kraja ugotovila, da je občan verjetno vozil sam z neprilagojeno hitrostjo, zapeljal v breg, se prevrnil in nato še zavrtel okrog osi in obstal na cestišču. Odredili so preizkus alkoholiziranosti, ki je bil pozitiven. Sledi prijava SP-ju. POŠKODOVAL VOZILO Litija, 23.4. ob 17.15 uri je neznani voznik na parkirišču pred občino poškodoval nissan primero oziroma vrata prtljažnika in pobegnil. Kdor bi karkoli o tem vedel, naj obvesti policijo. RAVBAJO KOT SRAKE Dne 13.4. ob 11.00 uri so bili policisti iz trgovine Modiana iz Hrastnika obveščeni, da je neznan mlajši moški v trgovini ukradel trenirko in z njo zbežal iz trgovine. Na kraju so ugotovili, da je moškega, ki je z ukradeno trenerko bežal iz trgovine, zgrabil policist K.T., ki se je v tem času v civilu nahajal v bližini in tatu zadržal do prihoda uniformiranih kolegov s PO Hrastnik. Le-ti so ugotovili, da gra za Slavoljuba K., državljana ZRJ, ki je podal vlogo za azil, začasno pa je bil nastanjen v zbirnem centru v Hrastniku. Trenirko so mu odvzeli, o zadevi pa obvestili ODT Trbovlje. Dne 14.4. so v Litiji ob 12.uri prijeli osumljenca kaznivih dejanj vdiranja v stanovanja, izsiljevanja, kraje in ropa. Odvzeli so mu prostost in ga odpeljali k preiskovalnemu sodniku, ki je odredil pripor. Dne 17.4. je K.R. iz Hrastnika prijavil vlom v svoj osebni avtomobil znamke golf, katerega je imel od 14.4. parkiranega na dnevnem kopu v Hrastniku. Neznan storilec mu je iz vozila ukradel avtoradio in zvočnike ter ga oškodoval za 40.000 SIT. Policisti storilca še iščejo. RDEČI PETELIN Dne 15.4. ob 17.44 uri je 51 gasilcev GD Hrastnik gasilo požar, do katerega je prišlo v gozdu na Kalu. Zgorelo je okoli 1000 m2 suhe trave in podrasti, zaradi česar materialna škoda ni nastala. Do požara je po vsej verjetnosti prišlo zaradi odvrženega cigaretnega ogorka. Požar je bil pogašen, o zadevi pa bo s poročilom obveščeno ODT. Tn F.li Gfll R Ri 26. MALTRAVNA 2001 jjJii Brezplačne male oglase za naslednjo številko Zasavca, ki izide lO.maja, sprejemamo z izpolnjeno naročilnico do petka, 4.maja 2001 na naslovu: Zasavc d.o.o.. Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Oglase, ki so identični, ne objavljamo dvakrat v isti številki. Ravno tako ni možna objava do preklica. Za pravne osebe in samostojne podjetnike je oglas plačljiv. Stanovanja, parcele PRODAM poslovni prostor ob glavni cesti v Trbovljah v izmeri 82 m2, tel.: 050/615-421 PRODAM večje stanovanje v hiši, CK, telefon, balkon, parkirni prostor, tel.: 56-66-173 (od 8. do 19.ure) c«c ncNicmičnine viicii i. ivniin 7 ■ trbovue TEWIX;03/Sl.t4-tti,5Mi-140 PfioDum. iHur, (TiKiovnu. mi, POIIOVIIIII PflOITOMV, VIKMDOV lil PIIRCil PRODAM poslovni prostor cca 80 m2 v Zagorju ob glavni cesti, tel.: 041/716-486 PRODAM gradbeno parcelo v centru Zagorja, primerno tudi za poslovne dejavnosti, tel.: 56-61-828 (po 20.uri) KUPIM 2-sobno stanovanje v Zagorju ali okolici Zagorja, tel.: 041/403-523, 56-65-101 PRODAM lepo sončno delno-zazidljivo parcelo v Zagorju, tel.: 040/241-596 PRODAM stanovanjsko hišo v centru Hrastnika, tel.: 56-44-199 PRODAM prostore, primerne za mirno obrt ali pisarne, v Zagorju ob glavni cesti, tel.: 041/ 716-486 PRODAM mansardno stanovanje v centru Zagorja, cca 80 m2, za 70.000 DEM v tolarski protivrednosti, tel.: 050/615-421 PRODAM večsobno stanovanje v Zagorju, tel.: 56-61-828 PRODAM gradbeno parcelo za poslovni objekt - trgovina, servis - v centru Zagorja, tel.: 041/908-041 PRODAM trgovino z dejavnostjo ali brez, na frekventni lokaciji v Trbovljah, možna sprememba namembnosti, tel.: 050/615-421 * PRODAM prostor - trgovino z možnostjo spremembe namembnosti, ugiodna lokacija, parkirni prostori, z dejavnostjo ali brez, tel.: 041/716-486 Avtomobilizem PRODAM fiat panda 4x4 trek-king, letnik 1995, registriran do 31.3.2002, tel.: 56-83-775, 041/ 551-177 Razno PRODAM sim kartico Halo in sobno peč na olje, staro eno leto in pol, cena po dogovoru, tel.: 040/315-836 PRODAM šotor za 4 osebe Induplati, cena po dogovoru, tel.: 041/423-627 PRODAM kiosk, rdeč, 2x2m, ohranjen, ugodno, rabljen 2 sezoni za prodajo časopisa, tel.: 041/679-176 PRODAM rdeče domače vino, tel.: 03/57-31-816 PRODAM kovinske regale cca 35 m, dimenzije 100x200x40, za skladišče, klet ali trgovino, tel.: 56-66-173 KUPIM rabljeno otroško kolo BMX s pomožnimi kolesi, za starost 5 let, tel.: 041/955-609 PRODAM metrska drva po ugodni ceni, tel.: 031/229-954 PRODAM otroško gorsko kolo na 5 prestav, tel.: 56-41-498 KUPIM predsetvenik z ježi ali brane za traktor Tomo Vinkovič, tel.: 56-41-498 Počitnice PRIJETEN DOPUST - počitnice na otoku Rabu -BANJOL 227. Na razpolago imamo tri sobe: 2 troposteljni sobi, 1 dvoposteljna soba. Poleg imamo kopalnico, kuhinjo, 2xWC ter parkirni prostor. Od plaže smo oddaljeni 200m, do mesta Rab 1 km. Rezervacije na telefon 0038 5517 71364 (g.Matušan Josip-Franka) Delo in inštrukcije ČISTIM, likam, pomivam in pospravljam na vašem domu, tel.: 040/253-058 MOŽNOST dodatnega mesečnega zaslužka, tel.: 041/ 257-143 ZAPOSLIMO prijazno dekle za delo v lokalu v Litiji, tel.: 041/ 422-546 NUDIM delo na domu za resne osebe, tel.: 031/833-898 IŠČEM delo voznika B kategorije za razvoz raznega blaga, dobro poznam Ljubljano in okolico, tel.: 040/315-836 INŠTRUIRAM matematiko za osnovno in srednjo šolo, uspešno in poceni, tel.: 031/249-488 INŠTRUIRAM matematiko, fiziko, angleščino, za osnovno in srednjo šolo, uspeh zagotovljen, Oto Krajnc, Šuštarjeva 27, Trbovlje LEKTORIRAM seminarske in diplomske naloge, tel.: 56-49-142 ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na naslov Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125,3302 Griže, tel.: 03/715-735 pommm (vsak delovnik med 7. in 10. uro) Na telefon: 0y%-b«-250 Adrovič & Co. d.n.o. Kamnik Tel.: 01/839-46-14 Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč. Zdelava betonskih in kamnitih škarp. za brezplačni mali oglas Tekst: ................................... Moj naslov: 00 o z u cn N Ff GTnrrsr? nJ.Jt; 26. MALTRAVNA 2001 Knjižnica Zagorje ob Savi VABI v četrtek, 26. aprila ob 17. uri na URO PRAVLJIC. VLJUDNO VABLJENI! Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje Mladinski oddelek VAB I na prireditve v mesecu aprilu in maju: - 7.5.-19.5.2001: Likovna razstava Jožeta Ovnika - 28.5.-9.6.2001: Kaj seje dogajalo na pravljičnih uricah in kreativnih delavnicah-razstava Knjižnice Toneta Seliškarja 9.5.2001: Pravljična ura ob 17.uri: A veš, koliko te imam rad (za otroke od 3 do 5 let) 16.5.2001: Pravljična ura ob 17.uri: Jabolčni kralj (za otroke od 6 do 10 let) 30.5.2001 Kam naj se skrije Horacij - pravljična ura za otroke od 6 do 10 let ob 17.uri 23.5.2001 Kreativna delavnica - Cvetlice vseh barv, za otroke od 5 do 10 let, prosimo za predhodne prijave. Vabljeni! 12.05.2001: Turistično avto prvenstvo Slovenije - 19.turistični avtorally "Izlake 2001" s startom ob 13.uri pred hotelom Medijske toplice, 18.05.2001: Slavnostna seja s kulturnim programom ob 19.uri v dvorani KD Svoboda Elektroelement Izlake, ob 20.uri razstava fotografij in pokalov v hotelu Medijske Toplice Izlake, 02.06.2001: Spoznajmo karting: turistično-športno tekmovanje za vse, ki bi ga želeli spoznati in se preizkusiti v vožnji, na športnem igrišču na Izlakah od 9. do 17.ure, 03.06.2001: Spretnostna vožnja s kolesi ob 13.uri na športnem igrišču na Izlakah, organizatorja AMD in Športno društvo Izlake. Vabljeni! Občina Zagorje VABI na prireditev ob Dnevu upora z naslovom "Uporna mladost", ki bo v četrtek, 26.4.2001 ob 19.uri v KC Delavski dom v Zagorju. Vabljeni! Turistično društvo Šentgotard VABI Prosvetno društvo Cemšenik Folklorna skupina VAB I v nedeljo, 6.maja ob 16.uri na folklorno prireditev z naslovom Jurjevanje v prosvetnem domu Čemšenik. Vabljeni! AMD Izlake VABI ob 50-letnici društva na naslednje prireditve: na tradicionalno prireditev "Počastitev sv.Florjana in 9.Gotardov sejem", ki bo v nedeljo, 06.05.2001 v šentgotardu. Prireditev se prične ob 9.45 uri s sprevodom Prostovoljnih gasilskih društev. Vljudno vabljeni! 4.T VV, Arboretum Volčji Potok VABI na Holandsko vas in lO.spomladansko cvetlično razstavo, ki bo potekala od 27.aprila do 6.maja 2001. DOBRODOŠLI V CVETOČEM ARBORETUMU! KUD KNAP PROTI KSENOFOBIJI! 30.4. KUD KNAP na plazu, bolj točno pri gostilni Štulm organizira koncert zasavskih skupin proti ksenofobiji, ki se na žalost čezdalje bolj zajeda v našo, z razno raznimi predsodki že tako preveč omejeno deželo. Država trdi, da so za brezposelnost, inflacijo ter kup drugih problemov krivi tujci. Ker sama ni sposobna rešiti teh problemov, začne skozi medije sugerirati, daje problem v tujcih in tako začne rasti ksenofobija, nestrpnost in celo rasizem. Samo da se preusmeri krivda na nekoga drugega. Nihče pa naprimer ne omeni, da od EU za reševanje begunske problematike dobi 11 miljonov eurov na leto, kar še zdaleč ni breme davkoplačevalcev, kot trdijo. Migrantom onemogočajo prestop čez črto. Ne želijo jim omogočiti enakih možnosti, kot jih imajo sami...zapirajo meje, kot so zaprli svoje glave... Ne glede na državljanstvo smo še vedno vsi enaki. Noben človek ni ILEGALEN, kot to zatrjuje država. Predstavniki oblasti dnevno obveščajo o ilegalnih prestopih meje in begunski problematiki. Poročane v medijih o lovu na "podivjanein stekle živali" - begunce, pa še dodatno dehumanizira in podpihuje nestrpnost. Po drugi srani pa nihče ne omenje države iz katere ti ljudje prihajajo, KRŠ1TELJICE ČLOVEKOVIH PRAVIC. Prav zaradi vsega tega smo se odločili za koncert proti sovražtvu do tujcev in ostalih drugačnih. Koncert bo ob vsakem vremenu nastopili pa bodo: No ansvver. Red five point star, Black dazc, Sun ate marš, Mortifmon in Terminal disease. KUD KNAP ZA DIREKTNE AKCIJE IN REVOLUCIJO DANAŠNJEGA DNE Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje Tel.: 03/56 64 611, Fax: 03/56 64 660 E-mail: info@tref.si. Internet: http://www.tref.si Objavlja razpis za prosti delovni mesti, serviserja RAČUNALNIŠKE OPREME in RAČUNALNIŠKEGA PROGRAMERJA. Od kandidatov pričakujemo: * srednješolsko izobrazbo, elektro ali računalniške smeri * poznavanje osnov računalništva * lasten prevoz Pisne prijave pošljite na naslov: TREF, d.o.o., C. 20. julija 2c, ZAGORJE, v OSMIH dneh po objavi razpisa. Dodatne informacije dobite po telefonu: 03/56 64 611 EUROPRIMA d.o.o. v stečaju, IZLAKE, Obrezi ja 19, na podlagi sklepa stečajnega senati Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. St. 91/99 objavlja: PRODAJO Z JAVNIM ZBIRANJEM PONUDB za naslednje premoženje stečajnega dolžnika: STROJNA OPREMA ŽAGALNICA V OBRTNO IND. CONI KISOVEC PRI ZAGORJU in OSTALA OPREMA po seznamu skladno s cenitvijo cenilca sodnega izvedenca strojne stroke Marjana Skoka: A. Žagalna linija: Izhodiščna vrednost: 1. Kovinska nakladalna rampa 50.000,00 SIT 2. Poševni verižni transporter brez elektromotorja in reduktorja 60.000,00 SIT S.Stožčastitransporterzavzdolžniinprečnipomikhlodaternamestitevnavoziček 625.000.00SIT 4. Hidravlični vpenjalni vozičeks krmilnim mehanizmom za obračanje in nastavitev hloda - dvodelen, PIHL Avstrija 925.000,00 SIT 5. Polnojarmenik (gater) BOCHUD, notr. širine 71 cm, pogon 45 kW 2.100.000,00 SIT 6. Razperi Ina zagozda za usmerjanje dolžine cca. 1,6 m, PIHL 240.000,00 SIT 7. Transporterzgnanimi valji, L = 8,6 m 375.000,00 SIT 8. Sortima miza dim.: 8 x 1,8 x 0,76 m (ni dokončana) 25.000,00 SIT Skupna vrednost opreme pod točko A. je________________________________ 4.400.000,00 SIT 8. Linija za obžamanje desk, plohov ali špirovcev do debeline žaganja 160 mm: 9. Negnana valjčna proga (valjčni transporterjpred večlistno krožno žago 10. Večlistna krožna žaga z elektro omarico, delov, širina 800 mm delov, višina 160 mm, pogon:elektromotorz30kW 11. Gnani sortirni transporter za sortiranje žagancev od desk dolžina 6,3 m, pogon je izveden izvečlistne krožne žage 12. Gnani transporterza deske, dolžina6,3 m.pogon je izveden izvečlistne krožne žage Skupna vrednost opreme pod točko B. je 1.200.000,00 SIT C. Ostala oprema 1. Brusilni stroj VOLLMER CNHV KSK1 za avtomatsko brušenježagnih listov 300.000,00 SIT 2. Naprava za razperjanje žagnih listov 60.000,00 SIT 3. Električna omara z elektroniko za krmiljenje 210.000,00 SIT 4. Žagni listi za polnojarmenik 80 kosov 160.000,00 SIT 5. Čelilnik nadmizni PFEIFFER, lip PICC0L0 EPA 150 50.000,00 SIT 6. Pnevmatska pištola za sponke (zabijalni aparat),3 kosi, 5.000,00 SITAos 15.000,00 SIT 7. Kompresor - batni, rezervoar 1001 itrov 30.000,00 SIT 8. Membranska črpalka 65.000,00 SIT 9. Blagajna 30.000,00 SIT 10. Tovorni avtomobil - neregistriran, nevozen, brez motorja 11. Šivalni stroj NECCHI - 3 kosi, 35.000,00 SIT/kos 105.000,00 SIT 12. Šivalni stroj DURK0PP 100.000,00 SIT 13. Krojilni stroj RASOR 10.000,00 SIT 14. Stroj za polnjenje blazin, KLI 70.000,00 SIT Skupna vrednost opreme pod točko C. je 1.205.000,00 SIT Navedena oprema se prednostno prodaja v celoti oziroma v sklopih pod točko A., B„ C. Ponudbena cena mora biti najmanj v višini izhodiščne vrednosti. POGOJI ZA SODELOVANJE 1. Sodelujejo lahko vse pravne in fizične osebe skladno z veljavno zakonodajo Republike Slovenije, razen oseb, ki ne morejo bili kupci po 153, čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. 2. Ponudniki morajo najkasneje do 5.5.2001 vplačati varščino v višini 10 % ocenjene vrednosti opreme za katero izstavljajo ponudbo, na žiro račun EUROPRIMA d.o.o. - v stečaju št.: 52720 - 690 -10404 In dokazilo o plačani varščini priložiti ponudbi. Vplačana varščina bo izbranemu ponudniku vračunana v kupnino, drugim pa brezobrestno vrnjena v 8 dneh po izbiri najugodnejšega ponudnika oziroma ponudnikov. 3. Premoženje stečajnega dolžnika, ki je predmet prodaje, se prodaja po sistemu Videno - kupljeno", kasnejše reklamacije glede stvarnih napak ne bodo upoštevane. Kupec postane lastnik premoženja in ga prevzame v posest po sklenitvi pogodbe in plačilu celotne kupnine. Davke in ostale stroške povezane sprenosom lastništva, plača kupec. 4. Ponudbo je treba poslati do 5.5.2001, s priporočeno pošiljko v zaprti ovojnici, z oznako “Europrima d.o.o. - v stečaju ZA JAVNI RAZPIS - NE ODPIRAJ" na naslov: Odvetnik Igor Gorše, Pregljeva 1,1000 Ljubljana. Pisne ponudbe morajo vsebovati predmet nakupa, ceno in rok plačila, skladno s pogoji razpisa. Pri izbiri bodo upoštevane samo popolne in pravočasne ponudbe. 5. Pri izbiri ima kot ugodnejši ponudnik prednost kupec, ki ponudi višjo ceno, oziroma kupec, ki odkupi celotno opremo. Pri dveh ali več enakih ponudbah po višini kupnine, bo izbran ponudnik, ki bo na naroku za izbiranje ponudb pred sodiščem ponudil najvišjo ceno. O izbiri najboljšega ponudnika bo odločeno v 8 dneh po končanem javnem odpiranju ponudb. Izbrani ponudnik mora skleniti pogodbo o nakupu v 15 dneh po prejemu obvestila o izbiri. Če izbrani ponudnik v 15 dneh po prejemu obvestila o izbiri ne sklene veljavne prodajne pogodbe, se mu varščina ne vrne. Če kupec v pogodbenem roku ne plača kupnine, se šteje pogodba za razdrto, vplačano varščino pa zadrži prodajalec. 6. Ogled opreme oziroma žagalnice je možen po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem, odvetnikom Igorjem Goršelom iz Ljubljane, telefon: 041 698 428. 7. Narokza odpiranje ponudb bo dne 8.5.2001 na Okrožnem sodišču v Ljubljani, soba 311/3, ob 9.30. Tatjana Marn Ljubljanska 4. Litija NUDIMO: •MALICE •KOSILA •JEDI PO NAROČILU OBRATOVALNI ČAA od lota do «cbotc. 7°° - 22f” tcddjc in prazniki: ff° - 'Kf> cb ponedeljkih ramo v čara malice od 9f” -1203 -----11 05., KORADO & BRENDI 19. 05., ADI SMOLAR Predprodaja vstopnic v gostilni Čebin, število omejend. Informacije na telefonu: 01/898 39 47 Komisija za odlikovanje občine Zagorje ob Savi objavlja na podlagi 9,člena Odloka o priznanjih občine Zagorje ob Savi (Uradni vestnik Zasavja, št. 18/92) in 7.člena Poslovnika o delu komisije JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ OBČINE ZAGORJE OB SAVI ZA LETO 2001 1. Priznanja občine Zagorje ob Savi so: - naziv častni občan občine Zagorje ob Savi - zlata plaketa občine Zagorje ob Savi - srebrna plaketa občine Zagorje ob Savi 2. Priznanja občine Zagorje ob Savi se podeljujejo posameznikom, podjetjem, zavodom, organizacijam ter društvom, ki so s svojim delom pomembno prispevali k razvoju in ugledu občine Zagoije ob Savi. 3. Predlog mora vsebovati: - naslov predlagatelja - osebne podatke in naslov predlaganca za fizične osebe, -vrsta priznanja, - utemeljitev predloga, - datum in podpis predlagatelja. 4. Predloge pošljite komisiji za odlikovanja občine Zagorje ob Savi, Cesta 9.avgusta 5, najkasneje do 26.5.2001. Predsednik komisije za odlikovanja ______________________________Fortunat Razboršek, l.r. RUDNIK TRBOVLJE - HRASTNIK d.o.o. Trg revolucije 12, 1420 Trbovlje Rudnik Trbovlje - Hrastnik obvešča, daje nakup komercialnega premoga mogoč le še do 30. junija letos. Premog lahko nabavite preko hčerinskih podjetij: - M P v Trbovljah - Domex v Hrastniku - Kamnolom Borovnik v Zagorju Po 30. juniju 2001 komercialnega premoga iz Rudnika Trbovlje - Hrastnik ne bo več možno kupiti, saj bo dokončno prenehala proizvodnja le-tega. RTH,o.o. Trbovlje 26. MALTRAVNA 2001 "bo fin n ti r>3 i, 22.3.-20.4. Čeprav boste imeli občutek, da so se vam prij atelj i izneverili, ker vas niso pripravljeni poslušalci, vedite, da ste glede na to, koliko sami napravite zanje, pričakovali preveč. Ohranili boste dobro voljo in optimizem. Št.: 15. Nikar ne ravnajte s sabo v rokavicah. Stvari, ki jih boste morali spremeniti, so nujne, sicer ne morete pričakovati napredka na nobenem področju. Bodite odločnejši in ne dvomite o vsem, kar zraste v vaši glavi. Št.: 18. 21.4.-21.5. . * .* 22.5.-21.6. 22.6.-23.7. V osebnem življenju boste našli veliko zadovoljstva. Ne dovolite, da bi ga kaj skalilo. Za živčnost in zoprne obveznosti bo še veliko časa. Pred sabo imate tudi precej razburljivo ljubezensko življenje. Št.: 9. Najpomembnejša vam bo zabava, ostalo bo moralo nekoliko počakati. Če imate odgovorno delovno mesto, bi bilo dobro, da razmišljate tudi o obveznostih. Samski Raki boste priljubljeni in obdani z oboževalci. Št.: 20. Veliko vam bo do tega, da se uveljavite. Opirajte se na lastne moči, saj boste v tem primeru res zadovoljni z doseženim uspehom. Kar vasje na ljubezenskem področju v preteklosti vznemirjalo, se bo tokrat razrešilo. Št.: 5. Ne zamerite prijateljem, ker vam niso nenehno na voljo in se ne ukvarjajo z vašimi težavami. Morda pa so vas že prevečkrat videli takšne in vedo, da vam skoraj ni mogoče ustreči. Št.: 23. 24.7.-23.8. 24.8.-23.9. /Vača bodočnost (/ v-$a£&m od nos Je pn'ičo£oo-aje) £i pa menjetno apatje. (Platon) Vsega enajst malčkov - šest deklic in pet fantkov - so od 8.4. do 22.4.2001 "pridelali" v trboveljski porodnišnici. 8.4.2001 Mateja Zamuda, Neža 36a, Trbovlje - sin Matic 1 1.4.2001 Simona Rizmal, Obrežje 24, Radeče - sin Matija Jana Flis, Žabjek 26, Trbovlje - hči Tajda 14.4.2001 Damjana Napret, Pod kojzico 2, Rimske Toplice - hči Katrin Kovač Angelca Ocvirk, Boštanj 25, Boštanj - sin Benjamin Vovk 15.4.2001 Suada Malkič, Kolonija l.maja 28, Trbovlje - hči Amra 16.4.2001 Liljana Žnidar, Farčnikova 15a, Zagorje - hči Patricia 18.4.2001 Mirjana Stanko, Klek 37, Trbovlje - sin Timi Dragar 19.4.2001 Ljiljana Stibik, Badovinčeva ulica 12, Laško - hči Saška Barbara Kurent, Gimnazijska 15b, Trbovlje - sin Tomaž 22.4.2001 Polona Pavlič, Dol.Boštanj 87 - hči Anamari Šeško egan trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 03/56-71-303 Cvetje, darila... odpiralni čas: od pon. do petka 16 -18 sobota 9 - 12 nedelja 10-12 r lorao? 24.9.-23.10. V nekaterih stvareh boste dokazali, da ste močni, druge pa vas bodo spravile na tla. Nikar ne tekmujte z namišljenimi 24.10.-22.11. nasprotiniki, ker se boste prehitro utrudili. Deležni boste pozornosti in naklonjensti nasprotnega spola. Št.: 24. Pomembno je, da se umirite in si razjasnite, kaj vas žene v takšen način življenja. Nečemu se hočete izogniti, a se boste verjetno prav s tem prisiljeni soočiti. Z odkritosrčnostjo bi lahko rešili kar nekaj stvari. Št.: 3. Do določene stopnje so vaša prizadevanja za to. da bi bil samostojnejši in neodvisni, upravičena in razumljiva. Pomembno pa je, da pri tem pazite na postopnost in se ne spravljate v položaj, ki jim zaenkrat še niste kos. Št.: 19. Na nekatere dogodke in ljudi pač ne boste mogli vplivati, kar J'«' / pa še ne pomeni, t*a sle nesPosob-j ni. Dobro bi bilo, da svojih sposob-23.12.-20.1. nosti ne dokazuje- te tako, da pri tem tlačite druge, saj vam to ne bo prineslo nič dobrega. 23.11.-22.12. Št.: 27. 21.1.-19.2. Ne prenašajte bremen svojih težav na druge in ne pričakujte, da jih bodo reševali namesto vas. Če se ljudje niso kar naprej priprav- ljeni ukvarjati z vami, to še ne pomini, da jim je vseeno, kaj se z vami dogaja. Št.: 4. Življenje skušajte jemati drugače in prepričali se boste, da ni tako črno, kot se vam zdi. Osredotočite se na lepe strani dogodkov in ne iščite pomanjkljivosti za vsako ceno. Potrudite se ohraniti nova poznanstva. Št.: 10. 20.2.-21.3. NAGRADNA KRIŽANKA ^ NAGRADNA KRIŽANKA RAZRED KOLOBAR-NIKOV. ZA KATERE SO ZNAČILNI ČLENI Z MALO ŠČETINAMI NEKDANJA TENIŠKA IGRALKA JAUŠOVEC KOSOVSKI POLITIK VLLASI TSSIST ZNAMENJE ZA ČLENITEV BESEDILA PREVEZO- VALNI PAS PRI KIMONU NEVESTE KRACA, ČAČKA EDO ŽITNIK ZA KRAS ZNAČILNO RDEČE VINO UKRA- JINSKA ATLETINJA KRAVEC ZA GLASBENI TON, GLASKA avsTBT LITERAT EKSPRESIONIST (FRANZ T.) REDKA KOVINA (SIMBOL Y) USPOSOB- LJENOST ZA MISELNO AKTIVNOST SLOVAŠKI POLITIK (VLADIMIR) GOVORNIK ŠILASTA NEMŠKA PISAVA IZ 13. STOL. CITROENOV AVTO- MOBIL JAP. MESTO (ATOMSKA BOMBA) OTO PESTNER \z 'j* /x Lmvnim ► ŽENSKI OSEBNI MANCINI ŽUŽELČJA TIPALKA 1 PREBI- VALKA BRITANSKE PRESTOL- NICE ANA ROJE TEZEJU JE Z NITJO POMAGALA IZ LABIRINTA SESTAVIL: ROBIN HUD ► MONGOLSKO- RUSKA REKA SOTOČNICA INGOOE NASLOV JAPONSKIH CESARJEV FRANCOSKI PIANIST (ALFRED. 1877-1962) LEVI PRITOK TIBERE PRI RIMU JUGOSL .D1R1GEN1 AMERISK DRŽAVA MESTO A DVANSKI (OSKAR) A ZVEZNA GLAVNO UGUSTA) AMERIŠKI HOKEJSKI ZVEZDNIK (MIKE) AMERIŠKA IGRALKA BL-TH ROBERT REDFORD MORALA. ETIKA VODJA ARGO- NAVTOV SLOVENSKI GLEDA- LIŠKI IGRALEC (PRIMOŽ) 8078 m VISOKA GORA V HIMALAJI, LETA 1950 OSVOJENA KOT PRVI OSEM-TISOČAK MADŽARSKO MESTO VBAKONJ-SKEM GOZDU ZGORNJI DEL STOPALA NAJVECJI GRŠKI JUNAK V TROJANSKI VOJNI VIK. VPIT.IF OČE. ATA; TUDI JED (OTROŠKO) VODNA ŽIVAL S KLFŠČAMI AM. IGRALEC HANKS JEZDEC TREBU- ŠATOST STEBRA SLABO VOZILO BEGUNJE ftREZJ rtzič # ic •. ► FRANCOSKI ABSTRAKTNI SLIKAR (JEAN. V ANDREJA MAKOTER NIKOLA TESLA SLOVARČEK- AJKA: madžarsko mesto ATLAN: francoski slikar CORTOT: francoski pianist MODANO: ameriški hokejist CSOKOR: avstrijski književnik ENTAZA: trebušatost stebra Vktieka Enako Nekega dne pride Janezek slabe volje domov. Oče ga vpraša: "Zakaj si pa tako žalosten?" "Pri matematiki sem dobil cvek." "Ja, sinko moj, kako pa to?" "Učiteljica me je vprašala, koliko je 4 krat 5." "In kaj si odgovoril?" "Daje 20." "Točno. In zakaj si potem dobil negativno oceno?" "Vprašala me je še, koliko je 5 krat 4." "To je vse en kline!" "Saj sem jaz tudi tako rekel." Paritev Butalca sta se odločila spariti dva ftčka. Postavila sta ju povsem tesno skupaj v garažo, zaprla vrata in čakala. Čez nekaj časa sta šla pogledat, kaj se je zgodilo. Odprla sta vrata, ko je mimo prišel butalski policaj. "Kaj, fanta, nič ne bo mladine! Pozabila sta “havbo” odpret." Gospa ali gospodična Študentka medicine sprašuje prijateljico: "Kaj naj storim? Naj nadaljujem študij in prej ali slej postanem gospodična doktor ali uslišim gospoda doktorja in postanem gospa doktor?" Antični Konstantinopel (Carigrad) je bil tako bogato mesto, da so čudoviti pristaniški zaliv ob vhodu v Bospor, ki je bi! križišče pomorskih poti med vzhodno Evropo in Azijo, imenovali “Zlati rog”. V eni sami sezoni leta 1978 si je znameniti francoski kolesar priboril kar 37 zmag. Neko bruseljsko podjetje je poslalo na trg posebno ponjavo za zaščito pred soncem, ki naj bi zagotavljala povsem varno sončenje brez nevarnosti poškodb kože. Izdelana je iz poliestra, ki ne prepušča škodljivih sončnih žarkov. Ponjava je izjemno lahka in jo je brez vsakršnih težav mogoče shraniti ali prenašati s seboj. ff Q Q Stari Etruščani so oboževali bikoborbe. Celo stene grobnic so krasili s podobami boja med človekom in bikom, da bi v njih lahko uživali tudi pokojniki. A tematske slikovne križanke Iv t! ™; Iv Ta"; 26. MALTRAVNA 2001 NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 10.5.2001 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.8/2001". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, kijih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca! Nagrade, ki vas čakajo: 1. Kosilo za dve osebi v Gostilni Čebin Litija 2. Kosilo za dve osebi v Gostilni Čebin Litija 3. Vstopnica za Natalijo Kolšek v Gostilni Čebin Litija 4. Vstopnica za Natalijo Kolšek v Gostilni Čebin Litija 5. Vstopnica za Natalijo Kolšek v Gostilni Čebin Litija Izžrebanci nagradne križanke 6/2001 (nagrade prispeva Vrtnarstvo ACM): 1. : Praktična nagrada: Simona Grobljar, Jesenovo 34, Čemšenik 2. : Praktična nagrada: Eva Škorja, Levstikova 19, Zagorje 3. : Praktična nagrada: Lea Vozelj, Golovec 23, Trbovlje 4. : Praktična nagrada: Barbara Drnovšek, Polje 27, Zagorje 5. : Praktična nagrada: Simona Kotar, Konjska 17, Polšnik Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C.20. julija 2c, Zagorje od 3.5. do 8.5.2001. S seboj prinesite osebno izkaznico in davčno številko. TRBOVLJE Ob četrtkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b petkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 .Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b sobotah 7.00 Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje 9.00 Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00) 0b nedeljah 8.00 Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b ponedeljkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje -glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b torkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Ob sredah 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Društvo prijateljev malih živali, servis 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) * Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00 VA-A^iimn v..uuiiN Mjana Marn s.p„ Ljubljanska 4, Litija OBDATOVAIM (*!A& od torka do sobote 7 - 22" nedelje in prazniki: 8' - 20* ob ponedeljkih samo v času malice od 9" -12" 1105., KODADO & BDENDI 19.05., ADI SMOLAD Predprodaja vstopnic v gostilni Čebin, število omejeno! Informaciie na telefonu: 01/898 39 47 [p E ® B & ttl “1 ?] T) Kino Zagorje 26.4, - 1.5. SCARV MOVIE - FILM, DA TE KAP (komedija), pet., sob., ned. ob 18.00, tor. ob 19.00; 27.4. - 2.5. ZADNJA VEČERJA (slovenska črna komedija), pet., sob., ned. ob 20.00, pon. in sre. ob 19.00; Kino Izlake 15.4. GLADIATOR (zgodovinski) ob 20.15; 22.4. PRVA LJUBEZEN (komedija) ob 20.15; 29.4. SCARV MOVIE - FILM, DA TE KAP (komedija), ob 20.15; Kino Trbovlje 26.4. - 30.4. PREŽEČI TIGER, SKRITI ZMAJ (akcija), čet., sob., ned. ob 18.00, pet. ob 20.30, pon. ob 20.00; Kino Hrastnik 26.4. - 29.4. CELICA (psiho triler), čet., sob. in ned. ob 20.00; 27.4. - 29.4. RDEČI PLANET (ZF akcija), pet. ob 18.00 in 20.00, sob. in ned. ob 20.00; 30.4. NI KINO PREDSTAVE Kino Dol pri Hrastniku 27.4. CELICA (psiho triler), ob 19.00; 26. MALTRAVNA 2001 j j.jr.G j /mMh Emil: pcrkmandcljc@trbovljc.si ZASAVC ■ ev „ZVERONAUK „ ... Danes, ko Oče Cerkev na vse kriplje pritiska na vrata šolskega ministrstva in parlamentarce, se včasih nasmehnem ob misli na moja šolska leta ...oh, kje je ie to ... Tudi že takrat, v „totalitarnem režimu,, so nekateri od mojih sošolcev obiskovali„dopolnilnipouk,, verouka. Po lastni volji. Oziroma, po volji staršev. In nihče jih zato iti obsojal. Ostali pa smo se ubadali z dosti bolj opametnimi zadevami - hodili k raznoraznim krožkom, na pevske vaje ali pa smo plezali po drevju in se šli Tarzane, ,,partizane in Nemce,, gradili bunkerje, rabutal’sadje, pekli kostanj, koruzo in krompir, se hodili kopati na tajht. Oh, kje je že to ...Problem se je pojavil pa takrat, ko smo se oboji vrnili v uradne šolske klopi. K uradnim učnim programom. Pa se je enkrat primerilo, da smo pri uri zemljepisa ponavljali zemeljsko atmosfero. Saj veste, troposfera, stratosjera itd. Ko pokliče profesor k tabli enega od onih, ki so hodili k ,,dopolnilnem pouku,, verouka. In ga rutinirano povpraša, iz katerih plasti je pač setavljeno ozračje našega planeta. Odgovor na prvi dve je še revež vedel, za mezosfero in termosfero je zvedet od nas za ionosfero od profesorja. Manjkala je samo še ekosfera. Gleda v strop, se praska za ušesom, ni in ni se mogel revež spomniti, ko: ,,No, Jure bo šlo?,, je bil že malo nervozen profesor.,,Katera je torej zadnja, najvišje ležeča sfera v našem ozračju. Pohiti, prosim !,, Jure pa kot iz topa, olajšano: ,, Nebesa... Pride ti tako en dan naš Edvard v eno izmed neštetih beneških starinarnic in zagleda na polici mali bronasti kipec podgane. Fasciniran nad njegovo lepoto povpraša, neveden, starega starinarja po ceni. "Dva tisoč lir za kipec, petsto tisoč pa stane legenda o njem ", odgovori starec hladno. "Petsto tisoč!!? Jebeš, legendo, si misli Edvard preračunljivo ... vzel bom samo kipec,,. In ga kupi ... Toda takoj, ko izstopi iz starinarnice, opazi dve nagnusni podgani... ki ga vztrajno sledita. Kmalu zatem pa so začele iz vseh beneških lukenj in kanalizacije laziti za njim tudi druge podgane, ki jim ni in ni hotelo biti konec števila... Edvard se nervozno obrača okoli se, ne vedoč, kaj je to zdaj za en hudič!! ... Čez čas pa ugotovi, da mu sledi že na milione beneških podgan!! Ves prestrašen, sedaj že v paničnem begu, priteče tako do obale modrega adrijanskega morja ... ne vedoč, kaj mu je storiti, panično zaluča nesrečni kipec vanj ... In silnemu čudenju ni hotelo biti konca, ko je uvidel, da so za njim brez pomisleka poskakale vse, do zadnje, podgane ... Zgrožen in oznojen, a olajšan, se vrne v starinarnico, kjer j e kipec kupil. "Aha, vidim da ste prišli po legendo o kipcu "ga spet hladno pričaka starec. "Ma kaj legenda" odvrne nestrpno naš Edi. "Rajši vi meni povejte, če mi lahko pod nujno priskrbite takšen čudežen kipec z likom Franca Rodeta v triglavski narodni noši?" Za vas In zaradi vas uilva Jože OVNIK UKDF LIKDKFA DIREKTIVE?! Elektrarnar Samo Pajer do petka še ni vedel kakšno stališče bi imel do morebitneega sežiga kostne moke v TET. V ponedeljek 23.4 pa je ob 10. uri na tiskovni konferenci že vedel! (HITRO IN UČINKOVITO SPREJEMANJE STALIŠČ - HO(XXM)RUK SMRDI PO...) POST MAM! ZNANI ŠPORTNI MANAGER GUNTER KRŽIŠNIK JE IZSTOPIL IZ ZLSD. KER PAČ NIMA ČASA ČAKATI DO STOTEGA LETA NA FUNKCIJO! (čisto horukerska dezinformacija) Iskrice Igorju (iošteta NENASITNA LDS Potem, ko so po uspehu na zadnjih volitvah dosegli presenetljiv rezultat in so zasedli skorajda vse najpomembnejše politične in gospodarske pozicije, so se kot kaže odločili, da zasedejo še športne. Pred tednom je tako strokovnjak za vse (razen za atletiko, kot je izjavil), poslanec LDS Roman Jakič postal še predsednik Atletske zveze Slovenije. Kam to pelje? SMO PRI NAS IMUNI ZA NESREČE? Zadnja tragedija, ko sta v okolici Kran ja dva mladostnika padla v ne dovolj zavarovan kanjon in preminula, je nadvse žalosten in zgovoren. Nekaj podobnega (Bog pomagaj, da ne) se lahko kdaj pripeti na nevarni cesti brez pločnikov, ki vodi od Izlak do Šemnika (ob tovarni ETI) in naprej do Mlinš. Prošnje krajanov, kijih naslavljajo na odgovorne, da končno zgradijo pločnik in označijo prehode za pešce, še vedno niso uslišane. Se bodo odgovorni končno prebudili? Upam, da ne prepozno. SVEA IN SIP0REX YT0NG V Svei so za velikonočne praznike delavci dobili kračo, vino in čokolado, na Siporcx-Ytongu pa nekateri knjigo. Pa naj še kdo reče, da nemški lastniki niso kultivirani. ENA PR0TIKADILSKA-1.DEL Napisano vzemite kar se da resno. Tretjina primerov raka nastane zaradi kajenja. Vsako leto za rakom v Sloveniji zboli devet tisoč ljudi. Opustite kajenje! ČISTO PRAVA DEZINFORMACIJA Na uho nam je prišlo, da (pri)znani športni menegerGintcr Kržišnik zelo rad fotografira. Edino kar ga pri tem delu moti, vedo povedati njegovi znanci, je to, da ga potem ni na sliki. (Slika arhiv Zasavca) SATIRA LUŠrNPAR Polonca in Žigec, res sta lušfn par, prva Hvalnice mu piše, on se dela, kot da ni mu mar. Igor Gošte Paket premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav vam omogoča, da celovito zavaril j e Le premoženje svoje družine. Oblikujete ga po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja. Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov: • s paketom pridobite paketni popust, • vsa zavarovanja sklenete hkrati, • izkoristite zelo ugodne plačilne pogoje. Tako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse. Pripravljeni na vse. triglav premoženje zavarovalnica triglav,d.d. Posojilna kartic Celje - skladišče D-Per 16/2001 5000009957,8 COBISS o ' ' -f ■ CBipV ■h r«K - / Banka Zasavje d. d., Trbovlje bančna skupina Nove Ljubljanske banke Trg revolucije 25 c, Trbovlje