K.
Primorski
novink
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 50 lir
TRST, nedelja 26. aprila 1964
Leto XX. - Št. 100 (5783)
I) kulturnem sožitju
V
Z
(ivimo v časih, ko postaja vedno bolj živo spoznanje, da se človeštvo ne bo moglo ohraniti in niti napredovati, če ne bo našlo skupnega imenovalca za vsa tista vprašanja, ki so skupna vsem ljudem na svetu: če ne bo enkrat za vselej rešeno vprašanje miru in mirnega sožitja, če ne bo za vselej odpravljena lakota, če ne bodo dokončno izginili rasni predsodki, če ne bodo nazori služili izključno iskanju novih pravičnejših, sr>-cialnejših oblik življenja. Za rešitev teh in še mnogih drugih vprašanj, se trudijo državniki in politiki, znanstveniki in sociologi, gospodarstveniki in umetniki, filozofi in kulturniki. Na vseh svetovnih relacijah se odvijajo stiki med njimi, izmenjava mnenj in izkušenj, posredovanje materialnih in duhovnih dobrin in vrednot. Vse to ne gre vedno gladko in brez žrtev, tudi ne brez kompromisov, a vendarle gre in v tem je nova vsebina sedanjega časa.
In pri nas v Trstu? Ali hodimo s tem novim časom?
•Res je; zaradi posledic preteklosti zarjavelo kolo medsebojnih odnosov na našem narodnostno stičnem področju se je v zadnjem času začelo vrteti. Naredilo je tudi že precej obratov in slev bi bil, kdor ne bi hotel videti novega vzdušja, v katerem živimo. A vendar so še primeri, ki dokazujejo, da so nekje ovire, da bi to kolo steklo hitreje, da bi nadoknadilo, kar je bilo zamujenega.
V mislih imamo predvsem kulturne stike, izmenjavo gledaliških in glasbenih ansamblov, solistov, razstav, predavateljev itd., med obema sosednima državama in njunimi narodi. Precej tega je v zadnjem času sicer bilo, toda skoraj nič ali prav malo (in še to skrajno boječe) prav pri nas v Trstu. človek ima vtis, da so drugod v naši deželi drugače dojeli potrebo in duha novega časa. V Vidmu je na primer pred nedavnim gostoval simfonični orkester Glasbene akademije iz Ljubljane. Sledil mu je solist — violinist evropskega slovesa Dejan Bravničar, ki je z velikim uspehom koncertiral e videmskim simfoničnim orkestrom v Vidmu in v Čedadu; v Ronkah je bila več dni kolektivna slikarska razstava slikarjev Slovenskega Primorja; videmski simfonični orkester se pripravlja na gostovanje v Ljubljani; tržaški zgodovinar Prof. Carlo Schiffrer je preda-vnl na Reki in v Pulju, tržaški violinist Gulli je gostoval na Reki, da niti ne omenjamo seminarjev in predavanj italijanskih profesorjev na italijanskih srednjih šolah v Kopru in na Reki. Vsem tem ansamblom in posameznikom so bila ndvrta vrata osrednjih gledaliških in koncertnih dvoran, ,Jse so imele značaj javnih kulturnih manifestacij ob naj-
večji pozornosti krajevnih, ne samo kulturnih, temveč tudi političnih krogov.
Trst pa ostaja izven tega živega toka, nekje na robu, kot da ne bi bil kulturno središče na vzhodni meji države in kot da ne bi imel določenih interesov in dolžnosti posredovalca kulturnih vrednot. V gledališču Verdi gostujejo ansambli iz Nemčije, Afrike in celo iz Kitajske, toda kakšnega ansambla iz sosedne Jugoslavije v vseh povojnih letih še nismo videli in tudi solistov ne, razen če niso prišli k nam pod etiketo kakšnega nemškega opernega gledališča. Gledališke skupine gostujejo pri nas le, če jih za ceno velikih finančnih žrtev vabijo naše slovenske kulturne ustanove, toda v takih primerih se krajevnemu italijanskemu tisku ne zdi vredno niti opozoriti javnost na te kulturne prireditve, kaj šele o njih poročati. In še bi lahko naštevali, sai so možnosti za kvalitetne kulturne izmenjave skoraj neizčrpne. Nekaj skromnih, širši javnosti skoraj nedostopnih poskusov, je v zadnjem času bilo s strani italijanskega Krožka za kulturo in umetnost, v katerem je že pred časom predaval slovenski alas- . beni kritik in pedagog dr. Cvetko, vred dnevi pa je nastopila svetovna znana pianistka Dubravka Tomšič. Kot dajemo krožku priznanje zaradi tega, tako moramo tudi uaotoviti, da gre v tem primeru le za pobude ozkeaa krona kulturno in umetniško široko razgledanih Hudi, ki bi morda storili še kaj več, če ne bi imeli vezanih rok spričo nezainteresiranosti, če ne celo nasprotovanja določenih nekulturnih krogov in odločujočih fajftorjev.
Na nedavni tiskovni konferenci je predsednik Krožka za kulturo in umetnost v Trstu v zvezi z zasedanji o temi «Aktualnost kulture v deželi -— problemi in ustanove» izjavil, da je namen teh zasedanj prispevati k razvoju kulture v novem deželnem okviru, da bo dostojno predstavljena slovanskemu in nemškemu svetu, na katerega meji
Lep in koristen namen, toda vsaj v Trstu izvedljiv samo, če bodo prej odstranjene vse ovire, ki so doslej preprečevale široko medsebojno kulturno spoznavanje s pomočjo medsebojnega izmenjavanja kulturnih in umetniških vrednot, če bodo odpadli predsodki, da so nekatere kulturne hiše sicer dostopne Nemcem, Afričanom in Kitajcem, ne pa hajbližnjemu sosedu, prvemu na tistih svetovnih relacijah, na katerih se sedaj tako obetajoče ustvarjajo novi odnosi v veliki družini človeštva.
Prepričani smo namreč, da bomo k tem novim odnosom mi vsi, kar nas živi na tem našem malem ozemlju, koristno prispevali le tako, če jih bomo najprej ustvarili pri nas samih.
j. k-
Slovenski kandidati za deželni svet
KNJIGA PROF. G. MARIJA
Udeležba Jugoslovanov v odporniškem gibanju v pokrajini Pesaro
MARKO WALTRITSCH IZIDOR PREDAN
Kandidat na listi PSI v tržaškem in goriškem okrožju, ki ima možnost za izvolitev, če dobi v goriškem volilnem okrožju dovolj preferenčnih glasov.
Eden izmed dveh kandidatov na listi KPI v Beneški Sloveniji, ki se bo s slovenskimi preferenčnimi glasovi prav gotovo uveljavil.
VILJEM CERNO
Slovenski kandidat na listi PSI v videmskem okrožju, za katerega je prav tako važno, da se s pomočjo preferenčnih glasov sorojakov uveljavi.
KAREL SISKOVIC
Kandidat na listi KPI v tržaškem o-krožju, za katerega je že sedaj gotovo, da bo, tudi po zagotovilih vodstva KPI, izvoljen v deželni svet.
JOSIP JARC
Kandidat na listi KPI v goriškem volilnem okrožju, za katerega je izvolitev s sklepom goriške federacije KPI zagotovljena.
dr. JOSIP ŠKRK
Kandidat na listi «Slovenske skupnosti« v tržaškem in goriškem volilnem okrožju, ki ima realne možnosti, da bo izvoljen posredno iz ostankov.
Objavljamo slike šestih — od skupno 41 — najbolj znanih slovenskih kandidatov na volitvah za deželne svetovalce 10. maja letos. Pripominjamo, da imajo vsaj štirje izmed njih realno možnost, da bodo izvoljeni
O deležu Jugoslovanov, ki so kot bivši interniranci aktivno podprli odporniško gibanje v sosednji Italiji, naši širši javnosti doslej ni bilo kaj dosti znanega. Po preteku skoraj dveh desetletij pa je pred pratkim izšlo izpod peresa prof. Giuseppa Mšrija v Pč-saru avtentično zbrano gradivo o takratnih vojnih dogodkih v pesarski pokrajini in njeni okolici, kjer je bilo, kakor se zdi, sorazmerno največ Jugoslovanov, ki so po zlomu Italije 8 septembra 1943 ušli iz italijanskih koncentracijskih taborišč in se tako rešili zajetja po Nemcih. Delo ima naslov:	«Odpomiško gibanje v
pokrajini Pčsaro in sodelovanje Jugoslovanov«.• Profesor Giuseppe Mari se je med lanskim obiskom v Sloveniji odločil, da bo zbral vse še dostopne podatke o partizanskem gibanju v domači pokrajini in jih objavil v primerni obliki. Delo je sicer namenjeno domači javnosti, predvsem mlademu rodu, toda Jugoslovanom je posvetil takšno vlogo pri razvoju partizanstva, da bo branje tega dela nedvomno zbudilo zanimanje vsakega našega bralca.
Giuseppe Mari je doma -z okolice mesta Urbina. Raffae-lovega rojstnega kraja. Rodil se je leta 1911 in se kot sin kmečkega delavca lahko izučil samo obrti. Kot izučen mehanik se je nato z lastno silo prebijal od izpita do izpita, dokler ni dosegel diplome iz književnosti na turinski univerzi še kot študent se je pobliže seznanil z naprednimi idejami. Kot komunist se je vedno zavedal svoje dolžnosti. Septembra 1943 se je s svojo topniško baterijo na nekem položaju severno od Rima več dni upiral nemškim oddelkom, vtem ko so se drugi oficirji kraljeve vojske že davno razbežali na vse strani. Lani je za to dejanje prejel drugo najvišje vojaško odlikovanje, srebrno medaljo za hrabrost. V ilegalni odporniški organizaciji ie zavzemal razne funkcije. Bil je med prvimi političnimi predstavni-
lllIallll•l■■•>>l■lllllln1llllll■■ll>>r■llltllllllll>*■ll■1■*l■l1lllalvl*l|**ala*ll'VBC*ll**l|a1(n*1^l^ll«f1Vll*ll>*l>*■*al5aallllllVIBI|l*l|llllll*■>al*llt*naIIl|lll|llll«lll*l*llllllllllll*I|l■ll*>lllIllll|lll***|I1K1Ulla■lIlIll**|ll|Illllllllll*l■llll**l*lll■ll****llll*lll1lllI■Il*>llll**ll**llll*ltlllllll|*>llal|1|l|lal1*tllaaal,tn
SLOVESNE PROSLAVE 25. APRILA - PRAZNIKA OSVOBODITVE - PO VSEJ ITALIJI
Mir, svoboda in socialna pravičnost žive vrednote odporniškega gibanja
V Cuneu - zibelki protifašistične borbe - so se proslave udeležili tudi predstavniki evropskega partizanskega gibanja - Ministri, podtajniki in politične osebnosti so poudarili neminljivo veljavnost protifašizma - Moro odpotoval v London
V ZDA in SZ so sklenili določiti za civilno uporabo del atomskih snovi, ki jih sedaj uporabljajo za izdelovanje jedrskega orožja.

Ne več bombe, pač pa bombice.,
RIM, 25. — Po vseh italijanskih mestih so bile danes proslave 25. aprila 1945, ko se je partizanska borba razširila v vsesplošen upor prebivalstva v severni Italiji, ki je v nekaj dneh likvidiral še zadnje ostanke odpora nacističnih in fašističnih čet in osvobodil ta del Italije še pred prihodom zavezniških sil.
Teh proslav, ki so vključevale maše zadušnice v spomin padlih, polaganje vencev na njihove grobove in spomenike, so se udeležili ministri in državni podtajniki, ki so v priložnostnih govorih poudarili pomen protifašistične borbe za osvoboditev Italije in za demokratično in napredno vsebine njene republiške ustave.
V Cuneu, zibelki odporniškega gibanja, so proslavili to obletnico na še posebno slovesen način, ker so se v tem mestu zbrali tudi predstavniki evropskega partizanskega protifašističnega in protinacističnega gibanja.
Po maši zadušnici, je bila uradna slovesnost v dvorani trgovinske zbornice, kjer so se zbrali: poslanci Sarti, Gasco, Biancani; senator Terracini in najvišji predstavniki krajevnih oblasti: predsednik občine Kragujevac.
Obren Stojanovič; župan iz Lie-gea Jean Raymond; francoski generalni konzul v Turinu Pier-re Jamme; prof. Psaharopulos. grški glavni svetnik, ki je za stopal grško mesto Kalavrita; kulturni ataše angleškega vele poslaništva v Rimu Ashford-ltus-seli; tajnik sovjetskega veleposlaništva v Rimu Gorkov m drugi.	>
Slavnostni govor je imel mi-
nister za državne soudeležbe Bo, ki je poudaril med drugim, da se je «pouk odporniškega gibanja razširil po vsem svetu in se spremenil v poslanico napredka, enakopravnosti in socialne pravičnosti. Toda vse še ni tako: ni še končano vse. Odporniško gibanje nalaga sebi in nam novo mejo: mejo človeške solidarnosti, dejavnosti za zavarovanje in obrambo miru, pa tudi moralne obveznosti — osebne in kolektivne — posameznikov in narodov, da bi človeštvo usmerili po poti razumevanja in strpnosti, ki naj ne bosta plod mešetarjenja ali le ravnotežja atomskega strahu, ampak naraven razvoj že gotovega dozorevanja«.
V Rimu je notranji minister položil venec na grob neznanega junaka in na grobnico v Fosse Ardeatine, kjer se je zbrala ogromna množica ljudi. Zu-• pan Petrucci pa je položil venec na grobnico padlih za svobodo na pokopališču Verano.
Na proslavi v Lucci je imel slavnostni govor bivši predsednik republike Gronchi, ki je poudaril med drugim, da je šele osvobodilno gibanje dalo Italiji njervo prvo demokratičnb ustavo, ker se prvj preporod ni
tuta, ki je bil že takrat zastarel. Gronchi je nato poudaril potrebo po »stvarnejši socialni pravičnosti, ki je nujna podlaga svobode«. Zadnji del svojega govora je govornik posvetil mladini in prikazal nujnost, da se mladina seznani z odporniškim .gibanjem v njegovem zgodovinskem in sedanjem pomenu, ker je polemična glede preteklosti in ker je «up ali iluzija vsake nove generacije, da mora začeti Vse znova, in se zato bori proti mitom in retoriki. Toda kdor veruje v odporniško gibanje ni mitoman, ampak se sklicuje na še živo stvarnost, in to stvarnost je treba pojasniti brez retorike, v njenem idejnem in zgodovinskem pomenu«.
Tudi podpredsednik poslanske zbornice Pertini je na proslavi v Reggio Emiliji poudaril, da je treba predvsem mladino spomniti na 25. april, da ne bi nikoli pozabila, da so Se protifašisti borili, da bi mladina poznala svobodnejšo prihodnost. Dvajset let po osvoboditvi smo upravičeni vprašati se, kje je uveljavljenje 1 člena ustave, ki pravi, da republika temelji na delu. «Da bi to postala stvarnost se slovesno obvezujemo, da bomo nadaljevali borbo z istim duhom, ki nas je privedel do 25. aprila*
V Ferrari je senator Secchia poudaril med drugim, da se naša naloga ni končala s 25. aprilom in ne bo končana, dokler
stava z namenom, da bi Italija postala dežela, v kateri blagostanje in pravica ne bosta privilegij le nekaterih, ampak življenjski pogoji vseh Italijanov*.
Predsednik senata Gava je na proslavi 2l)-letnice kongresa CLN v Bariju, ki je bila v Neaplju v okviru proslav 20-letnice odporniškega gibanja, in na pobudo pokrajinske federacije KD, dejal med drugim, da je bil že takrat prepričan zagovornik republike, ker bi monarhija predstavljala po vsej verjetnosti nepremostljivo oviro za sodelovanje med katoličani in- socialisti. V polemiki s Fanfanijem pa je Gava dejal, da je treba pot, za katero se je KD odločila, prehoditi *z lojalnostjo ib pogumom, hkrati pa z razumevanjem za stvari, če se hočemo izogniti daljšim in globljim motnjam in morda tragičnim pustolovščinam. Prepirati se v teoriji o nujnosti ali nenujnosti določene usmeritve nima smisla, ker je samo po sebi razumljivo, da ni nobena formula večna niti ne more preživeti ugotovljenih negativnih rezultatov:	medtem ko pa ne-
nadna predložitev teze o nenujnosti — tudi če še nejasne in spremenljive vsebine — utegne imeti tak negativen rezultat
Ob 15.30 je predsednik vlade Moro odpotoval z vlakom v London, kamor bo prispel v ponedeljek dopoldne. Moro odhaja v London na povabilo predsednika angleške vlade Douglasa
ki. ki so prišli v stik s skupinami jugoslovanskih beguncev iz taborišč. Z njihovo pomočjo so bile potem organizirane prve partizanske enote na področju pesarske pokrajine in ime komandanta «Carla» je ozko povezano z nastankom verjetno največje, nedvomno pa najbolje organizirane jugoslovanske partizanske enote v Italiji, bataljona «Stalingrad».
Drugi pobudnik za M&rijevo knjigo je bil predsednik mestne občine Pesaro dr. Giorgio De Sabbata. Bil je nolitični komisar I. bataljona, cantianskega, kjer je nastala prva italijanska partizanska četa. Rodil se je v Pšsaru leta 1925 v meščanski družini in doštudiral za doktorja prava. Bil je še študent, ko se je odločil, da se bo boril za pravičnejšo družbeno ureditev. Kot član KPI so ga že drugič izvolili za ored-sednika domače občine, S tovarišem MArijem sta bila glavna pobudnika za navezavo čim tesnejših stikov z Jugoslavijo. Ta želja se jima je uresničila dne 25. marca t. 1. Na izredni seji mestnega sveta Llublinne je nekdanji komisar G!orgfo kot vodia italijanske delegacije do-trdil akt o pobratenju dveh neuklonljivih žarišč od^rni-škega gibanja proti fašističnemu nasilju, mest Liubliane in Pesara. Za to priliko sta prinesla s seboj omenjeno knli-go, ki nedvomno pomeni njuno najlepše darilo.
7-U*
DANES
J
zaključil z novo ustavo, ampak , Italija ne bo obnovljena v svo- Homa; v angleški prestolnici se s prevzemom albertinskega sta- 1 jih strukturah, kot to zahteva u- I bo zadržal do 1. maja.
s prevzemom
Včerajšnje svečanosti ob 20-let-niči osvoboditve niso potekale povsod v miru. Do fašističnih napadov in drugih zločinskih dejanj je prišlo v Aquili, Kirnu, Palermu in Neaplju. Vsedržavni izvršilni odbor združenja »Nuova resisten-za» je v posebni izjavi izrazil zaradi tega zaskrbljenost ter poudaril, da je spričo vedno večjega števila zločinskih dejanj neofa-šizma moč domnevati, da obstaja nekak vsedržavni načrt fašističnih izzivanj zlasti z namenom, da se zmanjša vrednost proslav odporniškega gibanja in da se take proslave onemogočijo.
Na Cipru pa se je položaj vnovič poslabšal. Včeraj zjutraj je prišlo do novih spopadov ob južni obali otoka in v bojih, ki so trajali dve uri, je bil ubit en Grk. Znova so se začele sovražnosti tudi na področju Kikomo, kjer so včeraj ciprske varnostne sile izvršile napad in zavzele nekatere turške položaje: ubitih je bilo 15 turških upornikov in ranjen en Grk. — Grški zunanji minister je izjavil, da pada vsa odgovornost na tursko vlado in da so zueriški in londonski sporazumi neizvedljivi, in da jih je Tui> čija dvakrat prekršila. Predsednik grške vlade Papandreu pa j« poudaril, da bo Grčija uporablja, la za pomoč ciprskim Grkom samo miroljubna sredstva.
Alžirski predsednik Ben Bela je prispel včeraj na uraden obisk v Moskvo, kjer je izjavil, da je bila pomoč SZ in drugih socia> lističnih držav odločujoča za zrna. go Alžircev proti imperializmu, ter hkrati poudaril, da je Alžirija nepreklicno izbrala pot socia. lizma, da vodi politiko miroljubnega sožitja, razorožitve, solidarnosti z afriškimi narodi, ki se borijo proti kolonializmu, politiko političnih in trgovskih odnosov z vsemi dr/avami. V SZ bo Ben Bela ostal dva tedna. — V Moskvi so včeraj sporočili, da so izstrelili nov satelit brez človeške posadke.
Iz Brazilije pa poročajo o ka-tastrofainih poplavah v državi Rio Grande do Norte, zaradi katerih je ostalo 15.1)00 ljudi brez strehe in mnogo ljudi je IzgubUo življenje.
V neki dolini Uzbekistana v Sovjetski zvezi pa so morali izprazniti zaradi potresa več vasi, ker je nastalo umetno jezero in s tem nevarnost, da bo poplavljen spodnji del doline, kajti voda naglo narašča. V nevarnosti je tudi ve-liko mesto Samarkand z 200,000 prebivalci. Med potresom ae jo namreč odtrgal del pobočja gore (podobno kot v soteski Vaiont) in prihrumel v-reko, kjer je nastal umeten jez, za njim pa je-zero, v katerem je v 84 urah gladina vode narasla kar za 10 metrov. V nevarnosti je tudi meato Pengikent.
Protest združenja Nuova resistenza proti fašističnim izzivanjem
Poziv na odločno akcijo, da se izkorenini neofa-šizem in da se mladina vzgaja v idealih odpora
RIM, 25. — Vsedržavni izvršilni odbor združenja »Nuova resistenza« je objavil izjavo, v kateri «izraža zaskrbljenost zaradi tepističnih in zločinskih dejanj neofašizma proti spomenikom, sedežem združenj in osebam, ki so se povečala v zadnjem času, tako da
je moč domnevati obstoj vsedržavnega načrta za izzivanja z namenom, da se zmanjša vrednost proslav dvajsete obletnice odporniškega gibanja in da se onemogočijo te proslave.«
«Ugotovilo se je, pravi izjava, še posebno zaganjanje tepistov proti mladim antifašistom, ki so še manjšina v deželi in se trudijo, da bi med svojimi sodobniki razširili poznavanje dejani in idea lov odporniškega gibanja in s tem s svoje strani prispevajo k proslavam dvajsetletnice. Izvršilni od-bor mladinskega združenja «Nuova resistenza« se spričo takega stanja obrača na oblasti, na tisk. na mlade demokrate in na vse državljane s pozivom, naj poskrbijo, da se odkrijejo in prijavijo oblastem neposredni in posredni krivci tepističnih dejanj in da se predvsem poskrbi, da se ta dejanja preprečijo, s tem da se najdejo in izkoreninijo vzroki in krogi, kjer se ta dejanja organizirajo, ter da se okrepi akcija za vzgojo v idealih odporniškega gibanja in demokracije v šolah, v tisku, v organizacijah, da se eliminira neofašizem, ki je, na žalost pričujoč tudi v današnjih dneh. Današnji fašistični tepizem gotovo ne ogroža varnosti države, toda ostaja rakasta rana za deželo in spravlja v dejansko nevarnost življenje antifašističnih državljanov in njihove svobodne dejavnosti.«
Tudi danes so fašistične skupine povzročile nerede v nekaterih mestih. V Aquili so fašistične skupine motile proslavo obletnice o-svoboditve, in prišlo je do spopadov. Skupine fašističnih mladeničev so med proslavo trosile fašistične letake. Policija je aretirala pet fašističnih mladeničev, ki pa jih je čez nekaj ur izpustila.
V	Rimu je skupina fašističnih mladeničev preteklo noč vdrla v študentovski dom in pretepla tri napredne študente. Aretirali so e-nega študenta, ki ga bodo prijavili sodišču. Policija išče še drugih sedem napadalcev.
V	Palermu so skupine fašistov motile proslavo odporniškega
- . gl'
banja, ki je bila v nekem kine-
matografu. Nekateri časnikarji krajevnega časopisja so protestirali in fašisti so jih napadli. Pri tem je bil en časnikar ranjen. Napadalca so aretirali.
Preteklo noč je v Neaplju pred sedežem KPl eksplodirala bomba, ki je povzročila manjšo škodo.
V Pragi sta član italijanskega poslaništva in vojaški ataše položila venec na grob nekaterih italijanskih partizanov, ki so padli v CSSR v borbi proti Nemcem. Na grob italijanskih partizanov je položila venec tudi de-
legacija Zveze češkoslovaških antifašističnih borcev, ki jo je vodil narodni junak, armadni general Ludvik Svoboda.
Tradicionalne prireditve italijanskih šol v Umagu
UMAG, 25. — V okviru proslave 20. obletnice ustanovitve Italijanske unije za Istro in Reko so se pričele danes v Umagu tradicionalne prireditve italijanskih šol z Reke, iz Pulja, Kopra, Rovinja, Izole, Pirana, Umaga, Buj, Vod-njana, Galižane, Poreča in Sa-
vudrije. Sole bodo v dveh dneh uprizorile več komedij, operet, baletnih in folklornih plesov. V okviru prireditev so v Umagu odprli tudi razstavo slik in umetniških fotografij dijakov italijanskih šol.
Delegacija KPI odpotovala v Moskvo
RIM, 25. — Danes je odpotovala iz Rima v Moskvo delegacija KP Italije, ki jo vodi Pietro Ingrao in v kateri sta tudi Arturo Colom-bi in Enrico Berlingher. Delegacija bo ostala v Moskvi en teden.
.........................................
Novi hudi spopadi na Cipru
Akcije varnostnih sil proti turškim upornikom ■ Grški zunanji minister je poudaril odgovornost Turčije za sedanje stanje
NIKOZIJA, 25. — Davi na vse zgodaj je prišlo do novih spopadov na hribovitem področju okoli vasi Ayos Theodhoros ob južni obali Cipra. Pri tem je bil ubit en Grk. Fo približno dveh urah bojev so predstavniki OZN dosegli, da je streljanje prenehalo.
Znova pa so se začele sovraž-
nosti med Grki in Turki na področju Kikomo blizu Kirenije. Davi so ciprske varnostne sile izvršile napad na severnem področju ceste, ki pelje iz Nikozije v Kirenijo, in so zavzele nekatere položaje turških upornikov. Ciprska vlada je uradno sporočila, da je bilo ubitih 15 turških upornikov, enega pa so ujeli. Ranjen je bil en Grk. Varnostne sile so izvedle napad proti majhni kapeli Ayos Elias, kjer so se Turki utrdili z namenom, da blokirajo cesto med Nikozijo in Kirenijo. Turki so se umaknili proti vasi Krini.
Preteklo noč je bil v Nikoziji ranjen en angleški vojak, ki pripada silam OZN, ko so se morali vojaki OZN braniti pred streljanjem turških upornikov.
Grški zunanji minister je v svojem govoru v poslanski zbornici izjavil, da pade vsa odgovornost za sedanje stanje na Cipru in za napetost med Grčijo in Turčijo
ZAKLJUČEK TRG. POGAJANJ MED SFRJ IN ITALIJO
Proučili so vprašanja za olajšanje obmejnega prometa
Mešana komisija je podpisala dva dodatna protokola k dosedanjima sporazumoma - Ben Bela na poti skozi Beograd v Moskvo
BEOGRAD, 25. — S podpisom dodatnega protokola k trgovinskemu sporazumu in dodatnim protokolom o malem obmejnem prometu k sporazumu iz leta 1955 se je končalo nocoj v Beogradu o-semnajstdnevno zajedanje mešane jugoslovansko - italijanske komisije, ki je bila ustanovljena na podlagi določb trgovinskega sporazuma od 23. marca 1963.
Komisija je v ozračju prijateljstva in sodelovanja, kot to poudarja uradno poročilo, o-pravila podroben pregled dosedanje blagovne izmenjave in z zadovoljstvom ugotovila u-goden razvoj izmenjave v lanskem letu, posebno kar se tiče povečanja jugoslovanskega izvoza v Italijo. Komisija je zlasti ocenila kot ugodno tudi izmenjavo v letošnjem prvem trimesečju, ki kaže nadaljnji napredek in povečanje
Mestu Samarkandi grozi velika nevarnost
Zaradi podora je nastalo v bližnji reki umetno jezero, zaradi česar grozi nevarnost poplav ob. širnih področij - Katastrofalne poplave v Braziliji
izmenjave v okviru sporazumov o lokalnem prometu, in je posvetila posebno pozornost proučevanju vprašanj nadaljnjega olajšanja te izmenjave.
Mešana jugoslovansko - italijanska komisija je proučila tudi ostala vprašanja v zvezi z izvajanjem trgovinskega sporazuma zaradi napredka trgovinske izmenjave in gospodarskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo.
Predsednik demokratične ljudske republike Alžirije Ahmed Ben Bela se je danes na poti na uraden obisk v Sovjetsko zvezo zadržal eno uro na beograjskem letališču. Ben Belo so na letališču pozdravili v imenu predsednika republike podpredsednik Aleksander Rankovič, državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, predsednik mestne skupščine Beograda Smiljan Neoričič in druge Jugoslovanske osebnosti.
MOSKVA, 25, — Agencija Tass Javlja, da so odredili izpraznitev nekaterih vasi v neki dolini v Uzbekistanu zaradi potresa, po katerem je nastalo jezero in s tem nevarnost, da voda iz jezera poplavi spodnjo dolino. Med potresom se je odtrgal del pobočja gore in prihrumel v reko Zeravšan. Tako je nastal umeten, jez, za katerim nastaja pravo jezero, kjer voda naglo narašča in vedno bolj ogroža bližnja področja. V nevarnosti je tudi mesto Samarkanda, ki je važno središče z 200.000 prebivalci. Do sedaj ni bilo človeških žrtev.
Kakor poroča agencija Tass, je v reko Zeravšan prihrumelo 15 milijonov kubičnih metrov zemlje in skalovja. Agencija dodaja, da bi ta material mogel zavzeti prostor podnebnice z 80 nastropji, ki bi bila dolga 600 metrov. Do ogromnega podora je prišlo zaradi neprestanega deževja v zadnjih tednih, še prej pa je del gore zrahljal potres.
V zadnjih štiriindvajsetih urah ja gladina vode v umetnem jezeru narastla za deset metrov. Naravni jez, ki zadržuje vodo, je dolg približno 600 metrov. Na pri-
zadeto področje je prišla posebna vladna komisija, ki je odredila evakuacijo prebivalstva iz vseh ogroženih krajev.
Dve glavni ogroženi mesti sta Pengikent in Samarkanda. To je eno najvažnejših mest v sovjetskem Uzbekistanu in je zelo staro. Ustanovljeno je bilo v četrtem stoletju pred našim štetjem. V štirinajstem stoletju našega štetja je bilo prestolnica mongolskega imperija. Njegovi spomeniki so e-na glavnih turističnih privlačnosti v Sovjetski zvezi.
RIO DE JANEIRO, 25. — V brazilski državi Rio Grande do Norte je prišlo do katastrofalnih poplav. Po dosedanjih podatkih je 15.000 ljudi brez strehe, vsi poljski pridelki so uničeni, porušenih je bilo 11 jezov, mnogo ljudi pa je zgubilo življenje.
V državi Bahia, in sicer v bližini Salvadorja, je nastal pravi podor celega griča, ki je pokopal pod seboj 16 hiš. Pri tem so zgubile Življenje tri osebe, okoli 30 pa jih še pogrešajo. Tudi na drugih področjih je nevarnost zemeljskih usadov zaradi nenehnega deževja.
na turško vlado.
Minister je poudaril, da so zue-riški in londonski sporazumi neizvedljivi, in je dodal, da je Turčija dvakrat prekršila te sporazume:	s - tem da je razmestila
svoje vojake ob cesti iz Nikozije v Kirenijo z namenom, da olajša morebitno izkrcanje na otoku, in s tem da teh vojakov ni umaknila.
Zatem je minister Kostopulos zanikal, da bi bilo «grško-turško prijateljstvo« mrtVo zaradi dogod-kov na Cipru. Dodal je, da je bilo to prijateljstvo zadeto po drugih prejšnjih dejanjih. Med temi je stališče, ki ga je zavzela Turčija v drugi svetovni vojni, prisilno vključevanje v vojsko nemuslimanskih elementov v istem razdobju, nalaganje ogromnih davkov grški manjšini v Turčiji, grozodejstva proti grški manjšini v Carigradu leta 1955.
Med debato je govoril tudi predsednik vlade Papandreu, ki je poudaril, da bo Grčija uporabila samo miroljubna sredstva, da pomaga ciprskim Grkom. «Naš smoter je, je izjavil Papandreu, dati Cipru večinsko vlado s pravično zaščito manjšine. Grško-turški odnosi ne bodo nikoli skaljeni po krivdi Grčije. Ne zahtevamo od naših zaveznikov, naj dajejo prednost Gretji' jfred Turčijo, toda hočemo ..samo, da se uveljavi pravičnost.«
Sindikalisti s treh celin na obisku v Sloveniji
LJUBLJANA, 25. — Sindikalne organizacije ZAR, Senegala, Indije, Japonske, Cejlona, Cipra, Sudana, Argentine, Bolivije in Venezuele, ki so se udeležile 5. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije, so prispele danes na petdnevni obisk v Slovenijo. Delegacije bodo obiskale Gorenjsko, Velenje in Primorsko, kijer se bodo z zastopniki oelovnih kolektivov in občinskih skupščin razgovarjale o delavskem samoupravljanju in komunalnem sistemu. Delegacije se bodo vrnile v četrtek v Beograd, kjer se bodo udeležile prvomajske parade.
Guy Moliet v Ljubljani
LJUBLJANA, 25. — Delegacija
socialistične stranke Francije pc vodstvom generalnega tajnika G ya Molleta je prispela danes na dvodnevni obisk v Slovenijo. Neposredno po prihodu so člani francoske delegacije obiskali glavni odbor SZDL Slovenije ter so se s tajnikom CK ZKJ Miho Marinkom, predsednico glavnega odbora socialistične zveze Vido Tomšič, podpredsednikom dr. Jožo Vilfanom in z drugimi člani glavnega odbora razgovarjali o delavskem sistemu samoupravljanja in o vlogi družbeno - političnih organizacij. Vida Tomšič je po razgovorih priredila v čast gostom kosilo v vili «Podrožnik». Drugi del delegacije francoskih socialistov pa je obiskal danes Sarajevo in železarno v Zenici.
«Kozmos-19»
MOSKVA, 25. — Agencija Tass javlja, da so danes izstrelili nov satelit brez človeške posadke, in sicer «Kozmos • 19». Prejšnji satelit Kozmos so izstrelili 4. aprila; čez en teden mu je sledil »Poljot II«, t. j. satelit, ki ga lahko krmilijo In nadzorujejo na razdaljo.
Perigej danes izstreljenega Koz-mosa znaša 204 km, apogej pa 309 km; Krog okoli Zemlje napravi v 89,52 minute. Na satelitu so znanstveni aparati in radijski oddajnik.
mestu do 1. avgusta, ko ga bi zamenjal general VVestmoreland.
SANA, 25. — Predsednik Naser se je sestal danes z jemenskim predsednikom Salalom, Zatem sta predsednika sprejela nekatere verske predstavnike 'in predstavnike plemen.
Vandali
odžagali glavo «Sireni» v Kopenhagnu
KOPENHAGEN, 25. — Preteklo noč so neznani vandali odžagali glavo znameniti «Sireni» na. skali v kopenhagenskem pristanišču, ki predstavlja osebo iz neke Andersenove pripovedke.	-
Preiskavo je prevzela državna policija, ki je takoj ukazala, naj potapljači začnejo iskati v pristaniških vodah za primer, da so vandali vrgli, .odžagano glavo, kipa v morje.
Znamenita «Sirena» je delo danskega kiparja Eriksena in ‘ je prav tako znamenita kakor Eiffelov stolp v Parizu. Bronasti kip je Eriksen napravil po neki tedanji lepotici. Postavili so ga v pristanišču leta 1913. Lani, 23. avgusta so prosljavljali 50-letnico. Pri proslavah je bila navzoča tudi bivša baletka Ellen Brice, ki je bila za modelko kiparju Eriksenu. Ellen. Brice je nečakinja nekega Andersenovega prijatelja.
Danski veletrgovec Carl Jacob-sen je, ki je videl plesati Ellen Brice v baletu, ki je imel ime »Sirena«, je podaril znameniti kip mestu Kopenhagnu.
Danci so zelo ponosni na ta kip, ki si ga ogleda na milijone turistov. Nedvomno posnamejo turisti največ fotografij tega kipa od vseh ostalih na Danskem. Računa se, da posnejo vsako leto približno milijon fotografij.
Prebivalstvo je ostro reagiralo na to vandalsko dejanje. Na stotine ljudi hodi mimo obglavljenega kipa in pri tem daje duška svojemu srdu. Oblasti so javile, da, če ne bodo našli v 48 urah odžagane glave, bodo zlili nov kip v originalnem kalupu iz mavca, ki je še vedno shranjen.
MOSKVA, 25. — Predsednik sovjetske vlade Hruščov je sprejel danes na razgovor indonezijskega poslanika, ki mu je izročil pismo predsednika Sukarna.
V	ponedeljek sta ameriški predsednik Johnson in predsednik sovjetske vlade Hruščov vsak s svojo izjavo sporočila, da je bil dosežen sporazum med ZDA, Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo o znižanju pridobivanja atomskih snovi v vojaške namene in določitev. večje količine, te, snovi v civilne namene. Naslednjega dne je tudi predsednik britanske vlade Douglas Home sporočil, da je tudi Velika Britanija sklenila u-kiniti proizvodnjo plutonija v vojne namene in ga odslej uporabljati izključno v civilne namene.
Do tega sporazuma je prišlo po dolgem dopisovanju med Johnsonom in Hruščovom, ter po posvetovanju med ameriško in britansko vlado.
V	Združenih narodih so zelo ugodno sprejeli to odločitev. Tu ugotavljajo, da korak Sovjetske zveze in ZDA ni sicer bistven korak v smeri razorožitve, vendar pa vzbuja realne upe, da se bo. razorožitveni odbor bolj konstruktivno lotil dela. Tajnik OZN U Tant je izjavil, da ta sporazum lahko pripelje do sporazuma o prenehanju proizvodnje a-tomskega orožja. Po njegovem mnenju je ta najnovejši korak izraz zaupanja, ki so ga pokazala ZDA, Sovjetska zveza in Velika Britanija. Diplomatski opazovalci v OZN pa vidijo v novem sporazumu dokaz prizadevanja, da bi se zboljšali odnosi med Vzhodom in Zahodom, pri čemer poudarjajo, da je bil sporazum dosežen po skc/raj poldrugem mesecu korespondence med Moskvo in Wa-shingtonom. Ti stiki se nadaljujejo tudi v zvezi z drugimi problemi.
Francija sploh ni zavzela uradnega stališča do tega koraka. Diplomatski in poluradni krogi pa poudarjajo, da Francija ne bo sledila temu zgledu, ker se ji takšen ukrep ne zdi sprejemljiv in po njenem mnenju tudi ne prispeva k •dejanski razorožitvi». ZDA in Sovjetska zveza imajo že tako dovolj zalog jedrskega orožja.
Na ženevsKi razorožitveni konferenci so vsi delegati ugodno sprejeli sporazum in poudarili, da je delo te konference z ustvaritvijo ugodnega ozračia omogočilo nadaljnji sporazum, čeprav je bil dosežen izven razorožitvene konference, kakor prejšnja dva neposredna sporazuma, tj. sporazum o delni prepovedi jedrskih poskusov in o prepovedi pošiljanja vozil z atomskim orožjem na tir okoli Zemlje.
Medtem so se v Ženevi sporazumeli, da bodo delo konference odložili od 30. aprila do 9. junija, da v tem času posamezne vlade pregledajo dosedanje delo in predložene načrte. Glede dosedanjih rezultatov konference je mnenje Vzhoda in Zahoda različno. Sovjetska zveza meni, da rezultat ni kdove kaj pozitiven, in poudarja, da so zahodne države pokazale, da dejansko nočejo sporazuma o razorožitvi. Sovjetski delegat Carapkiin pa je pri tem poudaril, da nedavni sporazum o znižanju atomskega materiala v vojaške namene kaže pot, po kateri je treba hoditi, da se doseže sporazum o jedrski razorožitvi. Dodal je, da to pot nakazuje sovjetski predlog, ki je znan pod imenom - Gromikov predlog.
Po mnenju zahodnih delegatov pa je konferenca, čeprav niso dosegli nobenega sporazuma, omogočila, da so postavili temelje za ukrepe, ki bodo lahko bistvo prihodnjih pogodb.
Mednarodni opazovalci ugotav Ijajo, da je opaziti nov način postopka pri sporazumevanju med Sovjetsko zvezo in ZDA. Mnenja so, da začenjajo v ZDA in Sovjetski zvezi tekmovati, kdo bo storil več pozitivnih potez. Praktično gre za ukrepe za omilitev napetosti in druge ukrepe na prostovoljni podlagi, za katerimi noče ne ena ne druga stran zaostajati. V ta okvir spada prav zadnji ukrep, o katerem je predsednik Johnson izjavil, da ne gre za noben sporazum, temveč za samostojno ameriško pobudo, ka-
iifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiviitiiiiiiiHiiiHiiiiiiiMitiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHmiiimiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiftiimiiiiiiiii
...........................
Ben Bela prispel v Moskvo na dvotedenski obisk
V svojem govoru se je Ben Bela zahvalil za pomoč med osvobodilno borbo in pozneje
MOSKVA, 25 — Alžirski predsednik Ben Bela je prišel danes na uraden obisk v Sovjetsko zvezo, kjer bo ostal dva tedna. Z njim so prišli tudi zunanji minister, minister za gospodarstvo in minister za socialne zadeve ter načelnik alžir skega glavnega štaba polkovnik Tahab Zbiri.
Na letališču Vnukovo v Moskvi
so alžirske goste sprejeli Hruščov, Brežnjev, Kosigin, Mikojan ter nekateri člani prezidija KP SZ.
•Hruščov je goste pozdravil v imenu CK 'KP SZ ter v imenu sovjetske vlade in vrhovnega sovjeta. Poudaril je; da sovjetsko ljudstvo z veseljem sprejema Ben Belo, ki se je boril proti kolonializmu in ki predstavlja ljudstvo, ki si gradi novo življenje.
»Zadovoljni smo, je dodal Hruščov, da so naši odnosi dobri. Skušali bomo poskrbeti, da bo vaše bivanje med nami prijetno in zanimivo in da boste mogli bolje spoznati sovjetsko stvarnost. Prepričan sem, da vas bo naše ljudstvo sprejelo kot drage goste.«
Ben Bela je v svojem odgovoru med drugim izjavil: «Z veliko radostjo prihajam prvikrat v Sovjetsko zvezo, deželo oktobrske revo-cije. Mi, ki smo nepreklicno izbrali pot socializma v borbi zatiranih narodov, priznavamo, da je bila pomoč Sovjetske zveze in drugih socialističnih držav odločujoča za našo zmago proti imperializmu. Oktobrska revolucija, okrepitev Sovjetske zveze, nastanek drugih socialističnih držav po vojni, so činitelji, ki so v oporo borbi
Zatem je Ben Bela poudaril, da gojita alžirsko ljudstvo in alžirska vlada veliko simpatijo do naporov Sovjetske zveze in Hruščova za razorožitev. Dodal je, da je vsak korak v smeri razorožitve pozitiven, tudi če je še tako skromen. »Vendar pa, je dodal Ben Bela,1 ne sme miroljubno spžttje, potisniti v pozabo naše solidarnosti z narodi, ki se borijo za narodno neodvisnost.« Ben Bela je poudaril, da je Alžirija solidna z afriškimi narodi, ki se borijo proti kolonializmu. Omenil je pri tem Angolo, Mozambik, Rodezijo in Južno Afriko. »Nikoli ne bomo zapustili teh narodov, ki se borijo za svojo neodvisnost. Odločeni smo pridružiti naše napore naporom vseh demokratičnih sil, da se pospeši konec kolonializma in slehernega izkoriščanja.«
Dalje Je Ben Bela Izjavil, da želi neodvisna Alžirija imeti politične in trgovske odnose z vsemi državami, ki spoštujejo njeno neodvisnost, in se je na koncu zahvalil Sovjetski zvezi za pomoč med borbo za neodvisnost in potem, ko je Alžirija dosegla neodvisnost.
Ob koncu govora Ben Bele mu je Hruščov podaril kučmo iz dra-
proti izkoriščanju na vsem svetu.« gocenega črnega krzna.
Atomi
NAMIZNOTENIŠKI TURNIR ZA »NAGRADO BORA*
Navdušujoča igra Terana inMariottija
Jugoslovan in Švicar z Grintalom in Durazzanom v polfinalu
Johnson upa na stalno boljšanje odnosov s SZ
WASHINGTON, 25. — Ameriški predsednik Johnson je izjavil danes na tiskovni konferenci, da upa na izboljšanje odnosov s Sovjetsko zvezo. Poudaril je, da bo storil vse mogoče, da se to doseže. Izrazil je tudi upanje, da se bo povečala trgovinska izmenjava med ZDA in komunističnimi državami.
V zvezi z Laosom je predsednik izjavil, da so ZDA mnenja, da je treba spoštovati ženevske sporazume. Sporočil je, da je pozval vrhovnega poveljnika ameriških sil v Južnem Vietnamu generala Harkinsa, naj ostane na svojem
Sinočnji del turnirja za «nagrado Bora« Je nakazal kakšno vzdušje bo danes na stadionu »Prvi maj«, kjer bodo finalne borbe v vseh moških in ženskih skupinah. Od najmlajših, sta se v polfinale uvrstila člana ljubljanske Olimpije Krnc ln Sazonov, ki se bosta spoprijela s Pečarjem (Sof-fitta - Trst) in Bettiolom L. Iz Tre-
visa. V tekmovanju tretjekategor-nikov Je Grandini (Rovigo) odpravil Ragusina (UNI-Trst) in se tako uvrstil v finale. Drugi finalist bo znan šele danes po dvoboju borovca Košute s predstavnikom Sof-fitte Birso.
Boris Košuta pa je največje presenečenje pripravil v tekmovanju drugokategomlkov, ko je najprej premagal nosilca tretje skupine Tržačana Crechlcija in nato še Bol-therja iz Brescie, s čimer se je uvrstil v polfinale. V glavnem tekmovanju za «nagrado Bora« pa je borovec klonil Turinčanu Muziu ln se je moral odpovedati nadaljnjim nastopom.
V »absolutnem« prvenstvu pa je prišlo sinoči do zelo ostrih in napetih tekmah. Najprej je navdušil jugoslovanski prvak Teran v borbi z vztrajnim Tržačanom Floranom, a najbolj se je izkazal v dvoboju z rojakom Jazvirjem. Ta tekma Je bila dogodek dneva, ker sta igralca pokazala popoln repertoar igre, ki je postala, posebno v drugem setu, napeta do skrajnosti. V
dvorani je vladala taka tišina, da ni bilo slišati nič drugega kot odboje, enkrat počasnejše, drugič hitrejše in močnejše bele žoge. Igra je večkrat dosegla vrhunec, posebno ko se je Teran razživel in zaporedoma tolkel, medtem ko mu je tekmec z izredno prisebnostjo pošiljal žogo vedno zopet na polje in mu ni dovoljeval, da bi se okoristil in si nabral nevarno prednost. Točki naskoka na eni ali drugi strani je sledilo Izenačenje vse do 18., ko je moral Jazvir položiti svoje zelo učinkovito orožje. Tudi Švicar Mariotti je pokazal neverjetne vrline ln ker ga odlikujeta hladnokrvnost ln Izreden refleks. Je brez posebnega' truda odpravil svoje žrtve. Teran in Mariotti se bosta prav gotovo spopadla v finalu, kar bo dogodek, ki bo prav gotovo dosegel višek letošnjega turnirja Bora. Naj navedemo še, da bo Švicar Mariotti nastopil z borovcem Košuto v moškem doublu, ki bo danes.
Izidi četrtfinala ((absolutnega« prvenstva so naslednji:
TERAN (Olimpija) . JAZVIR (O-limpija) 2:0 (21:13, 21:18)
MARIOTTI (Švica) - ZANELOT-TI (CSI Milano) 2:0 (21:7, 21:16) GRINTAL (Olimpija) - STADER (Olimpija) 2:0 (21:16, 21:18) DURAZZANO (Soffitta) - SAN-TALENA (CSI Milano) 2:1 (19:21, 21:13, 21:7).
Teran, Grintal, Mariotti in Du-razzo so se uvrstili v polfinale tekmovanja za »nagrado Bora«.
ATLETIKA
VIDEM. 25. — Na današnjem deželnem mitingu v Vidmu je 16-let-ni Ugo Cauz Izboljšal s 3,77 m za 1 cm italijanski mladinski državni rekord v skoku s palico.
VATERPOLO
NEAPELJ, 25. — Današnji izidi mednarodnega turnirja v vaterpolu so naslednji:
SZ - ITALIJA B 5:1 (0:0, 1:0, 1:0, 3:1)
ITALIJA A j MADŽARSKA 3:3 (1:0,
0:1, 1:1, 1:1)
NOGOMET
PARIZ, 25. — V četrtfinalni tekmi za pokal evropskih narodov je Madžarska premagala Francijo 3:1 (2:0).
teri sta potem sledila Moskva in London. Po mnenju opazovalcev, bi tudi ta način utegnil polagoma pripeljati do novih rezultatov, ki jih zaman iščemo na mednarodnih konferencah in tako tudi na ženevski razorožitveni konferenci. En in drugi način se dejansko spop olnjujeta ter omogočata, da se s potrpežljivimi prizadevanji postopoma stvari premikajo v pozitivno smer.
Jugoslavija
Prejšnji teden je bil v Beogradu peti kongres Zveze sindikatov Jugoslavije, ki je sprejel zelo važne sklepe za izvrševanje nalog, ki sta jih nakazala maršal Tito v svojem govoru in predsednik Zveze Svetozar Vukmano Vič v svojem poročilu. Kongres je sklenil, da je treba nakazane naloge naglo in odločneje urejati.
Maršal Tito je v svojem govoru v začetku kongresa poudaril, da je treba posvetiti večjo pozornost potrebi izboljšanja življenjske ravni delovnih ljudi, in dodal, da je to danes osnovno vprašanje nadaljnjega vsestranskega razvoja države. Poudaril je, da imajo delovni ljudje Jugoslavije pravico do boljšega strandarda, posebno pa je treba zmanjšati razlike med visokimi in nizkimi o-sebnimi dohodki, zmanjšati izdatke v neproduktivne namene ter odstraniti razne posrednike med proizvajalci in potrošniki, ki po-gostoma odnesejo največji del zaslužka.
Tito je ugotovil, da je bil z delavskim samoupravljanjem dosežen ogromen napredek, in je pripomnil, da se še opažajo pojavi samovolje, ki pa so mogoči, ker se delavci še vedno ne zavedajo svojih pravic, da bi jih preprečili. Poudaril jb, da je potrebno v nadalje odločno preprečiti ponavljanje take samovolje.
Tito je tudi izjavil, da je treba podjetjem nuditi večja sredstva, posvetiti je treba večjo pozornost modernizaciji stare insustrije in vlagati nova sredstva samo v tiste objekte, ki bodo omogočili hitro proizvodnjo blaga široke u-porabe in neobhodno potrebne objekte osnovne industrije. Poskrbeti je tudi treba, da se zmogljivost do sedaj zgrajenih tovarn popolnoma izkoristi.
Predsednik sindikatov Vukma-novič je v svojem poročilu posebno poudaril nujnost borbe sindikatov za dvig življenjske ravni in za zgraditev socialističnih odnosov. Vukmanovič je ugotovil, da je Jugoslavija v razmeroma kratki dobi premagala podedovano zaostalost in se uvrstila med srednje razvite države. V zadnjih desetih letih je Jugoslavija zabeležila največjo stopnjo s povečanjem industrijske proizvodnje med številnimi evropskimi državami. Ta hiter razvoj ne bi bil mogoč, če se ne bi ljudstvo odpovedalo marsičemu. Toda sedaj so potrebne spremembe v smeri povečanja udeležbe osebnih dohodkov v skupnem kosmatem produktu in povečanje skladov podjetij in komun. Življenjska raven je ne le smoter nadaljnjega gospodarskega ražvoja, temveč hkrati tudi pogoj za hitrejši gospodarski razvoj.
Laos
V Laosu je preteklo nedeljo skupina desničarskih generalov izvršila vojašloi udar proti koalicijski vladi Suvane Fume. Zastražili so vsa stanovanja nevtralističnih članov vlade v Vientianu ter rezidenco Suvane Fume. Vse države, ki so sodelovale na ženevski konferenci o Indokini, so ta udar obsodile in poudarile, da podpirajo koalicijsko vlado Suvane Fume. Tudi laoški kralj, ki je poklical v svojo prestolnico Luang Prabang Suvano Fumo in generale, ki so izvršili udar, je ta udar obsodil in dal Suvani Fumi nalogo, naj ostane na svojem mestu. Suvana Fuma je začel prizadevanja, da bi preosnoval svojo ' vlado vedno v okviru sporazumov o koaliciji med vsemi tremi strujami. Desničarski generali pa izvajajo nanj pritisk, naj bi iz vlade izločil predstavnike naprednega gibanja Patet Laa. Temu se Suvana Fuma upira. Posledica tega je, da tako imenovani revolucionarni odbor, ki so ga uporniki ustanovili, še vedno deluje in vlada Suvane Fume ne more dejansko izvajati svoje oblasti. Desničarski generali ovirajo svobodo gibanja posameznim članom vlade.
O položaju v Laosu sta se dolgo razgovarjala v Washingtonu ameriški državni tajnik Dean Rusk in sovjetski poslanik Dobri-nin. Oba sta poudarila, da njuni vladi podpirata ženevski sporazum o Laosu iz leta 1952.
Kamboški predsednik Sihanuk pa je predlagal Sovjetski zvezi in Veliki Britaniji, naj takoj skličeta ženevsko konferenco, da bi skušali urediti razmere v Laosu in pripravili mednarodni sestanek, na katerem bi lahko sprejeli politično rešitev za vse države Indo-kine.. Po mnenju Sihanuka so za položaj v Laosu odgovorne tako laoške struje, kakor tudi velesile, ki se niso prenehale vmešavati v notranje zadeve Laosa. Po mnenju v Pnom Penhu je položaj v Laosu skrajno zmeden. Trdi se da so uporniki deležni podpore iz Tatlandije in Južnega Vietna-THfl. Vse kaže, da so uporniki iz-brali taktiko čim dlje vzdržati • diplomatski pritisk«, da bi potem Zahod opustil in priznal desničarski udar. In res nadaljuje Suvana Fuma pogajanja s tem odborom in je sprejel nekatere njegove pogoje. Poleg tega vojaški odbpr stalno nadzoruje vlado, ter izvaja na Suvano Fumo vedno večji pritisk.
ljudsko vojsko, ki bi bila pod poveljstvom grških oficirjev.
Na drugi strani se je tudi povečala napetost med Grčijo in Turčijo. Turki so izgnali iz Carigrada dva grško - pravoslavna metropolita, češ da sta delovala proti varnosti Turčije. Pa tudi proti Grkom, ki živijo v Turčiji, je turška vlada uvedla številne omejitvene uHrepe.
Italija
Ciper
Na Cipru je še vedno napeto, ker to napetost trenutno ustvarjajo Turki. Turška vlada skuša na vse načine sabotirati akcijo Združenih, narodov in v tem smislu podpira turške upornike na Cipru, ki so že nekajkrat streljali na sile Združenih narodov. V Ankari venomer ponavljajo svojo zahtevo za federacijo Cipra. Pri tem zahtevajo 3S odstotkov ciprskega ozemlja za Turke. Frak-tično torej hočejo razdelitev otoka, čemur predsednik Makarios odločno nasprotuje. Da bi dokazal dobro voljo, je predsednik Makarios ponudil turškim upornikom na Cipru amnestijo. Predla-
nnl n’a žiirli «««	-a.__•	«
pal je tudi, naj obe strani odstranita utrdbe in zapustita položaje, kar bi bil korak k normalizaciji na otoku. Toda Turki so ta predlog zavrnili. Makarios je zaradi tega sklenil organizirati
V	zvezi z XIX. obletnico splošne vstaje v severni Italiji, ko je 25. aprila 1945 odporniško gibanje likvidiralo zadnje ostanke nemških okupatorskih čet in domačih fašističnih formacij ter prevzelo oblast, so bile po vsej državi številne proslave praznika osvoboditve. S posebno slovesnostjo so proslavili ta datum v poslanski zbornici in senatu, kjer sta Mer-zagora m Bucciarelli Ducci poudaril a trajno vrednost idealov protifašističnega gibanja in borbe ter ibročila borcem za svobodo, ki mora ostati glavno gibalo za nadaljnji politični, gospodarski in socialistični razvoj dežele, v duhu načel republiške ustave.
Spričo okoliščine, da je stanje italijanske plačilne bilance še vedno dokaj kritično, ker uvoz presega v znatni meri izvoz, je vlada sprejela na petkovi seji številne ukrepe, da bi pospešili izvoz, hkrati pa je namenila finančna sredstva, ki jih prinašajo nedavni vladni ukrepi proti neugodni gospodarski konjunkturi, za finansiranje produktivnih investicij državnih podjetij na področju jekla, cementa in petrolkemične industrije ter za kreditiranje razvoja male in srednje industrije na jugu države.
Vlada je privolila v ublažitev pogojev proaaje na obroke pri nakupu avtomobilov, motociklov, motornih čolnov, televizorjev, radijskih aparatov, hladilnikov, magnetofonov, gramofonov in drugih električnih naprav za potrebe gospodinjstva, tako da bo treba plačati ob nakupu le 25 odst. prodajne cene, ostalo pa v 24 obrokih, ne pa v 12 obrokih, kakor so prvotno določili.
KPI
Prejšnji teden je bilo v Rimu zasedanje centralnega komiteja KP Italije, na katerem je tajnik Togliatti podal poročilo o mednarodnem delavskem gibanju in n tem okviru obrazložil stališče KP Italije do kitajsko-sovjetskega spora.
Togliatti je obširno, točko za točko, razčlenil razlike v mednarodnem komunističnem gibanju, pri čemer je polemiziral s stališči kitajskih komunistov, zlasti kar se tiče miroljubne koeksistence in različnih poti v socializem.
V	zvezi s predlogi nekaterih komunističnih strank, naj bi sklicali mednarodno konferenco, je Togliatti potrdil prejšnje pomisleke KP Italije. Ta ideja ima v načelu in s pogojem, da se konference udeležijo vse komunistične stranke, svoj razlog. Toda treba je pomisliti, ali bi s takšno konferenco res lahko premagali razlike, preprečili razbijaške poskuse in okrepili enotnost in kompaktnost komunističnega gibanja. Razprava mora imeti vselej značaj objektiv-ne argumentacije, zasnovana mora biti na realnih stvareh in se izogibati površnim in neupravičenim trditvam, ki lahko zaostrijo sedanje razlike.
KP Italije bo razložila ta stališča vodilnim tovarišem drugih komunističnih strank, predvsem pa komunistične partije Sovjetske zveze. »Prepričani smo,« je poudaril Togliatti, «da so druge komunistične stranke preverjene o tem, da naša razmišljanja preveva želja in namen, prispevati k odstranitvi vsakega spornega shematiz-ma in dogmatizma kakor tudi k obrambi in ponovni vzpostavitvi enotnosti, solidarnosti in sodelovanja vsega komunističnega in delavskega gibanja.«
Togliatti se je dotaknil minulih dogodkov v mednarodnem delavskem gibanju, rekoč: «Proti jugoslovanskim tovarišem so za časa Stalina uporabili metodo izobčenja. To je bila napaka, ki jo danes vsi priznavamo in ki je njene sledove še vedno najti v kolektivni resoluciji iz leta 1960. Naši stiki z jugoslovanskimi tovariši so omogočili, da do kraja dojamemo, kako so z njimi ravnali leta 1948 in leta 1960 in kako je potekala razprava, ki bi morala razjasniti različna stališča in izkušnje.«
KPI je poslala v Moskvo delegacijo treh članov, in sicer In-graa, Berlinguerja in Colomba, ki bodo poiasnili centralnemu komiteju KP SZ stališče KPI glede sovjetsko - kitajskega ideološkega spora in stališče do sklicanja mednarodne konference vseh komuni stičnih strank.
Na zasedanju je bilo važno tudi poročilo o kmetijstvu, ki ga j* podal član vodstva Arturo Colom bi, ki je dejal, da je italijansko kmetijstvo v ostrem nasprotju * tako imenovanim «gospodarskim čudežem« in hkrati v globoki krizi, ki je zajela strukture lastništva, socialnih odnosov in tržišča.
Monopolistični značaj gospodarskega razvoja je zaostril, kakor je dejal Colom bi, neenakosti med posameznimi gospodarskimi vejami, kakor tudi med geografskimi področji. Medtem ko je v desetletju od 1952 do 1962 industrijska proizvodnja narasla za 130 do 140 odst., se je kmetijska proizvodnja povečala za vsega 20 do 22 odst.
Kot razlog za zastoj kmetijske proizvodnje je Colombi navedel politiko cen poljedelskih pridel-kov, potem favoriziranje kapitaU-stičnih posestev in diskriminacijo proti srednjim in malim kmetom.
Colombi je poudaril, da se raz lika v cenah med industrijskimi in kmetijskimi pridelki še povečuje.
V	zadnjih štirih letih je odšlo v industrijo milijon 200.000 kmetijskih delavcev, medtem ko je le leta 1961 kmetijstvo zaposlovalo 42 odst. skupnega števila zaposlenih Italijanov. Na koncu leta 1963 1« zaposlenost v kmetijstvu padla no 26,3 odst., je povedal govornik in ostro kritiziral agrarni program vlade levega centra. Dejal je, da ta program predstavlja korak na-*aj v primerjavi s programom Fanfanijeve vlade in da ne more rešiti niti enega izmed osnovnih
problemov kmetijske krize. Po njegovih besedah je problem italijanskega kmetijstva mogoče rešiti samo z odločnim bojem proti monopolom in z doslednim izvajanjem agrarne reforme.
r
KARIN BOIE:
A
NADARJEN
ČLOVEK
Profesor Umetnostne akademije, Evald Jakobson je neobičajno molče po večerji pil kavo.
«0 čem razmišljaš?« ga je vprašala žena.
«0 Lutingu,« ji je odgovoril soprog.
«In kdo je ta Luting?«
«Z Lutingom sva bila nekoč v isti umetniški šoli. Ne verjamem, da ti nikdar ne bi pripovedoval o njem! Morda pa ti res nisem. 2e od dijaških let nisem slišal zanj; najprej sem imel preveč dela, potem pa sem popolnoma pozabil starega tovariša... Sprašuješ, kakšen je, torej, ta Luting? Si lahko predstavljaš vsestransko nadarjenega človeka? Če je tako, stoji pred teboj Luting. Lahko bi postal velik umetnik — slikar; govorili so, da je najnadarjenejši učenec v naši šoli. Ko bi videla, kakšne skulpture je ustvarjal. Boljše kakor slike! Vrhu tega je bil v šoli znan kot violinist in pianist, sam je komponiral prelepo, izvirno in nežno glasbo. Se več, govorili so, da je Luting tudi pesnik, čigar verzi tako vznemirjajo človeka, da je pol pijan. Sam jih, žal, nikdar nisem bral ali poslušal.
Kajpak smo bili prepričani, da bo Luting postal najznamenitejša osebnost našega stoletja, nekaj takšnega, kot sta bila nekoč Leonardo da Vinci ali Michelangelo.
In pomisli, nocoj sem se nenadoma spomnil Lutinga ter se začudil, ker o njem ni ne duha ne sluha. Zazdelo se mi je, da sem vse doslej pričakoval, da bom nenadoma zaslišal njegovo ime, pa sem šele danes spoznal, da je za to prepozno...«
Poslednje besede je profesor izgovoril prav tiho in počasi. Gospa Jakobson je pogledala soproga. Imel je sive zalisce. Sključen je sedel na stolu. Morda je ob besedah «za to prepozno« pomislil tudi nase? Zares, povsod govorijo, da je njen mož mnogo dosegel — pridobil si je ime, lep položaj in ugled, kakršnega je v družbi težko doseči. Pa vendar, kaj je vse v primerjavi z vzvišenimi smotri, ki si jih zastavlja mlitdenič, ko komaj sluti prihodnost, o kateri sanjari? Tedaj, to vemo, mladenič ne sanja o položaju in naslovu, temveč o vplivu svetovnih razmerij, ki ga velja uresničiti. Ta sivi sključeni mož, ki sedi v naslanjaču, je u-stvaril dovolj — pripisujejo mu Pomembna dela — toda v trenutku, ko se vrača k spominom svoje mladosti, se mu vse, kar je dosegel, zdi — siromašno in majhno.
«Le kako, da si se prav danes spomnil na Lutinga?«
«Srečal sem človeka, ki mu je bil podoben. Blizu železniške postaje. Sel sem namrščen in jezen zaradi Monsonovega članka v .Stockholmstidningenu’, ko sem opazil obraz moškega, ki mi je prihajal nasproti. Zdrznil sem se — kdo neki je? Obrnil sem se in videl, da se je tudi on obr-hil. Morda je čutil, da ga opazu-jem. Sele kasneje sem se spom-hil, da je podoben Lutingu. Kaj Vem, morda je bil Tes Luting, morda pa me spomin zapušča. Moški, ki sem ga srečal, pa se mi je zdel starejši, kot bi bil lahko Luting; pretehtati sem želel ta vtis in tako sem obstal, pa Pričel računati, koliko let bi imel 2daj. In slednjič sem dognal, da bi bil vsekakor prestar, če bi hotel karkoli začeti, če že doslej h' ničesar dosegel...«
Pri vratih se je prikazala sobarica in dejala, da želi nekdo govoriti s profesorjem. Jakobson j® odšel iz sobe.
•Ljubi bog, saj ni mogoče.. Saj Vendar ni mogoče, da bi bil res ti, Luting! Vstopi, vstopi vendar!«
La, bil je on. V temno predsobo profesorja Jakobsona je vstopil Lutirtg! Zapuščenost in alkohol sta mu razbrazdala ob-raz, plašč je bil ves plesnoben, hlače ponošene, v podplatih pa 80 zijale luknje. Sprašujoče je Pogledal gospodarja, obrnil pogled k lestencu, ki je visel s stropa, in stopil proti obešalniku.
“Dobrodošel! V pravem trennt-ku si prišel — pravkar pijeva kavo!« ga je hrabril Jakobson.
Luting je mirno prikimal, slekel plašč in ga obesil na kljuko. Dstal je v suknjiču — ni ga mogoče opisati, ker si ga ni moč zamisliti. Sočutje je stisnilo srce Profesorja Jakobsona in v prsih Je zaznal skoraj telesno bolečino.
Lutinga je predstavil soprogi, ^oda pogovor ob skodelici kave hikakor ni stekel. Sobarica je prinesla pladenj s kolači in gost jih je pohrustal... Zbral je vso voljo, po tem je slovel, in poskušal načeti pogovor — veselo, neprisiljeno, po «študentsko navadi« —1 vendar je srečal le sogovornikovo zadržanost.
“Se spominjaš?« je vprašal pro-
fesorja, stopil h klavirju in udaril nekaj akordov. «Tvoja skladba! In zdaj povej — mar počenjaš še kaj podobnega?«
«Ne. Načeloma ne komponiram. Naša glasba je plesniva...«
«Kaj praviš?«
“Veš, kaj je osnova današnje glasbe? Ves naš zvočni sistem temelji na dvanajstem korenu iz dveh. Razumeš? Dekadenca! Sicer pa, kako naj bi tudi bilo. Vse je zmešano, razumeš? Nikjer ne najdeš kaj čistega!«
«Mar ne obstaja tudi drugačna glasba?«
“Obstaja, kajpak. Na primer — glasba črncev iz plemena Bantu. Zatem stara glasba Inkov. Slišati bi moral kakšen napev Bantu črncev. Sprva bi, kajpak, ne razumel te glasbe, kajti že v otroštvu smo si pokvarili posluh, zastrupili so nam ga z dvanajstim korenom iz dveh, toda če bi dol-
(Nadaljevanje na 7. strani)
Prizor iz Sartrovih ((Umazanih rok» v uprizoritvi Slovenskega gledališča v Trstu. (V ospredju: Iva Zupančičeva in Rado Nakrst, zadaj od leve na desno: Silvij Kobal, Lojze Milič, Dušan Jazbec)
ZADNJA PREMIERA SG V TEKOČI SEZONI
—
Jean Paul Sartre UMAZANE ROKE
Sartrova drama ((Umazane roke«, s katero je Slovensko gledališče praktično izčrpalo repertoar svoje letošnje zelo uspešne sezone, je delo silne intelektualne moči in intenzivno napetega ideo loškega spopada, ki se odvija in zaključi po zakonu dialektične nujnosti, ki pa je vseskozi prepojeno z avtorjevim eksistencialističnim humanizmom. Sartre je «U-mazane roke« napisal v času, ko je v komunistični teoriji in praksi vladal mrak stalinizma, ko je bila ideologija vklenjena v formule dogmatizma in ko je bil vsak poskus svobodnega tolmačenja ali tudi samo pojmovanja njenih vrednot obsojen kot herezija najslabše vrste, kot odpadništvo in izdajstvo.
Nič čudnega ni zato, če so bile «Umazane roke« v takem vzdušju sprejete pri komunistih negativno in če je bil Sartre prav zaradi njih obtožen antikomunizma, čeprav je dotlej tudi pri komunistih veljal, če že ne za marksista, pa vsaj za ((sopotnika«. In prav tako ni bilo nič čudnega, če je javno mnenje intelektualne buržuazije delo sprejelo z neprikritim zadovoljstvom, računajoč z njegovim razdiralnim vplivom na množice privržencev komunistični ideji.
Sartre se s takimi reakcijami na svoje delo ni mogel pomiriti. U-žaljen zaradi nerazumevanja na eni strani in neprijetno prizadet zaradi protikomunističnega izkoriščanja drame na drugi, je «U-mazane roke« umaknil z repertoarja in prepovedal njihovo uprizarjanje.
To je bilo leta 1948. Naslednja leta so prinesla velikanske in zgodovinske spremembe, katerim smo bili tudi mi neposredne priče. Zdrave sile so z orožjem marksistične ideologije same odpravile dogmatični stalinski despotizem in v procesu razčiščevanja idej in pojmov ter uveljavljanja novih metod tudi v praksi ustvarile novo ideološko-politično vzdušje. Kritika je postala sredstvo demokratičnega razvoja in aplikacije teorije v življenju in ustvarjeni so bili novi pogoji za sproščeni dialog v samem svetovnem komunističnem taboru in tudi pogoji za vsestransko razvijanje socialističnega humanizma v iskanju samosvojih poti v socializem. In Sartre je menil, da je prišel čas, ko bi njegove ((Umazane roke« utegnile doživeti drugačen sprejem. Dovolil je uprizoritev drame že pred dvema letoma v Ljubljani, letos pa tudi turinskemu Stalnemu gledališču in skoraj istočasno naše-
...................................................................................... „„„„...........................................................................................................................................im......................................................iimiiiiiihii
ODLOMEK IZ TRŽAŠKE KULTURNE ZGODOVINE
Pomembnost «Ljudskega odra» Trstu pred prvo svetovno
vojno
(Iz razprave Rudolfa Golouha Razvoj* dramskih skupin tržaškega «Ljudskega odra» v knjigi Delavski oder na Slovenskem)
Kot 24. zvezek Knjižnice Mestnega gledališča je izšla i vem najbiižjem mestu. In ni po-
knjiga Delavski oder na Slovenskem. Študije in gradivo. Uredil Ferdo Delak. V petih razpravah je opisano delovanje delavskih odrov predvsem med obema vojnama, za tržaški eLjudski oder« pa se opis nanaša v glavnem na čas pred prvo svetovno vojno. Poleg Rudolfa Golouha so pri tej knjigi sodelovali še Fran Petrč (Proletarski odri v Ljubljani in okolici med obema vojnama), Bogo Teply (Delavski odri med obema vojnama v Podravju), Eda Komavli (Delauski odri med dvema vojnama v Celju, v okoliških industrijskih krajih in Zasavju) in Franc Skrij (Dramska dejavnost «Svobdd» pred drugo svetovno vojno na Gorenjskem). V seriji publikacij Knjižnice Mestnega gledališča je ta gotovo ena izmed najbolj dragocenih.	'asi
Gledališko amaterstvo je bilo med primorskim ljudstvom od nekdaj zelo priljubljena oblika kulturnega udejstvovanja. 2e prva društva, ustanovljena po revoluciji 1. 1848, ki je sprostila speče sile in prebudila narodno zavest naših ljudi ob Jadranu, navajajo v svojih pravilih, da bodo «s knjigami, petjem in odrskimi prireditvami pospeševale ljudsko omiko«. Ta prva slovenska društva v Trstu in Gorici so bila po vsem svojem meščanskem in malomeščanskem obeležju na las podobna Narodnim čitalnicam v ostalih krajih Slovenije. Vse bolj ljudska so bila društva na deželi, kjer so si bili člani stanovsko bližji in kjer ni bilo ne plesa ne veselice brez pevskega zbora, deklamacije in gledališke predstave na improviziranih odrih, z igralci, ki so se tako vživeli v svoje vloge, da so se v razburljivih prizorih stepli kar zares, če pa so se zapleti in prepiri v lažji enodejanki končali s sprav-
stor padel. Da je bila njihova govorica hudo pomanjkljiva, ni treba omenjati, bila pa je kljub temu slovenska.
Vse kaže, da je bil ta nagli razcvet dramskega amaterstva med podeželskim ljudstvom posledica neke že dolgo tleče kulturne zavesti, ki je prišla do izraza, ko se je moreči avstrijski absolutizem po omenjeni revoluciji 1. 1848 začel tudi pri nas rušiti. Da niso primorski Slovenci dogajanja tistega prelomnega časa spremljali pasivno, da so nasprotno v svojih nacionalnih in kulturnih zahtevah segali globlje in dalje, je razvidno tudi iz razprave, ki jo je v burnih revolucijskih dneh tistega leta objavil v tržaškem listu «L’Osservatore Trie-stino» primorski Slovenec dr. Blažič. V tem zgodovinsko važnem sestavku je s tehtnimi argumenti utemeljeval svoj plamteči apel na prvo dunajsko liberalno vlado, da bi v Trstu ustanovila slovenske univerze
ljivo partijo taroka, so partijo J ter tako omogočila primorskim nadaljevali še potem, ko je za- I Slflvencem višji študij v njiho-
Lojzc Spacal	Neonska civilizacija (1961 - matrica)
Po razstavi v galeriji Sagitlario v Milanu je razstavljal Spacal šc v Galeriji 64 v Bielli. Lep članek o njem je ob tej - priložnosti napisal Garjbaldo Marussi
zabil zahtevati za Slovence tudi vseh drugih šol ter svobodo kulturnega in političnega udejstvovanja na vseh področjih. S tem člankom je bila verjetno prvič javno izražena zahteva po slovenski univerzi. Ta zahteva je hudo razburila znanega tržaškega italijanskega zgodovinarja Kandlerja, ki je v zvezi s tem objavil v istem listu vrsto polemičnih sestavkov, s katerimi je skušal dokazati, , da .slovenska1 untverza ne sodi v Trst, ki je italijansko mesto. Slovenci so svojo univerzo dobili v Ljubljani šele po prvi svetovni vojni, toda polemika v tržaškem «L’Osservatore» med Kand-ler.iem in Blažičem dokazuje, da so bile kulturne težnje primorskih Slovencev latentne že pred marčno revolucijo, ki je šele dobrih petdeset let kasneje vsaj deloma uveljavila v mejah avstrijske monarhije vodilne ideje francoske revolucije.
Prva slovenska društva v Primorju so bila slogaškega značaja. V njih so se zbirali ljudje najrazličnejših svetovnih nazorov, od katolikov do rusofilov. Delovar^- »Slavljanskega društva«, ustanovljenega v Trstu 1. 1848, in glasila ljudi iz tega kroga:	«Ilirijanski Primorjan«,
• Slovanska zora« itd., so bila veren izraz tega splošnega romantično meglenega slovenstva in vseslovanstva. »Največ sveta otrokom sliši slave«, pa »V-slogi je moč!« je bilo geslo tistega desetletja. Slovenci, Hrvati in Srbi, ki so bili prvotno vse člani «Slavljanskega društva«, pa so si kljub temu kmalu ustanovili svoja nacionalna hrvatska in srbska združenja (Srbi so si celo zgradili v Trstu svojo cerkev) in vsaka nacionalna skupina je odtlej samostojno razvijala svojo delavnost. Vseslovansko slogaštvo v vrstah narodnih jugoslovanskih skupin v Trstu je bilo torej kratkega obstoja, vse bolj trdoživo je bilo politično slogaštvo med samimi Slovenci, ki so v znamenju narodne obrambe, o-groženih jezikovnih pravic, slovenskega mesijanstva in kralja Matjaža vodili enotno vztrajni boj proti narodnim sovražnikom skoro do začetka tega stoletja. 2ivljenjske razmere slovenskih delavcev in kmetov in njihove kulturne težnje niso dosti vznemirjale tega kroga ljudi, ki je imel pred očmi le nacionalno vprašanje. To vprašanje je bilo nedvomno hudo važno in njihovo delo v tej smeri zasluži še danes vse priznanje, toda za vsem tem je bilo še marsikaj, predvsem socialno vprašanje naših delovnih ljudi, ki so prihajali iz vseh krajev Slovenije v naglo se razvijajoče tržaško pomorsko, trgovsko in industrijsko mesto. Da se je med našim ljudstvom v Trstu in v Primorju prebujala od vsega začetka tudi stanovska zavest in da je bilo tudi sredi tega slogaškega kroga nekaj posameznikov, katerim socialna vprašanja niso bila španska vas, dokazuje primer Vekoslava Raiča, ki je pod idejnim vplivom predhodnika socialističnega gibanja Las-salla ustanovil v Trstu že leta 1868 delavsko društvo, kakršnega so si zatem leto dni kasneje ustanovili tudi ljubljanski delavci.
Strankarski boji med raznimi meščanskimi skupinami v ostali Sloveniji niso bili nikoli korektni, v teh medsebojnih trenjih je bilo vedno mnogo zlaganega in slepilnega, imeli pa
so vsaj to dobro stran, da so ločili duhove po političnih nazorih. Naloga, da razbije politično	slogaštvo	in postavi	na
dnevni red politična, socialna in kulturna vprašanja, ki so bila v zvezi s potrebami in težnjami delovnega .ljudstva, je bila v	Primorju	namenjena	de-
lavskemu gibanju Boji z vodstvom narodnega gibanja v Primorju, ki je v znamenju vse-odrešilne narodne solidarnosti hoteio	zadržati	ljudstvo v	svo-
jem taboru, so sč rta mah zaostrili s pojavom prvih slovenskih	delavskih	organizacij.	Za-
ostrili so se še bolj, ko je za-
čelo 1. 1891 izhajati v Trstu prvo glasilo vsega slovenskega socialističnega delavstva »Delav ski list«, ki je hudo razburilo tudi vso ostalo slovensko meščansko javnost. Slogaške idile je bilo s tem konec in politični boji so dobili odslej globlji smisel.
Prve zavedne skupine slovenskih delavcev v Trstu m na Goriškem so bile do tedaj organizacijsko združene z italijanskim delavstvom, po osamosvojitvi pa sp začele razvijati samostojno svojo delavnost na vseh področjih. Niso se borile le za znosnejše življenjske n delovne pogoje, skrbeti so začele tudi za kulturni dvig svojih članov. Po ustanovitvi ((Ljudskega odra« v Trstu 1. 1905* so polagoma razpredli gosto mrežo delavskih izobraževalnih društev po slovenskem Primorju in po Istri.
»Ljudski oder« je posta! kmalu pomembno središče kulturnega dela. Uveljavil se je s svojimi knjižnicami, s predavanji in z dramskimi sekcijami. Slovenska delavska društva so že v preteklem stoletju posvečala posebno pozornost splošni izobrazbi svojih članov v vseh danih oblikah. Ze prej omenjeno prvo ljubljansko delavsko društvo je v svojih pravilih poudarjalo, da je namen društva braniti in pospeševati v vseh oblikah «gmotne in duševne koristi delavskega stanu.« Tržaški ((Ljudski oder« je le sledil, čeprav s precejšnjo zamudo, zgledu prvih delavskih organizacij v ostali Sloveniji. Politični diferenciaciji je sledila povsod tudi kulturna; delavci so začeli sami prirejati svoje prosvetne večere, katerih si niso mogli predstaviti brez deklamacij in iger, ki naj bi prikazovale njihove socialne težnje. Vse kaže, da jih je dramsko amaterstvo še posebej privlačevalo, saj so, še preden so utegnili ustanoviti svoj «Ljudski oder«, igrali na odru starega »Delavskega doma« v Trstu neko enodejanko, o kateri vemo danes le to, kar je na kratko zabeležil takiatni «Rdeči prapor«,
*) Ustanovitelj, prvi režiser in igralec Ljudskega odra je bil Ivan Regent. (Op. ured.)
da je — kakopak! — «sijajno uspela«. Želji, da bi s primernimi gledališkimi deli, ki bi jih sami igrali, vžigali v ljudeh vero v novi svet in dvignili njihovo zavest, pa ni bilo lahko-ustreči. Primanjkovalo je primernih tekstov in tudi dramski krožki »Ljudskega odra«';; so še dolgo uprizarjali mslopomembne enodejanke in s« le sčasoma povzpeli više. Iger z vgsnično ..socialno vsebino takrat niso pogrešali le naši amaterji, pogrešal: so jih tudi italijanskC nemški in češki delavci, in marsikateri sestavek v takratnih delgv^kih-listih in revijah je opozarjal na to pomanjkljivost. Borbene pesmi, objavljene v takratnih slovenskih in drugih publikacijah, so deloma zapolnjevale to vrzel v socialni literaturi. In ker ni bilo boljšega pri roki, so pogosto izpolnjevali svoje predstave z deklamacijami improviziranih priložnostnih socialnih pesmi. Nekaj takih pesmi sem takrat na željo delavcev zagrešil tudi sam. Zelo iskane so bile takrat zlasti pesmi o JPrvem maju. Naj kot retrospektivno zanimivost tu bežno • omenim, da je Etbin Kristan takrat zalagal s socialnimi pesmimi, napisanimi v nemškem jeziku, tudi vsakoletne prvomajniške pd blikecije nemških delavcev v Avstriji, ter da imam tudi jaz n* vesti nekaj takih zločinov, zagrešenih v italijanskem jeziku in objavljenih v italijanskih socialističnih revijah. Neka taka moja pesem' z naslovom ((Gonjo dvori in palače topijo se krone m mitre« (že naslov pove, za kaj je šlo), je romala po vseh teh delavskih odrih in vsa sreča, da se je naposled nekje zgubila. Te pesmi so bile hudo revolucionarne, hkrati pa tudi o-bupno papirnate, v začetni razvojni fazi našega delavskega gibanja pa so kljub temu vžigale. Skromni so bili ti začetki, prvi nerodni zvoki neke nove simfonije, ki je vibrirala v zraku in ki jo je poglobil in izbrusil čas. To pomanjkanje socialne literature je napotilo Etbina Kristana, da je začel pisati za slovenske delavce dramo »Tovarna« z izrazitim kolektivnim karakterjem. Videti je bilo, da mu je dala dosti dela, ni pa mu uspela. Preveč je bilo v njej retorike, premalo globlje vsebine. Uprizoril jo je dramski odsek «Ljudskega odra« v veliki dvorani Delavskega doma v Trstu, ki je bila tisti večer nabito polna gledalcev. Igro je režiral dr. Ferfolja, vaje zanjo so se vlekle dolge mesece, vse vloge so igrali sami delavci. Igrali so dobro. Toda pot do tja je bila precej dolga.
Tržaški delavci so društvena pravila «Ljudskega odra« sestavili sami, jezikovno pa jih je uredil Etbih Kristan. Ker ni bilo dovolj cvenka, so ustanovno ((glavnico« zbrali prvi člani društva. Ker nabrana sredstva niso zadostovala za nabavo vsaj najpotrebnejših knjig, je društvu priskočila na pomoč »Slovenska matica« v Ljubljani s knjigami iz svoje zaloge. Kljub temu pa so bile ob izbruhu prve svetovne vojne, torej slabih deset let pozneje, vse podružnice «Ljudskega odra« bogato založene s knjigami in revijami. Prav tako naglo so se razvijali tudi dramski krožki tega društva.
RUDOLF GOLOUH
(Nadaljevanje r.s 7. r‘~~n‘)
mu Slovenskemu gledališču v Trstu.
Ni naš namen ugotavljati sedaj, do kakšne mere je bil ta sprejem po 16 letih drugačen. Vendar pa lahko ugotovimo, da je iz vseh recenzij in kritik, ki so nam bile v teh dneh dostopne, izpadlo vsako črno-belo sprejemanje ali odklanjanje dela in da so se oglasili številni ugledni pisci in kritiki na obeh straneh z resnimi in globokimi analizami ne samo drame kot take, temveč Sartra in njegove filozofije sploh, to je njegovih pogledov na vlogo človeka kot individua v krčih nastajanja nove socialistične družbe.
Sartre je dogajanje svoje drame postavil v čas druge svetovne vojne v namišljeno deželo Silvanijo (v izvirniku Ilirijo) v letu 1943, ko je katastrofa nacističnih armad že na obzorju in ko se sovjetske armade nezadržno približujejo mejam Silvanije. Partija se aktivno pripravlja na prevzem o-blasti. V deželi vlada regent, ki je zaveznik Nemcev, podtalno pa deluje tudi »peterokot« (penta-gon), ki združuje liberalne in nacionalistične protinemške a tudi protisovjetske elemente. V partijskem komiteju ima glavno besedo Hoederer, praktičen komunist in politik, ki po burni razpravi ter močnem odporu znatnega dela članov komiteja prodre z drzno idejo: začeti pogajanja s petero-kotom in regentom, da bi silvan-ske čete mimo pričakale sovjetske in se pustile razorožiti. V kaotičnem povojnem vzdušju bi po prehodni dobi koalicijskega vladanja partija lažje prevzela oblast.
Znaten del Hoedererjevih tovarišev v komiteju ne razume njegovega drznega političnega realizma in mu ostane tudi po izglasovanju sklepa nasprotem. Ne samo to: njegov načrt imajo za blazen, za izdajalski in odločijo se za usodni korak — za Hoedererje-vo likvidacijo. Izbira pade na Hu-ga, ki je že večkrat zahteval, naj ga partija postavi pred preizkušnjo. Dodelijo ga Hoedererju za tajnika z nalogo, da ga čimprej ubije.
Tako se srečata v drami glavni osebi Hoederer in Hugo. Hoederer je človek, ki stoji trdno na realnih tleh borbe za uresničitev nove socialistične družbe, človek, ki je svoj ideološki nazor osvojil v bogatih življenjskih izkušnjah in spoznanjih proletarca in ki je prav zaradi tega ohranil v sebi tudi vero in ljubezen v človeka, takega kakršen je, kot nosilca socialne revolucije, v katero veruje, kateri je predan in za katero.se bori z %l6b0kM, UbAfš&iim čutom za realnost. Hugo je njegovo nasprot-je:. mladenič, -katerega sta v partijo zanesli razočaranje in gniloba buržuazriega okolja, v katerem je živel; mladenič z buržuazno intelektualistično vzgojo, ki je na mah začutil potrebo, da se otrese praznega okolja, mladenič, ki nikoli ni’ iz kakšnih razrednih razlogov spoznal nujnosti borbe za socialno pravičnejšo družbo. Pač, čutil je potrebo, da se buržuazni red zruši in da tudi sam prispeva k zrušenju tega gnilega sveta, toda zavest te nujnosti ni rastla v njem kot plod razredne pogojenosti, temveč kot impulzivna reakcija na okolje, kot plod umske tesnobe, iz katere je iskal izhoda v absolutni podreditvi svoje osebnosti ukazom. Kot produkt osovražene družbe, iz katere je izšel, je hotel pozabiti na samega sebe, izbrisati iz sebe človeka, ki ga sovraži, in se vključiti v idejo kolek-tivističnosti kot njeno poslušno orodje.
Hoederer ljubi ljudi ne abstraktno, temveč take, kot so, Hugo jih sovraži. Ta ljubezen Hoedererju odpira oči in jasne horizonte, Hu. gu pa jih sovraštvo zapira in ga vodi na pot političnega zločina. V
tem je bistvena razlika med njima in definicijo te razlike je Sartre sam položil v usta Hoedererju, ko pravi: »Jaz jih imam rad take, kakršni so. Z vsemi njihovimi svinjarijami in vsemi njihovimi napakami. Rad imam njihove glasove in njihove tople roke, ki se te oprimejo, in njihovo kožo, najbolj golo vseh kož, njihov nemimi pogled in obupni boj, ki ga bojujejo vsak zase zoper smrt in zoper tesnobo. Zame je to važno, ali je na svetu en človek več ali manj. Vsak mi je dragocen. Dobro te poznam, moj mali, ti si uničevalec. Ne maraš ljudi, ker ne maraš samega sebe. Tvoja čistost je podobna smrti in revolucija, o kateri sanjaš, ni naša revolucija. Ti nočeš spremeniti sveta, ti ga hočeš pognati v zrak.... Saj ti nisi kriv: vsi ste enaki. Intelektualec ni pravi revolucionar: komaj je dober za morilca.«
Hoedererjeva močna osebnost Huga zmede. Določen mu je za morilca, a ga ne more ubiti. Hipnotiziran je in prevzet. V njem občuti in vidi vse to, kar v sebi sam pogreša: odločno, zdravo življenjsko hotenje, pogum, trezno preudarjanje in čist ideal Zaradi tega ga začenja v svoji podzavesti ceniti m ljubiti, a tudi sovražiti
obenem. Hoederer to ve. V besednih spopadih z njim spozna, da so mu ga poslali njegovi nasprotniki iz komiteja kot morilca in vendar se z njim igra, ne zato, ker bi mu ne bilo mar za lastno življenje, temveč ker mu je tako prav, da se ves izpove. Daje mu časa in celo priložnost za izbiro odločitve. Toda Hugo v svoji nemoči in v svoji psihološki razdvojenosti okleva.
Tedaj stopi med velika antagonista Hugova žena Jessica, klepetava naivna ženička iz istega Hugo-vega buržuaznega okolja, ženička, ki se igračka z življenjem, zato ker ga ne pozna in ne razume, zato ker nikoli ni živela ob človeku, ki bi ji pomagal pogledati globlje v bistvo življenja, ki bi jo znal postaviti na trda tla realnosti. šele ob kontaktu s Hoederer-jem zadene prvič ob močno realno podobo življenja, ki jo vso prevzame do take mere, da se mu ponudi. Hoederer jo odklanja, kljubuje njenim čarom, okleva za trenutek in jo stisne v objem. Tedaj vstopi Hugo, ju preseneti, potegne revolver. Hoederer se opravičuje in Hugo odgovarja: »Nikar se ne opravičujte. Nasprotno, hvaležen sem vam. Vsaj enkrat ste mi naredili veselje, da vas vidim zbeganega. In tako... ste me odre. šili.« Nato trikrat sproži.
Hugo je zaprt in obsojen na
pet let, vendar ga zaradi lepega vedenja kmalu izpustijo in njegova prva pot iz zapora je k Olgi, partijki in članici komiteja, ki je tudi bila proti Hoedererjevi politični liniji, ko se je hotel poga jati z regentom in peterokotom. Olga, tipični lik do kraja predane komunistke, ga sprejme s presenečenjem in hladom, ker ve, da je partiji Hugo sedaj nekoristen in celo v oviro zaradi svojega dejanja, kajti po direktivah Sovjetske zveze vodi komite sedaj prav tisto linijo, ki jo je hotel voditi Hoederer in kateri so Olga, Louis in drugi nasprotovali. Toda v zavesti soodgovornosti za Hugov zločin ga skrije pred svojimi partijskimi tovariši in jih potem prepričuje, da je treba Huga vendarle še izkoristiti, da je še poprav-ljiv, njega samega pa prepričuje, naj pozabi na svoje dejanje.
Olgine besede delujejo na Huga porazno. Ve, da je Hoederer ja ubil zato, ker ni imel več drugega izhoda in da mu je prizor z Jessico služil le za pretvezo. In šele sedaj zavestno spoznava, da je zagrešil politični umor. To zadnje spoznanje tragične stvarnosti, v kateri se je znašel, mu da tudi prvič in poslednjič moči za edino možato ;n dosledno odločitev: plačati ceno svojega zločina s svojim življenjem ter tako rehabilitirati sebe in Hoedererja v vsej njegovi veličini in človeški popolnosti.
Uprizoritev ((Umazanih rok«, tega močnega dramatičnega teksta ki valovi v dialogih med Hoede-rerjem in Hugom od najfinejših odtenkov čustvene poetičnosti do najbolj neizprosnih in ostrih kritik formalističnega in dogmatičnega pojmovanja ideologije ter najbolj neposrednih analiz človeške duševnosti, postavlja režiserja in igralce pred velike probleme. Sartre daje namreč vse premalo takih teatralnih prijemov, da bi bilo mogoče samo z njimi reševati predstavo. Tu se je treba znebiti vsake zunanjosti in vseh rutiner-skih prijemov režije in igralstva ter se brez ovinkov spoprijeti s samo idejo drame. Hoederer in Hugo v prvi vrsti, Jessica in Olga ter ostali ne smejo postati samo boljše ali slabše zunanje kreirane vloge, pač pa morajo biti kar najbolj neposredni, kar najbolj prist. m in prepričevalni nosilci ideološkega spopada. Skratka: živeti morajo in ne igrati. Zaradi tega je prva naloga režiserja ustvariti notranjo napetost s pravilnim doziranjem osrednjega dialoga, pri tem pa paziti, da se ne poruši skladnost, ki jo morajo soustvar-jati vse ostale nastopajoče osebe, kar je še posebno važno, ker prav tem osebam avtor ni dal vedno najbolj točne In izdelane karakterizacije.
, Režiser Jože Babič je z izrednim umetniškim instinktom, ki ga odlikuje, postavil na oder na-šega gledališča močno in v celoti prepričljivo predstavo. Dialog in konflikte je znal zadržati v mejah neprisiljenosti in se spretno izogniti patosu, ki se v nekaterih
—	skoraj deklarativnih odstavkih
—	kar sam od sebe vsiljuje. Gradil je prvenstveno na glavnih akterjih in dosegel z njimi močne dramatične efekte, čeprav je napetost dialoga na nekaterih mestih trpela zaradi po nepotrebnem zadrževanega tempa. Dognani so bili tudi prizori z Jessico v prvem delu, z Louisom in Ivanom ter posebno z Olgo v epilogu, manj izraziti pa nastopi obeh Hoedererjevih osebnih stražarjev Geor-gesa in Slicka ter sestanek Hoedererja s knezom in Karskym, kar pa ni motilo skladnosti celotne uprizoritve. Največja odlika Babičeve režije pa je v iskrenosti u-metniškega prizadevanja, da poka. že problem tak, kakršen je, da ga osvetli iz vseh zornih kotov in stališč ter da ga povzdigne nad polemike, ki jih še vedno utegne izzvati.
Hoederer Rada Nakrsta in Hugo Silvija Kobala sta bili močni nosilni osebi, poustvarjeni doživeto in karakterno dognani. Rado
________________ JOŽE	KOREN
(Nadaljevanje na 7. strani)
V tropskih pragozdovih v Laosu, Vietnamu, Kambodži in v divjinah Anam-skih gora je to ljudstvo med najbolj primitivnimi na svetu, Ari do njega ni segla civilizacija - In še
Skoro neznano ljudstvo zaostalega plemena Moi
dandanes žive tako kot njih pradavni predniki med tigri, panterji in kačami - Ljudstvo I i-tong-luang ali Jumbri
Zaradi nepristojnosti, ostrega podnebja jn nevarnosti, ki tam od vsepovsod prežijo na človeka, svet malo pozna te kraje. Pogosti potresi so celo tam, kjer je bilo morda prej laže dostopno, docela spremenili pokrajine. Gore so stripe i proti morju in v notranjosti proti Laosu. Tako so nastali številni prepadi, globeli, vzpetine...
In v teh divjinah živi že več tisoč let eno najprimitiv-nejših ljudstev na Indokitaj-skem polotoku in na svetu vobče. Anair/ii in Kamboža-ni ga imenujejo Moi, kar pomeni «divjaki».
Življenje tega ljudstva je bilo skrivnostno že v časih, ko so tamkajšnji vladarji častili belega slona kot božanstvo. Že tedaj so o teh prebivalcih pripovedovali, da so to ljudje temno rjave kože, ki si pilijo in črno barvajo zobe, okrutni in surovi, ki vsakomur, ki ga zalotijo v svoji deželi, brez usmiljenja odsekajo roke. da...
Pred mnogimi stoletji so ti ljudje živeli tudi v nižinah, toda s časom so se umikali pred naseljenci, ki so prodirali iz Kitajske. Stisnjeno v svojih, skoro docela nepristopnih gorskih bivališčih, je ljudstvo plemena Moi ostalo ločeno od sveta, upirajoč se civilizaciji. Ker so ti prebivalci ohranili navade in tradi-. cije svojih prednikov in se niso prav nič razvijali, so jih Indokitajci, s svojo višjo kul-
turno stopnjo, upravičeno imenovali «divjake».
Ljudstvo Moi živi dandanes izvečine v manjših skupinah v srednjem Anamu, v južnem Laosu in v severnem delu Kambodže. Posamezne skupine tega ljudstva imajo tudi različna imena, kot npr.: Ka, Brao, Mnong, Kuoi, čam in druga.
Stoletja že se morajo bojevati za svoj obstanek, z ljudmi in živalmi. In to jim je tudi dalo poseben pečat, značilen način življenja. Moi žive sredi pragozda v utrjenih naselbinah. Po navadi svoje vasi še dobro ogradijo z močnimi koli, med katere vpletejo trnje.
Njih koče so zelo prostorne. Včasih so dolge tudi do sto metrov. Stene so narejene iz bambusovih palic, streha pa je iz riževe slame. Pod je nekoliko vzvišen, da, so varni pred vodo, in je pokrit z rogoznicami. V vsaki koči prebivajo vsi člani ene družine. Dekleta spijo v posebnem oddelku, ki je ločen od drugih s posebno steno iz bambusa. Kot je vse življenje ljudstva Moi primitivno, prav taka je tudi oprema njih domov. Nimajo ne omar ne miz ne postelj. čemu jim neki bo!
Za posodo jim služijo votle buče, glinasti vrči, lupine kokosovega oreha in podobno. Tudi njih obleka, če se tisto, kar imajo na sebi sploh more tako imenovati, je kaj skromna. Pas okoli ledij ali
kratko krilce. Tu pa tam je sicer moč tudi videti pri posameznih moških hlače ali slamnik, pri ženskah pa krilo, ali pa nekakšno bluzo. Vendar pa je to samo posnemanje ljudi iz daljnih mest, ki so kdaj zašli v tiste kraje. Pač pa se vsi radi lišpajo. Zaponke, bleščeči gumbi, stekleni obeski, jagode, semena, zobje raznih živali in podobno so zanje posebno privlačno blago. Iz teh predmetov si izdelujejo ogrlice ali zapestnice ali pa si jih kar obešajo nase ali si Jih vtikajo v ušesa ali v nosnice. Obročke nosijo bodisi na rokah ali pa tudi na nogah.
Hranijo se največ z mesom divjačine in z gozdnimi sadeži. Tudi ribe uživajo, če je kaka voda blizu. Poleg tega pa se ukvarjajo tudi z obdelovanjem zemlje. Vendar pa je to kmetovanje zelo primitivno. Saj pravzaprav nimajo nobenega primernega orodja, da bi z njim zemljo rahljali. Njih poljedelstvo je tako imenovano požigalnišJco poljedelstvo. Del gozda zažgejo in pepel s takega pogorišča je izvrsten gnoj. Taka zemlja pa rodi le nekaj let. Potem pa se vse pleme seli v drug kraj, kjer znova pripravijo za nasad zemljo kot prej. Vendar pa se pozneje spet vrnejo v svoje prejšnje bivališče, kjer ostanejo spet nekaj let. Gojijo riž, sladkorni trst, buče. tobak, čaj in mak
Tropski pragozd, ki je tam, je varno zatočišče za vse vrste divjih živali. Tigri, panterji, sloni, krokodili, strupene kače. Posebno nevaren je tiger. Kljub temu ali pa mor da prav zaradi tega je za
ljudstvo Moj sveta žival. Na-zivajo ga kop, kar pomeni gospod. Verujejo, da se njegova duša hrani s človeškim mesom. Ubija pa tudi vse, kar je slabega, zlasti pragozdne hudobne in divje zveri. Zaradi take vere noben Moi ne ubije tigra, čeprav ima še tako ugodno priložnost. In ne bi se moglo trditi, da so ti lovci strahopetni. Ravno narobe! Saj se lotijo celo panterja, krokodila in najbolj strupenih kač.
Zanimiva je družbena ureditev v posameznih klanih ljudstva Moi. Pri nekaterih klanih tega plemena je v veljavi patriarhat, pri drugih pa matriarhat. Težko je najti podobne primere, da bi pri istem plemenu nekateri priznavali samo oblast matere, pri dru-,gih pa absolutno oblast očeta. V klanih, kjer ima mati absolutno oblast, je oče navaden suženj, medtem ko je tam, kjer ima vso oblast oče, mati brezpravna sužnja. Pri klanih, kier je matriarhat, ukazuje ženska, ženska je, ki si izbira moža in mož se po poroki preseli v ženin dom. Otroci dobijo ime ženine družine in žena je edina lastnica vsega imetja, če mož umrje, je možev brat dolžan poročiti se z vdovo. Tak običaj se imenuje levirat. Kljub temu pa si žena ne prizanaša. Vseeno opravlja najtežja dela. A pri tem še nosi s seboj manjše otroke.
Pri patriarhalno urejenih klanih pa je prav nasprotno. Tam je mož gospodar, a žena sužnja. Ob poroki se mora žena preseliti v možev dom in otroci dobijo moževo ime. I-metje dedujejo samo moški potomci. Poleg tega ima mož
tudi pravico kupiti si neomejeno število žen.
Značilno je, da imajo ma-triarhalno družbeno ureditev tisti klani plemena Moi, ki so bili pod vplivom Indonezijcev, od katerih so deloma sprejeli tudi govorico.
Huda, naravnost pogubna navada, kateri se vdaja domala vse ljudstvo plemena Moi, je uživanje mamil in dražil. In tega je v tropskem pragozdu obilo. Žvečijo bete-love liste in liste palme are-ka. Celo skorjo rastlin, o katerih vedo, da vsebujejo dra-žilne snovi. Enako so vdani pitju alkoholnih pijač. Da o kajenju tobaka niti ne govorimo. Saj kadijo vsi, stari in mladi, moški in ženske ter otroci. Najhuje pa je, da se vdajajo celo uživanju opija. V ta namen tudi skrbno gojijo nasade maka, ki ga je vsepovsod mnogo. Saj ga z lahkoto prodajo Anamitom in Kambožanom. Ponekod gredo celo tako daleč, da opuščajo gojitev riža, da morejo tam posejati mak.
V tropskem pragozdu pa ži-
vi poleg ljudstva Moi še drugo pleme, ki je še bolj primitivno. To so Jumbri, ki so verjetno najprimitivnejši ljudje na svetu. Ime Jumbri pomeni v njih jeziku »človek džungle*, a sosedna plemena jih nazivajo Fi-tong-luang, kar pomeni «duhovi rumenih listov*. Ker so zelo plahi in si ne znajo niti zgraditi koč, si naredijo zaklon iz večjih palmovih listov. Ko listi zaklona uvenejo in porumene, se družina seli drugam. «Od tod ime!) Po navadi ne ostanejo dalj kot nekaj dni na enem mestu. Jumbri nabirajo pičlo hrano posamič in neoboroženi. Ko potujejo, se izogibljejo potokov jn tudi gorskih grebenov, ker se boje tigra. Zato tudi nikdar ne pijejo tekoče vode, marveč le deževnico. Zelo so nezaupni do vsakogar. Iz tega razloga je tudi težko priti v stik z njimi.
Lahko se reče, da je življenje Jumbrijev zanimivo zlasti zato, ker moremo pri njih videti, kako je živel naš pra-| davni prednik v ledeni dobi.
Mrve in drobiž
+ TATU ŽELI NAGRADITI
Alberto Rest repo, trgovec iz mesta Bogota v Kolumbiji, bi nadvse rad našel tata, ki mu je pred nekaj dnevi ukradel potno torbo. Med drugim je objavil tudi oglas v časopisu, v katerem mu obeta bogato nagrado. Morda bo kdo menil, da je to le past, v katero bi želel ujeti zmikavta. Toda ni! Niti ni bogotski trgovec znorel, da tatu obljublja plačilo. Tat mu je namreč takrat nehote rešil življenje. Alberto Restrepo se je namreč zavedel, da mu je zmanjkala torba šele blizu letališča, kamor je bil namenjen, da bi odpotoval z letalom. Ker brez torbe, v kateri je imel dokumente, ni mogel potovati, se je obrnil, upajoč, da bo morda le še kako ujel tata. Letalo je takrat odletelo brez njega. Toda kmalu po odletu je strmoglavilo in so se vsi potniki pri tem ubili. Zato je pač razumljivo, čemu bi rad Restrepo nagradil tata.
ir V PRIČAKOVANJU SVETOVNE RAZSTAVE
Newyorška policija je bila nemalo začudena, ko je pred nekaj tedni opazila, da so žeparji skoro popolnoma prenehali svoje delovanje. Saj ni skoro nihče več prijavil te vrste tatvino! Tega nenavadnega pojava si niso znali razložiti. No, potem pa jim je le šinilo v glavo: svetovna razstava! Za žeparje je taka prireditev pravcata »bendima*. Bilo bi zares neumno, če bi žepar zamudil to, tako rekoč edinstveno priložnost s tem, da bi ga vtaknili v luknjo zaradi kake piškave denarnice prav sedaj, tik pred začetkom razstave. Razstavo so odprli preteklo sredo.
ir ^NASLEDNJI NE BO PRIŠEL PO POŠTI...*
V šoli je sedaj «zadnja runda* Ako se dijaku sedaj kje kaj zatakne, so v nevarnosti počitnice ali pa morda celo šolsko leto. Posebno velja to za tiste, ki so do sedaj imeli kup »cvekov*. Edina rešitev zanje je, da se odslej pridno učijo in po možnosti nadomestijo, kar so zamudili. Mnogi dijaki pa gledajo na to nekoliko drugače. Tak je tudi 17-letni Anthony Gilbert, dijak tehniške šole v Nottinghamu. V zadnjem tromesečju je imel negativen red v matematiki. Kmalu po objavi redov je poslal profesorju matematike po pošti revolverski naboj s tako pripombo: »Naslednji pa ne bo prispel po pošti...* Z grožnjo si torej misli tale gospodič izsiliti dober red na koncu šolskega leta
ir ŠE «POJE» PALICA
Profesor Havemiok, vodja mestnega muzeja v Hamburgu, že več let proučuje družinske razmere pri svojih someščanih. Prav posebno pa ga zanima, kako hamburški starši vzgajajo svoje otroke. Pri tem je odkril marsikaj zanimivega. Ugotovil je, da imajo pri četrtini vseh družin šibo, s katero tepejo svoje otroke, kadar se jim zdi potrebno. Prof. Havemick trdi, da dandanes starši nič manj ne pretepajo svojih otrok kot nekdaj. Med taka «moderna vzgojna sredstva* pa šteje prof. Haver-nick šibo, palico, lasanje, klofutanje ipd. Pa smo mislili, da je sedaj vse drugače ...
ir KAJENJE NE POVZROČA SAMO RAKA
Potrkal je na vrata in takoj, ne da bi počakal na poziv, vstopil. Očka je zahteval od njega, da se spodobno predstavi Tomu, ga pogleda v oči in mu stisne desnico. Storžek je silno nerad izpolnil očetovo željo. Po tej ceremoniji je hotel nemudoma zapustiti kajuto, pa ga je kapitan zadržal. Začel mu je pripovedovati o dobroti Tomovih staršev in o Tomu samem, ki cele dneve prejoče, ker še ni videl domovine, svojih staršev in za nameček povedal še to, da je Tom silno vesel, ker je zasilno pristal prav na ladji, ki pluje pod zastavo domovine njegovih staršev.
Tom Je spačil obraz, kot da se komaj premaguje, da ne plane v jok in še celo Storžku se je zazdelo, da je v očetovih besedah precej resnice In kaj, če je Toma prestrogo sodil? Možno. Toda ne! Govorico svojih staršev je Tom obvladal tako odlično, kakor da bi pravkar pripotoval iz njegove domovine. In vendar je trdil, da še nikoli ni bil tam. Sumljivo? Pa še kako.
Tom je vstal s stola, se pretegnil in rekel, da bo nemudoma, dokler se še kaj vidi, popravil motor. Kapitan in Storžek sta ga pospremila do helikopterja Storžek Je bil močno radoveden, kako je urejena kabina, zato se je z očkovo pomočjo povzpel v njo. Kabina sama se mu ni zdela nič posebnega, posebno všeč pa so mu bili beli gumbi in različni vzvodi na armaturni plošči. Tom je opazil njegovo navdušenje nad aparaturo, pa je zato zadovoljno pogledal kapitana in rekel;
»No, Storžek, če bi se rad malo popeljal z mano, se kar pripravi, čez nekaj trenutkov bo stroj nared!* Storžek je navdušeno zaploskal in zaprosil očka za dovoljenje, da sme poleteti s Tomom. Očka je rade volje pristal. Tom je bil mož — beseda. Stroj je bil res popravljen v nekaj trenutkih, kot je napovedal Storžek je nadvse zadovoljen, ker bo lahko poletel s helikopterjem, popolnoma pozabil na »voj sum.
K
R
I
V
Z
A
N
K
A
1	r	3	4	5	r~	1 J		7	8	r-	ir	11	12
13							U	14						
Ib					si	16					17		
18										20		TT	
TT				23						24	25		
n	26~		27					Bi	tir				r
i,	■——	3	2T			tava		30					i
j	3T~	32				33	34				35	3r	L.
3)			•		38						3T		F~|
41			42	43						xr			
45		46		47					48				
49			50				n	51					
5T						r	4								.	m
VODORAVNO: 1. del sedla, I. reka v Makedoniji, 13. majhen tros. 14. tuje žensko ime. 15. teniški rekvizit, 16, del skladbe, 17. poljska cvetlica z velikim rdečim cvetom, 18. mejna reka med Mongolijo in Kitajsko,, 19. zadnji del vratu. 21, pritrdilni-
24. postava, 26. oy, 27. agent. 29. naklon, 32. osa, 33. at, 34. car, 35. vlažen, 37. Titov, 39. ur, 40. Arabija, 42. rž, 44. Tati, 47. Onega, 48. del, 49. Itaka, 51, age, 52. Mali, 53. Caracas, 55. rjavec, 57. Ararat, 58. ulice. — NAVPIČNO: 6. N(ikola) T(esla),
Nemški ginekolog, profesor dr. Bernhard je nedavno imel v nekem ženskem društvu predavanje o vplivu tobaka na zdravje žene Predavatelj je zatrjeval, da kajenje zelo škodljivo vpliva na ženski organizem. Obolenje ščitne žleze, splavi, prezgodnji porodi, sterilnost in še druge težave, so posledice Za svoje trditve je navajal dokaze, ki jih je zbral, ko je več let opazoval precejšnje število žensk, ki so pokadile nad 20 cigaret na dan. Med drugim pa prof. Bernhard pripisuje tobaku krivdo za to, da se rodi več deklic kot dečkov.
ir NENAVADNI NAOČNIKI
V Bruslju imajo vsako leto razstavo iznajdb. Na tej razstavi je moč vsako leto videti priprave, naprave in predmete za najrazličnejše namene, posebno za vsakdanjo rabo. Med drugimi razstavljenimi izumi je nekdo razstavil tudi naočnike, ki imajo ob straneh vstavljeno majhno ogledalce, v katerem more oseba, ki jih nosi, videti vse, kar se dogaja za njenim hrbtom. Poleg drugim, bi taki naočniki prišli še posebno prav šolnikom, da bi lahko videli, kaj počno učenci za njihovim hrbtom medtem ko on-, pišejo na tablo.
ir DRAGOCENE NOGE
Ameriška igralka Angie Dickinson se tako močno boji za svoje noge, da jih je zavarovala pri neki ameriški zavarovalnici. Sicer ni ona prva, ki si je dala zavarovati noge, vendar pa Je vendarle med tistimi, ki tako visoko cenijo svoje okončine, da je vsota, za katero so zavarovane, precej visoka. Dickinsonova je namreč zavarovala svoje noge za milijon dolarjev. In poznavalci so izračunali, da je vsak kvadratni palec kože na njenih nogah vreden 15 000 dolarjev.
ca. 22. obrtnik živilske stroke, 23. močvirnat svet. 24. stara anglosaška površinska mera. 26. lirsko-epska pesem, 28. tatinsKi podvig, 29. izumrla vrsta pingvina, 30, ime indijskega filozofa Ramakrišne. 31. slovanski naroči, 33, natakarica. 37. ime kubanske, ga zunanjega ministra Roe, 38. špansko pristanišče v Andaluziji, 39. nasilna tatvina, 41. osebni zaimek, 42. izdelek, 44. nočni nojev, 45. tekoča začimba, 47. tuje moško ime, 48. velika tovarna v Koftu, 49. vrsta uganke, 51. drugi največji planet našega planetarnega sistema, 52. praznina, brezzračen prostor, 53. zelo trd kamen.
NAVPIČNO: l. gornja ploskev v stanovanjskem prostoru, 2. športni vaditelj, 3. prefinjena skrajnost baroka, 4. pripadnik zgodnjekršcanske verske sekte, 5. lučaj, 6. začetnici predsednika zvezne ljudske skupščine. 7. francoski pisatelj (»Skrivnostni otok«), 8. staroslovanski rod. 9 enaka'soglasnika, 1°. spremljevalec ognja, 11. atiški heroj, po katerem se imenuje vrsta visokih šol, 12. lovec potočnih živali. 14. vrhnja obleka, 16. slovenski šahovski velemojster (Vasja), 19, oklopno vojaško vozilo, 20. kemična prvina (znak K), 23 otoK v Indoneziji, imenovan «raj ns zemlji*, 25, časovni veznik, 27. mlečni izdelek, 28. ilirski pesnik (Stanko), 30. branik, del vitezove opreme, 31. zgodnje vino, enaka samoglasnika, 33. reka v centralni Aziji, 34. hrvatski skladatelj (Krsto), 35. trd kamen, 36 japonsko pristanišče na otoku Honšu, 37. del suknje, 38 največji otok v Molukih, 40 tropski veter, 43. država v Južni Ameriki, 44. utežna mera, 46. ribiška mreža, 48. katran, 50. kratica za »gozdna uprava«, 51. različna soglasnika.
rešitev prejšnje križanke
VODORAVNO: 1. Tosca, 6. napaka, 12. optika, 14. strunar, 15. kros,' 16. RKO, 18. Amata, 19. ion, 2fi. terna, 22. amin, 23. od,
Veljaven od 26. aprila do 2. maja
*—»-s. OVEN (od 21.3. do f »-v \ 20.4.) Potovanje in [	)	obiski v družbi ljub-
\jf	»J	ljene osebe bodo
y prinesli prijetno novost v vaše čustvene odnose. Neka stvar vas bo zelo navdušila, take da boste polni veselja do življenja. Dobre perspektive na delu t.or v denarnih zadevah.
BIK (od 21.4. do 20. f	A,	5.) Pred vami je
I	precej ugoden te-
l /■	-v I	den„ samo nedelja
N.	J	in ponedeljek bosta
N-----* nekoliko pusta. Z
nekoliko dobre volje boste premagali malodušje. Dejansko preživljate eno izmed najbolj srečnih razdobij v svojem življenju, tako da boste pozabili pretekle težave
DVOJČKA (od 21.5. do 20.6.) Planet ljubezni vam je še vedno naklonjen. Prav bo, da boste gojili nova poznanja in poglobili svoje odnose z osebo,	ki	vam je najbolj pri
srcu, saj utegne nastati iz tega trajnejša vez. Potujte in obiskujte prijatelje.
— RAK (od 21.6. do 22. /f y\ 7.) Mnogo oseb pre-(jživlja razdobje, v I	katerem bodo lahko
V .	J	navezale izredna po-
znanstva Zaljubljene osebe	bodo lahko uživale
največjo srečo In medsebojno razumevanje. Tudi prijateljstvo se bo okrepilo. Cas Je tudi u-spešen za denarne posle.
ki se že plrale, če mevanja ložaj na življenju
LEV od 23.7. do 22. 8.) Položaj planeta ljubezni Je ugoden zlasti za navezovanje novih ljubezenskih stikov. Osebe, ljubijo, se bodo pre-nc bodo kazale razu-druga do druge. Po-delu in v poslovnem je zelo ugoden.
DEVICA (od 23.8 do 22.9.) Vpliv boginje ljubezni ni ravno u-goden in čustveni odnosi bodo nekoliko napeti. Ne smete gledati vsega iz edinega zornega kota. Kažite razumevanje za medsebojne pomanjkljivosti. Poglobite prijateljstvo. Uresničili boste svoje načrte.
TEHTNICA (od 23.
9,	do 23.10.) Čustveno življenje Je pod dobrim vplivom, toda potruditi se boste morali, da ne
postanejo čustveni odnosi nekam preveč vsakdanji in pusti Teden pa Je ugoden za prija teljstva Na delu, ali v poslov nih odnosih, morate sedaj o krepiti svoj položaj.
AKORPIJON (od 24.
10.	do 21.11.) Ta teden se zaradi prevladujočega vpliva Lune večajo možnosti uspeha v čustvenem življenju. Boste zelo podjetni in polni veselja do življenja. Teden Je zelo primeren za obiske. Potrudite se, pa boste napredovali na delu.
STRELEC (od 22-11. do 21.12.)	Vaši
čustveni odnosi bodo precej nihali zaradi ljubosumnosti in dvomov, ki Jih gojite. Tudi odnosi v družini bodo postali zapleteni. Na delu se boste morali zelo potruditi In biti vestni, da ne pride do nepotrebnih sporov.
^	. KOZOROG (od 22.
f V \ 12- d0 201 > sPloSnl položaj Je za ljubezenske odnose izredno ugoden. Doletela vas bodo lahko	neka	presenečenja, a	čaka
vas tudi izredno zadoščenje. Teden je sploh zelo srečen. Tudi na delu ali v poslovnih zadevah vam pojde vse kakor po maslu.
VODNAR (od	21.1.
) Čakajo vas dnevi. Oko-boste imeli zanimivih ljudi, Ki bodo ugodili	vašim	težnjam ter	vam
bodo kazali simpatije In razumevanje Zato pazite, da ne pokvarite prijateljskih odnosov. Na delu ne pojde vse gladko.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vaši čustveni odnosi vam bodo povzročili skrbi. Sedanji položaj planeta vas buri in vsaka poteza ljubljene osebe ac vam zdi kot dejanje, ki je naperjeno proti vam Prijeli boste ugodno vest po pošti. Na delu se boste morali zelo truditi tudi za druge.

Mesečna priloga primorskega dnevnika za naše podeželje štev. 4
Rešena zadeva zemljiških knjig
V Trstu so že zemljiške knjige za katastrske občine Zgonik, Salež, Gabrovec in Veliki Repen, v Kopru
pa za katastrsko občino Škofije
BLIŽNJE VOLITVE DEŽELNEGA SVETA SO VELIKE VAŽNOSTI TUDI ŽA KMETE
Deželna uprava se bo morala lotiti problemov kmetijstva
Samo 42,3 odst. kmetijske površine v naši deželi pripada neposrednim obdelovalcem
V drugi številki «Naše zem-smo objavili članek, v katerem smo obravnavali zakonodajne pristojnosti deželne uprave na kmetijskem področju. Hkrati smo navedli tudi nekaj podatkov o kmetijskem dohodku v deželi in o številu aktivnega prebivalstva v kmetijstvu, ki iz leta v leto upada. Mali kmetje, spolovinarji, koloni in kmetijski delavci zapuščajo zemljo zaradi nizkega kmetijskega dohodka ih nizkih plač ter se zatekajo v nova industrijska podjetja, *i rastejo zlasti okrog Pordenona in Vidma, dragi pa odhajajo na stalna ali sezonska dela v druge italijanske pokrajine in v tujino.
Ko govorimo o kmetijstvu v deželi, mislimo predvsem na kmetijstvo v videmski pokrajini. kjer je osredotočen pretežni del kmetijske dejavnosti. Z izvolitvijo deželnega sveta in z začetkom delovanja nove deželne uprave bo dolžnost nas vseh, da se zanimamo za razmere kmetijstva v Furlaniji in Beneški Sloveniji, saj je ta gospodarska veja v sedanji sodobni družbi in zlasti v industrializaciji kmetijstva v vsakem urejenem gospodarstvu najtesneje povezana z občim gospodarskim raz-
šele ko minejo ledeni možje,
zime zares konec je.
v°jem dežele. Zlasti Tržačani se bomo nujno morali v prihodnosti otresti svojega ozko krajevnega gledanja samo na 'Gsta gospodarska vprašanja, ki neposredno zanimajo pristaniško, trgovsko in industrijsko dejavnost, ker bomo morali od prihodnjega mese-*-a, dalje deliti usodo z vsem deželnim prebivalstvom, tudi s furlanskimi kmeti. In naša avtonomna dežela, katere del bomo tudi mi, ne bo mogla gospodarsko napredovati, če bo t?ieno kmetijstvo nazadovalo pa ostalo v sedanjih poljih, ki nimajo gotove perspektive.
s. Vzroke sedanje krize v kmetijstvu je treba najprej poiskati v obstoječi zemljiški, agrarni, pogodbeni in tržni strukturi, ki že dalj časa ne Ustreza več potrebam hitre-
ga proizvajalnega razvoja v samem kmetijstvu, kot tudi v vseh ostalih gospodarskih vejah. Zaostalost v zemljiški in pogodbeni strukturi je zelo jasno razvidna iz podatkov kmetijskega štetja iz leta 1981 o oblikah obdelovanja kmetijske površine v deželi.
Lastnina neposrednih obdelovalcev meri 260.783 hektarov, ali 42,3 odstotka; zemljišča v zakupu neposrednih obdelovalcev 57.142 hektarov, ali 9,2 odst.; razna zemljišča z neurejeno posestjo 11.929 hektarov, ali 2 odst.; kmetijska posestva, na katerih dela najeta delovna sila 223.906 hektarov, ali 36,3 odst.; spolovi-narstvo in kolonstvo 53.144 hektarov, ali 8,7 odst.; druge oblike obdelovanja 9.121 hektarov, ali 1,5 odst.
Iz teh podatkov je razvidno, da samo 42,3 odst. kmetijske površine pripada neposrednim obdelovalcem, medtem ko je 36,3 odstotka, ali 223.906 hektarov v rokah posestnikov, ki obdelujejo zemljo z najeto delovno silo s povprečno zelo nizkimi plačami: ostali del pa se še vedno obdeluje na osnovi zaostalih spolovinarskih ali mešanih najemnih pogodb.
Temu stanju je treba še dodati pomanjkanje potrebne zemljiške preureditve zaradi prevelike razdrobljenosti zemljišč, pomanjkanje ustreznih namakalnih in drugih vodnih naprav, ki jih nujno potrebuje kmetijstvo tako v hribovitih kot v nižinskih predelih. Ce se je na tem področju doslej kaj naredilo, je bilo to v veliki meri predvsem v korist velikih zemljiških posestnikov, ki so tesno povezani tudi z zasebno kemično, strojno in živilsko industrijo.
Mali posestnik, najemnik, spolovinar jn kolon' so danes popolnoma podrejeni visokim monopolnim cenam kmetijskih strojev, umetnih gnojil in kemičnih sredstev proti zajedavcem. Temu je treba še dodati neurejene tržne razmere na področju kmetijskih pridelkov, ki so podvrženi vsakovrstnim špekulacijam posrednikov. Vse to povzroča, da negativne posledice krize prizadenejo samo male samostojne kmete in zakupnike.
Vsi dosedanji napori neposrednih obdelovalcev, da bi
Na svetu vse manj kmetov
Iz zadnjih statističnih podatkov Organizacije združeni!? harodov je na svetu vse manj kmetovalcev. Tako je v Evropi “d skupnega števila prebivalcev le 33 odstotkov kmetijskih Prebivalcev, v Severni Ameriki 20 odstotkov, v Latinski Arne-ruti 62 odstotkov, v Oceaniji 33 odstotkov, v Afriki 73 od-*®tkov, na Bliž.njem vzhodu 70 odstotkov, na Daljnem •Jhodu 70 odstotkov, v Sovjetski zvezi pa — za primero — &0 odstotkov.
, Najbolj razvito čebelarstvo imajo v Grčiji, kajti na vsa-aem kvadratnem kilometru je — povprečno — en čebelnjak, ^redišča čebelarstva so v pokrajini Megaris ter na otokih fjaikidiki in Tasos. Poglavitna paša za čebele so; bor, lipa, detelja in druge. Povprečno dobe iz enega panja 30 do u kilogramov medu.
mehanizirali svoja posestva, obnovili gospodarska in stanovanjska poslopja, da bi dobivali umetna gnojila in druga kemična sredstva po nižjih cenah; stremljenja in borbe spolovinarjev in zakupnikov. da bi se enkrat za vselej otresli nevzdržnih pogodb in postali lastniki zemlje, ki jo obdelujejo, borbe poljskih delavcev za boljše plače in človeške delovne pogoje, vse to ni doslej naletelo na tisto razumevanje pristojnih oblasti, ki so poklicane, da odpravijo zaostalost v kmetijstvu v občo korist deželnega in vsedržavnega gospodarstva.
Zato bo morala deželna u-prava odločno poseči v vsa ta vprašanja in jih v mejah svojih pristojnosti korenito rešiti, da bo kmetijstvo v deželi zaživelo in napredovalo.
Iz vsega tega sledi, da so bližnje volitve deželnega sveta velike važnosti tudi za kmečko prebivalstvo, saj nudijo kmetom možnosti, da v deželni svet izvolijo svoje predstavnike, ki dobro poznajo njihove razmere in potrebe ter bodo tudi zagovarjali njihove koristi.
Slavko Štoka
Vodja jugoslovanske komisije dr. Milivoje Ivičič simbolično izroča zemljiško knjigo članu italijanske komisije.
Na zemljeknjižnem uradu v Trstu ležijo od četrtka, 16. aprila zemljiške knjige z vso dokumentacijo za katastrske občine Gabrovec, Zgonik, Salež in Veliki Repen, ki so bile prej v Sežani; v Koper pa so istega dne odpeljali zemljiške knjige z vso dokumentacijo za katastrsko občino škofij«. Tako se je v duhu medsebojnega sodelovanja in krepitve dobrih odnosov začela reševati zadeva, ki se je vlekla dolga leta ter je delala velike težave in preglavice posestnikom ob meji.
Hudo so bili prizadeti zlasti posestniki iz omenjenih katastrskih občin, ki niso mogli urediti prepisov in vknjižb in so imeli težave ko so mora-li za razne zadeve dokazati, da so lastniki svojih zemljišč in nepremičnin.
Najprej so prenesli zemljiške knjige tistih katastrskih občin, ki so v celoti na enem ali drugem področju, člani mešane komisije, ki urejujejo to zadevo, se bodo v bližnji prihodnosti spet sestali, ker morajo priti na vrsto še druge obmejne katastrske občine, ki so delno pod jugoslovansko, oziroma pod italijansko upravo
Vse kaže, da bo v doglednem čari vsa zadeva rešena, čeprav bodo imeli izvedenci precej dela. Frecej dela bodo zdaj imeli tudi na zemljeknjižnem uradu v Trstu, ker bodo lastniki hoteli urediti vknjižbe in prepise. S tem se- bo lahko začelo v prihodnjih dneh za tiste kraje, ki spadajo pod prej omenjene katastrske občine (Zgonik, Salež, Gabrovec in Veliki Repen.)
Mehanizacija kmetijstva na Goriškem
Za večjo rentabilnost je potrebno vsestransko izkoriščanje strojev
Prejšnji mesec smo v tej prilogi pisali o kmetijski površini na Goriškem, o njeni razdrobljenosti in o obstoječem kolcnatu ter spolovinarstvu, ki zavzemata v tej pokrajini še vedno prevelik obseg. Danes poglejmo malo, kako je z mehanizacijo kmetijstva na Goriškem,
Napredek kmetijske mehanizacije na Goriškem je bil v zadnjih devetih letih zelo ve-lik, zlasti če ga primerjamo z omenjenim obsegom kmetijskih obdelovalnih površin. To nam povedo tudi uradni podatki. kot jih je ugotovila u-stanova UMA v Gorici. Po ten podatkih se je število traktorjev dvignilo od 302, kolikor jih je bilo leta 1955, na 920. V istem obdobju se je dvignilo število motornih mlatilnic, ki jih leta 1955 na Goriškem sploh ni bilo, na 6; kosilnic od 2 na 169; multikultivator-jev, ki so precej razširjeni zlasti v štandrežu, od 5 na 71, motornih sejalk od 2 na 4 ter raznih drugih motornih stroja« od 141 na 772.
'Tsndar pa je treba priznati, da traktorji niso polno izkoriščeni, kakor bi bilo želeti, kar znatno podraži njihovo režijo in včasih v taki meri, da postane traktor neeokono-nvčen.
Za večje izkoriščanje traktorjev bi bilo potrebno izpopolniti strojni park tudi s po-
trebnimi dodatnimi stroji ali priključki, kar bi povečalo možnost uporabe in izrabe traktorjev. Prav tako bi lahko razširili uporabo traktorja tudi na razna druga dela na posestvu, torej ne samo za oranje in obdelavo zemlje, ampak tudi za prevoz in druga podobna dela.
Vse to se na Goriškem doslej izvaja le v manjši meri, ker mehanizacija še ni v zadostni meri spremenila miselnost kmetovalca, da bi jo skušal v celoti izrabiti in da bi povečal rentabilnost pri uporabi strojev, posebno glede na traktorje Vsekakor pa so v zadnjih letih zelo zmanjšali obseg kmečkih del s pomočjo živine ter se taka primitivna obdelava omejuje največ na nekatere revnejše kraške predele in na nekatere predele v Brdih. Pa še tu gre povečini za manjše prevoze, za prevoz namakalnih črpalk in podobno.
Vedno večja uporaba strojev v kmetijstvu je precej otežkočena predvsem zaradi prevelike razdrobljenosti kmetijske posesti. Zato se v zadnjem času naglasa potreba, da bi se temu pomoglo z arondacijo sedanjih kmetijskih parcel v večje enote in z zadružnim združevanjem malih posestnikov zaradi Skupne nabave in uporabe potrebnih strojev. V tem smislu so pred kratkim ustanovili poseben
center za pospeševanje zadruž-r.dštva v goriških Brdih. V tem centru so včlanjene vse občine, ki ležijo na področju goričkih Brd, od Gorice pa do vključno Dolenj (vštevši Šte-verjan) in pa pokrajinska u-prava, ki si je prevzela polovico upravnih stroškov. Ta center naj bi poleg drugih pobud uredil tudi tri vzgled-na posestva na treh različnih-krajih tega področja.
1. Marinčič
Osnutek zakona o vojaških služnostih
Skupina komunističnih poslancev, ki je pred dobrim mesecem obiskala obmejne kraje in se zanimala za pereče vprašanje vojaških služnosti, je pred nekaj dnevi predložila poslanski zbornici osnutek zakona za ureditev tega vprašanja Osnutek zakona bodo te dni predložili tudi senatu.
Predloženi osnutek o vojaških služnostih predvideva: splošno revizijo vseh vojaških služnosti za ugotovitev njihove veljavnosti in koristi v sedanjih razmerah in glede potreb državne obrambe, posvetovanje z deželnimi in krajevnimi izvoljenimi organi oblasti, možnost upravnega u-govora, določitev roka veljavnosti, ureditev vprašanja odškodnine in oprostitve davkov.
DOBRO, DA VEMO
Ko se zgodi
nesreča na delu
ZADRUŽNIŠTVO
To rubriko vam nudi Kmetijska zadruga v Trstu - Ul. Foscolo 1
OD 15. DO 17. AVGUSTA
Kmečki tabor na Opčinah
Kolikor mu dopušča letošnja kisla pomlad, je naš kmet pridno na delu. Polne roke dela ima in mudi se mu, ker je vreme nestalno ter mu ni zaupati. Pomaga si zato, če le more, s kakim strojnim orodjem, da mu gre delo hitreje in laže od rok. Hiti in se poti, da tu čimprej opravi in poprime drugje.
A v naglici in utrujenosti je mnogokrat nevarnost; pri svojem trdem delu se kmet lahko laže ali huje poškoduje. Zato pač že z zemljiškim davkom plačuje zavarovalnino Državnemu zavodu za zavarovanje proti nesrečam na delu (INAIL), ki mu je dolžan v takem primeru priskočiti na pomoč. Kako to sfori je drugo vprašanje in se slišijo, žal, glede tega razne pritožbe.
Proti nesrečam na delu so zavarovani vsi kmetijski delavci, neposredni obdelovalci, spolovinarji, najemniki in njih žene in otroci v starosti od 12 do 70 let, ki ročno obdelujejo zemljo. Za neposredne obdelovalce, spolovinarje in najemnike, t. j. za nepodrejene obdelovalce, zahteva zakon, da svoja zemljišča obdelujejo redno, ne priložnostno tu pa tam kdaj, čeprav ni kmetovanje njih glavni vir življenja. Šteje se za redno tudi delo industrijskega delavca, ki pač redno v prostih urah in ob praznikih obdeluje svoje zemljišče.
V primeru nesreče pri opravljanju kmečkega dela, in ravno tu so najpogostejše težave pri določanju, kaj obsega ta pojem, morajo ponesrečenca odpeljati k zdravniku, ki je dolžan najkasneje naslednjega dne poslati po pošti
AR AL IJ A
Aralija spada med najbolj skromne in poleg tega zelo reprezentativne sobne rastline. Moramo pa takoj omeniti, da je ne smemo smatrati za izključno sobno rastlino. Sonca ne prenese, ljubi pa čim bolj osvetljene prostore. V kolikor želimo z njo okrasiti npr. sprejemno sobo, ki ni dovolj osvetljena, moramo a-ralijo večkrat v letu po nekaj tednov prenašati na svetlo verando ali drug dobro osvetljen, vendar ne soncu izpostavljen prostor.
Glede nege in kvalitete zemlje je aralija precej skromna rastlina. Vsako spomlad jo presadimo v mešanico humusne in ilovnate prsti. Skrbeti moramo skozi poletje, da ji
Če na Urbana sonce sije, jeseni polne sode nalije.
ne primanjkuje vlage. Še na eno napako moramo opozoriti naše gospodinje. Zalivajmo cvetlicam redno, in sicer ne pogostoma in niti ne poredkoma. Ce araliji zalivamo redno, se bohotno razvije, če pa slučajno pozabimo na zalivanje, se listje povesi in ga je težko spraviti nazaj v pravilno lego. Drugo napako imajo nekatere aralije, in sicer to, da jim postane steblo golo od spodaj navzgor, kar ni estetično. Temu je težko pomagati. Ko ni več druge pomoči, odrežemo steblo blizu tal in aralija bo pognala več poganjkov.
Kako prezimimo to okrasno rastlino? Zadostuje, da jo držimo takrat lahko v bolj temnih prostorih pri temperaturi nekaj stopinj nad ničlo. Topli in neosvetljeni prostori
INAIL prijavo o nesreči. Zavod poskrbi za zdravljenje in v primeru invalidnosti kot posledica nesreče, plačuje, pač po stopnji zmanjšanja delovne sposobnosti, invalidnino.
Omenili smo, da nastajajo pri priznavanju pravice do oskrbe INAIL težave glede na to, kakšno delo je zavarovanec ob nesreči opravljal. Invalidnine mu ne priznajo, če se je na pr. usekal, ko je pripravljal kole za trte, pa je lesne odpadke odnesel domov, da bi z njimi kuril, če se je ponesrečil na poti na njivo ali domov, če je nabiral sadje za domačo uporabo, pa se mu je veja odlomila.
Da ne bi bilo nesporazumov,
čeprav je ta vrtnina že zelo stara, saj so jo poznali in uživali že stari kulturni narodi, kot Egipčani, Grki in Rimljani, pa ni bila v naših krajih do pred nekaj leti v taki meri razširjena kot bi po svoji vrednosti in koristi zaslužila. Najbrž je vzrok v tem, ker je i vzgoja belušev i njih pripravljanje precej zamudno.
Beluše prištevamo k rastlinam trajnicam. Uspevajo le v dobro propustni in globoki zemlji, ker segajo njih korenine zelo globoko. Pridelek je predvsem odvisen od oskrbe in starosti nasada.
Belušev je več sort. Najboljša je brunsviška, z belimi glavicami. So pa še sorte z rožnato ali modrikasto glavico in tudi z zelenimi glavicami.
Šparglji vsebujejo predvsem precej ogljikovih hidratov, be-
kdaj ima ponesrečenec pravico do invalidske rente in kdaj ne, smo v uradih Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov na razpolago vsem članom za pojasnila.
Pri obdelovanju s stroji je stvar malo drugačna. Kmetovalci, ki so vpisani pri UMA in dobivajo za svoje stroje gorivo (nafto in petrolej) po znižani ceni, že pri nakupu plačujejo zavarovalnino in so deležni oskrbe pri kateri koli nesreči, ki bi se zgodila pri u-pravljanju s temi stroji njim ali najetim delavcem, razen pri mlačvi, pri stiskanju oljk in še v nekaterih primerih.
Lucijan Volk
ljakovin in maščob, a tudi mnogo vitamina C. Zato je treba posebno pazljivo ravnati z njimi, ko jih pripravljamo. Zlasti moramo gledati na to, da beluše čimprej porabimo. In tudi pri kuhanju ne smemo pozabiti na vitamin C, ki je zelo občutljiv za vročino. Poleg tega pa vsebujejo beluši še vitamin B! in mnogo rudninskih snovi, med njimi kalija, klora, fosfora, žvepla, kalcija in magnezija.
Zaradi toliko različnih sestavin, je razumljivo, da je uživanje belušev za človeško telo zelo koristno. Zlasti so znani po tem, da so izvrstno sredstvo za čiščenje krvi. Poleg tega učinkujejo ugodno proti raznim motnjam v obistih, na mehurju, prostati, težavam zaradi sladkorne bolezni, pomaga proti revmatizmu, naduhi in koristi še v več drugih primerih.
Sveži beluši so trdni in imajo zdrav lesk, mesto, kjer jih prerežerpo, ostane belo in se ovlaži. Stari beluši pa so mehki ter se ne dajo prelomiti, rez pa je temen in suh.
'A A.
Plašči iz hrastovega luhja
Med ukrepi za zaščito kra-ških gozdov, ki so bili že hudo izkrčeni, je bila odredba tržaške «Trgovinske intendan-ce za Primorsko» iz leta 1792, s katero je bilo prepovedano izdelovanje plaščev in zimskih sukenj iz hrastovega lubja.
Beluše kuhamo takole: Najprej stebla previdno ostrgamo, toda ne okoli glavic, da jih ne odlomimo. Ostrgane beluše prirežemo, da so vsi enako dolgi. Potem jih narahlo zvežemo z rafijo, ali belo nitjo ter pri tem pazimo, da so vse glavice na istem koncu. V primemo velik lonec denemo toliko vode, da ne bo pokrila beluševih glavic. Najboljši pa so beluši, in tudi ohranijo največ koristnih snovi, če jih kuhamo v sopari, za kar pa potrebujemo posebno posodo. Ko voda zavre, jo osolimo in denemo vanjo sveženj belušev, lonec dobro pokrijemo in pustimo vreti 20 do 30 minut. Kuhani beluši morajo biti še nekoliko krhki, ker preveč kuhani niso tako okusni. Kuhane beluše vzamemo iz kropa z lopatico in jih položimo na servirni krožnik.
Beluše pripravljamo kot solato, zabeljene z maslom in parmezanom ali pa z raznimi omakami.
BELUŠEVA JUHA
500 g belušev, 2 l slanega
Tudi letos bo za veliki šmaren, in sicer 15., 16. ter 17. avgusta, na Opčinah Kmečki tabor, ki ga že šesto leto organizira Kmetijska zadruga in ki privabi vsako leto več gostov z dežele in iz mesta.
Vse kaže, da bo letošnji tabor dobil širši okvir in dh ga bodo izpopolnili. Pritegnili bodo k sodelovanju razne ustanove, organizacije in društva, tako da bomo imeli razen razstave strojev, povrtnin, plesne zabave itd., kot prejšnja leta, tudi druge prireditve.
Pred nekaj dnevi je prav zaradi tega vodstvo Kmetijske zadruge povabilo na posvetovanje predstavnike raznih u-stanov in organizacij ter strokovnjake, da bi prišlo do večjega sodelovanja za zboljšanje in izpopolnitev tabora. V razgovoru so se porodile zanimive zamisli, do konkretnih sklepov pa ni še prišlo, ker si je treba zagotoviti sodelovanje požrtvovalnih ljudi. Čeprav je do tabora še nekaj mesecev časa, bo treba kmalu sestaviti program vsaj v glavnih obrisih in se dogovoriti za so-
V Dolini bo, kakor je že stara tradicija, v nedeljo, 3. maja ter v ponedeljek «Ples pod mlajem«.
Ob tej priliki bo tudi letos
Če roj popoldne zleti rad dež mu sledi.
razstava domačih vin, na kateri bo približno 15 vinogradnikov iz raznih vasi dolinske občine razstavljajo in prodajalo svoja vina. Najboljša vina bodo tudi letos nagradili.
V Miljah bo vinska razstava sredi junija, v Nabrežini pa 27.,	28. in 29. junija. Glede
«Praznika terana in pršuta« v repentaborski občini ni še nič gotovega, ker so nastale težave.
kropa, 40 g sur. masla, 70 g bele moke, 2 jajci.
Beluše ostrgamo in jih denemo kuhati v slan krop. Ko so vreli 15 minut, jim odrežemo glavice in mehke dele stebel ter spravimo na toplo. Druga stebla kuhamo dalje do mehkega in jih potem pretlačimo.
Medtem denemo v ponev surovo maslo in ko se raztopi, stresemo vanj moko, ki jo ob slabem ognju nenehno mešamo, dokler se ne začne peniti. Potem polagoma prilivamo vodo, v kateri smo kuhali beluše in še dalje mešamo. Nazadnje denemo v to prežganje še glavice in pretlačena stebla belušev, pokrijemo in pustimo prevreti.
Medtem v primerni posodi zžvrkljamo oba rumenjaka, katerima prilijemo žlico vode. Nazadnje po malem prilivamo še juho.
Dobro se poda taki juhi tudi na kocke narezan kruh, ki ga prepražimo na maslu.
Vse skupaj obilno potresemo s parmezanom in ko dodamo še žličko sesekljanega
delovanje ali nastope, da se bodo društva in posamezniki lahko privabili.
Lepo, koristno in zelo potrebno bi bilo, da bi na taboru sodelovalo čim več mladine, tako z dežele kot iz mesta.
Tržaška posojilnica in hranilnica
«Tržaška posojilnica in hranilnica« je pričela poslovati z obratnim kapitalom 41.000 avstrijskih kron. Kapital je zrasel leta 1901 na 2 milijona K, leta 1902 na 3, leta 1903 na 4, leta 1904 na 5, leta 1911 pa na 10.700.000 kron.
Po letu 1911 je to naraščanje kapitala ponehalo, ker so bile ustanovljene druge denarne zadruge s podobnim delokrogom: Trgovska obrtna zadruga, Ljudska posojilnica, Narodna posojilnica, Hrvatska štedionica in Splošna hranilnica; vendar je do leta 1918 narastel na 12.000.000 kron. Leta 1921 je znašal po zamenjavi v lire (v razmerju 0,60 lire za 1 K) 7,5 milijona lir.
Nujna zadeva
Februarja je medministrski odbor za cene odločil, glede na to, da je vedno več zlasti manjših kmetijskih strojev z bencinskim pogonom, naj UMA izdaja bone tudi za nakup bencina po znižani ceni, t. j. po 20 lir liter. Toda naši kmetje še vedno niso deležni te ugodnosti, baje zaradi tega, ker še ni črpalke, ki bi lahko bencin razdeljevala, in trpijo zaradi tega dvojno škodo: plačujejo bencin po normalni ceni in sploh niso zavarovani proti morebitnim nesrečam pri u" pravljanju teh strojev.
Zato je nujno, da se ta zadeva v najkrajšem času uredi, kot smo že zahtevali pri pristojnih uradih.
KMEČKA ZVEZA ZVEZA MALIH POSESTNIKOV
peteršilja, nesemo takoj na mizo. Juho še izboljšamo s kozarcem smetane.
BELUŠI V PENASTI OMAKI
1 kg belušev, slan krop.
Omaka:	3 rumenjaki, 1
limona, 10 dkg sur. masla, 5 žlic smetane.
Lepo očiščene, ostrgane m kuhane beluše serviramo s P^* nasto omako, katero napravimo takole:
V primerno posodo denemo 3 rumenjake, ki jih stepamo in jim med tem dodajamo po malem sok ene limone. Ko zatem dodamo še za oreh surovega masla, denemo posodo v vrelo vodo ter stepamo dalje, dokler se ne začne zgoščevati. Potem posodo odmaknemo od ognja, ter med mešanjem aO" dajamo po majhnih koščkih surovo maslo ter osolimo. Ko je omaka rahla, gosta, gladka in penasta, ji primešamo »e •trdo stepeno smetano. Omako polijemo čez beluše ali pa J° serviramo posebej.	,
Tako pripravljene beluše serviramo vroče k pečenki ah za predjed.
Okrasne sobne rastline
v zimskem času pomenijo konec tej rastlini.
AS P IDI ST RA
(Aspidistra elatior)
Ne poznamo med sobnimi rastlinami in cvetlicami enake aspidistri. Spada brez nadaljnjega med najbolj skromne sobne rastline v vsakem pogledu. Uspeva dobro tam, kjer uspeva aralija, raste v senci in tudi na soncu. Ima torej odlično sposobnost aklimatizacije in zato jo dobimo povsod tam, kjer nimajo gospodinje uspeha z drugimi rastlinami. Ne smemo podcenjevati lepote te rastline z dolgimi suličastimi temno zelenimi listi, ki dosežejo do 1 meter dolžine. Poznamo zelo lepe aspidistre z rumenkastimi lisami, s katerimi lahko o-krasimo gostinske prostore, v katerih ne moremo gojiti drugih okrasnih rastlin ali cvetlic, hodnike, dvorišča, balkone itd.
Aspidistra uspeva v vsaki zemlji. Najbolj ji ugaja seveda težka vrtna zemlja (mešanica ilovice in črnice). Zalivamo ji v poletnem času redno kot drugim rastlinam. Nekatere gospodinje se pritožujejo, da jim aspidistra zelo počasi in poredkoma odganja nove liste. To drži, moramo pa jo gojiti v manjših lončenih posodah (loncih) in te nevšečnosti bo konec. Zelo zanimivo je cvetje aspidistre, ki ga marsikdo le redko opazi. Cvetje se razvije čisto na tleh brez peclja in je sivorjave barve. Aspidistro razmnožujemo z delitvijo. V zimskem času jo hranimo v prostorih, le če je temperatura nad ničlo, brez vsake bojazni, da jo zgubimo kot marsikatero drugo cvet-
BELUŠI ALI ŠPARGLJI
Nekaj za naše gospodinje
PRIHODNJO NEDELJO IN PONEDELJEK
RAZSTAVA VIN V DOLINI


IZ KRIŽA
POHVALE VREDNA POBUDA GOSPODARSKEGA DRUŠTVA NA PROSEKU
KRIŽI IN TEŽAVE Kmetje dobro prodajajo svoje vino
«Križ je velik in se še veča, a še večji je in še bolj se veča _ naš vsakdanji križ» meni vaški hudomušnež iz vrste “starih cajtov«. Vsakdanji križ so seveda skrbi in brige, ki Jih je tudi moderna doba bolj Polna, in se tičejo posameznikov in skupnosti. Poglejmo te druge. Najprej naj povemo, da vprašanje smetarjev ne povzroča preglavice le Trstu, ampak tudi naši vasi. Na vaških poteh je nekam tako kot Pa sejmišču z mešanim bla-gom, ki ga po trgovanju ni Pihče očistil. Razen vsemogočih odpadkov raznega izvora Piprete tudi ugotoviti, kako *fino» so pred nekaj leti asfaltirali te poti in ono proti Bro-lenci. špranje vedno večje in globlje, niso le priča, kako se gospodari, marveč onemogočajo vožnjo, oziroma spravljajo voznika v nevarnost. A še lepša slika za občinsko upravo in njeno zanimanje za na-
šo
vas se nudi pri slovenski
P
Sob- Tukaj je pravcat vrelec smrdljive tekočine, ki privre “ vasi in se večkrat razlije iz sieba ob pokopališču čez pot f.°d njim in ono, ki vodi proti železniški postaji. Koliko Pasa bo to še trajalo? Ali hijenski predpisi ne veljajo tu-m za nas? Tudi je naš vonj Prav gotovo tako kultiviran s°t oni naših upraviteljev.
Križ raste in stare hiše se Preurejajo in olepšujejo. vsakdo želi čim bolj privlačen m prijeten dom. V tem so na-®i Paštni ob morju, od koder ®e je za vedno umaknilo že “tiri petine zemljiških lastni-"°v. Sredstva iz prodanih fPttiljišč se razpršijo in nekaj Jm gre v hišne zidove. A od “Pale smo izločeni, ker ni več "pulija, ta naša najbolj trdna Podlaga, naša, pravijo izkuše-m vaščani.
To se vedno bolj pozna tudi
Umestno
imenovanje
j Pred kratkim je bil tajnik nh^e malih posestnikov in Občinski svetovalec Marij Da-Grbec imenovan od tr-bskega občinskega sveta za l(ina komisije za nadzorstvo zelenjadnim trgom na de-®‘°. Omenjena komisija nad-°ruje poslovanje trga, spre-if pritožbe, določa prostore ta. To je važno zlasti za vrt-t~r]e’ Pa tudi za druge kme-ooalce, ki prodajajo svoje Pridelke na omenjenem trgu. oto so 2 zadovoljstvom popravili imenovanje občinske-svetovalca Grbca, ki dobro P°zna njihove razmere in po-irebe.
na vinskem pridelku. Križ — vinarska vas, ki je izvažala mošt daleč proti severu in celo «do Dunovja» (na Dunaj), ni več v skrbeh za spečanje vina. Lahko ga potroši sam Križ, in kolikor ga ne potočijo gostilne, ga v nekaj osmi-cah, katerih število ne presega število prstov ene roke.
Naše kulturno-prosvetno delovanje obstaja le iz gostovanj. To so še naša sreča, ker smo Križani zelo željni pesmi in predstav. Kar se tiče odrskih del želimo povedati naslednje: Priznamo veliko prizadevnost našega Narodnega gledališča za uvajanje našega občinstva v priznana globlja dela, a naše ljudi dvignejo le ljudske, rekli bi take predstave, ki se jim vanje ni treba dosti poglabljati. Nedvomno so to na našem podeželju igralci že opazili.
Naš rojak Magajna je imel več predavanj o deželah, ki jih je obiskal. To zanima tudi nas. Zakaj ga ni k nam?
J. F.
Na Proseku letos ni osmič, vinogradniki pa niso zaskrbljeni, kam naj bi oddali vino, čeprav je bila letina nad normalo. Te skrbi nimajo: zadovoljni pa so, ker svoj pridelek dobro vnovčijo.
Kaj se je zgodilo?
Gospodarsko društvo na Proseku, ki ima društveno gostilno in bo prihodnje leto praznovalo 60-letnico svojega obstoja, je prevzelo nalogo, da odkupi vse domače vino. Na oglasni deski v točilnici je na-
Lepše češnje na koncu vej raslo
pisano ime vinogradnika, čigar vino je takrat na razpolago domačim in tujim gostom.
Začeli so za velikonočne praznike in so prodali že nad 30 hi domačega vina, dogovorili pa so se že za 60 hi. V gostilni seveda prodajajo tudi druga vina, vendar gre domače dobro v prodajo, čeprav je
SREČKO OREL z Devinščine
IZ TOVARNE K CVETLICAM
Zanimivo je, kako se je Srečko Orel lotil cvetličarstva. Zdaj ima 37 let in je že izkušen cvetličar, obenem obdeluje trte (lani je pridelal 20 hi vinaJ in je zelo delaven predsednik gospodarskega društva. Najprej je delal v Tovarni strojev, nato pri raznih pod-
Srečko Orel v svojem rastlinjaku s hčerkico VVilmo
jetjih. Tedaj ni imel niti pojma o cvetličarstvu.
Pred desetimi leti se je poročil s hčerko cvetličarja in se je začel zanimati za cvetlice. Čeprav je še delal pri podjetju, je v prostih urah opazoval delo cvetličarjev in se z njimi razgovarjal. Prijelo ga je zares. Pustil je delo pri podjetju in se z veliko vnemo ter navdušenjem lotil cvetličarstva. Najprej je seveda gojil cvetlice samo na prostem, nato pa je dozorela misel, da bi si zgradil rastlinjak z ogrevanjem. Začel ga je graditi pred tremi leti in ga je tudi dogradil. Zajema površino 100 kv. m pa mu je že premajhen. Zato ga namerava povečati. Razen tega seveda goji cvetlice tudi na prostem. Zelo se zanima za strokovno literaturo in je že obiskal razne vrtnarije ter cvetličarje v Italiji in inozemstvu.
Ko smo ga vprašali, kako se počuti po spremembi svojega poklica, nam je ves navdušen dejal: «Bolj sem zadovoljen in imam večje zadoščenje kot prej, ker imam tudi večje koristi in sem neodvisen. Vedno sem v stiku s svojimi ljudmi. To dosti pomeni. Seveda so včasih težave in skrbi, a ne take, da bi mi bilo najmanj žal».
Kmečki koledarček za maj
d ^aja meseca res ne manjka ?®la nobenemu pridnemu kme-vrtnarju. Letos pa bo še dela kot običajno, ker se j® zaradi slabega vremena v jjarcu in začetku aprila vse ciozelo zavleklo. Saj smo še *'*ow koncu aprila videli o-ti„iVljati zlasti y vinogradih
knA dela’ ki bi morala biti Ahčana najkasneje do druge ilovice marca.
njivi: Okopavamo in fev*®° krompir in drugo;
Žoi arno s setvijo koruze, fi-‘U1.a in buč; oprezujemo za
loradskim hroščem, ki ga .orarno začeti uničevati takoj SQ pojavi (uničevalna sredah • d.obinio v Kmetijski za-v vsaki kmetijski tr-f«ni>. Koruzi in krompirju »jJ"0. gnojimo s čilskim ali Pnenim solitrom, ali pa z soojnico.
^ vinogradu: Pohiteti mo-
ramo z okopavanjem, kjer tega dela še niso opravili zaradi letošnje pozne pomladi. Glavno delo v vinogradu pa imamo v tem mesecu s škropljenjem proti peronospori in oidiju. Kot smo že pretekli mesec omenili, je še čas za škropljenje proti sušici, kjer se nam je lani pojavila. O škropivih proti trtnim zajedavcem in boleznim objavljamo poseben izčrpen članek na 4. strani.
Na vrtu: Presajamo iz tople grede paradižnike, jajčevce (melancane), kumare, melone, še vedno lahko sadim bučice kar na prostem; ponovno sejemo poletno glavnato solato, brokole, zimsko zelje in o-hrovt, hkrati pa presajamo poletno zelje, papriko in druge sajenice.
V sadovnjaku: S sadjem je v tem mesecu tudi mnogo de-
dražje. Kmetom društvo dobro plača in se zadovolji z malim zaslužkom, da tako pomaga domačim vinogradnikom in jih spodbuja k večjemu prizadevanju za dober vinski pridelek.
Zamisel je vse pohvale vredna. Proseško društvo bi morali v tem posnemati tudi v drugih krajih.
Iskreno čestitamo in smo prepričani, da se bodo iz te pobude porodile še druge.
IZ PRAPROTA
ALOJZ ŠKRK ima lepo govedo
Posestnik Alojz Škrk je, kot smo poročali, že lani zgradil nov hlev, Kjer je 10 lepih glav goveda sivorjave pasme, od teh 6 krav. Hlev je urejen po modernih načelih in menda med naj lepšimi na Tržaškem. Ta vneti in napredni živinorejec ima že leto molzni stroj. Je z njim zelo zadovoljen. Še bolj kot on pozna prednosti te molže gospodinja. Pravi. da se molža vrši hitreje, laže in brez sitnosti. Ročna molža je bila zamudna in večkrat (pri nekaterih kravah) utrudljiva, pri nemirnih kravah zelo težavna.
Škrk meni, da se ta stroj že pri štirih kravah izplača. Njegov je danske znamke in je stal 220.000 lir. V devinsko-
nabrežinski občim so že štirje molzni stroji.
Naj navedemo mnenje tega posestnika o naši živinoreji. To moramo, pravi on, obdržati, ker pri praznem hlevu bo prazno vse drugo: njive in vinograd. Najprej je treba skrbeti za živino, ki gospodarsko še največ pomeni: Blago (tako pravimo živini) je najboljša njiva, ker rodi 12 mesecev v letu in je njen pridelek (gnoj) oče vseh pridelkov. Torej zasluži, da se zanjo najbolj brigamo. Našim živinorejcem primanjkuje dobra krma. Naše senožeti so slabe in izčrpane, pašniki siromašni. Te površine bi bilo treba izboljšati, da pridemo do boljše, bolj tečne in izdatne ter hkrati tudi cenejše krme
la zlasti v borbi proti zajedavcem in drugim drevesnim škodljivcem. Zato moramo škropiti vse sadno drevje proti listnim ušem ter proti pi-škavosti sadja.
V kleti: če je V kleti še vino, moramo paziti, da se nam ne skisa; sodi morajo biti polni; prazno posodo pa dobro operemo, posušimo, zažvepla-mo in jo spravimo za prihodnjo jesen.
Posvetovalni urad
za bolezni rastlin
Na sedežu Kmetijskega nad-zorništva v Trstu soba št. 2 deluje posebni urad, ki je odprt ob ponedeljkih in sobotah dopoldne, za posvetovanja in navodila glede bolezni, ki jih povzročajo na rastlinah in drevju razni zajedalci in paraziti, zlasti mrčes.
Z molznim strojem hitreje, laže in brez sitnosti
Le z V0B0MEL0M in z V0B0F0RT0M boste vzredili lepo in zdravo tele
Vsem živinorejcem in kmetovalcem je znano, da so že več let v prodaji proizvodi, ki bi morali nadomeščati kravje mleko. Zaradi raznih pomanjkljivosti pa so živinorejci še vedno nezaupljivi do teh vrst umetnega mleka.
Toda VOBOMEL in VOBOFORT sta si pri vseh živinorejcih, ki so ju poizkusili, pridobila neomajno zaupanje. Ta dva nova modema proizvoda, ki ju v zadnjem času kmetje na našem področju zelo radi kupujejo, ne samo, popolnoma nadomeščata naravno kravje mleko, ker sta sestavljena iz istih prvin kot prirodno mleko, marveč imata pri teletih še boljši učinek kot materino mleko; in sicer zato, ker vsebujeta več vitaminov in antibiotikov, ki preprečujejo razne bolezni in driske, tako pogoste pri mladi živini.
Z VOBOMELOM pitamo teleta za zakol z belim mesom (100—120 kg), medtem ko
z VOBOFORTOM pitamo teleta in telice, ki jih nameravamo vzrediti in jih obdržati doma v hlevu.
S popolnim mlekom VOBOMEL in VOBOFORT pitamo tele že od njegovega 7. dneva starosti.
Za kakovost VOBOMELA ln VOBOFORTA vam jamči belgijska tvrdka, ki v proizvodnji vseh vrst močnih krmil že 50 let prevladuje na evropskem tržišču.
Za pojasnila in navodila glede uporabe VOBOMELA in VOBOFORTA je vsem živinorejcem na razpolago
MAKS M0REU Rocolska cesta (Strada di Rozzol) 63
Telefon št. 43-988 - Trst,
zastopnik za tržaško ir) goriško pokrajino.
Živinoreja
hrbtenica
kmetijstva
Minister za kmetijstvo je nedavno dejal, da mora živinoreja predstavljati hrbtenico italijanskega kmetijstva ter da je ta stroka prvenstvenega pomena. Obljubil je živinorejcem vso pomoč.
Menda je prvič, da slišimo takšno mnenje z najvišjega mesta Do tega je prišlo zaradi krize kot posledice velikega razpona med kmetijskim in ostalim gospodarstvom. To je državo prisililo, da resno in temeljito pretresa to zadevo in poišče primerno rešitev. Kmetijstvo, posebno še živinoreja, je v veliki zaostalosti, a povpraševanje po kmetijskih proizvodih stalno narašča; gre predvsem za meso in maščobe
Mnenje, da je živinoreja hrbtenica kmetijstva, je nepo-bitno. Drži na splošno, a toliko bolj za kraški predel. To mi stalno ponavljamo in trdimo, da je treba prav tej stroki posvečati naj večjo pozornost in skrbeti, da jo čimbolj spopolnimo. A v vsej povojni dobi smo mogli ugotavljati, da pristojni organi ne gledajo na to vprašanje tako kot to stvarne razmere zahtevajo. Pogrešali smo smotrnost in načrtnost ter še marsikaj, kar nam birokracija ne more nikoli nuditi.
2ivinoreja, pa katerakoli (govedo, prašiči, drobnica, perutnina itd.) je vmesni člen med človekom (poljedelcem) in naravo, je nekakšna naravna fa-brika. ali stroj — predelovalnica onih organskih (rastlinskih) snovi, ki bi jih človek brez nje ne mogel izkoristiti in pripraviti za hrano.
Pri nas prihaja v glavnem v poštev govedoreja, ta že pradavna reja, ki je skozi stoletja vzdrževala našega kraške-ga kmeta Naš kmet je namreč že davno pogodil, da so kraški kraji za to stroko razmeroma najbolj primerni. V gospodarski stiski je računal na svojo živino, predvsem na vole, ki so bili dober »Šparovec«. Danes (trenutno) ni takšne stiske za denar. A živina pomeni še vedno važen kapital in še važnejši činitelj v kmetijstvu. Imamo tudi pri nas, čeprav majhno, število kmetov, ki se vzdržujejo predvsem z dohodki od živine.
A ne gre ie za to. Ne gre samo za neposredni dohodek v obliki mleka in mesa. Stalno naglašamo, da pomeni ta stroj posebno za naše talne razmere še mnogo več. Žal tega še ne poznamo, vsaj ne dovolj, in zato ne znamo vrednotiti. A je že skrajni čas, da to karto obrnemo in jo spoznamo od važnejše strani. Hočemo reči, da nam živina stalno daje pridelek, ki ga sicer ne spečamo, ga ne vnovčimo, a ima svojo neprecenljivo vrednost, ker vrača zemlji, kar smo ji s pridelki odvzeli. Lahko vsakdo ugane, da imamo v mislih gnoj, Ta je resnično prvi pridelek ali pridelek vseh pridelkov, zlasti v naših razmerah. Je zaman govoriti o napredni živinoreji, poljedelstvu, vinogradništvu, vrtnarstvu itd., dokler ne znamo čim temeljiteje rešiti tega vprašanja in ne vemo, čemu je gnoj zemlji vedno bolj potreben ter kaj rastlinska rast pomeni. Ni prav nič pretirano, če trdimo, da je ta zadeva prvo poglavje v naprednem kmetijstvu. Kaj naj govorimo o pomožnih (dodatnih) rudninskih gnojilih, sicer tako zelo priporočljivih, dokler je naravni gnoj še vedno skrivnost, ki jo sicer cenimo, a še malo poznamo!
Janko Furlan
HERBICIDI - za zatiranje plevela
Poljedelsko
letalstvo
V poslednjih letih prihajajo vse bolj do veljave v zatiranju škodljivega plevela po njivah tako imenovani herbicidi Poznamo več vrst teh prepara-tov Najbolj znani so »selektivni herbicidi«. Ti delujejo selektivno. To pomeni, da med določenimi kulturnimi rastlinami uničujejo določene vrste plevela. Tako herbicidi, katere uporabljamo za zatiranje plevela na posevkih pšenice, ne škodujejo pšenici, uničijo pa širokolistni plevel, kot je 'n.pr. njivska repa (divja re-ipa), njivski osat. slak, kislico, divii mak itd.
Moramo pa biti tudi pri uporabi herbicidov zelo previdni, ker z nepravilnim trošenjem ali škropi; en jem uničimo n.pr. sadno drevje ali trte, če zatiramo plevel na njivah, ki so, kot je navada pri nas. med vrstami trt.
Kako delujejo hormonski herbicidi? Škodljive rastline (plevel) pod vplivom teh preparatov pričnejo naglo razvijati celice in staničje. Rastline nimajo za tak nenavaden razvoj pravih normalnih po-gojsv in se tako rekoč v svojem nenormalnem razvoju same sebe uničijo (zadušijo). Hormanski herbicidi ne delujejo na vse rastline z enakim učinkom in v vsakem razvojnem času rastline. Moramo jih torej uporabljati previdno in pazljivo v'pravem času. Tudi količina in koncentracija je zelo važna.
Danes bomo omenili nekaj hormonskih herbicidov, katere uporabljamo v spomladanskem času:
Hormonski preparati za zatiranje plevela na posevkih pšenice in jarih žit.
Uporabljamo jih v času ob-raščanja, ko posevki dosežejo do 20 cm višine, škropimo lahko vse do začetka kolen-čanja. oziroma klasanja (čas, ko dobimo v notranjosti listnih ovitkov že dobro razvidno razvit klas). Poznejša uporaba herbicidov je žitnim posevkom škodljiva. Kakšne količine in kakšne hormonske preparate uporabljamo? Merodajna je količina hormonskega herbicida, s katerim moramo poškropiti 1 ha površine posevka v določeni količini vode Določeno količino herbicida pa ne smemo raztopiti v manj kot 500 1 vode na 1 ha površine. Samovoljno, zvišanje količine herbicid-nih pripravkov lahko močno poškoduje rastline. Ne smemo škropiti niti prezgodaj niti ne prepozno.
Najbolj znani pripravki za zatiranje plevela v žitnih po-
sevkih so:
Angleški pripravek «PHENO-XILENE». To jr rjava tekočina, ki jo uporabimo 4 litre na 1 ha površine. če to količino raztopimo v 400 1 vode dobimo 1% raztopino. Kakor pa smo omenili, je priporočljivo. da se bolj pravilno porazdeli tekočina po žitaricah, uporabljati najmanj 500 litrov vode na ha.
«AGROXENEj, je tudi angleški pripravek podoben prvemu. Uporabljamo ga 7 litrov na hektar.
MILANSKO podjetje «SIP-CAM» proizvaja hormonski pripravek «FENODIT 44», ki ga uporabljamo od 0.4 do 1.25 kg na hektar. Originalne konfekcije prinašajo točna navodila o uporabi, katerih se mo-
ramo strogo držati. Poleg tega pripravka uporabljajo z dobrim uspehom «SCIRPAN U 46», in sicer 2.5 - 3 kg na hektar, vedno raztopljeno v najmanj 500 1 vode. če imamo v žitih podse vek detelje ali lucerne, lahko uporabljamo herbicide le, če plevel popolnoma prerašča deteljo.
Najugodnejši čas za uporabo herbicidov je toplo in vlažno vreme (takoj po dežju) in v času, ko je plevel v bujjri rašči. škropimo vedno le v popolnoma mirnem in brezvetrnem vremenu, da veter ne zanese pripravek kamor ne spada. V bližini zelo občutljivih rastlin pa herbicidov sploh ne uporabljaimo.
Dr. F. J.
Dandanes uporablja letala in helikopterje v kmetijstvu že 45 držav na svetu, ki imajo skupaj na voljo 11.000 letal. Z letali oziroma helikopterji so 1961. leta obdelali o-krog 60 milijonov hektarov zemlje. Na primer: v Sovjetski zvezi 23,3 milijona ha, v ZDA 22,2 milijona, v Avstraliji 2,7 milijona hektarov, Novi Zelandiji 2,2 milijona ha, Argentini 1,5 milijona hektarov, v Kanadi 1,1 milijona hektarov, Franciji 450.000 hektarov, Vzhodni Nemčiji 250.000 hektarov, Veliki Britaniji 60 tisoč hektarov, v Zahodni Nemčiji 16.000 hektarov itd.
če trta o polni luni cveti, nam lepo grozdje obrodi.
Nova, enostavna in cenena sredstva za borbo proti peronospori in oidiju
Proti peronospori je bilo do sedaj najbolj znano in uspešno sredstvo bordojska brozga (modra galica in apno) v raztopini od 0.5 do 1.5%. To je najstarejše in do danes najbolj razširjeno škropivo ne samo proti peronospori vinske trte, temveč tudi proti drugim glivičnim boleznim rastlin (kodravost breskev, škrlup na sadnem drevju, krompirjeva plesen). Če je dovolj apna v brozgi se prepričamo s tem, da jo preizkusimo z belim «fenolftaleino-vim» papirjem, če je dovolj apna v raztopini brozge, papir pordeči: če ostane bel, je treba še dodati apna.
Danes pa imamo na razpolago tako imenovane «akup-rične» t.j. bredbakrene pripravke. Uporaba teh sredstev v boju proti peronospori je bolj enostavna in istočasno bolj cenena.
Eno od nabolj razširjenih sredstev proti peronospori je «ASPOR» Prvič škropimo, ko brsti dosežejo dolžino 10 cm in so listi dosegli dolžino 3 4 cm a je padlo vsaj 10 mm dežja v 2-3 dneh, toplota pa se je v tem času ustalila (srednja dnevna temperatura nad 11 stop. C), čim bolj je deževno vreme in temperatura sega nad H stop. C., tem večkrat moramo škropiti. Aspor uporabljamo v 0.2% raztopini (200 g na 100 1 vode).
V borbi za zatiranje oidi-
Priroda - vremenski prerok
ZNAMENJA LEPEGA VREMENA: dim se dviga naravnost pod nebo, plamen veselo žvižga navzgor, rosa je obilna in dolgo ostane; sončni vzhod ali zahod je brez-oblačen; gorski vrhovi so čisti; luna je svetlobela; ha nebu se pasejo «ovčice» (kodravi oblački); zvečer se bliska, a ne grmi; ptiči veselo pojo; zvezde so velike in redke ; lastovice letajo visoko škrjanec se dviga; mušice ra jajo še po sončnem zahodu petelini zjutraj zelo pojo; paj ki predejo, ali so na preži po drevju so nove pajčevine čebele se pozno vračajo do mov.
na nebu je mnogo drobnih zvezd:	lastovice letajo pri
tleh; pajki so se skrili; petelini dopoldne zelo pojo.
Farme za gliste
ZNAMENJA SLABEGA VREMENA: dim se vlega po tleh; jasno jutro je brez rose; sonce vzhaja megleno ali s kolobarjem ; sonce zahaja v samok («drugi dan cmok«) luna ima kolobar; gorski vrhovi imajo kape; daljni hribi se vidijo zelo jasno, kamenje in zidovje je mokro; sol je vlažna; vreme je zelo soparno;
ja uporabljamo danes razen klasičnega žvepla veliko število zelo dobrih, praktičnih in bolj cenenih sredstev. Znano je namreč, da je dosti lažje uporabljati sredstva, ki se topijo v vodi in jih lahko uporabljamo istočasno s škrop ljenjem proti peronospori, kot prašiti z žveplom.
Oidij, ki je preživel na trti v obliki nicelija (korenine plesni) se začne zelo zgodaj razvijati. Za njegov razvoj je potrebna dosti manjša srednja dnevna temperatura (6 stop. C.). V kolikor uporabljamo ventilirano žveplo (to priporočamo vsaj za prvo žve-planje!) moramo žveplati v toplem, sončnem vremenu, ker se le tedaj razvija iz žvepla strupen plin, ki uniči glivice.
Kakor žveplo v prahu so e-nako učinkovita proti plesni različna škropila, ki jih lahko uporabljamo sama ali v me-
šanici skupno s pripravki pro ti peronospori.
«SUMFOROL«, COSAN, KU; MULUS so dobri pripravki, ki jih uporabljamo v 0:2 do 0.6 odst. raztopini. Pri nas imamo v uporabi v poslednjem času «Kolojdalno žveplo» («>1-fo colloidale) in "škropilno žveplot (zolfo bagnabile). lp jih uporabljamo v 0.1 odst. raztopini (100 g na 100 1 vode).
Z žveplanjem ne smemo odlagati do tedaj, ko se pojavi, ker ga je težko zatreti, ko je nastala okužba. Prvič žveplamo, ko trta odžene. Žveplamo navadno, ko so poganjki 6—10 cm dolgi, t. j. dosti prej' | ko je potrebno škropiti pr°-ti peronospori. Drugič žvepla- ■ mo takoj po cvetju. Kakor škropimo po potrebi proti P®", ronospori, tako moramo zatirati plesen po potrebi. Niso redka poletja, ko je potrebno tudi 10-krat žveplati.	!
Dr. Fran Jurisevic
V'
Čebelarska opravila
spomladi
Zatrjujejo, da delajo gliste usluge poljedelstvu, ker — na primer —- ena sama glista prodre v 24 urah skozi zemljišče, ki je dolgo pol hektara, pri čemer enakomerno «razporejam in «prezračujem približno 200 kg zemlje. Praktičen primer je bil na Nizozemskem: v poplavljeno zemljo, ki se je sicer posušila, so «dali» gliste, ki so ogromno pomagale, da se je zemlja spet opomogla.
Prav taka korist, ki jo imajo od glist, je navdahnila mnogo ljudi v ZDA, da so začeli ustanavljati posebne jarme za rejo glist. Nekaj farm so ustanovili že tudi v Zahodni Nemčiji. V ZDA zdaj na debelo prodajajo gliste: škatla s 100 glistami stane pol dolarja, jajčeca glist pa so cenejša.
Letos ne moremo trditi, da smo imeli slabo prezimovanje. čebelje družine so dobro prezimile, imeli pa smo precej mrzle mesece (februar, marec m del aprila), tako, da čebele niso izkoristile zgodnje paše posebno pri nabiranju peloda (cvetni prah).
Kaj mora čebelar ugotoviti in kaj ukreniti pri spomladanskem pregledovanju panjev? Prva skrb čebelarja mora biti, da ugotovi, če imajo čebele dovolj hrane. V kolikor ugotovi, da ni dovolj zaloge medu v panju (to je posebno nevarno, če se slabo vreme nadaljuje in morajo čebele o-skrbovati mlado zalego), mora panju dodati sat napolnjen z medom. V kolikor nima na razpolago medu, lahko uporabi v topli vodi raztopljen sladkor. Satovje napolnjeno z medom ali sladkorjem položimo poleg čebeljega gnezda in nikdar ne v sredini. To delo izvršimo zvečer.
Druga osnovna skrb Čebelarja spomladi je, da ima panj dobro matico. Ne smemo imeti slabe navade, da skrbimo le za to da vzredimo čim več panjev Slabiče moramo združiti z močnim panjem. To svetujemo iz več vzrokov. Eden od poglavitnih je ta, da slabi panji nimajo možnosti obstoja, ker so podvrženi ropanju s strani močnih družin. Slabiči imajo morda staro, nerodovitno in celo bolno matico. Posebno skrb moramo posvetiti zdravju družine. Griže nismo zaznamovali, ker so čebele imele možnost, da se iztrebijo skozi zimo.
Kako združujemo eebein® družine? Družine združujem« na ta način, da vnesemo * panj satovje z zalego in s čebelami panja, ki ima sl®!?0 matico, ali je brez nje. Neoplojeno ali staro matico Pa moramo prej uničiti, čebele, preden jih denemo v tuj1 panj, dobro nahranimo z medom, da jih čebele novega panja lepo sprejmejo. Mora-mo namreč omeniti, da l®0"
ne čebele niso priljubljene
tujem panju in jih domače čebele neusmiljeno odženeje-
Poleg osnovnih opravil v panjih čebelar odstrani pred čebelnjakom vse dračje, grmičje in staro šaro, ki oviraj? polet čebel in jih tudi drazr jo. Še na nekatere napake moramo opozoriti mlade čebelarje. Ne puščajte pred panji ostanke satovja in ne Ponašajte čebelam razne sladkarije. To navaja čebele n* ropanje in jim odvzema volj
do dela. V bližini čebelnjak*
ne sme biti ropota ne hrupa, ker vsako vznemirjanje škoduje čebelam. Končno moramo preskrbeti pravočasno a* nove panje, v katere bom® položili nove umetne ali ravne roje. Panji naj bod zgrajeni po vseh predpis?*? in merah, ker čebele se ** oziraio na napake (pose-bn? pri razdalji med posameznim satovjem). Te razdalje m rajo biti od najmanj 8 in n več kot 12 mm.	,
Dr. F. *•
PrimorsHl^evruV

26. aprila 1964
Praznik 20-letnice odporništva in 19-letnice osvoboditve je bil letos tudi pri nas proslavljen na dostojen način. Vsedržavno združenje italijanskih partizanov, v katero so vključeni tudi slovenski partizanski borci v Italiji, je priredilo včeraj osrednjo proslavo na Trgu Goldoni potem ko so njegovi predstavniki še prej položili vence k številnim partizanskim spomenikom in grobovom. Krščanski partizani so imeli svečanost v Rižarni, kjer je govoril minister Ferrari-Ag-gradi, svečanosti pa so bile z udeležbo najvišjih predstavnikov oblasti tudi pri Sv. Justu, v Miljah, v Avditoriju, še posebej pa so počastile 25. april tudi nekatere napredno orientirane politične stranke in pa nekatere šole.
Prvič po vojni so se letos poklonili spominu 51 talcev v Ul. Ghega tudi predstavniki oblasti z vladnim generalnim komisarjem Mazzo na čelu. Ob tej priložnosti je župan s kratkim nagovorom počastil spomin tudi vseh padlih žrtev protifašističnega osvobodilnega boja.
Vzporedno s temi svečanimi proslavami te pomembne obletnice, pa je seveda potekala volilna kampanja za deželne volitve. Po večjih zborovanjih preteklo nedeljo, ko so se na govorniških tribunah zvrstili poleg drugih socialist Brodo-lini, ki je znaten del govora posvetil mirnemu in demokratičnemu sožitju med Italijani in Slovenci, minister Andreotti (KD), ki pa je brenkal izključno na nacionalno struno in si zaslužil celo priznanje samega fašističnega prvaka Almirante-ja, ki je istočasno govoril na drugem trgu v Trstu, Giovan-nini (PSIUP) in drugi, celo vrsto zborovanj pa so imeli predvsem komunisti, demokristjani, socialdemokrati, medtem ko je Slovenska lista začela z letečimi zborovanji, v glavnem v okolici.
V	deželnem okviru sta bili tudi dve zanimivi predavanji o zakonodajnih kompetencah dežele na gospodarskem področju in o kulturi v deželi. Prav tako zanimiva je bila tudi tiskovna konferenca v okviru svetovnega dneva zdravstva, ki je bila prirejena tudi v deželnem okviru in na kateri je bilo govora predvsem o borbi Proti tuberkulozi.
Sindikalno ■ življenje je bilo Precej razgibano. V ponedeljek so 24 ur stavkali vsi pristaniški delavci zaradi vprašanja »funkcionalnih avtonomij*, v Ponedeljek in torek so zaradi mezdnih in normativnih zadev stavkali nameščenci spediter-skih družb, ,y„.petek pa so stavkali civilni uslužbenci kvesture in policijskih komisariatov.
V	žepe tržaških potrošnikov bo verjetno že v tem tednu Poseglo vprašanje, ki so ga na svojem zasedanju sprožili tržaški mesarji, ki- so zahtevali od prefektume komisije za cene ukinitev maksimalnih cen mesa v prodaji na drobno in seveda povišanje prodajne cene govejega mesa kar za 100 lir Pri kg. Prefekturna komisija 2a cene se povišanju cen na drobno najbrž ne bo mogla po-ysem upreti, vendar pa povišanje v nobenem primeru ne bo znašalo 100 lir in tudi maksimalnih cen ne nameravajo ukiniti.
štiri slovenske okoliške obline so na zahtevo ministrstva javna dela pripravile predloge za javna dela v okviru 5-letnega načrta ministrstva. Vrednost javnih del v dolinski, habrežinski, repentaborski in zgoniški občini naj bi po teh Predlogih znašala 1.128 milijonov lir.
, Tržaški študentje so končno izvolili svojega tribuna. Z glasovi demokristjanske Intese, lfivičarske UGI in slovenske liste «Adria» je bil za tribuna izvoljen predstavnik Intese, kar je seveda sprožilo pravcato banditsko reakcilo fašistov, ki so izzvali nerede in celo Pretep pod parolo »slovenske
nevarnosti* za italijanstvo tržaške univerze. Na svoje izzivanje so prejeli odločen odgovor združenih sil Intese, UGI in «Adrie», kar je vsekakor spodbuden primer novega demokratičnega vzdušja, ki se uveljavlja v študentskih krogih.
Slovensko kulturno življenje je bilo osredotočeno na reprize Sartrove drame »Umazane roke*, s katero je SG zelo u-spešno nastopilo v Avditoriju, v Skednju in na Opčinah. Zanimivo je bilo tudi predavanje prof. dr. Vlada Turine v Slovenskem klubu o mednarodni gospodarski konferenci v Ženevi.
* * *
Od vseh povojnih let bo letošnji praznik osvoboditve 25. april, ki sovpada z 20-letnico odporništva, na Goriškem počaščen na najbolj dostojen način. Predvsem naj omenimo, da je goriška občinska uprava letos prvič sklenila proslaviti odporništvo samo s tistimi elementi, ki mu dajejo edino pravo vsebino in ki je veljavna za vso državo. Na prigovarjanja in zahteve levičarskih strank in partizanskih organizacij je sklenila odkriti dve spominski plošči v sodnih zaporih, kjer so prestajali kazni politični preganjanci, in na Gradu, kjer so nacistični okupatorji in njihovi fašistični pomagači streljali borce za svobodo. Proslave dneva osvoboditve so bile tudi po vseh večjih krajih naše pokrajine.
Samo' še 14 dni nas loči od deželnih volitev. Volilna zborovanja strank, ki sodelujejo v tej kampanji, so vedno številnejša, na volilnih tribunah pa nastopajo predstavniki strank z vedno bolj Domemb-nimi imeni. Skoraj ne mine teden, da ne slišimo kakšnega ministra, ki pride v našo deželo govorit na več volilnih zborovanjih. Udeležba na teh zborovanjih pa, navadno, ni kdove kako številna, kar je treba pripisati opredeljenosti volivcev ih pa slabemu vremenu, ki moti zlasti zborovanja na prostem.
Občinski odbori vzajemnih kmečkih blagajn, ki so jih izvolili pred dvema tednoma, so imeli pred kakšnim tednom svoje prve seje ter izvolili predsednike, podpredsednike in odbornike. V Doberdobu so za predsednika izvolili Jožefa Ger-goleta, za podpredsednika Jožefa Pahorja, v Sovodnjah Mirka Hmeljaka in Petra Tomšiča, v števerjanu pa Danila Bajta in Cirila Klanjščka. Predsedniki občinskih blagajn so po zakonu člani pokrajinske blagajne, njeni člani pa lahko postanejo še drugi predstavniki občinskih blagajn, ki jih kooptirajo v pokrajinski odbor.
V	prostorih kluba «Simon Gregorčič* je bilo v sredo nadvse zanimivo predavanje predsednika komisije za manjšinska vprašanja pri SZDLJ okra-ia Koper dr. Svetozarja Poliča. Predavanje o položaju italijanske manjšine v Jugoslaviji je pripravila Slovenska kultumo-eosnodarska zveza. Iz izjav dr. Poliča je bilo vsem prisotnim razvidno, kolikšno skrb, tudi v materialnem pogledu, posveča jugoslovanska socialistična skupnost obstoiu in razvoju skupnosti pripadnikov Italijanov« narobno«!’, živečih v okrajih Koper Pula in Reka.
Tudi Slovensko nlaninsko, društvo je Imelo zelo dobro obiskano predavanje nrof. Kambiča iz Liubljane, ki ie govoril o lepotah gorskih rek in jezer.
V	Slovenskem dijaškem domu v Gorici pa so se prejšnjo nedeljo sestali gojenci dijaških domov iz Gorice in Trsta skupno s svojimi predstojniki. Namen tega snidenja je bila okrepitev prijateljskih vezi med gojenci obeh domov ter povratno športno srečanje v nekaterih panogah. Gojenci obeh domov so bili tudi na skupnem izletu v cvetočih Brdih in na goriškem Gradu.
KMETJE, VRTNARJI
Za vsako vaio potrebo se obrnite na domačo tvrdko
FURLANI EDVARD
TRST, Ul. Milano 18
TGLEF. 35-169
katera vam nudi po naj ni 4 Jih cenah vsakovrstna semena najboljših inozemskih krajev ln semena lastnega pridelka ter razne sadike žveplo, modro galico, umetna ln organska gnojila ter vsakovrstno orodje ln stroje vsake velikosti,
Ekskluzivni zastopnik za tržaško, Uorttko ln Beneško Slovenijo: svetovno znanih strojev za obdelovanje zemlje ter kosilnice «A(1RIA» Za Goriško in Cedadsko se obrnite na našega zastopnika: Zavadlav Orlando, Bilca Trieste 349 — Gorica.
SLOVENCI ZARES NISMO NA MORJU ŠELE NOVINCI
Razmah pomorstva daje nov pečat ekonomski in kulturni dejavnosti
Sicer redka, toda pomembna imena preteklosti - Eden rezultatov NOB - Prvi novi uspehi - Pristanišče v Kopru danes in v perspektivi - Odnos Koper-Trst
v
Vzpon pomorske dejavnosti je sprožil v zadnjih letih pri Slovencih vrsto razprav o gospodarskih, vzgojnih, jezikoslovnih in še drugih vprašanjih. Tako npr. o tem, da bo slovenska industrija potrebovala v bližnjih letih veliko količino surovin, ki si jih bo lahko zagotovila le z uvozom preko morja. Večkrat smo slišali, da bodo morale šole v svojih učnih načrtih posvečati večjo pozornost problemom morja. V tej zvezi naj omenimo, da sta publicirali Mla-linska knjiga v Ljubljani in založba Lipa v Kopru že lepo število knjig s pomorsko tematiko. Novonastali položaj je sprožil razpravo tudi med jezikoslovci. Tako smo Slovenci dobili leta 1961. svoj prvi pomorski besednjak z naslovom »Pomorska slovenščina*.
V pričujočem članku se bom omejil le na tista vprašanja, ki so odločilnega pomena za nadaljnji razvoj slovenskega pomorstva in nadaljnje oblikovanje slovenskega gospodarstva in kulturo na splošno.
Pomorstvo v slovenskem zgodovinopisju
Slovenci šg nimamo sistematično obdelane pomorske zgodovine. Nekateri so iz tega potegnili napačen zaključek, da se Slovenci nismo nikdar uspešno udejstvovali na morju. No, če bi bilo to res, ne bi Anton Aškerc nikdar napisal pesmi, kakor so tiste v zbirki »Jadranski biseri*. Slovenci imamo tudi svojo pomorsko zgodovino in niti ne tako revno, kot bi kdo mislil. Naj omenim tu nekaj manj znanih dejstev. Slovenec Jefferey Rakovec pl. Raigersfeld, ki se je leta 1767 izselil v Anglijo je postal eden poveljnikov angleške vojne mornarice. Svoje trdo življenje na morju je opisal v knjigi »Life of a Sea Officer* (1831). Ta knjiga je doživela v Angliji leta 1929 novo izdajo. Rakovec je umrl v Angliji, star 87 let (podatki iz »British Museum*, London). Malo je znano nadalje, da je bil T. Reyer, koroški Slovenec, e-den ustanoviteljev tržaškega «Lloyda» (Dr. Vladimir Murko Josip Ressel in Trst. SPZ 1962 str. 67). Okrog leta 1890 je bi lo v Sv. Križu in na Konto velu 135 slovenskih ribičev. (Njihove podpise najdemo skupaj s podpisi istrskih ribičev v spomenici »Eccelso i.r Ministero!»).
Čeprav imamo Slovenci že vrsto razprav, ki govore o zgodovini našega pomorstva (F. Gestrin, J. Som, M. Pahor itd.), moramo reči, da je to odločno premalo. Kar je bilo napisanega, nam še ne daje jasne slike o naši pomorski preteklosti. Hvale vredna je pobuda Kluba pomorščakov v Kopru, ki je začel izdajati pomorski zbornik.
Splošna plovba v Piranu
V preteklosti se Slovenci nismo mogli v večji meri uveljaviti na morju, ker nismo imeli lastne države. Okupatorji so nas odrivali od morja. Sele zmagovita NOV je Slovencem zagotovila svobodno Izhodišče no morje.
Zgodovinska prelomnica za razvoj slovenskega pomorstva je leto 1954, ko je začela v Piranu s svojo dejavnostjo Splošna plovba. Začetek je bil zelo skromen, saj je podjetje takrat razpolagalo z enim samim parnikom, namreč »Martinom Krpanom* (400 dwt). Ta ladja, pod poveljstvom Balda Podgornika, je 27. 4. 1954 prvič ponesla v svet slovensko zastavo. Splošna plovba se je zatem iz leta v leto vedno bolj krepila. Konec leta 1963 je znašala nosilnost njenega ladjevja 150.000 ton. V navedenem letu je to ladjevje prepeljalo 950.137 ton tovora. Glavni problemi Splošne plovbe so: zagotoviti sl še nov ka-
PHILIPS J
več vrednosti vašemu denarju
gospodinjski stroji-radio-*! V
KNEZ VALTER nabiibžin*
Tel. 20.123 Za izvoz pozvbvn popust
der pomorščakov in usposobiti se za ostro konkurenčno borbo na mednarodnih tržiščih. Slednje sili Splošno plovbo, da vključuje v svoje ladjevje le najbolj sodobno opremljene ladje. Nov kader si podjetje zagotavlja predvsem z uspešno rastjo srednje pomorske šole in pomorske akademije (oboje v Portorožu).
Pristanišče v Kopru
Leta 1958 je bila dograjena I. faza koprskega pristanišča. Od tega časa so začele v tem pristanišču pristajati prekooceanske ladje do 15.000 dwt. Pomorski promet skozi to pristanišče je začel potlej vedno bolj naraščati. Do velike prelomnice je prišlo pristanišče leta 1963, ko je celotni letni promet znašal 628.000 ton (leta J962 268’ tisoč ton). V prvem tromesečju letošnjega leta pa je celotni promet znašal 199.000 ton, iz česar lahko sklepamo, da bo do konca leta narasel na približno 800.000 ton.
Koprsko pristanišče se postopoma širi in preureja tako, da bo v končni fazi lahko sprejelo okrog 3.500.000 ton blaga. Taka rast pristanišča pa je tesno povezana z gradnjo železnice, ki bo povezala Koper z zaledjem (gre za 35 kilometrov dolg železniški odcepek v bližini Kozine). Gradnja take železnice se izplača že pri 400.000 t prometa v koprskem pristanišču. Pristanišče je doseglo s prometom 600.000 ton skrajno točko, ki jo kamionski promet še zmore. Od tod tudi pospešena akcija, da bi železnico začeli graditi že letos.
Koprsko pristanišče je velikega pomena za slovensko industrijo zaradi tega, ker je u-voz surovin skozi Koper zanjo najcenejši.
Zanimivo je, da pomenijo odprta pristaniška skladišča v Kopru izredno ugoden prostor za sušenje in konserviranje lesa. Od tod tudi lepe možnosti za vedno večji izvoz lesa skozi Koper. Pristanišče Se je nadalje usposobilo zlasti za sprejem velikih količin južnega sadja, kar pa omogočajo lepo urejena skladišča s kondicionirano temperaturo in priprava DEMAGAS za dezinficiranje in dozorevanje južnega sadja.
Koprsko pristanišče je nastalo najprej zato, da bi razbremenilo Reko in končno zaradi tega, da Si zadovoljevalo del potreb slovenske industrije. Napak bi bilo, če bi se Slovenci odrekali svojemu pristanišču, ki daje Sloveniji še to prednost, da ostanejo doma dogodki, ki jih ustvarja pristan Sl-a dejavnost. Ponudbe Koprskemu pristanišču so vsaj trikrat večje, kot jih pristanišče zmore. Ta pojav je danes značilen za vsa jugoslovanska pristanišča ob severnem Jadranu. Ponudbe so povsod večje od pristaniških kapacitet.
Nesmiselna je potemtakem trditev, da Koper konkurira Trstu. Po drugi strani je znano, da ima Trst ugodne trgovske pogodbe z Avstrijo in Češkoslovaško,
Pomorska miselnost pri Slovencih
Pomorska miselnost se je v preteklosti najmočneje razvila pri tržaških Slovencih. Zaradi neugodnega političnega položaja pa se pri Slovencih na splošno ni mogla krepkeje razmahniti vse do najnovejšega časa. To dejstvo zopet dokazuje, da so
Slovence zadeli v minulih časih' zelo hudi udarci. Tržaška »Edinost* je 27.8.1907 zapisala: »Med raznimi hibami, ki jih ima slovenski narod, je tudi strah pred morjem. Ne zmajajte z glavo, palico v rol>i in obhodimo o-balo!
Se pred 25 leti so imeli ške-denjski Slovenci 4 kilometre o-bale, in to najlepše obale Tržaškega zaliva. Danes je nimajo en palec!*
Ta sodba »Edinosti* je precej enostranska. Strah pred morjem naj bi bil Slovencem nekako prirojen. Pravilneje bi bilo, če bi besedo »strah* zamenjala z izrazom »odrivanje od morja*.
Danes je drugače. V slovenski kulturi se močno uveljavlja nov element, namreč element pomorske miselnosti, ki je bil nekoč tako močno okrnjen; in lahko bi ga imenovali tudi zavest, da je morje za Slovence življenjskega pomena, lahko tudi ponos, ki se je izoblikoval v zvezi z izhodiščem na morje. Ta element se danes močno krepi zlasti pri slovenski mladini in je velikega pomena za vse Slovence, pri čemer ne smejo biti izjema niti zamejski Slovenci.
Srečko Vilhar
(Izvleček iz predavanja v »Slovenskem klubu 7. aprila 1964.)
MOTIV IZ KOPRA
■mn lil lili m UMI 11 Hlinili im IIII m im.inininmnini..
Ali Koper konkurira Trstu?
Kdor pozna ražhiere v Jugoslaviji, se čudi trditvam neka-terin italijanskih časopisov, da je koprsko pristanišče zraslo samo zato. da bi konkuriralo Trstu. Tržaško pristanišče je šele v najnovejšem času zabeležilo manjši padec prometa. Kje je treba iskati vzroke tega pojava? Verjetno v konkurenci nemških pristanišč in morda tudi Italijanskih pristanišč samih. Tu nastaja tudi vprašanje, če nudi tržaško pristanišče ponudnikom dovolj ugodnosti.
J. P. Sartre: «Umazane roke»
(Nadaljevanje s 3. strani)
Nakrst je dal Hoedererju noto človeške topline, močne emotivno-sti In pritegujoče iskrenosti. Dal mu je tisto mero impulzivnosti, ki je značilna za človeka razumsko dognanih odločitev, za katerih uresničitev ne pozna in se ne straši nobenih ovir. Morda je bil kot tak celo za spoznanje premehak.
Hugo Silvija Kobala je bil pravo nasprotje Hoedererju. Čeprav je bila to Kobalova prva res nenavadno zahtevna, obsežna in karakterno v drami najbolj komplicirana dramatična vloga, jo je igralec oblikoval tudi v najbolj kočljivih pasažah dovolj dinamično in zanesljivo. Čeprav morda ni bil povsod do kraja kos duševni kompleksnosti te, z njenimi notranjimi dvomi in boji skoraj hamletovske figure — pa je vendarle bil njegov Hugo zrela odrska stvaritev.
Jessica je bila veren odraz Igralskih kvalitet Ive Zupančičeve. O-sebo, ki nehote postane poslednji vzvod Hugovega zločina, je sijajno poustvarila v njeni karakterni nepomembnosti, v njeni sentimentalno žonglerski naravi ženske, ki se izživlja mimo tokov resničnega življenja. Kot je bila v tem res odlična, tako je njen lik precej izgubil na dognanosti in prepričljivosti v kontaktu s Hoedererjem in sploh v prizorih, ko je dozoreval v nji usodni konflikt.
Partij»ko aktivistko Olgo je izoblikovala Mira Sardočeva v i-gralsko prav gotovo najbolj dognan lik. S svojo umirjeno, zadržano in skoraj hladno igro, iz katere pa je kljub temu in morda prav zaradi tega, dihala močna notranja emotivnost, je učinkovala skoraj nekaTn abstraktno kot pojem tipa ženske, kakršna je Olga v resnici tudi bila.
Stane Starešinič je v epizodni, a za ponazoritev amblenta po-
membni vlogi Louisa, učinkoval prepričljivo, kar velja tudi za Staneta Raztresena, ki je svojo komaj bežno pojavo Ivana podal s priznanja vredno ljubeznijo.
Pojavi Kneza in Karskega sta podala Jožko Lukeš in Edvard Martinuzzi. Medtem ko je bil Lukešev knez kar nekaj pretoplo in predobrohotno oblikovan in zaradi tega morda nekoliko nerealističen spričo položaja, ki ga ima v Silvaniji, pa je Marti-nuzzijev Karsky, predstavnik liberalne in nacionalistične struje, kljub očitnim igralčevim zadrževanjem izpadel le preveč lahkotno, skoraj brez vsake politične teže.
Lojze Milič in Dušan Jazbec sta bila dovolj neposredna v vlogah Hoedererjevih osebnih stražarjev. Slick in Georges sta samo poslušna izvrševalca ukazov in nastopata svoji duševni preprostosti primemo robato. Ce nista mogla povsem prepričati, ni bilo to toliko zaradi njune igre kot predvsem zaradi neprepričljivosti oseb samih.
Za funkcionalno sceno, razgibano samo z viharnimi drevesnimi kompozicijami v ozadju, je poskrbel Niko Matul, scensko glasbo pa je napisal Pavle Mer-kti v smiselnem sozvočju z idejno vsebino celotne dramske zasnove.	j
............
Pomembnost «Ljudske§a odra»
(Nadaljevanje s 3. strani)
brez katerih ni bila nobena podružnica na Krasu in na Goriškem, Delavci so se z veliko vnemo posvetili tej vabljivi obliki kulturnega dela, in ni bilo malo med njimi takih, katerim je V začetku delala velike težave že sama pravilna izgovarjava, ki pa so se sčasoma razvili v d> bre amaterske igralce.
Pomembno kulturno nalogo med slovenskim ljudstvom v Primorju Je (tLjudški oder« opravil tudi z javnimi predavanji: Ta oblika izobraževalnega dela je bila v Primorju do ustanovitve tega društva precej zanemarjena. Etbin pristan in dr. Henrik Tuma sta imela že leta 1905—1906 vrsto predavanj o aktualnih vprašanjih tistega časa. Za tem so v naslednjih letih predavali v Trstu' in v vseh večjih krajih v Primorju Ivan Cankar, dr. Anton Dermota, prot. Dragotin Lončar, akad. slikar Ivan Franke, dr. Pavel Grošelj,
Nadarjen
človek
(Nadaljevanje s 3. strani)
Kdo se ve spominja lepega (vedskega filma «Plesala je eno samo poletje», ki w>o ga pri nas žal morali gledati precej okrnjenega, kajti naša nekoliko čudna moralistična cenzura, ki se boji kakega odvečnega centimetra gole kože, vtem ko je vsebinska kvarnost raznih filmov ne moti, je onl lepi film krepko ((oklestila », kar je vzbudilo med javnostjo, predvsem med kvalifici-
rano javnostjo kritikov in ocenjevalcev, precej negodovanja. Režiser tega filma, ki ga je publika m kritika tedaj tako dobro sprejela, Šved Arne Matts-»on je že nekaj časa v Portorožu, kjer podi film »Kadett P modremu.
«Kadeti v modrem« je bolj lahka glasbena komedija in jo snemajo P Piranu, Portorožu, Koptu, nekaj malega pa so posneli
tudi p Ljubljani. Ce bo Slo vse po načrtu, bodo snemanje dokončali že konec tega meseca.
V tem novem delu Arne ja Mattssona igrajo glavne vloge Elisabeth Ode n in Per Asplin ter Dirch Passer. Sodelujejo pa tudi drugi, med katerimi skopski balet ter baletna šola iz Kopra.
Film delajo v švedsko-jugoslo-ronski koprodukciji, usluge pa daje podjetje »Film servis«.
dr. Alojz Kraigher, dr. Ivan Prijatelj, dr. Lavo Čermelj, Albin Prepeluh, dr Vošnjak, Zofka Kvedrova, Alojzija Stebijeva in še mnogi drugi najvidnejši kulturni in javni delavci tistega časa. Govorili so o vprašanjih, ki šo bila takrat v ospredju javnega zanimanja: o zgodovini socialnega gibanja, o utopičnem socializmu, o Karlu Marxu, o revolucijah v zgodovini človeštva, o znanstvenem socializmu, o Dar-vvinu in darvinizmu, o Jugoslovanih in socializmu, o balkanski vojni, o ruski in kitajski revoluciji, o Rousseauju in njegovem ustavnem načelu, o Pariški komuni, o svobodi in osebnosti, o ilirizmu, jugoslovanstvu in Slovencih, o novih obzorjih moderne literature, o pomenu Prešerna in njegove poezije, o feminizmu (Zofka Kvedrova), o nalogah ženske v moderni dobi (Alojzija Stebijeva) itd. Dogodek zase so bila predavanja Ivana Cankarja o »Slovenskem ljudstvu in slovenski kulturi«, o »Umetnosti in ljudstvu*, o »Trubarju in Trubarjevih slavnostih*, o »Slovenski prozi«, o »Navdušenju*, o Antonu Aškercu, o »Očiščenju in pomlajenju«. Vsa ta njegova znamenita predavanja so bila v celoti natisnjena, z izjemo, če se prav spominjam, predavanja o «Navdušenju», ki se je menda zgubilo. Med tem predavanjem je Cankar prebral kot zgled lažnivega navdušenja novelo ((Kajetan Ogrizek«, kot zgled iskrenega navdušenja pa Gregorčičevo «Domovini» in Zupančičevo «Mi gremo naprej, mi strelci«. Vsako Cankarjevo predavanje je zbudilo veliko pozornost v vsej slovenski javnosti. Predavanje o Slovenskem ljudstvu in slovenski kulturi je hudo razburilo primorske meščanske kroge, ki Cankarju niso dovolili, da bi predavanje ponovil v prostorih njihovega hotela v Gorici. Nato je predaval v prostorih tamkajšnjega delavskega društva. »Rdeči prapor« z dne 30. aprila 1907 pripominja k temu, da sta bila «oba Cankarjeva govora hud u-darec za slamorezno politiko naših kulturnih in političnih sla-morezcev«. V številki z dne 4. marca pa pristavlja: «,Ljudskemu odru’ gre zahvala, da je primorskemu ljudstvu odkril pre-davatelja Ivana Cankarja.«
To društvo se je s svojim intenzivnim kulturnim delom močno zasidralo med primorskim delavstvom; veliko je bilo število predavanj, veliko je bilo tudi število predstav, kj so jih dramske sekcije prirejale v vseh večjih krajih.
-RUDOLF GOLOUH
go poslušal, bi pred seboj nenadoma zagledal nekaj najlepšega in najčistejšega. To je resničen užitek. Ce pišem takšno glasbo? Ne, dotlej še nisem dospel. Toda, le počakaj, nedolžnost bo lepega dne zmagala.«
«Pa kipariš?«
«Ne, Zakaj neki? Mar naša doba potrebuje skulpture? Ne, Mi
oboževalci koristnega — smo tudi arhitekturo spremenili v geometrijo. Dovolili smo, da je to lepo, da nam ugaja, toda za skulpturo v takšnem svetu ni prostora. Pravim, da ga ni, čeravno bi slednjič lahko nekaj primernih kipcev postavili po vseh vogalih (Luting je zamahnil z roko proti skulpturi Kaia Nilsena, stoječi v kotu sobe), vendar ne bi bilo organske povezanosti s sodobno kulturo.«
«V tvoji presoji je najbrž zrnce resnice,« je utrujeno dejal profesor. »Emi, draga, nama ne boš zaigrala?«
Emi je igrala in moža sta poslušala. Profesor se je veselil odmora, Luting pa je očitno užival, ne da bi pomislil na svoje načelno sovražno stališče do dvanajstega korena iz dveh. Toda kmalu ga je spet obšlo prepričanje, da gre za njegovega načelnega sovražnika.
»Denimo, da slikaš,« je ljubeznivo in sočasno posmehljivo dejal Luting, ki je menda prešel v napad, »toda barv starih mojstrov ne moreš doseči. Tvoje bodo potemnele ali zbledele že čez dvesto let, to mi smeš verjeti. Mi samo packamo, klepetamo, mažemo in se širokoustimo... Slikarstvu sem se odrekel.«
«Ej, prijatelj moj!« je vzkliknil Jakobson. Z naglo, odsekano kretnjo je odmaknil stol in — vsi trije so odšli v jedilnico.
Profesor je vznemirjen stopal po sobi, Luting pa zamišljeno sedel v naslanjaču. Slednjič je Jakobson komaj izustil s hripavim glasom:
«Tudi verzov ne pišeš, kajpak?« »Drži. Ne pišem jih. Spoznal sem, da ni besed, s katerimi bi lahko opisal in izrazil svoja najgloblja doživetja. Le poskušaj peklenske muke in veličastni zanos premesti v besede, v siromašne človeške besede — to je kleče-plazništvo. Da bi pa pisal o vremenu in vetru... Hvala lepa, to naj- počenjajo drugi.«
Človek, pred katerim so se nekoč odpirala vsa vrata, je kmalu zatem odšel iz hiše in izginil v megli. Ko je odhajal, je poprosil profesorja Jakobsona. naj mu posodi petdeset kron. Profesor mu jih je dal.
FRANCOSKA RAZSTAVA V PEKINGU
PEKING, 25. — Kitajske oblasti in francoska družba »Bram-billa« so včeraj podpisale v Pekingu sporazum za kmetijsko razstavo, ki Jo bodo Francozi organizirali septembra v Pekingu. Francozi bodo prikazali traktorje, težka prevozna sredstva ter kmetijske stroje in too ta razstava sovpadala z drugo francosko razstavo v Pekingu, kjer bodo prikazali razne merilne instrumente.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 16, najmžja 9,4, ob 19. uri 14,4 stop., zračni tlaik 1016,4 raste, veter sever severozahodnik 11 km, vlaga 73 odst., nebo 8 desetin po-oblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 14,9 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 26. aprila
ZDESILAV
Sonce vzide ob 5.01 in zatone ob 19.05. Dolžina dneva 14.03. Luna vzide ob 18.48 in zatone ob 5.15.
Jutri, PONEDELJEK, 27 aprila
BISTRA
Množica na Trgu Goldoni med proslavo 25. aprila, ki jo je priredilo združenje ANPI
liiiliiiliiilliiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiMliiiiniiiiiiiliiliilimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiilmmiiiiliil
IZ SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA
Jutri poldnevna stavka v ladjedelnicah in arzenalu
Stavkovna pripravljenost uslužbencev Delavskih zadrug
PROSLAVE 25. APRILA NA TRŽAŠKEM
Zborovanje ANPI na Trgu Goldoni v počastitev odporniškega gibanja
Covorila sta poslanec Lombardi in poslanka Marija Rernetičeva, ki je poudarila velik delež Slovencev v osvobodilni borbi - Proslava v Rižarni z govorom ministra Ferrari-Aggradija ■ Polaganje vencev k spominskim ploščam in spomenikom
Osrednjo proslavo 25. aprila-20. obletnice odporniškega gibanja, je včeraj priredila vsedržavno partizansko združenje-ANPI z zborovanjem na Trgu Goldoni^ na katerem je govoril član častnega predsedstva ANPI poslanec Lombardi. Govornik je takoj ugotovil, da bi nekateri hoteli proslavljati odporniško gibanje kot nekako mumijo, ki se ji vsako leto nese šopek cvetja. Odporniško gibanje v Italiji pa je prav sedaj še zlasti živo, saj predstavlja napor za obnovitev in demokratično ureditev italijanske družbe.
Odporniško gibanje ni bilo nekaj idiličnega temveč so obstajala notranja trenja in različna stališča, ki mnogokrat — kot tudi sedaj — niso potekala samo med strankami, temveč je črta ločnica med naprednimi idejami in onimi, ki so hoteli obnoviti staro družbo, potekala tudi v strankah samih.
V povojnem razdobju Je vladajočim krogom uspelo, da so_ zavlekli napredno ureditev družbe in da je prišlo do zastoja, do obnovitve ali ohranitve starih upravnih struktur in gospodarskega sistema.
Prav iz odporniškega gibanja pa je zrasla italijanska ustava, ki pomeni kompromis med različnimi težnjami, toda napreden kompromis, katerega uresničenje mora pomeniti temeljito izpremembo družbe. Ustava v tretjem členu govori o enakosti državljanov in s tem nujno sili k socialnim reformam.
Odporniško gibanje pa tudi govori o enotnosti in to taki enotnosti, ki ohranja samostojnost mišljenja vsakogar, enotnosti, ki temelji prav na idejnih in drugih razlikah in ki nam mora biti za vzgled tud; sedaj, ko skušamo na različne načine potiskati naprej voz demokracije.
Svoja izvajanja je Lombardi zaključil s pozivom mladini, naj se ae zgleduje samo na odporniškem zibanju, temveč naj bo prav tako požrtvovalna in uporna, da bo duh, ki je preveval odporniško gibanje, končno zmagal v italijanskem družbenem življenju.
Govornika je predstavil pred-lednik pokrajinskega združenja ANPI Calabria, nato pa je zborovanje pozdravil v imenu FIAP dr. Bruno Pincherle.
Borben govor je imela v slovenščini poslanka Marina Bernetič, ki je predvsem orisala velik prispevek slovenskih antifašistov v borbi proti fašizmu in nacizmu v Trstu in enotnost med Italijani in Slovenci v tej borbi. Z obžalovanjem je ugotovila, da oblasti nočejo omenjati slovenskega prispevka v skupni borbi in zaključila, da izhajajo pravice vseh državljanov iz republiške ustave, ki načelno zagotavlja Slovencem vse pravice, ki pa jih žal v praksi ne uživajo v celoti.
Pred zborovanjem na Trgu Goldoni so predstavniki ANPI položili vence k spomeniku žrtev osvobodilne borbe v Rižarni, na pokopališču pri Sv. Ani, na vojaškem pokopališču in drugod v mestu in okolici.
Proslave ki jo je priredila Krščanska demokracija ob 10.30 v zloglasni Rižarni se je udeležil tudi minister za kmetijstvo Ferrari Aggradi. Ministra so spremljali generalni vladni komisar dr. Maz-za, tržaški župan dr. Franzil, pred sednik pokrajine Delise, predsed nik prizivnega sodišča dr. Paler mo, sodnik dr. Maltese, ki je zastopal predsednika kazenskega sodišča dr. Renzija, demokristjanska poslanca Bologna in Belci in drugi. Tajnik tržaške KD Botteri je prikazal ministru pri ogledu celic strahote, ki so jih počenjali nacistični in fašistični morilci v našem mestu.
Po ogledu tega edinstvenega taborišča smrti v Italiji, je minister Ferrari-Aggradi spregovoril na prostem pred spomenikom žrtvam fašističnega terorja. Mi smo
—	tu je dejal minister med drugim — ne samo zato da objokujemo izginule prijatelje ter počastimo spomin vseh tistih, ki so žrtvovali svoja življenja za ideale svobode, pravice in domovine, temveč predvsem zato, da jih posnemamo ter poslušamo nauk, ki so ga izročili nam in novim rodovom«.
Ministrov govor je odjeknil posebno v znaku prigovarjanja na «složnost, resnico in ljubezen«. V tem smislu je Ferrari-Aggradi prikazal tudi resna družbena vprašanja, ki se postavljajo danes.
»Pridobljena svoboda — je dejal
—	svobodne pobude, doprinos tehnike in znanosti ter povečane zmogljivosti so odprli nove perspektive blagostanja, toda so hkrati porodili nove in rastoče zahteve. Truditi se moramo, da tem zahtevam ugodimo«.
Zal v ministrovem govoru ni-
KRASNA PRIREDITEV V «VERDIJU»
Nenadkriljivi umetniki Opere iz Pekinga
Njihovo izvajanje je pravi praznik giba in barve
Včerajšnja gostovanje Opere «2 Pekinga je izredno pomemben dogodek v umetnostnem življenju Trstu. Res je sicer, da ansambel iz Pekinga ni prišel v Italijo zato, da bi -nastopil prav in' samo v Trstu; res je tudi, da je bilo treba premagati še kako oviro, preden so se kitajskim umetnikom odprla vrata v Italijo. Toda končno so prišli in sedaj so gostje tudi našega mesta, (Pred kakimi desetimi leti, ko so že tudi bili v Italiji, jih pri nas ni bilo.) Vsekakor smo preveč «provincas, da bi lahko zahtevali, da bi bili deležni še tudi drugih obiskov iz vzhodnih držav, vendar bi najbrž g dobro voljo lahko še kaj dosegli Ime Opera iz Pekinga pravzaprav ni točno, ker v tem primeru ne gre niti za ansambel kakega o-pernega gledališča temveč za (to je uradno ime) «Umetniški ansambel ljudske republike Kitajske» in niti ne gre Za kako operno predstavo temveč za izrez iz kitajskega klasičnega gledališča, v katerem se združujejo govor, petje, ples in akrobacija. Vse to mora znati posamezen igralec in to so že tudi sredstva, ki mu omogočajo, da občinstvu prikaže čas in kraj dogajanja in pa dogajanje samo. V pomoč mu je še ma-
smo slišali besedice s katero bi se spomnil nas Slovencev, ki smo v osvobodilni borbi vendarle dali svoj odločilni doprinos v teh krajih. To pozabljanje je še toliko bolj žgoče, ker so prav v Rižarni umirali, razen Judov, v pretežni meri prav slovenski ljudje.
V tej zvezi so na dokaj neprijazen način izzvenele tudi tiste besede, ki jih je minister izgovoril glede osvoboditve Trsta. «V Milanu — je dejal — so se 25. aprila ljudje veselili, vas pa je čakalo še novo trpljenje, begunci....« Pri tem je Ferrari-Agg.adi seveda pozabil, da so se Nemci in njih lašistični podrepniki prav v našem mestu borili z vso srditostjo do zadnjega.
Pred svečanostjo v Rižarni se je Ferrari-Aggradi udeležil maše pri sv. Justu in spominske svečanosti pred spomenikom padlih in v spominskem parku pri sv. Justu, kjer sta osebno položila vence tudi vladni gen. komisar dr. Mazza in župan dr. Franzil.
Tržaške manifestacije ob obletnici osvoboditve so se končale sinoči v Avditoriju s prireditvijo gledališča Teatro Stabile. Igralci so brali pesmi in odlomke proze, posvečene partizanski borbi.
Govori poslanec Lombardi
Jutri opoldne se prične v ladjedelnici Sv. Marka, v Tovarni strojev, v ladjedelnici Sv. Roka in v Tržaškem arzenalu ter v ladjedel. meah v Tržiču poldnevna stavka vseh delavcev, ki so jo enotno napovedale vse sindikalne organizacije iz Trsta in Tržiča. S stavko protestirajo proti ravnateljstvu CRDA, Fincantieri in IRI, ki nočejo urediti vprašanj poenotenja prejemkov, akordnih doklad in stalnih nagrad ter zavlačujejo vprašanje proizvodne nagrade. S tem niso izpolnili obveznosti, ki so jih sprejeli s sklenitvijo delov, ne pogodbe, katera izrecno določa, da se morajo ta vprašanja rešiti s pogajanji v okviru samih podjetij. S stavko pa opozarjajo delavci tudi na vprašanje ladjedelnice Sv. Roka, v kateri stavkajo mizarji že več tednov proti premestitvi v Tržaški arzenai.
Italijanski sindikat uslužbencev potrošniških zadrug CGIL je proglasil stavkovno pripravljenost stroke ter sklenil sklicati za sredo 29. t. m. ob 20. uri skupščino vseh uslužbencev Delavskih zadrug v Ul. Zonta št. 8. Na njej bodo sindikalni voditelji seznanili uslužbence s sporom z vodstvom Delavskih zadrug, nakar bodb izbrali obliko borbe, če bo vodstvo na pogajanjih, ki bodo 30. t. m., vztra. jalo na svojem odklonilnem stališču do zahtev sindikatov.
Na pogajanjih, ki so bila 16. in
22. t. m. so se sporazumeli, da bodo uveljavili člen 8 dopolnilne pogodbe ter izplačali osebju dolžne zaostanke do konca tega meseca. Vodstvo DZ pa je zavrnilo iz. plačilo zaostankov pomočnikom, ki so opravili več kot tri leta vajenske dobe. Kar se tiče prehoda iz ene kvalifikacije v drugo, je vodstvo zavrnilo vse sindikalne zahteve. Nadalje je odbilo zahtevo po varstvenem skladu. Končno ni hotelo dati vodstvo DZ zadovoljivega odgovora glede odstotkov plače za nadurno delo. Sindikat ugotavlja pri tem, da vodstvo namenoma zavlačuje rešitev raznih vprašanj ter krši pogodbene predpise. • Končno ugotavlja, da deli vodstvo razne ugodnosti redkim izbrancem, medlem ko uporablja proti ostalim nedopustne metode laskanja ali pretenj.
Verižno trčenje šestih avtomobilov
Včeraj popoldne je na Korzu Cavour prišlo do verižnega trčenja petih avtomobilov, ki ga je povzročil motofurgon «Aermacchi». Okrog 14.20 je v smeri proti Sv. Andreju 42-letni Dario Fonda iz Ul. S. Michele št. 31 vozil furgon TS 30093. Ko je privozil do hišne štev. 11/a je moral zavreti vozilo, toda pri tem je ugotovil, da so se zavore pokvarile in furgon je nada-
ljeval svojo vožnjo. Zaradi nenad ne okvare je furgon najprej treščil v ustavljen Fiat 500 TS 57250, ki ga je vozil 50-letni Sergio Mattioli iz Ul. Limitanea 3, ta pa je treščil v Fiat 600 TS 52194, ki ga je pred njim vozil 26-letni Elio Di Giaco-mo iz Ul. Fomace 3. Toda s tem ni bilo še konec. Furgon je zavozi! na desno stran ceste in treščil v zadnjo stran volksvvagna B-UM-45-D, last 45-letnega nemškega državljana iz Berlina Alphana Mul-lerja, volkswagen pa je nato zadel v Fiat 1500 MI 81234, ta pa v Fiat 600 TS 34864, ki ga je tam parkiral 26-letni Roberto Palma z Reške ceste 133. Na srečo ni bilo nobene človeške žrtve. Vsi avtomobili so poškodovani, še najbolj fur-gon in volkswagen. Na kraju slikovite nesreče so potrebne formalnosti opravili karabinjerji s postaje v Ul. Cologna.
Uslužbenec tržaškega arzenala 3fl-letni tesar Carlo Millo iz Milj, Ul. Mccenigo 9, se je včeraj ponesrečil r.h delu v ladjedelnici S. Marco. Ko je hodil v nekem ( d-delku ladjedelnice, se je nerodno spotaknil ob velilco pločevino ter se ranil po levi nogi. Z reš.lnim avtom gasilcev so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo o-krevanja v dveh tednih.
........................................................................................................................................................Hlinim Inn...........ninnilinni
DANAŠNJA VOLILNA ZBOROVANJA
Band (PSI) in Murcellino (KPI) Valori (PSIUP) in La Malin (PRI)
Poleg teh bodo še številna druga manjša zborovanja v mestu in v okolici
Danes bodo zopet številna važna faro, Ul. Ventura Gombač, stara
predvolilna zborovanja. Za socialiste bo ob 19. uri na Trgu sv. Antona govoril senator Arialdo Ban-fi, podtajnik ministrstva zunanjih zadev. KPI bo imela glavno zborovanje na Trgu Goldoni, kjer bo ob 10.30 govorila poslanka Nella Marcellino. Precejšnje zanimanje vlada tudi za govor, ki ga bo imel Ugo La Malfa ob 11.30 v kinu ((Grattacielo« spričo njegovih stališč do sedanjega gospodarskega položaja. Zvečer ob 19. url bo govoril na Trgu Goldoni za PSIUP njen vsedržavni podtajnik Dario Valori, ki je bil vedno eden izmed glavnih voditeljev levice v PSI do njegovega izstopa iz nje in ustanovitve PSIUP. Za liberalce pa bo govoril opoldne na Trgu Goldoni njihov vsedržavni podtajnik Bozzi.
Stranke bodo Imele še naslednja volilna zborovanla:
KPI: 10. Opčine, Ul. Carsia Šema, Skedenj - kino Calabria, nakar bo sledilo predvajanje filma «Umretl v Madridu«, 11. naselje San Sergio Vidall, Koionkovec Cuf-
cesta na Kontovel Jelka Gerbec, 12. Padriče Šema, Ul. Orlandini Burlo, 17.30 Veliki Repen Gombač, 20. Trg Garibaldi: predvajanje dokumentarnih filmov.
Jutri ob 12.40 bosta na volilni tribuni po Radiu Trst govorila Paolo Šema in Domenico Corona, preživeli iz Vajonta.
PSIUP: 10. Trg sv. Antona Mar-tone. Trg Giobertl Bernetič in Nal-dini, 17. Boljunec: Jercog in Naldi-ni, 18. Dom jo Jercog in Naldini, 19. Dolina Jercog in Naldini.
PSI: ob 10.30 Campore. 17. Sv. Barbara 19. Konkonel, 20. Boljunec; govorili bodo CaJabrini, Hreščak, Tiraboschi in Agostini.
Ob 10. uri bodo predvajali za PSI film «1 compaeni«, uvodne besede pa bo spregovoril prof. Elio Apih, deželni kandidat.
SLOVENSKA SKUPNOST (leteča zborovanja): ob 11. uri Prosek in Dolina, 12. Križ In Boršt, 16. Nabrežina in Veliki Repen, 17. šem-polaj in Opčine, 18. Mavhinje in Padriče, 19. Prečnik in Bazovica.
Minister Ferrari • Aggradi govori na spominski svečanosti na dvorišču Rižarne
SE EN KORAK V NAČRTNEM RAZNARODOVANJU
V
Se 240 stanovanj na Kontovelu so včeraj izročili beguncem
Na Kontovelu je sedaj 342 ezulskih stanovanj, to je več kot jih šteje vas Kontovel
Begunsko naselje «San Nazario« na Kontovelu (mali del tega naselja spada pod Prosek), se je včeraj uradno povečalo za nadaljnjih 240 stanovanj. S 102 stanovanjema, ki jih je doslej imelo, šteje sedaj naselje skupno 342 stanovanj. Iz teh podatkov je razvidno, da je bilo do sedaj na Kontovelu ob Napoleonski cesti sezidanih več begunskih stanovanj, kot jih sploh šteje vas Kontovel, se pravi, da je že sedaj na Kontovelu več istrskih Italijanov kot domačih kontovelskih Slovencev. Zato ne bomo pretiravali če rečemo, da je z gradnjo tega begunskega naselja sedaj na Kontovelu in Proseku več kot ena tretjina celotnega prebivalstva italijanskih priseljencev. In potem naj kdo reče, da ni to načrtno raznarodovanje slovenske okolice.
Včerajšnje svečane izročitve stanovanj beguncem so se udeležili demokristjanski minister Ferrari Aggradi, vladni komisar dr. Mazza, predsednik pokrajine dr. De-lise, župan dr. Franzil, nadškof Santin, demokristjanski parlamentarci in druge osebnosti. Poleg župana in nadškofa, ki sta pozdravila nove stanovalce, je govoril tudi predsednik begunske organizacije OPGD Manuelli, ki se je pritožil, «da se gradnja stanovanj za begunce počasi nadaljuje zaradi ovir pri razpisanju dražb. Hkrati pa je povedal, da so oddali na dražbo gradnjo nadaljnjih 864 stanovanj, v katere bodo vselili o-krog 4000 od sedanjih 7000 beguncev, ki še živijo v taboriščih na Tržaškem.
Namesto pojasnila s pestjo v obraz
34-letnemu pomorščaku Carmelu Di Giorgiu se je včeraj zjutraj dogodila kaj nenavadna nesreča. Di Giorgio, ki je uslužben na motorni ladji «Annamaria Martini«, zasidrani ob pomolu «Esso» pri Sv. Soboti, je včeraj zjutraj zapustil ladjo in odšel v mesto. Ker se ni znašel po ulicah, je na Trgu Unitš vprašal nekega mo-škpga za pojasnila toda namesto odgovora je neznanec Di Giorgia s pestjo udaril po obrazu, Di
Giorgio se je dve uri kasneje zglasil v bolnišnici, kjer ja zaprosil za zdravniško pomoč zaradi velike rane na levem sencu. Okreval bo v enem tednu.
Mali oglasi
POKRIVANJE PODOV ln podi iz plastike, guma, llnoleum od 450 lir dalje kv. meter. Preproge tn plastične preproge za hodnike vseh vrst po zelo ugodnih cenah Zagotovljena namestitev - Izkušenih delavcev
A.R.P. ITALPLAST, Trst, Trg Ospe-dal« 6. telefon 95-616.
AMERIČANKE, Italoamerlčanke, Avstralke, Francozinje, na letovanju v Italiji, bi se v naglici poročile Pisati »Eureka« — Casella Posiale 5013 — Roma.
AMERIČANE, Italoamerlcane, Austra. liane, Francesl, vlllegglantl in Italla, sposerebbero rapldamente. Scrivere »Eureka«, casella 5013, Roma.
DNEVNA SLU2BA LEKARN (28. - 26.)
G-lustl, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr. Rossetti,	Ul.	Combt 19;	dr.	Si.
gnorl. Trg Ospedale 8; Tamaro comp Nerl, Ul. Dante 7; Godina. Trg sv. Jakoba 1; Alla Minerva, Trg sv Frančiika; Al Due Mori, Trg Unl-ti 4; G Papa, Ul. Feliuga 46,
NOČNA SLUŽBA LEKARN (26. - 26.)
Glustl, Ul. Bonomea 93 (Greta), dr. Rossetti,	Ul.	Combi 19;	dr.	Si-
gnori, Trg Ospedale 8; Tamaro comp. Nerl, Ul. Dante 7.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (27.4. — 3.5.)
AlTAlabarda, Ul. dellTstrla 7, Cen. tauro, Ul. Buonarroti 11, Croce Az-zurra, Ul. Commerdale 26, Mizzan Trg Venezia	2,	Barbo-Carnle-1,	Trg
Garibaldi 4,	de	Leitenbur«,	Trg	S.
Giovanni 5, VMmettl, Borzni trg 12, Mladi, Drevored Miramare 117 (Bar-kovije).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (27.4. — 3.5.)
AlTAlabarda, Ul. dellTstria 7, Cen-tauro, Ul. Buonarroti 11, Croce Az-zurra,’ Ud. Commerciial* 26, Mizzan,
Trg Vtneal* J,
ska in kostum. In feprav ni posebnih scen, so predstave tudi po zunanjem videzu bleščeče: oblačila so v vseh pogledih bogata, raznih poudarjenih in nežnih barv (vsaka barva ima svoj pomen); igralci pa so še tudi drugače «o-premljeni» z zastavami in drugimi rekviziti.
Iz svojega obsežnega repertoarja nam je kitajski ansambel pokazal le del. Predstava se je pričela z lepim plesom rdečih trakov, ki je občinstvo takoj navdušil. Potem so se vrstili razni plesi in tudi prizori ((proze«, pri kateri Pa je vedno tudi gib glavno izrazno sredstvo. Predstavili so se nadalje nekateri godbeniki na nam nepoznanih inštrumentih ter naravnost zablesteli s svojo ne-prekosljivo tehniko. Posebno pa so občinstvo pritegnili skupinski nastopi s svojo razkošnostjo kostumov ter Z vrhunskimi akrobacijami izvajalcev
Občinstvo je pogosto ploskalo izvajalcem na odprti sceni. Zlasti na koncu pa so bili kitajski gostje deležni vsesplošnega navdušenega odobravanja.
Gledališča
VERDI
Danes dve predstavi umetniškega ansambla Ljudske republike Kitajske: ob 16. uri za dnevni red s programom:
Pavov ples — Biserna zapestnica — Ples sklede — Solo s flavto ali »shen-gom« — Ognjeni Feniks — Ples rdečih trakov — Solo pipe — Jesenska reka — Trdnjava Yentanshan.
Ob 21. uri predstava izven abonmaja na željo mnogih, ki niso več dobili vstopnic za predstavi v ponedeljek in torek, s katerima se bo ansambel poslovil. Program te izredne predstave obsega:
Pavov ples — Zmešnjava v kraljestvu neba — Solo za Ilavto — Biserna zapestnica — Ples rdečih trakov — Ples slamnika — Solo Erhu — Jesenska reka — Pjes ob zvokih dolgega bobna.
TEATRO NUOVO
V Avditoriju (vhod iz Ul. Tor Bam dena) bo v ponedeljek, 27 aprila ob 21. uri za red A premiera drame Roberta Musil ((Vincenc in prijateljica pomembnih ljudi«. Režija Aldo Tribn. fo. Scena im kostumi Luca Sabatelli. Po Svevu Musil prvič na Italijanskem od,ru. Rezervacija in prodaja vstopnic pri glavni prodajalni' vstopnic v Galeriji Protti tel. 36-372.
Z vespo trčil v parklfaff avto
Žrtev hude prometne nesreče je postal včeraj ponoči 36-letni natakar Marcello Andrigo iz Ul.' Sara Davis 17, ki se je po Ul. Udine vrača! proti domu. Ko je z vespo TS25205 privozil do hišne štev. 31, je iz neznanih razlogov izgubil nadzorstvo nad vespo, zavozil na desno in treščil v parkiran avto «Steyer» 1500 MC-W605. Sunek je bii tako močan, da se je Andrigo prevrnil z vespe ter z glavo udaril v rob pločnika. Neki očividec, ki je opazil nesrečo, je takoj telefonsko poklical rešilni avto RK in a-gente cestne policije. Andriga so takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo zaradi hudega udarca v glavo, ran po obrazu in čelu, po desni nogi ln gležnju ter verjetnih kostnih poškodb. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili agenti cest. ne policije, ki so tudi odstranili pokvarjeno vespo.
Darovi in prispevki
Ob turnirju za »nagrado Bora« daruje Arna Kalan športnemu združenju Bor z najboljšimi željami izreden prispevek 5.000 lir.
Za vašo poroko...
<F0T0GRflFIA> EGON
TRST — Ulica Oriani št. 2 (Barrlera) — Telefon 93-295
URARNA — ZLATARNA
•------LAURENTI
Trst, Largo S. Santorio, 4 Tel. 723249
Bogata izbira . najboljših švicarskih znamk ur in zlatnine za BIRME, POROKE in KRSTE Poseben popust!
CINE FOTOMATERIALE
SECUL IN
Trst, Ul. Mazzini 53 Telefon 733-361
vabi prijatelje in znance, naj ga obiščejo.	-
Hvala 1
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trst - Ul. ■*. Frančišku ‘2(1 Telefon «1-792
N O V O t
4*el Munth«;
ŠAJN MIOHBLE	L 1.800
Slovensko gledališče v Trstu
DANES 26. t. m. ob 15.30 v prosvetni dvorani «A. Sirk« v Križu
Dario, Fo:
Dve pištoli v rokah pa z belim in črnim gleda
SLOVENSKI KLUB
vljudno vabi na zanimivo predavanje DR. ARH. DARIA JAGODICA v torek, 28. t. m. ob 21. uri v Gregorčičevi dvorani v Ulioi Geppa 9 o temi:
«Urbanistični razvoj’ mesta Trsta»
Nazionale 14.00 17.45 21.30 «Cleopa-tra» Technicolor. Todd-Ao, Elizabeth Taylor, Richard Burton.
Arcobaleno 14.30 «Maigret e i gang-sters« Jean Gabin, Vittorio Sani-poli.
Exceisior 14.30 »Se permettete par-liamo di donne« Vittorio Gassman. Prepovedano mladim.
Fenice 14.30 «La vita agra« Ugo To-gnazzi Giovanna Ralli.
Grattacielo 14.00 «1 tre di Ashiya» Technicolor. Yul Brynner, Richard VVidmark, George Chakiris.
Supercinema 14.30 «Sexy magico« — Technicolor. Prepovedano mladini.
Alabarda 14.00 »La calda vita« Technicolor, Gabriele Ferzetti. Prepovedano mladini
Filodrammatico 14.30 «I0 semicamide« Technicolor Pvonne Forneaux.
Aurora 15.00 «7 giorni a maggio«.
Cristallo 14.00 »A 007 dalla Russia con amore« Technicolor.
Capitol 15.00 «Tom Jones« Technicolor. Susan York, Albert Finney.
Garibaldi 15.00 «11 fornaretto di Venezia« Technicolor Qastone Mo-sohin Silva Koscina.
Massimo 14.30 »Maciste 11 gladiatore di Sparta« Techmcolor Mark Fo-rest.
Impero 15.30 «5 giorni a Pechino«.
Moderno 14.30 »LTndomabMe« Technicolor, Georges Riviere Yeanne Valerie.
Astra 15.00 »La vegiiia delte apuiile«.
Astoria 14.00 «Sentieri selvaggJ«, Technicolor John Wayne.
Vittorio Veneto 14.30 «11 Gattopardo« Technicolor. Btirt Lancaster, Claudi a Cardinale.
Abbazia 14.30 «1 due colonelli« Tolp, VValter Pidgeon, Sc i 11 a Gabel.
Ideale 15.00 »La stella di fuoco« Technicolor. Elvvis Presley
Marconi 14.30 «Col ferro' e pol fuoco« Technicolor Jeanne Crany, Pferre Brice,
Skedenj 14.00 «1 normanm!« Orson VVelles Liana Orfeii, Technicolor.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi naslednjo nedeljo, 3. maja ob 17. uri v Ljudskem domu v Križu
VESELI VEČER
domačih viž in napevov Nastopajo
VESELI PLANŠARJI
iz Ljubljane
Pojeta Silva Vetrih
in Janez Jeršinovec
Humorist KORL
Vstopnina 300 — dijaki 150 Ur
Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom pri blagajni dvorane.
VSE ZA KMETIJSTVO, VSE ZA INDUSTRIJO _____IN HIŠO
Zastopnik:
za STROJE «VERMOREL» za PIPE NEMŠKE in NACIONALNE za VODNE ŠTEVCE za KMETIJSKE STROJE «NARDI»
za ENOCHIMICI «SCHIA-RATTI«
in čarpalko za vino Inox MANCARELLI
VSE ZA VINO: od trte do mize, zaokrožene nože, škarje, črpalke vseh vrst, stroji za vinske kleti, stroji za ma-šitev, razni zamaški itd.
VSE ZA HIŠO:	kopalne kadi,
bojlerje, pipe, varovalke, sanitarni material, pralne stroje, hladilnike, emajlirane kuhinjske štedilnike in opremo.
U. BAZZANELLA
TRST, ULICA F. VENEZIAN 5 TEL. 24-197
KINO SKEDENJ
predvaja danes, dne 26. t. m. z začetkom ob 14. uri barvni film v cinemascopu:
«1 N0RMANNI»
(Normani)
Igrajo:
ORSON VVELLES LIANA ORFEI
KINO «11118» PROSEK
predvaja danes, dne 26. t. m. z začetkom ob 16. uri Columbia film:
Un solo grande amore
(Ena sama veUka ljubezen)
Dramatični — ljubezenski film! Igrata: KIM NOVAK — YEFF CHANDLER
DOLINSKI FANTJE IN DEKLETA PRIREDIJO TRADICIONALNI
PLES POD MLAJEM
ki bo v nedeljo, 3. maja od 18. do 24. ure in v ponedeljek, 4. maja od 20. do 24. ure
IGRAL BO DOLINSKI KVINTET PELA BOSTA DARIO IN DARKO
V NEDELJO POPOLDNE BO IGRALA DOMAČA GODBA
GARAŽA ZA PRANJE AVTOMOBILOV
TRST, Ulica S. Francesco 58 —• Tel. 37347
LORENU
Poleg pranja avtomobilov dobite vse nadomestne dele za avtomobile in lambrete

ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na njegovi zadnji poti našega dragega
Mirka Pernarčiča
se iskreno zahvaljujemo.
Zena, hči in ostali sorodniki Prečnik, 26.IV.1964.
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvov: ob izgubi naše matere In žene
Santine Čok
in jo spremili na njeni zadnji Pc se iskreno zahvaljujemo.
DRUŽINA COK
Log, 26.IV.1964.
ZAH VA L A
Vsem, ki so z nami sočustvovali ln spremili na zadnji poti dragega
ANTONA OPARO
se iskreno zahvaljujemo.
Posebna zahvala zdravnikom in bolniškim sestram na-brežinskega sanatorija, zdravniku dr. Rinaldu Rolliju, bazov-škemu župniku č. g. Živcu, dr. Ottaviu Gallinottiju, darovalcem cvetja ter vsem, ki so počastili njegov spomin.
NEČAKI IN OSTALI
Trst, 26. aprila 1964.
PflmofsH "dnevn!k
— 9
26. aprila 1964
KINO »ROSANDRA* BOLJUNEC
predvaja danes, dne 26. t. m. z začetkom ob 18. uri Cinema-scope - Eastmancolor film:
«1 CANNONI Dl NA VAR0NE»
(Topovi v Navaronu)
Igrajo:
GREGORY PEČK — DAVID NIVEN — ANTHONY QUINN
KINO PROSEK-KONTO V EU
predvaja danes, dne 26. t. m. z začetkom ob 16. uri barvni film v einemascopu:
La battaglia di Maratona
(Bitka pri Maratoni)
Igrata: STEVE REEVES in MYLENE DEMONGEOT
Kine nn timna

predvaja danes, dne 26. t. m. z začetkom ob 15. uri Metro Goldwyn Mayer Metrocolor film:
UNA FIDANZATA PER PAPA
(Zaročenka za papana)
Igrajo:
GLENN FORD SHIRLEY JONES STELLA STEVENS DINA MERILL Pridite, nasmejali se boste!!!
V ponedeljek, dne 27. t. m. z začetkom ob 18. uri ponovitev filma:
UNA FIDANZATA PER PAPA’ (Zaročenka za papana)
ZA POMLADNO V TRGOVINI S
IN POLETNO SEZONO ČEVLJI
ALTA MODA
TRST, UL. G. GALLINA 3 ELEGANTNI MODELI - UDOBNA OBUTEV - ZMERNE CENE
ENOTNI KOT V BORBI ZA IDEALE ODPORNIŠTVA
Veličastne proslave 25. aprila-praznika osvoboditve] s številno udeležbo prebivalstva in oblasti
Venci ANPI, SKOZ in MI na glavnem pokopališču - Govora odv. Sfiligoja in župana Gailarottija pri odkritju spominskih plošč v zaporih in na Gradu ■ Mogočnu manifestacija v Tržiča, ki so se je udeležili številni Slovenci občine Doberdob na čelu z županom Andrejem Jarcem
25. april, praznik osvoboditve, ki ga letos proslavljamo skupno z 20-letnico pričetka odpora proti nacifašizmu v Italiji, smo letos proslavljali v Gorici in na Goriškem na najbolj slovesen način, prežet z enotnimi čustvi širokih plasti našega prebivalstva. Prvič, odkar je utihnila pesem zmagoslavnega orožja, so se okoli idealov, ki so vodila ljudi najrazličnejših političnih prepričanj v borbo za svobodo in demokracijo, ti ljudje ramo ob rami zbrali na enotnih manifestacijah, da bi poudarili trajno vrednost ter globok pomen odporniškega gibanja.
Voljo po enotnosti ocenjevanja slavne preteklosti in po uresničevanju izročil, ki nam jih je zapustilo občečloveško gibanje za o-svoboditev izpod okupatorskega jarma nacizma in fašizma, je letos v hvalevredni pobudi pokazala rudi goriška občinska uprava, ki je z manifestacijama v goriških sodnih zaporih in na Gradu obrnila nov list v gledanju na odporništvo in na ljudi, ki so pod fašizmom in ob samem njegovem propadanju bili tvorci naše demokratične ureditve ter graditelji temeljev za vedno boljši družbeni red v Italiji.
Svečanosti v zaporih in na Gradu
Na dvorišču sodnih zaporov je po odkritju spominske plošče v ime-
IN TER EVRO PA
KOPER
MEDNARODNA ŠPEDICIJA in TRANSPORT
n -v'rt 47	*	V 1	i	t	>»/->»'
KOPER tel. 21630 telex 03-517
Nudi svoje usluge za mednarodno špedicijo in transport s svojimi kamioni in skladišči • izvršuje redni zbirni promet z vsemi evropskimi centri booking ladijskega prostora • Kvan-titetni prevzem blaga 0 Posluje na mednarodnih velesejmih in izložbah s svojo specializirano filialo • Tranzit reexport -Imiport - Export loco in darilne pošiljke • Filiale: Ljubljana, Sežana, Maribor, Zagreb, Beograd, Novi Sad, Subotica, Zrenja-nin in Reka • Izpostave: Kozina, Nova Gorica, Jesenice, Prevalje in Sarajevo



Radio Trst A
8.00 Koledar; 8.30 Poslušali Poste...; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Zbor »Jakob Gallus-Pe-■®*n» jz Celovca, 10.00 Maša, nato Orkester Van Dam: 11.45 Od-o®ja za najmlajše, nato Harmo-"karka Yvette Horner; 12.00 slov. nabožna pesem; 12.30 Glas-°a po željah; 13.00 Kdo, kdaj, ffkaj...; 13,30 Glasba po že-Jah; i445 Karakteristični an-^ambii; 15.10 Jam session; 15.30 radijska novela, nato »The Me-oaihon strings*; 16.30 Popoldan-!** koncert; 17.45 Plesna čajanka; 18.30 Kino, včeraj in dalj6?! 19.00 Sonate a tre Arcan-Corellija; 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 Operetna fanta-*Jia; 20.00 Šport; 20.30 Iz slovenske folklore; 21.00 Vabilo na ?,e*> 22.00 Nedelja v športu; ■4.10 F, Mendelssohn-Bartnoldy: Simfonija št. 4; 22.45 Jazz.
Trst
9.30	Kmetijska oddaja; 12.25 Manes na športnih igriščih; 14.00
Campanon*.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 8.40 Domače viže; 9.00 "eportaža; 9.15 Zabavni zvoki; ri*5 Zbor tovarne pohištva iz rjove Gorice; 10.00 Prenos RL; 40.30 Baletna glasba; 11.00 Lah-. i * glasba; 11.30 Reportaža; 11.50 -Jn 12.50 Glasba po željah; 12.35 zunanjepolitični pregled; 13.30 sosedni kraji m ljudje; 14.00 Llasba po željah; 15.15 Orkester nudi Risavy; 15.30 Domače pe-yni in melodije; 16.00 Prenos nL; 19.00 Športna nedelja; 19.10 glasbena medigra; 19.30 Prenos "L; 22.15 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL.
Nacionalni program
6.30	Vreme ha italijanskih mor-Jin; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10
NEDELJA, 26. APRILA 1964
Nabožna glasba; 11.10 Sprehod skozi čas; 11.25 Roditeljski krožek; 14.30 V nedeljo skupaj;
15.15	Operna glasba; 16.15 Nogomet od minute do minute; 17.45 Italijanske pesmi in plesi; 18.00 Simfonični koncert; 18.55 Plesna glasba; 19.15 Športna nedelja; 20.25 Pirandello: »Stari in mladi*; 21.00 Lov na naslov;
22.15	Pianist Richter-Haaser.
II. program
7.45 Jutranja glasba; 9.00 Oddaja za ženske; 9.35 Nedeljski motivi; 10.00 Glasbeni leteči krožnik; 11.35 Pevci; 12.00 Športna prognoza; 12.10 Plošče tedna; 13.40 Nedeljski ekspress; 14.30 Teden aktualnosti; 15.45 Neapeljska pesem; 15.15 Oddaja za avtomobiliste; 17. Glasba in šport;
18.35	Vaši izbranci; 20.35 Veliki valčki; 21.00 Športna nedelja;
21.35	Francoska lahka glasba; 22.15 Glasba v večeru.
III. program
16.30 Bachove kantate; 17.40 Primo Levi: »Se questo č un uomo»; 19.00 Hindemithov Koncert, opus 46; 19.15 Pregled filozofije; 19.30 Vsakovečerni koncert; 20.30 Revija revij; 21.20 Gledini: »La pulce d’oro»; Stravinski: »Mavra*.
Slovenija
8.00 Mladinska radijska igra; 8.30 Bolgarski zbor »Bodra Smja-na»; 9.05 Naki poslušalci čestitajo; 10.00 Se pomnite, tovariši ... 10.30 V orkestralnem studiu; 11.30 Nedeljska reportaža; 11.50 Orkester Scholz; 12.05 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Za našo vas; 13.50 Koncert; 14.10 »Glasba ne pozna meja*; 15.05 »Danes popoldne*; 16.00 Humoreska tedna; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Izberite popevko; 21.00 »Skozi borbo v svobodo*; 22.10 Zvočna paleta; 23.05 Jugoslovanska komorna glasba.
Ital. televizija
10.15 Kmetijska oddaja; 11.30 Nabožna oddaja; 16.00 Neposreden prenos športnega dogodka; 18.00 Program za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.20 Registriran športni dogodek; 20.15 Športne vesti; 20.30 Dnevnik; 21.00 Victor Hugo: »Bedniki* — četrto nadaljevanje; 21.55 Knjižne novosti; 22.40 Športna nedelja in dnevnik.
DRUGI KANAL
18.00	D. Falconi in O. Bian-coli: »Alla moda*; 19.40 Roto-calchi in poltrona; 21.00 Dnevnik; 21.15 Športne vesti; 22.05 «Za-bum».
Ponedeljek, 27. aprila
8.30	Sola; 17.30 Program za najmlajše; 18.30 »Nikoli ni prepozno*; 19.00 Dnevnik; 19.15 Glasbeni karnet; 20.00 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV tednik; 22.00 TV zgodba; 22.25 Simfonični koncert; 23.00 Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Film: »Mojih šest kaznjencev*; 22.55 »Usnje, snov, ki živi*.
Jug. televizija
9.30	Kmetijska oddaja; 10.00 »Plutov dan*, risani film; 11.00 »Otroci pojo 64», prenos festivala otroških pesmi; Športno popoldne; 18.30 »Denis in škor-ci», filmska zgodba; 19.00 Športna poročila; 19.10 »Osamljena puška*, western film; 20.00 Nedeljski TV dnevnik; 20.45 Pero Budak: »Metel*; 22.30 Poročila.
Ponedeljek, 27. aprila
17.30	Angleščina; 18.00 Film o Moskvi; 18.30 Poročila; 18.35 »AMO 3003* in »Prebrisani Jurček*, dva slovenska lutkovna filma; 19,00 Slavnostna seja gl. odbora SZDL Slovenije; 20.00 TV dnevnik; 20.30 *X-25 javlja*, slovenski film; 22.00 Jazz na ekranu; 22.30 Poročila.
Slovesnosti je prisostvovala tudi častna straža vojakov.
Venci ANPI,
SKGZ in Ml
na partizanskih grobovih
Na glavnem pokopališču so številni zastopniki ANPI, SKGZ in' Mladinske iniciative položili tri lepe vence na partizanske grobove na glavnem pokopališču. Prisotni so pozneje obiskali vse grobove padlih partizanov in ustreljenih talcev (tudi prebivalcev požgane vasi Ustje na Vipavskem) ki so' raztreseni po raznih krajih pokopališča. Vodila jih je Genovefa Brajnik, ki ve za vsak grob, kdo je pokopan v njem, in kateri gre vsa zahvala, če so bili ti grobovi predmet tolikšne pozornosti, da so ostali nedotaknjeni vse do danes. Letos je občinska uprava te grobove lepo očistila in okrasila s cvetjem.
Množično zborovanje v Tržiču
Na Trgu Unita v Tržiču je bilo včeraj opoldne osrednje zborovanje partizanskih organizacij, na katerem so bili prisotni številni župafai naše pokrajine, ni pa bilo župana iz Tržiča, ker se občinska uprava ni odzvala povabilu organizatorjev na skupno proslavo.
Množičnega zborovanja se je u-deležilo tudi številno zastopstvo občine Doberdob z županom Jarcem, ki je prineslo s seboj transparent, na katerem je bilo v obeh jezikih napisano, da je v zadnji vojni padlo za svobodo 72 partizanov te občine.
To je daleč največji delež (za osvoboditev je padlo nekaj nad 6 odstotkov prebivalstva) izmed vseh občin naše pokrajine.
Član pokrajinskega odbora ANPI Piero Giordani je predstavil uradno govornico poslanko Gino Borellini, invalidko ter odli-kovanko z zlato medaljo za vojaške zasluge, ki je posebno podčrtala enotnost vsega demokratičnega prebivalstva od levice pa do * katoličanov v borbi proti okupa-
iiiiiiiiiiiimiiiimiiimiiiiimnimiiiimmiiiniiiiiiiiiiuiniiimiiiiiiiiiiimmniiiiiimiiiimimiimimiiiiiiiii
SPOROČILO MINISTRA PIERACCINIJA
Državni prispevek 100 milijonov za kanalizacijo v Gorici
Pomoč je odobrena tudi za Ronke, Krmin, Starancan in za druge občine
nu vseh tistih, ki so bili tam zaprti v dobi med obema vojnama in med zadnjo vojno, spregovoril odvetnik Sfiligoj, ki se je zahvalil županu dr. Gallarottiju, odbornikom in svetovalcem za namestitev plošče ter se spomnil vseh tistih, ki so v teh zaporih našli žalostno gostišče, ker so se borili *.a ideale pravičnosti in svobode.
Na Gradu na kraju, kjer so ra-cifašisti streljali partizane, talce in rodoljube slovenske in italijanske narodnosti, se je zbrala, kakor tudi že v zaporih, številna množica predstavnikov partizanskih organizacij. Prisotni so Lili vsi najvišji predstavniki oblasti s prefektom, kvestorjem, pokrajinskim predsednikom, županom, odborniki in svetovalci, predstavniki številnih ustanov itd..
Ob odkritju spominske plošče ustreljenim žrtvam je imel župan pomemben nagovor, v katerem je poudaril, da so pred tern; zidov; v nesrečnih vojnih zorah padli ljudje brez imen, čestokrat v cvetu mladosti. Potem ko je dejal, da je malo mest, ki bi doživela v tem stoletju toliko bolestnih dni, je dr. Gallarotti dejal;
«Bolečina daje ljudem moč; mogoče zato, bolj kot ostala, to mesto, ki je desetletja blažilo posledice odprtih ran, danes gleda z okrepljenim upanjem in voljo na prihodnost miru in sožitja med ljudstvi, zakaj v mirni bodočnosti more končno to mesto pokazati svoje najboljše sile, uveljaviti svoja prizadevanja v tekmovanju, ki naj omogoči otrokom bolj človeško življenje:).
Zupan je nadalje omenil enotne težnje najboljših ljudi našega mesta, ki so se kot po vseh krajih Italije borili proti razraščanju fašistične politike, da bi vrnili državi, z revolucijo političnega m družbenega življenja, civilni preaek in spoštovanje pravic ljudi.
Sledile so recitacije pisem na smrt obsojenih, objavljenih v lepo urejepi publikaciji goriške občine ob. letošnjem prazniku osvoboditve, pisem, ki jih je z občutkom prebral Ubaldo Agati.
torju. Danes v mestih Emilije na istih govorniških tribunah skup- I no govorijo o idealih odporništva komunisti in demokristjani, samo tu, v Tržiču, mestu, ki je odlikovano. s srebrno medaljo, se proslavlja odporništvo na sprejemu v prostorih županstva, ob prisotno-1 sti peščice ljudi, kar je v odločnem nasprotju z enotnostjo in I množičnostjo, osnovnima značilno- | stirria oboroženega odpora.
Množica je po zaključenem zbo- I rovanju v povorki odšla na glavno pokopališče, kjer so položili vence na grobove padlih za svo- | bodo in napredek.
Drevi ob 21. uri bo pod okri- I Ijem goriške občine v dvorani | Unione Ginnastica Goriziana predstava «Era la Resistenza 1922-1 1945».
Zupan dr. Gallarotti govori ob odkritju spominske plošče ustreljenim protifašisto m na Gradu
Minister Preti jutri v Gorici
Minister za reformo uprave I Luigi Preti, ki bi moral priti že pretekli petek v Gorico, pa je moral svoj prihod odložiti zaradi vladne seje, bo prišel jutri. Ob 18.30 bo govoril v okviru predvolilne kampanje za PSDI v dvorani Petrarca o krizi v državni upravi.
Deželno zborovanje mladih nogometašev
Včeraj se je sestalo v Gorici nad 400 delegatov deželne zveze mladih nogometašev, da bi se na deželnem zborovanju pogovorili o problemih svoje kategorije.
Po cerkvenem obredu v cerkvi na Travniku, se je začelo ob 10. uri v dvorani deželnih stanov na goriškem gradu zborovanje ,kjer sta najprej pozdravila ko-ngresi-ste župan dr. Gallarotti in predstavnik goriške Pro looo dr. For-mentini, ki sta poudarila važnost mladinskega športa. Nato sta bili podani poročili «0 -mladinskem odseku v FIGC» ter poročilo «0 športu in mladinskem --nogometu«. Po poročilih se je razvila debata pri kateri so podrobneje obravnavali vprašanja mladinskega nogometa v naši deželi in na splošno.
Po zakuski, ki' jo je priredilo kongresistom goriško županstvo, so imeli gostje prost popoldan, ki so ga izrabili za ogled mesta in bližnje okolice.
Plošča na grobu partizana Simčiča iz Brd, ki so ga Nemci ustrelili na Gradu, kjer so včeraj zjutraj svečano odkrili spominsko ploščo
.....................................
NA DEŽELNEM ZBOROVANJU V TRŽIČU
Gostinci napovedujejo stavko za dosego svojih zahtev
Stavka bo v deželnem obsegu in bodo njen datum določili kasneje
Tiskovni urad pokrajinske federacije PSI za Goriško sporoča;
Včeraj je minister za javna dela socialist Pieraccini brzojavno sporočil, da je bila ugodno rešena zadevna prošnja goriške občinske uprave in je to ministrstvo odobrilo Gorici 100 milijonov lir državnega prispevka za izvedbo kanalizacijskih del, ki so v načrtu na področju goriške občine.
Prav tako je bilo ugodeno proš. njam nekaterih drugih občin. Tako je za Ronke odobrenih 8 milijonov podpore za popravilo pokopališča ter 50 milijonov lir za napeljavo vodovoda; občina v Kr-minu bo prejela 30 milijonov državnega prispevka za ureditev ob-
činskega vodovoda in Starancan b. dobil 30 milijonov v isti namen
Podobne prispevke je vlada o-dobrila tudi nekaterim drugim občinam na Goriškem.
Podražitev brivskih storitev
Združenje brivcev na Goriškem je na svoji zadnji seji sprejelo sklep, da bodo s prvim majem povišali pristojbine za svoje storitve. Nove cene bodo naslednje; I, kategorija; britje 250, striženje 45Q, britje in striženje las skupaj 700 Jir; umivanje las 300, lir. II. kate. goriija: britje 200, striženje 400, britje in striženje pa 600 lir, umivanje las 250 lir.
Ogenj v poštnem nabiralniku
Sinoči okrog 9. ure so mimoidoči opazili, da prihaja dim iz pisemskega nabiralnika na hiši št. 5 v Ul. Brigata Casale v Gorici. Ker Je bilo očitno, da gori v nabiralniku, so poklicali goriške gasilce, ti pa so poklicali poštno upravo, ki je poslala uslužbenca s ključem. Odprli so nabiralnik in ugotovili, da si je nekdo privoščil neslano šalo in vrgel goreč cigaretni ogorek v nabiralnik kjer so se vnela pisma in razglednice. Gasilci so brž pogasili ogenj vendar je bilo kakih deset pisem uničenih.
DEŽURNA CVETLIČARNA Danes 26. aprila bo v Gorici odprta cvetličarna VOIGTL A NDER, Ul. IX. avgusta št. 3, tel. 24-33,
Na sedežu zveze trgovcev v Tržiču se je sestal v petek zvečer deželni odbor zveze gostilničarjev (FIPE), da bi proučili nekatere važne probleme te kategorije.
Ob zaključku seje so soglasno odobrili posebno resolucijo, v kateri navajajo, da so temeljito proučili položaj te kategorije s posebnim ozirom na davčna bremena, ki jih bolj težijo kot pa druge trgovske kategorije. Potrebni so nujni ukrepi od strani' vladnih organov za premostitev sedanje krize in ki naj zajamčijo vsaj minimalno stabilnost pri delu. Zborovalci se pridružujejo brez pridržkov vsedržavnemu programu zahtev kategorije gostincev, predvsem kar se tiče odprave davka na obrtnico, odprave davka na aparate za ekspresno kavo, določila pravične najemnine za javne lokale, odpravo obratov, ki niso v redu z rekviziti, strogo upoštevanje obstoječih zakonov pri izdaji novih obrtnic in ureditev delovanja avtomatičnih naprav v gostinskih obratih na osnovi vsedr žavne razpredelnice.
Te zahteve so bile postavljene že prejšnjo zimo pa do danes še ni so bile sprejete niti se ni o njih razpravljalo. Zato so sklenili, da bodo te svoje zahteve podprli z javnimi protesti in če bo potrebno bodo organizirali tudi deželno stavko gostinskih obratov.
Vodstvo je obljubilo, da bo pravočasno obvestilo pristojne organizacije glede datuma za tako stav. ko.
v Gorici
VERDI. 15.15: «Se permettete — parliamo di donne», V. Gassman in S. Koscina. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CORSO. 15.00: «Sette giorni a mag-gio», Ava Gardner, F. March, K. Douglas in B. Lancaster. črno-beli ameriški film.
VITTORIA. 15.30: «La frusta e il corpo«, C. Lee in T. Kendall. A-meriški barvni film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
CENTRALE. 15.00' «Maciste contro i cacciatori di teste», K. Morris in L. Brown. Italijanski barvni film.
v Tržiču
PRINCIPE. «11 cardinale», R. Val-lone, T. Tryon in R. Schneider. Ameriški film v barvah.
NAZIONALE. «Karamazov», Yul Brynner in M. Schell. V barvah.
EXCELSIOR. «Insieme a Parigi«, W. Holden in A. Hepburn. V barvah.
AZZURRO. «1 tre volti nella pau-ra», B. Karloff, M. Daman, J. Pierreaux. V barvah.
v Ronkah
RIO. «11 diavolo«, Alberto Sordt.
EXCELSIOR. «Kaiy Yugla, la dea della vendetta«, Lex Barker.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducci, tel 22-68.
Predstavniki ANPI, SKGZ in MI so položili vence na partizanske grobove na glavnem pokopališču
v Gorici
.......................................................................................................im....
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V tednu od 19. do 24. aprila se je v goriški občini rodilo 23 otrok, umrlo je 10 ljudi, porok je bilo pet in osem oklicev.
ROJSTVA: Paolo Ragnacci, Ste-fano Vidoz, Valter Simcnetti, Lu-ca Vinci, Stefano Gruden, Daniela Vespa, Giulia Lorenzoni, Paola But. tigmom, Ennio Cassima, Paolo Tur-co. Alessandra Marvin, Anna Prim. ci, Lorella Sartori, Roberta Fal-cone, Franco Deotto, Patrizia Pet-tarim, Germana Franci, Paolo Fra-scina, Robert Širok, Marimella Manfrin, Sabrina Dario, Ermannn Sorisio, Mauro Vi&o.
SMRTI: upokojenec 78-letni Giu. seppe Perco; upokojenka 72-letna
Včeraj-danes
Maria Marizza vd. Cosulich; 70-letna Francesca Fomasari; spolovinar 51-letni Ermenegildo Cri-stiamcig; 75-letna Rosa De Luca vd. Suschanek; 87-letna Elvira Milel-la, en mesec stara Daniela Tri-busson; delavec 43-letni Pietro Bertoz, devet ur stara Lorella Sartori; 76-letna Maria Gadnik vd. Bressam.
POROKE; električar Ezio Culot in gospodinja Anna Brumat; gasilec Aurelio Cassani im gospodinja Liliana Antena; inž. Bernardo Bensa in gospodinja Emilia Vendramin; uradnik Vittorio Scam-
picchio in profesorica Carla Mo-sett)g; ■ pleskar Savo Primožič in tekstilka Liviaja Volčič.
OKLICI; notar dr. Marino Tre-monti in farmacevtka dr. Adalgi-sa Mulinari; bahčhi uradnik Bruno Leon in gospodinja Laura Geotti; tiskar Luciano Bregantini in uradnica Maria Elisabetta Me-lada; strojni tehnik Leonardo Cal-ligaris in tekstilka Iolanda Trevi-san; karabinjerski podčastnik Mario Malvagia in gospodinja Mar-cella Musottl; karabinjer Antonio Carr.atu in gospodinja Donata di Donato; šofer Sergio Garofoli in gospodinja Olga Knez; pek Alojz Makuc in delavka 'Anna Maria Brumat.
PROSVETNO DRUŠTVO cBRIŠKI GRIČ> ■ ŠTEVERJAN
priredi v DVORU 3-dnevno praznovanje 1. MAJA s sodelovanjem ansambla iz Ljubljane
»VESELI PLANŠARJI«
PROGRAM:
Petek, 1. maja — ob 15.30 koncert VESELIH PLANŠARJEV z nastopom humorista Korla
—	od 18. do 24. ure PLES ob zvokih VESELIH PLANŠARJEV
Sobota, 2. maja — od 18. do 24. ure
PLES
Nedelja, 3. maja — ob 15. uri tekmovanje v briškoll
—	ob 18. uri nastop FOLKLORNE SKUPINE iz Ločnika
—	od 20. do 24. ure PLES vmes tekmovanje v tvvistu
V okviru prvomajskega praznovanja prireja odbor vinogradnikov iz števerjana, Oslavja in Pevme
RAZSTAVO VINA
Od 1. do 4. maja v veliki kleti posestva baronice Tacco v DVORU. Razstavlja 15 vinogradnikov.
Otvoritev razstave bo 1. maja ob 11. uri ob igranju godbe na pihala iz Doberdoba.
Vljudno vabljeni!
©
* L.
89
5.000
VOLKSWAGEN 1200
A U T O SACCHETTI Lastnik L. Sacchetti
GORICA, Ul. G. Cascino št. 7, tel. 20-69
PrlmorslcnTnevnik
Najtanjša ura, kar jih jp - milimetrska -
SUPER ŠVICARSKE MARKE
«9
IDA ^W0L
		
UD
SUPER TH IN
LUIS D’OR
OPOZORILO vsem, ki so obiskali ZAGREBŠKI POMLADANSKI VELESEJEM, da imajo pravico do izžrebanja 100 luksuznih «DARWIL» ur na pod lazi vstop-n*cc* ®a^um žrebanja bo javljen po zaključku velesejma.
Včeraj zjutraj ob polni udeležbi na stadionu «Prvi maj»
Najmlajši otvorili namiznoteniški turnir za letošnjo «nagrado Bora»
ma ostrejša. Mariotti je skupno s švicarsko državno prvakinjo Mo-nique Jacquet že od petka zvečer v Trstu in je komaj čakal trenutka, ko bo prijel za lopar in stopil za zeleno mizo.
Tekmovanje v ograjenih prosto-
Danes v tekmi s Triestino
cComme il faut» namiznot eniSki turnir za »nagrado Bora», Id se je začel včeraj zjutraj s spopadi najmlajših in se bo nocoj zaključil s finalnimi srečanji v vseh tekmovalnih skupinah. V častnem odboru turnirja najdemo imena predsednika pokrajinske uprave dr. Giordana Deliseja, tržaškega župana dr. Maria Franzila, predsednika —■ italijanske namiznoteniške zveze dr. Filippa Dragotta, njenega podpredsednika Giusta Merluzzija, člana zveze in deželnega komisarja FIN inž. Alessandra Cambisso, podpredsednika Slovenske kulturne gospodarske zveze Borisa Ra-ceta in tržaškega občinskega svetovalca SSL dr. Teofila Simčiča.
V vodstvenem odboru pa so pred sednik Bora Dušan Košuta, tajnik športnega združenja Odo Kalan in načelnik namiznoteniškega odbora N. Patrizio.
Ze pred začetkom se je zbralo v okusno pripravljeni dvorani stadiona »Prvi maj« izredno število mladih igralcev, med katerimi so zaradi oranžnih trenerk izstopali člani tržaške Soffitte. Medtem ko sta imela član rojanskega Doma Fabjan in igralec goriške Audax Autolitano čast, da se spoprimeta v otvoritveni tekmi turnirja, so začeli prihajati tudi drugi, že prijavljeni udeleženci. Prišli so tudi člani Olimpije iz Ljubljane z državno prvakinjo Pirčevo na čelu, medtem ko so'za Terana obljubili, da bo v Trstu v popoldanskih urah. Tudi Tosetto, ki je v prvi izvedbi Borovega turnirja osvojil pokal našega dnevnika, se je skupno z znancem iz prejšnjega tekmovanja Muziom pripeljal iz Turina v naše mesto. Oba Sta bila veselo razpoložena in prepričana, da se bosta tudi tokrat izkazala, pa čeprav je letos konkurenca, zaradi prisotnosti odličnih Ljubljančanov in Švicarja Mariottija, da ne govorimo o ostalih italijanskih igralcih, brez dvo-
rih okoli vsake mize je potekalo brezhibno in brez nepotrebnih pavz. Mladi namiznoteniški igralci, eden od katerih je bil le za glavo višji od mize, so se z vso vnemo in resnostjo, ki jo zahteva tak mednarodni turnir, vrgli v prve izločilne borbe. Najbolj se je izkazal Slovenec Kruc, ki si je s sproščeno igro privoščil mladega in neizkušenega borovca Mora. In še nekaj: igralci iz Kopra in s Škofij niso prišli na tekmovanje, kar pomeni, da so mla-
llenezia upa na obe točki
Beneška nogometna enajstorica bo danes s popolno postavo stopila na stadion pri Sv. Soboti v tipanju, da se ji bo posrečilo odnesti domov celotni izkupiček. Današnja tekma bo zadnji derby Triestine, ki na srečo nima preglavic s položajem v lestvici. Nasprotno je stanje Venezie trenutno še nejasno in ker obstaja res-nevarnost za bodoče spodrs- —
na nevarnost za ljaje v borbi z močnejšimi tekmeci, bodo skušali gostje danes spraviti v žep največjo možno nagrado.
Triestina seveda tega ne bo pustila vrez odpora. Lahko tudi upamo, da vodo domačini napravili vse, da ponovno pridejo do zmage, ki jim po uspešnem nastopu
Pogled na otvoritvene spopade letošnjega mednarodnega turnirja za «nagrado Bora», ki se je včeraj začel na stadionu .Prvi maj»
proti Potenzi, od nedelje do nedelje uhaja iz rok. Postava tržaške enastorice bo, posebno v napadu, precej spremenjena. Porro, ki se je precej utrudil, je na okrevanju daleč od Trsta in ker hoče trener preizkusiti tudi nove sile, ki so mu na razpolago, bo danes poveril majico srednjega napadalca mlademu Ispiru. Zaradi tega bo Triestina nastopila v naslednji postavi:
Miniussi, Frigeri, Vitali, Pez, Var. glien, Sadar, Mantovani, Dalio, Ispi-ro, Rancati in Novelli.
dinci izgubili vse tekme p.f. Ni izključeno, da bodo prišli danes in se bodo udeležili tekmovanja v članskem razredu. Iz Nove Gorice pa jq tamkajšnji klub z obžalovanjem pismeno odklonil vabilo, ker so igralci zaposleni s tekmami za jugoslovanski pokal.
Popoldne^ se je v dvorani zbralo veliko število gledalcev, ki so zasedli vse razpoložljive prostore okoli in okoli ograjenega tekmovalnega prostora. Ker so šibkejši igralci izpadli, so tudi borbe pridobile v zanimivosti, kar pomeni, da ho dobil po izpadu domačinov, mednarodno obeležje, kar je raz vidno tudi iz zastav Italije, Jugoslavije in Švice, ki so v dvorani v čast igralcev in ki gledal-ica, že takoj ob vstopu v dvora-jno, opozorijo da so na letošnji [brez dvoma največji tovrstni prireditvi v Trstu.
Izide važnejših dvobojev objavljamo na II. strani dnevnika.
DANAŠNJI SPORED ob 9.00 — nadaljevanje tekem prvega dne
—	tekmovanje parov
—	ženski turnir od 13.00 do 15.00 odmor ob 15.00 nadaljevanje tekmovanja
do zaključka.
SZ BOR ATLETIKA
Jutri, 26. t. m. bodo nastopili na atletskem mitingu v Trstu atleti Cesar Vojko, Sedmak Emil, Švab Dušan in Ra-potec Mario. Začetek tekmovanja ob 8.30 na občinskem stadionu Valmaura.
PRVENSTVO A LIGE
Inter-Fiorentina 3:1
FIRENCE, 25. — Današnja tekma A lige med Fiorentino in In-terjem se Je končala z zmago Milančanov s 3:1 (2:0). Gole so dosegli Mazzola v 16’ in 26’ p.p., Se-minario v 35’ d.p. in Corso v 40’. • * *
REGGIO EMILIA, 25. — Itali-janska polprofesionalna nogometna reprezentanca je danes premagala Luksemburg 5:0 (2:0).
KOLESARSTVO
LIVORNO, 25. — Član kluba Car. pano Zancanaro je danes zmagal v kolesarski dirki po Toskani. Kolesar je prispel do cilja s precejšnjo prednostjo. Za njim sta se uvrstila Poggiali in A. Maser.
ODBOJKA
Bor in Kras na promocijskem prvenstvu
Včeraj se je začelo promocijsko prvenstvo v odbojki, kjer nastopata tudi mladi šestorki tržaškega Bora in zgoniškega Krasa. Izidi prvih tekem obeh slovenskih moštev so naslednji:
Bor . Kras 2:0 (15:3, 15:6)
CRDA • Kras 2:0 (15:3, 15:3)
Bor - VIS 2:0 (15:8, 15:8)
Gostilna
«Maček»
ff
V B. I.JU31 I A N A
Cankarjevo nabrežje 15-11 Vas vabi na razne primorske in druge specialitete ter se priporoča za cenjeni obisk!

iriiirBi[g)[Bi:Biarsi[i)BiBiB)[sra
inaipsinsaijii®®®®®
NOVA GORICA — Telefon 2044 opravlja kvalitetne, hitre in varne prevoze potnikov in tovora doma in v inozemstvu. Informacije dobite v naših poslovalnicah v Novi Gorici, Tolminu, Ajdovščini, Postojni in Sežani. — Turistična agencija -«lzletnik» s poslovalnicama v Novi Gorici in Bovcu vam hitro in solidno organizira izlete po Jugoslaviji in inozemstvu.
d hotel »TURIST"
W LJUBLJANA, Dalmatinova 13, iel. 37-110
Hotel »TURIST« se priporoča cen. gostom za obisk v so-Ji dobno urejenih hotelskih sobah in restavraciji, ki ima priznano mednarodno kuhinjo in domače specialitete. Cenjene goste vabimo, da obiščejo tudi naš obrat RESTAVRACIJE
»ZLATOROG«, ki nudi predvsem specialitete iz divjačine in obrat •DALMACIJA«, ki nudi ribe pripravljene na vse načine.
Q
LEV
HOTEL
LEV
: ,
LJUBLJANA Voin jakova 1 Telefon 30-555 Telegram: LEVHOTEL LJUBLJANA «A» kat. 209 sob s kopalnico, restavracija, terase, dancing kavama, a-peritiv bar, slaščičarna, poslovne in klubske sobe, šale za bankete in konference, lastne garaže in prostor za parkiranje, hladilnice za divjačino in boksi za pse Novo — moderno — luksuzno
HOTEL CEL El A
gJpELJE - Iel. 2041. 2042 Sl PRIPOROČA

Hotel BELLEVUE
LJUBLJANA - Tel. 33-133
priporoča cenjenim gostom domačo in mednarodno kuhinjo - Terasa - Vrt - S terase lep pogled na Ljubljano
GRAND HOTEL »UNION«
Tel. 20-750, 21-742
s svojo restavracijo in senčnatim vrtom, kavarno in hotelom, se priporoča cenjenim gostom
Obiščite zdravilišča
ROGAŠKA SLATINA, LAŠKO, RIMSKE TOPLICE
Rogaška Slatina zdravi bolezni prebavil, ledvic in jeter, Dobrna ženske in manegerske bolezni, Laško revmatizem in rehabilitacija invalidov — Za izlet priporočamo tudi prekrasno Logarsko dolino — Informacije in prospekte dobite pri tržaških potovalnih uradih Aurora, Utat, Patemiti ali pri Tourist Office - Celje
Obiščite najlepše podzemsko čudo na svetu
POSTOJNSKO JAMO
Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16. in 18. uri i z upravo ime pri Divači
Obiski ob 10. fn 15. uri vsak dan
Izradni obiski po dogovoru z upravo Obiščite tudi škocjanske jame pri Divači
HOTEL „SLON"
LJUBLJANA Titova 10, tel. 20-644, 20 645 (Jugoslavija)
Opozarjamo spoštovano Javnost na naše usluge, K1 jih nudimo v kletni restavraciji, kjer sl lahko postrežete s hladnimi m toplimi malicami, kosilom ln večerjo iz domačih specialitet po zelo pristopnih cenah.
Hotel Vam nudi 177 modemih ležišč. V moderno urejeni hotelski restavraciji Vam nudimo vse domače in tuje specialitete. Dnevno večerni koncert v kavami. V nočnem BARU se lahko vsak večer zabavate ob prijetnih zvokih ln mednarodnem artističnem programu
Sprejemamo rezervacije za manjše in večje družbe. Telet. 20-641—44
HOTEL »JELOVICA« - BLED - TEL. 316
BLED vabi
Hoteli ob ježem, obnovljeni blejski grad z restavracijo, festivali, dnevna glasba in ples, pravljične izletniške točke in druga razvedrila ter čolnarjenje po jezeru
I kiftC MSTOiNA
HOTEL KRN
TOLMIN — TEL. 39
Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa,
specialitete na žaru in dobra kuhinja.
Ob sobotah in nedeljah ples. Vljudno se priporočamo
PARK HOTEL GORICA
NOVA GORICA — Tel. 20-61, 20 32 s dvojimi obrati restavracijo, kavarno. Prvorazredna kuhinja Ples vsak večer razen ponedeljka. V primernih dneh je ples na vrtu.
PARK HOTEL
BLED
Telefoni 284 - 338 200 ležišč, restavracija,
kavama, nočni bar Hotel odprt celo leto.
V sestavu Park hotela je tudi Sporthotel na Pokljuki in Izletniški dom v Ribnem. Vsi obrati poslujejo celoletno
Hotel TRIGLAV Koper
Telet. 16 - Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa, zimski vrt, nočni bar s programom. - Priporočamo svoje o-brate Giustemo z olimpijskim bazenom in restavracijo «Riža-na», s specialitetami, postrvmi in rečnimi raki
ALP HOTEL
HOTEL KANIN HOTEL GOLOBAR
nudijo vse hotelske usluge.
Priznana domača in inozemska kuhinja. Telef. 21 in 51
B
O
V
E
Priporočamo tudi obisk hotela •Planinski orel« v Trenti in gostišče v Soči in Logu pod Mangartom
HOTEL CALEB	tel. 2160S
RIBJA RESTAVRACIJA .i 21182 KAVARNA LOŽA RESTAVRACIJA TAVERNA
Priporočajo svoje gostinske usluge-Cene zmerne
Pod zdravstvenim nadzorstvom ponovno vsakodnevno poslujejo svetovno znane moderno rekonstruirane morske termalne kopeli
Indikacije: revmatična obolenja, ženske bolezni, obolenja dihalnih organov — Na razpolago: Tople morske kopeli Kopeli z morsko slanico. Masaže, inhalacije, blatne obloge, blatne kopeli - Vse Informacije v upravi Palače hotela, Portorož, tel. 73145
PALAČE HOTELA
V PORTOROŽU
	
	
		—					'	
HOTEL
ADRIA
ANKARAN (bivši S. Nicold)	Telefon 74-112
bo odprt od 1. maja dalje skozi celo leto
T. G. P. - METROPOL
PIRAN — Telefon 73 313
vabi na odlične specialitete , in izbrane pijače v vseh svojih obratih: nočni bar «Tri papige« v Piranu z mednarodnim artističnim programom, odprt je vsak dan razen srede. Priporočamo novo restavracijo «Lucija» pri Portorožu
(t SPLOSNA PLOVBA - PIRAN
vzdržuje z modernimi tovorno potniškimi ladjami
redno progo Jadran. Južna Amerika • via Zahodna Afrika (Rijeks ■ Split Napoli Genova Marseille Casablanca Dakar Conakry • Takoradi Tema Rio de Janeiro Santos Montevideo Buenos Aires) Redno linijo okoli sveta (iz Jadrana v Indijo . Indonezijo • Japonsko ZDA Zahodna afriška obala sredozemske luke)
TER NUDI
ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8000 do 18 000 ton nosilnosti - Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »Splošna plovba«. Piran, Zupančičeva ul. 24, in na naše agente po vsem svetu Telegrami: Plovba Piran Te-lexl. 035—22, 035—23 Telefoni: 73 470 do 73-477.
i -	i •'	■ ■ ■/ f:	\	•	•	r' ? f'
JOŽA HOP V A Ti *w»ww'w<w'w'w'
— Tovariš komandant, ko mi že posvečaš toliko skrbi, ko si me že iz same ljubezni izročil Paveličevim policijskim agentom in me ustrelil v kakšni stranski utioi, prosim te, dokler sem še živ, prosim te za tisto ploščo, za tiste besede, ki jih misliš vklesati... Nocoj v predhodnici sem ravno o tem razmišljal, kaj bi želel, da se mi napiše na grob. Trudil sem se, premetaval besede, pa nisem zložil nič pametnega. Zdaj, ko sem te poslušal, se mi je posvetilo. Nikar nič ne piši o krvavih fašistih in temu podobnim! Vklesati mi daj samo nekaj preprostih besed!
— Katerih? Kakšnih besed? — se pozanima komandant.
— Daj mi napisati: «Tu je padel vojak, ki ga je komandant imel preveč rad!» Nič drugega. Vse drugo je odveč. Tako... Kakor vidiš, imam šlem na glavi, karabinko v roki, torbico na ramenu, to je vse, kar imam. Tovariš komandant, pripravljen sem...!
V tem hipu nekdo potrka na vrata. Vstopi kurir iz štaba divizije, ves mokefr, neprespan, droban, žalosten. Nekam razdvojen pozdravi komandanta, kakor da je on kriv za vse trpljenje divizije, in mu izroči pismo. Blagoje Kušlec pretrga ovojnico in bere: »Komandantu kalniške brigade. Nujno!!! — Zaradi pozne noči in bližine večjih sovražnih sil, bosta Kapara
in kurir odrinila v štab zagrebškega oddelka naslednjo noč... Smrt fašizmu — svobodo narodu! — Komandant divizije.«
XI.
KJE JE KAPARA, KADAR GRMI, KJE PA, KADAR PRIPEKA? ALI JE MATI RES ODLOŽILA KAPARO NA NAPAČNEM MESTU NA SVETU? MIMOHOD DIVIZIJE:	KAJ MISLI
KAPARA O POSAMEZNIH BRIGADAH IN KAJ O PRATEŽNIH DELIH ŠTABA DIVIZIJE? ALI JE TREBA POSTAVITI INTENDANTE PO VOJNI PRED SODIŠČE ALI PA JIH JE TREBA TA-KOJ ZASTRUPITI? DIVIZIJA IZKAŽE ČAST KAPARI IN ON PREŽIVLJA NAJ LEPŠI DAN SVOJEGA ŽIVLJENJA. LEPE SANJE PUŠKOMI-TRALJEZCA VERIGE MARTINA ZAGOTAVLJAJO KAPARI MIRNO IN BREZSKRBNO POT V ZAGREB. PA POTEM, KAJ SE JE ZGODILO POTEM . ..?
Zapustil je štab in odkorakal v temo. Noč je bila vlažna, sanjava in tiha kakor črna dobrodušna krava, ki se je malo prej prevalila z enega kraja Zagorja na drugi in zdaj mirno prežvekuje ravnokar minulo bitko. Nikjer glasu. Tudi petelini, ljudje in psi spijo, Samo Kapara še tava po cesti, mukoma vlači noge iz blata, spotika se, opotega se in kolne. Obupno izčrpan od trudnosti in nespanja ponavlja venomer isto misel: domov, čimprej domov...!
Domov...? Kje je zdaj njegov dom? AH je trhla lesenjača v rojstni vasi pod Grmečem v Bosni ali kakšna vas na osvobojenem delu Kalnika, ali Je njegov dom senik tu v Zagorju,
v tem prekletem Glubokem Bregu, kjer se je motala njegova desetmija in v nemirnem snu pričakuje še bolj nemirno jutro? Domov...? Ali je morda tista soba, tista čista in prijetna soba, kjer se je nocoj najedel žgancev in kjer ga čaka, kjer ga še zmeraj čaka..! Podoba popustljive ženske polnih rdečih lic vstane pred Kaparo kakor svetilnik v temni, hudourni noči. Ali ga čaka, res še čaka? — Ko je videla, da me ni, je nemara v stiski izvlekla moža iz grota za seno. mu vlila poguma in legla z njim? Ali pa je Brico, ta pokvarjenec, izrabil mojo odsotnost in se zavlekel pod pernico kakor jazbec v brlog! Prav mi bodi! Nikoli me ni tam, kjer bi moral biti! Kadar grmi, sem na zvoniku, kadar pripeka, sem na polju. Na napačnem mestu me je mati odložila na svet, zato mi tako gre. Usoda usodna! Da bi te! če si hraber v vojni in plašen v miru, je isto. V vojni se najpogosteje okoriščajo s plenom strahopetci, v miru pa nasilneži. A kaj Je tista ženska drugega kot plen, moj vojni plen! Brico pa vendar ni strahopetec. Seveda ni. On je nekaj drugega. On je tele... ki mora nekomu...! Pa naj! Iz moje desetnlje Je.
Na koncu vasi se oglasi petelin. Kapara občuti grenkobo. Petelini nekomu oznanjajo jutro, nekomu pa konec. Pred Uijo se tema razredči: široka asfaltirana cesta, v ozadju mesto. Dan je, po cesti drvijo motorji, prepolni kamioni vojakov, blindi-rana vozila patrolirajo, na obeh straneh ceste visijo obešenci na telegrafskih drogovih, kakor daleč mu seže oko... Drevored smrti. Aleja groze Talci, ljudje različne starosti, somišljeniki osvobodilne borbe, kmetje, meščani dijaki, vajenci, po kakšen partizan... Na nekem drogu Kapara prepozna truplo partizanskega mačka. Seveda, on Je to! Visi na vrvi pod šlemom, jezik mu moli iz ust, on se počasi ziblje v vetru. Tu pa tam ustaške straže Nikjer nobenega popotnika. Na koncu te grozotne poti se Je dvigalo mesto, nad njim pa dva priostrena cerkvena zvonika, morilska in mrzla kot dva izstrelka. Pod zvonikoma
ga b°d° policijski Psi- zalajali bodo. nekdo pa
bodn	tlte partizana! ~ In vsega bo konec Ujeli ga
bodo živega in obesili pri dohodu v mesto ali pa ga bodo ustre hli kar tam sredi ulice da bi jutri lahko nekdo postavil spo minsko ploščo ln napisal: «Tu je padel vojak, ki je predolgo živel...« In zaradi tega bo ob glavo? Zaradi nekaj ušivih do-mobranov, zaradi nekaj topov, za katere ali ne bo dovolj granat ali pa jih bodo partizani izgubili ob prvem nepričakovanem srečanju s sovražnikom. Kaj Je Kaparovo življenje zares tako malo vredno v očeh štaba divizije? Ali je Kapara z dosedanjo borbo zaslužil, da mu Pavelič sredi Zagreba odere kožo?
Blizu skednja, kjer je spala prva desetniia se prikaže iz teme vodnik Valek Golob Kakor da je na tem mestu čakal ravno njega, ga vodnik naglo vpraša:
— A ti si, Kapara? Dobro, da sem te srečal!
— Ne boš me dolgo srečeval — vznevoljeno odgovori DIJ» in obstane, da se vsaj za trenutek odpočile — Kai se je spet zgodilo?
Nič se ni zgodilo... Ravno sem se namenil k tvojim na skedenj Treba bi bilo zamenjati Kočijaša na straži... takoj tu zraven poti na koncu vasi. Hajdi, Kapara, pojdi ti!
— Jaz, desetar, jaz naj grem na stražo?!?
Ti Vem, da si desetar, a imam razloge, da prosim ravno tebe.
Ne morem, tovariš vodnik, ne morem. Nisem spal vso to noč, pa tudi prejšnjo ne in ne še prejšnjo. Na smrt s*1*1 zaspan in bom zaspal na straži, ne bom mogel vzdržati!
In stopil je dalje, da bi prišel do skednia ln se umiril, pa ga vodnik spretno prestreže in zadrži z roko:
(Nadaljevanje sledi)
UKKItNISI tO: TRST - UL MONT ELI'HI	6 II	TELEFON 93-808 in 94 638 - Poštni predal 55« - POIIHU7NILA: GORILA: Ulica Silvio Pelllco t II Telefon 338* - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA St 21)	- Telefon	37 3:« - NAROČNINA:	mesečna MIH) m - VnaDrel četrtletna 2 250 lir polletna 4 400 lir celoletna	J 700	lir - SFRJ v tednu 20 con mesečno »20 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din polletno 960 din, četrtletno 480 dtn - Postni tekoči račun Založništvo	tržaškega	tiska Trst 11 5374 -	SFRJ ADII n/s Liubliana.
Stari trg 1/1., telefon 22-207, tekoči račun	pr-	Narodni banki » Ljubliani 600 14 HUS ht> - OGLASI Lene »Klasov: Za vsak mm v širim enega stolpca trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 Itr - Mali	»glasi 40	lir neseda - Oglasi	tržaške In eorttke ookraitne »*
naročaju pri upravi — I« vsen drugih pokrajin [tali jp pri «Sočie*fe Pubblicita Italtana« — Odgovorni urednik: STANISLAV KI/NKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaške ta tiska. Trst