HkT A ILUSTRIRANA r< H ■ i 1 IVI Za REVIJA L U JLJp ISLOVENSKE IZSELJENSKE GRUDA MATICE RODNA GRUDA Izhaja v Ljubljani, pošiljamo jo v šestintrideset držav 11 - 12 • nov. - dee. • I1HJ5 Z lepotami domačih krajev In novicami Vas z besedo in sliko seznanjata naši publikaciji revija RODNA GRUDA in SLOVENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR Pozimi in poloti si lopa, draga doniaoa došola ! RODNO GRUDO izdaja Slovenska izseljenska matica v Ljubljani. Izhaja dvanajstkrat na leto. V poletnem času izideta dve številki skupno. Letna naročnina za prekomorske dežele Je 5 dolarjev. Poštnina plačana v gotovini. Ureja šestčlanski uredniški odbor. Glavna in odgovorna urednica ZIMA VRSCAJ Ured. INA SLOKAN. Oprema: Spela Kalin, Sašo Mächtig, Peter Skalar. Uredništvo in uprava: RODNA GRUDA, Ljub. IJana, Cankarjeva l/II. Nenaročenih rokopisov in slik ne vračamo. Čekovni račun pri NB 502-61806-250-45. Tisk tiskarne ■Toneta Tomšiča« v Ljubljani. SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO DRAGI BRALCI iiobm: GRUDE! Zima VrttuJ predsednica Slovenske izseljenske matice Bliža se čas, ko se pripravljamo na novoletne praznike, da bi se kar najlepše in kar najbolj veselo poslovili od starega leta, ko se bodo naši otroci razveselili daril in zimskih presenečenj in ko bomo tudi mi odrasli preživeli nekaj lepih prazničnih dni. V teh zadnjih dneh pred zaključkom starega leta, vam z najboljšimi novoletnimi željami pošiljamo zadnji, dvojni zvezek RODNE. GRUDE letnika 1965. Zadnja dva zvezka smo združili iz več tehtnih razlogov. Predvsem bi radi pravočasno zaključili letnik 1965 in pravočasno začeli z novim letnikom. Naši naročniki in bralci žive namreč raztreseni po vsem svetu in pošiljke RODNE GRUDE romajo iz naših prostorov na Cankarjevi ulici v Ljubljani v 36 držav. To traja precej časa in zato moramo zgodaj začeti. Da pa naši naročniki ne bi bili prikrajšani, se je uredništvo potrudilo, da je dalo dvojni, združeni številki bogato vsebino. V sliki in besedi je številka polna novic in zanimivosti iz krajev, kjer ste včasih živeli in kamor se tako radi vračate na obisk. V dvojni številki je nekaj črtic iz novejše slovenske književnosti in tudi vsega drugega branja je več kot ga je ponavadi v posameznih številkah. Ko se pripravljamo na nov letnik RODNE GRUDE, skrbno razmišljamo o tem, kaj naj nudimo v njej vam, ki živite izven stare domovine že desetletja in imate tam že svoje potomce, in kaj naj pišemo tistim izmed vas, ki ste odšli v svet po drugi svetovni vojni, pa ste tam ostali in se vračate v Jugoslavijo na obisk. Skrbno razmišljamo tudi o tem, kaj bomo pisali v RODNI GRUDI vam, naši delavci, ki odhajate v tujino na delo danes, za leto, dve ali tri ali pa odhajate tja kot sezonci. Na vse te naše bralce mislimo radi in z veseljem vam bomo poročali tisto, kar od nas pričakujete. Pri delu nas vodi osnovna misel, da ste vi vsi, ki ste si uredili svoje življenje v drugih deželah po svetu, pa vi, ki si začasno služite svoj kruh v tujini, del našega naroda. Tako čutite sami, tako čutimo mi, ki živimo v Jugoslaviji. Zato želimo, da bi čutili našo skrb; da bi čutili zvezo s svojim narodom, s svojim ljudstvom, s svojo rodno deželo, iz katere izhajate! Čeprav se vam v veliki večini dobro godi in ste si življenje lepo uredili v novi domovini, imate vendar kot Slovenci, ki živite sredi tujih narodov, potrebe po čustvenem izživljanju v svojem materinem jeziku, po izživljanju v svoji nacionalni kulturi. Take potrebe imajo starejši rodovi naših izseljencev, ki so se že davno ali pa pred kratkim prilagodili življenju v deželi, kjer žive, take potrebe imajo tudi najnovejši priseljenci. Da je tako, kažejo med drugim težnje po novih in novih tečajih in šolah za slovenski jezik, povpraševanje po ploščah s poukom slovenskega jezika in slovenskimi pesmimi, ter priporočila naših bralcev, da bi v RODNI GRUDI nadaljevali tečaj za pouk slovenskega jezika. To l*«>«l«>h Urn z ¡irlnaiu •■Kil/m hi 345 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO 346 kaže tudi živo kulturno delo naših rojakov z otroki v izseljenskih društvih in klubih v slovenskem jeziku, SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA se povezuje s Slovenci po svetu in skrbi za njihove želje po materinem jeziku z vsem svojim delom, predvsem pa z RODNO GRUDO in SLOVENSKIM IZSELJENSKIM KOLEDARJEM. Rodna gruda bo tudi v naslednjem letu objavljala berila iz starejše in novejše slovenske književnosti, hkrati s prevodi v jezikih, ki jih danes govori vaš drugi in tretji rod: v angleščini, španščini, francoščini in nemščini. V letniku 1966 bomo tudi nadaljevali pouk slovenskega jezika za vaše špansko in angleško govoreče potomce. V omenjenih jezikih bomo objavljali novice in druge zanimivosti iz življenja v Jugoslaviji in Sloveniji. Obveščali vas bomo o novih knjigah in revijah, ploščah in glasbenem gradivu. Za vaše otroke in vnuke pa bomo še naprej objavljali mladinske pesmi in zgodbe z lepimi ilustracijami na straneh OTROCI BERITE. Naša skrb za Slovence in druge naše ljudi iz Jugoslavije, ki delajo v današnjem času v pekaterih evropskih državah, ima pa še druge vidike. Ti ljudje so naši državljani, ki se želijo prej ali slej vrniti v Jugoslavijo in hočejo imeti urejen status do matične države, hkrati pa hočejo pri svoji zaposlitvi v tujini uživati enake pravice kakor drugi delavci iz tujih držav. V RODNI GRUDI smo v letošnjem letniku že poročali o prizadevanjih naše države, da bi bolje uredili socialno in zdravstveno zavarovanje, pokojninske probleme, pravno-imovinske zadeve, splošno-državljanske in razne druge zadeve — predvsem pa da bi uredili organizirano odhajanje na delo v druge države, da bi se tako naši delavci izognili težavam, ki se pojavijo, če gredo na delo v tujino na slepo, ne da bi si prej s pomočjo zavodov za zaposlovanje preskrbeli delo. O vseh teh zadevah in zlasti o konvencijskih ukrepih naše države z državami, kjer delate, bomo tudi v bodoče poročali v RODNI GRUDI in njeni prilogi. Naše bralce bomo seznanjali tudi z najvažnejšimi členi iz delovnega prava posameznih držav, kjer delajo naši delavci v večjem številu. Preko RODNE GRUDE in njene priloge vas bomo obveščali o vseh novih, pa tudi starih, še veljavnih predpisih, ki zadevajo vaše koristi: s carinskega področja, o potnih listih, iz deviznega poslovanja in podobno, kakor smo delali tudi doslej. Priporočamo našim bralcem, da se v zadevah, ki vam niso dovolj jasne, obračate na naše uredništvo z vprašanji. Najbolj uspešno boste po našem mnenju ravnali, če se boste o posameznih vprašanjih dogovorili skupinsko in poslali vprašanje bodisi SLOVENSKI IZSELJENSKI MATICI, bodisi uredništvu RODNE GRUDE. Morda imate klub, morda se zbirate ob sobotnih večerih v gostilni ali v prostorih, kjer jeste ali stanujete. Gotovo razpravljate o zadevah, ki vam delajo največ preglavic. Odločite se in nam pišite! Odgovorimo vam bodisi v listu, bodisi osebno v pismu, ali pa v izseljenski radijski oddaji' v soboto zvečer, ki jo gotovo poslušate vsi, in ki je namenjena Slovencem v Evropi. Naj omenimo še eno rubriko v RODNI GRUDI. To so NASI POMENKI. V teh pomenkih se pogovarjamo o težavah, ki jih imajo naši ljudje po svetu. To so vsakdanje težave, pa tudi težji življenjski zapleti. Mnogi se zaradi njih vračajo. Ne zdržijo v tujini. Težave jim dela marsikaj; morda jezik, morda delovno mesto, tuje okolje; zaposlitev ni takšna, kakor so si predstavljali, ko so bili še doma. Težave jim dela drugačna klima, drugačna hrana, in morda je stanovanje skupno z ljudmi, s katerimi ne moreš najti stika... Razočaranje, domotožje, morda tudi neuspeh pri zaposlitvi, manjši zaslužek, kakor pričakujejo doma, ki komaj čakajo, da se boš v pismu pohvalil ... Tuje navade, tuj jezik, tuji ljudje, ki se za vas ne zanimajo tako, kakor ste bili vajeni doma, čeprav niste prav nič SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO Xu šini rojakom, orgunizucijum in društvom po svetu SliliwO AGIO LETO 1966 Iskreno voščilo vam, dragi rojaki, ki že dolga desetletja živite na tujem, vašim otrokom, vnukom in pravnukom, ki kakor ste vi nekoč, danes prispevajo s svojim delom pomemben delež v svoji drugi domovini. Iskreno novoletno voščilo tudi vami mladi rojaki, ki ste v zadnjih desetletjih, začasno ali za stalno, odšli iz Jugoslavije in se naselili v drugih deželah. Želimo vam uspehov in sreče pri vašem delu. Vsem velja naše vabilo: Pridite, obiščite nas! Naj ostanejo vezi med nami še naprej tako trdne in naj se naše vzajemno prijateljstvo še poglobi. Naj bodo vaši domovi, vaša društva in organizacije še dolgo vrsto let svetla žarišča slovenske besede in pesmi. To je novoletna želja ■ Slovenske izseljenake matice razvajeni. In kako preživljate vaš prosti čas? Kako vse drugače kakor doma! Morda pa svojo osamljenost najbolj čutite prav v svojem prostem času? In ko hi le tako zviška ne gledal kdo na vas v vaši okolici, kako je to boleče! In še in še je kje kak vzrok, da se ne počutite tako, kakor ste pričakovali takrat, ko ste odhajali zdoma. Vsem skupaj, vam, ki živite že dolgo izven Jugoslavije, pa vam, ki ste komaj odšli, so namenjene tudi vse druge vrstice v RODNI GRUDI. Bera novic in zanimivosti iz Slovenije in Jugoslavije naj vas razvedri in naj vam prinaša pozdrave iz domače dežele, hkrati pa naj vas obvešča, kako živi naš človek, kakšno je naše življenje, kakšen je naš razvoj. Pišite nam o svojih težavah; morda vam bo laže; morda vam bomo lahko na kak način pomagali. Najbolj brani, listi v RODNI GRUDI so tisti, ki jih s svojo dejavnostjo izpolnjujete vi sami. Tudi v bodoče bodo te strani zanimive tem bolj, kolikor jih boste sami pisali. Zato vas vabimo: dopisujte v RODNO GRUDO tudi v letu 1966! V letu 1966 pričakujemo spet veliko število obiskovalcev iz evropskih in prekmorskih dežel. Nekatere skupine in društva so nam že pisala o svojih pripravah na pot. Veselimo se pevcev Glasbene matice in Zarje ter njihovih spremljevalcev ter izletnikov iz Clevelanda, veselimo se izletnikov društva Bratstva in Jedinstva iz Kanade in drugih, iz Evrope, Argentine in Avstralije. Veselimo se vseh in vabimo še tiste, ki se še niso odločili: pridružite se prijateljem in sorodnikom, pridite z njimi v Jugoslavijo na poletne počitnice, oglejte si lepote njihove rodne dežele! V Jugoslaviji je ob našem morju, pod gorami in med vinorodnimi griči še mnogo idiličnega miru. Za mlajši rod in za tiste, ki se radi zabavajo, pa je zabav in veselja na pretek! Ko vam ob Novem letu 1966 želimo sreče v vašem osebnem in družinskem življenju, ko vam želimo uspehov pri vašem poklicnem delu; ko vam želimo napredka v vašem družbenem delovanju; ko se pridružujemo željam vsega slovenskega naroda, da bi, kjerkoli živite, čim delj ohranili slovensko besedo in ljubezen do slovenskega jezika vi in vaši potomci; ko izražamo željo, da bi čedalje bolj krepili vezi med jugoslovanskimi narodi in narodi držav, kjer živite, vam pošiljamo prisrčne novoletne pozdrave iz rodne dežele! PriNrčm* hvala Potovanje z letalom ljubljanskega podjetja Adria Aviopromet je bila res izredna priložnost. Pridružil sem se skupini, ki je v ZDA ostala mesec dni, kar je bilo več kot dovolj za opravke pri turističnih agencijah, zato sem preostali čas izkoristil za obiske pri naših rojakih v ZDA in Kanadi. Uspel sem obiskati med drugim New York, Pittsburgh, Chicago, Toronto in več manjših mest. Srečal sem mnoge rojake, se udeležil prireditev ter se pogovarjal s predstavniki vseh slovenskih izseljenskih organizacij ter mnogih društev. Čeprav nisem prišel v uradni misiji, moram brez pridržkov ugotoviti, da sem bil povsod sprejet z veliko gostoljubnostjo in pozornostjo. Prepričan sem, da so naši rojaki s tem hoteli še enkrat dati priznanje nesebičnemu večletnemu delu našega društva. Bivanje v ZDA in Kanadi ni bila samo priložnost spoznati ti dve veliki in zanimivi deželi, pač pa predvsem spoznati življenje naših rojakov, delo organizacij in društev, v katerih se na takšen ali drugačen način udejstvujejo tisoči naših izseljencev. Zaradi izredne gostoljubnosti in pozornosti, ki mi je bila izkazana, lahko rečem, da bodo spoznanja in ugotovitve izredno koristne tako za moje kot za delo našega društva sploh. Iskreno se zahvaljujem vsem našim rojakom v ZDA in Kanadi, ki so me gostoljubno sprejeli in mi posvetili veliko svojega časa, da bi mi tako pomagali spoznati se z njihovim življenjem in delom. Obenem pa se opravičujem vsem tistim, katerih prijaznim vabilom se zaradi časovne stiske in zadržkov drugod nisem bil v stanju odzvati. Tone Hroiit tajnik Slovenske izseljenske matice NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO 347 Iz današnje Ljublj ane Ljubljniui ima tl«m£ obrazov - podob in v »a k a pripoveduje svojo »godbo o nieatn, Je poln utripa HedianjoMtI, zvezto ohranja tudi preteklo«! stoletij. ■tiiunšnjia Ljubljana ozke tihe ulica*. «tare. v pretekla»«! zasanjan.* domove. IJubljana je mesto nediinjostl. * A large number of attractive tourist resorts are within easy reach of Ljubljana. Ljubljana is also a centre for more exsten-sive excursions into the Slovene Alps and there is communication by road and/or rail with the sea. Because of the growing importance of Ljubljana as a tourist traffic centre there arc several organizations in the city whose activities arc devoted to the interests of native tourists and the development of foreign tourist traffic. Various cultural institutions, among them a relatively large number of museums, provide opportunity to study Slovenia’s past, and that of Ljubljana in particular. 348 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO Ik današnje Djnblj ane Ik dana rojenem v davni preteklosti, o mestu, ki nenehno raste, «e raavija In pogumno tekmuje s časom, u v sreu, ki luui številna moderna stanovanjska naselja, stolpnice In veletrgovine, hotele in restavracije, bučni' ceste pa tudi prihodnosti In tudi preteklosti Ljubljana ima v svoji neposredni bližini številne turistične postojanke, razen tega pa je tudi prometni center za daljše ture v slovenske alpske kraje in ima ugodne zveze z morjem. Tako narašča pomen sodobne Ljubljane kot turističnega središča in v njem delujejo organizacije v prid domačih turistov kot za razmah tujskega prometa. 349 NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO POGLED ISA LJUBLJANSKI OBAD Jože Juvoržrk Odlomek Iz knjige Jožeta Javorška Vodnik po Ljubljani Cankarjanski popotnik, ki hodi po črni cesti z Vrhnike proti Ljubljani, ga bo nenadoma zagledal v sopari jutranjih meglic, pa se mu bo zazdel kot nedopovedljivo lepa glorija nad Ljubljano. — Popotnik, ki leze iz tistih vasi ob južnem robovju ljubljanskega barja, zagleda včasih Grad kot čudo nad planjavo, kot geometrično mladost pokrajine, kot obet zavarovane sreče. — Najlepši je ta Grad iz zraka, zakaj pogled nanj je kraljevski: kot kamnita romboidna krona leži na izredno lepo izdelanem griču, podobnem glavi plemenite živali. Ta žival dremlje: gobec je položila na mesto Ljubljano, njen trup pa se greje pod soncem tja v Sance, v gaje, v Golovec, nato pa se nenadoma porazgubi v splošni pošasti sveta. Zelena in košata griva te živali je nekam skrivnostna, slavnostna, za ironične ljudi celo zabavna, za vetrove prijazna, zakaj njihovim rokam nudi možnost tipajočega veselja, pod zimo pa postane tragična. — Precej lep pogled je na Grad z raznih trgov Ljubljane, z Vodnikovega trga na primer, s Kongresnega trga čisto posebej, a zlasti s Tranče: s Tranče se vidi le del grajskega poslopja, a prav ta izžareva v zrak svojo kosmato-rjavo srednjeveško grozo in nadutost in celo lepi izrez pogleda, lepši kot kjerkoli drugje, ga ne more rešiti tihega prekletstva, ki jaha ta Grad iz nedoločljivih višav ali pa se skriva za njim. — Ljubljanski Grad je mikaven in tudi zabaven iz marsikakšnega zornega kota, a najbolj je tak, kot bi si želel biti sam, z Ljubljanice, neme in skorajda nesramne reke, ki teče od Vrhnike po barjanski ravnini proti Ljubljani samo zato, da bi pred Gradom od navdušenja razprostrla svoji roki, ga stisnila v voden objem, nato pa se v tem objemu izbistrila v pohodu proti Savi in se v Savo dokončno, dosmrtno zavrgla. Ta pogled z Ljubljanice je dovoljen samo za poznavalce slogov in zgodovine, zakaj preveč je zahteven in hkrati smešen: kot kakšna bidermajerska spaka se nenadoma prikaže v zraku na stolčku zelenja, zahtevajoč neko posebno spoštovanje. Neresnična in hkrati kruta prikazen je tolikšna, da marsikateri obupanec sklene z vso zavzetostjo: »Pod tem Gradom bom živel, pa naj bo, kar že bo.« — Približno na istem koncu je mogoče od časa do časa doživeti pogled na prav isti Grad, a ta pogled je tak, da se človek od njega ne more ločiti po cele dneve. Ta pogled je mogoče doživeti nekje na travnikih med Ižansko cesto in Ljubljanico, glavni po goj pa je popolnoma izčiščen in od sonca preši jan dan. Tedaj se namreč pokažejo natanko izza glave in trupa Gradu vršaci Karavank v gloriji svojih mrzlih čarov — in Ljubljanski grad se tistemu, ki ga v tem trenutku vidi, zazdi kot podoba antične živali z nadsnovnimi, prazgodovinskimi perutnicami. Vendar pa je najlepši pogled na Grad tisti, ki umira v človekovih očeh, bodisi zavoljo poznega večera, bodisi zavoljo žalosti, ki zmeraj zastira vidljivost. Najlepši je ta pogled čisto od blizu in sicer z zahodne strani Gradu, to se pravi od tam, kjer grajsko zidovje nemo zre naravnost na Kongresni trg ali pa se sanjavo zazira v Rožnik. Gotske konzole štirih pomolov je treba gledati od spodaj navzgor, in sicer tako, da polkrožnemu stolpu, ki bi mu mogoče lahko rekli obrambni stolp in ki ima gotska okna, nad katerimi se dviga smešno nedostojanstveni grajski stolp z uro in z razglednimi napravami. Pogled je tak, da je treba zelo hitro zapreti oči in spraviti v spodnje kleti hrano vsega tistega, kar so oči nabrale. Glavna stvar ni lepota kamnitih skladov ali pa skladje med posameznimi resnicami zgodovine, temveč nepredvidena igra med trdo zgodovino in spremenljivimi vremenskimi prikaznimi. — Je pa še nočni pogled na1 Grad, pogled, ki ga napravi bodisi elektrika bodisi blodna nočna sanja, bodisi nočni obup. Mestna elektrika, ki po volji mestnih očetov meče v nočnih urah na Grad mlečno luč, čara večernim ljudem pravljičen, pa vendarle lažniv grajski svet. Svetloba je tako mlečna in tako pitna, da spreminja trdni stari Grad v mesečin-sko tekočino, ki pa je vendarle preveč osredotočena, da bi ne bila za pivce nevarna. Nočna sanja pa sproži na Grad čisto drugačen pogled: sanja se prehaja po njem kot po prelepi pradavnini, kot po glavi kronane kače, kot po pretežkem nesmislu, ki, se spreminja v tisto, v kar Grad spreminja nočni obup: nagrobni kamen življenju. 350 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO Novice ix matice Čeprav smo izven sezone, nismo na matici brez obiskov. Nedavno nas je obiskal glavni predsednik Slovenske dobrodelne zveze John Sušnik iz Clevelanda. G. Sušnik, ki ima v Clevelandu trgovino, kjer trguje tudi s pohištvom, nam je povedal, da je pripotoval s skupino trgovcev, ki jim je ameriška družba plačala 14-dnevno potovanje v Evropo kot priznanje in nagrado, ker so v letošnjem letu prodali največ njihovih izdelkov. Obiskali so Švico, Avstrijo, Češkoslovaško, rojak Sušnik pa je mimogrede skočil še na obisk k sorodnikom v Slovenijo — deželo svojih staršev. Sušnik je dejal, da se njegovi poslovni tovariši zelo zanimajo in tudi že dogovarjajo za skupni obisk Dubrovnika v prihodnjem letu. V četrtek 11. novembra sta nas s svojim obiskom na matici veselo presenetila rojak Milan Medvešek, upravnik Prosvete iz Chicaga, in Violeta Ruparčič iz Pittsburgha, ki že nekaj let vodi znani ansambel Junior Tamburitzans. Kakor smo že poročali, je bila Ruparčičeva eno leto v Jugoslaviji, kjer se je izpopolnjevala pri študiju jugoslovanskih folklornih plesov kot štipendistka Slovenske izseljenske matice. Pred dvema mesecema se je vrnila v Pittsburgh, zdaj pa smo se nepričakovano spet srečali. Oba sta povedala, da je njun obisk tako rekoč neplaniran. Pripotovala sta med povabljenimi gosti švicarske letalske družbe Swissair, ki je nedavno odprla letalsko progo, med Ziirichom in Beogradom. Nekaj dni kasneje smo srečali na matici še eno drago znanko, go. Elsie Culkarjevo iz Chicaga, soprogo glavnega predsednika SNPJ, ki je tudi pripotovala kot gost švicarske letalske družbe. Svoj nekajtedenski obisk v Sloveniji so dragi gostje porabili predvsem za obisk svojcev in prijateljev. G. Medvešek je tudi obiskal univerzitetno knjižnico in si ogledal oddelek, kjer zbirajo gradivo za zgodovino slovenskega izseljenstva. V ljubljanskem radiu pa je v razgovoru z urednikom Petrinom g. Medvešek kratko povedal, kako se ameriški rojaki pripravljajo za obisk v prihodnjem letu. Srečna sem, A im prvem mestu v jugoslovanski zunanji trgovini Prvikrat po več letih so se ZDA pomaknile na prvo mesto v zunanjetrgovinski izmenjavi z Jugoslavijo. Italija, ki je bila doslej naš največji zunanjetrgovinski partner, je sedaj na drugem mestu, na tretjem mestu je Sovjetska zveza, na četrtem pa ZR Nemčija. Jugoslovansko-ameriška trgovina je v osmih mesecih letošnjega leta znatno napredovala. Vrednost našega izvoza v ZDA se je povečala od 31,5 na 40 milijonov dolarjev, vrednost uvoza iz te dežele pa od 113 na 148 milijonov dolarjev. Razveseljivo je, da se je v letošnjem letu znatno povečal naš izvoz proizvodov elektroindustrije, bakrenih in aluminijastih izdelkov, obleke in obutve, mesnih konserv in pohištva. Le malo nazaduje izvoz lesne galanterije, bombažnih tkanin in še nekaterih proizvodov. Največje postavke v naših dobavah pa so tobak v listih, svinec in pohištvo. Znatno povečanje uvoza iz ZDA je v glavnem posledica večjih nakupov pšenice. Vse to kaže, da se ameriški trg čedalje bolj zanima za razširitev menjave z Jugoslavijo. Trgovinska misija ZDA, ki je lani obiskala našo deželo, je razvila zelo živahno dejavnost za seznanjanje ameriških gospodarskih krogov z možnostmi te menjave. 354 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO Prvi meseci gospodarske reforme CIRIL STER Minuli so prvi meseci tako imenovane gospodarske refonne v Jugoslaviji. O njej je bilo obilo razprav tako pri nas doma kot tudi v inozemstvu. Številni državniki, publicisti in novinarji in razne delegacije, ki so v letošnjem letu obiskale Jugoslavijo, so se zanimale za izvajanje, potek in prve rezultate gospodarske preosnove. Mnogi od njih so se poglobili v zamotana gospodarska vprašanja, ki jih želi rešiti reforma, nekateri pa so več al\ manj površno in v naglici, brez zadostnega globljega poznavanja problemov, skušali, ustvariti svojo sodbo in oceno. O vprašanjih reforme so tekle in še tečejo številne razprave v delovnih in družbenih organizacijah, občinskih skupščinah ter republiški in zvezni skupščini. Na prve oprijemljivejše rezultate gospodarske reforme, ki je v svetu naletela na različen odmev, pa bo potrebno čakati dalj časa, če bomo hoteli resnično spoznati njene uspehe in nastala vprašanja, ki jih bo treba še reševati. V kratkem obdobju od 26. julija t. 1., ko je bila uradno razglašena reforma, pa lahko kljub temu zasledimo in pozitivno ocenimo osnovno zamisel gospodarske preosnove, tj. stabilizacijo gospodarstva in začetek boljšega gospodarjenja v gospodarskih organizacijah in tudi teritorialnih skupnostih. Cene, ki so v tem letu resnično skakale več kot so strokovnjaki prvotno predvidevali, so sicer po uvedbi reforme za določeno blago in usluge še enkrat, toda, to pot vsaj v letošnjem letu zadnjič poskočile, kar predvsem velja za industrijsko blago. Pri tem so izvzeti kmetijski pridelki, katerih ni toliko na voljo kot bi želeli potrošniki, na kar pa so vplivale tudi letošnje katastrofalne povodnji v bogatih poljedeljskih področjih Vojvodine, ožje Srbije, Hrvatske, Srbije, Bosne pa tudi Slovenije. Jugoslovanska vlada in njeni upravni organi bodo v sedanjem in prihodnjem obdobju podpirali vse tiste napore, ki težijo k stabilizaciji cen. Med pozitivne rezultate dosedanjih prizadevanj sodi znatno povečanje izvoza iz Slovenije v letošnjem letu. Ta je narasel za skoraj četrtino v primerjavi z istim časovnim obdobjem lani. Dinamičen izvoz pa je tudi dokaz, da ima Slovenija kot tudi ostala Jugoslavija interesantno izvozno blago, po katerem narašča povpraševanje na tujih tržiščih. Nekoliko manj je napredovala industrijska proizvodnja — povečala se je za okoli 6°/o —, kar pa tudi ni malo za sedanje prehodno obdobje. Povečanje je mirnejše, brez sunkovitih skokov, ki so sicer značilni za vsako mlado gospodarstvo v razvoju. Splošna dogajanja v gospodarstvu so povsem ugodna in pozitivna, brez posebnih nihanj in upadanj. Vprašanje, ki se pojavlja ob sedanjih gospodarskih naporih, je vsekakor manjše zaposlovanje v gospodarstvu in nekaterih drugih dejavnostih, predvsem v državni upravi. To vprašanje je v Sloveniji morda manj pereče kot v nekaterih drugih republikah, toda vendarle obstaja ta pojav, ker se marsikatero podjetje v zadnjem času brani zaposlovati novo delovno silo, ter želi z manjšim številom delavcev več storiti in tudi več zaslužiti. Potrebno pa je vedeti, da z uvajanjem reforme še ni izdelan celotni gospodarski sistem, katerega bodo še izpopolnjevali. Seveda bi bilo nekoliko preveč enostransko, pomanjkljivo in preoptimistično, če bi se zadovoljili s prvimi, sicer pozitivnimi rezultati gospodarske preosnove, kajti utegnejo se še pojaviti nekatera morda manj spodbudna vprašanja, zato bo treba še dosti naporov, da se dosežejo trajnejši rezultati, to pa je želja vseh gospodarstvenikov in celotnega prebivalstva Jugoslavije. Sirca mli li nji tlic economy By MILAN BAJEC With the passing of 30 laws, decisions and recommendations at its final session before the summer recess, the Yugoslav Federal Assembly set in motion the wheels of a far-reaching economic reform. Measures adopted included a new foreign exchange rate for the dinar, liberalization of foreign trade, a revaluation of the dinar and issue of new money, changes in the system of taxation in the economy, establishment of realistic price relations and other innovations all aimed at stabilizing the economy and its further inclusion in the international division of labour. The starting point of this economic reform is the introduction of a single and realistic rate of foreign exchange. The previous official rate of 750 dinars to one US dollar has now been raised to 1,250 dinars. To some extent, the introduction of this new rate simply sets the legal seal on the actual relations already existing in exchange between the Yugoslav economy and its partners abroad. The difference between the official rate and the real value of the dinar had to be compensated for by high export premiums and customs duties. But all this entailed a wide range of administrative intervention, and also differences in the treatment of the various economic branches, depending on the current needs of economic policy. This situation was regarded as unavoidable in earlier years, during the period of Yugoslavia’s intensive industrialization, when the policy of different exchange rates was to protect some undeveloped or quite new industrial branches (machine tool, electrical manufacturing, etc.) at the start of their development. With the present level of per capita income (500 dollars a year) and its annual rate of growth of nine per cent, such a protectionist policy has no further justification, and, in fact, becomes harmful to future development. The purpose of the new rate is to make the dinar a real measure of value and boost the competitiveness of the Yugoslav economy in foreign trade. In line with this, the level of protective customs duties is now similar to that of the more developed European countries. Before the end of the year, the National Bank will put into circulation new bank-notes and coins NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO 355 which will be exchanged at the rate of one new dinar for 100 old. The bank-notes will be issued for 100, 50, 10 and 5 dinars, and coins for one dinar and 50, 20 and 5 para (one hundredth of a dinar). For the next four to five years, both types of notes and coins will be legal tender, the old gradually being withdrawn from circulation in the meanwhile. This whole operation of monetary exchange is primarily designed, according to the government, to have a psychological effect, stressing the orientation towards a strong dinar and stable economy. MORE REALISTIC PARITY OF PRICES The new exchange rate will also establish a more realistic parity of prices on the home market. In short. Yugoslav producers, for the most part, will have to take into account prices on the world market. This will mean a considerable change in the position of enterprises in various branches of the economy. Until now, the policy on the home market has been to maintain low prices for raw materials, power, transport and some other branches in the interest of the accelerated growth of manufacturing, which was able to show a high profit margin in this way. Inequalities arising from such a prices policy could naturally be sharply reflected in the level of earnings and investment funds in enterprises in certain branches. It was therefore necessary to impose a highly differentiated taxation scale to iron out such inequalities, the State taking part of the income of the favoured branches by taxes and distributing it in the form of subsidies and premiums among those in an inferior position. In fact, the whole system, as an integral part of the policy of accelerated industrialization, constituted a method of state financing of long-term investments. At the present stage of economic development, however, this has become unnecessary, for industry itself is already capable of undertaking most of the investment tasks. On the other hand, it has now become essential to establish a more realistic parity of prices, so that they may bring constant pressure to bear on enterprises to increase productivity. This, at the same time, limits the role of the State as the financer of investment in the economy, this function being taken over, to a considerable extent, by the enterprises themselves and their workers’ councils. Realistic prices ensure the participation of enterprises in the distribution of the national income, in proportion to their profitability and productivity, and hence their independence in disposing of the investment funds they have created, the concentration of these funds in banks, and investment based exclusively on banking criteria. The new exchange rate and resulting price increase of various general consumer goods is expected to cause a rise* in the cost of living, of about 22 per cent. The problem of compensation will be resolved in accordance with the Yugoslav system of worker management. The reduction of the regulative powers of the State will mean a reduction of taxation for industry and the economy as a whole. Some forms of taxation will be abolished and others considerably cut. Thus, industry will be left with much larger funds than are necessary to compensate workers for increased living costs. But it will also be faced with a new situation requiring higher productivity and the ability to meet foreign competition, which will make it essential to undertake rapid reconstruction and similar investments for modernizing production. The burden of solving these problems connected with the economic reform is thus placed squarely on the shoulders of the enterprises themselves. The Federal Assembly has merely passed a general, recommendation drawing the attention of workers’ councils to the fact that the larger funds now placed at their disposal should be used not only to raise earnings but to prepare for much tougher competition by investing in modernization and specialization of production, development of various forms of cooperation. When the reform was presented, it was expressly stated that its implementation must not be allowed to lower the living standard of the people. On the contrary, it should create conditions for the faster growth of earnings on the basis of increased productivity. While industry will itself settle the question of compensating its workers for higher living costs, new measures have been passed providing for a 23 per cent increase in pensions, children’s allowances and similar fixed income. Institutions engaged in noneconomic activities which also operate on the principles of worker management and independent disposal of income are in the same position as economic enterprises — they must ensure the funds for compensating their employees, through more economic operation. Their income derived from taxation cannot be increased, so that the government administration, social insurance and similar institutions must find the solution within the framework of the existing financial possibilities. ADVANCE PREPARATION The procedure for preparing the reform was itself an innovation. For two and a half years about 4,000 experts worked on this task, preparing 300 reports and economic studies, weighing all together one ton! On the basis of this, the reform began to be debated in the Federal Assembly at the end of May, with simultaneous public discussion in the economic chambers, trade unions, political organizations and press. Since people were naturally most interested in the question of the value of money and prices, there was at first some criticism of the government for not following the customary practice in other countries of keeping the whole matter secret until the last moment, so avoiding rtiarket disturbances, speculation and so on. However, in the last parliamentary debate, the Prime Minister, referring to the forgoing period of public discussion, said that the government had deliberately placed the matter before the public from the start because it believed that the benefit to be gained from people’s understanding of and concern for the aims of the reform would cutweigh the harm from any possible disturbances. 356 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO STANE LENARDIČ Sil ECA A JA Z IlOJAKI V ZDA Poslanec John Blatnik o pomenu vezi z domovino »Pozdravljen in dobrodošel,« mi je dejal poslanec v predstavniškem domu ZDA John Blatnik, Američan slovenskega rodu, mi ponudil roko in me povabil v svojo delovno sobo v ameriškem kongresu v Washing-tonu. V začetku sva se pogovarjala slovensko, potem pa izmenoma v angleščini in slovenščini. V kotu sobe je velika ameriška zastava, na posebni mizici sem videl razne slike in priznanja, “med drugimi tudi fotografijo podpredsednika ZDA Humphreya, ki jo je le-ta poklonil s posvetilom Johnu Blatniku. Miza je bila obložena s papirji n raznimi dokumenti, skratka, pravo delovno vzdušje. Blatnik se je zanimal, katere kraje sem videl v ZDA in kakšne vtise sem dobil med rojaki našega rodu, ki. sem jih obiskal. Videl sem, da se Blatnik, četudi se ukvarja v kongresu z drugimi problemi, živo zanima za Američane slovenskega porekla, dobro pozna njihovo dejavnost in organizacije. Med drugim je tudi član društva 110 Slovenske narodne podporne jednote v Chisholmu v zvezni državi Minnesotta. Zanimal se je, kako je sedaj v Jugoslaviji in med drugim povedal, da bo prihodnje leto po končanem zasedanju kongresa prišel ponovno na obisk, če ne bo prišlo vmes kaj nepričakovanega. »Gojim veliko spoštovanje in topla čustva do Jugoslavije,« je poudaril Blatnik, in dodal: »To je velika dežela, kjer živijo dobri, podjetni ljudje, ki so kljub velikim težavam, še posebno med zadnjo vojno, dosegli tako velik napredek«. V zvezi s sedanjimi odnosi med Jugoslavijo in ZDA je dejal, »da so bili vedno dobri, čeprav pride od časa do časa do razlik v političnih pogledih.« Poudaril je, da so sedaj odnosi med ameriško in jugoslovansko vlado kakor tudi med narodi ZDA in Jugoslavije dobri. Omenil je, da je letos nad 80.000 ameriških turistov obiskalo Jugoslavijo in da jih gre vsako leto več. j i ; Zatem je pogovor spet prešel na vprašanje o naših izseljencih. »Kakšna je vloga in pomen Američanov slovenskega rodu za razvoj odnosov med narodi obeh dežel in boljše medsebojno razumevanje?« sem ga vprašal. »Ta vloga je in mora biti zelo važna,« mi je odgovoril Blatnik. »Tu gre še za poseben interes teh ljudi, da bi videli in se seznanili z deželo, kjer so bili Objavljamo prvi reportažni zapis urednika Dela in našega stalnega sodelavca Staneta Lenardiča, ki se je nedavno vrnil z enomesečnega obiska med rojaki v ZDA. Med številnimi srečanji z našimi rojaki, o katerih bo obširno poročal v našem tisku In seveda tudi v Rodni grudi, je nedvomno še posebej zanimiv razgovor z uglednim ameriškim javnim delavcem slovenskega rodu, poslancem Johnom Blatnikom. Na sliki: poslanec John Blatnik (v sredi) v razgovoru z Jugoslovanskim tiskovnim atašejem (levo) In ameriškim rojakom J. L. Andolškom v jedilnici Kongresa v tVashlngtonu (Foto: S. Lenardič) rojeni ali od koder so prišli njihovi predniki. Naravno je, da bi ti ljudje radi čimbolj spoznali to deželo. Tam se prav tako srečujejo s sorodniki, prijatelji ter znanci in tako pomagajo, da si vaši ljudje lahko ustvarijo čimbolj realno sliko, kako je tukaj v ZDA.« Zatem sva govorila o letošnjih obiskih naših rojakov v Jugoslaviji in omenil sem mu, da jih je prišlo letos več kot lani in da pričakujemo, da se bo to število prihodnje leto še zvišalo. V nadaljevanju pogovora je Blatnik omenil tudi izmenjavo študentov, strokovnjakov in kulturnih delavcev med Jugoslavijo in ZDA in še posebej poudaril, da je to »zelo dobra stvar in je treba to nadaljevati v širših okvirih«. V jedilnici kongresa, kamor me je povabil na kosilo, mi je predstavil tudi g. L. J. Andolška, prav tako Američana slovenskega rodu, ki je sedaj šef federalne personalne komisije za javno upravo ZDA. Tudi g. An-dolšek lepo govori slovensko; zanimal se je, kako je sedaj v Sloveniji in sploh pri nas v Jugoslaviji. Blatnik mi je med drugim pokazal posebno konferenčno sobo, kjer zaseda odbor kongresa za javna dela ter mi je v maketi razložil načrt o novih »hitrih« cestah, ki bodo direktno povezovale velika mesta v ZDA. Pogovarjala sva se tudi o tem, s kakšnimi problemi se srečuje v zvezni državi Minnesotti in podobno. Ob koncu razgovora je še dodal, da z velikim veseljem pričakuje, da bo ponovno obiskal Slovenijo in druge kraje Jugoslavije. »Ce ne pride kaj vmes, torej drugo leto na svidenje,« mi je dejal ob slovesu. ŽELITE PRIJATELJA POSEBNO RAZVESELITI? NAROČITE ZANJ REVIJO »RODNO GRUDO« NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO 357 PO OO1IACI BIZELI Sedem desetletij ljubljanske bolnišnice Avtorji projekta za bolniški trakt nove ljubljanske bolnišnice. Stare hiše se umikajo. Ljubljanska splošna bolnišnica je v letošnjem oktobru tiho slavila svojo sedemdesetletnico. Odprta je bila pol leta po hudem potresu, ki je porušil dobršen del stare Ljubljane, ni pa prizadel novih paviljonskih zgradb bolnišnice in je bila ta po preteku šestih mesecev lahko popolnoma dograjena in izročena svojemu namenu. Tudi med rojstvom in prvimi načrti za to ustanovo je steklo mnogo vode: mnogo je bilo predlogov, pomislekov, tu in tam se je zataknilo, saj je zgrešeno mnenje, da stavbe, določene za takšne namene, ki bodo v uporabi vrsto desetletij, lahko zrastejo kar preko noči. Pred današnjo splošno bolnišnico naša stara Ljubljana sploh ni imela zdravstvene ustanove, ki bi vsaj malo zaslužila to ime. Tistih nekaj revnih ustanov z nekaj deset posteljami v starih ljubljanskih hišah je bilo bolj podobno sirotiščem in hiralnicam. Zato je bila gradnja bolnišnice res neodložljiva nujnost. Kljub temu je sklep deželnega zbora, da Ljubljana dobi v času in razmeram primerno bolnišnico, prišel dokaj pozno, šele leta 1888, Potem pa se je začelo zapletati tu in tam. Najprej pri denarnih sredstvih, nato pri izbiri primernega zemljišča, zatem pa pri načrtih za gradnjo samo. Končno je bila bolnišnica zgrajena ob Zaloški cesti na zemljišču, ki ga je deželni zbor odkupil od knezoškofijskega ordinariata ljubljanskega. Pri načrtih so upoštevali mnenje štirih ljubljanskih zdravnikov — primarijev, ki so predlagali paviljonski sistem z najmanj 400 posteljami. V vsakem paviljonu naj bi bil po en oddelek. Posebej bi bilo upravno poslopje z lekarno, kuhinjsko in gospodarsko poslopje ter oddelek za nalezljive bolezni. Za paviljonski sistem gradnje so se odločili zato, ker je omogočal kasnejše nadzidave. Tudi glede ogrevanja in razsvetljave je bilo mnogo različnih mnenj. Končno so se odločili za centralno ogrevanje, pri razsvetljavi pa so šele po dolgih razmišljanjih dali elektriki prednost pred plinsko. Leta 1893 sta bila pod streho že dva paviljona ter upravno poslopje s kuhinjo in pralnico. Z odobritvijo dodatnih kreditov so nato gradnjo nadaljevali ter jo po hudem potresu še pospešili tako, da je komaj šest mesecev po njem Ljubljana dobila novo bolnišnico. Dne 16. oktobra 1895 je bil vsekakor zgodovinski dan za Ljubljano in Ljubljančane. Takrat je bila ljubljanska bolnišnica svečano izročena svojemu namenu. Bila je pripravljena za sprejem prvih svojih 450 pacientov. Njeno ravnateljstvo je prevzel ugledni ljubljanski zdravnik dr. Alojz Valenta. Nova bolnišnica je bila takrat ponos Ljubljane. V prvem letu je bilo v njeni oskrbi 5420 pacientov. To število pa je potem stalno in hitro naraščalo. V letu 1911 je doseglo že 10.000, v letu po prvi svetovni vojni pa že 50.000. In danes... Slovenija je po zadnji vojni dobila številne zdravstvene ustanove, med temi Ljubljana tudi več zdravstvenih domov, moderno polikliniko v Njegoševi ulici ter bolnišnico v Šiški, težko pa še čaka na novo centralno bolnišnico, ker stara že zdavnaj ne more več zmagovati navala pacientov današnje toliko večje Ljubljane in vsega njenega zaledja. O gradnji nove bolnišnice in hkrati medicinskega centra z učno bazo je bilo zlasti v zadnjih letih že veliko razpravljanega in zapisanega. Končno lahko rečemo, da ni ostalo le pri razpravah in besedah. Skupina tehnikov in inženirjev podjetja Slovenija projekt že dalj časa izdeluje načrt gradnje. Prav zdaj ob sedemdesetletnici naše stare bolnišnice že dokončno postajajo vidni obrisi bodoče ljubljanske bolnišnice. Gradbeni strokovnjaki so že predali Skladu za gradnjo nove bolnišnice glavni načrt, to je podrobno izdelano tehnično dokumentacijo za gradnjo glavne bolniške stavbe nove ljubljanske bolnišnice. Obenem je tudi strokovna komisija, sestavljena iz vodilnih zdravstvenih delavcev, podrobno proučila ta projekt in ugotovila, da ustreza vsem zahtevam in potrebam. Po dosedanjih izračunih bo gradnja nove ljubljanske bolnišnice veljala 19 milijard 166 milijonov dinarjev. Od te vsote odpade na 358 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO gradnjo glavne stavbe, v kateri bodo bolniški oddelki, 40 odstotkov, torej bo veljala 7 milijard 681 milijonov dinarjev. Nadaljnjih 25 odstotkov investicij bo veljala gradnja vmesne stavbe, v kateri bodo diagnostično terapevtski oddelki bolnišnice, ostalo pa odpade za opremo, za skupno pralnico celotnega medicinskega centra in za toplovodne naprave. Na tiskovni konferenci, ki jo je prav ob 70-letnici stare bolnišnice 16. oktobra sklical upravni odbor Sklada za gradnjo nove bolnišnice, je predsednik tega sklada inž. Drago Lipič povedal, da so sredstva za začetek gradnje na razpolago. Upravni odbor Sklada je obenem toplo pozdravil pobudo občanov, ki so začeli z zbiranjem prispevkov za gradnjo nove bolnišnice. Ta akcija se je v zadnjih mesecih izredno razmahnila in zajema vse širši krog. Na pobudo bralcev, objavljeno v ljubljanskih časopisih, so začeli občani namesto vencev v spomin mrtvih, poklanjati zneske v Sklad za gradnjo bolnišnice. Tudi ob drugih prilikah se posamezniki, kakor tudi podjetja in organizacije vse večkrat odločijo, da sredstva, ki so bila namenjena za kaj drugega, poklonijo v sklad za gradnjo bolnišnice. Tako je tudi delavski svet podjetja Ljubljana-transport sklenil, da namesto novoletnih čestitk, nagrad in daril pokloni za gradnjo ljubljanske bolnišnice dva milijona dinarjev. Seveda ne mislite, da je to veliko ljubljansko podjetje doslej toliko potrošilo za novoletne čestitke in nagrade, vsoto so le zaokrožili navzgor, da bi bil prispevek za gradnjo bolnišnice bolj izdaten. Kako pa je z gradnjo? Zdaj rušijo stare stanovanjske hiše na prostoru za novo polikliniko, kjer bo stala nova bolnišnica. Stano- valci so se že pred časom preselili v novejša in boljša stanovanja. Staro zidovje se hitro umika. INA SLOKAN Pomoč popkivl jcnccm v Pomurju Konec septembra je obiskal Pomurje član misije ČARE v Jugoslaviji g. Bloom s soprogo, da bi skupno s predstavniki Rdečega križa proučil pogoje za nadaljnjo pomoč poplavljencem na tem območju. Med drugim je g. Bloom proučil tudi možnost neposredne pomoči socialno šibkim družinam, ki jim je vodna stihija porušila domove. S predstavniki soboške občine je pregledal tudi elaborat s predračunom za gradnjo novih hiš, kjer naj bi organizacija ČARE prispevala glavni delež sredstev. Prispevek te svetovne organizacije za medsebojno pomoč je vsekakor zelo dobrodošel prizadetim družinam, ki se zaradi slabega gmotnega položaja ne morejo odločiti za posojila, ki jih bodo dobili nekateri najbolj prizadeti poplavljenci. Voda je samo v soboški občini huje poškodovala 178 hiš, nekaj jih je odnesla, 15 objektov pa bodo morali v kratkem porušiti, ker jih ne kaže obnavljati. V Pomurju so se mudili tudi predstavniki glavnega odbora Rdečega križa Slovenije in so se z zastopniki pomurskih občin pogovarjali o dosedanji delitvi pomoči poplavljencem. Skupno so proučili tudi nadaljnje potrebe po pomoči, ki jo za poplavljence zbirajo po Sloveniji. Pomurski izseljenci zn otroško bolnico Letos poleti je bil v Rakičanu pri Murski Soboti odprt nov objekt mursko-soboške bolnice — sodoben otroški oddelek s 70 posteljami in z ambulanto. Ta oddelek je velikega pomena za zdravstveni razvoj otrok Prekmurja in sosedne Prlekije, kjer je bila zaradi pomanjkanja bolniških zdravstvenih kapacitet smrtnost otrok dokaj velika. Glede na to ni nič čudnega, da so se za novo otroško Ob grobu Cvetka ttrlfitanu V torek, 19. oktobra, smo se na ljubljanskih Zalah za vselej poslovili od publicista Cvetka Kristana, dolgoletnega predsednika nadzornega odbora in zgodovinske sekcije Slovenske izseljenske matice, stalnega sodelavca Rodne grude in Slovenskega izseljenskega koledarja, glasila SNPJ Prosvete, Številnih drugih listov in ljubljanskega radia. Komaj sedeminpetdest let mu je bilo, ko ga je huda bolezen za vselej odtrgala od dela in priklenila na bolniSka posteljo. Štiri dolga leta je trajalo njegovo tiho trpljenje v mali sobici doma onemoglih na Poljanah. Nekajkrat so se med tem izmenjali oskrbovanci na sosednjih posteljah. Prišli so, ta prej, oni pozneje — in tiho odšli, da se več ne povrnejo. Drevje na ljubljanskem gradu, kamor mu je z okna segal pogled, je nekajkrat ozelenelo, pa porumenelo ter nato v zimi golih vej obždelo sredi snega. Vse to je videl in doživljal Cvetko negibno priklenjen na posteljo. Zena Hermina je prihajala k njemu vsak dan in mu prinaSala koSček življenja: novice o znancih, pa o vsem drugem, kar ga je včasih zanimalo, kot otroku mu je stregla z majhnimi priboljški, brala mu je in ga dramila iz njegove boleče omrtvelosti. Poleti so ga obiskovali ameriSki rojaki. Vesel je bil teh obiskov, čeprav veselja ni mogel z ničemer izraziti. Ko smo se poslavljali od njega na Zalah, se je iz besed govornikov spet zaiskrilo njegovo življenje, kakor da se je živ povrnil med nas. Član izvrSnega odbora Slovenske izseljenske matice, Jože Plevnik, se mu je zahvalil za vse njegovo dolgoletno mnogo-stransko delo za naSe ameriSke rojake, pa najsi bo to kot dopisnik slovenskih izseljenskih listov v Ameriki ali matičnih publikacij v domovini ter vseh Številnih drugih listov in publikacij, v katerih je objavljal novice iz življenja naSih izseljencev. Se pomembnejSe je bilo njegovo delo zbiralca zgodovinskega gradiva o naSih ameriških rojakih, ki ga je s pravo ljubiteljsko vnemo zbiral. Se in Se so zvenele besede. Na naša srca in misli so trkale še, ko je v prvem mraku tiho zasipala krsto domača prst. Naš Cvetko se je za vselej poslovil. Kratko a bogato življenje se je zaključilo. Ina NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO 359 V ljubljanski tovarni «Saturnus« so s 1. oktobrom za 20 odstotkov povečali osebne dohodke. To so dosegli z gospodarskimi uspehi v polletnem «obračunu. V letošnjem prvem polletju so prekosili sami sebe, saj so izdelali več kot kdajkoli prej v polletnem obdobju. V krški tovarni papirja so praznovali 10-let-nico obratovanja prvega papirnega stroja. Ob jubileju so razčlenili dosežene uspehe in sklenili, da se bo treba v bodoče poleg naporov za večjo količino truditi tudi za boljšo kvaliteto papirja, saj se bodo le tako uspešno uveljavili doma in na tujem. V trebanjskem obratu «Modnih oblačil« iz Ljubljane se trudijo, da bi premostili težave, ki jih je prinesla gospodarska reforma. Svojim uslužbencem so sorazmerno zvišali plače — tistim z nižjimi dohodki več in tistim z višjimi dohodki manj. Ker je tekstilna konfekcija vezana na uvoz določenih surovin, ki jih doma ni mogoče dobiti, so se v Trebnjem odločili, da bodo prihodnje leto delali samo za izvoz. Za Zah. Nemčijo bodo izdelovali moške suknjiče; vso potrebno surovino za to že imajo zagotovljeno. Proizvodnja v tem obratu je stekla šele letos. V Velikih Laščah je Kmetijska zadruga v sodelovanju s Kmetijskim zavodom iz Ljubljane pripravila razstavo plemenske živine. Nad 3500 ljudi iz vse Slovenije jo je obiskalo: toliko lepih krav, telet in bikcev že dolgo ni bilo zbranih na enem kraju. Vso živino, ki je bila na razstavi, so spitali zasebniki. Nagrajeni sta bili krava kmeta Jožeta Dednikarja iz Male Slovnice in telica Franca Oblaka iz Velikih Lašč. Konfekcija «Lisca« v Sevnici je ob 10-let-nici obstoja podjetja praznovala tudi otvoritev novega poslopja, v katerem bodo lahko zaposlili še 400 delavk. Na pragu drugega desetletja so prikazali svojo razvojno pot z razstavo modelov za 10 let nazaj. V tem času so dosegli resnično velik napredek. Letos so poslali v Zahodno Nemčijo 50 delavk na dvoletno prakso in priuči-tev. V kratkem bo zgrajen še obrat v Sevnici, ki bo sprejel okrog 200 delavk. V tovarni «Jože Kerenčič« v Ormožu, kjer izdelujejo kovinske izdelke in izdelke iz plastičnih mas, so se pohvalili, da so že pred tremi leti rešili probleme gospodarske reforme in uvedli donosno in ekonomsko gospodarjenje. Namesto izdelave nerentabilnega gradbenega materiala so uvedli specialno izdelavo avtomobilskih delov iz plastičnih mas in hkrati navezali poslovne stike z mariborsko tovarno avtomobilov. Tovarna je z novim delom oživela in namesto prejšnje izgube bo letos 200 delavcev ustvarilo približno 608 milijonov bruto produkta. Izšolali so lepo število strokovnjakov. Najbolj so ponosni na odlično izdelane tapete iz plastike, za katere so izvedeli celo v Italiji; italijanska tvrdka SACET želi navezati poslovne stike s tovarno «Jože Kerenčič«. Postopoma se bodo specializirali izključno na izdelke iz plastičnih mas. Na letošnjem jugoslovanskem posvetovanju o pšenici so razglasili obetajoče načrte: površina za setev pšenice se bo povečala za 470.000 hektarov, kakovostno seme in gnojila so zagotovljena, na voljo pa bo tudi 5000 traktorjev, deloma domačih in deloma iz uvoza. Zato pričakujejo povečan pridelek pšenice, s čimer bi se rešili vsakoletnih izdatkov za uvoz pšenice. zdravstveno ustanovo močno zainteresirali pomurski izseljenci in začasno zaposleni delavci v tujini. Nad 300 izseljencev pomurskih rojakov iz ZDA, Kanade, Francije, Nemčije, Švedske in Avstrije ter Madžarske si je ob letošnjem obisku v rodnem kraju ogledalo tudi novo otroško ustanovo in se seznanilo z njenim delom. Na pobudo ene izmed kolonij sezoncev v Gradcu (v Avstriji) so pomurski izseljenci iz evropskih in izvenevropskih dežel, prav tako pa tudi začasno zaposleni občani v tujini začeli nabiralno akcijo za najsodobnejšo opremo otroškega oddelka mursko-soboške bolnice. Delno zbrana devizna sredstva so že posredovali podružnici Slovenske izseljenske matice v Murski Soboti s prošnjo, da bi jih ob zaključku akcije dala na razpolago mursko-soboški bolnici za nabavo aparatur za otroški oddelek. To naj bi bil, kot pravijo, majhen prispevek njihovih delovnih rok za prepotrebno otroško bolnico v rodnem kraju. . F. g. » ... Zvesti cerkvi in domovini V Ljubljani so v dneh od 21. do 22. septembra zborovali slovenski duhovniki, člani Cirilmetodijskega društva katoliških duhovnikov Slovenije. 7. redni občni zbor je bil pod geslom «20 let v svobodi — zvesti Cerkvi in domovini«, prisostvovali pa so mu številni predstavniki oblasti, ter zastopnika zvezne in republiške komisije za verska vprašanja. Zbor so pozdravili tudi predstavniki podobnih stanovskih društev iz drugih republik, predstavniki pravoslavne duhovščine in muslimanov. Razen organizacijskih vprašanj je bilo na zboru izraženih tudi veliko misli in sklepov o nadaljnjem delovanju društva, predlogov in želja. Cirilmetodijsko društvo katoliških duhovnikov Slovenije je doseglo v preteklem obdobju, da so socialno zavarovani vsi slovenski duhovniki, ne le člani društva, s svojim javnim delovanjem pa razširja resnico o položaju cerkve pri nas. Tako je dr. Stanko Cajnkar, podpredsednik društva in dekan teološke fakultete, v svojem duhovnem obračunu preteklih dvajsetih let med drugim dejal: «Ne da bi kršili načela svoje vere in cerkve, smo našli pot sodelovanja s svojim ljudstvom. Zato zdaj Cirilmetodijsko društvo ni le nekak .sindikat’ slovenskih duhovnikov, temveč je torišče sodelovanja in iskanja najboljših poti, tako v korist nas duhovnikov samih kot v korist cerkve in vsega našega naroda.« Ob koncu občnega zbora so za predsednika ponovno izvolili dosedanjega predsednika g. Antona Ravšla. Naslednji občni zbor društva bo v letu 1969 — na dvajsetletnico ustanovitve Cirilmetodijskega društva katoliških duhovnikov Slovenije. 360 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO TULIPANI IZ HOLANDIJE NA NAŠIH PARTIZANSKIH GROBOVIH J 2 1. 2 Delegacija Iz Holandije na grobišču talcev na ljubljanskih Žalah Foto: Marjan Ciglič Ko je v juniju letos gostoval v Holandiji Invalidski pevski zbor iz Ljubljane, so se naši pevci seznanili tudi z vodstvom zelo znanega moškega pevskega' zbora iz mesta Brunssum. Ta zbor šteje 200 pevcev, ki so po poklicu večjidel rudarji. Mnogi med njimi so bili med vojno člani odporniškega gibanja. Ob slovesu so Invalidskemu pevskemu zboru poklonili tisoč čebulic slovitih holandskih tulipanov z željo, da jih zasadijo na naših partizanskih grobovih. Naši pevci so jih takrat povabili, da pridejo sami v Slovenijo in pomagajo zasaditi tulipane. Res nas je obiskala delegacija tega pevskega zbora. Obiskali so Muzej revolucije v Ljubljani in se v njem dolgo zadržali. Dve uri, prebiti v muzeju sta jim približali resnico zgodovine, vso strahoto težkih borb in velikega trpljenja, ki je pred dvajsetimi leti spremljalo našo pot v svobodo. Potem jih je pot povedla na partizanska grobišča. Najprej so zasadili tulipane na grobišču talcev na ljubljanskih Žalah, nato pa so obiskali še druge kraje Slovenije. Skoraj vse tiste dneve je deževalo. Toda to gostov ni motilo. Posebno močno je deževalo, ko so nameravali obiskati partizansko bolnišnico Franjo pri Cerknem. Bil je pozen popoldan, s sivino dežja se je spredal prvi mrak. Ozka zavita steza, po kateri je treba do bolnišnice dobrih 20 minut peš, je bila vsa razmočena. Potok, ki spremlja stezo, se je spremenil v hudournik, ki je na več krajih preplavil stezo. Domačini in spremljevalci so svetovali, da bi pot odložili, toda gostje so vztrajali. Ne, tudi to pot hočejo opraviti. Tako so videli nekdanjo partizansko bolnišnico, skromne barake, ki so nekoč slišale toliko krikov ranjenih in umirajočih. V gozdne grede so zasadili tulipane in se premočeni do kože tiho vračali. Ko so prišli do gostilne in si začeli slačiti premočeno obleko, je star Holandec rekel zamišljeno: »Bosi bi morali na to pot. Bosi in razoglavi.. .« Ta preprost, a tako iskreno izrečen stavek se prepleta s tistim, kar je njihov starešina povedal istega dne v svoji zdravici, ko so bili na kosilu gostje idrijskega župana: »Ko so vaši pevci gostovali pri nas,« je dejal, »smo jih zelo želeli spoznati. Kajti čeprav imate drugačno ideologijo, ste ljudje z vrsto dobrih poti in dobrih lastnosti. Mi pa menimo, da se morajo ljudje med seboj spoznati, da bi lahko prevzeli drug od drugega dobre lastnosti in dobre poti. Ganjeni smo nad veličino vaše borbe, radi bi povedali vašim mrtvim, kako zelo jih spoštujemo. Naš pregovor pa pravi: Govori s cvetjem!« In tako bodo na spomlad na številnih grobiščih in pomembnih zgodovinskih krajih iz dni naše borbe zacveteli holandski tulipani. Njihovi ognjenordeči cvetovi bodo potrdilo bratstva in plemenitih človeških vezi, za katere ne more biti ovir ne meja. Agromcrkur — kmetijska zadruga Pomurka bo začela z gradnjo prepotrebnih hladilnic, ki bodo urejene predvsem za skladiščenje perutnine in jajc. Opremo za hladilnice je podjetje že kupilo. Računajo, da bodo hladilnice končane do prihodnjega poletja. Na prvem mednarodnem sejmu čebelarstva in čebelarske opreme v Bukarešti je dobila Jugoslavija zlato medaljo za zbirko razstavljenega medu. To je edina zlata medalja, ki so jo podelili za med na tem sejmu, kjer so sodelovali čebelarji iz IB evropskih, ameriških, afriških in azijskih držav. V podjetju »Kreda« iz Srpenice so znižali cene nekaterim svojim izdelkom. Proizvodnjo bodo povečali za okrog 80 odstotkov z boljšo organizacijo dela in z dograditvijo nove sušilne peči. Za njihove izdelke se zanimajo tudi v inozemstvu in verjetno jih bodo že letos začeli izvažati. 361 NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO 1 Nova cerkev v Odrancih Foto: Vetrovec 2 Rojak Vincent Vozel iz Loos en Gohelle pred spominsko ploščo pri Ljubelju V radgonski občini bodo kupili več manjših kmetijskih strojev, ki so prikladni tudi za hribovite predele. Na posebnih tečajih se bodo ljudje naučili ravnanja s temi stroji, ki jih bodo potem porazdelili po vaseh. Kmetovalcem bodo za uporabo zaračunali le amortizacijo in povračilo za zamujeni čas. Xova cerkev v Odrancih Nekateri menijo, da je prekmurska vas Odranci med največjimi, če ne celo največja slovenska vas. Ker je bila dosedanja lesena cerkev za vse prebivalce Odranc premajhna, saj so pogosto stali pred cerkvijo, v kateri zaradi pomanjkanja prostora ni klopi, so se odločili, da bodo zgradili novo, veliko cerkev. Predračun je bil sprva 87 milijonov din, potlej pa so ga zmanjšali na 38 milijonov din. Vsa nekvalificirana gradbena dela opravljajo vaščani sami, precej pa so prispevali tudi v denarju. Svojo pomoč so obljubili tudi pomurski izseljenci. Odranska cerkev sv. Trojice bo menda največja po vojni zgrajena cerkev v Sloveniji. Zidovi bodo debeli več kot pol metra, arhitektonsko pa bo med najmodernejšimi cerkvami. Prvotno je bilo v načrtu, da bo imela tri stolpe, ker pa bi to veljalo preveč, so se odločili, da stolpov ne bo. Edino stolp, v katerem je bil predviden navček, bodo morda dozidali, tako da bo cerkev imela svoj zvonik. Ce bo dovolj denarja, bo cerkev ogrevana s centralno kurjavo. O tem zaenkrat ni še nič gotovega. Obetajo, da bodo prihodnje leto gotovi z zidarskimi deli in jo bodo potlej opremili v približno letu dni. Sicer pa so z gradnjo vaščani zadovoljni, saj so jo začeli zidati šele letos aprila in bodo do konca leta po vsej verjetnosti zgradili že tudi kupolasto streho. Kdo bo cerkev poslikal in kdo bo načrta! notranjo opremo, še ni znano. JO2E vetrovec h vsiljuj e Nc vNcm, hi so mu med vojno ponuigali Letos v avgustu je obiskal Slovenijo in preživel letni dopust pri svojem bratu v Kamniku rojak Vincent Vozel, ki stalno živi v Franciji, v Loos en Gohelle, Pas de Calais. Njegovo ponovno srečanje z rojstno domovino je bilo še posebej ganljivo, saj ga nanjo vežejo še posebej boleči, a tudi lepi spomini iz medvojnih let. Rojak Vincent Vozel je že pred vojno živel v Franciji, kjei- je bil zaradi sodelovanja pri odporniškem gibanju leta 1942 prijet od Francozov. Najprej so ga zaprli v Douai-Nord in ker ni izdal sodelavcev, so ga potem predali Nemcem, ki so ga odpeljali v zapore v Belgijo in nato v taborišče Mauthausen, kjer je bil vse do leta 1944. Takrat pa so ga skupaj z drugimi interniranci odpeljali v taborišče pod Ljubeljem v Sloveniji, kjer je ostal vse do 8. maja 1945. Takrat so ga z drugimi interniranci odvedli peš preko Ljubljane v Avstrijo. V bližini Celovca pa so jih osvobodili slovenski partizani. Rojak Vozel se je preko Italije nato vrnil domov v Loos en Gohelle v Francijo. Kot interniranec je bil ves čas v listinah vpisan kot Francoz. Za njegovo slovensko poreklo so vedeli le nekateri dobri prijatelji. Med temi Romihova družina ter Mija Verdir, zdaj poročena Perov-šek iz Tržiča. Niso ga izdali, ampak so mu pomagali, kolikor je bilo mogoče. Prinašali so mu živež. Verdirjeva Mija mu je vsak drugi dan prinesla na postajo v Tržiču, kjer so delali, paket z živežem zanj in za druge. Seveda niso pozabili priložiti tudi cigaret. Ce bi v taborišču vedeli, da je po poreklu Slovenec, bi mu bilo vse to onemogočeno, saj so s Slovenci veliko strožje ravnali in sploh niso smeli iz taborišča. Ob svojem letošnjem obisku je rojak Vozel obiskal tudi, Ljubelj in si ogledal prostor, kjer je bilo nekdaj zloglasno taborišče, na katerega spominja zdaj pretresljiv spomenik. Ob slovesu je prosil tajnico naše kamniške podružnice Klaro Perčičevo, ki ga je obiskala, da preko Rodne grude posreduje njegovo zahvalo in pozdrave vsem znanim in neznanim prijateljem, ki so mu med vojno v času njegove internacije na kakršen koli način pomagali. 362 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO Cigansko naselje v Pušči pri Murski Soboti ni novo. Nastalo je že pred davnimi desetletji in kljub temu se še danes pozna, da je cigansko. Po kolibah, ki niso vse najbolj trdne, živi na trope otrok. Toda — ti otroci se ne potikajo kar tjavendan, marveč so za njih poskrbeli. Občina Murska Sobota je zgradila v neposredni bližini ciganskega naselja vrtec za ciganske otroke. Tu se mali cigančki, med njimi je tudi precej takih, ki nimajo več vranje črnih las in temne polti, nauče pravilne slovenščine. Ta počasi izpodriva ciganski jezik. Po cigansko se pogovarjajo le še doma, v vrtcu pa se nauče toliko slovensko, da v šoli z jezikom nimajo nobenih težav. To pa pomeni, da so mali ciganski šolarji že dokaj enakovredni učenci. Seveda pa doma nimajo takih pogojev za učenje kot njihovi sovrstniki. Vse do letos ni bilo ciganskega otroka, ki bi z uspehom zaključil osemletno šolanje. Nekateri so omagali že v prvih štirih razredih, redki so si priborili sedež v petem in šestem razredu. Letos pa je zapustil osmi razred osemletke z dobrim uspehom prvi Cigan. To pomeni, da so se Cigani že začeli počasi vključevati v drugačno življenje. Pa tudi sicer se je v ciganski vasi marsikaj spremenilo. Kljub temu, da so hiše razmajane in je večina še vedno bolj podobna kolibam kot hišam, skoraj v vseh sveti električna luč. Cigani so se pred leti odločili, da hočejo poslušati radio, si svetiti z elektriko in gledati televizijo. Uspeli so, da so jim napeljali elektriko in tudi televizorji niso bile prazne želje. Zaenkrat jih je v naselju šest. In kmalu se jim bodo priključili novi. Seveda pa ti televizorji niso podarjeni. Cigani so si jih zaslužili sami. V skoraj vsaki hiši je že nekdo redno zaposlen. In tak lahko dobi posojilo. In zato imajo v ciganskih kolibah že tudi moderno pohištvo in še marsikaj drugega, o čemer pred leti niso niti sanjali. Cigani imajo tudi svoje nogometno društvo, ukvarjajo pa se še z drugimi najrazličnejšimi stvarmi. In med temi je seveda na prvem mestu muziciranje. Manj jih je, ki znajo vleči za violinski lok, manj jih razteguje meh harmonike kot nekdaj in vendar so. Igrajo širom po Prekmurju in Prlekiji. Toda Cigani sami pravijo: Nočemo, da bi naši otroci nosili ciganski pečat. Hočemo, da bodo živeli urejeno življenje, da bodo nekaj znali. In mi vemo, da nam bo to uspelo. Ce se je starejšim posrečilo, da so se zaposlili in da vztrajajo na svojih delovnih mestih in delajo tako kot drugi, se bo toliko bolj našim otrokom, ki znajo govoriti slovensko in čedalje lažje zdelujejo v šoli. Sicer pa, za kar se Cigani odločimo, to speljemo. Želeli smo otroški vrtec, imamo ga. Želeli smo elektriko, imamo jo. Želimo popoldansko varstveno ustanovo za šoloobvezne otroke, da bodo več znali. Imeli jo bomo. In zakaj vsega tega ne bi imeli, če to želijo in jim je to potreba? Ciganska pušča xeleni JOŽE VETROVEC Dve sliki iz ciganske Pušče pri Murski Soboti. Seveda je fotograf te posnetke napravil poleti, sicer mali ciganček ne bi takole »kože prodajal« Tovarna perila in konfekcije »Mura« iz Murske Sobote se je uspešno spoprijela z nalogami, ki sef jih podjetju naložili novi gospodarski ukrepi. Prejšnja leta je »Mura«« veliko investirala, tako da so bili osebni dohodki relativno nizki. Zato so se že pred začetkom gospodarske reforme začeli preusmerjati na intenzivnejše gospodarjenje in so v ta namen pripravili tri načrte. Delavci so se odločili za uvedbo novih izdelkov ter za zvišanje norme na vseh delovnih mestih — čeprav so pričakovali, da bodo delavci zaradi zvišanih norm nasprotovali prav temu predlogu. Zgodilo pa se je nasprotno: predlog je bil brez ugovora sprejet in tako pričakujejo, da bodo po novem prigospodarili 82 milijonov dinarjev za zvišanje osebnih dohodkov, pri tem pa ne bodo odpustili niti enega delavca. In res so se že s 1. septembrom povečale plače za 31 odstotkov. Že v poskusni dobi so ugotovili, da je 72 odstotkov delavcev doseglo nove norme, kar priča, da so bile postavljene realno. Jugoslovanska kmetijska banka bo povečala sredstva za mehanizacijo kmetijstva, posebna dodatna devizna sredstva pa so namenjena tudi financiranju uvoza določenega števila traktorjev. NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO 363 I Konjske dirke v Ljubljani Foto: M. Clgllč 2 Novi motel pri letališču v Brniku Foto: M. Zaplatll 3 Študentje pred Inštitutom za kemične in tehnološke raziskave (Foto: Buslč) 4 Nov dom za študente v Ilirski ulici v Ljubljani 1 2 3 4 Tekstilna tovarna Okroglica pri Šempetru je začela z delom pred šestimi leti. V prostore nekdanje opekarne so postavili 20 odsluženih strojev iz Kranja in se odločili za izdelavo zaves in prtov. Danes imajo v tovarni že 60 tkalskih strojev, ki tečejo v treh izmenah. V podjetju je zaposlenih okrog 140 delavcev s poprečno plačo 46.000 dinarjev. Letno izdelajo okrog 2 milijona metrov tkanin. Tudi po gospodarski reformi nadaljujejo z modernizacijo podjetja in uspešno izpolnjujejo svoje načrte. Tovarna »Javor« v Baču pri Knežaku izdela vsak dan nekaj nad 1000 stolov. S prizadevno in kvalitetno izdelavo so si pridobili lep sloves ne samo doma, temveč tudi v inozemstvu. Povpraševanje po stolih iz Bača je tolikšno, da izvozijo približno dve tretjini celotne izdelave. Trenutno je najboljši odjemalec Velika Britanija, kamor bodo letos poslali 120.000 stolov; mnogo pa jih pošiljajo tudi v Avstrijo. Na Tolminskem so odkrili spominski plošči zaslužnima borcema za pravice goriških Slovencev — Andreju Gabrščku v Kobaridu in dr. Antonu Gregorčiču na Vršnem. Andrej Gabršček je bil časnikar, politik in založnik. Znan je tudi po dveh knjigah, v katerih je zajel zgodovino političnega, narodnostnega in gospodarskega življenja goriških Slovencev. Dr. Anton Gregorčič pa je bil v času narodnega prebujenja glavni politični voditelj na Goriškem, ustanovitelj društva »Sloga« ter raznih delavskih, gospodarskih organizacij, prve šole na Goriškem, po njegovi zaslugi pa so odprli tudi popolno slovensko klasično gimnazijo. Februnrja v Kranjski gori mednarodno srečanje novinarjev-sinucarjev Prihodnje leto v dneh od 13. do 18. februarja bo v Kranjski gori veliko mednarodno srečanje novinarjev, ki bodo tekmovali za svetovno smučarsko prvenstvo novinarjev. Računajo, da se bo tekmovanja udeležilo nad 200 novinarjev iz 24 držav. V tistih dneh bo posebno živahno na Bledu, kjer bo središče XII. smučarskega prvenstva novinarjev. Tam bodo udeleženci nastanjeni. Na Bledu je več možnosti tudi za družabno življenje, saj to srečanje med novinarji ne bo le športni dogodek, temveč je namenjen tudi prijateljskemu zbližanju ljudi istih poklicev iz raznih dežel. Športne tekme v slalomu in veleslalomu bodo pa v Kranjski gori. Med udeleženci bodo novinarji, člani redakcij časnikov, radia in televizije iz Evrope, Amerike in Azije. Večjidel bodo prvič obiskali našo lepo Gorenjsko. Nekateri izmed udeležencev prvenstva pa so bili v Kranjski gori že pred devetimi leti, ko je bila tam prva takšna prireditev. Odšli so s prijetnimi vtisi. Želimo, da bi bilo tudi zdaj tako. 1» zgodovine konjeniškega športa v Ljubljani JOŽE MEJAČ V nedeljo 3. oktobra 1965 je bila v Ljubljani elitna konjeniška prireditev, na kateri sta bili najpomembnejši točki državno prvenstvo triletnih kasačev in jugoslovanski kasaški maraton. Konjeniški šport je bil v Ljubljani zelo razvit že v 17. stoletju, saj je bila že v Valvasorjevih časih na mestu, kjer stoji danes dramsko gledališče, velika jahalnica. V 17. stoletju pa je bil, kot nam je znano, dne 17. februarja 1652 pred Lontovžem (sedaj sedež SAZU) velik jahalni turnir, o katerem poroča tudi Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske. Prireditev je bila zelo podobna sedanji Sinjski alki v Sinju nad Splitom. Konjeniški šport pa je postal v Ljubljani, lahko rečemo, množičen že leta 1909, ko je znani ljubljanska kavamar Fran Krapež ustanovil sokolsko konjenico, ki je nastopala že tedaj širom po Sloveniji. Tudi potem ko je bil leta 1929 ustanovljen Sokol kraljevine Jugoslavije, so dobili sokoli, ki so že pred tem uspešno nastopili na Vseslovanskem sokolskem zletu v Ljubljani leta 1922, kot konjeniki, na razpolago vojaške konje in jahalnico. Uspešno so nastopili tudi na Vseslovanskem pokrajinskem zletu v Ljubljani leta 1933 in na zletu Gorenjske sokolske župe v Škofji Loki leta 1936. V Ljubljani je že pred vojno deloval konjeniški klub, imenovan Kolo jahačev in vozačev, katerega člani so bili jahači, ki so imeli svoje konje, poleg teh pa je imel klub še nekaj jahalnih konj, ki so jih posojali proti plačilu. V »Kolu jahačev in vozačev« so bili včlanjeni tudi lastniki kasaških konj, ki so imeli svoje vzrejno področje v Ljutomeru na Murskem polju. Precej Ljubljančanov je nabavilo v Ljutomeru konje in so tako postale kasaške dirke tudi v Ljubljani zelo priljubljene. Po osvoboditvi smo dobili tudi svoj hipodrom in ga ima sedaj v lasti Konjeniški klub Ljubljana, ki deluje od leta 1948. Od otvoritve pa do danes so na hipodromu tako državna prvenstva triletnih kasačev, zadnja leta pa se jim je pridružil še jugoslovanski kasaški maraton. 364 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO TUJI ŠTUDENTJE Pili NAS Popotovanje je sestavni del študentovskega življenja, prav tako pa ni tudi nič nenavadnega, če gre študent na študij ali na specializacijo v kako tujo deželo. Nasprotno, to je že neke vrste potreba. Znanje, ki si ga je pridobil doma, si tako še poglobi in izpopolni s tujimi izkušnjami ter se seznani še z življenjem v tujih deželah. Izmenjave študentov so danes še toliko pomembnejše, ker se tehnika stalno razvija, ker vsak dan prihaja do novih izumov ali boljših tehnoloških rešitev kakega zapletenega stroja ali celotnega sistema neke tovarne. Na drugi strani pa — študij jezikov: skoraj si ne moremo predstavljati profesorja kakega tujega jezika, ki ni bil nikoli v deželi, katere jezik poučuje. Tudi na jugoslovanskih univerzah je iz leta v 1<^> več tujih študentov, ki prihajajo s skoraj vsega sveta. Največ jih je seveda iz dežel v razvoju, s katerimi ima naša država živahne gospodarske stike. To so dežele, ki so se šele pred kratkim osamosvojile in zdaj razvijajo svoje lastno gospodarstvo. Študentje iz teh dežel prihajajo k nam na specializacijo ali na celoten univerzitetni študij. Nekateri imajo za to štipendijo svoje dežele, nekaterim pa štipendijo daje naša država. Razumljivo je, da vlada največje zanimanje za študij tehničnih ved, za arhitekturo, gradbeništvo, strojništvo itd., pa tudi za medicino ali ekonomijo. Na ljubljanski univerzi je zdaj vpisanih preko 130 tujih študentov. Nekateri študentje, predvsem iz evropskih dežel, prihajajo k nam tudi na izpopolnjevanje ali študij jugoslovanskih ali drugih slovanskih jezikov. Med temi sta letos v Ljubljani tudi dva naša rojaka, Slovenca. Milena Sekolec že od svojega 10. leta živi z mamo v Angliji, kjer je nazadnje na univerzi v Sussexu študirala ekonomsko zgodovino in filozofijo. S štipendijo mesta Londona pa je letos prišla v Ljubljano, kjer bo napisala svojo diplomsko nalogo iz ruske književnosti. Razen tega pa Milena študira tudi glasbo, do katere ima veliko veselje, pa v Angliji ni imela prave priložnosti, da bi se izpopolnila. Zelo je zadovoljna z načinom in kvaliteto pouka, ob tem študiju pa spoznava tudi slovenske glasbenike in kulturo nasploh. Slavistiko študira v Ljubljani tudi sin znanega rojaka iz Belgije Franc Smerke. Že poleti je prišel v Ljubljano in se do začetka šolskega leta skoraj tekoče naučil slovenskega jezika. Prejema štipendijo Slovenske izseljenske matice in prepričani smo, da nam bo z resnim delom dokazal, da zaupanje ni bilo zaman. JO2E PREŠEREN \(H DOM ZA ŠTUDENTE Ob začetku letošnjega šolskega leta je univerzitetni svet na svoji otvoritveni seji sklenil spodbuditi štipenditorje, naj zvišajo število in vsoto štipendij. Obenem so sklenili, da bo imela pri letošnjih investicijah prednost gradnja že začetih stolpnic za študente, v že zgrajene študentske domove pa bodo sprejemali predvsem sposobne in vestne študente. Prav pred kratkim so odprli v Ljubljani nov dom za študente — stolpnico v Ilirski ulici, v kateri je prostora za 520 študentov. Ker je v bližini medicinske fakultete, bodo v njej Stanovali predvsem študentje medicine. V nekaterih krajih so se že odločili, da bodo zvišanim življenjskim stroškom primerno zvišali tudi štipendije. Tako bodo štipendisti občinske skupščine v Metliki — 14 po številu — dobili: srednješolci 15.000 do 20.000, visokošolci pa 18.000 do 25.000 din mesečno. V tovarni cementa in salonita v Anhovem pa so povečali, število štipendistov od 40 do 55. Obenem pa so povišali tudi zneske štipendij. Srednješolci dobe 22.000 do 23.000, visokošolci pa 28.000 do 33.000 dinarjev. 365 NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO Trška gora PETER BREŠČAK 366 Nežna, valovita pokrajina ob Krki je v jeseni kot barviti umetnikov pasteh Barve se prelivajo kot na slikarjevi paleti, od jutra do večera, iz dneva v dan. Krka, ki teče skozi dolino gradov, je zrcalo visokim topolom, mlinom in ribiču, ki čaka na soma ali pa na mušico izvablja postrv. Prav dobro so vedeli nekdanji grofje, zakaj so sezidali tukaj ob reki grad za gradom: Žužemberk, Soteska, Otočec, Stari grad ... kdo bi vse naštel. Od orlovega gnezda Hmeljnika, pa do baročnega brežiškega gradu, od jame nad Krko, kjer so se ljudje skrivali pred Turki, pa do Kostanjevice in še dalje se razteza dolina reke Krke, kjer si dedje še dandanes v večerih prižigajo vivček, zaskrbljeno gledajo v nebo in čakajo, kaj bo prinesel drug dan; bo mar toča, ki bo vse pobila, ali bo sonce, čas za delo v vinogradu, za bližajočo se trgatev? In mislijo na vinograd v gori, iz katerega so danes popoldne zaslišali pesem, ki ogreje kri... Kako ob večerih zavzdihnejo vrata zidanic! Tone je še držal v rokah težak ključ in hkrati tipal za starim, dobro znanim mestom, kjer visi leščerba. Roka je uprasnila vžigalico, medtem pa je Tonetov sosed pristopil k najbližjemu sodu in potrkal po njem z lesenim kladivcem za zabijanje Čepov, da je zamolklo zadonelo, »še ga bo!« nam je pomežiknil. Tone je prikimal, rekel pa ni nič. Kaj bi se človek hvalil, lani je že bilo dobro, če bi le bilo tudi letos... S police je vzel majolko, pristopil k sodu in odprl pipo. Klok, klok na začetku se je kmalu spremenil v šum curka. Lončena majolka, narejena nekje na Šentjernejskem polju, ga je kmalu imela »do grla«. Natočil je še drugo, kajti ni, da bi človek za vsako posebej odpiral klet. Na polici ima tudi leseno majolko, ki je narejena iz enega samega kosa. »Naj bo pri hiši,« pravi Tone, »če je že toliko let.« Seveda ni več uporabna, kajti razjedli so jo črvi in od žeje je razpokala. Toda kljub temu je lepa, saj se v majhnih ornamentih vidi sled ljubezni ljudskega umetnika. Potem gremo v sobo, ki jo je Tone uredil nad kletjo v zidanici. Zidanice na Trški gori nad Novim mestom niso majhne kočure, ampak prave hišice. Kar pa se tiče električne napeljave, pravi Tone, da potem zidanica ne bi bila več prava. »Ali ni lepše takole ob leščerbi, kot pa pod lučjo, ko ti vsak vidi v glavo in srce,« pravi smeje, ko posedamo okoli hrastove mize na klop, ki je brez dvoma težka pol centa. Prve besede so še polne neke zadrege, kasneje pa se Tone, ki nosi že sedmi križ na svojem hrbtu, razživi. »Tone, kako pa je bilo tisto z ribami?« ga podraži sosed, ki je Tonetovo zgodbo gotovo že dostikrat slišal, pa vendar še rad prisluhne njegovim besedam, saj so hkrati tudi del njegove mladosti. »Kaj bi razdiral tisto o starih časih,« pravi, toda vsi vemo, da bo spregovoril, saj tako rad pripoveduje takole zvečer, ko se zberejo v zidanici prijatelji, pokušajo njegovo kapljico in rečejo kakšno moško. »Financarji so me lovili takrat in imel sem pravo srečo, da sem bil tako umih nog. Veste, Krka je bila takrat še polna rib. Kako je danes, ne vem. Prihajajo sicer ribiči, kar z avtomobilom se zapeljejo do Krke in že učijo črva plavati... Takrat pa še ni bilo avtomobilov in lovila je le gosposka. Jaz sem bil takrat pobič, še SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO prve hlače sem nosil. Imeli smo majhno kmetijo ob Krki, pa tole zidanico tukaj. Seveda je bila zidanica takrat še majhna. Cele dneve sem se potikal ob vodi in stikal za ribami. Lovil sem postrvi, medtem ko je oče ponoči odhajal z ostmi na soma. Vendar je imel srečo in nikoli ga niso dobili.« Potem je Tone pomežiknil z levim očesom in vedeli smo, da bo sedaj začel govoriti o tistem glavnem. Pogledal nas je in počasi nadaljeval: • »Mene pa je financar z očali, kako mu je bilo ime, ne vem več, nekega dne opazil, kako sem s čebričkom, v katerem sem nosil ribe, stekel od vode. Močno sem se ustrašil in tega popoldneva se nisem upal iti domov. Zavil sem v zidanico, ki je skoraj uro hoda od vode, vem pa za gotovo, da sem prišel veliko prej. Ves čas me je preganjala podoba financarja z očali. Prisopihal sem v zidanico, vzel ključ in postavil čebriček na tla. Sklenil sem, da grem domov šele zvečer. Toda glej si ga; čez nekaj časa zagledam, da se v hrib proti zidanici vzpenjajo tri postave. Bila sta dva financarja, tisti z očali in še eden. Za njima pa je sopihal moj oče. Bil sem prepričan, da gredo pome in hitro sem vsebino čebrička vsul v sod z jabolčnikom.« »•In potem, kaj je bilo potem?« »Kaj je bilo! Financar z očali se je delal, kot da me ne pozna. Z očetom so prišli v zidanico pit. In natočil sem jim jabolčnika. Financarja sta ga sicer hvalila, bil je z dna soda, oče pa je molčal. Potem ko sta financarja odšla, je pogledal v sod!« »Pa?« »Prav nič ni rekel. Zdelo se mi je celo, da se nekako hudomušno smehlja. Samo ko sva šla proti domu, je rekel, bolj zase kot meni: ,Fant, kaj bo s teboj, ko v jabolčniku učiš ribe plavati1.« Nasmejimo se, da je le kaj, Tone pa prižiga pipo in nataka. Sedaj pusti besedo drugim. Cas pa hiti in že je morda deset. Zunaj je nebo polno zvezd. Krke se ne vidi, samo v daljavi mežikajo luči Novega mesta. Pod nami pa, kjer teče avtomobilska cesta, hiti reka žarometov v noč. V Zagreb, Beograd, Skopje, Atene... Moramo se spustiti navzdol, v nov dan, ki bo kmalu prišel, v življenje, ki tako hiti in dA človeku le redkokdaj priložnost, da si oddahne. Toda preden gremo, zapojemo. Kajti Trška gora se imenuje tudi »pojoča gora« in tega ne smemo prezreti. Mimo nas hite zidanice s svojimi zgodbami. Z zgodbami o kruhu, o financarjih, o pesmi. Ob reki, kamor vodijo vse poti te doline med griči, se oglaša klic vodne ptice. Pozabili smo že, kako ji je ime. Morda jutri pogledamo v kako knjigo ali pa povprašamo nekega dne Toneta, če bo še tako zdrav in trden... Xoi'O IllCNtO zn n voj proznih Novo mesto je dostojno počastilo svoj visoki jubilej — 600-letnico ustanovitve in 20-letnico osvoboditve. Posebno svečan je bil letošnji občinski praznik, 29. oktobra, ko je bila cela vrsta kulturnih in drugih prireditev. V ta okvir je sodilo tudi XIII. zborovanje slovenskih zgodovinarjev, ki je bilo v Novem mestu tik pred tem praznikom, posvečeno pa je bilo tema obletnicama. Na zborovanju so ugledni slovenski zgodovinarji prebrali več referatov iz starejše in novejše zgodovine Novega mesta. Dolenjska galerija pa je ob prazniku pripravila razstavo del akademskega kiparja in medaljerja Vladimira Stovička. V prostorih Dolenjske galerije so v soboto 30. oktobra podelili tradicionalne Trdinove nagrade občine Novo mesto. Namenjene so posameznikom in društvom kot priznanje in spodbuda za njihovo umetniško in znanstveno delovanje. Prvi nagrajenec je bil letos dr. Oton Bajc, ravnatelj novomeške bolnišnice in izredni profesor ljubljanske medicinske fakultete, nagrajen pa je bil za velike zasluge pri razvoju zdravstva na Dolenjskem in za svoje znanstveno delo na tem področju. Drugi nagrajenec je Delavsko prosvetno društvo Svoboda — »Dušan Jereb« iz Novega mesta, tretji pa oktet prosvetnega društva »Brata Pirkovič« iz Šentjerneja. Najpomembnejši objekt, ki so ga odprli v Novem mestu te dni, pa je vsekakor nova tovarna ravnega stekla, druga te vrste v Jugoslaviji. Pri gradnji te tovarne so sodelovala podjetja iz Poljske, Zahodne Nemčije, Francije, Švedske, Danske in Anglije ter več domačih podjetij. Trenutno je zaposlenih okrog 320 delavcev, ki so pred tem že opravili strokovno prakso na Poljskem ali v tovarni stekla v Pančevu. Na leto bodo v tej tovarni proizvedli okrog 4 milijone površinskih metrov ravnega stekla. Pančevska in novomeška tovarna bosta sedaj skoraj zadostili domačim potrebam, kasneje, ko bo zgrajena še ena podobna tovarna, pa bomo lahko računali tudi na izvoz. Elektrika iz nove hidrocentrale. V začetku novembra je bila slovesno izročena namenu nova hidrocentrala Globočica na Črnem Drimu pri Strugi. Nova hidrocentrala ima jakost 42 megavatov in bo dajala letno 260 milijonov kilovatnih ur električne energije. Gradnja in oprema je veljala 15 milijard 600 milijbnov dinarjev. Vse naprave so doma izdelane. Sodelovalo je več podjetij iz vse države, med drugimi tudi Litostroj. S potovanja po evropskih rekah sta se vrnila brata Maks in Janez Toplišek. Na pot sta se odpravila v pet metrov dolgem kajaku, izdelku tovarne Elan. Startala sta v Brežicah, kjer sta po Krki zaveslala v Savo in po njej do Beograda. Od tam sta nadaljevala pot po Madžarski, Češki, Avstriji, Nemčiji, Franciji, Švici in Italiji. Potovala sta večinoma po rekah. Kjer ni bilo voda, sta se poslužila železnice. Njuno potovanje so podprla nekatera jugoslovanska podjetja, ki so jima dala živila, predvsem konserve. Potovanje je bilo obema zelo všeč; pravita, da se bosta kmalu odpravila še na Bližnji Vzhod. NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO 1966 SREČNO NOVO LETO 367 i:ii/rruxi ZAPISKI 2 3 1 Dramski umetnik Stane Sever v vlogi Goetza v Sartrovi drami Hudič in ljubi bog Foto: L. Dolinšek 2 Prizor iz komedije Ura naših dni Foto: L. Dolinšek 3 Tržačanka Miranda Caharija v novem slovenskem filmu Kratko poletje Foto: Busič Nove kiijijie V zvezi z letošnjo dvajsetletnico je izdala Državna založba Slovenije zbornik »Dvajset let Državne založbe Slovenije« in »Bibliografijo izdaj Državne založbe 1945—1965«. Obe knjigi imata dokumentaren pomen ne le za Državno založbo, temveč za vso našo povojno založniško dejavnost in se pridružujeta jubilejnim izdajam Slovenske matice. Zbornik vsebuje 24 informativnih sestavkov. Iz posebnega statističnega pregleda posnemamo, da je Državna založba izdala 2958 publikacij na 608.388 straneh, v nakladi 1,434.250 izvodov. Ta bibliografija pomeni nov tehten prispevek v našo ne več preskromno bibliografsko literaturo, ki nam je dala v zadnjem desetletju vrsto podobnih publikacij. Knjigo je lično opremil Uroš Vagaja. Kot najnovejšo knjigo te založbe naj omenimo Ceneta Kranjca: »ZGODBE O ČEBELAH«, ki bo v izjemno presenečenje vsakemu izbirčnemu bralcu. Te zgodbe je pisatelj začel pripravljati že pred dobrimi petindvajsetimi leti, ko se je lotil opisovanja posameznih panjev v svojem čebelnjaku. Knjigo je v opremi in z risbami Lidije Osterc ter z reprodukcijo panjske končnice na naslovni strani izdala Državna založba. Svoje zgodbe je pisatelj postavil v pokrajinski okvir rodnih Repenj pod Šmarno goro, vmes je vpletal ljudi, ki so prihajali k pisateljevu čebelnjaku. Državna založba je v svoji ceneni žepni izdaji zbirke Izredni kiosk ponatisnila dela slovenskih klasikov: Jurčič-Kersnikove »■ROKOVNJAČE«, Ivana Cankarja povest »MARTIN KAČUR« in roman Miška Kranjca »OS ŽIVLJENJA«. V Pomurski založbi pa je izšla druga knjiga Miška Kranjca »RDEČI GARDIST«. V tej zasnovani trilogiji nam Miško Kranjec prikazuje burne dogodke v letih 1918—1919 v Prekmurju, ko je pod vplivom . oktobrske revolucije na Madžarskem tudi naše kraje zajelo revolucionarno vrenje. Druga knjiga, ki romana še ne zaključuje, je snovno zanimivejša in glavne osebe iz prve knjige se v spletu novih dogodkov bojujejo naprej. V zbirki »Kondor« založbe Mladinska knjiga so izšle »KMETSKE SLIKE« izpod peresa Janka Kersnika. Te novele sodijo med bisere slovenske kratke proze in smo njihovega ponatisa zares veseli. Viiin ol