OKTOBER
IT O Terezija « 1« P Gal, ouat ♦
17	S Margareta M.
18	N 20. pcblnk.
19	P Peter Alkant. SO T Vedelin, »pat
21	S TJriala
22	O Marija Sal.
28 Petek + J 2« S Rafael, nadang. 21 N 21 poblnk. 28 P Eva ris t 2T I Frunmencij
28	S Simon in Juda
29	O Narcis
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Gealo: Z m vero in narod — ta pravico in resnico —- od boja do imagei
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CH1CAGI: ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDiNJENIH DRŽAVAH.
COfficial Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (NO.) 215.
CHICAGO, ILL., PETEK, 30. OKTOBRA __ FRIDAY, OCTOBER 30, 1936
LETNIK (VOL.) XLV
(Velikanske množice delavstva manifestirale za izvolitev predsednika Roosevelta. — Govorniki dokazovali, da je Landon Hooverjev učenec in da se z njim povrnemo v Hooverjeve čase. — Kapitalisti pričeli kazati sumljivo skrb in ljubezen do delavstva.
^ New York, N. Y. — Tukajšnja ogromna dvorana Madison Square Garden je bila v torek popoldne pozorišče sijajne manifestacije, ki jo je Priredilo delavstvo vseh vrst strok za propagando v izvolitev predsednika Roosevelta. Ogromen lokal je napolnilo kakih 25,000 oseb, veliko večje množica pa je morala ostati zunaj vsled pomanjkanja prostora. Da se je moglo udeležiti tega shoda, je številno delavstvo zapustilo za tri ure svoje delo in nekatere delavnice so morale vsled tega obrat popolnoma prekiniti v tem času.
Meščansko kapitalistično časopisje je proglasilo ta shod Za "radikalen," in trdi, da so ga organizirali socijalisti in komunisti, toda teh napadov je bilo pričakovati, kajti znano je, da je vsak delavec proglašen za radikalca in kojnu-^sta, kdor si upa usta odpreti 5ru£ače, kakor jmu to uka-žejo njegovi delodajalci. In ta shod pač ni mogel biti po godu kapitalističnim "bossom." kajti njih ljubček Landon bi bil moral slišati marsikatero Neljubo, ako bi bil navzoč.
Razni govorniki so skušali Razgaliti predvsem republikanska natolcevanja glede ta-kozvanega varnostnega zakola za delavstvo, ki je bil sprejet pod sedanjo vlado. John Lewis, predsednik premogar-ske unije, je obdeloval ta Predmet in povdarjal, da pristojbine v ta sklad ne bodo °bteževale delavstva, marveč Predvsem industrijalce in zato tudi tako silovito udrihajo po te*n zakonu; delavstvu pa pri tem dokazujejo, da je zakon za nje škodljiv. Privoščil si je ke\vis tudi Landona samega, •^koč, da je nevaren zato, ker ■i® slaboten in prazen; vsled teSa ne bo nič drugega kakor igračka v rokah kapitalistov.
Senator Wagner je k tem iz-va j an jim še dostavil, da se bo-mo z izvolitvijo Landona polnili v črne čase Hooverjeve d°be, češ, da Landonovo govorjenje in delovanje dokazu-Je> je učenec Herberta Ilooverja, in njegovi rekordi v Kansasu so podobni rekordom Ilooverja v Washingtonu.
Predsednik unije delavstva ^ ženskih oblekah, Dublin-sky, je razgalil taktiko, kako tePublikanci lzpremmjajo svo-•1e napade. Nekaj tednov so b°bnali v svet, da je Roose
SPOR ANGLIJE Z JAPONSKO
Nasilje nad angleškimi vojaki vodilo do napetosti.
London, Anglija. — Do
znatnega spora je prišlo med Anglijo in Japonsko zaradi nasilij, ki so se zadnje čase izvršile nad nekaterimi angleškimi vojaki. Napetost je tako ostra, da je Anglija preklicala obisk, ki ga je nameraval napraviti del njenega brodovja v japonskih vodah, in ga odložila do nedoločnega časa. Japonci so aretirali tri angleške častnike, obdolžujoč jih, da so jemali slike nekih utrdb; pozneje so jih izpustili. Anglija zahteva tudi zadoščenje za nasilje nad tremi mornarji, ki jih je policija v mestu Keelung pretepla.
-o—
MADRID PRED KATASTROFO
Bližajo se obupni boji za špansko prestolico.
Madrid, Španija. — Krvava civilna vojna se bliža svojemu višku, ki ga bo dosegla v bojih za prestolico Madrid. Skrajno brezobzirni in nečlo- bo bržkone začel še Yo Teto",
ODLAŠAJO S PREVOZOM ZLATA
Washington, D. C. _ V
novo, do sile utrjeno zakladnico Zed. držav v Fort Knox, Ky., ki je zgrajena iz betona, jekla in granita in takorekoč nedostopna, bi se bilo imelo prepeljati že v juliju, okrog šest miljard zlata, ki je zdaj shranjeno v New Yorku in v Philadelphiji. Prevoz pa se ne
veški bodo ti boji, kakor se s strahom izražajo mnenja. Poleg "bombardiranja iz zraka in z artilerijo se bodo uporniki v veliki meri poslužili malih italijanskih tankov, ki so prave pošasti. Njih hitrost je 50 miilj na uro in jih takorekoč nobena sila ne more ustaviti. Pri svojem drvenju pa bljuje-jo ogenj in smrt vsemu, kar pride v njih bližino. Nevarnost obstoja tudi, da bodo vladne čete zažgale mesto, predno ga bodo primorane zapustiti.
-o-
PREDSEDNIK NE ODGOVARJA RADOVEDNEŽEM
Washington, D. C. — Namesto, da bi republikanski kandidat Landon povedal vo-jlilcem natančen program, kaj
OGROŽEN OD ARMADE SVOJIH OTROK
Riga, Latvija. — Pod var- (namerava on sam storiti, ako stvo policije se je zatekel pre- 'mu bo sreča tako nepričako-tekli torek 64 letni Sawley Ivanov, ki živi v vasi Prauzi,
ko so ga hoteli njegovi otroci pretepsti, ker se je nameraval ponovno oženiti. Bil je prej trikrat oženjen in skupno se mu je rodilo 31 otrok; od teh mu jih živi 17. To številno družino je sklical k sestanku, nadlegovali z
češ, da notranjost nove zakladnice še ni dogotovljena.
vano mila, da ga bo postavila v Belo hišo, je njegov priljub- ,. , , . ,. ljen predmet, da izprašuje lsko poslopje m ostalo tam-.
KRIŽEMJVETA
— Vatikan. — Papež Pij je izdal v torek posebno naročilo katoliškim vernikom, naj se spomijo žrtev civilne vojne v Španiji, in je v ta namen odredil, da se prihodnji ponedeljek, na Vernih duš dan, berejo maše za nje po celem svetu.
—	Tokio, Japonska. — Zadnje dni je dala joponska vlada zapleniti dve ameriški reviji, namreč Fortune in Literary Digest, češ, da nespoštlji-V0v pišete o japonskem cesarju. V prihodnje se bodo vse ameriške publikacije strogo pregledale, pravijo oblasti.
—	Varšava, Poljska. — Di-jaštvo tukajšnje trgovske akademije se je zaklenilo v šol-
B0JEVIT0ST
ITALIJE
"Duce" stopil v svojo bojevito pozo, ko je Italija praznovala fašistično obletnico.
Rim, Italija. — V svojo priljubljeno teatralično pozo se je imel diktator Mussolini zopet priliko postaviti, ko je Italija praznovala to sredo svojo 15. obletnico, odkar ie fašizem zmagoslavno vkorakal v Rim. V govoru, ki so ga poslušale ogromne množice fašistov na odprtem mestnem trgu, je po svoji navadi metal izzivanja in grožnje na vse
Žalostna družinska drama pri Zalogu, katere posledice so, da je moral eden brat v mrtvašnico, drugi v bolnišnico. — V Novem mestu so rešili pred zmrznjenjem 2500 lastovk. — Razne druge novice.
Posledice nesporazuma med brati
Ljubljana, 12. okt. — V so-
Novem mestu so se pojavilo lastovke v velikih skupinah že v torek. Naslednji dan je do-
boto zvečer je prišlo v mali in,sPela dru®a velika skupina.
Vse premrte od mraza m lačne so živalice posedale po fasadah mestnih hiš in na tele-
mirni vasici Podgrad pri Zalogu do družinske drame, ki je vzbudila splošno pozornost ne samo v vasi in bližnjem Zalogu, marveč po vsej okolici.
Na malem posestvecu živi v vasi družina Nalarjev in sicer
Roosevelta, kaj bo on storil v
'kaj brez hrane celi torek po-
prihodnjih štirih letih, zlasti ,dnevi in P°noči" Po P™tijudov-pa, ali. namerava zopet spra- 'fkih izgredih jih ^ je polici j a
viti k življenju NRA. Ko so predsednika tudi časnikarji
na katerem ji je sporočil svojo namero za ponovno ženitev. Otroci, od katerih ima najstarejši 44 let, najmlajši pa 9, so ga skušali najprej zlepa pregovoriti, ko pa je vztrajal pri svojem načrtu, so se hoteli dejansko spraviti nadenj, a je možakar še tako uren, da jim je ušel.
-o-
istim vpraša-
njem pri konferenci pretekli torek, jim je odvrnil, da najdejo odgovor za to v njegovih dosedanjih in bodočih govorih. — Predsednik namerava imeti tekom tega tedna več krajših govorov po vzhodnih državah, glavni govor pa bo v
brezuspešno skušala vreči iz poslopja.
TRDITEV O STALINOVI BOLEZNI
Pariz, Francija. — Ponovno trditev, da je sovjetski diktator Stalin resno bolan, je priobčil neki tukajšnji list ter pravi, da je pacijent v nekem sanatoriju. Ruska vlada pri-
soboto zvečer v New Yorku. kriva Prebivalstvu bolezen, ker
želi preurediti prej komuni-
MRS. SIMPSON KONČNO "SVOBODNA"
Ipswich, Anglija. — Po 19 minutah trajajočfi obravnav? je pretekli torek tukajšnje so-'rogove po rimskih ulicah, in dišče dovolilo Amerikanki, kaže se, da je bila ta odredba Mrs. E. Simpson, razporoko iz varstvenih ozirov zelo
MUSSOLINI NEKAJ PAMETNEGA UKRENIL
Rim, Italija. — Mussolini je pred nekaj tedni prepovedal trobitev na avtomobilske
stično stranko in izvršiti po-
štiri vetrove sveta, vidnim in j mati s tremi odraslimi sinovi, nevidnim sovražnikom.	j32 letni sin Jernej se je hotel
Bojeviti "il duce" je nagla- poročiti ter je zato že dalje šal sijajno zmago italijanskih časa nadlegoval mater, naj čet v Abesiniji, ki so jo dose- prepiše posestvo na njegovo gle kljub sankcijam in kljub |ime. Toda temu sta se upirala nasprotovanju lige narodov, ostala dva^brata in najbrž Zaklical je črnosrajčnikom, da Italija računa na nje v vsakem trenotku, in tako s posebnim navdušenjem proslavlja junaštvo svojega vojaštva in disciplino svojega ljudstva, ki ga je pokazalo "odkritim sovražnikom in sovražnikom v skrivališčih."
tudi mati ni bila s tem popolnoma sporazumna. Na ta način je nastalo v hiši napeto razmerje med Jernejem in ostalima bratoma ter materjo.
Ta napetost je dosegla svoj višek v
fonskih žicah. Bilo je žalostno gledati, kako so se ptice borile proti mrazu. Zgnetle so se v skupine, v katerih jih je bilo po par sto skupaj. Na pobudo zasebnikov in Olepševalnega tujsko-prometnega društva, je bilo naprošeno Društvo za zaščito malih živali v Ljubljani za direktive, ki so iz Ljubljane res takoj brzojavno dospele. Drugi dan smo rešili pogina nad 2.500 lastovk. Že v četrtek je bila od-premljena v Split prva pošiljka lastovk s preko 1.000 ptic, v petek zjutraj pa druga pošiljka s štirimi velikimi zabo-
; končno stvar uredi. Ureditev 0 "	i si je seveda predstavljal tako,
SALUNE SKUŠAJO ČISTITI da bo postal on posestnik in
, ' ~	t -Hi. ki so vsebovali 1.500 la-
soboto zvečer.	Jerneji11' " " , ,	, ,
, .v , . ■ ■	, , Istovk. Na žalost se vseh la-
je prišel zopet s staro	zahte-1	n- c|a]0 rešiti Pole<>; rc
vo ter resno zahteval, da se	a	-'-i i
šenih jih je poginilo okrog
Chicago, 111. — Odbor za licence je pretekli torek odobril predlog, po katerem se ima prepovedati zaposlovanje ženskih uslužbenk po salunih, takozvanih "hostesses," katerih delo obstoja v tem, da navajajo moške goste h kupovanju pijač in s tem pospešujejo boljši biznes za salunarje. Predlog se bo stavil mestnemu odboru pri njegovem prihodnjem zasedanju.
trebne .izpremembe v vladi v slučaju, da bi Stalina zadela smrt.
REŠEVANJE PONESREČENCEV
pod njeno obdolžbo, da ji je bil soprog nezvest. Po odloku sodišča se ženska lahko poroči ponovno po preteku šestih mesecev. Kakor znano, je ta ženska velika prijateljica kralja Edvarda in govorice trdijo, da se bosta poročila po kraljevem kronanju, ki se bo vršilo v maju.
cijalne zavarovalnine. To meh-kočutnost do delavstva kažejo
. .	— ,IV, ------- , zdaj ravno iste pijavke, ki mu
yelt obkrožen od komunistov drugače plačujejo suženjske da bo Amerika postala mezde, ki pobijajo delavske "oljševiška, ako bo
on iz-
v°ljen. To očividno ni dosti vPlivalo na volilce, kajti ta Predmet so opustili in se zdaj Vr8li na zakon za socijalno
unije in podpirajo kompanij-ske unije, da s tem razdirajo enotnost delavstva. "Toda ameriško delavstvo pozna svoje prijatelje," je končal go
varnost. Ti republikanski ma- vornik, "in bo na volilni dan
Snati so nenadoma pričeli ka-velikansko ljubezen do delavstva in skrb,, ko mu bo
napolnilo volilne skrinjice s tako večino glasov za Roosevelta, kakor je še ni prejel
g i _ _ 1 ' Januarjem odtegnjen enjnoben ameriški predsednik v »cent od plače za sklad so-jceli zgodovini."
umestna; znatno so se je namreč znižalo število avtomobilskih nesreč. Ker se avtomobi-listi ne morejo več zanašati na rogove, so pri vožnji postali bolj previdni ter ne drvijo več preko križišč. — Tudi ameriška mesta bi potrebovala kaj takega.
S PRSTNIMI ODTISKI "PODPISALI" APEL
Šangaj, Kitajska. — Oblasti tukajšnje mednarodne naselbine so prejele v sredo svojevrstno peticijo. Predložili so jo vozniki "rikša," kakor se imenujejo dvokolesni vozički, s katerimi prevažajo potnike po mestnih ulicah, in zahtevajo v njej, da se prekliče ukaz za razpustitev njih urada, katerega namen je, pomagati tem voznikom. Ker pa je večina nepismena, je peticija nosila namesto podpisov 18,-000 prstnih odtiskov.
400.
Prizor ob nedavni tragediji na Erie jezeru, ko se je v viharju prevrnila ladja Sand Merchant. Ponesrečenci na ladji so se oklepali prevrnjenih rešilnih čolnov, dokler jim ni prišla po moč. Slika kaže, ko neka tovorna ladja vleče na krov nekega premraženega ponesrečenca.
da se bo lahko poročil. Ostala dva brata sta tudi topot odločno nasprotovala. Na nesrečo pa so bili vsi trije — bih-je sobota — nekoliko vinjeni. V trenutni razburjenosti je Jernej hotel navaliti na brata Viktorja. Tedaj je skočil po konci tretji brat Alojzij ter se postavil v bran. Ves razjarjen je Jernej privlekel na dan nož ter ga zasadil svojemu bratu Alojziju globoko v pleča. Mati je s presunljivim krikom' zbežala iz hiše in z njo tudi oba brata: ranjeni Alojzij in Viktor. Vsi trije so se zatekli v tovarno, ki stoji v neposredni bližini. Tu so takoj zaprli za seboj tudi vrata, da bi nasilni Jernej ne mogel do njih.
Kmalu je pridirjal do tovarne tudi Jernej. • Ko ni mogel a ubežniki, je začel lomiti po vratih. Alojzij je imel s seboj vojaški revolver. Da bi brata prestrašil, je oddal najprej en strel v zrak. Ko brat še ni odnehal, je Alojzij ustrelil skozi lesena vrata. In ko pred vrati še ni bilo miru, je Alojzij ustrelil tretjič in sicer skozi ključavnico. Tedaj je Jernej pred vrati samo kriknil, nakar je zavladala tišina. Alojzij je takoj zaslutil nesrečo. Odprl je vrata tovarne in na pragu so našli Jerneja — že mrtvega. On se je tedaj, ko je Alojzij ustrelil skozi ključavnico, najbrž ravno sklanjal. Krogla ga je namteč zadela v vrat.
Medtem je začel omagova-ti tudi Lojze, ki je imel hudo rano z nožem v hrbet. Poklicali so takoj zdravnika, ki je odredil prevoz v bolnišnico.
-o-
Rešene ptice
Novo mesto, 10. okt. — V
Z letalom na jug
Ljubljana, 10. okt, — V strojnici Združenih papirnic v ' Vevčah so na pobudo inž. Edvarda Grošlja nalovili dopoldne okrog 130 zakasnelih la-stavic, ki so pred snegom in smrtjo iskale zavetja. Nalovila sta jih ključavničar Štefan Razboršek in dimnikarski pomočnik Jože Zakrajšek nato pa so jih oddali ornitološkemu observatoriju, odkoder so jih še nocoj ob 20. z brzovlakom odpeljali v Split.
-o-
Katoliška društva, naročajte svoje tiskovW H katoliške tiskarne "A. S."
VELIK
BLAZN1K0V
PRATIK
ZA LETO 1937
JE TUKAJ!
Kakor vsako leto, je tudi letos prav zanimiva. Krasijo jo lepe številne slike in druge zanimivosti. Naročite jo takoj dokler zaloga ne poide, da ne bote prepozni. Stane s poštnino vred
25 centov
Naroča se od:
Knjigarna AMER. SLOVENEC
1849 W. Cermak Rd.
Chicago, 111.
Stran 2
»AMERIKANSKi SLOVENEC
Petek", 30'. oktobra 1936
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL .5544
Naročnina:
...$5.00
Za celo leto
Za pol leta ____________________2.50
Za četrt leta ___________________________ 1-50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto________________$6.00
Za pol leta____________________3.00
Za četrt leta .....................1.75
Posamezna številka ______________ 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday*.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year _________________
For half a year______
For three months__________
„..$5.00 „ 2.50 __ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year____________$6.00
For half a year___________3.00
For three months_______1-75
Single copy _________,_____3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.	_
P. Hugo:
In še enkrat: bodi luč!
Zadnjič smo iz splošne cerkvene zakonodaje glede kvarnega tiska izluščil tisto, kar se nam je zdelo bolj važno za naše tukajšnje razmere. Mnogim se je najbrž celo ta izvleček suhoparen zdel. Paragrafi so pač paragrafi. Nekaj hladnega sicer, a zato tem bolj potrebnega in važnega. Še posebno v našem slučaju. Kajti ljudje mislijo, da mi rohnimo proti slabemu tisku iz lastnega osebnega interesa, če ne celo iz kake gole strankarske bojevitosti. A kdor je posnetek tistih paragrafov bral, je lahko uvidel, da smo samo glasniki naše najvišje duhovne zakonodavne oblasti sv. Cerkve. Da, če jih je pazno prebral, si je moral celo reči, da bi morali biti močnejši glasniki kot smo. In ko bi bili, bi med ljudmi glede tega ne bilo toliko teme nevednosti kot jo je
Na podlagi teh cerkvenih predpisov oz. prepovedi, bi vsak ki mu je kaj na tem lahko presodil, kaj sme brati in česa ne sme. Pa ne bo odveč, če z lučjo teh paragrafov nekoliko posvetimo v naš tisk. Saj smo ravno zato le tiste navedli, ki se nanašajo na naše razmere.
Tudi po naših naselbinah hodijo razni agenti in kol-porterji s knjigami, angleškimi in slovenskimi. V marsikateri naši hiši dobiš angleško sv. pismo. Če vprašaš odkod so ga dobili, ti bodo povedali, da so ga za mal denar kupili od nekega agenta. Ako ga pogledaš boš takoj videl, da ni katoliška izdaja, ampak kake biblične družbe. Vedite, da so vsa taka izdanja sv. pisma, v kateremkoli jeziku, po can. 1385 par. 1 num. 1 in po can. 1399 num. 1. prepovedana. Sv. pismo je sicer božja beseda in kot tako vsebuje ne samo zdravo ampak naravnost nebeško hrano. Ni zato prepovedano, če nima cerkvenega potrjenja. Ampak zato, ker ga ne razume vsak, kot ga je treba razumeti. Ce ima dotična protestanska izdaja svojo razlago zraven, je ta navadno zastrupljena hrana. Ako je brez razlage, je nevarnost, da bo bralec besedilo čisto napačno razumel, tedaj mesto resnice dobil iz njega laž. Protestanti s svojimi stotinami sekt, so temu zgovorna priča. Nezmotljiva Cerkev edina je poklicana in pooblaščena sv. pismo avtentično razlagati. Kdor torej hoče iz vira zajemati božjo besedo in se naslajati ob njej, naj si nabavi katoliško izdajo sv. pisma z razlago. Saj jo imamo tudi Slovenci, Lampe-Kre-kovo, Družbe sv. Mohorja. S protestantsko izdajo ven iz katoliških hiš. Strup je in strupa nihče niti zastonj ne mara, še manj da bi kaj plačal zanj, razen če misli na verski samomor.
Dalje čujemo, da hodijo okrog naših ljudi "apostoli" neke primeroma nove sekte "Raziskovalcev sv. pisma". To so nekaki prekuhani adventisti. Njih sedanji vrhovni poglavar je J. F. Rutherford. Ta sekta je imela do nedavna tudi v našem slovenskem Mariboru svojo podružnico. Tam je izdajala razne propagandne knjižice v našem jeziku in jih po svojih kolporterjih za mal denar razpečavala med naše ljudi. Še preden jo je tamkajšnja oblast zašila, kar se je nedavno zgodilo, so se njeni "apostoli" pojavili tudi med ameriškimi Slovenci. Še bolj agilni in vsiljivi so postali zdaj, odkar so jim tam posvetili.
Ne moremo vseh knjig in brošur ki jih je ta sekta za Slovence priredila, posamič navesti. Deloma smo to storili že v Ave Maria 1934 str. 20. Sicer jih je pa večino spisal Rutherford sam in tudi njegovo ime nosijo, kdorkoli jih je že v slovenščino prestavil. Imajo jako privlačne naslove kot n. pi\: Zastava za narod, Kje so mrtvi, Harfa božja itd. Tudi nad vse pobožne so. Kar za jokat se je zraven. Toda vedite, da so vse te brošure, ki jih prodajajo po par centov, delo krivovercev in kot tak$ po can. 1399 num 2. 4. prepovedane. Ne kupujte tedaj take hrane, naj bo na videz še tako pobožna. v Tudi slovenskega sv. pisma ne, ki ga agenti iste družbe zelo poceni prodajajo. Kdor jim je že nasedel, naj vse kar je od njih kupil v peč pomeče.
.Kar zadeva naše nasprotne liste so po can. 1399 num. 3 in 5 gotovo prepovedani: "Prosveta" — "Mladinski list oz. Juvenile" — "Proletarec" — "Enakopravnost" in "Napredek". Stednji je še mlad. Protiverski rogovi mu še niso tako zrasli kot drugim. A ker je glasilo "Slovenske Svobodomiselne Podporne Zveze", jih bo prej ali slej že
pokazal. Njim se bo menda v kratkem pridružil "Cankarjev glasnik", ki že naprej obeta, da bo protikatoliški šturmar, na kar tudi mi že naprej opozarjamo. Prvih pet je že na izrazito protiverski fronti. Ob vsaki ugodni priliki udrihajo po veri, papežu, škofih, duhovništvu in re-dovništvu ter se norčujejo iz vsega kar je svetega. Deloma se celo bahajo s svojim ateizmom in iz zaničevanja Boga pišejo z malo, kot bi bil kak malik. Čez ostalo slovstvo nasprotnikov nimam pregleda. Zato o njem ne morem po- 1111 samič soditi ali je prepovedano ali ne. Kolikor mi je znano je splošno iste barve.
Za omenjene časopise in ostalo slovstvo iste baže v zavedno katoliški družini ne sme biti mesta. Kdor ga naroča, kupuje ali kakorkoli podpira z oglasi, dopisi itd., ta podpira svoje lastne sovražnike, ž njimi skupaj pluje v lastno skledo, da, svojo lastno mater sv. Cerkev drži, da jo ti odpadniki bijejo in skrunijo. Pač pomilovanja vreden otrok! Če je komu treba s trobento sodnega dne za-klicati: Bodi luč! je treba tem zaslepljenim. Bog daj, da bi jih njena tromba prej zdramila, preden jih Gospod pokliče na odgovor in jim predloži račun, težek račun, na katerega zdaj niti mislijo ne.
Kajne, trda je ta beseda, trda za nasprotnike, pa tudi trda za mnoge naše, ki so doslej to stvar precej na lahko vzeli. V hišah nasprotnikov si se zastonj oziral po naših listih. V hišah naših pa si marsikje naletel na nasprotne liste. Celo v takih, kjer bi jih nikakor ne pričakoval. Toda kot sem že rekel še rečem, to v bistvu ni moja beseda, ampak ukazujoča oz. prepovedujoča beseda sv. cerkve. Vsa dobra je in ljubeča kot more biti le najboljša mati. Prav zato tako odločna, kadar vidi v rokah svojih otrok strup in še strup za dušo in njeno nadnaravno življenje. Kdor ga na vsak način hoče požirati, temu ne more pomagati. A takim velja: "Če pa Cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nevernik in očitni grešnik." Mat 18,17.
jem lastnem prepričanju, katerega pač spozna za sposobnega, pa naj bo ta te ali one stranke. Previdni pa bodimo, komu bomo odprli vrata v Washingtonu. Sedaj imamo še čas da se premislimo. Rečem
cu hodi. — Temu pa kratek odgovor : Za to zvezdo sem se moral tudi truditi. — In pa še to, da jaz nisem še nikoli prav pokonci hodil; zakaj ne, je več vzrokov. Nekaj je temu krivo to, ker mi je tako že prirojeno. —
pa varujmo se republikanske Prav dobro se še spominjam, ko stranke, ki prihaja z obljuba-! sem še pokojnega Franca Jožefa s katerimi nastavlja zanke služil, da sem bil, ko sem bil še po celi Ameriki. — Dobro bi, rekrut, večkrat opozorjen neka-bilo, da bi vi, stari Amerikan- j ko tako le: "Perušek, pokonci ci, svojim otrokom povedali, .glavo, prsa ven, eno ramo neko-da ni vse resnica, kar po radi-jliko višje." Pa je bilo, da dosti-ju govorijo. Mnogo je namreč!krat nisem vedel, ali bi dvignil ameriške mladine, ki je tako levo ali desno ramo. Povem vam
nevedna, da vse verjame kar po radiju sliši. Potem pa mislijo, da je Roosevelt eden najslabših kandidatov. Niti ne spoznajo, da veje iz teh govorov le republikanska propaganda, ki hoče s svojo zlobo uničiti Roosevelta in s tem
pa, da me je to preklicano jezilo. Seveda, je bilo vse to le "re-krutobrihtunga". Potem je bilo pa vse kaj drugega. — Drugi vzrok pa ta le: Tam pri vojakih, je bil neki "feldvebel", ki je hodil pokonci kot kak brzojavni drog. Rečem vam pa, da je bil
streti moč organiziranih de-; hudoben kot sam peklenšček, ali lavcev, na krmilo pa spraviti ga JG pa še prekosil. Takrat sem republikanskega kandidata, j sklenil, da tako hudoben jaz ne kateri bo ustrezal kapitali- ibom nikoli, zato tudi tako pokon-
stom.
Da ne bodo peli veselja zmage na Wall Streetu, volimo vsi za Roosevelta. — Le
ci ne bom nikoli hodil. No vidite in tega se še sedaj držim.
Zadnjo nedeljo pred adven-tom ima dr. sv. Družine št. 136,
dobro preberite kampanjske j KSKJ. svojo veselico in takrat letake, katere ste sprejeli in |mi bo "a slovesen način pripeta vsakdo naj nekaj stori za agi- ina Prsl zl*ta "zvezda". Za takrat tacijo v prid demokratski j P* ze vse Povabim v Društveni
cja dom. Posebno prosim vse očete in matere, kateri ste dali svoje otroke v tej kampanji zapisati v KSKJ.; zakaj le vi st'e pripomogli, da se sedaj na mojih prsih blišči srebrna zvezda in pa, poslana že tudi zlata. — Ne pozabite priti v nedeljo zvečer pred adventom v dvorano. Vsi otroci dobe kar jih bo veselilo, brezplačno.
Ludvig Perušek -o-
stranki, potem smo sigurni ;bo Roosevelt ponovno izvoljen za predsednika Združenih držav.
G. W. Raly
SLADKE OBLJUBE REPUBLIKANSKEGA KANDIDATA LANDONA
Milwaukee, Wis.
Zopet sem obiskal več naših rojakov tukaj v Milwaukee in ustmeno govoril z njimi glede kampanje za predsednika Roosevelta. Kolikor mi je do sedaj znano, moram ponovno reči, da je večina naših rojakov zanj. L,e tu in tam se še kateri najde, ki se mu še niso odprle oči. — Obiskal sem tudi nekatere, ki so me že na vratih prijazno sprejeli, za kar jim izrekam iskreno zahvalo. Ko sem jim pa povedal zaradi česa sem prišel, so mi na kratko odgovorili, da obžalujejo, da ne morejo, ker da oni že od nekdaj volijo socialističnega kandidata. Razložil sem jim, da socijalis't ne bo nikoli izvoljen, pa so mi rekli, da sami vejo da ne bo, pa da jim je to vseeno, naj bo izvoljen Roosevelt, ali Landon. Tako govore pač taki, ki ne vedo h kateri stranki pripadajo. Vsak zaveden delavec ki je organiziran dobro ve, da ni vseeno, če bo prihodnja štiri leta sedel v Washingtonu I.an-donu ali Roosevelt,' kajti, če bo izvoljen republikanski kandidat, tedaj bomo delavci delali še po 15c na uro, kot smo že nekoč in bomo mogoče v treh dneh zaslužili toliko, kot sedaj v enem dnevu. Po mojem mnenju ni torej vseeno,
VESTI IZ WILLARDA
Willard, Wis.
Mrs. Frank Petkovšek, kate-[ra je bila par mesecev bolna, je | sedaj skoraj popolnoma zdrava. — Tudi Mr. Joseph Rakovec ml., je po več mesečni bolezni dal bolniški postelji slovo.
V zadnjem mojem poročilu
kdo bo izvoljen.
Vsaki dan se po radiju slišijo govori republikanske stranke, katero podpirajo ka- sem objubil, da bom poročal o pitalisti z Wall streeta v New smrti Mrs. Rose Maretič bolj Yorku. S svojimi milijoni do-,natanko. — Mrs. Maretič je bi-bro plačujejo svoje govornike, la najstarejša hči ugledne in
kateri brez usmiljenja udriha-
spoštovane družine Mr. in Mrs.
jo po sedanji upravi Združe-	tu na Willardu. Ko se je
nih držav. Govore, da če bo možila, staj možem živela v Chi-Roosevelt ponovno izvoljen,
da bodo komunisti dobili toliko moč, da bo v Ameriki
cago, 111. V prerani grob jo je spravila nevarna bolezen pljučnica. Bolehala je samo devet dni,
bruhnila civilna vojna? Jaz 'bi !ko Previdena s sv zakramenti za umirajoče, izdihnila svojo dušo dne 2. oktobra. Pokopana
1Z-
pa rekel, da smo vsled tega popolnoma brez strahu in mirno bomo spali, če bo Roosevelt izvoljen. Bati se pa je, če bo izvoljen Landon, ki je za odpravo reliefne podpore brezposelnim. Če nihče ne bo podpiral 12 milijonov brezposelnih delavcev, bo gotovo prišlo do kaj neprijetnega, kajti pregovor pravi, da ima glad ostre zobe.
Opomniti je vredno, da imamo tukaj v Wisconsinu dne 3. novembra tudi governerske volitve. Po mojem mnenju bo skoro najbolje, da volimo še za naprej starega governerja F. Laffayette, ki je za Roosevelta in je še precej naklonjen delavcem, kateri delajo po tovarnah. Tega bi jaz priporočal vsem Slovencem. Kar se pa tiče drugih kandidatov, ki so za deželne uradnike, niso za nas tolikega pomena, zato menda ne bo velike razlike, katerega volimo. Vsak volilec naj pač voli za take po svo-
je na St. Mary pokopališču. Poleg žalostnega moža zapušča dvoje otrok in sicer 12 letno hčerko in šest letnega sinka, tukaj na Willardu pa neutolažljive starše, sestro Mary in brata Willi; v Chicagi pa sestro Frances, orao-ženo Simmers, Margareto omož. Štefanič, Zofijo in Johna, ki je poročen. Pokojna bila stara bo času smrti 33 let.
V eni predzadnjih številk A-merikanskega Slovenca sem o-pazil dopis od "Poročevalca", v katerem me je kaj laskavo pohvalil in omenil, kako sem ponosen ko nosim "zvezdo". ■— Prav lepa hvala za poklon in priznanje. Poročevalec pa ni omenil, kakšno "zvezdo" da imam. — Ta zvezda je namreč srebrni znak KSKJ., za dosego predpisanega nam števila otrok v mladinski oddelek KSK Jed-note. — Ko me je (eno nedeljo moj prijatelj nekako po strani pogledal, je dodal pripombo: Glej ga glej, kako sedaj pokon-
CLANICAM DR. KRŠČANSKIH ŽENA IN MATER
Chicago, III.
Vsem članicam dr. Krščanskih žena in mater se naznanja, da imamo prihodnjo soboto, dne 31. oktobra spoved in drugi dan v nedeljo 1. nov., skupno sv. obhajilo pri' sv. maši ob 7:30. Prosim, udeležite se vse, če je le mogoče. -— V nedeljo zvečer po večerni pobožnosti je pa društvena seja, ki je zelo važnega pomena. Upam, da bo udeležba velika in da boste pokazale, da se v resnici zanimate za društvo. — V ponedeljek, 2. novembra, na Vernih duš dan, bo sv. maša za vse pokojne članice našega društva. Udeležite se sv. maše in darujte za nje sv. obhajilo.
Morda kateri članici ni znano, da smo zopet izgubile dobro članico in sicer Agnes Gyorkos, katera je umrla 18. oktobra in vam jo priporočam v molitev. — V tem letu smo izgubile že tri članice. Poglej v knjižico, če imaš katero že tam vpisano.
Še imamo dva meseca tega leta, zato vse tiste, katere ste zaostale s članarino ali pogrebnimi prispevki, pridite na sejo ali k meni na dom in poravnajte zaostale prispevke. — Še je par članic, ki imajo nove plačilne knjižice pri meni. Prosim, pridite ponie.
Jennie Terselich, taj.
(Dalje na 3. str.)
Končana stavka
Akron, O. — Zadnji teden je bil tukaj končan štrajk delavstva pri znani Firestone Rubber Co., pri kateri so tudi naši rojaki zaposleni. Tri tisoč delavcev se je zopet vrnilo na delo.
Nesreča rejaka na lovu
Ely, Minn. — Rojak Jožef Rus se je bil podal z družbo na lov na zajce. Neki njegov tovariš je pomeril na zajca in ustrelil. Po nesrečnem naključju je pa ena svinčenka zadela v kamen in odletela nazaj, naravnost v oko Jožefa Rusa, katerega so takoj odpeljali v bolnišnico v Virginio, kjer so mu odstranili oko.
Clevelandski bolniki
Cleveland, O. — V bolnišnico je bila prepeljana zadnji teden Slovenka Katarina Berry in sicer v Glenville bolnišnico. — V bolnišnici Huron Rd. se nahaja rojakinja Mrs. Mary Kern, kjer je prestala nevarno operacijo. — Iz Glenville bolnišnice se je vrnila zopet na svoj dom Agnes Obreza. — V Lake Side bolnišnici je srečno prestal operacijo Mr. Louis Zakrajšek. — V Wo-mans bolnišnici se nahaja Miss Agnes Offak.
Avtomobilska nesreča
Coudersport, Pa. — Rojak John Renko je nedavno obiskal svojo hčerko, ki živi v Port Alleghany. Nazaj grede je zavozil z avtomobilom v gazolinsko postajo tako nesrečno, da se je hudo poškodoval in dve uri kasneje poškodbam tudi podlegel.
Slovenska bolničarka
Detroit, Mich. — Pred kratkim' je'izdelala izpit'ž* boliifCar-ko tukajšnja mlada rojakinja Emilija Bartel. Baje bo nastopila prvo službo bolničarke v neki bolnišnici v Waukeganu, 111.
Nesreča z avtom
Ely, Minn. — Rojaka Anton Lunka in Štefan Mrhar, sta se v avtomobilu peljala v Virginio. Ko sta bila že blizu mesta se je njuno vozilo zaletelo v jarek in pri tem sta oba dobila težke poškodbe. Zlasti hudo je poškodovan Štefan Mrhar. Avto je pa docela razbit.
Smrt jih je pobrala
V	Clevelandu, O., je umrl John Brentar, spoštovani rojak, ki .ie več let bolehal. Umrl je v starosti 72 let. Doma je bil iz občine Klana, v Istri in je prišel v Ameriko pred 38. leti. Tukaj zapušča ženo, tri sinove in hčerko.
V	Hibbing, Minn., je um vi Frank Lunka v starosti 45 let-Rojen je bil Žirovnici. Tukaj zapušča ženo, dva sina, hčer in enega brata, v Clevelandu, O., pa sestro.
V	West Allisu, Wis., je umrla Frances Martinšek v starosti 48 let. Zapušča moža, tri sinove, pet hčera, tri brate in pet sester.
TARZAN IN OGNJENI BOGOVI
(146)
(Metropolitan Newspaper Serricfe)
r<
Napisal: Edgar Rice Burroughs
Mirno in neustrašeno je stal Tarzan, ko je Massedon, veliki poveljnik Cana-anitov kričal nad njim: "Ti nisi Iskan-der, goljuf si in zato boš umrl, kakor to naše postave zahtevajo!" — Tarzan je vedel, da edina njegova rešitev je v tem, da neustrašeno nastopi proti Mas-sedonu in to je tudi takoj storil.
"Jaz sem resnični Iskander," je začel prepričevalno govoriti Tarzan Masse donu. "Premagan sem bil, toda, Massedon, krivda je na tvoji strani. Tvoji vojaki so slabo podučeni. Kadar je bil najhujši boj, so odpovedali pokorščino in niso poslušali mojih povelj. Krivda je tvoja, ker si jih slabo naučil."
Massedon, videč kako prepričevalno govori Tarzan, katerega je prej imel ; a Iskar.dra, je zopet počel verovati vanj ter verjeti njegovim besedam. Dvignil je roko v pozdrav, ko je Tarzan nadaljeval: "Verjemi mi, pojdi z menoj in zmaga bo naša. Če ne verjameš, pridejo sovražniki in vas vse uničijo!"
Naslednji dan je Tarzan prevzel poveljstvo nad vsemi vojaki južnih Cana-anitov. Poveljeval jim je in jih vežbal v zadržanju in hoji. — Ti vojaki so bili močni, neustrašeni in ponosni svojo vojaško čast, pravi naslednik' Aleksandra Velikega. — Toda, ali bi B« mogli pomeriti z Garettovimi razbojniki?
Petek, 30. oktobra 1936
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran S
S PROSLAVE RT. REV. POMKVARJA
MSGR,
Kakor , je bilo naznanjeno, se je pretečeno nedeljo, dne 25. oktobra izvršila slovesna investicija Rt. Rev. monsignorja Poni-kvarja. Slavnost v katedrali cle-velandski se je pričela ob 3. uri popoldne, v navzočnosti odličnih cerkvenih in civilnih osebnosti ter mnogo številnega ljudstva. S Fathrom Ponikvarjem je prejelo odlikovanje iz rok prevzv. škofa J. Schrembsa še par drugih cle-velandskih duhovnikov. Vsi obredi so potekli kar najbolj svečano in pomenljivo.
Še isti dan ob pol 7. uri je bil slovesen vhod novega monsignorja v veličastno cerkev sv. Vida. Monsignorja Ponikvarja so spremljali v procesiji številni slovenski in drugorodni duhovniki; ob obeh straneh od župni šča v cerkev so tvorili špalir zastopniki kat. društev s svojimi zastavami, ženske in moški v narodnih nošah in ljudstvo. V cerkvi sami je čakala, razvršena v dve vrsti, različno uniformirana častna straža deklet, pred oltarjem pa so bile postavljene belooblečene deklice. Ob vhodu v cerkev so zadonele orgije, nato pa so se pričele pred izpostavljenim Rešnjim Telesom slovesne pete litanije Matere božje. Po cerkveni slovesnosti se je kmalu otvoril pozdravni večer v počast slavljencu v dv6rani pod cerkvijo. Udeležilo se ga je mnogo odličnih cerkvenih in svetnih gostov.
Najprej so se novemu prelatu poklonili otroci šole sv. Vida ter
mu darovali par lepih šopkov cvetlic. Nato je predsednik pripravi javnega odbora Rev. Matija Jager izročil stoloravnatelj-stvo Rt. Rev. kanoniku Omanu, ki je mojstersko izpeljal svojo službo ter poklical k besedi menjaje se različne zastopnike iz duhovščine in ljudstva. Naj omenim najprej nekatere izmed duhovščine, kakor Rt. Rev. monsignorja Hribarja, Rt. Rev. Zla-mala, Rt. Rev. Domladovca, slovenske župnike clevelandske škofije, Rev. Rudo Potočnika iz She'boygana in Rev. Salezija Glavnika, OFM iz Lemonta. Izmed lajikov so med drugimi govorili: zastopnik cerkvenega odbora fare sv. Vida, Mr. J. Gornik v imenu Dobrodelne Zveze, Mr. J. Debevec za Ameriško Domovino, Mr. Ivan Zorman, Dr. \.J. Kern, arhitekt cerkve sv. Vida i. dr. Nazadnje je spregovoril besedo zahvale Rt. Rev. mon-signor Ponikvar vsem, ki so kaj odelovali pri proslavi ter zlasti izrazil svojo željo, naj bi se fa-rani sv. Vida zavedali, da je odlika, ki je doletela njega, tudi njihova odlika. Pozno v noč so se gostje razšli, zadovoljni nad lepim večerom, ki jim ga je priredila najštevilnejša slovenska fara sv. Vida, kjer imajo največjo in najlepšo slovensko cer
lodajalec vrgel na cesto kadarkoli se mu je zljubilo? Hooverjeva večina kriči, da se jim krade prostost. O, seveda, ker ne morejo črpati in izko-riščevati ljudstva tako nemoteno kot bi ga radi in zato kričijo po prostosti. Pa tudi zato, ker so delavci postali deležni le nekoliko tiste prostosti, katero so magnati iz-. : gubili.
j Dalje. — Kar je Roosevelt | potrošil, je šlo za blagor ameriškega ljudstva in s tem je postavil deželo zopet na trdno finančno podlago, kakor tudi 'jo povzdignil moralno. Roose-. veltovi nasprotniki točijo kro-I kodilove solze za osem mili-[jard dolarjev, katere je Roosevelt potrošil za ljudstvo in
NEKAJ IZ CLEVELAND A,
Cleveland, C..
Dovolite tudi meni par vrstic v cenjenem listu, ker m tako malokedaj bere kaj oc, fare Marije Vne bo vzete v Gol-linwoodu, dasi je vedno kaj novega, tudi pri nas. Tak>. smo imeli v mesecu oktob . lepo 40 urno pobožnost. Kal;, lepo in veličastno je take dneve. Cerkev je bila lepo okra sena, da je človek kar n&iievt zaživel, ko je vstopil. Fathor Jager, od sv. Vida, nam je tako lepo in pomenljivo gaveiii.
NOVICE IZ MINNESOTE
Ely, Minn.
Našo naselbino je tekom minulega poletja obiskalo veliko tujcev, med katerimi je bilo veliko katoličanov, ker opazilo se je, da se je veliko izmed njih udeležilo ob nedeljah službe božje v naši cerkvi. Vsako nedeljo je bilo o-paziti nove obiskovalce, ali kakor pravimo turiste. — Med temi obiskovalci je bilo tudi precejšnje število naših nekdanjih Elyjcanov, ki so nas obiskali, tako z Willarda, Wis. in Mr. in Mrs. Martin Matkovich v sprem-
le
da bi ga želeli še večkrat šati. Govoril nam je, kaj človeku Presv. R. Telo in sicer tako razločno in umljivo. da je lahko vsakdo razumel.
V =redini pod to sliko je kandidat Za guvernerja države Illinois g. C. seveir potrosil za ijuustvo lil če je le hotel. Toda, žalibog, leve proti desni pa se nahaja g. Marion George Kudlick, javne naprave, toda ne zinejo.tudi taki se dobijo, ki niti en-klerka municipalnega sodišča, oba besede o enajstih milijardah I krat niso prišli vse te dni v 3. novembra. Na dolarjev, katere so bile dane i cerkev, da bi se poklonili Nje-. Štefan 'na razpolago Evropi za razbi-Jmu, ki je za nas priklenjen
seveda, pri teh
ij.. stvu Mrs. John Murgel. Že bolj proti jeseni nas je obiskala tudi Mrs. Jos. Bukovec. — Vsem ki so nas obiskali, lepa hvala!
J. J. Peshel (-o-
Wayland Brooks, z
naš slovanski brat Poljak, kandidat za_ sta na republikanskem tiketu v teh volitvah, ki se vrše
desni strani pa je naš poznani Jugoslovan, izdelovatelj "2-20" cigar, g,	. .
Babič predsednik Jugoslovanskega odbora Nar. Republikanske stranke za le- j janje.	No,	seveda,	pri
\ enajstih milijardah je bilo
,____________________.m. precej "komišna," zato je bilo
Amerikanec, mi dovolj ja-'to vso OK. Internacionalni da boljše admini- i bankir pa ni mogel svojih vlade je ni-' prstov vtakniti v ta denar, ki
PRVA POŠTA
Francosko poštno ministrstvo j s priredilo v svojih prostorih zgodovinsko razstavo, kjer so
tošnje volitve.
nika 5314 Duncan St., ali pa
tudi lahko naravnost na upravo Amer'kariskega Slovenca, če nočejo da bi zastopniku plačali. Zato cenjeni naročniki, prav prijazno vas poživljam, da poravnate svojo zaostalo naročnino. Saj lahko sami sprevidite, da uprava lista tudi potrebuje denar za vsakdanje stroške pri izdaji in pa za pošiljanje lista naroeni-
kev v Ameriki. Monsignor Po- kom. List Amerikanski Slove-
nikvar je prejel za svojo slavnost tudi mnogo pismenih, brzojavnih in osebnih čestitk. Želimo mu, da bi izredno odliko užival mnogo let.
KAJ SE SLIŠI PO SVETU?
RIBE NA KLOBUKIH
Najnovejša moda, ki jo po-| skušajo lansirati v Parizu, gar-niar ženske klobuke z — ribami. Gre za prave ribe, ki jih na poseben način preparirajo, da .ne segnijejo, in potem zlakirajo, da °hranijo svoje naravne barve. Posebno so priljubljene neke tropske ribe, ki jih ta čas prodajajo v Parizu po visokih cenah. Takšni klobuki pa so "stilno pravilni" le za primer, da jih
seveda temeljito izkoristili .za osebno obogatitev. Tako je prišlo zavoljo te devalvacije do prvega velikega finančnega škandala v zgodovini.
•-o-
OTROK SE UČI 14 JEZIKOV
Pariški filolog Arsene Lenor-mand vrši s svojim sinčkom, ki šteje danes 5 let, zanimiv eksperiment. Sinčka hoče zavestno vzgojiti za "jezikovno čudo", zato govori z njim v štirinajstih
jezikih, vsak dan v dveh različ-nosijo k obleki z ribjimi slikami jnih g to metodo je začelj ko je
ali vsaj s slikami vodnih rastlin. (imel otrok tri leta_ Danes je ta-Seveda morajo biti tudi ročne ko daleč, da se more z malim de-torbice garnirane z ribjimi lu- janski razumeti v štirinajstih skinami. j jezikih, čeprav otrok seveda nobenega ne govori dovršeno. •-o-
nec je res priljubljen, to sen slišal že od več naročnikov in rojakov, ki so se izrazili, da je najboljši katoliški list v Ameriki. Zato, dragi rojaki, naročite si list, s katerim se boste zabavali in podučevali v dolgih zimskih večerih.
Ker že ravno pišem, naj tudi omenim, da smo imeli v tukajšnji slovenski cerkvi na. 57 cesti, 40 urno pobožnost in sicer od nedelje zjutraj, do torka večer. Ta čas je bilo pri nas več čč. gg. duhovnikov in sicer Father Snoj, Father Vr-hunc, Father Slapšak in Father Jager. Ob zaključku po-božnosti smo slišali pod učno in do srca segajočo pridigo, katero je imel č. Father Jager iz Clevelanda. — V imenu našega č. g. župnika Rev. M. F. Kebe, prav lepa hvala vsem faranom, ki so se te 40 urne pobožnosti udeleževali.
Pozdrav vsem čitateljem tega lista.
Jos. L. Bahcrich
IZ 8L0V. NASELBIN
(Nadaljevanje z 2. strani.).
AMBULANCA V LETALU
V malem avstralskem mestu Wyndhamu so si omislili letalo, s katerim naj bi zdravniki obiskovali slabo naseljene,in težko KAJ NOVEGA MED ROJAKl dostopne predele zapadne Av-	v piTTSBURGHU
stralije. Vlada je s svoje strani I	Pittsburgh, Pa.
v raznih majhnih, oddaljenih na- . Ker se £e ti0ig0 njsem 0gla-seljih postavila trideset oddaj- ^ bodo morda nekateri misli-nih postaj, ki so tako preprosto ]i( da ge nahajam v krtovi dograjene, da morejo z njimi rav- želi No> dosedaj se mi tega še nati tudi otroci. Rabile bodo za' j pripetiIo, i;oda človek 110 to, da se prikliče letalo z zdrav- ive> kedaj- pride ura. daneg fiikom v samoto, kjer bi ga po- jutri te ge ni več> trebovali. Vlada je nadalje določila vsoto 5000 funtov letno, da ])o mogla ta leteča postaja v redu obratovati.
si,
PRVI FINANČNI ŠKANDAL
^evaluacija (razvrednotenje denarja) je bila že v starem ve-u Priljubljen pripomoček za reševanje zavoženih državnih gospodarstev. Tudi modrijan So-|0n> ki je ukazoval v Atenah, se •1e Poskusil s tem pripomočkom, so 1. 536. pred našim štetjem državni dolgovi preveč narasli.
Odredil je razvrednotenje a-
valute za prilično 27 odstotkov. Toda uspeh ni ustrezal _1 ičakovanjem. Začela se je div-•1a špekulacija na vseh trgih tako, da je dežela .zašla v še slabši Položaj. Ogorčenje ljudstva jo "trašno naraslo, ko je zvedelo, da je Solon, modrijan, ki je znal tako lepo pridigovati o morali, 0 namerah vlade glede devalva-c;i-\° pred časom izdal svojim Prijateljem, ki so to »znanje
Namenil sem se napisati v naš priljubljeni list nekaj pittsburghških novic. — Z dolom je sedaj nekoliko bolj zadovoljivo, tako da se dela povprečno 85%. Propaganda za C.I.U. se še vedno nadaljtije. Največ gre pri tem za povišanje plač. Kompanije se pa nočejo podati na noben način. Mogoče je, da čakajo na izid. bližajočih se volitev, ki bedo v torek 3. novembra, pri katerih se bo pokazalo, katera stranka bo prejela v roko naše deželo. — Priporočali bi, da bi naši Slovenci in Hrvati vsi volili za našega sedanjega voditelja F. D. Roosevelta. S tem je upanje, da ostane še 011 v Beli hiši, in smerno pričakovati, da bo tudi za nas boljše.
Nadalje naj sporočim vsem naročnikom Amerikanskega Slovenca v okolici Pittsburg-ha, da kateri nameravajo plačati naročnino, naj isto pošljejo do 1. novembra na zastop-
MALO POLITIKE IZ SO.
CHICAGE
Sc. Chicago, 111.
Po precej dolgem času molčanja se hočem zopet nekoliko oglasiti v javnosti, da boste vedeli, da še živim. Novic vam ne bom naznanjal, za te bo že novinar poskrbel, četudi včasih malo pozno.
Omenil sem, da še živim. Da. v resnici, pa ne samo jaz. Milijone ljudi je oživelo in z veseljem gledajo v bodočnost in to že odkar se je spremenila administracija v Washing-tonu. Nisem izkušen politikar toda "common sense," kot pra-
vi
sno pove
stracije, oziroma vlacle je smo imeli in je ne bomo, sti kar se tiče za navadnega delavca, kot jo imamo pod sedanjim predsednikom. Mestno časopisje, kakor tudi vsa republikanska stranka kriči, da Roosevelt preveč zapravlja. Seveda, jezi jih, ker zapravlja, da s tem pomaga revnim ljudem in zato tako kričijo, kot bi to šlo iz njihovih žepov. Če bi samo mali ljudje pri tem bili prizadeti, pa bi bilo vse OK. — Saj vemo, da je tudi Mr. Hoover, prejšnji predsednik potrošil 3 do 4 milijarde dolarjev, pomagal je pa tistim, ki so imeli milijone, pa so morda enega ali dva izgubili. Priskočil jim je na pomoč, da bi ne ti "reveži" trpeli izgub, četudi so imeli še drugih milijonov na razpolago.
Kaj pa je Mr. . Hoover in njegova stranka dala malim ljudem in delavcem? Ko so se reveži napotili v Washington za pomoč v nevzdržnih razmerah v katerih so živeli milijoni in milijoni ljudstva po Ameriki, so bili razgnani z vojaštvom in plinskimi bombami. To je fakt, katerega ne more nihče ovreči. . Ljudje božji, mar mislite, da so se ti magnati čez noč prelevili; svoje srce spremenili in da so sedaj kar naenkrat naklonjeni nižjim slojem, ko kričijo, da hočejo rešiti deželo? Da, oni hočejo rešiti deželo za se, to je za tiste sloje, ki ,samo gledajo, da so njihovi že^i polni in navadnega volilca samo takrat poznajo, ko ima glasovnico v rokah.
1 Kaj pa s sedanjo vlado? Mar Mr. Roosevelt ne dela za dobrobit širše mase ljudstv Mar nima vsak preprosti delavec več prostosti kot jo jo imel kedaj poprej?! Ali niso razmere sedaj pod Roosevel tom tisočkrat bolje kot so bile pod Hooverjem? Ali si morda kdo želi tistih časov nazaj, !zlasti še delavec, ko te je de-
na tabernakelj. Kako bodo izstavljeni tudi prvi nabiralni-neki šli otroci v cerkev, če šo ! starši no gredo. Otroci vendar tako radi odrastle posnemnjc
z]a_ se je potrošil doma in zato tako vpitje. — Navsezadnje, ta dolg, ki ga je predsednik Roosevelt napravil, ni res tako breme, kot ga republikanci slikajo. Vzemimo na primer osebo, ki dolguje $3.000.00, pa ima poleg tega $8.000.00 dohodkov na leto. Pomislite, tukaj, koliko truda bi vzelo
v vsem in kako naj posnemajo od takih dobra dela če jih na njih ne opazijo. Torej. očetje in matere, z našimi zgledi privadimo otroke hoditi v cerkev, ker le tedaj.
i ki za pisma. Nosijo grb grofa Nagina de Villageois, ki je leta 1853. kot prvi podjetnik za 40 let odkupil redno pisemsko dostavo. Na glavni pošti v Parizu je prodajal posebna potrdila o plačani poštnini, billets de port paye, ki so se nalepila na pisma
tako osebo, da poplača teh jv.:,od. Ne sme nam biti vseeno, $3.000.00 dolga. Nekako v ta- kod hodi naša mladina. — kem primeru stoje Združene j Zadnjič sem brala dopis č.
ce 'in torej pomenijo najstarejše bodo nas videli, bodo tudi on; 'poštne znamke. Imela so vred-radi tja zahajali in to jih bo.nost 5 centimov, a na žalost se gotovo obvarovalo marsika- .niso ohranila. Pritrdila so se
tere nesreče, obvarovalo od i namreč samo z enim robom, da
j
tlabe družbe in od raznih ne- jbi jih lahko odtrgal in uničil u-
po- jradnik pri pobiranju pošte. Zato je razvidno iz uradnih spisov,
varnosti, ki jim pretijo
države, kar se tiče dolga, katerega republikanci tako pred-bacivajo. Mar bo to pogubilo deželo? Vsak trezen človek mora priznati, da ne.
Frank Juvančič
-O-
Človek drži na človeka jezo; pri Bogu pa išče odpuščanj.
Zdrži se prepira bo mnogo manj.
Fathra Omana, in se z njim popolnoma strinjam, kar je zapisal o raznih ponočnih klubih in je res, da so gnezda hudobije, ki kvari našo mladino. Kaj moremo dobrega pričakovati od takih, ki zahajajo v take klube. Zato pa, moramo starši dajati mladini sami i dober vzgled, če hočemo, da in grehov i bo mladina dobra.
Naročnica
da je bila odmerjena prvim nabiralnikom zelo kratka življenj-ja doba. Prihodnje leto so že bili odstranjeni, ker so redno spuščali noter pariški paglavci žive miši, ki so pokvarile pisma.
--o-
Neki psihologist je sugestiral naj bi se ženske učile igranja na razne inštrumente, kot zdravilo proti čezmernemu govorjenju. Pa so vstali drugi in pravi-Ijo, da bi bilo to zdravilo še slabše, kakor je bolezen sama. . .
Jugoslovani --- ameril

Vi ste vedno ljubili osebno svobodo, ustavi e in državne zakone, ljubili ste zakon enakosti v gotovih prilikah, sigurnost v vsakem pogledu zase in svoje otroke in se niste nikdar dali zavesti in zastrašiti, ker ni sladke besede brez dela, z prelomljenimi obljubami, kakor niti vsakovrstne otuoške grožnje niso bile dovoljene, da bi šle skozi rešeto vašega bistrega in
zdravega razuma.	.
To pot so, na dan tretjega novembra na kocki vse one stvari m ideali, radi katerih ste vi
prišli v to deželo in radi katerih ste tako srčno vzljubili ustavo te zemlje. Vaše mesto je med
branilci in borilci teh ugodnosti in tega prava z čuvarji Ustave Združenih držav, in ti so:
Narodna republikanska stranka
In njen kandidat za Predsednika in zi podpredsednika Združenih držav na volitvah prihodnji torek dne 3. novembra
UJATVE
Dinarji:
7a $ 2.55.................... 100 Din
Za $ 5.00.................... 200 Din
Za $ 7.20.................... 300 Din
Za $11.70.................... 500 Din
Za $23.00....................1000 Din
Za $45.00....................2000 Din
odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile cene :
Za izplačila v dolarjih:
Za S 5.00 pošljite..........$ 5.75
Za $10.00 pošljite..........$10.85
Za $15.00 pošljite..........$16.00
Za $25.00 pošljite..........$26.10
Za $40.00 pošljite..........$41.25
Za $50.00 pošljite..........$51.50
Lire:
................. 50 lir Za $6.40............................100 lir
Za $29.00............................500 lir
Ker se kurz. večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah ^ poseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
J © H N JERICH
(V pisarni Amer. Slovenca)
1849 West Cerrnak Road, Chicago, Illinois
Za $3.50..
ALF. M. LANDON	COL. FRANK KNOX
Vi morate sami izbirati med varčljivostjo in zapravljivostjo konstruktivnega programa in dela, ali nepraktičnih poskusov na koži naroda in njegovem žepu, med delom in poslom ali relifno' podporo, ekononske stalnosti, ali ekonomskega kaosa, zaščite za one, ki plačujejo davke, ali neomejenega zapravljanja, morate izbirati med zdravim denarjem, ali inflacijo in
propada.
ZATO IZBIRAJTE, GLASUJTE IN IZBERITE PONOSNO
in
A za guvernerja države Illinois gosp.
C. Waylanda Brooksa
Omogočite pravo delo za svojo korist voditeljem in velite po redu vse kandidate na listini Narodne -Republikanske Stranke.
JUGOSLOVANSKI REPUBLIKANSKI ODBOR.
Političen oglas naročen, plačan in objavljen po Jugoslovanskem Republikanskem odboru.
Stran 4
»AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 30. oktobra 1936

I I

.............
š f
USODNA Z EN A
Ivan Slivnik.
PISANO POLJE
J. M. Trunk
RAZNOTEROSTI
KONEC SVETA
Neki londonski uradnik

Trume ljudi so se valile mimo hiše. Drli so gledat povodenj. Mesto je stalo dokaj više od bregov reke; izpred zadnjih hiš si lehko mirno užival veličastni prizor. Viktor je odprl okno in prisluhnil, kaj govore ljudje o vodi. Vsi so menili, da bo poplava neobičajno silna, dasi je bilo deževje pravkar ponehale Najrajši bi bil hi-ol Viktor z njimi vred k reki. Toda mor: 1 je ostati doma in čakati Romane. Utegnila je kmalu priti; ni je smel izgrešiti, za nobeno ceno ne. Sklonil se je daleč naprej, da bi ji videl naproti. Električna svetilka pred vhodom je že gorela, zakaj mračilo se je. In tedaj se je pokazal avtomobil.
Viktor je stopil k vratom svoje sobe ter prisluhnil. Voz, ki se je bil ustavil pred • vhodom, je spet zabrnel. Trtnik je skočil k oknu. Videl je, da zavija avtomobil v garažo
Stal je kakor okamenel in gledal za vozom. Minuto nato pa je nekdo potrkal, in ko je Viktor zaklieal "Prosto!" je vstopil Kaluta.
Stara Dora je zunaj; rada bi govorila s sahibom."
"Le brž naj pride!" je hlastno velel Viktor.
Indijec je odprl vrata in spustil Doro v sobo. Bila je vsa razburjena.
24. POGLAVJE.
Romana se je bila odpeljala zjutraj v kar najslabšem razpoloženju. Toda v tovarni je našla vse polno posla in nemira; njen duh se je obrnil v drugo smer in nekoliko pozabil svojo bolečino. Naraščajoča povodenj ji je povzročila obilo vznemirjenja in preglavic. Ni ji ostalo časa za žalovanje.
Ali svojih misli vendar ni mogla krotiti. Vedno iznova ji je rojilo po glavi in po srcu Beatričino razodetje, da je Viktor Trtnik že davno soprog in oče. In vedno iznova se ji je krčilo srce od spoznanja, da je on, ki ga je spoštovala še snoči bolj od vseh ljudi, on, za čigar poštenje bi bila brez pomisleka zastavila desnico — da je ta mož hinavec in slepar!
Dolgo je omahovala, ali naj se pelje o-poldne domov. Povodenj bi jo bila opravičila, ako bi bila ostala v tovarni. Treba je bilo le telefonirati, da je ne bo. Toda njen ponos se je upiral možnosti, da bi si Beatrika potem mislila, da se ogiblje Viktorja.
In tako se je vendar peljala domov; na-tihem je upala, da je nemara odpotoval. Beatrika mu je bila morda povedala, kaj je odkrila.
Toda bil je še tu — in se je celo drznil, gledati jo s tistimi svojimi očmi, ki jih je bilo težko, tako težko dolžiti sleparstva. Nato je prišel napad gospe Sibile. Ni je zadel bogve kako hudo. Vse te malenkosti so se utapljale v njeni bolesti za Viktorja Trtnika, za svojo osleparjeno ljubezen in svoje prevarano zaupanje. Napada je bila malone vesela, ker ji je dal povod, da je mogla oditi. In medtem, ko je tu v tovarni naraščalo okoli nje razburjenje in so se trudile vse roke, da bi pospravile vodi plen, preden ga doseže z grabežljivimi valovi, medtem, ko je prihitel Janko in govo-
ril z njo, je mislila ona le na svojo edino, gorečo željo: "Da ga vsaj ne bi več srečala!"
Voda je naraščala čedalje bolj. Vse svoje ljudi je bila Romana odslovila, da bi jih spravila iz nevarnosti. Karkoli bi bila mogla voda poškodovati ali odnesti, so bili spravili z dvigalom v zgornja nadstropja. Zdaj jo je obdajala puščoba; slišala je grgranje in šumenje vode. Spodaj je še čakal šofer in jo klical, naj se podviza, ker drugače niti z avtom ne prideta več domov. In tedaj jo je po bliskovo prešinila misel, kako se more ogniti ponovnega srečanja z Viktorjem.
Ostati tu, v tovarni, dokler bo trajala povodenj! Nekaj dni, morda cel teden iztegne miniti, preden bodo pota spet po-rabna. Vse dotlej ne bo mogla ona nikamor in nihče k nji. Imela bo dovolj časa, da se zbere, da premaga najhujše in u-kroti to divjo bol v svojem srcu. Trtniku ne bo ostalo drugega, kakor da medtem odpotuje. Beatrika in njena mati mu pač ne bosta dolgo skrivali, da vesta njegovo skrivnost. S tem mu bo vzeta možnost nadaljnjega bivanja, in nji ga ne bo treba videti — nikoli več!
Še preden je dodobra preudarila vse to, je stopila k oknu in zaklicala šoferju:
"Zoreč, kar peljite! Jaz imam še nujno delo in ostanem tu, dokler voda ne pade. Povejte Dori, da naj ne skrbi. Tu imam vse, česar potrebujem; nič hudega se mi ne more zgoditi."
Šofer se je ustrašil. "Pet minut lehko še čakam, gospodična, delj ne. Samih vas vendar ne morem pustiti tu."
"Pač, Zoreč, lehko me pustite brez skrbi. Saj itak ne pridem več suha skozi
Kočljiva roba.
Pri kulturnem delu sta v ospredju zdaj med amerikan-skimi Slovenci menda Adamič in Perušek, prvi s peresom, drugi s čopičem, Adamič kot pisatelj, Perušek kot slikar. Ne bom se kavsal za izraz, i ker kultura se vzame lahko v tem in onem pomenu. Gre pred vsem za to, da oba seznanjata amerikansko javnost z našim slovenskim narodom, vsak na svoj način. Ako neki bankir v Calumetu ni vedel, [da .io bi' ri.naš, in ga .K ' .me). :.a Indijanca, je vse hva-I le vredno, če kdo nas sezna-
ja. G. Molek meni: "Ta ali oni bo rekel, da pravična kritika se mora ozirati le na objektivno resnico." Podpišem, ker je pravilno stališče, ako hoče biti kritika res objektivna. Pa pravi dalje: "Katero objektivno resnico? Ali ni res, da ima vsaka svetovnonazorska šola svojo objektivno resnico? Naše stališče je, da je treba gledati na življenje, kakršno je, ne pa na življenje, kakršnega bi nekateri "objek-tivisti" radi imeli." Tu je — razpotje, ker bistvena zmota. Ni res, da bi imela vsaka šola svojo objektivno resnico. Ob-
»
TISKOVINE
vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna. — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne.
Tiskarna Amerikanski Slovenec
inja, kaj in kdo smo, ker baje iektivna resnica je le ena, ne so nas dozdaj poznali le kot more vsaka šola imeti te ob-bohunke. KoJljivost pri robi jektivne resnice, ker bi bila pa se pričenja prav med nami potem le ena šola, ne pa, ka-samimi, ko gre za to, čegava kor vidimo, toliko šol, ali vsaj sta Adamič in Perušek, ker tu v glavnem dve šoli materiali-smo silno občutljivi. Glede !stična in idealistična šola. Nc
vezo.
"Spustite se z dvigalom, gospodična. Lehko ga naravnate tako, da stopite ž njega naravnost v voz, saj ga imam tik zraven."
Toda Romana se je bila medtem odločila, da ostane.
"Odpeljite se neutegoma, Zoreč, da se vam kaj ne zgodi. Jaz ostanem tu in bom vsaj lehko delala te dni, ne da bi me motili. Odpravite se takoj in ne pozabite povedati Dori, kar sem vam naročila."
Tedaj je šofer pognal motor. Ako je hotela gospodična ostati za vsako ceno, je bila stvar pač njena skrb. Ni ga mikalo čakati še delj in spravljati svojega življenja v nevarnost. Voziti po vodi, ki je še vedno naraščala, je bilo itak dovolj težko.
In tako se je odpeljal.
Romana pa je globoko zasopla ter zaprla okno. Kroginkrog se ni videlo drugega kakor širna, toliko da ne brezbrižna vodna plan. Sama je bila zdaj, čisto sama v tem zapuščenem poslopju. Nikjer žive duše, od nikoder glasu razen šumenja vode. Avtomobil je pljuskaje in brizgaje izginjal v dalji. Romani se je storilo nekam tesno in čudno. A kmalu se je obnovila v njenem srcu muka ter izpodrinila vse ostalo. Sedla je za {risalno mizo in poizkusila delati. Pred njo je ležala sklada-nica pisem, ki so bila dospela z davišnjo pošto. Niti pregledati jih ni utegnila. Toliko da jih je v naglici omenila Hojarju.
(Dalje)
Adamiča no bo težkoč, beseda je pi ana in tiskana in vsa napredna, in vse, kar ni napredno, se prikazuje v najslabši luči kot srednjeveško ali še starejše nazadnjaštvo. Naše katoliško naziranje vrlo slabo odreže, Adamič je ves last naprednih, tako vsaj zatrjujejo in se s tem tudi hudo ponašajo. Mi smo mi. Glede Peruška je roba zavita v temo, ker naziranje je zasebna zadeva posameznika, čopič in slika pa dosti ne pove. in če napredni tudi g. Peruška smatrajo za svojega, morajo imeti dokaze, ker vsaj objektiven opazovalec vidi na njem le slikarja. Vsaj g. Molek, se zdi. smatra oba za naprednjaka, da za koga drugega ničesar ne ostane, in bi morali kaki klerikalci že naprej držati ocl nju roke proč, posebno klerikalci, ker ti so baje tiči posebne vrste. Tu je, da pišem. Ne gre le za ta dva, za Adamiča in Peruška, stvar sega na drugo polje.
Čegav je ta, čegav oni? Ce-gav Cankar, čegav Gregorčič, čegav Baraga? Ne moremo pomagati, da je radi te pripadnosti malo prepira in prerekanja, dasi bi lahko to kav-sanje izostalo. Merodajna je pri tem baje svetovnonazorna šola, h kateri kdo pripada Je nekaj na tem. Ako naprednja-ki vindicirajo Adamiča za-se, bodo na pravem, če gre le za svetovno naziranje, saj stoji z obema nogama v taboru materialističnega naziranja, kakor vsaj naprednjaki hudo zatrjujejo. Ampak ravno pri na-ziranju pride tudi do razpot-
gre za objektivno, kvečemu lc 7.& subjektivno resnico ki se pa razločuje od objetivne kakor noč in dan.
Tu je razpotje, pravim in trdim, in kočljiva točka. Ako je n. pr. svoječasno Mahnič kritiziral Gregorčiča, Aškerca.. ali so kritizirali Prešerna, Jurčiča, Cankarja..je bila morda kritika ostra, celo lahke preostra, ampak kolikor je zadela kritika objektivno resnico, oziroma zmoto pri objektivni resnici, je bila kritika povsem opravičena, dasi je pretirano, ako se trdi, da bi bil hotel Mahnič s tem Gregorčiča ubiti. Vsi Nemci imajo svojega Goethea in Schiller-ja, pa ne bo Nemca, ki bi ne imel povoda pokritizirati to in ono na obeh. G. Molek napoveduje,' da btfcto v name-ravni Cankarjevi reviji na vsaki strani pobijali klerika-lizem (in tu gre za naziranje, za objektivno resnico) s prav Cankarjevimi besedami.
(Konec prihodnjič)
-o-
TEŽKA GOBA Neki kmet je našel v bližini italijanskega kraja Ronca Scri-via izredno, 28 funtov težko u-žitno gobo. To gobo je razstavil v neki trgovini, kjer so jo takoj prodali.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
ki
svoj prosti čas trati s tem, da pridiguje na javnih prostorih kar na Angleškem ni nič nenavadnega. Zadnje čase pa je s tem prenehal, češ, da je itak vse zaman ker je prepričan, da bo konec sveta preden bodo zopet zapeli božični zvonovi. Pravi, da je našel v prerokbah Izaija, A-mosa in drugih, da je italijansko abesinska vojna zadnje dejanje pred koncem sveta.
Skoro tisoč let je že preteklo od tedaj, ko se je prvič širila vest med prestrašenimi narodi, da se bliža sodni dan. Panika je bila tolikšna, da so se kralji odpovedali prestolom, plemenitaši so zapuščali svoja posestva in vse je bežalo v samostane. Cerkve so bile noč in dan polne gorečih molivcev, a zemlja se je pa vrtela dalje
Ameriški "prerok" Robert Reidt iz Newyorka je napovedal, da bo letos 6. februarja zadnji dan sveta. Ker se ni nič pripetilo in se prerokba ni uresničila, je preložil dan konca na leto 1996.	j
Mi pa pravimo, da, ne eni, ne drugi ne vedo nič, pač pa samo ugibajo.
-o-
dr, j. e. ura
ZDRAVNIK IN KIRURG
2000 W. Cermak Road
CHICAGO, ILL.
Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah.
Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU.
A tudi največji učenjaki se povspno do trditve o koncu sveta ki naj sledi kmalu. Tako je le-, ta 1919 neki profesor univerze i Michigan v Ameriki z vso pre-pvičevalnostjo trdil, da sončne pege, ki jih je odkril, pomenijo, da bo tisto leto svet uničen ter s tem povzročil precejšnjo razbur- j-10' jenje. Še ni dolgo tega, ko je ne>
MONAKO DOBI LASTEN DENAR
Kneževina Monako je sklenila, da bo kovala sama svoj denar, da bi ne bila več odvisna od nihanja francoskega franka, ki je veljal tam doslej za uradni denar. Gre tudi za to, da bi si izboljšala svoj finančni položaj, ki je postal zavoljo krize v tujski industriji zelo težaven. Osnovala se bo posebna banki v. naslovom narodne banke, ki bo denar kovala in ga spravljala v promet.
-o-
SMRT PREPREČILA POROKO STARČKOV
Hackensack, N. J. — 76 let stara samica, Miss Minerva Corbett, je namesto pred oltar odšla v grob. Poročiti se je namreč nameravala z nekim SO let starim moškim, s katerim sta se imela rada že nad .">0 let. Pred nekaj dnevi pa je žensko zastrupil plin, uhajajoč iz
gorečega premoga v njenem stanovanju, in v ponedeljek je podlegla.
KRALJ IMA BAJE POROKO V NAČRTU
London, Anglija. — Vedno glasnejše govorice se pojavlja-da se nam,erava kralj Edvard končno le oženiti z Mrs.
ki pastor več tisoč madžarskih |Simpson, ki -ie, kakor že poro-
kmetov prepričal o koncu vsega, !čan0' vložila tožbo za raZ[°' tako, da so vse svoje dragoceno- ;roko od mojega soproga. 1 o-sti znosili na kup ter zažgali, češ	se kra1' ba-ie cmerava
da bo sledil v nekaj dneh potres j!P° svojem kronanju, ki se bo in z njim konec sveta.	;vršilo v maju. Sporno vprasa-
Moderni učenjaki pa prisoja-:"je pa je še, ali bo Mrs. Simp-jo svetu še dolg obstoj, vendar ,son priznana kot angleška krapa si v tem niso edini kajti, eni ■ l.iica. pravijo, da bo življenje na svetu i	0
še osem milijonov let, drugi pa j V vsako slovensko katoliško
družino slovenski katoliški
"iljarcf let preden ga bo konec, dnevnik "Am. Slovenec!"
"TROPICAIRE" PREMOG.
— 'Lump' ali 'Egg' $6.00; 'Mine run' $5.75; 'Screenings' $4.75. — Northern Coal Co., Chicago; Telefon MERrimac 2524.
KUPIMO ZA GOTOVINO zapadle zemljiške bonde. 'mortgages' posameznikov in potrdila za odpovedane vloge na vseh bankah. FRED E. BUS-BEY & CO.. lO So. La Salle St., Chicago. Tel. RANdolph 3730.
1849 WEST CERMAK ROAD,
CHICAGO, ILLINOIS
rojaki slovenci!
Kadar želite o. krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lastnega rojaka.
Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jnmčcno, postrežba solidna. Se priporočam I
Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL.
Telefon 2 - 4787
NASI KRAJI'
Vsebuje zbirko 87 krasnih fotografij v ba-krotisku na finem papirju.
KNJIGA STANE $1.00
POZOR!
Kadar potrebujete premoga, drv, bi radi voznika za 3elitev, ali kak drug prevoz, tedaj me pokličite na telefon.
JOHN ŽELEZNIKAR
Auto Truki za splošni prevoz
2045 West 23rd Street, Chicago, III Tel. Canal 4534
Slike so iz vseh delov stare domovine. Posebno Gorenjska je dobro zastopana s svojimi znamenitimi kraji. Za njo Dolenjska in Štajerska.
Naročite si to knjigo takoj. Naročilo pošljite s potrebnim zneskom na:
Knjigarna "Amerikanski Slovenec"
1849 W. Cermak Rd.,	Chicago, III.
Najboljše pivo
oote pili na partijah, društvenih veselicah, piknikih, če naročite "MONARCH" pivo od
JOHNA
KOCHEVARJA
West Side Distributor of
MONARCH BEER
2215 W. 23rd Street CHICAGO, ILL. Telefon Canal 6177