List 41.
Vrabec podpornik sadjoreje.
Kmet čerti vrabca čez grada, zato ker mu na polji v pšenici in prosu desetino pobira. Sadjorejci so proti vrabca dvojnih misel; eni ga zagovarjajo, zato ker jim kakor škorec verte škodljivih merčesov trebi; eni pa ga sovražijo in zavidujejo, ker jim po vertih in vinogradih preveč česinj in grojzdja pozoblje. Zato ga po nekterih krajih, kolikor le morejo, love in morijo. Nekteri mu nastavljajo tu in tam ostrupenega zernja in ga pokončujejo kolikor največ morejo; pa kaj še! v nekterih krajih so nekdaj celo gosposke zapovedovale, da so jim mogli kmetovavci grabčeve glave odrajtovati, kakor se je to njega dni godilo na Prajsovskem. Ravno po tem preganjanji in pokončevanji so se ljudje popolnoma prepričali, da so vrabci sadjorejcom koristni ptiči. V moji domovini, dokler sem bil majhen fante in pozneje mladeneč še, se je bila tudi huda pokončavna vojska zoper vrabce vnela, ki pa je bila čez nekoliko časa zopet podhinila. -Res je, da na polji se je ohranilo marsiktero zerno, ki ga je poprej vrabec pozobal, al po vertih se je neizrečena množica škodljivih gosenc in druzih sadnih požeruhov za plodila, da so jabelčno in hruševo cvetje tako postrigli, da ga ni bilo sadja nikjer zagledati več, dokler se ni omenjena žival spet zaredila. Po novem zaroda vrabcov se je    zopet sadui blagoslov   v naše  verte pover-
162
nil. To se je posebno na češpljevem drevji vidilo. Dokler so se te živaiice s tako serditostjo preganjale, je ni bilo češplje skorej nikjer zavohati; kniali po omenjeni vojski so jele pa vnovič tako roditi, da so se jim veje kerhale in lomile. V nekem bližnjem kraji, komaj eno uro hoda od mojega doma, kjer je bila sadjoreja, posebno pa češnja, na visoki stopnji, so se vrabci še pred kakor pri nas za-terati jeli in ker je to pokončevanje tudi delj časa, kakor v mojem kraji], v eno mer terpelo, ni bilo poslednjič skor nobenega sadja zagledati, akoravno imajo verte žlah-nih dreves vse polne. Tudi jez sem vrabce po polji in vertu rad s strelom, kar sem mogel, strašil in preganjal, dokler se nisem njih koristi do dobrega prepričal. Zdaj pa jim tudi rad dam mir, ker vem, da so mi več v korist kakor v škodo, akoravno kakošno češnjevo vejo obero in na polji kako periše zernja požrejo. Le želeti je, da bi vrabec veliko tako gorkih zagovornikov imel, kakor sem jez, in da bi gotova skušnja, da je vrabec podpornik sadjoreje čedalje več dobrovoljnih ušes našla pri mladih in starih. Tako piše slavni kmetijski pisavec Pinkert. Naj bi se mu verjelo.                                                                       K.