B O p 1 S ls Iz Primorskeija. »Srce« — »Cuore«. Niirod slovenski nima pesnika n\ pisatelja, ki bi nam bil po svojej notranjosti in mišljenji, po svojih nazorib in načelih tako znan, kakor prof. Stritar, naš Boris Miran. Res je kolikor toliko vsak umotvor — naj ima uže katero obliko si bodi — nekak izraz pisateljovega mišljenjn, ali vsaj nekak odsev njegovih načel; vender pa je poleg oblike večkrat obseg, ali so pa tudi drugi odnošaji, ki natn zagrinjajo jasen pogled v pisateljevo dušo. V pojasnovanje se pišejo sicer razne kritike in ocene, ali tudi te so večkrat relativne vrednosti in polovičnega uspeha; saj je ocen.jevatelj več ali manj le ponarejevalec pisateljske snovi in večkrat tudi kriv tolmač duševnega življenja pisateljevega. Marsikomu se je utegnilo pripetiti, da je knjigo ali priprnsto pesmico nezadovoljen položil iz rok, ne morda, ker mu ni ugajala po vsebini ali obliki, ampak ker je ni razumel, ker ni spoznal, kaj je pisatelj ž njo prav za prav nameraval. Kolikokrat si skušamo pomagati iz take zadrege s povpraševanjem o pisatelji, o njegovem socijalnem položaji i. t. d., misle, da nam bode mogoče iz podatkov o njegovi zunanjosti sklepati na njegovo notranjost ter pojasniti si njegov umotvor. In ali se nam to tudi večkrat ne posreči? — S kako hlastjo odpremo priprosto pismice došlo nam iz znane prijateljeve ali znančeve roke, če tudi nam je morebiti vsebina uže več kot znana! — S kako pozornostjo se čitajo v politiških listih priprosti dopisi iz domačega kraja, dopisi, za katere smo uže naprej vedeli, katerih vsebina nam je bila uže prej znana! — In s kakim veseljem prebiramo knjige, katere smo uže toliko in tolikokrat čitali, iz katerih torej ne zvemo posebnih novosti! — Da nam knjiga ali sploh duševni izdelek ugaja, treba je različnih faktorjev, in mej temi ni najzadnja pisateljeva subjektivnost. In v tem pogledu moramo dati Stritarju prednost pred diugimi pisatelji in pesniki slovenskimi. Kako je pa prišel Stritar do tega? — Kako pridejo drugi ljudje? — z občevanjem. No, ali je Stritar občeval z vsera narodom slovenskim? Dii, občeval, pogovarjal se je se slovenskim čitateljstvom v svojih »Kritičnih pismih« (v Janežičevem »Glasniku«) in v svojih »Literarnih pogovorih« (v dunajskem in ljubljanskem »Zvonu«). To so tisti spisi, s kojimi si je Stritar nakopal na glavo največ sitnosti in tudi neprijateljev, a katere je niirod slovenski v ogromni večini čital z veliko pozornosstjo. S temi pogovori je postal Stritai1 ocenjevateljem lastnih umotvorov, pojasnil nam jib je tako, kakor bi nihče ne bil mogel, priljubil nam jih je, kakor je nam priljubljeno pismice drazega prijatelja. Ž njimi si je pa tudi pridobil neprecenljivih zaslug za naše slovstvo: postal je prvi literarni kritik slovenski. Ne bodem se bahal, da sem Bog ve koliko čital v svojem življenji, a čital sem vender nekaj, pa ničesar ne tolikokrat, kakor Stritarjeve »Literarne pogovore«.*) Mogoče, da so se mi ti pogovori tak6 priljubili prav zategadelj, ker so bili napadani; saj je znana anekdota, kako je nekemu pisatelju bila najboljša reklama za njegovo knjigo priprosta opombica na ovojni poli, naj bi knjige ne brala ženska mladina in kako se je prav ta za njo pulila. Naj se pa Stritarjevim pogovorom oponaša kar hoče, odrekati se jim ne rnore, da ne izvirajo iz čiste ljubezni za naš narod, kateremu odkriva Stritar napake z brezobzirno odkritosrčnostjo; tajiti se ne dii, da niso — kakor v obče vsi spisi Stritarjevi — pisani s čudovito doslednostjo — da o drugih vrlinah molčim. »Od prvega pojava na književnem poiji — piše dr. Celestin v »Slovanu« — pa do sedaj vidimo, da si je Stritar ohranil svojo odločno individualnost«. In Stritar sam: »Moji nazori o umetnosti, slovstvu in našib slovstvenih potrebah, ostali so v načelib, kakoršni so bili nekdaj«. Za nas učitelje imajo ti pogovori še posebno važnost. Stritar je vpletel v nje svoje nazore o vzgoji mladine.**) Obširneje je o tem pisal v 15.— 18. listu svojega »Zvona« 1879. 1. Povod so mu dali g. Tomšiča »Dragolj ubci«. Ocenjevaje lijih prvi spis je podal Stritar našim sedanjim in prihodnjim pisateljem (iu prelagateljem) knjig za mladino zlat navod, kateri bode mnogo vplival na razvoj našega pedagogiškega slovstva in na razumno in naravno vzgojo naše mladine. Ta navod slove: »Na noge, pisatelji slovenski, kateri čutite zmožnost v sebi, pišite za »mladino! Ne mislite, da se s tem ponižate se svojiin talentom, češ, za mladino naj pišejo kaki »nižje vrste pisatelji, kakor izdaje koledarje, kedor kaj boljega ne ve. Delati za mladino, to je »vzvišen, svet poklic, za katerega so izvoljeni samo najboljši, najblažji možje. Pišite, kar kateri »najbolje more in zna: pesmi, povesti, igrokaze! V vsem kar pišete, bodite resnični, pošteni, ne »mislite si: za mladino je že dobro, kar je in kakoršno je. ,Za mladino je najbolje ravno dobro »dovolj', pravi Nemec; zlata beseda, katera vam bodi vedno pred očmi! Merite naravnost v srce, »v njem budite in gojite blage čute, ljubezen do narave, roditeljev, domovine, človeštva, veseljo do »dela, varčnosti, treznosti; učite jih dolžnosti, katere imajo do sebe, do svojili, do človeštva; za»tirajte in trebite iz mladih src vse, kar je hudobno, surovo, podlo. A vse to brez suho»parnega in dolgočasnega moralizo vanj a in m odro vanja! Resnica naj vas vodi »povsod: naravo, svet, življenje kažite svojim mladim bralcem v pravi podobi; vse bodi zdravo, *) Nekako posebno se je izkazal Stritar v ,,Literarnili pogovorib". ,,Slovan" 1. 1. str. 43. **) G. Gradišnik nam je večino teh vzgojnib. izrekov nabral in objavil v nUčit. Tovariši" 1. 1884, »jedrovito brez mehkužne sentimentalnosti, a tudi brez surovosti! Ljudje in zlasti otroci v vaših»spisih naj bodojo taki, kakoršni res po zemlji hodijo. Sosebno vam priporočam otroke; mislijo »naj vam in govore kakor otroci in vendar imej vse svoj posebni pomen. Vi ne veste, kako »zlate resnice, kako globoke modrosti je mogoče pokladati otrokom v nedolžna usta, in vendar »bodejo govorili po otročje. To je težavno res, ali kedor tega ne zna, naj ne piše za mladino.« Tako Stritar. In vender so tudi ti Stritarjevi nazori o vzgoji naleteli na nasprotje. S ka-tere strani ? — učiteljske? Čudno! Jaz ne najdem v tein nauku Stritarjevem druzega, nego veien komentar k prvemu učnemu načelu: Pouk bodi naraven! — Pa pustimo to! Stritar se nispustil v boj, tudi ni iskal zagovornika svojim načelom. Našel ga je pa vender, našel je zago-voniika in posnemovalca po svojej volji. Žal da ne mej slovenskim pisateljstvom. Kar je Stritarz onim navodom nameraval, to je izvršil odličen pisatelj italijanski, EdmondoDeAmicis v svojej knjigi za dečke (Libro per i ragazzi) nazovljeni »Cuore«. Edmondo De Amicis je porojen v mesteci Oneglio v Liguriji 21. okt. 1846. Dovršivši gimnazij v Cuneji (Cuneo) stopi v vojaško šolo v Modeni. Iz te šole izide kot lajtnant. L. 1866. se udeleži bitke pri Custozzi. Leto potem prevzame ureduištvo vojaškega lista »L' Italia militai-e« v Pirenci. Ko so Italijani vzeli Kim, popusti vojaško službo. Od tedaj deluje le na slovstvenem polji italijanskem ter živi oženjeii v Torinu. Prepotoval je Špansko, Nizozemsko, Angleiko, Francosko, Turčijo in severno Afriko. Vsa ta potovanja je pupisal v potopisib: »La Spagna«, »Ricordi di Londra«, »L' Olanda«, »Marocco«, »Constantinopoli«, »Ricordi di Parigi«. Razen teh je spisal še okolu 14 večih del. Posebno slavo si je pridobil kot vojaški pisatelj. Nekaj pripovednih spisov njegovih je prevel Pavel Heyse na nemiki jezik. A najbolje se je razširila njegova knjiga »Cuore«, ki je doživela uže 52. natis. *) Ta knjiga je namenjena prav za prav — kakor predgovor pi-avi — dečkom početnih šol (mej 9. in 13. letom) ter bi se mogla imenovati: Zgodbe jednega šolskega leta, katere je spisal učenec III. razreda neke municipalne šole v Italiji. — S tem pa ni rečeno, da bi jo bil spisal prav on sam tako, kakor je tiskana. Zabeleževal je zaporedoma, kakor je znal, kar je videl, slišal, mislil, v šoli in zunaj šole; in njegov oče je spisal konec letapo onih beležkah to knjigo, prizadevaje si ohraniti misel in besedo dečkovo neizpremenjeno, ko-likor je bilo mogoče. Ta pa je štiri leta potem kot gimnazijski učenec rokopis še enkrat prečitalter dostavil kaj svojega, spominjaje se še dobro oseb in stvari. Tako predgovor. Knjiga sama je po mesecih šolskega leta razdeljena na deset poglavij. Vsako poglavje oziroma mesec (prvi in zadnji sta le polovična, ker traja šolsko leto od polovice oktobra do polovice julija) razpada na več beril,**) katerih je vseh sto. Vsako berilo je zase neka celota — kar dela knjigo primerno še nerazvitej doumljivosti otroškega bralca —, vender so pa ta berila po času, vsebini ali drugih odnošajih v zvezi mej seboj, tako da delajo vsi vkup neko celotno delo. Večina teh beril je pripovedne oblike, katera je otroškej razboritosti najprikladnejša in otroškej vobraznosti najpristopnejša. Vsa berila pa zajemljejo snov iz otroškega življenja, iz njegovih odnošajev do šole, učitelja, součencev, do rodovine, starišev, bratov, sester, sorodnikov, znancev, do domovine, vladarja, za domovje zaslužnib mož, sodržavljanov, s kratka: do človeštva in po njem do Boga. Seveda bi bilo pisatelju težko govoriti o marsikaterem teb odnošajev, ali on pripravlja svoje mlade čitalce za poznejše življenje, in zato je treba, da jih seznanja z marsičim, kar presega še njihovo mladostno izkušnjo, da jih uprav na podlogi te izkušnje napeljuje na odnošaje njih poznejšega življenja in iz njih izvirajoče pravice in dolžnosti. Od znanega k neznanemu. Knjiga je etninentne važnosti za vzgojo, prava vzgojna knjiga; v njej vidi mladi čitalec kakor v zrcalu dobre in slabe, prijetne in neprijetne strani svojega in svojega sočloveka življenja. Deluj6če osebe so večinorna otruci, »taki, kakoršni res po zemlji hodijo«. Ti otroci mislijo, govore in čutijo po otroško. Mladi bralec naleti v knjigi na marsikak prizor, kojega je uže sam večkrat doživel. Dečki, ki v tem ali onem prizoru nastopajo, so rau stari znanci; ni jira treba druzega, nego ime premeniti, in mladi čitalec vidi v tem svojega bratca, v onej deklici svojo sestrico, zopet v onem dečku svojega otrožkega tovariža, znanca, prijatelja i. t. d. Vse naravno, vse resnično. »Merite naravnost v srce, v njem budite in gojite blage čute, ljubezen do narave, roditeljev, domovine, človeštva « priporoča Stritar naširn pisateljem. Primeriinu to priporoiiilo s knjigo italijanskega pisatelja. Knjiga ima —¦ kakor rečeno — sto beril, vsako ima svoj poseben nadpis — gotovo zarad različnosti —, a vsi ti nadpisi bi se lehko izpustili, na njihova mesta *) Italijanske izdaje broje navadno po tisoč iztisov. **) Prof. Erjavec mi je priporočal, naj bi ,,Lesestuck" slovcnili ,,berilo", a ,,Lesebuch" ,,čitanka"zapisala stokrat beseda »ssrce« in berila bi ostala, kar so. Srce, ljubezen, ljubeznjivost, blagi čuti odsevajo iz stotice teh beril v najrazličnejših varijacijah. A to se ne godi na dolgo in široko, v visokih moralizovalnih govorih; kratek prizorček, dvoje besed, in namen je dosežen. Prvo berilo itna nadpis »Prvi šolski dan«. Dan vpisovanja, dan nereda za šolo in kar je v njej; ko vsakdo skrbi, da svoje opravilo hitro opravi ne brigaje se za druzega: stariši, da svojega otroka vpišejo, učitelj oziroma voditelj, da se vpisovanja prej ko prej iznebi. Kdo bi v tej zmešnjavi iskal uljudnosti, ljubezni? In vender! — Tudi naš Henrik — tako se imenu.je mladi začetnik te knjige — tudi Henrik gre se svojo materjo vpisat se za Ilf. razred. Pred šolo se je nakopičilo toliko ljudstva, da je bilo šolskemu slugi in mestni straži komaj držati prost vhod v šulsko poslopje. Blizu vrat začuti Henrik, da ga nekdo prime za ramo: bil je njegov lanski učitelj (II. razreda) ter mu je rekel: »Torej, Henrik, ločena sva za zmeraj?« — S trudom se pririje z materjo skozi gnječo do voditeljeve pisarne, z vrat svojega razreda zagloda Honrika bivša njegova učiteljica v višem oddelku I. razreda ter ga pozdravi rekoč: »Henrik, ti pujdeš letos v gorenje nadstropje; še mimo iti te ne bodem več videla!« in gledala ga je žalostna. — Kako kratek nagovor bivšega učitelja in učiteljice, in kako nežna ljubezen, kakfj ljubeče srce govori iz teh kratkih besed! In takih ganljivih mest je knjiga polna, prepolna. Tu je treba lo čitati. kako se popisuje v tretjem beriln nesreča malega Robetti-ja, učenca II. razreda, ki je video, kako ima priti majlien učenec iz nižega oddelka I. razreda pod voz, skoeil ponj ter ga rešil, a sam prekasen, bil povožen; v šestem berilu »Un tratto generoso« (Blagodušen čin), kako so luidobni součenci dražili ubozega Crossi-ja, ki je imel mrtvo roko, privezano z ruto okoli vratii, katerega oče ,je šel v Ameriko, a mati je nosila okoli prodajat zelenjad, kako jo Crossi razdražon vrgel na svoje dražilce tintnik, ki je pa zadel vstopivsega učitelja, in kako se je največi in najboljši učenec Garonne oglasil, da je on vi-gel, hoteč pokriti ubozega tovariša ter dostati zanj kazen; zopet v osmem berilu »In una soffitta« (V nekem podstrešji), kako je Henrik z materjo in sestro vred nesel bolnej materi Crossi-jevej majhen dar v denarji in perilu, kako so našli Crossi-ja v prazni in temni sobici pod streho, ko je, ne imej6č mize, kleče na tleh, pisal nalogo na stolu. — In tak6 se nadaljuje skozi celo vrsto. Našel bi težko kako berilo, ki bi ne »merilo naravnost v srce!« In ako so tudi mej njiini nekateri spisi, ki irnajo v pi-vi vrsti naraen navduševati za raziične vrline človeške, kot: hvaležnost, poštenost, potrpežljivost, ponižnost, spravljivost i. t. d. vender se dobi v vsakem, če tudi kratko mestice — kakor v prvem berilu —, ki sega čitalcu globoko v srce. Jako važno čustvo je De Amicisu doraoljubje. Njemu je posvetil velik del svoje knjige. Priiv naravno. Bil je vojak, udeležil se je boja za domovino, uredoval je vojaški list: zgola odnošaji, ki unemajo in užigajo domoljubje. Kakor si je se svojimi vojaštvenimi spisi razširil pisateljsko ime čez meje svoje doraovine, tako moramo pritrditi, da je tudi v tej knjigi posebno pozornost obrnil berilom, posvečenim domoljubju ter odkazal v njih važno ulogo vojaštvu, ki mu je glavni zastopnik domoljubja. Tako je odmenil 19. berilo »I soldati« vzbujanju spoštovanja, sočutja in ljubezni do vojakov. Vojaki gredo z vaje mimo šolskega poslopja ravno ko nehava pouk. Otroci se nabirajo pred šolo, gledajoč mimo idoče kardelo vojakov. Hudobni Franti se porogljivo zasmeje šepajočemn vojaku, pa hitro začuti roko na rami, obrne se: bil je voditelj. »Pazil« — reče mu ta — »zasramovati vojaka, ko je v vrstah, ko ne more ni maščevati se ni odgovoriti, je toliko, kakor psovati zvezanega človeka: to je podlost Vi morate imeti radi vojake, otroci! Oni so naši branitelji, ki bi se dali ubiti za nas, ako bi jutri pretila kaka tuja ai-mada naši deželi«. — Z isto namero je pisano tudi berilo »L' esercito« (Armadn), v katei-em kaže pisatelj mlademu bralcu krasoto domačega vojaštva, pa ga zajedno tudi opozarja na težavno nalogo, ko mora biti vsak hip pripravljeno dati svoje življenje za domovino. In da bi mladega bralca bolje navdušil za to težavno in sveto nalogo, vpletel je pisatelj v svojo knjigo epizode iz vojsk, važnih za zjedinjenje Italije. Taki epizodi sti »La piccola vedetta lombarda« (Mala straža lombardijska) in »II tamburino sardo« (Bobnarček sardinski). Ni brez namena, da je v vsaki teh povestic glavna oseba v starosti odraslega dečka, tudi ni brez pomena, da sta dečka padla zadeta od sovražne krogle — za domovino. S tema pripnvesticama je pisatelj več dosegel, nego z mnogimi drugimi sestavki, v katerih goji domoljubje, navdušuje tnladino za može zaslužne za Italijo. — Kako važna mu je ljubezen za domovino, vidi se tudi iz tega, da poučuje mladega bralca v posebnem berilu, kako se mu je vesti po cestah in po ulicah, rekoč: Spoštuj cesto! Vzgoja naroda se sodi pred vsera po njegovem obnašanji na ulici. In ko zna izborni pisatelj s tako toplimi besedami mlademu bralcu omiliti osebe, katerih ni še nikedar videl, navdušiti ga za dejanja, katerih ne zna še prav ceniti, kako goreče še le unemiv mlada srca za stariše, sploh za osebe, katere otrok vsak dan vidi, od katerih zavisnost mu ugaja, ker prejema iz njih rok dan na dan dobroto vrhu dobrote, ali pa jih je sam videl trpeti, boriti se s težavnimi, nepremagljivimi zaprekami. Res da se zdi ta naloga pisateljeva labkejša, k temu mu daje neko podlogo izkušenost otroka samega. Pisatelj oživlja v otrokovej duši stare vtiske, a ti vtiski so — kakor vsa prirodna svojstva otroška — le površni, pogled njegov za vse, kar ga obdaja, plitev. Tej površnosti, tej plitvosti pride na pomoč pisatelj. On ne kaže tnlademu bralcu kaj posebno novega, a kaže mu vse tako, kakor do sedaj ni bil navajen gledati, tako, kakor kaže učitelj pri nazornem nauku šolskemu otroku stvari, katere je uže sto in stokrat videl injih vender priiv ni videl. In kdo nas ni poskusil, kako je to težko. A tudi to je pisatelj mojstersko zvršil. Kak6? tieba je le čitati. Več kot uverjen sem, da mora biti mojih misli, kdor je le enkrat prebral berilo »Mia madre« (Moja mati), »Mio padre« (Moj oče) ali »Mia sorella« (Moja sestra). Poleg ljubezni do starišev, sorodnikov in dobrotnikov goji s plamtečim ognjem sočutje za ubožce in nesrečnike. Da, jaz menim, da je prav to joden giavnih vzrokov, da je knjiga priala na svitlo. Pač so menda v Italiji jednaki odnošaji, kakor tii pii nas in kakor so više na Nemšketn, kder se vse uklanja možu znanega gasla »Beati possidontes«. Ne tako! Italija je v tem pogledu še na slabšem. Tam stoprv veljajo besede našega Stritarja: »Desetjih orje in seje, eden žanje. Še žanje ne sam; drugi žanjejo zanj. Deset, sto, tisoč jih dela, eden uživa«. Tej žalostni socijalni nedostatnosti v svoji domovini hoče tudi De Amicis opomoči uprav se svojo knjigo — zopet po Stritarjevem nauku: »Vsmiljenja učimo svoje otroke; kader bode vsmiljenje ukoreninjeno v vsakem človeškem srcu, kader bode vsiniljen vos človeški rod; tedaj izgine se sveta polovica človeškega gorja«. In ta nauk vsmiljenja je našel v De Amicisu goreeega učitelja in s tem ubožci in nesrečniki krepkega zagovornika. Posebno spoštljivo piše pisatelj o revežih. Tudi tem — po imenu beračem — odmenil je posebno berilo »I poveri«. Prav tako sočutno govori o revežih na toliko in toliko drugih mestih svoje knjige. In da bi bilo tem laže vzbuditi to sočutje osobito v čitalcih iz boljših stanov, izkuša pred vsetn ovreči napačno misel, da se niže ljudstvo peča z nečastnimi opravili, nevrednimi pristnega človeka, da so dela nižjega ljudstva absolutnonekaj sramotnega za omikane ljudi. — Le kratek vzgled. Henrika pride obiskat součenec, sinubozega zidarja. Mej igro dobita majhno južino, katero zavžijeta sede na divanu. Ko vstaneta, zapazi Henrik, da je njegov soigralec umazal divan so svojo obleko polno apnenih madežev ter hoče to izčistiti. Pa oče ga zadrži ter potem sam skrivaj očisti. Po igri odide mali »zidarček«, oče pa stopi k Henriku in mu reče: »Veš, sinček, zakaj sem ti branil očediti divan? Ker bi čiščenje vpričo tvojega tovariša bilo nekako oponašanje, da je 6n divan umazal. In to bi ne bilo prav, ker ni tega storil nalašč in ker je to storil z obleko svojega očeta, ki si jo je poapnil pri delu. Iu to, kar se stori pri delu, ni umazanost: prab je, apno, pokost, in vse, kar hočeš; a ne umazanost. Delo ne umaže. Nikedar ne reci o delavci prišedšem z dela; Umazan je. Reči moraš: Na obleki ima znamenja, sledove svojega dela. Zapomni si to! In imej rad »zidarčka«, najprej ker je tvoj tovariš, in potem ker je sinček ubozega rokodelca. Nekaj posebnega ima še ta knjiga za naše slov. pisatelje, pri katerih smo slov. učitelji do sedaj kaj enacega pogrešali, izrazuje pri posebnih prilikali tudi svojo nevoljo, menirn namreč spoštovanje in ljubezen do šole in učiteljstva. Ker se mi vidi knjiga tudi v tetn pogledu eminentne važnosti za slov. učiteljstvo in pisateljstvo, naj kar tu prevedem berilo »Gratitudine« za vzgled. »Hvaležnost. — Tvoj tovariš Stardi se ne toži nikedar čez svojega učitelja, tega sem uver»jen. — ,Učitelj je bil slabe volje, bil je nepotrpežljiv' praviš ti nekako nevoljen. Pomisli ne»koliko, kolikokrat si ti nepotrpežljiv, in s kom? se svojim očetom in svojo materjo, s katerima »nepotrpežljiv biti je zločin. Ima pač prav tvoj učitelj, da je kakošenkrat nepotrpežljiv. Pomisli, »da se toliko let trudi z dečki, in če jili je imel ranogo ljubeznjivih in uljudnih, našel jih je tudi »premnogo nehvaležnih, ki so zlorabili njegovo dobroto ter niso znali ceniti njegov trud in da »žal! dajate mu vsi več britkosti nego zadostil. Pomisli, da bi najsvetejši človek tega sveta, po»stavljen na njegovo mesto, dal premagati se kakošenkrat jezi. In potem, če bi vedel, kolikrat »uči učitelj bolan, samo ker ni bolezen dovolj velika, da bi se dal oprostiti od pnuka, ter je »nepotrpežljiv, ker trpl, in jako ga boli videti, da vi tega ne zapazite ter to zlorabite. Spoštuj, »ljubi svojega učitelja, sinček! Ljubi ga, ker ga Ijubi tvoj oče in ga spostuje; ker on, posvečuje »svoje življenje blaginji toliko dečkov, ki ga bodo pozabljali; ljubi ga, ker ti razvija in razsvit»ljuje razum in ti vzgojuje srce; kajti necega dne, ko bodeš mož, in ne bodeva več na svetu ni »jaz t\\ On, predočevala se ti bode njegova podoba često v duhu poleg moje, in takrat, glej, »spominjal se bodeš nekaterih izrazov boli in utrujenosti na njegovem dobrera, poštenjaškem obrazu, »tia katere sedaj ne paziš, in težko ti bode to delo, tudi po tridesetib letih; in sramoval se bodeš, »žalilo te bode, da ga nisi imel rad, da si se proti njemti slabo obnašal. Ljubi svojoga učitelja; »kajti 6n spada k oni veliki 50.000 broječej družini početnih poučevalcev, raztresenih po vsej »Italiji, kateri so očetje razuma miljonov dečkov, ki rasejo s teboj; delavci slabo spozua»vani in slabo plačevani, ki pripravljajo našej deželi ljudstvo boljše od sedaujega. Jaz »nisem zadovoljcn, da ljubiš mene, če ne ljubiš tudi vseli tistib, ki ti dele dobrote, in mej temi »j e tvoj učitelj prvi, potem tvoji sorodniki. Ljubi ga, kakor bi ljubil mojega brata; »ljubi ga, kadar te hvali in kadar te graja, kadar je pravičen in kadar se ti zdi, da bi bil kri»vičen, ljubi ga, kadar je vesel in prijazen in še bolj, kadar ga vidiš žalostnega. Ljubi ga vedno. »In izgovarjaj zmeraj se spoštljivostjo to ime »učiteljc, ki je za imenom očetovim najpleme»nitejše, najslajše ime, katero more dati človek človeku. Tvoj oče.« (Dalje prili.) Od Kolpe. (Dalje in konec.) Pri lepopisji naj se pazi na lepo in pravilno pisavo. Gleda naj se uže pri začetnikih na to, da bodo pri pisanji prav sedeli in prav držali pero; težko se učenci odvadijo, česar so se bili navadili v prejšnjih letili. Težave ima pozneje učitelj z onimi nčenci, ki pri pisanji prav ne sede, in čestokrat otroci začno jokati, rekoč, da ne morejo drugače sedeti ali držati peresa z raztegnenimi prsti. Učitelj naj otrokom zvezke mej pisanjem pregleduje in potrpežljivo in vspodbudljivo popravlja, kar vidi napačnega. Risanje je po nekaterih šolah prav dobro. Učitelj naj skrbi, da bode prehajaje od lažjega do težjega prišel do zaželjenega smotra. Prettenhoferjeve lepopisnice in risanke rabijo naj se po vseh šolab tudi v bodočem šolskem letu. Telovadba naj se ne opušča. Čeravno se pri šolah ne nahajajo posebna telovadišča, vender naj učitelj z učenci telovadi ali na hodišču, v veži ali v šolskej sobi, kajti telovadba je za decke še vedno obligatna. Pri ženskih ročnih delih ne zadostuje, da se učenke vadijo le plesti in kvačkati; uče naj se tudi šivati, krpati in vadijo naj se sploh del, katere bodo v življenji najbolj potrebovale. V kmetijstvu poučevalo se je po vseb šolab največ iz sndjarstva z dobrim uspebom. Pri nekaterib šolah nahajajo se prav lepi šolski vrti (v Črnomlji, Metliki in v Podzemlji), pri nekaterih so se še le osnovali in pri drugib se še le napravljajo. — Glede šolske sobe omdnja gosp. nadzornik: Učitelj naj vedno skrbi, da bode šola snažna in čista. Vsak dan naj se pometa in klopi in podobe obrišejo prahu in pajčevin. Po pouku naj učitelj odpira okna in vrata, da se šola dobro prezrači. Učitelj naj bode J/4 ure prej in 74 ure po šoli v šolskej sobi. Prihajajoči učenci naj ga spodobno pozdravljajo; pripravljajo naj se za pouk. Kjer vidi, da je treba kake pomoči, pomaga naj ljubeznjivo uže pied poukom tudi sam. — Učenci naj hodijo v šolo lepo umiti, počesani in snažno opmvljeni; deklice naj vzamejo robce z glave in ostanejo naj ves čas razoglave. Vadi naj ucence, da ne bodo obrezkov, koščekov papiija in drugih stvari metali po tleh. Č'e zagleda pri kacem učencu kaj jednacega ua tleh, takoj naj mu ukaže pobrati in spraviti v žep ali pa nesti ven. Tako se bodo učenci nevedd privadili snagi in tudi doma ne bodo trpeli nesnage. Šolske knjižnice se množe. Voditelji naj pri sejah kraj. šol. sveta vsako leto predlagajo, da se neka vsota stavi v proračun za šol. knjižnico. Vse knjižnice naj so še jedenkrat natauko pregledajo. Pri 4. točki dnevnega reda omenja g. nadzornik §. 17. postave z 29. dne aprila 1873. 1. štev. 21. Ta postava ima nami-eč veljavo jedino le za trge in mesta. Le vnanji otroci hodijo v vsakdanjo šolo do 12. leta, od 12. do 14. leta pa v ponavljalno; dalje prebere g. predsednik odlok vis. c. kr. naučnega ministerstva z 21. dne febr. t. 1. št. 13114/86, da se med nalezljive bolezni prišteva tudi »parolitis« in »dysenterie«. Parolitis so neke bule za ušesi; te oteko in provzročujejo liude bolečine; dy_enterie je pa neka »griža«; slednjič sklep vis. c. kr. dež. šol. sveta z 5. dne febr. t. 1. štev. 656., da se ima nemški pouk začeti še le s tretjim šolskim letom. Š 1. septembrom 1886/87. 1. odprla se je slovesno nova jednorazrednica v Dobličah. 0 5. točki dnevnega reda: »Kako naj si učitelj pridobi ljubezen starišev in učencev, kar je glavna podloga redni hoji v šolo in uspešnemu delovanju?« določi g. predsednik poročevalcem: g. Bartel-na iz Semiča, g. Gregorača in gdč. Parmo iz Metlike. Preveč bi bilo, ako bi hotel njili govore natančno objavljati. Iz poročil vseh treh poročevalcev posnamem samo glavne točke in misli. Otroci pridejo v šolo z nekakim strahom in se skrbjo. Doma. jih stariši, bratje in sestre pogosto plaše se šolo. Ako jih učitelj uže prvi dan ljubeznjivo vzprejme, se z njimi prijazno pogovarja, zginja jim ta bojazen od dne do dne in učitelj postana jim prav priljubljena osoba — pravi oče. Cčitelj naj bode tedaj z otroci vedno prijazen. V šoli naj se učitelj obnaša vedno dostojno, nikdar naj ne razgraja in vpije nad učenci, kajti s takim ravnanjem ne bode si pridobil otroških src. Z vsemi učenci naj učitelj jednako postopa. Velika napaka bi bila, ako bi imel otroke gospodarskih in bogatih starišev rajše, kakor otroke siromakov in kmetov. Učitelj naj bode vedno nepristransk. Pri težjih predmetib in pri nalogab naj učitelj slabejšim nčencem dobrotljivo pomaga; pazi naj, da slabejši učenci no izgube poguma. Otroci bodo uvideli, da jim njihov učitclj želi le dobro, da je njihov dobrotnik. — Učiteljevo vedunje mora biti vedno in povsod v pravem soglasji z njcgovim poukom. »Verba movent, oxemplo truhunt«, pravi resničen pregovor. Učiteljevega vedenja ne opazujejo učenci le v učilnici, ampak tudi zunaj nje. Posebno pa tudi odrasli Ijudje gledajo na učiteljevo obnašanje. Z lepirn, prijaznitn obnašenjem pridobi si učitelj ljubezen in spoštovanje mladib in starih. — Učitelj je vzgojitelj. Kakošen je učitelj, taki so učenci. Učitelj bodi pravi značaj, značaji bodo potem tudi otroci. Nikoli naj učitelj ne pozabi, da nismo ustvarjcni za ta, nego za oni svet. Ves njegov pouk naj bode na podlogi sv. vere. Veien in dober kristijan mora biti učitelj, da si pridobi ljubezen in spoštovanje starišev in učencev i. t. d. Govori vseb treh č. poročevalccv vzprejeti so bili se splošnim odobravanjem; posebno nas je pa veselilo, ko smo slišali gdč. M. Parmo govoriti lepo, čisto in pravilno slovenšeino. 0 6. točki: »Kaj je gluvni namen šolskerau vitu?« poroča najprej nadučitelj Šest iz Metlike. On pravi, da je sadjarstvo na Kranjskem še splob na nizkej stopinji. Uolgo časa se za povzdigo te stroke kmetijstva ni ničesar zgodilo. Sedaj pa, ko se je prikazala trtna uš, začela se je sadjarstvu cbračati večja pozoi-nost. — Šolska oblastva energično zahtevajo, da se pri vsakej šoli osnuje tudi vit, kjer se učenci uče vzrejati sadno drevje. Iz šol. vrta dobivajo učenci in posestniki zastonj ali za male krajcarje sadnega drevja; sadje se lehko razproda, in blagostanje našega ubogega kmeta se izboljšuje. Otroci na šol. vrtu sami cepijo drevesca. Noben učenec ne bi dal ali poškodoval svojega drevesca za noben denar. »Kar uečeš, da bi tebi drugi storili, tega tudi ti drugim ne stori«. Vzpomladi razkazuje učitelj učencem razna drevesa in cvetice. Kako krasno cvete to ali onn drevo, ta ali ona cvetica! Vsega tega bi pa ne bilo, ako bi drevja in cvetic ne vzi-ejala nevidna božja roka. Učitelj na šol. vrtu vpliva na nravnost svojih učencev. — Na šol. vrtu ima učitelj tudi razne strupene rastline. Te pri priliki pokaže učencem. Šol. vrt pospesuje naravoslovni pouk i. t. d. Iz govora g. Šesta bi posneli: 1. Šolski vrt pospešuje napredek in splošno omiko. 2. Iz šol. vrta naj dobivajo posestniki sadnega drevja. 3. Šol. vrt pospešuje blagostanje revnega kmeta. 4. Šolski vrt vpliva na nravnost otiok. 5. Šol. vrtje podloga naravopisnem pouku. 6. Šol. vrt je učencem in učitelju v razveseljevanje. Na to govorf o šol. vrtu še g. Šetina iz Črnomlja. On se z nazori predgovornika strinja, omenja pa, da ni šol. vrtu uamen, da bi bil javna ali občinska dievesnica, ampak namen mu je le, da se v njem otroci vadijo saditi, cepiti m vzrejati sadno drevje. Če se po šol. vrtih tedaj ne vidi na lisoče drevesec, nismo krivi učitelji, kajti nam ni dolžnost, biti občinskim hlapcem. Iz njegovega govoi-a povzamem: 1. Šol. vrt in njegovo oski-bovanje je postranska naloga učiteljeva. 2. Vzreja naj se na šol. vrtu le primerno število drevesec. 3. Učitelj naj se ne sili, da bi na šol. vrtu oskrboval dela težakov. 4. Mladim učiteljem naj se da prilika, da se bodo za fiasa njihovega šolanja v sadjarstvu temeljito izobrazili. 5. Vis. c. kr. deželni šol svet naj izda natančno normalo, kako se morajo šol. vrti oskrbovati, in 6nim učiteljera, ki oskrbujejo šol. vrt, naj se da vsako leto primerna nagrada. 6. Kmetijskih nadzornikov nam ni potreba. — Tudi govora gg. Šesta in Šetine (in zadnjega našveti) se odobravata. Pri pogovoru o učnih knjigah za prihodnje šol. leto sklene zbor, da se bodo tudi 1. 1887/8. rabile do sedaj vpeljane knjige, samo na čveterorazrednicah naj se v 2. razredu rabi RazingerŽumerjev Abecednik namesto Začetnice; za 1. razred naj se omisli Praprotnikov slov. Abecednik. 0 šol. knjižnici poroča predsednik knjižničnega odbora, g. Rupnik iz Čruomlja. 1886. 1. štola je naša knjižnica 763, letos pa ima uže 852 raznih knjig. V nakup se nasvetujejo: Stritarjcvi zbrani spisi, »Šolske Drobtinice« (spis. Fr. Jamšsk), Logika (spis. dr. J. Križan), Občno vzgojeslovjo (izdalo pedag. društvo na Krškem), Slomšekovi zbrani spisi. G. Šetina predlaga, da bi se pod rnko kupila knjižnica zbirko klasikov in drugih nemških knjig. Zbor knjige pregleda in predlog g. Šetine vzprejme. G. Trošt iz Vinice predlaga, da naj se knjižničnemu odboru izreče priznanje in zahvala na njogovem trudu, in da naj se per accl. voli zopet stari odbor. Se zgodi. V stalni odbor izvoljeni so bili: gg. Rupnik, Šest, Šetina in Trošt. Pismenih posameznih nasvetov ni bilo, ustmeno predlaga g. Rupnik: Sl. c. kr. okr. šol, svet naj dela na to, da se bodo doklade za šol. potrebe pobirale pri davkarijah precej začetkom leta z direktnimi davki. Kraj. šol. svžt tudi o začetku leta denar rabi, navada pa je, da pred- sedniki kraj. šol. sveta še le koncem meseca junija , ali pa še le na konci leta pri davkarijah denar za stvarne šol. potrebščine dobe. — Se vzprejme. Kei- se nobedeu več ne oglasi k besedi, vstane učiteljstvo, g. nadzornik se zahvali c. kr. okraj. komisaiju, ki nas je počastil se svojo pričujočnostjo, zalivali sse referentom in vsein drngim za zanimanje in poslušanje pri razpravi točck dnevnega reda, opominja učiteljstvo k ljubezni in neomahljivej udanosti do presvetlega cesarja Franca Jožefa in Nj. provzvišene cesar.ke hiše in s tiikratnim »živio-klicem« na našega presvetlega vladarja zaključi zborovanje. Ko se odpoje cesarska pesen, zahvali se v imenu tovarišev nadučitelj Šest g. nadzorniku za i.vrstno in nepristransko vodstvo konferencije. Na to izplačala se nam je potnina. Uže mej zborovanjem rekel nara je g. Šetina, da bode naš preljubi gosp. nadzornik obbajal začetkom septembra t. 1. 251etnico svojega službovanja. Pogovorili naj bi se torej, kako bi mi učitelji to svečanost dostojno povekšali in pokazali voditelju — nadzorniku svojo ljubezen in udanost. Komaj pa smo se bili sošli pri vkupnem obedu, razodene nam g. nadzornik, da ne raisli septembra obhajati nikake posebne 25!etnice, a da želi v ta namen danes z dragimi sotrudniki svojimi bratski se vescliti. In res! Komaj smo se nekoliko okrepčali z okusnimi jedili, razvije se prava uaiodna veselica. V jedrnati-in, pol uvo trajajočem govoru, opisal in naštel nain je g. Šetina brezštevilne zasluge, katere si je slavljenec v 25. letih stekel posebno za mesto Črnomelj in kot nadzornik za šole in učitelje vsega okraja. Njegovemu (Šetinatovem) govoru slodil je gromoviti »živio« g. nadzorniku; onstran Lnhinje odmevali pa so topioi svoj ozdrav. Počastili so nas pri tej priliki tudi: c. kr. okraj. kotnisar g, Orsehulek, g. župan Šušteršič, c. kr. notar g. Kupljan in okrajni zdravnik g. Pavlin. Napivalo in govorilo se je še prav mnogo, tako l). pr. presvetlemu cesarju Francu Jožefu I., deželnemu predsedniku, učiteljstvu i. t. d. G. Šetina omenja, da učiteljsko Čniomeljsko društvo uže 10 dolgih let spi in počiva. Vspodbuja nas, da bi društvo zopet oživili. Vse učiteljstvo ta predlog z navdušenjom vzprejme. — Čas nam je le prehitro pretekel, razšli smo se proti večeru vsak na svoj dom, želeč g. nadzurniku, da bi tudi 501etnico svojega službovanja še zdrav, srečen in zadovoljen obhajal, samira sebi pa, da bi se tudi pri prihodnjem zborovanji še vsi sošli. Daj Bog! Naj še omenim, da se je pri tej priliki na predlog g. Šesta nabralo 16'1 gl. za spominek ranjkemu učitelju Janezu Anžifiku, na predlog g. Šetine pa 11 gl. za spominek ranjk. učitelju Jarneju Hočevarju in 7'1 gl. za spominek L. Gorenjcu, žup. v Adlešicih. S tem blagim činom pokazali smo, da naša kolegijalnost gre tudi onstran groba. Umrli tovariši pa naj v miru božjem počivajo! Iz Logaškega Okraja. — Če tudi so si poročila o okrajnih učiteljskih konferencijah druga drugi zelo podobna ter opisujejo v mnogih točkah skoro jediio in isto, so vender za zavedno učiteljstvo zanimiva, kajti ona kažejo v večjej ali manjšej meri mišljenje in delovanje učiteljskega osobja dotičnega okraja. Oziraje se na zgoraj navedeno, tudi jaz 1u s temi vrsticami popisujem naše letošnje uradno zborovanje, katero se je vršilo v 2. dan avgusta t. 1. v Gorenjelogaškein šulskom poslopji. Takoj po 9. uri otvoril je gosp. nadzornik Fr. Grkman s prijaznim pozdravom zbolovanje v navzočnosti gosp. glavarjevega namestnika in več učiteljev iz Postojinskega, Ljubljanskega in Kameniškega okraja ter si izbral svojim namestnikom gosp. nadučitelja Dermelja. Zapisnikarjem sta bila z vsklikom izbrana gg. Poklukar in Schiffrer. Po tej izvolitvi je prečital po uradnih opravilih zadržanega gosp. glavarja jako laskavi pozdrav, kojega je uoiteljstvo z »živio« vzprejelo. Naznanjaje uže večinoma znane uradne ukaze in naredbe prešel je na običa.jne opazke ter nam osobito priporočal paziti na razšhjevanje nalezljivih bolezni mej mladino in delati z vsemi silami na to, da se uže v kalu zatro. Mnogo šolskih sob je še premajhnih, mnogo klopi nepripravnih, pa tudi umazanili podov in nesnažnih stratiišo je še vedno odveč. Cesarjeve podobe so uže v mnogih šolah jakn slabe, zato naj se namestd z novitni in sedanji starosti milega vladaija primernimi. Pred vratmi več šolskih sob manjka slamnatih pletenic in tudi z drvi se tu pa tam po zimi preveč varučno ravna. Če se z odločenimi drvi ne shaja, naj jih krajni šolski svet oskrbi več; prezebati otroci pri pouku ne morejo in tudi ne smejo. Da bode šola vender jedenkrat uže z učnimi pripomočki oskrbljena, naj učiteljstvo pazi, da krajni šolski svet tudi to oskrbi, kar se je v proračun vzprejelo. Dobre knjige n. pr. »Angeljček«, »Zvončki« in druge naj se v večjih iztisih oskrbe in v šolsko knjižnico uviste. V ponavljalni šoli naj se spisuje tudi zapisnik, razrednica in tednik, pa ne se svinčnikom, kakor se je v preteklem šolskem letu nekje godilo. V kroniko naj se vpiše tudi kedaj je dobil ta ali oni starostno doklado in drugi šolstvo in učiteljstvo zadevajoči važni dogodki. Vse prošnje in pritožbe naj se vlagajo potoma šolsk. voditeljstva in kraj. šolsk. sveta pri c. k. okraj. šolsk. svetu in na pi-ožnjah za pode- lenje služeb naj se napiše na vnanji strani zdolaj tudi razpisni termin. Učiteljstvo naj pazi vedno iu povsod na lepo uljudno vedenje maldine. Četrt uie pred ukom naj bode vsak učitelj in učiteljica na svojem mestu v šoli; pa tudi v prenehljejih naj ne bode tnladina sama sebi prepuščena. Z napredkom pri pouku je bil gosp. nadzornik po vsem zadovoljen, oziroma popolnoma zadovoljen. Le čitalo naj bi se bolj počasi in glasneje. Pri obravnavi prirodopisnih berilnih vaj naj se ima v prvej vrsti v mislih kmetijstvo — poglavitni opravek tukajšnjega prebivalstva. Telovadi naj se v poletnem času tam, kjer nij telovadišč, v veži ali na kakem drugem primernem prostoru. Neobligatni nemščini naj se odločijo zadnje ure, katere naj se osobito z dejanjskimi vajami dobro porabijo; z golim suhoparnim prestavljanjem se še ne doseže namen. Opis tukajšnjega okraja bodo oskrbeli, če bode okraj. šolski svet in učiteljstvo storilo svojo dolžnost, v ta namen izvoljeni g. g. nadučitelji Ribnikar, Benedek in Poženel. Vprašanje »Kako je mogoče pri ponavljalnem pouku uspešno delovati? je reševal jako obširno gosp. nadučitelj Pipan. Razpravo priobči v svojem času »Učit. Tovariš«. Obstoječo postavne določbe zadevajoče oprostitev mladine od hoje v ljudske šole je prečitala po žrebu odločena gospica Kopše, učiteljica ženskih ročnih del v Idriji. Pri tej točki se nijso vjemale misli o tem, ali naj se razdele »izpustnice« koncem vsakdanje ali ponavljalne šole. Ker o tej zadevi postava nič ne določuje, ostalo bode torej pri tem, kar učiteljstvo spozna najbolje. Mesto lansko leto iz okraj. šolsk. sveta prostovoljno izstopivšega uda g. B. je bil izvoljen gosp. Poženel. Izmej posameznib nasvetov — pobožnih želj — naj omenim to-le: Krajni šolski sveti naj se prisilijo, da oskrbe ubožnim otrokom potrebne knjige in samoučila. Denar za oskrbovanje šolskih vrtov naj se izroči takoj v začetku šolskega leta dotičnim oskrbovalcem. Po gosp. nadučitelju Božiču sestavljen pregled perijodičnih vlog šolskim gosposkam naj se avtografira in vsem šolam v uradno porabo razpošlje. Ko je še g. Božič prečital prostovoljno sestavljeno obširno razpravo o šolskih zamudah, zapeli smo po običajnem trikratnem »živio« in »slava-klicu« presvetlemu vladarju cesarsko pesen ter smo šli k vkupnemu obedu k g. Riharju. Tu je bilo precej živahno, a bilo bi izvestno še bolj, ako bi un bil gostilničar odločil vsaj toliko prostora, da bi bili vsi pod jedno streho. Žal, da so bili naši vrli sobratje iz drugib okiajev po gostilničarjevi krivdi skoro na ptujem! — Popoludne, točno ob peti uri, smo se pa zopet sešli na Dolenjelogaškem šolskem vrtu, kjer nam je gosp. tajnik kmetijske družbe in popotovalni učitelj Pirc razlagal, kako naj si uredimo s poniočjo kraj. šolsk. svetov (ti imajo za take stvari mošnjo trdno zadrgneno) šolske vrte, da bodo narodu v pouk in posnerno. Mej drugim je priporočal, da naj se šolski vrt razdeli v deset delov, od katerib naj se porabi dve dcsetnini v sejalnico in pikirne lešice, a ostalih osem desetiu pa v drevesnico. Vsaka tabla ima pri tej razdelitvi tri leta počitka. Jedino uspešno sredstvo zoper drevesne uši je to, da se jih z roko zmasti ali — nij baš prav lepo — pomečka. Po končanem predavanji in ogledovanji krasnega šolskega poslopja in vzgledno urejenega šolskega vrta smo se razšli z gotovo nado, da se leto osorej zopet vidimo. Konečno bodi še omenjeno, da nas je v Dolenjem Logatci počastil poleg gosp. nadzornika Žumra in lepega števila še popoludne došlih učiteljev Kameniškega okraja se svojo navzočnostjo tudi iz Idrije došli c. k. okraj; glavar dr. Russ, kateri nam je v svoji skrbljivosti potnino uže nekaj dni pred konferenco, po pošti poslal. Na zdar! Iz Ljubljane. Zborovanje tukajšnjih slovenskih učiteljskih društev bode po odborovib sklepih v 5. in 6. dan oktobra t. 1. Prihodnjič naznanimo natančni vzpored k tej učiteljski skupščini. — Vse tukajšnje mestne ljudske in srednje šole začenjajo se v 16. in 19. dan sept. t. 1. Število učencev je povsod izdatno narastlo. Dela bode zopet mnogo. Bog daj povsod uspeh in srečo! — Šolske priprave prodajati ne smejo služniki na državnih srednjih šolah.