■ — - aii I. •• .. ■AS SVOBODE. Slovenci-bratje združimo se! V slogi je moč! i Stev. M Razmotri vanje proletarca. Nasprotniki socializma, ljudske svobode in enakosti pogostokrat robato napadajo socialiste, češ, da socialisti sami ne vedo kaj hočejo. Taki gospodje, ki čestokrat o narodnem gospodarstvu nimajo naj -manjšega pojma, ki vse potrdijo, kar jim kak frakar ali kutar natve-zi, skušajo kar čez noč s praznimi frazami pobiti socializem. Ako pri tem pobijanju socializma rabijo še neslane dovtipe, ki dokazujejo le njih kratko pamet in katerim se smeji neuko ljudstvo, tedaj mislijo, gatstvo, naj odmevajo vedno jh) vaših ušesih. Saj se bodo vas spominjali sloveii- AprnittoniUtatar. mirit to> mira, vaše gomile : Tu leži slovenski Efi-jalt, ki je izdal svoj narod ameriškim kapitalistom." Spremenite vendar naslov načelu vašega lista: "list slovenskih delavcev" v "vse za korumpcijo in ameriške kapitaliste". Potem bodemo na jasnem in nihče več ne bode pisal proti vanf. Vi ste zatajili delavski stan, dasi ste bili nekaj Ijlt sem še sami delavec ter ste stopili v vrste inonopolcev, pridružili ste se Tediju 1., Peabo-dy-u, Nobody-u in drugim jednacim smrtnim sovražnikom delavskega stanu, ktere braiiite in zastopate že skoro |x>!drugo leto. G. Sakser, dovolite mi navesti en sam slučaj. Ako lažem, naj zadene mene zaničevanje vseh stov. delavcev, ako pa pišem resnico, potem naj |>a isto doleti vas. Fremogarji, združeni pod zastavo W. F. of M. so zahtevali v Colo-rusiji zakonitim potoni 8-urni delavnik ; rečem zakonitim potoni, ker so nabirali glasove za peticijo, ki je bila povod, da so državljani leta 1903 spomladi glasovali o tej stvari. Pri štetju glasov se je pokazalo, da je bil Burni delavnik predložen po "W. F. of M." in |xxlpisan po dveh najbolj znamenitih možeh — po Moyerju in Haywoodu sprejet z 50 tisoči glasov več. Ali kaj se je zgodilo? Hajduki, g. Sakser, ktere vi iH*laj zagovarjate, Peabody et cons, so to volitev šiloma ovrgli. Kaj ne g. Sakser ameriški ustavi bi moralo biti: "The peoples will is the highest law."' Ali so postopali tako republikanci v Color ail i ? Ne I Peabody v zvezi s krvnikom Bel-lom, kojim je politični anarhist Tedi I. podelil svoj blagoslov, so ustanovili zloglasno "Citizen's Alliance" ali bolje rečeno: zavezo teroristov, ki je teptala z nogami ustavo. "To hell with the constitution" (v pekel z ustavo) je dejal BeH in republikanska svojat mu je veselo Vriskala nasproti. Ta druhal nasilnikov je prelomila ustavni zakon, zadavila stavko s silo, vničila kupčijo, dejala ustavo ljubeče in mime državljane v zapor — v hleve za bike, bajonetirala prole-tarce, oArunila žene in dekl*a; u-stavni zakon, voljo naroda je teptala v blatu. Spremenila j« državo Colorado v dolino solz A toženi vse! Da bi se jamo mnenje odvrnilo meni od stavkajočih delavcev, to po re pttbKktnskih kapftifatfli najeti mo- Chicago, 111. 28. oktobra 1904. Razgled po svetu. Leto IK rilci raztrelili z dinamitom želčzni-j ško postajo v Viktoru. 17 Človeških | bitij je izgubilo svoje življenje I "40 jih bodemo obeseli," je rekel drugi dan nadbirič Bell. Ko so pa krvni psi dvakrat sledili najete morilce direktno v stanovanje dveh detektivov, ki sta v službi bogatih republikanskih rudniških lastnikov, jc obmolknil širokoustni Ltell. Roosevelt ni nič druzega, kakor Jako skrto japonski mikado^da od- vodja postavno dovoljenih banditov 1.....----■—.....*- Vi, g. Sakser pa nagovarjate sloven hajajo vedno nove čete na morišče s r,1„SUI1„) Neverno zakaj japonski in ntski skV prolrtaTjarda'bl^olii* kar slo- "c pomečejo svojih pušk in venski proletarjat noče. Vi nas slo- morilno orodje v koruzo ter venske proletary vendar ne morete ne Popuste mesarskega posla carju smatrati za to, da bi se ta le nemških" '»ifkadu, diplomatom m.drugim pregovor obrnil na nas: "Nur die jednakim v krviželjnim zverinam v ....... ■-„' človeški koži? Morda radi tega, ker so |x>gunini ? Ne I Ampak prestraho- grossten Kiilber wiihlen ihre SchlS chter selber." Ko bi bil Ant Aškerc, naš slavni 1*™' so. boje se pometati puške od pesnik v Ameriki, bi obiskal Roose Velta ter mu rekel: sebe. Kaj je |>ogum? Morda ubijati drug druzega? Ne! Pogum je rešiti "O revne dtw taki so! Obljubi kl»<"11 tlruzegu življenje z lastno živ- vse jim. ne dij jim nič, vihti pa jjm lansko nevarnostjo. Od teli nazo- hrbtu bič, kakor v Coloradi in rov smo se daleč, radi tega živimo ako te zq>et volijo, tedaj spoznaš tu« 1 v dob. zverskega klanja.-Fej 1 1 - ... - 1 • Plin iuu* t'1/1« %♦ rl«k|ini!1 I njih pamet kratko, njih suženski značaj." Upravništvo "Gl. Sv." pa prosim, da doi>ošlic Tediju I., političnemu anarhistu Peabody-u po en iztis; g. Sakser ju pa najmanj 12, da jih do-pošlje akademikom v Ljubljano, ktere Saber ne smatra sposobnim za drugo, kakor za krožniške pomi-valce v Ameriki, ker smatra to delo za nekaj nizkega, odkar jc postal mali bankirček. Kdo ve. če bi g. Sakser sani ne jiomival krožnikov, dasi se njemu to dozdeva poniževalno, ako hi mu I ne bili slovenski delavci napolnili njegovih žepov. G. Sakser! Ako bi vas še srbelo, moj naslov vam je na razpolago: Fred Montmorenci, box 58, Hills-ltoro. 111. Opomin. Pazite delavci, lažnjlvi manevri svobode se bližajo Volilno gihanjo bo bliža h koncu. Sovražnik jo pričel uvidevati, da bo zaman vse ovin«, s katorimi je hotel zastaviti |xit zmagonotmemu bo-cializinu. Sovražnik se liodeopri-iel zadnjih sredstev, da doseže tO, kar ni mogel doseči s korupcijo, podkupavanjem in grožnjami. Prod štirimi leti bo lagali zadnji ilan pred volitvijo, da sta socialiB-tičua kandidatu odstopila v prilog demokratičnem 11 kandidatu. Delavci pazite! Ne poslušajte laži v kapitalističnih listih. Ne puBtite se varati, pobijajte laii. Ako dvomite v kaoem slučaju, tedaj brzojavite na glavni socialistični stan. Ne verujte ničesar, ako vam tajnik ni vaše vprašanje potrdil. Mi ne vemo kakšnih sredstev se bode sovražnik poslužil. Ali mi poznamo našega sovražnika in to zadostuje, da vos svarimo. Socialistično gibanje jezi vse poil-kupljivo političarje. Ker t« vrste ljudi Se nikdar ni pekla vest radi njih umazanih in lopovskih sredstev, bodite torej o-p rezil i zadnje ure pred volitvijo. Ena santo beseda zadostuje za vas. Pazite s vašimi revolucionarnimi očrnil EUGENE V. DEBS. deleli vsake seje polnoitevilno. V prihodnji seji se bodo razdelile tudi spomenice, društveni znaki, druitvene knjižioe itd vsem onim članom, ki še niso dobili teh pred-metov. Iz rusko-japonskega bojišča. Nad to dni so se pobijali Japonci in Rusi, dokler ni hudo deževje naredilo konec divjemu klanju. Kljub temu pa še ni konca zverskemu klanju, "Miroljubni" car jc zapovedal mobilizirati še 600,000 mož. isto- Objava. Vsem udom društva "Triglav", it. 2 "S. N. P. J." naznanjam naj. uljudneje, da je društvena soia vsako prvo nedeljo v mesecu ob J2 uri popoldne v prostorih M. K. ......^ _........... Vse člaue »e opozarja, da se u- trebščine, daje svojim delavcem 28 Pijanec* vidi v deliriju povsod kače, miši, coprnice in hudiče; ruski častniki pa vidijo rmene hudiče — Jajionce celo ;ia ribiških ladijah v severnem morju. Topovi so pričeli grmeti: ena ribiška ladjica se je potopila; 4 ali 5 jih je pa |x>škodo-vanih. Ruski car je obljubil radi tega dogodka zadoščenje v i»oltii meri. Levo krilo ruske armade je zopet prekoračilo reko Sake ter pričelo počasi prodirati proti jaj>onskim |>ostojankam. Rezultat zadnje strašne bitke okolu Mukdena je ta le: General Kuropatkin je širokoustno napovedal, da bode kar zdrobil Japonce. Dal je torej povelje za napad. Japonci so se v začetku malo umaknili, slednjič so pa potisnili Ruse 15 milj nazaj preko prvotnih postojank. Rusi so torej bitko izgubili. Avstrija. Jugoslovanska socialno demokn stranka je sklicala za dne 7. in 8. decembra t. 1. v Ljubljano strankar-; ski shod. Dnevni red za zborova-j nje se glasi: 1. Konstituiranje strankinega zbora, a) Volitev predstojništva, določitev opravilnika in dnevnega reda; h) Volitev komisije za pregledovanje mandatov. J. Poročilo. a)> Strankino delovanje; Kopač Josip. b- Blagajne: Jeniejčič F. c) Kontrole: Pa nek A. 3. Organizacija in taktika: Čobal Miha. 4. Časopisje: Kopač Josip. 5. Politični položaj: Etbin Kristan. 6. Zadružništvo: D. 7. Volitev izvrševalnega odbora. 8. Splošne strankine zadeve. Vsi tozadevni spisi in dopisi naj se pošljejo sodr. J. Kopaču, i$ca Uoschetto št. 5., Tri}t, Avstrija. Pred kratkem je bila avstrijska država kot delodajalec pri neki porotni obravnavi v Brnu razkrinkana kot izkoriščevalec najhujše vrste. Obtožen je bil neki pomožni pts-monoša, ki je imel 70 krajcerjev dnevne plače (28 ameriških cen-tQv), ker je pcmeveril denarno pismo s sto kronami. Porotniki so enoglasno spoznali obtoženca nedolžnim, ker so uvideli, da je bil siromak primoran storiti tatvino, ako ni hotel poginiti lakote s svojo družino. - Pač, škandal, da država, ki po-roši ogromne svote za vojaške po- vojno, ko vendar vsakdo ve, da bi prišlo morda dp svetovne vojne, ako Anglija napove vojno Rusiji. Ali se že ni prelilo zadosti človeške krvi na Daljnem Vztoku?? Vsak raz|>or mej državami se da |x>ravnati mirnim potom. To ve dandanes vsak človek, ki ima zdrave možgane. Vojno zahtevajo le taki ljudje, ki imajo od krvolitja dobiček. In to so kapitalisti in njih plačani časnikarski hlapci. Nemčija. V nemški jugozapadni Afriki je situvacija od dne do dne slabe j ši. 0|xiracije proti ilererom so padle v vodo. Hererom so se pridružili Hotcntotje in drugi "divji" afriški rodovi. V Kamerunu istotako poka na vseh voglih. Do sedaj so Ncfnci izdali za svoje roparske pohode okolu 100 milijonov mark. Vsak človek ve, da belokožti šc z mezincem niso nikdar genili, da bi v resnici civilizirali črne rodove. Navadno so jim bclokožci kradli živino in svet ter jih silili, da so jim delali zastonj. Ako so se črnci temu uprli, tedaj so jih bičali in bar-barično kaznovali. Slednjič se vsakomur vtrga nit potrpežljivosti. I11 tako se je zgodilo tudi v Afriki. Ako črnci jjobijejo vse belokožce, tedaj so to zakrivili le belokožci sami s svojim tolovajskim nastopom. Francija, V francozki zbornici je glasovalo 325 poslancev proti 227 za odobravanje taktike vlade napram rimsk. kat. cerkvi. Prav je tako I Na Francozkem bode ljudstvo kmalu rešeno škodljivega vpliva Rimcev 11a ljudstvo. Seveda Rimci vpijejo sedaj po svojih glasilih, kakor da bi se jim godila kaka krivica, ker ti ljudje vedno mislijo, da morajo v vsaki državi uživati kake posebne privilegije. Ameriške vesti. cent. dnevne plače, ker najslat>še plačani ameriški, delavec zasluži skoro v dveh urah isto plačo. Anfleiko. Rusi so imeli smolo I Navadne, Kdor »boli, aaj se takoj prijavi anglezke ribiške ladjice je sinatra-l.tajnikn ali pa bolniškemu odseka, lo baltiško brodovje za nevarno "S. N. P. J." plača $500 usmrt- brodovje japonskih torpedovk. —V nine; za eno roko ali nogo $200;za soboto po noči je baltiško brodovje obe roki ali nogi vso usmrtnino; u strrfjalo v severnem morju na an-eno oko $100. sa izgubo 4 ali 5 pr- ribSke Mgfee. Nekaj mor-s»ov nri dlani $100. Jedaota pU- ^ ■ ^r^fo, drugi so racajo $6.00 na teden bolnisne pod- £ ^ igviamd „gteiki ZZZti^ZtF^Z čimiki trobijo v ^ možki v sUrostU8-45 )< trajni čas. da se napove Rusiji Ta čin angležkih časnikarjev dokazuje, lesko je zver v človeka rtz-vJta Mesto, da bi ti časnikarski lopovi ptaaH za mir, pa »ujejo za Spoznali s«, da jim preti nevarnost. Škof Potter, ustanovitelj verskih gostiln je izjavil, da je cerkev ljudska naprava. Na nečem shodu v Bostonu je povdarjal, da so duhovniki sami krivi, ako >jim ljudstvo obrača hrbet. Ob tej priliki je opozoril duhovnike, naj posnemajo nadškofa iz Canterbury, ki je neki revni ženski, ki je svoječasno služila kot kuharica v njegovi družini stisnil v navzočnosti druzih ljudi prijateljsko nje roko. Gospodje duhovniki »o v resnici pametni ljudje. Spoznali so, da jim ljudstvo obrača hrbet, radi tega 10 nakrat uvideli, da v njih prsih bije srce tudi za ljudstvo. Duhovniki, ki bo vedno prikrivali in branili vsako še tako podlo hudodelstvo mo-gočnežev, so nakrat postali zagovorniki ljudstva. Gospodje vas trud je zastonj I Ljudstvo postaja od dne do dne zavedne j še in se ne bode dalo vleči od vas za nos, če starim kuharicam prijazno stiskate njih žuljave roke, ali 1» če jih božate po njih veHh in upadlih licih. Kapitalistični umori. Po statističnem izkazu je bilo v minolem letu na železnicah v Zdr. drž. umorjenih 9984 ljudi. Torej dvakrat toliko kakor v špansko-ameriški vojni. Ranjenih je pa bilo 78.247 ljudi. Ti umori na železnicah so že tako navadni, da se ljudje vsled teh ne vznemirjajo. Ttidi sodišča se le malo kedaj pečajo z njimi, ker železniške družbe skrbe, da z denarjem poplačajo bolečine ali pa smrt ponesrečencev. Ameriško ljudstvo je pa takp neumno, da misli, da kapitalisti iz tvojega žepa plačujejo visoke odškodnine. Za odškodninski sklad skrbe železniške družbe z visokimi cenami. Ljudstvo mora plačati odškodnino, poleg pa še riskira ivoje zdrave ude. Pa saj ni čuda Naši kapitalisti se ravnajo po znanem izreku milijonarja Vanderbilta: "Ljudstvo naj vzame hudič". Ameriško ljudstvo pa topo prenaša te morije na železnicah. mesto da bi poskrbelo, da bi milijonarji — morilci priHi zasluženi praviet v pest. Delokapitallstov in njih hlapcev je bilo zaman. Jim Peabody in Bell, znamenita stebra današnjega korumpiranega družabnega reda, sta se blamirala do kosti. Zaman sta se trudila, da bi bil radi raztrelbe na postaji "Independence" obsojen kak organ i zo-van coloradski rudar. Vse njiju obtožbe so se razpadle v prazen nič. Ta obravnava in preiskava dokazuje jasno kot beli dan, da so pravi zlikovci v vrstah kapitalistov. Niti enemu rudarju niso mogli dokazati kako hudodelstvo. To dejstvo bi moralo vplivati toliko na urednike "Nove Domovine", da bi preklicali laži, ktere so trosili o co-loradskih rudarjih. Ali kaj slične--ga pričakujemo zastonj, ker ta list živi o lažeh in obrekovanju. Domišljavi pellcajl Neki domišljavi policaj, ki je mislil, tla je v Rusiji, Avstriji ali Turčiji, je v Milwaukee aretiral socialističnega govornika, ko je govoril 11a cestnem voglu, češ, da je zakrivil oviranje prometa. Sodnik Neelen je razsodil, da ne s|>ozna krivim socialističnega govornika kacim prestopkom, ker sicer bi se morali vsaki dan kaznovati skoro vsi vozniki. Policaj, ki je zvršil ta hraber čin, je odšel z dolgim nosom. Prav je tako I Rockefellereve špekulacije. Johnu Rockefelleru gotovo tli po- I trebno, da si kupuje ognjenike. Saj vendar že stoji na ognjeniku I Ali g. Rockefeller morda ve to in vprav radi tega, da bi dokazal, da so njemu ljudske želje in težnje deveta briga, da se popolnoma strinja z izrekom dame Pompadour, nekdanje kraljevske vlačuge: "za nami vesoljni ]>otop!" je kupil ognjenik. ' Otrovanje po dlnjah. i'o daljšem ju težavnem delu sta Wzaranuh'1 v UMIIIIWH "KMl* življenje Več ofebam, ki so se otro-vale z dinjami ali melonami. Tudi zdrave dinje so težka in neprebavna jed. Ako želodec ni v redu, se vedno čuti po jedi nekaka vznemirjenost : težave in bodljaji. Trinerevo zdravilno, grenko vino je edini lek, ki ozdravi bolan želodec. Prideluje se iz rdečega naravnega vina in sortiranih zelišč. Temu zdravilu niso primešane kemične snovi, ne otrovi. Ta lel; o-zdravi v najkrajšem času Še tako bolan želodec, pomnoži telesno moč, čisti in množi kri. Ako želodec ne deluje redno, je tudi kri bolna. Čistilec krvi, ki je pomešan s pp-tašo ali živim srebrom, ne more prenoviti bolne krvi v zdravo, ki je absolutno potrebna trdnemu zdrav* ju, Trinerevo zdravilno, grenko vino deluje direktno na želodec, dr redno prebavlja zavžito hrano. Dobiva se v vseh lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Josip Trineru, 799 So. Ashland Ave., Chirago, IW. Listu v podporo. Matija Petohnik.........$1.50. Jos Dubevc,.............$0.! Pozor trgovci obrtniki In gostilničarji! Znano je, da so oglasi velike vrednosti posebno v koledarju, ker ostauu koledar celo leto v rokah naročnikov. Cestokrat naši rojaki potujejo iz k raja-v kraj, ker jih v to prisili pomanjkanj* dela. V taoem slučaji se poslužijo oglasov, ker vedo, da upravništvo "Gl. 8v." ne sprejema sleparskih oglasov, ki so rojakom v kvar in škodo. Ena stran stane $10.00; pol itmni $6.00; četrt strani $2.60. Vse gg. trgovce, obrtnike in go-•tilničarje se prosi, da dopošljejo o-gUse takoj, ker pojde koledar ie • prvim novembrom v Usek. Ne zamudite ugedae prilik«. UprarniMvo "Gl. 8v.** ZAHVALA. tudi vsem dragim društvom, posebno pa braton Hrvatom, splok m igralcem in pevcem, 1 dragim draitvi o pa braton H . ki so pripomogli, da je lioa »lov. ienskoKa podpornega društva "Ilirija" tako sijajno v«] la. izrekam najtoplejšo sahvalo Katarina Stbnich, predsednic«. "Glas Svobode" [The voice op Liberty] Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Amerik'. "Glas Svobodo" ltldo vsaki petek a valja za AMERIKO: za celo leto ................$1.60 sa pol leta 1.................76c ZA EVROPO: za celo leto ............kron 10 za pol leta ..............kron B KnUrrd 41 t lin funt OKI™ nt CbfolgO, lil., M Sncood Clan Mallnr Subacrlptlon 11.60 par year. Advert Im men t« on agreement. Naslov za dopiBo in poeiljatvo je •ledoči: 1G1hn Svobodo' 5«3 T'nroop St. Pilatu S tu. Chicago, 111. Dopisi. II. november, 1887. Chicago, 2<; okt. 1904. Slovenski delavec, ako prides ke-daj v Chicago, pojdi na pokopališče v W'alheim in videl bodeš spomenik, kterega so delavci postavili svojim mučenceni, Parsonu, Linggu, Spiesu, Engelu, Schwabu, Neebcju, Fiddcnu in Fischeru. Na eni strani bodcš čital zadnje besede A. Spiesa: "Čas bo prišel, ko bode naš molk močnejši, kakor glasovi, katere danes zadavite." Na drugi strani so pa besede pravičnega guvernerja, John P. Altgelda, zadnjega demokrata v Zdr. drž.: "Jaz ne pomilostim teh ljudi, temveč jih izpustim iz ječe, ker sodba ni bila pravična." •> Dne II. nov. 1887 je krviželjna kapitalistična svojat dala obesiti: A. Spicssa, Engela. Parsoua in Fi-schera. Lingg jc končal sam sebi življenje, Neebeja, Schwaba in Fil-dena >0 pa o f 1 notku je neko človeče. ki je bilo v blago v St. l-ouis. _ . . . . .. e 1 t PrA Alarn en «ni službi kapitalistov vrglo borni« mej policaje, da bi tem ložje spra- in revolverji stavkujoče delavce, kojih je bilo kacih 200. Sest delavcev je brio ustreljenih, nad 20 pa ranjenih. ccv Dne 4. maja 1886. zvečer je bil protesten shod zoper policijo, ki je -napadla kakor stekli psi neoborože- JjJ* £ ne delavce. Vse je bilo mirno. Kar 1.................... "..... ne doleti ta čast. v Zdravstvujte, ljubljenci moji, — August. 11. 'nov, 87., sjutraj ob 9. " Ljttba žena! Lira je prišla. Bodi pogumna ; ne kaži bojazljivosti. Za mene ni težka naloga umreti za človečan-stvo .. . Bodi pogumna, in spominjaj se svojega soproga, ne da bi videla maščevati ga, temveč da bi doživela, da bi nevedno in slepo ljudstVo, za katero je umrl, spoznalo ta, sramotilen umor. 2ivi, da bodeš doživela, ko bodeta človekoljubje in napredek triumfirala nad ti-ranstvom in zaroto bogatašev proti ljudstvu. Moje zadnje misli sb pri Tebi, moja ljubica ,— moje zadnje želje veljajo Tebi. . Zdravstvuj! August. Dne II. nov. 1887 ob 11. uri in 50 minut dopoldne so stopali 11111-čcnci po stopnjicah navzgor jxxl ve-šala. Pogumno je stopil Spiejs pod zanjko, potem Fischer, ]X)tein Engel in zadnji Parson. Skozi okno so obsevali zadnji solnčni žarki glave mučencev — kot zadnji pozdrav iz svetlih višav. Nadrabelj Matson ni dovolil, da bi bil pri ekstAuciji navzoč kak zastopnik delavstva. S klicem za svobodo so umrli vsi štirje. Parson je liotel govoriti. A tu je zagnnelo — umor je bil zvršen. Vsako leto dne II. nov. okrasijo zavedni delavci gomilo, kjer počivajo mučenci, ki so dali svoje življenje za sveto delavsko stvar. Tudi mi slovenski delavci obha-jajino lelos spominsko slavnost s tem. da pri volitvah glasujemo za socialiste, da se bodo spolnilc vcle-pomembne besede A. Spiessa: "Čas Iwde prijel, do bode tlas molk močnejši, kakor glasovi, kterc danes zadavite," Josip l.ogafan. Vlrden, III. Dne 24. okt. h/h. Dne 12. okt, 1904 smo praznovali (t. spominsko slavnost na čast padlim prolctarcem, ki so dne 12. okt. 1898 izdihnili za delavsko stvar. Ta dan ni znamenit, ker je proletarska kri močila zemljo, ampak ker so delavci zmagali v tej bitki, kljub temu, da so dobro oboroženi pinker-tonci streljali lia delavce. Premogarska družba je hotela pred šestimi leti utiliotapiti črnce — garjevce v premogokopne rove. V ta namen jc najela plačane morilec pinkcrtonce, ki so streljali na premogarje kakor na garjeve pse, ki so hoteli preprečiti uvoz garjev-Premogarjem, ki so se zbrali iz okolice, sosebno iz mesta Olieve, se je njih namen popolnoma posre- inogarjih prisiljen od|>eljati se do Springfiehla, 'seve pod nadzorstvom stavkujočih premogarje v, kjer je čakal prilike, tla odpelje garjevsko Proletarci se povsod spominjajo hvaležno svojih padlih predbojevni- vili voditelje delavcev na vislice, kov za prav.čno delavsko stvar. Tu- 2al. da se je hudobna nakana kapi- «1» «0 lokalne unije slovesno talistov uresničila. praznovale obletnico. Dopoldan so Carter Harrison, župan Čikaški je prJWlile velikanski sprevod 7. zasta- ..... • m (V/tdl»o na čelu, kterega so se vdeležili vsi organizovani delavci. Sprevod se je pomikal po mestu do bojnega polja, kjer se je vršila krvava bitka mej pinkertonci in pre-inogarji. Revn, tajnik organizova-nih rudarjev je imel kratek govor, v katerem se je izrazil približno: Delavska krajevna zmaga ali poraz ima iKwIedicc tudi za druge kraje, ker se podjetniki vedno ozirajo na vsak posamezen gosjxxlar-ski boj. Tukajšni bojevniki se niso boriti le za svojo lastno osodo, temveč za splošnost. Kedar bode ta boj potreben, se ga tudi ini brez strahu vdeležimo." Sledilo je burne odobravanje a strani delavcev. V nadaljnem govoru sem opazil nekako nezaupnost do tukaj Snih rudarjev, kar pa nisem mogel razumeti takoj. Se le kasneje sem zvedel. da sta dve tukajšni krajevni uniji poslali nezaupnico predsedniku Mitchettu in tajniku Rcynu, v kateri se kategorično zahteva, naj oba odstopita, ker se jc z dnem I. apr. 1.1. znižala plača premogarjem. Takoj popoldne je bila zabava v mestnem parku. Na vesoljci je svirala prcmoj*ar*ka godba. Zupan Huston je v kratkem it) jedrnalcm govoru pozdravil občinstvo. filavni govornik je bil Hon. Thos. E. Watson, predsedniški kandidat | populistične stranke. Govornik je) živo slikal zla današnje človeške družbe ter primerjal današnjo svo-1 bodo z svobodo, ki je bila pred 128 leti ustavno razglašena. £a Roose- j velta in Parke: ia je rabi! le smešne j Mislite vendar, da je lahko 'zraze. Primerjal je njiju s konje za človečanstvo. Vaacega uprežena v eden in isti voz. Razlika je le v tem, da dobe kandidati in privrženci one stranke, ki zmaga višje službe. Ali delavcem sta obe stranki jednako sovražni. Sledilo jc splošno odobravanje. Slavnosti se je udeležil F. L. Levis, nacionalni predsednik U. M. W. of A., ki je iniel tudi daljši govor v interesu delavstva. Po končanih govorih so se pričele raznovrstne športne igtc, ki so trajale |x>zno v noč, Delavci vračujoči se domov, se premišljali o pomenu dneva in se živo spominjali svojih tovarišev, ki so se žrtvovali za občno delavsko korist. Man of Local Union 2404 U. M. IV. of A Cleveland, Ohio. 16. oktobra 1904. Ubogi socialisti! Papirnata "Nova Domovina" nas je zopet pobila s člankom "Soeiališki bogatini", Se nekaj tacih člankov in socializma ne bode več. Pač škoda, da se "duhoviti" uredniki "Nove Domovine" niso pričeli preje pečati s pobijanjem socializma. Ah, kako bi lepo bilo dandanes na svetu, ko bi ne bilo več teh grešnih socialistov! Uredniki "Nove Domovine" bi pa imeli v knjigah pri ljubem "bugcu" zapisano, da so zvršili največje bo-gudopadljivo delo, ker so uničili socialiste, ljudi, ki oznanjujejo drugim ljudem, da imajo vsi ljudje je-dnake pravice do življenja. "Nova Domovina" se jezi, da niso vsi socialisti l>crači. Brezzobtia farška coprnica se peni jeze, ker je tudi mej socialisti nekaj bogatinov, ki se bojujejo v vrstah delavcev za svobodo, jednakost in bratstvo. Kaj ne gospodje okolu "Nove Domovine", to je vendar infamno, da so nekteri bogatini izdali svoje stanovske tovariše — milijonarje ter se pridružili delavcem — današnjim modernim sužnjem. Vsi bogatini bi morali biti rimski katoliki. V svojih oporokah bi morali pa ostaviti svoje premoženje lenim katoliškim redovnikom in redovnicam, posebno takim, kakor so bile frančiškankc v Ljubljani, kjer bi vzgajali mlada dekleta v veselje trebušnih in rdečeličnih kutar-jev in tonzurirancev. To bi bilo veselje v Izraelu. Nebeškim agentom bi ne bilo treba obiskavati hiše nesramnosti št. 13 v Zvonarjevih ulicah v Lyubljani, Prihranili bi zopet denar ler preživeli marsikatero veselo urico v objemi: mladih far-ških devic. To bi bilo baje modro in pametno, kaj ne gospodje okolu "Nove Domovine"? Tu bi se ne dalo nič oporekati, ker bi bil denar obrnen v prave namene — v razširjenje rimskokatoliške morale? V uredništvu "Nove Domovine" ne morejo in ne znajo napisati članka, v katerem ne bi lagali ali pa dokazali, da razumejo o socializmu toliko, kakor osel o matematiki. Kako nesramni so v lažeh in kako neumni, kar se tiče socializma, kaže ta le odstavek: "Zakaj ti vodniki in drugi ne posušijo bodoče države s tem, da bi delili z delavcem, zakaj je bogataš in'milijonar Singer svetoval svojim delavkam na postranski zaslužek pri vlačugarstvu, ko so se one pritožile, da jih on sam odira?" Uredniki "Nove Domovine", kojih možgani so že skoro popolnoma usušeni, nt vedo, da se socialistična človeška družba ne da ustanoviti z denarjem. Ubogi reveži 11a duhu! Za take reči ne veti^, da si so več let trgali hlače po šolskih klopeh, ki so znane viacemu delavcu—socialistu. Ali ti revčki na duhu niso le neumni, ampak tudi hudobni in lažnjivi. Laž o Smgerju in njegovih delavkah je bila že tisočkrat ovržena. Vzlic temu jo pa resnicoljubni farški -pisun znova pogreva, ker postopa jio znanem jczuvUskem načelu: Obrekuj koliko moreš, nekaj bo že oh viselo. Mi bi farškim člankarjem svetovali. da bi malo več čitali in se učili, da bi ne smešili samih sebe. Ali naš nasvet bi bil toliko vreden, kakor če bi jim svetovali, naj nehajo prsati članke, s katerimi farlw-jo ljudi. Vsled tega je najboljše, da se take farške, pisateljske proizvode obesi še nižje, da ljudstvo spozna neumnost, zabitost in hudobnost farških pisateljev. Omega. Naš zastopnik Frank Petri« o-biskuje sedaj rojake po Montanl ter nabira naročnike za '(Has Svo bode". On je pooblaMen pobirati naročnino za ll»t "Glas Svobode" in KoUdar. Upravništvo "01. Sv." j IdHtnira urfdalAtfa. Durango. Čoln. Glede Vafegai dopisa ix Shlidc. Colo, ae izrazite 1 bolj oliirno. ker v tuj obliki je Vaš dopis za splošnoat nerazumljiv. | Odgovorite nujno! Posdrav! , Društveno vesti. Društvo "8lavija" St. 1. S. N. P. J. I v Chlcagu, Iti., Ima evoJb redne me-seCne sejo vsako drugo nedeljo v mesecu v Narodni dvorani na 687 S.1 Centre Ave. John Duller, tajnik, 12 VV. 25th St., Chicago, HI. Društvo "Bratstvo" št. 1 S. N. P. J. v 8teel, 0. ima svojo redne mesečne sejo vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih bratu >1 o h n Rubulu v Steel, ().. DruStvo "Bratttvo" flt. d S. N. P. J. v Morgan, Pa„ Ima avoje redne me Befine Beje vsako Četrto nedeljo tv mesecu v prostorih brata Frank Mlklav-Clfia na 3ygen. V mnogoštevilnem pristopu k omenjenemu druAtvu vabi Odbor. Društvo "Bratoljub" št. 7. 8. N. P. J. v ClarJdge, Pa, Ima avojo rodne mesečne aeje v: ako prvo nedoljo v mesecu v dvorani nemSke *veze. Somišljeniki se vabijo v društvo. DruStvo "Delavec" 6t. 8. S. N. P. J. v So. ChlciKso, III., Ima ftvoje redne mesečno seje Idaho prvo nedeljo v mosten v društvenih prostorih na ! 019 Green Bay Ave. Društvo sv. Petra in Pavla. ,1. K. K. .1. poživlja tem potoni vso svoje člane, da se redno vdeložnjejo sej chio 18. vsacega uietoca v dru-it ven i h prostorih 1207 S Snnta Fe Ave.. PUEBLO, COLO. Bratako društvo "Sokol" J. S, K. J. Ima vsako iretjo nedeljo v mesecu svoje redne meeefiae loJo v društvenih prostorih na 315 Northern Ave. Kdor vstopi v društvo do dne 31-. dee. t. i., ne plača vstopnine. Društveni zdravnik Je dr. Cfcr. Argyr, 1210 Berwlnd Ave. 'A\ mnogobrojnl vstop se priporoča Odbor. IŠČE se od 10—50 sitim hišno in šiviljo. Ponudite naj He |>ošljej K. Madison St. I'lilfapo, 111. |\mu pustiš 1 m I novwlnib zolxi-zdravnikov izdirati svoje, 1110-jroče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti b zlatom nli srebrom. kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. H. K. Sinioiiok Zobozdravnik, .H4 BL1K ISLAND A V K. CHICAGO, ILL Telefon Morgan 4M. if^ašelj je nevarei " V kaAlju jo nevarnoBt. Kašelj pomeni, dn xo l>ol-111 dihalni organi, vrat. sapnik aH jm pljuva. KaAcIJ vikII v pljučne bolcxnl. Jetlkn je potem sunio Ae en korak oddaljena. Ohrani si zdravje In rt-AI llvljenje n tem. da rablft Severov balzam za pljuča, ki vpliva !?lac"deJno na bolečin pijnč« in jih n»;la ne ležati, ne hoditi, Nekateri ao ml uvelovall. da naj jo peljem k idrftvntku, kajti hita je ia ren hudolwlna. toda Ja* aem rekel: ■■("'e JI Severovi balzam ia pljuča ne poiuaca. JI nikdar tudi udravnlk no lio pomagal. In rranlca! Kakor liitro j« porabila JcmIiio steklenico tega Oudovl-t.'ga zdravila, Je kaftelj popolnoma prenehal. a spoštovanjem John Rasendorfer, Pawnee, O. T tt tt ti n n 0 o S n n n a Telesni zapor. Ali al Uieano zaprt? Imae bolečine v «luvl, al lzKubll Hlsut do jedil? Vezmi takoj Severov lek za ledvice in jetra In osdravii. To Izvrstno zdravilo deluje narav-noat na te organe, jim vllje novega žlvljtmj* In ^ moči, ozdravi se vnetje In oteklino, uravnava delo-vanje ledvic, da redno odpravljajo le krvi obrabljene anori. Severov lak za jatra In Itdvlca ozdravi vsak glavobol, ki Ima avoj vzrok v želodcu. t t « i mi 1 ^^ Pomagal ti b«. M2 'Jaz rabim VaS. krlčUtllec In lahko - rečem, da nI boljBega idravlla. V vaakem ožini je izvrstno", pravi gdč. Emma Jflok. 1W7 Went 19th St.. Chicago. III. Vse bolečine, katere Je mogočo doseči t mazili, ae ozdravijo a Severovim Oljem sv. Gotharda, najmočnejše antlseptlčflo mazilo na avetu. Za bolečine, rane, udarca, zvinjenja, neuralglje, rovmatlzma, za bolečine kjerkoli na telesu, pogostno rabi 8RV0ROVO OIJB 8V. CIOTHAROA. OZDRAVI ONOJECB SK RANE. ^ V* fr nt t v* v* v* * t Oslabljen. če al oslabljen in zdelan, rabi Severov kričistUec. LlšaJ provzroča grde l»pu*čaje, otrkllne, ki se prlčno gnojiti. Severov kričistilcc očisti kri ln na ta način oilstranl vzrok bolezni. Rabi Severovo mazilo za kolo, da olajšal srbenje In Severov krlčUtllec. da odstranit vzrok bolezni. NAPRODAJ PRI VSEH LEKARNARJIH. POJASNILA DAJEM BREZPLAČNO. W.F. Severa Co. aalmm ■ a, ftliU Throop St.., Chicago, 111. Pom. tajnik: Frank Petrič, 5(58 Troop Str., Chieugo.lll. Blagajnik: Frank Ki.OHUčah, '.)t>17 Kwing Ave., South. Chicago, Til. i Dan. BADOvnaix P. U. Box 1S8 La Salle, 111. Nadzor, 1 fI((MN Vkkšča.i. «71 W. Jlst PI., Chicago, IH. nikii | Xnton Mi. a mo, i:U W. PJth Str., Chicago, III. . l Jos. Duller, 416 Washburn Ave., Chicago, 111. 1 orotni ' Martin Potokah, 5(51 S. Centre Ave., Chicago, III. odbor: | ^ohor Mladic, »517 & Centre Ave., Chiciigo, III. „ . .... i John VekSčaj, (574 W. 21st PL, Chicago, 111. Bo !U8kl Jos. Duller, 41(5 Washburn Ave., Chicago, 111, ot,bor: ( Anton Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago, 111. VSE DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati on 1. tujnika Martin Konda; denarne pošlljatve i»a blagajniku Frank Klobučarju. Vstop. Društvo "Bratstvo" št. I v Steel, ().: Andrej Uršifi It. 40f>; Peter Golobevsky št. KXi; Ivan Stegel št. 407 Ivan Martinšek at. 408; Josip' Žibert št. 409; JoBip Vidic it. 410} Ivan Marlinšič št, 411. Dmštvo šteje 80 udov. Društvo "Edinost" št. 12 v Murray, Plah.: Frank Uc št. 412. Društvo šteje 1(5 udov. MARTIN KONDA I. r., tajnik. kje so dobi najboljša, najtrpežnejsa in najcenejša obleka? Kje?-Na 3B5-367 Bine Island Ave. 11a vogalu 14. ceste! Naša zaluča jesenskih in zimskih oblek, površnikov in zimskih mikenj je dovršena. Za predmete v naši zalogi jamčimo, da ho toliko vredni, kolikor zahtevamo za nje. Ako predmet ali obleka n« odgovarja ceni, za katem smo jo prodali, tnlaj vrnemo denar. H O/K F. OBLEKK raznih vrst od .........$6.00 do $25.00 MOŽ K K SUKNJK ............... $5.00 " $80.00 Popolna zaloga sriyr, perila, klobukov I at rokavic. OBLEKE ZA DEČKE IN OTROKE vseh mod, najboljšega kroja In najnižjih cen po $1.95 52.50 W.50 in $5.00 Obiščite nas in prepričajte se. 365-36/ Blue Island Ave, na vogalu 14, ceste. Obrnite se zaupno na nas ^ > > j^k ^^ kadar hočete odpreti saloon ^H GU ali se zmeniti za pivo. Lahko govorite z nami v slovenskem jeziku, a naše Izborilo pivo je po eviopsko kuhuno, tako, da bodete vselej delali dobro kupčijo. Kadar nimate časa priti osebno do nas, pišite ali telefonirajte nam, in kar bodete dobili hitri odgovor, Imamo pivo v sodčkih in izvretno 'ležano pivo (Lager-Beer) v steklenicah. Tel. Canal 967 ATLAS BREWING CO. - & Blue Island Ave. Jesenska in zimska zaloga oblek in sukenj je najiecja In najpopolnejša. Ml lah* ku uxt režemo vsare-mu nezadovoljstvu, ker prodajamo nov« jfMMiNke in zim*ke obleke Nove /imske suknje po #5.00 do #20. Jugo-zapadiii vogal Blue Island Avenue is II. ceste JBLINKM la MAYFK. Iskalka. RAZNO. Revščina v Ljubljani. Ob ograji glediškega dvorišča je sedela stisnjena na Fran Josipovi cesti mala deklica, stara kakih 8—9 let. Bila je bosa in gologlava in je prav pritajeno vzdihovala v gosti senci. Neki mimoidoči gospod jo opazi in vpraša, kaj da išče tako jiozno tukaj. Dcklica mu odgovori, da "prosi". Ko sta jo s tovarišem obdarovala, jo vprašata še dalje, od-kje da'je,-odo imeli vsi ljudje jednake pravice do življenja tudi v resnici, ne kakor dandanes, kojc ta pravica le na papirju v založnikih kapitalističnih držav. Otroci se branijofarških zavodov. I^ep prizor je bil videti te dni v Ljubljani na Ppljanski cesti. Neki kmet prignal je dva za roke z vrvjo skupaj zvezana fantiča in jih gnal kakor teleta. Gnal jih je v — Ma-rijanišče. Morda sta fantiča iz tega zavoda ušla. ker usmiljenke nič prijazno ne ravnajo z gojenci. Kanonik Kalan, ki je ravnatelj v Mari-janišču. naj bi se malo zanimal za razmere v zavodu. Fantiča sta imela tak strah pred zavodom, da sta se celo'pot ustavljala tako, da je knfet enkrat enega naprej pahnil, drugič pa drugega. Ko sta prišla fantiča do železnih vrat, sta se prijela za vrata in se obupno branila. Kmet jih je s silo notri zvlekel in hitro vrata za sabo zaprl, da mu nista ušla. — Tu bi ne bilo potrebno, tla bi se le Kalan brigal za razmere v Marijanišču, ampak dolžnost je. da bi javne "Wr«^ yvwrpde v mes. Vprašajte odrasle ljudi, ktere so vzgojali v omenjenem zavodu in po-vedali vam bodo reči. da vam bode stopil mrzel pot na čelo. Urednikom farških listov se meša. Znamenje dobrih časov so po far-škemu ''Laiiljubu" — plesi. Ta neumni listič besediči: "Kadar bomo lačni, se nam ne bo ljubilo plesati. Seveda, za potreben lišp in potratno razveseljevanje imajo tudi gospodarji dovolj denarja, kadar je pa treba kak krajcar šteti za koristne stvari, pa ni zabavljanja konca ne kraja." Tako "Domoljub", ki mora že (»znati svoje ljudi. Mi pa le pravimo: Življenje je za nas navadne ljudi —* izvzeti so seveda duhovniki, ki dobro žive, pa nič ne delajo — tako težko, da gotovo zaslužimo kako urico veselja. Znamenje dobrih časov ni Se to, če si ljudje privoščijo mak) razveseljevala, tako znamenje je le, če denar proč mečejo. In ilenarja se pri nas za romanja, za njaše in očena.še in druge take reči silno mnogo raz-meče dasi to nikomur drugemu ne koristi, kakor par sto duhovnikom. — Farji so v svoji požrešnosti že tako nevoščljivi. izgle-H» dala kakor nova. Vse jki $ zmerno nizkih cenah. 3* tfttttttttftttttfttftttttt s?-;—n Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim p) okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "soloonu" vedno sveže najfinejše pijačo-"atlas Ver" in vsakovrstna vinu. Uhijske smodko na razpolago. Vsace-niu v zabavo Bluzi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool tablo). Solidna postrež-l>a zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 4117 8. Center Ave. blizo 19 ulice Chicago, III. S3 : Najboljša češko, slovanska lekarna v Cikagu nji se nahaja tudi pošta, kjer je mogoč,- pošiljati novcopovsi Amerki in v Evropo. Prodaja znamk in sprejemanje priporočenih pisem. Odprto po dnevi in ponoči.- - Brzojavni urad na vse strani. Ekspresni urad, pošiljajo se kov-čegi in drugo na vse strani Zed. držav. V lekarniord infra jonaslednji zdravniki: Dr. Martin Ivec, vsak večer od (i. do7. ure: Dr štulik od 10. do 12. dopoldne in od T,-9. zvečer: Dr. Kolar, Dr, Roth, Dr. Cbvotul, in Dr. Čuuat. Ako sto bolni, stopito v mojo lekarno in pomagalo se Vam l>ode. ZA ameriko patentirano Harmonike, izvrstno delo, se dobe samo pri Slovencn John Golob 203 Bridge St. JOLIET. ILL. 500 mož potrebuje za Rainor- jovo pivo in Bourlmn Wis-ky piti, finesmodke kaditi in se veseliti. Razi»šilia staro belo in staro črno vino po 50 centov, ter star grapo brandy po $2.75 galon. ANTON KRIZE, OAT HI liL, NAPA CO. CA L. KALIFORNIJSKO VINO naprodaj. Pridelek farme Hill Girt Wineyard. Dobro črno in belo vin©' po 35 do 45 centov galon; slaro belo ali črno vino 50 centov galon; risling 5f>o. Kdor kupi manj kot 60 galonov vina, mora dati za posodo. Drožnik po $2.25 do $2.76 gal,-slivovic po $3 gal. Pri večjem na,-ročilu dam popust. V nmogobrojnn naročila se priporočam STEFAN JAKSIIE Box 77 Crockett, Caf. © Dr, M« A, Weisskopf 885 Ashland Ave, Telefon Canal 476 Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR, WEISSKOPF je Čeh. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. Resnica ju da jo največja nesreča v A-morika zh človek i - l»ol<*-/oii. Ako je človek bolan tieinoi'G delati, in čo no dolu nemoro zaslužiti niti toliko,, kolikor m a jo potrebno zn življenje, s čem pa in ore-svojim, dragim, kuturi so ostali v Htarem kraju pomagati ? posebno obvestilo. KiuUirJo Sloveli l»oliin — more, Nova prekomorska volnja Ce« sredo- xolj&o unijske J A—B, X—Lent in | Critetjon smodke ♦ S kab>re izdeluje J H. F. Aring | 910 Payne Ave. Cleveland, O. » Postreiba točna. Cene nizke. $ l popolnoma ozdraveli. Dragi gospod l'tofesor I 4 V začetki louju bu,«Aiii hui iuU» incjc stresu, vcCkrat potem p^. lrnda vroCina in bolela meje glava, noge i roke, napetost v trebuhu ill nejsem mogu hodit. Imel sem 3 zdrav nike in ni^mi nese. moglipo-Reviliatizem I ta magat. -Potem seobmemna Vasdr. jj k |M,|,,X„| bolezen želooslah ste mi j krat /. ^gs I!, da »te zdravnik uperve vrste in Vam »stilnem hvaležen «k»kler l»om na svetu živel. Maik Strah, (u) Arimont St Ma*^ill«"m, O. Walnut Li\ke, Ark. Zdej jest Anton Stamfel Vam dam Marta Nk nšek ,. vejdit da sem ozdravel in da se po- , B«ix 67, polnoma čutim zdrav. Ko sem za- Homkstiad, Pa. Cel Va5a zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od mojeh rojii-kov in prijateljev Vas čem priporoCati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku. Anton Stamfel. Prof. ColUii» J»m«-t /ji popolno ozdravljenje y»eh l»olowti: kukor 1>o1om« i na plučah, pršili, želodcu, čre-vah, jotrah, mehurju, ledvicah, «reu, grlo, m-rvoznoHt v gla-vi, ktušelj, mrzlica, prehlajpnje, revmatizem. prelivanje krvi; otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato žilo (hemoroide), onemoglost pri spolakem občevanju, izpadanje bw. tifus, lešaj, točenje iz ušoš ali oči, gluhout, Klepost, raka, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, žensko notranja bolesti, nepravilno prebavanje ieMea kakor v«o ontale notranje in zunanje bolesti. Prol*. C ^ollin« .»e jedini kater« |K»polnoinif oz«lravi sušieo in sililis kakor tudi vse Spolske bolezni pri mo2kih in ženskah. Ni bolnika, katerega nebi Prof. < "ollinw naj si dede od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil. Zato. ako bolujete na kateri bolezni smerai. točno opiSito isto niaternem jeriku In adreaujte na PROF. Dr. E. C. COLLINS, I^IO W. :Hil» \EW YOHI Prof. Collins Vam če poslati zdravila, po katerih se gotoo ozdravite f l ulezeo g< *.'-o nikdar več ne povrne. Maik OiiHtlu, »oz 37. SotiMN, Minn. * Izza temnili dni. " (Sličice iz življenja raznih papežev.) * * * jt _ ... (Nadaljevanje.) Papež Inoccncij IV. je triumfiral. NjegovO veselje je bilo tako neduhovniško, tako nekristijansko, da je se krotiti ni mogel. Dal je tej svoji radosti duška na način, ki jc vse ogorčil. Kdor se zato zanima, naj čita papeževo poslanico Sicilijancem "Loc-tantur1' coeli, et exultet terra . . ." — in jo primerja s plemenito poslanico, s katero je Friderik 11. naznanil vladarjem stnrt Gregorja IX,: De cujus morte muha compassionc conduci.mur, et licet digno contra etim odio moveremur. Papež je sodil, da mu je sam Ilog ponudil poiivetno vlado nad vso Italijo, in da se zdaj pokaže, če se ta stari problem sploh da rešiti v zmislu papeževih pretenzij. Od zakonskih rinov cesarja Friderika sta živela samo še dva; kletni kralj Konrad, in lalelni Henrik. Od nezakonskih cesarjevih sinov jc ležal krasni Encijo v ječi, Friderik Antijohijski je begal pregnan iz Florence po Srednji Italiji, Manfred pa v Italiji. Po testamentu je bil Konrad dedič vseh očkovih kron, Manfred pa je bil določen za cesarskega namestnika v Italiji. 1'apci Inocencij IV. se je podvizal, da bi cesarjevim dedičem ugrabil najprej Apulijo in Sicilijo, češ, i!a sta to cerkvena fevda, obenem jc papež ščuval Nemce, naj ne priznajo kralja Konrada in je dal obenem oznanjati križarsko vojsko proti popolnoma nedolžnemu Konradu. Protikralj Viljem, puntar proti pravemu kralju Konradu je pohitel k papežu in ž njim napravil svojo pogodbo; papež mu je vsled tega obljubil, da ga krona kot cesarja. Dne 19. aprila 1251. je papež s svojimi kardinali zapustil Lyon, kjer se je mudi! šest let. ter se jc odpravil v Rim. Pri slovesu od bogatega in lahkoživega Ljona je kardinal Hugon izrekel nesramne besede: Amici, magnam fecimus postqtiam in banc urbem venimus, utilitatem et elemo-synam Quando enim primo hue venimus, tria vel qua-tuor proštibula invenimus. Sed nune recedentes unum solum relinquimus; verum ipsum continnatum ah orientali porta civitatis usque ad occidentalem. Potovanje papeža Inocencija v Rim je bilo podobno triumfalnemu sprevodu. Povsod so papeža sijajno sprejeli, samo v Milanu je 15.000 duhovnikov in menihov pričakovalo in pozdravilo papeža. ^ Ali vendar je papež spoznal, da Italija sedaj ni več to, kar je bila pred šestimi leti., Tiste italijanske republike, ki so stale na papeževi strani in se vojskovale proti cesarju, so zdaj od papeža zahtevale znatne odškodnine za vojno, niso hotele vrniti cerkvi nekdanjih cerkvenih posestev in sploh kazale, da jih nikakor ni volja, zamenjati cesarski jarem s papeškim jarmom. Guelfske republike so papežev boj proti cesarju porabile, da so si izvojevale naodvisnost od cesarstva, papež je pa sedaj videl, da so postale tudi neodvisne od cerkve in da nočejo cerkvi priznati političnega gospodstva. Ciibelinske republike so sicer bile uklonjene ali samo začasno: cesar, prvoborilec za neodvisnost od papeštva je bil sicer mrtev, načela njegova pa so živela. Duh svobode, ki so ga obudili Hohenstaufi, je sedaj stal, če se sme tako reči, na lastnih nogah in papež Inoccncij IV. jfc v svetlih trenotkih začel uvidevati, da se nikdar ne uresniči ideal Hildebranda in Jnocencija III. in da papež niti v celi Italiji ne postane posvetni gospodar. Papež jc prišel do Pcrugije, naprej v Rim pa se ni upal, kajti Rimljani po cesarjevi smrti niso bili več guelfskega mišljenja. < Meti tem je kralj Konrad leta 1251 prišel čez Alpe, da se polasti dedščine svojega očeta. Z bratom Manfredom je podvrgel vsa uporna mesta in oktobra meseca 1253. zavzel tudi Neapolj. Papež je sprevidel, da ni kos kralju Konradu in trudil se je dobiti protikralj a. Ko se je Konrad še v južni Italiji bojeval, so Rimljani postali neyoljni in so papeža pozvali, naj pride v Rim. Mestni občini Perugiji so pisali, naj papeža odpravi v Rim, sicer da pridejo Rimljani v vojaštvom in odpeljejo papeža šiloma. Zdaj naj pride papež, so rokli, ali pa nikdar. In ko so rimski odposlanci stali pred papežem, so mu rekli: "Jako se ču^ dimo, da se kakor kak potepuh mudiš zdaj tu, zdaj tam, Rim. sedež apostolov, pa zanemarjaš; da svojo čredo, za katero si pred Bogom odgovoren, prepuščaš volkovom in ne misliš na drugega, kakor na denar. Papež ne sodi ne v Auagni, ne v Lyon, ne Perugijo in ne v Asisi, nego v Rim." Te liesedc jc rimskim od|>oslancem narekoval pogumen in krepak mož, takratni rimski senator Bran-caleone de Audalo. Papež se je tako prestrašil, da se jc res odpravil v Rim. Sprejeli so ga pa skrajno hladno saj so ga komaj poznali. Inoccncij IV. je bil že deset let papež, a več kakor deut'.tt ga ni bilo v Rimu. Rimsko prebivalstvo je tudi koj zahtevalo od papeža denarja, tako da je moral senator Branca-leona papeža ščititi, sicer bi ga bili Rimljani takoj prepodili. Brancaleone je bil prijatelj kralja Konrada in je papeža poglavitno zategadelj zvabil v Rim, da bi posredoval in dosegel mir med kraljem in med papežem. V tem oziru pa je bil vsak trud zaman. Inoccncij se je bil zaklel, da uniči ves rod cesarja Friderika II. in preganjal jc ta rod s tistim divjim sovraštvom in s tisto neznansko hudobijo, |h> kateri so se vedrfo odlikovali politikujoči duhovniki. Ferretus Vicentlnus je pisil: Papa — odium nondum extincto, oljša, ako se občutite slabe po leti. :<: i .i Opozarjamo Vas, Oglejte si našo r i. RAZPRODAJO. Na prodaj Imamo »pet mnogo vratno blaog najnovejše mod«, ki mera zanimati vaacega. Ako še niateprlCell hraniti naše premljake kupone, tedaj aačnlte sedaj. Ako ia za S centov kupite. «e dobite kupon. Ti vaa ne stanejo n',6. Oaiejte si naie premije vili. nadatropju. mtmmKmmm^^ lanska talka apodnja obleka — Jopice iz najboljšega blaga; apodnje hlače 1 francozklmt trakovi; apodnja krila I* trpetnega blaga. Vaakl ko- 39c mad vreden 50 centov, stane aedaj le......... Tetke, molk« apodnje »raje« 1 dvojnim hrbtom In pral, mera 34 do 4« — ao se vedno prodajale po A "lp 69c., stanejo sedaj le....... Molk« zgernj« srajce U volne — višnjeve. modre, selen e In rjsv« bar- re — navadna cena 11.50 QQp itanejo sedaj te...........7,JV Volnato blago razne vrat« — iloe J« delano tz svil« — najboljše blago, ktero ae dobi »a denar — v vseh barvah — stane yard le.............. 59c Žldane avblc« — za otroke v raznih barvah, raznega kroja In različne mere »trne komad .............. 75c Izborna flan«U — posebno široka In talka, bela flanela — atane C ft navadno 10c yard, sedaj le Platans srajce— oftroCje pletene »podnje srajce od I—6 let, ^ atane le.................. uuv Pletene srajc« — za »enake, delane li volne — modre ali rdeče barve a ft I rok t m vredne »l.<8, stane le.... iStSne le....$l«4-8 JOHN FERBEZAR 629 S. Santa Fe Ave. PUEBLO. Priporočam rojakom svojo novo, lepo urejeno gostilno, kjer točim vedno sveže Walterjevo pivo. Izvrstno žganje in fine Bmodke na razpolago- " SB Ifazdar rojaki! 'Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočam svoj lepo urejeni <*SALOON". Točim vedno Bveže pivo in pristne druge pijače. Raznovrstne fine srnodke na razpolago. Potniki dobe pri meni tedna prenočišča in dobro postrežbo. Za obilen poset se priporoča MARTIN POTOKAli, 5H4 9. Centre Ave. Chicago, 111 Telefon štev. 1781 Morgan. Rojaki, ne pozabite staiega prostora, John Koilitka. Anton Sukle PUEBLO. Colo 604 8 Santa Fe.' Priporočam svojo gostilno, kjer točim vedno svele pivo in žganje. Telefon «>92 Red in 378 Blaok Pleteni šali — črne ali bele barve, 25c Jako veliki, atane oden le Moške zgornj« srajc« ta flan«l« — s Širokim ovratnikom, temne In svetle barve, navadna cena 60c., sedaj le.................. 29c Palice za xagrlnjala i> m«dl — na koncu poerobren«. prejšnja cena 12%c., aedaj 1«........ FUJUSTK STONIOH, podajalec. Vprašajte za št. 22. NAZNANILO. Opozarjam slovensko trgovce— saloonarje in tudi drugo p. n. občinstvo na iinportfrano brinje iz Ljubljane, iz katerega kuhani siun naj bolj i brinjevec! Dvanajsti na steklenic stnne $15; poleg pa mora vsakdo sam plačati prevozne troške. Kdor hoče dobro kapljico brinjev-oa piti, naj se obrne na John Kracker-ja \m St. Clair Str. CLEVELAND, O. F. J, SKALA. & CO 320 aaa w. it*, mica CE8K0-8L0TAN8KA BANKA. Pošiljanje denarja, izmenjevanje tujih denarjev, Uterjatev denarja in vrednostnih stvari j po oelem ■vetu, sesebno v Avstro-OgTski in Ir. državah. Ustavljanje plačilnih in drugih [pravnih listin. Dedščine. Zastopniki druib: bremške, ham-,urške, antverpske, rotterdamsko n francoske prekomorsko— volne xte. V New Yorkp in ostalih ev-ijsluh pristaniščih sprejmo pot-I naši zastopniki. V slučaji ■ska oziroma zaprek potnikov, lite Najbolji izmed vseh je Wilke-za- 391-333 Blue Island k oa vogalu 14th Pl. Zenitvanske in slike v skupinah so naSe posebne specialitete. P bone ('auai 287. Tvrdka vstanovUena leta 188». Ob nedeljah odprto od 9. ure dopoldne do 5. ure popoldne. Obleke, površniki, zimske sukiye. Najmodernejše, najtrpežnejše jesenske in zimske obleke zn delavnik in praznik, jtovrimiki in zimske suknje. Za tretjino ceneje kod drugod. Naše cene oblekam so: $ 5.00- £ 22.00 « zim. suknjam 8 4.00« J 24.00 Naša zalogu je najboljša in najmodernejša na trgu. Vse je izdela, no po najnovejšem kroju. Cene so jako niike. V zalogi imamo tu-di obleke zn dečke in otroke. Najstarejša uuijska tvrdkn. Telefon — Canal U»8 i *