Igor Gabrovec: Zdrahe in prepiri v slovenski manjšini ne vodijo nikamor, a le zaostrujejo položaj /3 ~OM V* Primorski Ce nam oblast ponuja roko ... POLJANKA DOLHAR »Mreža slovenskih društev je sestavni del tržaške kulturne stvarnosti.« Teh besed ni izrekel predsednik te ali one krovne organizacije Slovencev v Italiji, temveč tržaški odbornik za kulturo Andrea Mariani. Ni jih izrekel na enem naših številnih občnih zborov, temveč na včerajšnjem javnem srečanju s predstavniki vseh etničnih in verskih skupnosti, ki živijo v Trstu. Besede, za katere moramo ponovno zapisati, da bi morale biti vsakdanje in samoumevne, a žal niso. Besede, ki jih naša ušesa niso vajena in jih je zato vredno in potrebno zabeležiti, saj predstavljajo eno majhnih, prijetnih novosti, ki spremljajo delo občinske uprave župana Roberta Cosolinija. Odbornik Mariani je prepričan, da je kulturna raznolikost Trsta ena njegovih velikih prednosti. Zato si bo prizadeval, da bi tudi na kulturnem področju dosedanjo provincialnost zamenjalo svetovljanstvo. Za dosego tega cilja bo nadaljeval tam, kjer se je pred desetimi leti ustavil kulturni odbornik Roberto Damiani: v spleta-nju mreže med številnimi kulturnimi ustanovami in društvi, ki delujejo v mestu, ter v ustvarjanju prepoznavne »kulturne znamke«, tiste kakovostne ponudbe, ki lahko v Trst privabi čim več obiskovalcev. Mu bo uspelo? Odgovor bo povedal čas. Že danes pa kaže, da se je v palačo Gopčevic, kjer do-mujejo občinske službe za kulturo, naselil človek, ki želi vzpostaviti dialog z vsemi mestnimi komponentami, »in primis s slovensko,« kot je dejal včeraj. Odbornik, ki je med nedavnim neformalnim srečanjem v svojem uradu v zadnjem nadstropju čudovite palače ob Kanalu, dejal: rad bi, da bi Slovenci razumeli, da so v teh prostorih končno spet doma. Ne vem, ali se Slovenci res počutimo doma v Trstu ne samo kot posamezniki, ampak tudi kot organizirana skupnost. A čas je, da se to začne zrcaliti tudi v naših dejanjih. V nasprotnem primeru tvegamo, da bodo spremembe šle mimo nas. Ali ne bi bilo škoda, da bi se to zgodilo ravno danes, ko ima človek občutek, da se svet okrog nas končno »normalizira«? Ko si je slovenska kultura z Borisom Pahorjem na čelu utrla pot v tržaško zavest? Ko je slovenščina samoumevna in vzbuja aplavze med razprodanim kabaretnim večerom na gradu sv. Justa? Predvsem pa danes, ko tudi v palačah oblasti sedijo ljudje, ki nam ponujajo roko? Ali je ne bi bilo najbolj naravno stisniti, si pogledati v oči in stopiti na pot skupnega načrtovanja? dnevnik PETEK, 5. AVGUSTA 2011_ Št. 185 (20.200) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € dolžniška kriza - Italija s Španijo v središču javnofinančnega viharja Evropske borze v rdečem, milanska zdrsnila za 5,16 % Socialni partnerji pozivajo Berlusconijevo vlado k hitremu ukrepanju sovodnje - Zaradi razpok na stenah Vrtec iz Rupe se seli na Vrh Sovodenjska uprava odredila temeljito preverjanje rupenskega šolskega poslopja RUPA - Na šolskem poslopju v Rupi so se v zadnjih mesecih pojavile razne razpoke, kar utegne ogroziti varnost otrok in osebja. Zato so so-vodenjski občinski upravitelji v dogovoru z ravnateljstvom Večstopenj- ske šole Doberdob sprejeli odločitev, da se bo rupenski vrtec septembra preselil v prostore sedeža civilne zaščite na Vrhu, kjer je bila med zadnjim šolskim letom nekaj časa nastanjena vrhovska osnovna šola. Po na- povedih sovodenjske županje Alenke Florenin bodo na rupenskem šolskem poslopju opravili temeljito preverjanje, saj hočejo ugotoviti vzrok, zaradi katerega so se pojavile razpoke. Na 12. strani FRANKFURT, MILAN - Dan potem, ko je premier Silvio Berlusconi nagovoril parlament o finančnih in gospodarskih razmerah v državi ter o načrtih vlade za njihovo izboljšanje, je milanska borza včeraj doživela enega najtemnejših dni v svoji novejši zgodovini. Res je, da so tudi druge evropske borze zabeležile več kot 3-odstotne padce, toda indeks milanske borze je zdrsnil kar za 5,16-od-stotka. Politika mora takoj ukrepati, saj se v nasprotnem primeru Italiji pišejo še hujši časi. Socialni partnerji so včeraj znova pozvali Berlusconijevo vlado k hitremu in predvsem k učinkovitemu ukrepanju. Svoja stališča o ekonomski krizi so posredovali tudi parlamentarni opoziciji. Na 4. in 11. strani strani Stavki v Luki Koper še ni videti konca Na 2. strani Kamnolom Faccanoni odlagališče materiala? Na 6. strani Goriška Kmečka zveza poziva k včlanitvi Na 13. strani 900 tisoč evrov za razvoj univerz v Gorici Na 13. strani Turizem na Goriškem potrebuje zgodbe Na 13. strani hrvaška - Spor Škofi podprli Vatikan glede zemljišč v Istri ZAGREB - Hrvaška škofovska konferenca je včeraj izrazila trdno podporo odločitvi papeža Benedikta XVI. o vrnitvi zemljišč v župniji Dajla pri Novigradu, ki so v lasti poreško-puljske škofije, benediktincem iz Italije. Hrvaški škofi so objavili sporočilo po sredini seji stalnega sveta svoje konference, na kateri so sklenili, da si bodo prizadevali za pravičnost. Duhovniki iz istrske škofije pa so na včerajšnjem srečanju v Pazinu napovedali, da bodo sporno premoženje vrnili hrvaški državi. Na 2. strani OBČINA TRST Mariani prisluhnil društvom TRST - Občinski odbornik Andrea Mariani je včerajšnji in današnji dan posvetil spoznavanju tržaškega kulturnega utripa. V nekdanji glavni ribarnici je pripravil vrsto srečanj s predstavniki društev in ustanov, ki delujejo na različnih kulturnih področjih. Včeraj popoldne je bilo na sporedu srečanje s predstavniki etničnih in verskih skupnosti, med katerim je bil govor tudi o tržaških Slovencih. Na 5. strani 2 Petek, 5. avgusta 2011 ALPE-JADRAN / luka koper - Žerjavisti so včeraj stavkali že sedmi dan, protestirajo tudi pogodbeni delavci Stavki še vedno ni videti konca, nastala škoda dosega milijon evrov Nadzorni svet Luke podpira prizadevanja uprave pri pogajanjih - Vlada poziva k razumu KOPER - Uprava Luke Koper ima pri pogajanjih z žerjavisti, ki so včeraj stavkali že sedmi dan, podporo nadzornega sveta. Z delom včeraj niso začeli niti pogodbeni delavci, čeprav je uprava Luke Koper nastopila kot mediator med njimi in delodajalci. Luka Koper ima že skoraj milijon evrov škode, o izpadu dohodka poročajo tudi Slovenske železnice. Pogajanja med upravo Luke Koper in žerjavisti se nadaljujejo, predsednik nadzornega sveta Luke Koper Janez Požar pa je po včerajšnji izredni seji nadzornega sveta dejal, da ima uprava družbe njihovo podporo pri pogajanjih. Požar je sicer izrazil pričakovanje, da bosta obe sprti strani kritično ocenili dosedanje dogajanje. Predsednik uprave Luke Koper Gregor Veselko je ob zaključku seje dejal, da se gospodarska škoda zaradi stavke iz dneva v dan povečuje. Dodal je, da se stališča luške uprave glede stavke in zahtev niso spremenila. Danes bodo sicer predvidoma potekali razgovori s 23 sindikalisti, proti katerim je uprava sprožila postopke za izredno prekinitev delovnega razmerja. Odvetnik delavcev sindikata IPS in žerjavistov Aleksander Lisjak, ki je nadzornemu svetu na seji predstavil predloge sindikata IPS za rešitev nastale situacije, je dejal, da je težava s pogodbenimi delavci po njegovem mnenju še bolj pereča kot težava z žerjavisti. Lisjak je nadzornemu svetu včeraj sicer predstavil stališča stavkajočih, pogajanja med pogodbenimi delavci in delodajalci pa se bodo nadaljevala danes. Predstavnik Sindikata izvajalcev pristaniških storitev (SIPS) Predrag Topič je poudaril, da pogodbeni delavci v Luki Koper ne bodo začeli z delom dokler od uprave ne bodo dobili zagotovila, da bodo dosledno upoštevali njihove pravice. Svet delavcev Luke Koper je sicer na včerajšnji izredni seji izglasoval zaupnico delavskemu direktorju Luke Koper Matjažu Staretu, ki je sam predlagal glasovanje o zaupnici. Z izglasovanjem zaupnice pa se ne strinjajo v sindikatu pristaniških delavcev, ki tudi nasprotujejo stavki, in so že napovedali, da se bodo svetu delavcev pritožili na izglasovano zaupnico. Zaradi stavke se povečuje tudi škoda v gospodarstvu. Slovenske železnice imajo zaradi stavke vedno večje težave, stanje pa se je kljub izrednim ukrepom še poslabšalo. Zaradi omejene pretočnosti železniškega omrežja so včeraj uvedli transportne omejitve pri prevozih kontejnerskih vlakov in pošiljk papirja ter starega železa čez Luko Koper. V koprsko pristanišče je včeraj prispela kontejnerska ladja Balzac enega največjih svetovnih kontejnerskih ladjarjev CMA CGM iz Francije. Ladja, ki pljuje na relaciji Daljni vzhod - Jadran, ima na krovu 1853 zabojnikov, v pristanišču pa želijo natovoriti tudi 1686 zabojnikov za naročnike, vendar to zaradi stavke žerjavistov ni mogoče. V družbi CMA CGM Slovenija opozarjajo, da bi zaradi tega lahko nastala velika gospodarska škoda, ne samo za njihovo podjetje, pač pa tudi za gospodarstvo v širši regiji. Na stavko v Luki Koper se je včeraj prvič odzval tudi predsednik vlade Borut Pahor, ki stavko obžaluje in upa, da bodo predstavniki delodajalcev in delojemalcev v najkrajšem času dosegli razumen dogovor o preklicu oz. prekinitvi stavke. Poslovodstvo družbe je po Pahorje-vem mnenju dolžno poiskati ustrezno ravnotežje med zagotavljanjem konkurenčnosti podjetja in zagotavljanjem ustreznega nivoja pravic zaposlenih, ob absolutnem spoštovanju vseh zakonskih okvirov. V kabinetu predsednika vlade ob tem poudarjajo, da so za fizično varovanje državne lastnine zadolženi njeni upravljavci; za varovanje poslovnega interesa, gospodarnega in od politike neodvisnega upravljanja državnega premoženja pa je vlada predlagala in ustanovila agencijo za upravljanje s kapitalskimi naložbami države. Minister za promet Patrick Vlačič je v odzivu na stavko obe strani pozval, naj bosta razumni, da pride čim prej do dogovora, ali pa da si pustita nekaj časa in nato nadaljujeta pogajanja. 'Vsi posegajo po skrajnih ukrepih - na eni strani stavka, na drugi Luka Koper, kontejnerski terminal odpovedi," je povedal minister. Glede morebitnega posredovanja je Vlačič dejal, da je vedno veliko kritik, da se politika vmešava v gospodarstvo in da bi bil pripravljen v mediatorski vlogi pristopiti le, če bi obe strani ansa to želeli. Glede stališča države kot večinskega lastnika je dodal, da je treba v prvi fazi vprašati nadzorni svet in agencijo za upravljanje kapitalskih naložb države. Sindikalni centrali Alternativa in So- lidarnost, ki imata skupaj okoli 14.000 članov, sta včeraj za 17. avgust napovedali enourno opozorilno stavko. Z njo so se postavili v bran stavkajočim žerjavistom v Luki Koper, vlado pa so pozvali k zagotavljanju spoštovanja pravnega reda. Stavko bodo med 10. in 11. uro med drugim izvedli s prekinitvijo dela v družbah Slovenske železnice (SŽ), njenih hčerinskih družbah SŽ-ŽIP in SŽ Centralne delavnice ter Ljubljanski potniški promet. Na stavko pogodbenih delavcev v Luki Koper so se odzvali tudi Nevidni delavci sveta (IWW) in Socialni center Rog, ki organizacije in posameznike iz civilne družbe pozivajo k odločni solidarnosti, prav tako pa lahko na spletni strani www.njet-work.org podpišejo skupno izjavo o solidarnosti. Vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik je v odzivu na dogajanje v Luki Koper zapisal, da je sramotno in katastrofalno, da vlada in ministrstvo za promet ne reagirata ter se ne vključita v reševanje težav v družbi, katere večinski lastnik je država. (STA) slovenija Prevzemna ponudba za Pivovarno Laško LJUBLJANA - KS Naložbe so včeraj objavile prevzemno ponudbo za odkup vseh delnic Pivovarne Laško. Za vsako delnico pivovarne ponujajo devet svojih obveznic 1. izdaje (KSF1). Nominalna vrednost vsake obveznice je en evro, ponudba pa velja do 30. septembra do 12. ure. Finančna družba KS Naložbe, ki jo prek ciprskega holdinga Ka-lantia Limited lastniško obvladuje privatizacijski mogotec Igor Lah, torej prevzem namerava izvesti z izdajo dolžniških vrednostnih papirjev. Obveznosti iz v ta namen izdanih vrednostnih papirjev bodo izplačevali iz lastnih sredstev. KS Naložbe so finančni investicijski holding, ki ustvarja prihodke z donosi od naložb, kot so dividende, kapitalski dobički in drugo. Deset največjih naložb prevzemnika na dan 30. junija letos predstavljajo naložbe v G.I. Dakota Investments, KSP Hrastnik, TKI Hrastnik, ZRC, Ibis, Delod, Ultrapac, Banko Celje, Veterinarsko postajo Postojna in Revijo Vino. Največ, okrog 27 milijonov evrov, je vredna naložba v družbo G.I. Dakota Investments. (STA) hrvaška - Medtem ko so duhovniki iz istrske škofije napovedali vrnitev premoženja državi Hrvaška škofovska konferenca podprla odločitev papeža v sporu glede zemljišč v Istri ZAGREB - Hrvaška škofovska konferenca je včeraj izrazila trdno podporo odločitvi papeža Benedikta XVI. o vrnitvi zemljišč v župniji Dajla pri Novigradu, ki so v lasti poreško-puljske škofije, benediktincem iz Italije. Duhovniki iz istrske škofije pa so na včerajšnjem srečanju v Pazinu napovedali, da bodo sporno premoženje vrnili hrvaški državi. Hrvaški škofi so objavili sporočilo po sredini seji stalnega sveta svoje konference, na kateri so sklenili, da si bodo prizadevali za pravičnost. Obenem bodo odpravili vse tisto, kar bi lahko 'skalilo mir med verniki, narodi in državami'. Izpostavili so, da je 'precej zapleten spor' med poreško-puljsko škofijo in meniškim redom iz Italije izrecno cerkveno vprašanje, kot so to ocenili v Vatikanu. Ocenili so, da ni potrebno navajati vseh razlogov, zaradi katerih poreško-puljski škof Ivan Milovan ni želel podpisati sporazuma, s katerim so sklenili večletna pogajanja in vrnili sporno premoženje benediktincem iz Abbazie di Praglia pri Padovi, ki so ga zapustili po drugi svetovni vojni. Hrvaški škofi so ocenili, da je spor po- cgil - Polemika Pokojnine do novembra nedotaknjene TRST - Upokojencem, ki so julija prejeli štirinajsto mesečno pokojnino, ne da bi prijavili dohodke, naj bi zavod INPS odtrgal del mesečnih prejemkov šele od novembra ali decembra dalje. Tako so se v sredo dogovorili na rimskem sestanku med vodstvom INPS ter predstavniki sindikatov upokojencev konfederacij CGIL, CISL in UIL. Na to opozarja Adriana Merola z deželnega tajništva SPI-CGIL, ki kritizira izjave deželnega direktorja INPS Rocca Laurie. Lauria je še v sredo trdil, da bodo upokojenci začeli vračati denar v obrokih že od septembra. Merolova ob tem poudarja, da zavod INPS pred tremi leti od upokojencev ni zahteval obvezne prijave dohodkov ter da je vse temeljilo na »domnevnih oz. predvidenih dohodkih«. »Direktor Lauria naj se potrudi, da bodo njegovi uradi delovali bolje, saj je neverjetno, da INPS po treh letih še ne ve, do kakšne napake je prišlo,« še poudarja Adriana Merola. Papež Benedikt XVI. sledica ravnanja fašističnega in nato komunističnega režima, ki sta, med drugim, odvzela premoženje tudi benediktincem v Daj-li. Dodali so, da se ne želijo vpletati v odločitve hrvaškega pravosodja in vzrokov zanje, da pa ostaja dejstvo, da je država leta 1999 vrnila premoženje v Dajli poreško-puljski škofiji. Dodajajo, da so vpletene cerkvene oblasti nato začele iskati rešitev na podlagi kanonskega prava ter da niso nikakor želele postaviti pod vprašanj osimskih ali rimskih sporazumov. V sporočilu so izpostavili, da so ga objavili predvsem zaradi obveščanja katoliških vernikov ter tudi celotne hrvaške jav- nosti z namenom, da bi prispevali k vpogledu v dejansko stanje ter odpravili neprimeren, zavajajoč in za družbo škodljiv pristop k obravnavi spora. Medtem so se včeraj v Pazinu izredno srečali skoraj vsi duhovniki poreško-puljske škofije, ki so se enotno odločili, da bodo premoženje vrnili državi. 'Tudi če država nima pravice do premoženja, ga bomo vrnili njej in ji povrnili tudi vse, kar smo prodali,' je izjavo kanclerja škofije Ilije Jakovljeviča po srečanju povzel časnik Glas Istre na svoji spletni strani. Jakovljevič je dodal še, da o tem ne želijo več razpravljati. Jakovljevič je dejal, da gre za težak udarec Katoliški cerkvi v Istri, sicer pa upa, da se bo vse končalo po mirni poti in z dogovorom znotraj Cerkve. Obenem so podprli škofa Milovana. Poreško-puljska škofija je večji del atraktivnih zemljišč ob obali že prodala ali oddala v najem. Opozorila je, da bo bankrotirala, če bo morala vrniti ostanek premoženja in plačati odškodnino italijanskim benediktincem. Vrednost prodanih zemljišč naj bi bila 30 milijonov evrov, iz Italije pa zah- tevajo 4,5 milijone evrov odškodnine. Kot je pojasnil Jakovljevic, bodo državi lahko izplačali odškodnino, ker so prodali 190 hektarjev spornega zemljišča, od države pa zahtevajo vrnitev približno 400 hektarjev na različnih koncih škofije. Odločitev papeža Benedikta XVI. o vrnitvi premoženja italijanskim benediktincem je izzvala ostre odzive na Hrvaškem. Predsednik države Ivo Josipovic in premier-ka Jadranka Kosor sta ob tem opozorila, da so osimski sporazumi nedotakljivi. Hrvaško državno tožilstvo je ocenilo, da bi zemljišče morali vrniti hrvaški državi, ker so italijanski menihi že dobili odškodnino na podlagi sporazumov med Italijo in bivšo Jugoslavijo, poreško-puljska škofija pa nikoli ni bila lastnica spornih zemljišč. Benediktinci iz Italije so leta 2006 na sodišču v Bujah vložili tožbo proti poreško-puljski škofiji in tudi na ta način zahtevali vrnitev Dajle. Kot je napovedala v včerajšnjem Jutarnjem listu sodnica iz Buj Slavica Tomac Ciric, bo prvi narok v omenjenem primeru 19. septembra letos, ker so medtem ugotavljali vse okoliščine primera. (STA) fjk - Podatki zveze potrošnikov Codacons Posebno televizijsko naročnino plačujejo le redki poštenjaki Med utajevalci skoraj vsi hoteli in bari, krožki in verske ustanove - Prijava sodstvu TRST - Upravniki hotelov, apartmajskih hiš, avtokampov in drugih turističnih objektov, pa tudi krožki, društva in celo verske ustanove v Furlaniji-Julijski krajini ne plačujejo posebne televizijske naročnine, ki znaša od 198,11 do največ 6603,22 evra. Na to opozarja zveza potrošnikov Codacons, ki je podatke predložila državnim tožilstvom in računskemu sodišču ter jih tako spodbudila, naj preiščejo zadevo. Codacons poudarja, da Agencija za prihodke vztrajno poziva navadne državljane, naj plačajo televizijsko naročnino, po drugi strani pa se v turističnih in drugih objektih ne plačuje posebna naročnina. Tako naj bi družbo RAI na vse-državni ravni vsako leto prikrajšali za 230 milijonov evrov. Pri Codaconsu so izvedli raziskavo in ugotovili, da v 96 odstotkih hotelov in drugih turističnih objek- tov ne plačujejo posebne televizijske naročnine. Med utajevalci pa so tudi upravniki barov, restavracij in trgovin, pa še bolnišnice, zdravstveni domovi, pisarne, luksuzna plovila, krožki, društva, sedeži političnih strank, ambulante, biroji, menze, šole in verske ustanove. V Furlaniji-Julijski krajini je trenutno 739 hotelov, 3384 barov, 6794 gostiln in 12.856 malih trgovin. Po podatkih, ki jih je Codacons prejel od družbe RAI, 22.000 javnih lokalov ne plačuje omenjene naročnine. Posebno naročnino plačujejo skratka samo maloštevilni poštenjaki, nadzora pa po ocenah zveze potrošnikov ni. »Agencija za prihodke bi lahko brez težav preverila, kdo plačuje naročnino in kdo ne, saj so to javni lokali. Toda agencija raje pritiska na posamezne državljane, tudi na tiste, ki sploh ne gledajo televizije,« pravi predsednik Codaconsa Carlo Rienzi. \ www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Pijete vodo iz pipe ali iz steklenice? O Iz pipe O Iz steklenice O Oboje / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 5. avgusta 2011 3 intervju - Deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec »Polemike med Slovenci ustvarjajo napetosti in ne rešujejo problemov« » Sedanje manjšinsko predstavništvo je začasno in deluje epizodično« TRST - Tudi pogovor z deželnim svetnikom Igorjem Gabrovcem smo začeli pri stroških za politiko in pri visokih plačah politikov. Vprašali smo ga, če se počuti privilegiranec? Sem privilegiranec preprosto zato, ker zaslužim daleč nadpovprečno plačo. Dobro vem, ker vidim in čutim, kakšna je stiska mladih, ki iščejo prvo zaposlitev, pa tudi brezposelnih očetov in mater ter vseh tistih, ki v že zrelejših letih ostanejo na cesti. In kaj delate, da bi se razmere vsaj malo spremenile? S to zavestjo se dan za dnem trudim, da bi bil po svojih najboljših močeh koristen skupnosti, ki mi je zaupala pomemben mandat. Kaj pa plače in bonitete politikov? Lanskega oktobra sem bil med vlagatelji treh zakonskih osnutkov, ki (dva) rimskemu parlamentu in (eden) deželnemu svetu predlagajo nižanje stroškov za delovanje skupščinskih organov. In kakšni so vaši predlogi? Med drugim predlagamo zvišanje upokojitvene starosti svetovalcev na 65 let (danes se to zgodi pri šestdesetih) in zmanjšanje števila osebja političnih skupin. Poleg tega smo predlagali drastično znižanje števila deželnih svetnikov ter omejitev možnosti imenovanja t.i. zunanjih odbornikov. Zgleda, da jeseni gremo v živo. Preidimo k slovenski manjšini. Kako ocenjujete zadnje javne polemike med Slovenci o PD, t.i. skupni imovini in še marsičem? Nikdar nisem verjel in prav tako danes ne verjamem v učinkovitost javnih polemik, ki višajo napetost in oddaljujejo možnost dogovora. To je tako, kot da se zdravnik loti rane, recimo zobnega živca, ki je že dolgo vneta. Problemi pa obstajajo. In so resni, tako kot so resne razlike. Začnimo pri Primorskem dnevniku.... Glede »linije« časopisa sem določene pomisleke pisno in dokumentirano prvič iznesel odgovornemu uredniku že februarja 2009. To se pravi malo po moji izvolitvi v deželni svet in vsekakor daleč pred zadnjim izbruhom polemik. Kaj pa imovina? Vprašanje skupne imovine je spet poglavje zase, čisto dovolj zapleteno. Kaj naj rečem? Lahko se strani prepričata, da je s sedanjim stanjem vse v redu in nadaljujeta po začrtani poti. Vemo pa, da ni tako... Alternativa je, da se obe strani zapreta v sobo in enkrat za vselej raztreščita Pandorino vazo. Vrata bomo odprli, ko bo ponovno vse mirno. Smo tega sposobni? Kot Deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec arhiv dober poznavalec »enih« in »drugih« sem vsekakor na razpolago. Kaj pa t.i. predstavništvo „2 plus 3", ki se v glavnem posveča šolstvu. Ste zadovoljni z njegovim delom ali pa ne? Tako imenovano, prav ste povedali. Deluje epizodično in vsekakor začasno. Sestavljajo ga predstavniki dveh krovnih organizacij civilne družbe in treh političnih strank. Gre za predstavništvo, ki nima prave legitimacije in to ga šibi. Zakaj ga šibi? Prej ali slej bo potrebno, da slovenska narodna skupnost v FJK na demokratičen način izbere svoje zastopnike s točno določenimi pristojnostmi, programom in mandatno dobo. V deželnem svetu dalj časa leži zakonski predlog društva Edinost, ki lahko služi kot osnova za nadaljnjo razpravo. Vi ste bili leta 2008 izvoljeni v deželni svet na osnovi volilnega dogovora med Slovensko skupnostjo in Demokratsko stranko, ki se je tudi na zadnjih upravnih volitvah dobro obnesel. Ima ta dogovor kakšno prihodnost? Recimo tako: ta dogovor v danih pogojih nima stvarne alternative. Kot član se-demnajstčlanske deželne poslanske skupine DS (in zastopnik SSk) v deželnem svetu sem z zaskrbljenostjo spremljal stopnjevanje napetosti znotraj Demokratske stranke, kar se je negativno zrcalilo navzven in navznoter, pa tudi v odnosih med DS in SSk. Predsednika deželne skupine Morettona in deželno strankino tajnico Ser-racchianijevo sem na to tudi opozarjal. Ni nam vseeno, kaj se dogaja z našim glavnim političnim partnerjem na deželni ravni. In kje so danes? Splošno ošibljena desnica in posledični uspeh na upravnih volitvah je k sreči pomiril vode tudi znotraj DS, ki bi se ji drugače kmalu pisali zelo slabi časi. Vztrajam pa, da je potrebno pozitivne primere dogovarjanja nadgraditi s sodelovanjem in rim po možnosti skupnim upravljanjem tudi tam, kjer sta si še danes stranki DS in SSk na okopih. Kaj imate v mislih? Zgonik, Sovodnje, Doberdob in Šte-verjan. Nekje bo treba začeti. Vi ste doma in ste tudi politično aktivni v Devinu-Nabrežini. Prihodnjo pomlad bodo volitve. Kakšni so izgledi leve sredine? Bomo zmagali, o tem ne sme biti dvoma. Ste optimisti ... Nedavne upravne volitve so nam vlile novega zagona, pa čeprav »nasprotnika« ne smemo nikakor podcenjevati. To je staro in vedno aktualno pravilo. Kaj pa županska kandidatura leve sredine? Dogovarjamo se najprej o načinu evidentiranja skupnega županskega kandidata ali kandidatke, ter programa, ki naj bo neposredno odraz potreb teritorija. Imate že kakšno ime? Konkretnih imen, vsaj javno, še ni. Po vsej verjetnosti bo prišlo jeseni do koalicijskih primarnih volitev, nakar bodo stekla kapilarna srečanja po vaseh in z druž-beno-gospodarskimi kategorijami (stanovske organizacije, jusarji, kulturnimi in športnimi delavci, itd). Kje dopustujete? Čisto preprosto, kot vedno doslej. Teden dni z družino v kampingu na Krku, drugače pa je avgust zelo zanimiv tudi doma na Krasu in v nabrežinskem Bregu. Najbrž bo čas tudi za kakšen izlet v Julijce. S.T. Sporočilo SKGZ Berlusconi spremlja ■ • • • v • • dogajanja v manjšini RIM - Predsednik italijanske vlade Silvio Berlusconi pobliže sledi dogajanju znotraj slovenske narodne skupnosti in to je pismeno potrdil predsedniku SKGZ Rudiju Pavšiču ob priložnosti prejetja tro-jezične predstavitvene publikacije »Za skupno rast«, ki jo je krovna organizacija izdala z namenom, da predstavi svoje delo in razvejano dejavnost včlanjenih organizacij, ustanov in društev. »Želim vam izraziti pozitivno oceno o vaši organizaciji«, piše v dopisu predsednik Berlusconi, »za opravljeno delo v korist slovenske narodne skupnosti in vam zaželim čimveč uspeha pri na-daljnih načrtih«. Podobne želje za uspešno prehojeno pot Slovenske kulturno gospodarske zveze in včlanjenih organizacij je pismeno izrekel tudi predsednik Poslanske zbornice Gianfranco Fini. Predsedniku SKGZ je pismene čestitke in pohvale ob izidu informativne publikacije izreklo več predstavnikov inštitucij in javnih uprav, tako iz Italije in Slovenije, ter samih evropskih sredin. Konectedna z gostim prometom TRST - Tudi ta konec tedna bo minil v znamenju gostega prometa, predvsem v smeri proti Istri in Dalmaciji. Od danes do nedelje bosta avtocesti A4 in A23 posebno pod pritiskom, tako kot slovensko-hrvaški mejni prehodi in ceste slovenske obale. Na območju Kopra bodo kot običajno nastajali zastoji. Podjetje Autovie venete napoveduje, da bo promet v teh dneh močno upočasnjen. Včeraj se je promet zgostil, daljše kolone je avtocestno podjetje napovedalo že za današnje prve jutranje ure. Največje težave naj bi se pojavile v noči na soboto. Začasni dogovor glede prometa čez Karavanke LJUBLJANA - Slovenija in Avstrija sta dosegli dogovor, po katerem bodo v času prepovedi vožnje tovornih vozil skozi predor Karavanke pokvarljivo blago in nevarni tovori še naprej vozili skozi predor, preostali tovor pa bodo preusmerili na Šentilj in Asfinag bo povrnil cestnino, je včeraj za STA povedal prometni minister Patrick Vlačič. Pričakuje, da blokade ne bo. Kot je povedal Vlačič, sta rešitev pred kratkim dogovorila namestnik avstrijske ministrice in državni sekretar na slovenskem ministrstvu. "Pričakujem, da je to rešitev - vsaj s strani avtoprevoznikov imam zagotovilo - zadovoljiva do te mere, da ne bo težav, kot so se napovedovale," je dejal minister. Avtoprevozniki pri Obrtno-podje-tniški zbornici Slovenije (OZS) so namreč napovedali, da bodo med 22. uro danes in 15. uro v soboto blokirali promet pri vožnji skozi karavanški tunel. Predsednik sekcije za promet pri OZS Andrej Klobasa je za STA povedal, da želi videti pisno zagotovilo avstrijske strani. Častna diploma Furlanu, ki bo gradil Freedom Tower VIDEM - Univerza v Vidmu bo podelila častno diplomo v inženirstvu Furlanu Mariu Collavinu, lastniku istoimenskega podjetja, ki bo gradilo Freedom Tower (Nebotičnik svobode) v New Yorku. Na slovesnosti, ki bo jeseni, bodo sodelovale vse furlanske skupnosti po svetu. Collavino se je rodil leta 1932 v kraju Muris di Ragogna v pokrajini Videm, pri 20. letu starosti pa se je izselil k bratu Ar-rigu v kanadsko zvezno državo Ontario. Tam se je začela njegova zgodba o uspehu, iz malega podjetja se je razvila velikanska družba, ki gradi na vseh celinah. V New Yorku so Colla-vinovemu podjetju zaupali gradnjo nebotičnika, ki bo nastal na mestu dvojčkov World Trade Centra. okolje - Slovenski minister Žarnic Italija bo povedala svoje mnenje o Soči in Krškem je Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško zaprosila, da jo obvestijo, ali želijo sodelovati v postopku čezmej-ne presoje vplivov na okolje omenje-ga programa. Italijansko okoljsko ministrstvo je mesec dni kasneje obvestilo Ljubljano, da želi sodelovati v čezmejnem postopku, ki bo stekel takoj, ko bo pripravljen prevod Nacionalnega energetskega programa Republike Slovenije. WWF iz Furlanije-Julijske krajine izraža zadovoljstvo, da bo lahko tudi italijanska stran predstavila svoje poglede na energetski plan v sosednji državi. Naravovarstveniki opozarjajo na slovenske načrte v zvezi s krško nu-klearko (slednja naj bi obratovala do leta 2043), skrbijo pa jih tudi napovedani slovenski posegi na Soči, ki so izzvali proteste tako v Furlaniji-Julijski krajini kot v Sloveniji. WWF obljublja svojo strokovno oceno slovenskega energetskega plana in isto pričakuje od deželne vlade FJK ter pokrajin in vsaj večjih občinskih uprav. IMoja knjiga poletja Slovenski OKOLJSKI MINISTER Roko Žarnic LJUBLJANA - Tudi sosednje države ter njihove lokalne uprave in združenja imajo pravico, da se opredelijo tako do jedrske elektrarne Krško kot do gradnje novih elektrarn ter jezov na Soči. Tako piše slovenski okolj-ski minister Roko Žarnic v pismu, ki ga je poslal deželni sekciji Furlanije-Julijske krajine Svetovnega sklada za naravo-WWF. Žarnic pravi, da je Slovenija že aprila letos obvestila vse sosednje države, da se pripravlja Nacionalni energetski program. Slovenska stran Jurij Paljk, odgovorni urednik Novega glasa in pesnik, pravi, da je ena najlepših stvari, ki mu jih je dano početi, ure in ure preživeti v knjigarni. Knjige so namreč njegov vsakdanji kruh. Že kot mladenič je na Trgu sv. Marka v Benetkah videl ameriškega študenta, ki je nosil majico z napisom »So many books, so little time! Tako veliko knjig pa tako malo časa!« Ta napis ga je streznil, od tarat izbira ... ima pa vseeno na nočni omarici vsaj dvajset knjig (vse so začete), v avtu pa dve, ali tri ... sedaj na primer Hladnik Milhar-čiča in Umberta Eca. Katere knjige ima najraje? Paljk obožuje odlične zgodbe, »zares vrhunske avtorje, poezijo, filozofijo, dobre romane, knjige o umetnosti, tudi kakšna nabožna literatura pride zraven, a mora res biti dobra, z užitkom sem v enem večeru prebral intervju s papežem Benediktom XVI. - Luč sveta, najlepše mi je bilo, ko sem ugotovil, da se že vse življenje strogo drži Churchillovega življenjskega mota "No sports!"« Pri nedavnem branju Camusa je na primer na novo odkril »imenitnega in visoko moralnega, visoko etičnega človeka, izobraženca, kakršnih danes skorajda ni več. Kot časnikar sem odkril novinarja, ki mu ga danes skorajda ni para!« Rad bere tudi kriminalke in vse novitete slovenskih avtorjev našega prostora. Paljk največ bere zvečer in ponoči, a tudi ob sobotah in nedeljah popoldan, ali v avtu, ko čaka otroke. Zadnje čase veliko bere tudi na svetovnem spletu. Elektronski bralnik bo prej ali slej kupil, »tudi zato, ker sem nedavno moral prenesti vsaj dve toni knjig iz najetega goriškega stanovanja na dom in je prostor, ki naj bi bil garaža, postal prostor za knjige. Čez sto let bodo brskali za starimi knjigami, a vse bo na spletu, čisto vse.« Našim bralcem svetuje knjigo Aleša Bergerja, prijatelja, ki je pri Mladinski knjigi izdal nevsakdanjo knjigo spominov Omara v kleti. »Aleš je vse življenje delal s knjigami, pisatelji, pesniki, prevajalkami in prevajalci, kot urednik v slovitem Kondorju izdal okrog 700 naslovov vrhunske domače in tuje književnosti. V njegovi in v sobi Nika Grafenauerja se je na Mladinski knjigi "delala Slovenija" kot rečem rad krogu ljudi, ki so z Novo revijo naredili največ za demokratično domovino. Je očarljiv, hudomušen, dober pripovedovalec, predvsem pa gentleman, kakršnih ni veliko pri nas.« (pd) 4 Petek, 5. avgusta 2011 ITALIJA gospodarska kriza - Srečanje z vladno ekipo in z opozicijo Socialni partnerji pozivajo vlado in politiko k hitremu ukrepanju Nove napetosti med Tremontijem in Berlusconijem, ki ostaja optimist kriza - Trgi Milanska borza padla za 5,16 % MILAN - Dan potem, ko je premier Silvio Berlusconi nagovoril parlament o finančnih in gospodarskih razmerah v državi ter o načrtih vlade za njihovo izboljšanje, je milanska borza včeraj doživela enega najtemnejših dni v svoji novejši zgodovini. Res je, da so tudi druge evropske borze zabeležile več kot 3-odstotne padce, toda indeks milanske borze je zdrsnil kar za 5,16-odstotka, predvsem na račun delnic bank. Za več delnic podjetij so morali celo prekiniti trgovanje, dodatno zmedo pa je povzročila tehnična okvara, zaradi katere osrednja italijanska borza za nekaj časa sploh ni poslovala. Na drugi strani se je včeraj nevarno višala zahtevana donosnost na italijanske (kot sicer tudi španske in nekatere druge) državne obveznice, ki se je nekoliko umirila šele potem, ko je Evropska centralna banka začela z večjimi odkupi na sekundarnem trgu. Razlika v donosnosti med referenčnimi nemškimi in italijanskimi obveznicami je naposled dosegla 382 bazičnih točk. Bila je le za 4 točke nižja od razlike v donosnosti med nemškimi in španskimi obveznicami, kar dokazuje, da finančni trgi Italijo vzporejajo s Španijo. Predsednik Evropske centralne banke Jean-Claude Trichet je na včerajšnji tiskovni konferenci v Frankfurtu Italijo izrecno pozval, naj odločneje ukrepa proti krizi. Po njegovem bi moral Rim anticipirati izvajanje pred nedavnim odobrenega varčevalnega paketa. Sicer pa je prvi mož Evropske centralne banke izrazil prepričanje, da bi morala Italija čim prej sprejeti strukturne reforme. »Italija ima velik gospodarski potencial, ki pa nikakor ne more priti do izraza očitno zaradi strukturnih ovir,« je menil Trichet. Srečanje med vlado in socialnimi partnerji v rimski Palači Chigi ansa RIM - Politika mora takoj ukrepati, saj se v nasprotnem primeru Italiji pišejo še hujši časi. Socialni partnerji (delodajalci, sindikati, strokovna in poklicna združenja) so včeraj znova pozvali Berlusconijevo vlado k hitremu in predvsem k učinkovitemu ukrepanju. Svoja stališča so posredovali tudi parlamentarni opoziciji v prepričanju, da bo Italija lahko le s skupnimi močmi premostila sedanjo težko krizo. In kaj predlagajo socialni partnerji Berlusconijevi vladi in širše gledano vsem političnim strankam? V bistvu gre za šest temeljnih zahtev: uravnovešenje državnega proračuna do leta 2014, omejitev stroškov za politiko, privatizacije, odmrznitev investicij, poenostavitev javne uprave in reforma tržišča dela. Seznam, če ga lahko tako imenujemo, je še kar zajeten in zadeva vozle, ki jih italijanska politika neuspešno rešuje že več desetletij. Težko jih bo razrešila v naslednjih tednih in mesecih, nekje pa je treba vendarle začeti. Ministrski predsednik Silvio Berlusconi je bil po srečanju - kot vedno - videti optimist. Sogovornikom je obljubil, da bo vlada septembra sprejela »ključne ukrepe« za sanacijo bolnega gospodarstva ter jih takoj posredovala parlamentu v odobritev. Ni pa pojasnil, kakšne ukrepe ima v resnici v mislih. Če sodimo po njegovem sredinem posegu v parlamentu, lahko trdimo, da Berlusconi trenutno nima jasnih načrtov za premostitev krize. Sestanka z družbenimi in gospodarskimi dejavniki se je udeležil tudi finančni minister Giulio Tremonti, ki s predsednikom vlade ni izmenjal niti besedice. Tudi to dokazuje, da sta si premier in njegov ključni gospodarski minister trenutno zelo daleč. Tre-monti je vsekakor zadovoljen s potekom omizja v Palači Chigi. Predsednica Confindustrie Emma Marcegaglia, ki je v imenu ostalih prebrala zahteve socialnih partnerjev, ni želela vsebinsko komentirati sestanka z Berlusconijem, saj je mnenja, da bo treba morebitne učinke srečanja soditi po dejanjih in ne po lepih besedah ter obljubah. Podobno razmišljajo voditelji sindikalnih organizacij, ki so znova sedli za isto mizo. Raffaele Bonanni (CISL) za jesen pričakuje radikalne zasuke v vladni gospodarski politiki, bolj skeptična pa je Susanna Camusso (CGIL), ki očitno ne verjame Berlusconijevim obljubam, kar velja tudi za levosredinsko opozicijo. Berlusconi tudi včeraj vsekakor ni mogel iz svoje kože. Varčevalce je pozval, naj investirajo v delnice na borzi kotira-nega družinskega koncerna Mediaset, ki ga je omenil tudi predvčerajšnjim v parlamentu. afganistan - V eksploziji Blizu Herata ranjeni štirje italijanski vojaki Niso v smrtni nevarnosti - V misiji trenutno 4200 vojakov HERAT - V eksploziji v bližini afganistanskega mesta Herat so se včeraj zjutraj poškodovali štirje italijanski vojaki. Trije se zdravijo zaradi zlomov nog, četrtega so operirali, nihče ni v življenjski nevarnosti. Gre za vojake 11. regimenta bersaljerjev iz Orcenica pri Zoppoli v pordenon-ski pokrajini. Četverica je včeraj z drugimi vojaki izvajala nadzor v neki vasici 15 kilometrov jugovzhodno od Herata. Po eksploziji bombe so poškodovane odpeljali v pet kilometrov oddaljeno vojaško bolnišnico postojanke Camp Arena. Italijansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so trije lažje ranjeni vojaki kmalu po dogodku sami poklicali svoje družine v Italijo, medtem ko so četrtega ranjenca podvrgli kirurškemu posegu. Njegovo družino so z dogodkom in zdravstvenim stanjem seznanili predstavniki italijanske vojske. Ranjenim bersaljerjem je hitro okrevanje voščil predsednik senata Renato Schifani. Trenutno je v Afganistanu v sklopu Natove misije Isaf 4200 italijanskih vojakov, največ doslej. Po nedavnem odloku o ponovnem financiranju misij, ki velja do konca tega leta, se število italijanskih vojakov ni spremenilo, v začetku prihodnjega leta pa naj bi se število začelo manjšati. Po načrtih naj bi do konca leta 2014 ostal v Afganistanu samo še manjši vojaški kontingent, namenjen usposabljanju krajevnih varnostnih sil. pribežniki - Nova tragedija Več desetin trupel naj bi s prenatrpane ladje odvrgli v morje LAMPEDUSA - Tragedije se v morju pri Lam-pedusi v teh avgustovskih dneh žal vrstijo kot na tekočem traku. Včeraj v zgodnjih jutranjih urah je obalna straža z otoka Pantelleria prejela telefonski klic pri-bežnika, ki je prosil za pomoč, saj se je motor ladje, na kateri so se peljali, pokvaril. Prvi je sicer do pokvarjene ladje, ki je bila že nekaj dni ustavljena sredi morja 90 milj od Lampedu-se v libijskih vodah in na kateri je bilo natrpanih kakih 300 pribežnikov, priplul ciprski vlačilec, ki je s seboj privlekel tudi nekaj splavov. Takoj za njim so do ladje pripluli še agenti italijanske obalne straže, v zrak pa sta se dvignila tudi dva helikopterja (prvi od obalne straže, drugi pa od finančne straže), ki sta na ladjo in splave spustila košarice s hrano in vodo. Po ve-čurnem reševanju so na kopno spravili vse pribežni-ke. Nekateri med njimi so bili popolnoma dehidrirani in brez moči, tako da so jih pospremili naravnost v bolnišnico. Zgodba, ki so jo rešilcem povedali pribežniki, je bila tudi tokrat strašna. Motor naj bi kmalu po odhodu odpovedal in ladja je več dni brezciljno plavala na morju. Več desetin pribežnikov naj bi na poškodovani ladji v teh dneh umrlo od lakote in utrujenosti, njihova trupla pa naj bi odvrgli nato v morje, nekaj pa naj bi jih ostalo celo na ladji. Tremonti zanikal, da bi za njim vohunili RIM - Gospodarski minister Giulio Tremonti je na zaslišanju na javnem tožilstvu v Rimu odločno redimen-zioniral izjavo, ki jo je dal prejšnji teden za dnevnik La Repubblica, po kateri naj bi ga »nadzorovali«, ko je v Rimu še stanoval v vojašnici finančnih stražnikov, preden se je preselil v stanovanje svojega nekdanjega svetovalca Marca Milaneseja. »Gre za novinarsko pretiravanje,« je dejal javnemu tožilcu, ki ga je zaslišal. Tremonti je pojasnil, da se je s časnikarjem La Re-pubblice pogovarjal predvsem o gospodarskih vprašanjih, še zlasti pa o problemu izravnave državnega proračuna. Zbiranje podpisov za referendum o volilnem zakonu RIM - V nedeljo se bo začelo zbiranje podpisov za razpis referenduma, s katerim bi ukinili nekatera ključna določila sedanjega parlamentarnega volilnega zakona, znanega kot »porcellum« (tako ga je krstil njegov duhovni oče, severnoligaš Robeto Calderoli, ko je dejal, da gre za »svinjarijo«). Novico je na včerajšnji tiskovni konferenci objavil referendumski odbor, ki je minulega 11. julija vložil zadevno referendumsko vprašanje na kasacijsko sodišče. Z referendumom bi odpravili predvsem določilo, ki ne dopušča izražanja preferenc posameznim kandidatom na listah. Voditelj Italije vrednot Antonio Di Pietro, ki je med glavnimi pobudniki referenduma, je izrazil upanje, da bo zbiranje podpisov podprla tudi Demokratska stranka. Madonna kot režiserka na festivalu v Benetkah BENETKE - Ameriška pevka in igralka Madonna se bo na letošnjem filmskem festivalu v Benetkah predstavila kot režiserka. Njen film W. E. o življenju Američanke Wallis Simpson, vojvodinje windsorske, je med najbolj pričakovanimi na festivalu. Madonna je zanj napisala scenarij in temeljito raziskala dejstva o romanci med Simp-sonovo in takratnim kraljem Edvardom VIII, ki je britansko kraljevo hišo leta 1936 pahnila v veliko krizo. V filmu se preklapljata vzporedni ljubezenski zgodbi. Film bo na beneškem festivalu doživel svetovno premiero izven tekmovalnega programa. EVRO 1,4229 S -g,5 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 4. avgusta 2011 evro (povprečni tečaj) valute 4.8. 3.8. ameriški dolar 1,4229 1,4300 japonski jen 113,24 110,18 ruski rubel 9,1621 39,8075 63,3870 9,2008 39,7962 danska krona 7,4486 7,4488 0,87255 švedska krona 9,1494 7,7405 9,0875 7,6820 češka krona 24,308 24,291 1,1022 estonska krona 15,6466 272,09 15,6466 272,38 poljski zlot 4,0313 4,0280 avstralski dolar 1,3466 1,9558 1,3310 romunski lev 4,2122 3,4528 4,2193 3,4528 latvijski lats 0,7092 0,7093 2,2330 islandska krona 290,00 2,4567 290,00 2,4336 hrvaška kuna 7,4492 7,4485 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 4. avgusta 2G11 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) libor (eur) libor (chf) euribor (eur) 0,20083 0,26444 0,43750 0,12583 0,17500 0,24167 1,434 1,609 1,820 ZLATO (999,99 %%) za kg 37.470,59 € -297,85 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 4. avgusta 2G11 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 8,00 IMTTTDCI IDADA ") (VI +1,01 KRKA 1 1 IKA KOPER 60,10 12 06 -0,08 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 165,00 +0,50 +2,42 TELEKOM SLOVENIJE 209,50 73,00 -0,71 -1,35 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 30,00 AERODROM LJUBLJANA 15,62 DELO PRODAJA 21,00 rrm «nn +0,77 ISKRA AVTOELEKTRIKA KTDA BCM7 18,00 i nn -- NOVA KRE. BANKA MARIBOR 6,29 Ml IMnTCCT A AO -0,33 KOMPAS MTS NIKA 6,00 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO PO7AVAROVAINICA SAVA 13,60 +8,80 POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! MS Ml IB! IANA 7,28 19,10 -- SnLUS, L_IMBt__InNn SAVA TERME ČATEŽ 275,00 40,50 178 90 +1,25 IERME ČnlEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 104,00 14,00 +1,30 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 4. avgusta 2G11 -5,16 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,91 83,2 1145 -4,92 -2,35 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 1,10 -5,92 -5,17 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,45 1,30 -4,06 -2,17 +0 18 EDISON ENEL ENI 0,85 3,73 13 85 -2,76 FIAT FINMECCANICA 5,38 -2,33 -10,03 FINMECCANICA GENERALI IFIL 4,89 12 -2,98 -3,15 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,23 12 63 -10,35 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 19,86 -1,71 -4,66 -5 15 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,54 5,61 -3,03 PIRELLI e C PRYSMIAN 1,57 6,15 1165 -6,99 -6,54 -2 10 rRI SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 31,1 -8,34 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,67 5,52 -4,02 -1,08 TENARIS TERNA 0,84 15,26 -4,22 -0,46 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,04 0,05 -0,26 -2,37 UNICREDIT 2,79 1,04 -3,32 -9,33 SOD NAFTE (159 litrov) 86,82 S +g,22 IZBRANI BORZNI INDEKSI 4. avgusta 2G11 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 723,24 -1,00 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS FIRS, Banjaluka 992,83 1.797,54 +0,29 -1,39 _n no lisica i j, uojyi ciu / i i SRX, Beograd - - DICV Ç^^i^wz-v 1 VnVQ« _1 Q-> un /\, -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.493,71 - DRUGI TRGI Dow Jones, New York 11.520,10 -3,16 Nasdaq 100 2.238,40 -3,22 S&P 500, New York 1.217,82 -3,37 MSCI World, New York 1.262,70 -0,53 DAX 30, Frankfurt 6.414,76 -3,40 FTSE 100, London 5.393,14 -3,43 CAC 40, Pariz 3.320,35 -3,90 ATX, Dunaj 2.340,00 -4,80 PX, Praga 1.120,7 -2,17 EUROSTOXX 50 2.412,29 -3,42 Nikkei, Tokio 9.659,18 +0,23 STI, Singapur 3.107,01 -0,75 Hang Seng, Hongkong 21.884,74 -0,49 Composite, Šanghaj 2.684,04 +0,21 Sensex, Mubaj 17.639,18 -1,38 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu občina trst - Koristno srečanje odbornika Marianija Bogastvo Trsta je v raznolikosti, bodočnost v stvarnem sodelovanju Odbornik pohvalil organiziranost tržaških Slovencev - Kratkoročen cilj: sestava skupnega koledarja Kulturna raznolikost, tisti bogat spekter različnih etničnih in verskih skupnosti, ki prebivajo v Trstu, je velika prednost tega mesta. Čas je, da pro-vincialnost, ki je v zadnjih letih zaznamovala tržaško kulturo, ponovno zamenja svetovljanstvo: kvalitetna kulturna ponudba, ki naj bo pozorna do vseh mestnih komponent in naj istočasno spremeni Trst v kulturno mesto, vredno obiska. Občinski odbornik za kulturo Andrea Mariani verjame v moč kulturnega dialoga. Prepričan je, da je kultura eden bistvenih elementov, ki lahko pripomorejo k vzpostavitvi tistega minimalnega nivoja optimizma, ki je potreben za načrtovanje bodočnosti. Zato ne čudi, da je včerajšnji in današnji dan posvetil poslušanju tržaškega kulturnega utripa. V avditorij nekdanje glavne ribarnice, ki nosi danes ime Salone degli incanti, a kljub temu prepogosto sameva, je povabil predstavnike zgodovinskih in kulturnih ustanov, etničnih in verskih skupnosti, desetin združenj, ki soustvarjajo bogato in velikokrat zelo kakovostno tržaško kulturno ponudbo. Včeraj popoldne je občinski odbornik Mariani v družbi sodelavke Eugenie Fenzi (sicer pokrajinske svetnice Demokratske stranke) prisluhnil predstavnikom etničnih in verskih skupnosti. Kot je poudaril, je cilj njegovega odbor- Pogled na del udeležencev, spodaj odbornik Mariani in koordinatorka Eugenia Fenzi kroma niškega mandata mogoče strniti v dve točki; na eni strani je skrb za pripravo »kulturne blagovne znamke«, po kateri bo postal Trst razpoznaven in vabljiv za zunanje obiskovalce. Na drugi pa iskanje ravnovesja med zaščito in arhiviranjem zgodovinsko-kulturnih dobrin ter ustvarjanjem medkulturnega laboratorija. Trst ima veliko prednost, saj živijo v njem številne različne, večkrat zelo dobro organizirane skupnosti; v prvi vrsti slovenska, je dejal Mariani in podčrtal, da je mreža slovenskih društev sestavni del tržaške kulturne stvarnosti. Moj cilj je, da bi se strukture različnih skupnosti pomešale med sabo, da bi se društva srečevala v istih prostorih, predvsem pa začela sodelovati na tistih področjih, ki jih združujejo (na primer delu z otroki in mladimi). Glede na to, da finančna sredstva na razpolago niso neomejena, bo občinska uprava nagradila predvsem sodelovanje. Pred mikrofonom so se zvrstili številni predstavniki društev in organizacij, ki so predstavili svoje delovanje in opozorili na največje težave. Te so vezane predvsem na pomanjkanje ustreznih prostorov in komunikacije: gre za dve področji, na katerih lahko občina marsikaj naredi, je zagotovil odbornik. Kot kratkoročni cilj je predlagal sestavo skupnega koledarja, v katerem bi našli prostor spominski datumi in kulturne prireditve posameznih skupnosti. Govor je bil o spletnem radiu Shalom in o Mednarodnem domu žensk, 2 Torek, 5. avgusta 2011 APrimorski ~ dnevnik ALPE-JADRAN / o društvu Italija-Izrael, o srbskem Pon-tes-Mostovi, o Neapeljčanih v Trstu, Ruskem domu, budistih, tržaški albanski skupnosti in drugih mestnih realnostih. Patrizia Vascotto je predstavila delovanje Skupine-Gruppo 85, ki je že pred 25 leti skušala spodbuditi dialog med Italijani in Slovenci. Darja Betocc-hi je predstavila delovanje Slovenske kulturno-gospodarske zveze in izrazila pripravljenost na sodelovanje, prav tako Živka Persi, ki je spregovorila v imenu Zveze slovenskih kulturnih društev (prisoten je bil tudi deželni predsednik Igor Tuta). Tako kot ostali udeleženci je tudi sama pohvalila odbornikovo zamisel o tovrstnem srečanju in mu zaupala tudi skrito željo: prirediti v mestnem središču velik praznik slovenske in ostalih mestnih skupnosti. Odbornik si je njen predlog zabeležil in pristavil, da bi tak praznik predstavljal primeren krst za njegovo veliko željo: preimenovanje resorja, ki ga vodi, v odborništvo za kulture. Kajti Trst ni mesto ene same kulture, temveč številnih različnih kultur. Poljanka Dolhar pokrajina trst Monteleone (DS) o »norčiji« opozicije Norčija (pagliacciata): tako je podpredsednica tržaškega pokrajinskega sveta sveta Maria Monteleone (Demokratska stranka - na sliki KROMA) označila nedavni protest pokrajinskih svetnikov desnosredinske opozicije, ki so si preteklo soboto pred palačo pokrajinske uprave usta pokrili z lepilnim trakom, da bi tako opozorili na domnevni poskus predsednice Marie Terese Bassa Poropat, da bi utišala opozicijo. Dejstva, piše Mon-teleonejeva v sporočilu za javnost, so precej drugačna, pa tudi huda zaradi obnašanja opozicije na seji pokrajinskega sveta preteklega 28. julija, ko je bila na dnevnem redu tudi resolucija o škedenjski železarni, ki so jo podpisali sami svetniki desne sredine. Namesto da bi jo soglasno izglasovali, so raje zapustili dvorano v prepričanju, da bodo nagajali večini, pri čemer pa niso pomislili, da so v resnici nagajali mestu in delavcem železarne. V resnici opozicija ne trpi pravil o delovanju pokrajinskega sveta in bi želela narekovati dnevni red poljubno in na podlagi razpoloženja načelnikov skupin, z eno besedo ni spoštovanja pravil in vloge oseb, piše Monteleonejeva, ki predvideva, da se bodo podobni prizori nadaljevali z namenom ustaviti delo pokrajinskega sveta, pokazati mišice in izzivati večino. Vendar, upoštevajoč pozitivno izkušnjo neposrednega internetnega prenosa sej tržaškega občinskega sveta, bi bilo koristno nuditi občanom tako storitev tudi na Pokrajini, saj bi to zgovorno prikazalo raven desno-sredinske opozicije, meni podpredsednica pokrajinske skupščine. platforma Pristanišče: Rim nas ima za norca Rimska vlada nas v zvezi z logistično platformo v sklopu pristanišča ima enostavno za norca, pravijo predstavniki krajevne leve sredine. Tržaški župan Roberto Cosolini je ponovno preložitev financiranja logistične platforme s strani med-ministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje (Cipe) komentiral kot eno od neizpolnjenih obljub Berlusconijeve vlade do Trsta in Furlanije-Julijske krajine. Deželni svetnik občanske liste Alunni Barbarossa predlaga širšo mestno mobilizacijo za logistično platformo, ki jo tržaško pristanišče nujno potrebuje. Gre predvsem za pomanjkanje primernih površin za železniški tovorni promet in za tovornjake, ki jih trenutno delno preusmerjajo na nekdanje tovorno postajališče pri Fernetičih. občina trst - Vrsta sklepov in resolucij na sinočnji seji občinskega sveta Prvič prevajanje v znakovni jezik Osvojitev resolucije svetnika Grillija - S sprejetjem statuta bo Občina Trst dobila sosvet mladih - Sprejetje sklepa o preureditvi Trga Liberta Menda se je prvič zgodilo, da je bila na seji tržaškega občinskega sveta prisotna prevajalka, a ne za slovenščino, temveč za t.i. znakovni jezik, v katerem se sporazumevajo gluhe osebe. Prvemu delu seje je namreč sledilo precejšnje število gluhih oseb, saj je bila na dnevnem redu nujna resolucija svetnika Liste Dipiazza Carla Grillija, ki se je zavzel za to, da bi v slučaju potrebe tudi v tržaškem občinskem svetu poskrbeli za prisotnost usposobljenega prevajalca za znakovni jezik. Trst bi tako po Grillijevih besedah postal ena prvih občin v Italiji s tovrstno prevajalsko službo, kar bi bilo znamenje civiliziranosti, poleg tega bi to omogočalo sporazumevanje, ki posledično omogoča medsebojno spoznavanje in premoš-čanje pregrad. Občinski odbor je z nastopom odbornice za socialo Laure Famulari osvojil resolucijo, kar so prisotni svetniki pozdravili z miganjem rok, kar je v znakovnem jeziku znamenje za ploskanje. Grillijeva resolucija je bila ena številnih točk dnevnega reda sinočnje seje občinskega sveta, ki so bile sprejete soglasno ali skoraj soglasno, čeprav ne brez razpra- ve. Pri tem naj omenimo predvsem dva pomembnejša sklepa in sicer tistega, ki se je nanašal na varianto k prostorskemu načrtu, ki se nanaša na preureditev Trga Liberta pred železniško postajo, medtem ko se je drugi nanašal na sprejetje statuta sosveta mladih Občine Trst. Prvi sklep, ki ga je orisal župan Roberto Cosolini, dejansko skoraj v celoti odpravlja korenite spremembe, ki jih je predvidevala prvotna varianta iz leta 2009, na podlagi katere bi bili morali spremeniti prometni režim na trgu, posekati večje število dreves v tamkajšnjem parku in porušiti dvorano Tripcovich, medtem ko nova varianta, ki je bila izdelana lani in nosi številko 120, dejansko ohranja park in prometni režim v sedanjem obsegu, dvorano Tripcovich pa je medtem zaščitilo spomeniško varstvo. Podporo sklepu, ki po njihovih besedah izboljšuje načrt za preureditev trga, so izrekli svetniki Stefano Patuanelli (Lista petih zvezd), Everest Bertoli (Ljudstvo svobode) in Roberto Dipiazza, drugače bivši župan, medtem ko mu je nasprotoval Mauri-zio Bucci (Ljudstvo svobode), svojčas odbornik za urbanistiko, ki je krčevito branil prvotno varianto, ki je po njegovih besedah bila sad programskega dogovora med Deželo Furlanijo Julijsko krajino, Občino Trst in Pristaniško oblastjo za pogumno in ino-vativno prenovo območja. Bucci je bil tudi edini svetnik, ki je na koncu glasoval proti sklepu, ki je drugače šel skozi s 33 glasovi večine in opozicije. Precejšnjo razpravo je povzročil tudi sklep o sprejetju statuta sosveta mladih Občine Trst. Kot v primeru variante o Trgu Liberta, je tudi tu šlo za »dediščino« prejšnje desnosredinske uprave, za časa katere je skupina mladih skupaj s takratnim odbornikom za šolstvo Giorgiom Rossijem in svetnico Manuelo Declich (Ljudstvo svobode) izdelalo besedilo statuta, ki pa ni nikoli priromalo na dnevni red sej občinskega sveta. V dvorano mestne skupščine ga je pripeljala od-bornica za šolstvo Antonella Grim, za katero je cilj pobude krepitev sodelovanja mladih ter promocija državljanske vzgoje. Tudi ta sklep je bil na koncu sprejet soglasno, a ne brez »porodnih bolečin«: zlasti Paolo Rovis (Ljudstvo svobode) se je obregnil ob osvojitev popravka nekaterih svetnikov ve- čine, kjer se med drugim poudarja, da se sedanji občinski odbor sklicuje na vrednote participacije in demokracije. Rovis je večini očital, da se želi hvaliti z delom prejšnje desnosredinske uprave in pozval odbor, naj ne osvoji popravka, kar sta zahtevala tudi njegov strankarski kolega Everest Bertoli in Grilli, medtem ko so popravek zagovarjali predvsem Stefano Beltrame in Giovanni Barbo (oba iz Demokratske stranke) in Daniela Gerin (Levica, ekologija in svoboda), ki je desnosredinski opoziciji očitala, da je bil statut pripravljen že pred tremi leti, a ga niso nikoli predložili v odobritev, na kar je opozoril tudi Patuanelli, čeprav je bil tudi sam do popravka kritičen. Na koncu so se Rovis in predlagatelji popravka sporazumeli za salomonsko rešitev: v popravku naj piše, da se tudi sedanji občinski odbor sklicuje na določene vrednote. Tako ga je odbor tudi osvojil in na koncu je bil sklep sprejet soglasno. Naj še omenimo, da so svetniki izrekli predsedniku Iztoku Furlaniču sožalje ob izgubi očeta Gianija Furlaniča in počastili spomin na pokojnika z minuto molka. (iž) 6 Petek, 5. avgusta 2011 TRST / okolje - Zaskrbljenost organizacije Greenaction Transnational Kamnolom Faccanoni novo odlagališče inertnega materiala? Bojazen, da bi tja odvažali material od izkopov za žaveljski uplinjevalnik in novogradnje v starem pristanišču Bo bivši kamnolom Faccanoni postal odlagališče inertnega materiala, izkopanega za gradnjo načrtovanega upli-njevalnika pri Žavljah in novogradnje na območju starega pristanišča? Na to možnost opozarjajo pri okoljevarstveni organizaciji Greenaction Transnational, kjer v sporočilu za javnost izražajo zaskrbljenost zaradi namena nove tržaške levosredinske občinske uprave župana Roberta Cosolinija, da na območju bivšega kamnoloma uredi novo odlagališče inertnega materiala, saj gre za kakih deset hektarjev veliko območje, kjer bi našlo mesto nekaj milijonov kubičnih metrov materiala. Ko bi bili še v 80. letih prejšnjega stoletja, se pravi v zlatem obdobju ropanja tržaškega ozemlja, bi odlagališče uredili brez pomislekov, danes pa, ko veljajo strožji zakoni, mora operacija potekati pod krinko obnavljanja okolja. Od tod zamisel, da bi območje kamnoloma napolnili z inertnim materialom, ki bi ga potem postopoma uravnavali in na njem posadili drevesa. Vendar, opozarjajo pri Greenaction Transnational, so kamnolom Faccanoni v preteklosti že uporabili kot zasilno odlagališče v okviru projekta obnavljanja okolja, ki pa ni uspel: na območje so takrat brez posebnega nadzora pripeljali okoli pol milijona kubičnih metrov materiala in posadili drevesa, ki pa niso pognala korenin, zato, če bi hoteli pripeljati drug material, bi morali prej preveriti kemijske in fizikalne lastnosti že prisotnih odpadkov. Poleg tega je območje, ki je okoljsko zavarovano in podvrženo tudi hidrogeolo-škim omejitvam, najmanj primerno za oblikovanje umetnih gričev z neizogibno velikim naklonom in z zmanjšano zmogljivostjo drenaže deževnice. Vendar, nadaljujejo okoljevarstve-niki, bi ureditev velikega odlagališča inertnega materiala odgovarjala po eni strani nameram novega župana Cosoli-nija, da sprosti pot gradbenim špekulacijam v starem pristanišču, po drugi pa izgradnji uplinjevalnika pri Žavljah, saj bi s tem zagotovili izredno nizko ceno za odstranjevanje odpadkov. Trenutno namreč niso še določili, kam bi odvažali v glavnem onesnažen material od izkopavanj na območjih gradnje plinskih terminalov in plinovodov v Tržaškem zalivu. Samo v primeru gradnje uplinjeval-nika pri Žavljah je predviden izkop kakih 2,3 milijona kubičnih metrov materiala, zmogljivost kamnoloma Faccano-ni pa naj bi presegala tri milijone kubičnih metrov, opozarjajo pri Greenaction Transnational. Pri organizaciji Greenaction Transnational se bojijo, da bi bivši kamnolom Faccanoni postal odlagališče materiala od izkopov za gradnjo žaveljskega uplinjevalnika in novogradnje v starem pristanišču kroma bp vicenza Pet milijonov evrov za podjetja Tržaška podjetja bodo imela po novem na razpolago pet milijonov evrov kreditov po ugodnih obrestnih merah. Sredstva ponuja Banca Popo-lare di Vicenza, ki je v Trstu sklenila dogovor s krajevno sekcijo združenja Confcommercio. Bančni zavod iz Veneta je v tiskovnem sporočilu pojasnil, da bodo obrestne mere za podjetja posebno ugodne, podjetnikom pa ponuja tudi več posebnih tekočih računov. Generalni direktor Bance Popolare di Vi-cenza Samuele Sorato je izjavil, da je banka v zadnjem letu posodila podjetjem za 14,5 odstotka več denarja kot v prejšnjem letu. »Dogovor z združenjem Confcommercio nam omogoča, da še okrepimo vezi s tukajšnjimi podjetji,« je pristavil. Predsednik tržaškega Confcommercio Antonio Paoletti je izrazil svoje zadovoljstvo in poudaril, da je stanovska organizacija v letu 2010 potencirala svetovalne službe in pomoč podjetjem, dogovor z banko pa ponuja novo priložnost. avtocestni priključek - Včeraj popoldne Prevrnjen avtodom in trčenje povzročila zastoje Dve prometni nesreči v časovnem razmiku kake tri četrt ure sta včeraj popoldne na tržaškem avtocestnem priključku resno zaposlili prometne policiste, v enem primeru je bil potreben tudi poseg rešilca. Hujših posledic k sreči ni bilo. Ob 14.20 je prometna policija prejela obvestilo o nesreči na avtocestnem priključku blizu Zgonika. Avtodom iz Švice, ki je peljal v smeri proti Tržiču, se je iz nejasnih vzrokov prevrnil na cestišču. Služba 118 je lažje poškodovani osebi odpeljala v katinarsko bolnišnico, odnesli sta jo brez večjih poškodb. Njune počitnice so se končale slabo, lahko pa bi bilo še slabše. Pre-vrnjeno vozilo so morali previdno odstraniti, policija je promet omejila na en vozni pas in v smeri Tržiča je nastala trikilometrska kolona. Približno ob 15. uri pa sta na hitri cesti blizu Judovca trčila tovornjak in vozilo, ki ga uporabljajo za vzdrževanje ceste. V smeri proti Trstu je bil promet tudi v tem primeru precej škedenjska železarna - V sredo preplah med občani Smrdljiv oblak Uhajanje trajalo nekaj sekund, izpusti po ocenah deželne agencije Arpa niso nevarni Oblak se dviga iz škedenjske železarne kroma V sredo je v Škednju in širši okolici povzročil kar nekaj zaskrbljenosti nenavaden oblak, ki se je dvignil iz železarne. Oblak je bil viden v dobrem delu mesta, močno je zaudarjalo. Gasilci in policija, ki so prejeli večje število telefonskih klicev, so se odpravili k železarni, da bi ugotovili, kaj se je zgodilo. Delavci so morali v sredo začasno zapustiti tovarno. Oblak strupenih snovi je bil plod trenutnega slabega delovanja naprav železarne. Zaradi prevelikega pritiska je prišlo do nasičenja hale, v kateri prihaja do litja železa. Uhajanje je trajalo le nekaj sekund, v izpustih so naprave deželne agencije za okolje Arpa zaznale prisotnost dušika, ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida, vodika in pepela. Po ocenah Arpe oblak naj ne bi bil nevaren. »Te snovi sodijo med običajne izpuste železarne, količina ogljikovega monoksida ni prekoračila zakonsko določenega praga,« je zagotovil inž. Stellio Vatta, odgovorni za okoljsko preventivo pri agenciji Arpa. Nadzor se vsekakor nadaljuje. upočasnjen, saj je bil odsek nekaj časa zaprt za promet. Torbice kot magnet Barkovlje in Ljudski vrt de Tommasini sta bila v sredo prizorišči tatvine in poskusa tatvine, po ocenah kara-binjerjev naj bi šlo za isto skupino zli-kovcev. V obeh primerih so neznanci kradli torbice. V Barkovljah sta se mišičasta in tetovirana možakarja približala mladi ženski, ki je odhajala s plaže. Odvzela sta ji torbico in pobegnila. V Ljudskem vrtu pa sta neznana moški in ženska naskočila priletno gospo. Zagrabila sta torbico, a ko ju je zagledal mimoidoči moški, sta zbežala praznih rok. Po pričevanju žrtve naj bi napadalca govorila v italijanščini z močnim tujim naglasom. Karabinjerji preiskujejo dogodka in menijo, da bi lahko bila ista skupina odgovorna za več podobnih dejanj, do katerih je prišlo v teh dneh. Bonnie in Clyde v malem Tržaški mestni redarji so pred dnevi v starem mestu s pomočjo občanov aretirali tatova, ki sta specialista za kraje oblek. Akcija se je začela, ko je neka občanka stekla do redarjev in jim sporočila, da se na Ulici Diaz dogaja nekaj nenavadnega. Res je bilo tako, na pločniku sta moška s težavo zadrževala domnevnega tatu. Izkazalo se je, da je osumljenca v bližnji trgovini z oblačili prepoznal uslužbenec, češ da je že kdaj izmaknil kako obleko. Med osebno preiskavo so redarji ugotovili, da ima 47-letni srbski državljan Z. V. pod srajco telovnik z odprtinami, primernimi za skrivanje ukradenih oblačil. Takoj zatem so v drugi tamkajšnji trgovini opazili in ustavili še sumljivo žensko. 50-letna slovenska državljanka R. K. N. D. je redarjem takoj zagotovila: »Danes nisem ničesar ukradla«. Izročila jim je svojo prazno torbo. Po natančnem ogledu so ugotovili, da ima torba aluminijasto notranjo oblogo, ki ščiti blago pred magnetnimi alarmnimi napravami v trgovinah. Po ogledu posnetkov videokamer pa so redarji naposled ugotovili, da sta »Bonnie in Clyde« (tako ju je poimenoval tiskovni urad občinske policije) skupaj ukradla cel kup oblek, predvsem jop in hlač v skupni vrednosti nekaj tisoč evrov. Dvojico poznajo tudi organi pregona drugih italijanskih mest. Večer v parku umobolnice drevi v znamenju tanga Letos je na vrsti četrta izvedba glasbenih, umetniških in poetičnih večerov Oh poetico parco. Na prireditvenem prostoru Spazio Rosa v Ulici Bottacini 4 v parku nekdanje umobolnice bo drevi ob 20. uri odprtje razstave MA_TREE_X Novelle Predonzan, Andree Facce, Giuliana Cesche in Carla Andrea-sija. Razstavo si bo mogoče ogledati ob sobotah in torkih, od 18. do 20. ure, vse do 20. avgusta. Ogled je brezplačen. Ob 21. uri bo v prostorih Spazio Villas v Ulici Pastro-vich 5 zaplesal plesalec tanga iz Buenos Airesa Juegos Cruzados, ki ga bo spremljala seveda glasbeno-tango kulisa, ki jo bo ustvarila argentinska pevka Gabriela Alarcon. Igrali bodo pianist Riccardo Mor-purgo, kitarist Marko "Maki" Če-pak in kontrabasist Andrea Zullian, poezije in besedila povezana s tangom pa bo bral igralec Pupkin Kabaretta Alessandro Mizzi. Okoli 22. ure bo sredi parka na sporedu prava milonga, kjer bodo zaplesali argentinske plese. Naslednji poetični večer bo 9. septembra. Glasba in veselje jutri v miljskem Mandraču V Miljah se nadaljujejo poletni večeri v okviru vsakoletne prireditve Milje pod zvezdami. Jutri bodo na Marconijevem trgu razstavljali zbiratelji, medtem ko bo v Man-draču od 20.30 združenje Vivi-Muggia poskrbelo za veselje s svojevrstnim praznikom lepote (O che bel ... farse bei festa della bellezza), samo pol ure pozneje, se pravi ob 21. uri pa bodo ravno tam zadonele melodije tržaške glasbene skupine Magazzino Commerciale & Friends. Mandrač bo ob tej priložnosti zaprt za promet od 20.30 do 23.30, urejen pa bo seveda primeren obvoz. Prihodnji teden pa bo od srede, 10. avgusta, do ponedeljka, 15. avgusta, na sporedu Praznik prijateljstva - Poletni evropust, ki ga prireja GuggenBand Muja (o programu praznika bomo obširneje poročali jutri). Degustacije v miljskem pristanišču San Rocco V miljsko pristanišče San Rocco se drevi in jutri vrača degustacija Ac-quolina. Protagonistke večera (od 19. do 24. ure) bodo brancini in klapavice s tartufi, ki jih bodo spremljala kakovostna vina vinarjev s Krasa in iz Brd (z obeh strani meje) Kanteta, Zidaricha, Sker-ka, Lupinca, Sakside, Castel San Mauro, Klabjana, Lisjaka, Radiko-na, Ziganteja, Montemora, Pe-trucca, Štoke, Fiegla, Spagnola, Rigonija, Santomasa, Rodice, Kabole, Primosica, La Castellada, Prinčiča, Movie, Il Carpino, Terre Rosse in drugih. Za sladek zaključek pa bodo postregli s tipičnimi tržaškimi sladicami, s potico, pin-co in favami na primer. Pravo večerjo, za katero bo treba odšteti 25 evrov, bo spremljala tudi glasba, kdor bo želel pa bo lahko celo skočil v bazen. Drevi bodo izvolili celo Miss Acquolina, ki se bo lahko nato udeležila tekmovanja Miss Alpe Adria. Konec lova na rdečo tuno Obalna straža sporoča, da se bo športni in rekreacijski lov na rdečo tuno predčasno zaključil. Prepoved lova bo stopila v veljavo od nedelje, 7. avgusta, in bo veljala vse do konca tekočega leta. Letos se bo lov na rdečo tuno zaključil predčasno, ker so doslej že dosegli dovoljeno količino ulovljenih tun, saj bi drugače oškodovali morski ekosistem. / TRST Petek, 5. avgusta 2011 7 grad sv. justa - V sredo zvečer še ena uspešna predstava Pupkin Kabarett napolnil in razvedril grajsko dvorišče Stari in novi liki v družbi starih in novih gostov - Med nastopajočimi tudi Lara Komar Obstaja kraj, v katerem nihče ne govori italijansko, a se ljudje počutijo »bolj Italijani od drugih«. Kraj, v katerem moraš v žepu imeti sto evrov kovancev, če nočeš, da te burja odnese, kraj, v katerem vidiš štirideset božičnih drevesc ... S sestavljanjem tega neverjetnega, a v marsičem resničnega opisa Trsta se je začela sredina predstava članov Pup-kin Kabaretta, ki so desetletnico delovanja proslavili z razprodano predstavo na gradu sv. Justa. »Nikar ne recite, da so nas prvič povabili na grad šele sedaj, ko so na volitvah zmagali komunisti,« je hudomušno posvaril Stefano Dongetti, »čeprav je res: a za to smo jih morali podkupiti z večerjo v barkovljanskem Frito-linu ... « Vodja komunistov (tržaški župan Roberto Cosolini) je v sredo sedel med številnim občinstvom na grajskem dvorišču. Kabaretna predstava je privabila res veliko ljudi, saj so člani ekipe, ki že deset let nastopa v gledališču Miela, zelo priljubljeni. A tudi zato, ker sta jih ob 10. rojstnem dnevu počastila dva posebna gosta: Emanuela Grimalda in Paolo Rossi, ali bolje rečeno Pavel Rdeči ...kot ga je napovedala igralka-preva-jalka Lara Komar. Na odru so se zvrstili stari in novi liki, ki so jih ob že omenjenih uprizorili Alessandro Mizzi, Laura Bussani, Massimo Sangermano, Ivan Zerbinati in Ful-vio Falzarano: pevca, ki se preizkušata v Člani ekipe, ki je v sredo nastopila na gradu giuliana mhos opernih verzijah tradicionalnih tržaških popevk, kandidat z volilnim programom, v katerem vsaka točka zanika prejšnjo, bralec dnevnika Il Piccolo, ki je prava biblija vsakega tržaškega komika, ribiča, ki se bojita, da bodo po Cosolinijevi zmagi Trst preplavili Slovenci in geji ... Kantavtor Stefano Schiraldi je pel o tržaških starcih, ki se kopajo v Barko-vljah in se hudujejo nad turisti, Emanuela Grimalda se je predstavila v vlogi zaro-čenke-morilke in zdolgočasene milanske dame, ki se predaja dobrim delom tako, da skrbi za svoje tridesetletne »otroke« v Afriki ... Paolo Rossi pa je za pokušino ponudil delček svoje nove produkcije Mi-stero Buffo z željo, da bi se cerkev znala prej ali slej tudi nasmejati ... Dogajanje na velikem odru je spravljalo v smeh občinstvo, čeprav je bil smeh na račun levice ali vsesplošne plitkosti večkrat grenek. »Pupkinovci« so še enkrat dokazali, da se znajo odlično vživeti v mentaliteto povprečnega Tržača-na, morda pa ni pretirano zapisati, da so tudi oni s svojim humorjem pripomogli k postopnemu spreminjanju družbe. Na primer v odnosu do Slovencev in slovenščine, ki so sestavni in samoumevni del Pupkin Kabaretta. (pd) milje - Danes Ukinimo vojaška jedrska • - »v v pristanišča 6. avgusta 1945 so Američani na japonsko mesto Hirošima odvrgli prvo atomsko bombo, tri dni pozneje, 9. avgusta, pa je enaka usoda doletela mesto Nagasaki. Posledice so bile katastrofalne - 220 tisoč mrtvih v eksploziji in še dodatnih 30 tisoč zaradi radiacij. Ob letošnji 66. obletnici se bodo tržaška mirovniška združenja in miljska občinska uprava zbrali na Marconijevem trgu v Mi-ljahdanes ob 16. uri, da bi še enkrat jasno izrazili svoje nasprotovanje temu, da sta kar dve pristanišči v Tržaškem zalivu, in sicer Trstu in Kopru, uvrščeni med jedrska pristanišča, kar pomeni, da v zaliv občasno priplujejo tuje bojne ladje na jedrski pogon. Že pred leti so občine Zgonik, Re-pentabor, Dolina in Milje vključno s Pokrajino Trst podpisali zahtevo po odpravi Trsta iz seznama jedrskih pristanišč. počitnice - Kam se odpravljajo Tržačani po oceni potovalnih agencij Grški otoki najbolj priljubljeni Sledijo Jadran, slovenske toplice, pa tudi Ciper in Turčija, ki sta nadomestila nemirne Tunizijo, Egipt in Jemen i Častni gost Pavel Rdeči ... giulianamhos Poletni meseci so med drugim tudi čas množičnih dopustovanj, zato smo v preteklih dneh poskušali izvedeti, na katero destinacijo pri načrtovanju in izvedbi poletnih počitnic prisegajo Trža-čani. Po odgovore smo šli v tri tržaške turistične agencije, in sicer v agencije Aurora Viaggi, Adriatica.net in Cividin Viaggi. Ugotovili smo, da so se v zadnjih letih potovalne navade Tržačanov nekoliko spremenile, v letošnji sezoni pa so na vrhuncu priljubljenosti manjši grški otoki, ki so skoraj vsak dan dosegljivi z ljubljanskega letališča. Izvedeli smo tudi, da so tržaški turisti zelo ozaveščeni turisti, ki natančno vedo, kaj bi radi in kaj pričakujejo od potovanja. V agenciji Aurora Viaggi nam je direktorica Divna Čuk povedala, da v teh dneh polnijo še za zdaj nezasedene zmogljivosti, v poletnih mesecih pa so prodali največ potovanj na grške otoke, med velike poletne destinacije se pri agenciji Aurora Viaggi uvršča tudi Hrvaška, priljubljene pa so tudi slovenske toplice. Kar se hrvaškega mor- Ogled ponudbe last minute potovanj pred eno od tržaških potovalnih agencij kroma ja tiče, smo odlično prodali Istro in Kvarner, še posebej otoke Cres, Krk in Lošinj, ki jih naše stranke lahko dosežejo tudi z organiziranimi avtobusnimi zveza lilt - Dar Fundacije CRTrieste Avto za onkološke bolnike Upravljali ga bodo prostovoljci tržaške sekcije Lilt, ko bodo bolnike vozili od doma v bolnišnico Fundacija CRTrieste je tržaški sekciji Italijanske zveze za boj proti raku (Lilt) včeraj slovesno podarila novo prevozno sredstvo za onkološke bolnike. Gre za avtomobil renault kangoo, v katerem se lahko pelje pet oseb; upravljali ga bodo prostovoljci tržaške sekcije Lilt, ko bodo bolnike od doma vozili v bolnišnico oz. na terapijo in nazaj seveda. Fundacija CRT je večkrat podprla delovanje Zveze - z gmotnim prispevkom je poskrbela za nakup aparata za kemoterapijo na domu, med drugim pa podpira njihove promocijske dejavnosti. Zveza Lilt je aktivna na področju preventive, informacije in pomoči v zvezi z onkološkimi boleznimi. Njena tržaška sekcija se je rodila leta 1927 in šteje kakih petsto članov. Vsakodnevno sodeluje z njo tudi dvajset prostovoljcev, ki skrbijo za šestdeset bolnikov tako na domu kot tudi pri prevozu na terapije (samo lani so opravili 1.166 prevozov). Prostovoljci nudijo tudi vse potrebne informacije o rakastih obolenjih pri informativni točki, ki v centru za onko-logijo v pritličnih prostorih stavbe v Ulici Pieta 19. prevozi, ki so na razpolago vsako soboto, nam je povedala direktorica Ču-kova, ki je tudi dodala, da ne drži več mnenje, da smo turisti najbolj "aktivni" avgusta, saj naj bi se letos veliko ljudi odločilo počitnikovati junija in septembra, ko so cene turističnih aranžmajev nižje. Vedno več je tudi takih, ki svoja potovanja rezervirajo zadnji trenutek, kar pa je v zadnjem času možno tudi zaradi večje fleksibilnosti hotelirjev, nam je še zaupala sogovornica, ki je omenila še dve destinaciji, ki jima gre v tej sezoni precej dobro. To sta Ciper in Turčija, ki sta nadomestila izgubo, ki so jo turistične agencije zabeležile na začetku tega leta zaradi krize v Egiptu, Tuniziji in Jemnu. Da so nemiri in revolucionarne vstaje v tem delu svetu zelo prestrašile turiste, nam je potrdila tudi lastnica agencije Cividin Viaggi Serena Cividin, ki je s številom rezervacij v tej sezoni precej zadovoljna. Po slabem začetku, ko je število rezervacij v nemirnih afriških državah močno padlo, smo zdaj s sezono zadovoljni, največ naših strank pa v teh poletnih mesecih prisega na Grčijo in njene otoke. Destinaci-je, ki so pri agenciji Cividin Viaggi tudi hit, so severnoevropske države, zelo dobro pa smo prodali tudi križarjenje po evropskih rekah, je povedala Cividino-va, ki je še dodala, da je poletje tudi odličen čas za križarjenje po Sredozemlju, kar se pozna na rezervacijah, še posebej po nedavnem "tržaškem" krstu velike potniške ladje Costa Favolosa. Zdi se, kot da bi ta dogodek Tržačane premamil in jih povabil, naj se odpravijo na križarjenje, je dejala Serena Cividin, ki je tudi povedala, da nekatere njihove stranke želijo potovati tudi v Združene države Amerike, ki jih letos želijo doživeti na prav poseben način; v stiku z naravo. Popoln oddih za poletne mesece ostaja morje tudi za turiste, ki zahajajo v turistično agencijo Adriatica.net. Pri nas najboljša poletna destinacija ostajajo grški otoki, nam je povedala tehnična direktorica Vlasta Žvab, ki je še pristavila, da imajo v ponudbi več kot 20 grških otokov. Značilnost naše agencije je tudi ta, da je rezervacijo moč skleniti tik pred zdajci, celo en dan pred odhodom, je povedala sogovornica, ki je s potekom letošnje sezone zelo zadovoljna, kar pa pripisuje tudi agencijski poslovni politiki, v sklopu katere ponujajo tedensko ažurirane odhode. Veliko povpraševanje so v dotični agenciji zabeležili tudi po Italiji, med velike poletne destinacije pa se uvrščajo tudi španski otoki, še posebej Kanarski otoki, Formentera in Menorca. Kaj pa letovišča v Sloveniji? Vlasta Žvab nam je zaupala, da imajo pri njih ogromno rezervacij za slovenske toplice oz. tako imenovane wellness centre, med katerimi letos izstopajo Rimske toplice. Če potegnemo črto pod povedano, lahko zaključimo, da se večina Tržačanov počitnikovanju ni pripravljena odreči, so pa zelo pazljivi, kako globoko je za posamezno potovanje treba seči v žep. Cene so seveda odvisne od želene destinacije, če pa bodo stranke izbiro prilagodile svojemu počitniškemu proračunu, pa se nekaj najde za vsakogar. (sč) 8 Petek, 5. avgusta 2011 TRST / gradbeništvo - Dobra novica Protest na žerjavu je dosegel rezultat Včeraj danes Danes, PETEK, 5. avgusta 2011 MARIJA Sonce vzide ob 5.53 in zatone ob 20.29 - Dolžina dneva 14.36 - Luna vzide ob 12.59 in zatone ob 23.03 Jutri, SOBOTA, 6. avgusta 2011 LJUBO VREME VČERAJ: temperatura zraka 26,5 stopinje C, zračni tlak 101,7 mb raste, vlaga 58-odstotna, veter 3 km na severo-vzhodnik, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,6 stopinje C. 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. glav ter mimo Doliča, čez Hribari-ce naprej preko Doline Sedmerih jezer...; z Rudnega polja na Vodnikov dom, na Dolič, Kanjavec...; iz Krme do Planike, čez Triglavsko Škrbino na vrh, pa od Planike pod Šmarjetino glavo do Doliča... Vsi pohodi se zaključijo v nedeljo, 21. avgusta, na Planini pri Jezeru. Mesta za posamezne izlete so omejena, pohitite z vpisom na tel. št. 040413025 (Marinka). Loterija 4. avgusta 2011 ¿J Čestitke [I] Lekarne Konec dober, vse dobro, pravi pregovor, ki se ujema z zgodbo delavcev gradbenega podjetja Rova. Slednji so preteklega 12. julija (foto KROMA) splezali na žerjava na gradbišču v Barkovljah iz protesta, ker so bili že nekaj mesecev brez plač. Na kraj protesta je prišel župan Roberto Cosolini, ki je protestnike prepričal, da so splezali z žerjavov. Na sedežu sindikalne zveze CISL so se sporazumeli za rešitev vseh odprtih vprašanj, ki so bila v tem primeru vezana na odnose med izvajalci in podizvajalci gradbenih del. Sindikalne organizacije gradbincev CGIL, CISL in UIL so zadovoljne z doseženim dogovorom, opozarjajo pa, da problem gradbenega podjetja Rova žal ni osamljen primer ne na Tržaškem in niti v Furla-niji-Julijski krajini. Do sobote, 6. avgusta 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Liberta (040 421125), Škedenj-ska ulica 44 (040 816296). Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Liberta 6, Škedenjska ulica 44, Istrska ulica 18/B. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 18/B (040 7606477). www.farmacistitrieste.it Danes se vsi veselimo, ker z našo ALMO okrogla leta slavimo! Vse najboljše in še veliko zdravih, srečnih in veselih let ti iz vsega srca želimo vsi v družini. Danes praznuje v Briščikih ALMA visoko okroglo obletnico rojstva, iskrene čestitke ter še na mnoga vesela, srečna in zdrava leta želimo družini Guštin in Kralj. Bari 3 73 25 66 53 Cagliari 20 43 15 78 8 Firence 20 30 50 59 88 Genova 61 48 60 62 78 Milan 50 74 5 55 27 Neapelj 58 89 73 2 6 Palermo 27 49 23 1 89 Rim 4 61 47 19 75 Turin 90 41 50 1 28 Benetke 11 87 1 59 12 Nazionale 64 81 45 20 39 S Izleti PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN ŠZ SLOGA vabita člane in prijatelje na celodnevni avtobusni izlet v Bistro, tehnični muzej Slovenije, nato vzpon na Krvavec v nedeljo, 7. avgusta. Informacije in vpisovanje na tel. št. 040-200782 (Frančko), 040-226283 (Viktor), 334-9772080 (Aljoša). SPDT v sodelovanju z pobratenim PD Integral organizira od 19. do 21. avgusta tridnevni izlet na Triglav. Predvidenih je več variant: od Aljaževega doma čez Plemenice na vrh Triglava... ; s Pokljuke preko Vodnikove koče in Planike na Tri- Super Enalotto Št. 93 3 10 18 42 67 90 jolly 80 Nagradni sklad 2.610.739,45 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 48.318.708,78 € 1 dobitnik s 5+1 točkami 522.147,89€ 23 dobitnikov s 5 točkami 17.026,57 € 2.247 dobitnikov s 4 točkami 174,28 € 69.745 dobitnikov s 3 točkami 11,22 € Superstar 1 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 4 dobitniki s 4 točkami 17.428,00 € 320 dobitnikov s 3 točkami 1.122,00 € 4.146 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 23.457 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 44.606 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Petek, 5. avgusta 2011 9 SKD JOŽE RAPOTEC Prebeneg v vabi riH trfi-dicioralno SAGRO od 5. do 8. avgusta v Prebeneškem parku Danes, 5. avgusta: otroška plesna skupina THE FRIENDS ansambel Gedore I Zadruga OBČINA Naš Kras REPENTABOR FAOE m vasi večer o pomenu fantovščin, njihovega druženja in petja po vaseh na Slovenskem v soboto, 6. avgusta, ob 20.30 v Kraški hiši v Repnu Oblikovali bodo prof. Ivan Florjane in MoPZ Kraški dom vasuje Nt Q Kino AMBASCIATORI - 16.40, 19.00, 21.20 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 3D«. ARISTON - 18.15, 20.00 »Offside«; Poletna arena: 21.00 »Another year«. CINECITY - 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Tek-ken«; 16.40, 19.15, 21.50 »Captain America - 2D«; 16.40, 19.20, 22.00 »Captain America 3D«; 16.30, 18.30, 19.15, 21.10, 22.00 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 2D«; 16.15, 19.00, 21.45 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 3D«; 16.10 »Cars 2 2D«; 18.30, 21.35 »Transformers 3«; 16.30 »Per sfortuna che ci sei«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Come am-mazzare il capo e vivere felici«. FELLINI - 17.00, 20.30 »The Housemaid«; 18.45, 22.00 »Per sfortuna che ci sei«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.10, 18.10, 20.10, 22.15 »Captain America - Il primo vendicatore«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.15, 20.00, 22.00 »Il ventaglio segreto«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Le donne del 6. piano«. KOPER - KOLOSEJ - 17.40 »Hitri in drzni 5«; 16.00, 18.30 »Harry Potter in svetinje smrti 2. del - 3D«; 20.10, 22.00, 23.50 »Oddelek groze«; 16.10, 18.50 »Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi«; 21.30, 23.40 »Prekrokana noč 2«; 21.00, 23.30 »Prvi maščevalec: Stotnik Amerika - 3D«. KOPER - PLANET TUŠ 15.30, 16.00 »Avtomobili 2 - 3D (sinh.)«; 15.15, 17.50 »Avtomobili 2 (sinh.)«; 20.20, 22.30 »Pingvini gospoda Popperja«; 18.35, 21.25 »Harry Potter in svetinje smrti 2 - 3D«; 18.30, 21.10, 23.45 »Prvi maščevalec 3D«; 16.10, ™cmedia PRIMORSKI DNEVNIK Urnik sprejemanja malih oglasov proti plačilu osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke v okvirčku, mali oglasi v okvirčku, oglasi društev in organizacij v okvirčku od 1. do 31. avgusta 2011 ponedeljek - četrtek 10.00 -15.00 petek 10.00 -17.00 (za objave naslednjega dne do 15.00) sobota zaprto Tel. 800.912.775 e-pošta: oglasi@tmedia.it Tmedia - Ul. Montecchi 6 I. nadstropje - TRST tpk sirena]^ prireja tradicionalno KARAMALADO od 5. do 7. avgusta 2011 DANES, 5. avgusta: ples z ansamblom "ANDREA E DANIELA" V SOBOTO, 6. avgusta: ples z ansamblom "ALTER EG0" V NEDELJO, 7. avgusta: ples z ansamblom "0LD STARS" Odprtje kioskov ob 19.00 uri, ples začne ob 20.30. 18.20, 20.30, 22.40 »Kako se znebiti šefa?«; 16.20, 18.40, 21.00, 23.20 »Super 8«; 16.40, 19.00, 21.20, 23.40 »Vzpon planeta opic«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.20, 20.15, 22.15 »Machete«; Dvorana 2: 16.30 »Cars 2«; 15.45, 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »Tek-ken«; Dvorana 3: 15.45, 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »Diario di una schiappa«; Dvorana 4: 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 2D«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 21.00 »Harry Potter e i doni della morte parte 2«; Dvorana 2: 17.30, 20.30 »Capitan America - Il primo vendicatore - 3D (dig.)«; Dvorana 3: 18.30, 21.30 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 3D«; Dvorana 4: 17.30 »Cars 2«; Dvorana 5: 17.30, 20.30 »Il ventaglio segreto«. 9 Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV D.S.Š. SV. CIRILA IN METODA iz Katinare obvešča, da je še nekaj prostih mest za tabor angleškega jezika »Jezikajte«, šahovsko, računalniško delavnico »Mišk@« in biološko fotografsko »Poglej ptička«. Vpise sprejemamo do 15. avgusta. Info in prijave na tel. št. 320-2717508 (Tanja), zscirilme-tod@gmail.com. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it - scuole in lingua slovena - splošne novice) objavljen razpis, namenjen stalno nameščenemu učnemu osebju na slovenskih osnovnih šolah na Tržaškem, o enoletni namestitvi na Uradu za slovenske šole. Rok za prijavo zapade 16. avgusta. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil 15. julija na spletni strani Ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it) objavljen odlok o posodobitvi zavodskih lestvic učnega osebja šol vseh vrst in stopenj. Za vpis v zavodske lestvice morajo kandidati v roku 30 dni od objave odloka izpolniti in izbrani šoli izročiti obrazec A/1, A/2 ali A/2 bis, medtem ko je za izbiro šol predviden obrazec B, ki ga je treba po predhodni registraciji (www.istruzione.it/istan-ze on-line) po internetu izpolniti do 26. avgusta (do 14.00). Kandidati, ki so vključeni v pokrajinske lestvice habilitiranih in ne prosijo za vpis drugih natečajnih razredov v 2. ali 3. pasu, izpolnijo samo obrazec B. Podrobnejša navodila so na razpolago v omenjenem odloku. DTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 27. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9.00 do 14.00. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠEK obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 27. avgusta. □ Obvestila GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da so odprti vpisi v glasbeno šolo za l. 2011/12. Informacije na tel. št. 040251101 (Bruno) ali 349-2512176 (Irina). SKD JOŽE RAPOTEC iz Prebenega vabi na tradicionalno šagro v prebeneškem parku od danes, 5. do ponedeljka, 8. avgusta. Zabavale vas bodo skupine Gedore, Happy day, Modri val in Ande Casa Dei. Danes, 5. in v soboto, 6. avgusta, nastop Otroške plesne skupine The Friends pod vodstvom Petre Olenik. V nedeljo, 7. avgusta, ob 18.30 godba Filarmonica di S. Barbara. Delovali bodo dobro založeni kioski in nepogrešljive breskve z vinom. TPK SIRENA prireja tradicionalno Kara-malado: danes, 5. avgusta, ples z ansamblom »Andrea e Daniela«; v soboto, 6. avgusta, ples z ansamblom »Alter Ego«; v nedeljo, 7. avgusta, ples z ansamblom »Old Stars«. Odprtje kioskov ob 19. uri, ples ob 20.30. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina vabi v soboto, 6. avgusta, ob 19.00 na obisk vinske kleti Stocco z degustacijo in večerjo. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, tel. št. 334-7786980 (Luciano) ali 3406294863 (Elio). VAŠKA SKUPNOST NA JEZERU vabi k sv. maši, ki bo v nedeljo, 7. avgusta, ob 18. uri pri cerkvici sv. Lovrenca na Jezeru. Slovesno somaševanje bo vodil g. Ivo Miklavc, duhovni upravitelj župnije sv. Andreja ap. v Trebčah. Obredu bo sledila družabnost in bogat srečolov. Toplo vabljeni! ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV sporoča udeležencem poletnega pevskega seminarja v Dolenjskih Toplicah, da bo avtobus odpeljal v nedeljo, 7. avgusta, ob 14.30 izpred Marijanišča na Opčinah. AGRARNA SKUPNOST jusov-srenj in Združenje Zasebnih Kraških lastnikov vabita lastnike zemljišč trase elektrovo-da na informativne sestanke glede predvidene ojačitve elektrovoda v ponedeljek, 8. avgusta, ob 20.30 v prostorih OŠ Ce-rovlje, v torek, 9. avgusta, ob 20.30 v prostorih Ljudskega doma v Trebčah, v sredo, 10. avgusta, ob 20.30 v prostorih vaške skupnosti Praprot in v četrtek, 11. avgusta, ob 20.30 v društvenih prostorih Grad v Banih. KRUT obvešča, da ostajajo društveni prostori zaprti od 8. do 12. avgusta. Od 16. avgusta do 3. septembra pa bodo spet delovali s poletnim urnikom: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo zaradi dopusta zaprta od 8. do 19. avgusta. Do 2. septembra bo odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. OBČINA ZGONIK razpisuje javni razpis za izbor popisovalcev za izvajanje zadolžitve popisovanja za 15. popisa prebivalstva in stanovanj za l. 2011. Interesenti lahko vložijo prošnjo za vključitev v izbor za pripravo prednostne lestvice na osnovi naslovov do 8. avgusta. Informacije na tel. 040-229101, faks 040-229422, e-pošta: elettorale@com-sgonico.regione.fvg.it -občinski urad za popisovanje Občine Zgonik (Zgonik 45). Več na www.comu-ne.sgonico.ts.it. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU je odprta ob ponedeljkih in sredah od 15. do 19. ure. Za dopust bo zaprta od 8. do 17. avgusta. ODSEK ZA ZGODOVINO - NŠK bo zaradi dopusta zaprt od 8. do 20. avgusta. KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, prireja v sredo, 10. avgusta, ob 20. uri prijeten večer Pod zvezdami s štruklji sv. Lovrenca. Informacije in prijave od 14. do 15. ure na tel. št.: 040-384226 (Marjuča). OBČIN E Repentabor, Zgonik in Devin Na-brežina, prirejajo dvotedensko letovanje v toplicah v kraju Bibione (VE) od 10. do 24. septembra namenjeno starejšim občanom s stalnim bivališčem v eni od navedenih občin. Vpisovanje do 12. avgusta v tajništvih občine Repentabor, občine Zgonik ter na sedežu Socialne službe Okraja 1.1, Naselje sv. Mavra št. 124 (Se-sljan). Info na tel. št.: 040-327335 (tajništvo občine Repentabor). SLORI obvešča, da bo zaprt za dopust do 12. avgusta. TEŽAVE ZARADI ALKOHOLA? Rešitev je tu. Kje? Kdaj? V ponedeljkih v Ul. Fosc-hiatti 1 od 18.00 do 20.30 in v Sesljanu (v stavbi C.E.O.) - Naselje sv. Maura od 19.00 do 20.30 ter v Ul. Dei Pellegrini (v župnišču pri Lovcu) od 18.00 do 19.30; ob sredah v Naselju sv. Sergija, Trg XXV. aprila 13, od 18.00 do 19.30; v četrtkih na str. di Fiume (v župnišču) od 18.00 do 19.30; ob petkih v Dolini (v prostorih občinske telovadnice) od 18.30 do 20.00. Tel. A.C.A.T.: 331-6445079. OBČINA REPENTABOR objavlja javni razpis za izbor popisovalcev za zadolžitve 15. popisa prebivalstva in stanovanj za l. 2011. Interesenti lahko vložijo prošnjo za vključitev v izbor za pripravo prednostne lestvice na osnovi naslovov do 12. ure 22. avgusta. Informacije na tel. 040-327122, faks 040-327511, anagrafe@com-mon-rupino.regione.fvg.it (občinski urad za popisovanje), občina Repentabor (Col, 37). Več na www.comune.monrupino.ts.it. ZSKD - na voljo je še nekaj prostih mest za poletne ustvarjalne delavnice za osnovnošolce, ki bodo v Gornjem Tarbiju od 22. do 27. avgusta. Bogato zastavljen program ustvarjanja in spoznavanja okolice, za odhod zagotovljen avtobusni prevoz. Informacije na tržaškem sedežu ZSKD, tel. 040-635626 od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. OBČINA DOLINA objavlja javni razpis za izbor popisovalcev za 15. Splošni popis prebivalstva in stanovanj - l. 2011. Interesenti lahko vložijo prošnjo za vključitev v izbor za pripravo prednostne lestvice na osnovi naslovov do 26. avgusta. Informacije: tel. 040-8329220, fax 040228874, anagrafe@com-san-dorligo-della-valle.regione.fvg.it (občinski popisni urad - občina Dolina št. 270). Več na www.sandorligo-dolina.it. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo urad v Trstu do 26. avgusta imel sledeči urnik: od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih bo zaprt. BAZOVICA 2011 - Odbor za proslavo bazoviških junakov obvešča, da bodo vaje združenih mešanih pevskih zborov v ponedeljek, 29. in sredo, 31. avgusta, v ponedeljek, 5. in v sredo, 7. septembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Letošnja zborovodja bo Cinzia Sancin. Vabljeni. ANED - Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu zaprt do 31. avgusta. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. POKRAJINSKI URAD VZPI - ANPI, Ul. Crispi 3, bo avgusta zaprt. Tel. tajnica in fax bosta redno delovala na št.: 040-661088. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODAR-SKA ZVEZA obvešča, da je tržaški urad odprt med 9. in 14. uro od ponedeljka do petka. RAJONSKI SVET bo kot vsako leto predstavil septembra načrt javnih del (stanja, popravila, javna dela, ki se smatrajo potrebna v rezidenčnem naselju ali nasploh na rajonskem ozemlju, kot npr. javna razsvetljava, popravila cest, pokopališča, itd.), ki bo predložen občini Trst za pripravo proračuna 2012. Prebivalce vabimo, da predstavijo do vključno 5. septembra predsedniku in/ali rajonskemu svetu: primacircoscrizione@comune.trieste.it, tel. št. 040-225956, fax 040-2529007, urnik tajništva: pon-pet 9.00-12.00. SKLAD MITJA ČUK - razgibane poletne dejavnosti v novem večnamenskem središču na Opčinah trajajo vse do 9. septembra, od 8. do 17. ure za otroke in mladostnike od 3. do 14. leta starosti. Zadnja dva tedna po potrebi priprava na šolo: ponavljanje matematike in drugih predmetov. Tedenski vpisi: Sklad Mitja Čuk v dopoldanskem času, Proseška ulica 131, tel. 040-212289; e-mail: pole-tje@skladmc.org. Prireditve FANTJE NA VASI - večer o pomenu fantovščin, njihovega druženja in petja po vaseh na Slovenskem, v organizaciji KD Kraški dom, Zadruge Naš Kras, občine Repentabor, bodo oblikovali prof. Ivan Florjanc in MoPZ Kraški dom. Vabljeni v soboto, 6. avgusta, ob 20.30 v Kraško hišo v Repnu. 1100 LETNICA TABRA - te obletnice se bomo v sodelovanju z repentabrsko občino s posebnim programom spomnili v soboto, 13. avgusta, ob 20. uri. Osrednja točka bo nastop Komornega moškega zbora Val - Vokalna akademija Ljubljana, ki ga vodi Stojan Kuret. Solista: sopranist-ka K. Bitenc in baritonist M. Fink; klavirska spremljava: M. Prus. SKD IGO GRUDEN pripravlja 15. avgusta za praznik Sv. Roka razstavo o šolstvu v občini Devin Nabrežina, v letih 19451955. Če hrani kdo doma kako spričevalo, fotografije, učbenike ali zvezke iz tistih let, naj pokliče tel. št.: 335-6553150. Hvaležni vam bomo, če nam boste pomagali pri postavitvi razstave. OBČINA MILJE prireja likovno razstavo »Presenza nel tempo« Katalonke Laie Vega, v dvorani Negrisin, Trg Marconi št. 1 v Miljah. Razstava bo na ogled do srede, 17. avgusta, s sledečim urnikom: od torka do sobote 10.00-12.00 ter 17.0020.00, ob nedeljah 10.00-12.00. Vabljeni. H Mali oglasi 45-LETNA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica, prodajalka ali pomočnica v gostinstvu. Kličite tel. št. 348-5534270. IŠČEM DELO kot pomočnica bolni ali ostareli osebi, 24 ur dnevno, tel. št.: 040232265 (ob uri večerje). KUPIM 2-3 sobno stanovanje ali manjšo hišo na območju občine Devin Nabrežina ali Jamelj. Tel. 335-6123970. NA OPČINAH dajem v najem 80 kv.m. veliko stanovanje v 2. nadstropju: dnevna ö Poslovni oglasi ODDAM V NAJEM / PRODAM poslovne prostore v pritličju ali I. nadstropju - Obrtna cona Zgonik. Tel. 348-2812360 soba, kuhinja, 2 spalnici, kopalnica, terasa in garaža. Tel. št.: 040-415785 (ob uri obedov). NA PROSEKU oddajamo stanovanje v pritličju (55 kv. m.) z avtonomno kurjavo in s parkiriščem. Tel. št. 333-1129574. NUJNO IŠČEM DELO kot pomočnica starejših oseb ali čistilka na domu. Tel. št.: 340-2149729. PRODAM KNJIGE za 5. letnik DIZ J. Štefan. Tel. št. 348-5738696. PRODAM knjige za vse razrede DTZ Žige Zois (oddelek za trgovce). Tel. št.: 3384174647. PRODAM traktor, znamka Valpadana, motor Lombardini diesel, 24 ks. Tel. št. 040231984. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA (diplomantka) pomaga pri študiju slovenščine, zgodovine, angleščine, ekonomije, prava ter latinščine in grščine (1. in 2. letnik). Tel. št. 333-1814173. DEJAN ima odprto osmico na Kontovelu. DRUŽINA TERČON - Mavhinje 42, je odprla osmico. Tel. št. 040-299450. LADI REBULA - Repnič št. 2 ima odprto osmico. Tel. št. 040-229174. MARČELO IN ERVIN sta odprla osmico v Samatorci št. 22. Tel. 040-229180. MARKO REBULA vas pričakuje v svoji osmici v Slivnem št. 6! Tel. št. 3475686191. NA KONTOVELU (Kamence) je odprta osmica. OSMICA je odprta v Šempolaju, v oljčnem gaju! OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040327104 OSMICO je odprla družina Terčon v Ce-rovljah št. 30. Tel. št.: 040-299435. STANKO je na Opčinah odprl osmico. Tel. št.: 040-211454. V PRAPROTU št. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Tel. št. 329-1540629. Toplo vabljeni! V SALEŽU n'Puljh sta odprla osmico Just in Bojana. Vabljeni! V ZABREŽCU je odprl osmico Mitja Zobec. Vabljeni! ŠUBER ima odprto osmico na Opčinah. Vabljeni! Tel. 349-7158715. Prispevki V spomin na Gizelo Legiša darujejo: Sonja, Katja in Anamarija Antoni 50,00 evrov, Boris Legiša z družino 50,00 evrov ter Danilo Legiša 50,00 evrov za Jus Cerovlje. V spomin na gospo Gizelo Legiša daruje Zvonko Legiša z družino 50,00 evrov za ŠKD Cerovlje-Mavhinje. V spomin na Alojzija Žagarja daruje Alma Grgič z družino (Padriče) 20,00 evrov za združeni MePZ Slovan-Skala. V spomin na Alojzija Žagarja darujeta Ana in Suzi Calzi 20,00 evrov za KD Slovan. V spomin na Alojzija Žagarja darujeta Marija in Klara (Padriče) z družinama 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika NOB na Padričah. V spomin na Alojzija Žagarja daruje Pep-ka Žagar 25,00 evrov za KD Slovan. V spomin na Alojzija Žagarja daruje Sto-jan Žagar z družino (Padriče 70) 25,00 evrov za KD Slovan. V spomin na drago Lauro Gombač darujeta Božica in Pepi Čuk 50,00 evrov za MoPZ Tabor. V spomin na drago Lauro Gombač daruje Stanka Hrovatin 30,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlim NOB na Opčinah. V spomin na Brunota Bertolina in Janka Guština darujeta Giordano in Silva, Repen 164, 25,00 evrov za repentabrsko cerkev. Namesto cvetja na grob Ladija Petelina daruje Aleksija Škerk 20,00 evrov za AŠD Sloga. 10 Petek, 5. avgusta 2011 KULTURA / mittelfest - Novinar Roberto Canziani napisal knjigo o prvih 20 letih festivala Opazovalnica zgodovinskih sprememb v srednji Evropi S fotografskim gradivom dokumentirana vsebina in poslanstvo festivala Dvajset let je za festival obdobje, o katerem je vredno pisati in zgodovina Mittel-festa ima veliko predstav in zgodb, ki govorijo o naši deželi v kontekstu političnega, družbenega in kulturnega razvoja Evrope. Nastal je po padcu berlinskega zidu in na začetku vojne na Balkanu, ponudil je stik s tradicijami in sodobnejšimi izrazi srednjeevropskih narodov, pridobil je noto socialnega angažmaja s tematskimi programi o delu in pravicah, širil je pogled na izven-ev-ropske, tudi zelo oddaljene države. Njegovo poslanstvo, etape dvajsetletne zgodovine - s seznamom vseh uprizorjenih dogodkov -, odnos z mestom, vzdušje festivala in njegovo zakulisje dokumentira dvojezična knjiga (v italijanščini in angleščini), ki jo je napisal in uredil novinar Roberto Canziani (na sliki), zvest obiskovalec in sodelavec Mittelfesta: Naš namen ni bilo poveličevanje festivala, temveč ponuditi dolgoletnemu občinstvu Mittelfesta sredstvo za ohranitev spomina s spodbudo fotografij, naslovov, s katerimi ponovno zaživijo občutki, ki so spremljali ogled najboljših predstav. Tehnika fotografskega dokumentiranja se je v dvajsetih letih radikalno spremenila. V letu 1991 so morali fotografi na primer razvijati negative takoj po predstavi in naslednje jutro pošiljati ožji izbor natisnjenih fotografij na naslove vseh redakcij s hitro dostavo. Poleg tega je bil odnos do arhivskega urejevanja bistveno drugačen; izgubilo se je veliko gradiva, nekatere fotografije so postale neuporabne. Naša opora pri zbiranju gradiva so bili tudi katalogi in gledališki listi, osnova preučevanja duše, bistva festivala, ki ga ne sestavlja samo določeno število predstav in ga ne zaznamuje le umetniški načrt, temveč mreža srečanj, izmenjav, sodelovanj. Kako lahko ujamemo živo vzdušje festivala s posrednostjo dokumenta? V posebnem, prazničnem obdobju festivala vse postaja bolj intenzivno v primerjavi z vsakdanjim življenjem in to velja za gledalce, novinarje, operaterje, umetnike. Skušali smo razumeti značilnosti festivala, predvsem v odnosu do mesta in njegove arhitekture. V preteklih letih je festival imel bolj »potujočo« naravo in je redno uporabljal prostore, ki niso izvirno namenjeni prireditveni dejavnosti. Tako je bilo mesto aktivno soudeleženo pri dogodkih. Tudi gastronomija ima svojo vlogo v prazničnem, festivalskem času, saj se ob mizi tkejo mnoge vezi, ne nazadnje se v tem obdobju spremenijo tudi ri- tmi organizacije, komunikacije, tehnike, logistike. Vse to je snov knjige. Festival daje vtis neomajne strukture, spomin pa je njegova šibka točka: lahko dokumentiramo namreč posamezne predstave, ne moremo pa zamrzniti bistva, duše, temperature festivala. Poskusili smo z založniškim sredstvom, saj predstave minejo, knjiga pa ostane. V teh letih so umetniška vodstva zaznamovala festival z različnimi usmeritvami. Obstaja med temi »prava« formula, ki najprodorneje tolmači značaj tega festivala v njegovem specifičnem okolju? Osebno zagovarjam pluralnost načinov; vsaka novost nas lahko obogati. V devetdesetih letih je festival zaznamoval tesen odnos z urbanim prostorom. Odnos z mestom pa se je z leti spremenil in z njim zasnova festivala, ki se zdaj učinkoviteje brani pred vremensko nestanovitnostjo. Moramo tudi upoštevati, da so nekatere predstave po svoji naravi vezane na zaprte prostore gledališča. V takem, kanoničnem prostoru pa imamo vnaprej do- ločene dimenzije in perspektive in gledalec nima priložnosti, da bi svobodno odkrival odrski prostor iz neobičajnih perspektiv. S tega vidika se je festival odpovedal zanimivemu elementu, ki bi ga lahko v bodočnosti ponovno, koristno upošteval, čeprav na posodobljen način. Mittelfest je v teh letih resnično postal opazovalnica zgodovinskih sprememb? Nedvomno, saj je festival začel svojo pot s pogledom na države, ki danes ne obstajajo več kot na primer Jugoslavija in Češkoslovaška. Spremenile so se geopolitične oznake, evropska skupnost je zaobjela širši prostor, meje so padle in festival je bil priča tem dogodkom. Danes ne moremo na primer razmišljati o Evropi in zanemarjati problematike-ali priložnosti-, ki so vezane na vzpon Kitajske. Nekatere izvenevropske države vplivajo na našo stvarnost in so zato prisotne v programu z avtorjem ali ansamblom; s tem nas opozarjajo, da ne moremo več strmeti v popek stare, habsburške Mittelevrope. Zato zagovarjam novo formulo festivala, ki je nekoliko opustil srednjeevropsko središče in se je odprl ak-tualnejšim, svetovnim perspektivam. Kar predstavlja tudi bodočnost festivala... Sestavljanje programa ni največji problem festivala, ki mora v prvi vrsti preverjati, če so določene ponudbe v sozvočju z aktualnostjo. Mislim, da je Mittelfest do sedaj pravilno tolmačil to potrebo in jo bo verjetno še nadalje razvijal z upoštevanjem novih tehnoloških razsežnosti, ki danes odločno vplivajo na našo percepcijo realnosti. Rossana Paliaga glasba - 2. septembra Koncert v Vidmu utegne biti eden zadnjih Vasca Rossija Zadnja priložnost! Morda bo videmski koncert Vasca Rossija res ena zadnjih priložnosti, da lahko doživite nastop v živo najpopularnejšega italijanskega rock izvajalca. Vasco Rossi je pred nekaj tedni v intervjuju napovedal, da bo to zanj zadnja turneja po stadionih, saj je pri 59 letih prišel čas, da se vsaj delno umakne. Seveda njegovi številni občudovalci upajo, da si bo rocker iz Zocce še premislil, vendar je po tej izjavi koncert v Vidmu pridobil na vrednosti. Vasco se je v tem obdobju ubadal tudi z določenimi zdravstvenimi težavami, saj je približno dva tedna preživel v zasebni bolnišnici v Bologni, kjer so ga (taka je vsaj uradna verzija) zdravili zaradi zlomljenih reber kot posledice padca med enim od zelo uspešnih koncertov prvega dela poletne turneje (med drugim kar štiri nastopi na milanskem San Siru in dva na rimskem Olimpicu, seveda vsi razprodani). Dokaz več o uspešnosti Vasca Rossija je tudi predstavitev dokumentarca z naslovom »Questa storia qua«. Prvič ga bodo predvajali javnosti na beneškem filmskem festivalu 5. septembra, dva dni kasneje pa bo že v 200 ki-nodvoranah po celi Italiji. Režiserja Alessandro Paris in Sybille Righetti sta v tem dokumentarcu želela prikazati čim bolj dopolnjen lik pevca iz Zocce, ki je s kratkimi a zelo učinkovitimi sporočili v besedilih svojih uspešnic bil pravi voditelj za cele generacije mladih. Koncert bo na stadionu Friuli v petek, 2. septembra, s pričetkom ob 21. uri. Vstopnice so še na voljo na običajnih spletnih straneh (www.ticketone.it in www.azalea.it) in prodajnih mestih. Prav zaradi skoraj zgodovinske pomembnosti koncerta organizatorji napovedujejo, da bo vi-demski koncert razprodan, tako da z nakupom vstopnic kar pohitite. Cene so v predprodaji sledeče: igrišče 52,90 €, osrednja pokrita tribuna 70,15 €, osrednja pokrita tribuna - stranski del 58,65 €, osrednja odkrita tribuna 47,15 €, stranska tribuna 41,40 €. V sklopu jesenske turneje bo Vasco Rossi nastopil še v Turinu (Olimpijski stadion, 27. avgusta), Bologni (stadion DallAra, 6. septembra) in v Avellinu (stadion Partenio, 11. septembra). (I.F.) poezija - Objava ob 50-letnici Mladikinih knjižnih izdaj Črnike dobre na nabrežju pesnice Brune Marije Pertot Petdesetletnico Mladikinih knjižnih izdaj je tržaška založba na primeren način proslavila z objavo pesniške zbirke tržaške avtorice Brune Marije Pertot z naslovom Črnike dobre na nabrežju. Ni naključje, da je Mladika leta 1961 prav Pertotovi objavila svoj in njen knjižni prvenec, ki je tedaj nosil naslov Moja pomlad. Bruna Marija Pertot se je rodila v Bar-kovljah leta 1937, zato jo lahko uvrstimo v generacijo slovenskega pesništva v Italiji, v katero spadajo Miroslav Košuta, Alek-sij Pregarc, Irena Žerjal pa tudi Marko Kra-vos. Druži jih predvsem to, da so se mogli kljub dejstvu, da so se rodili v času fašizma in so zato na lastni koži kot otroci doživeli tragiko druge svetovne vojne, po vojni izobraževati v slovenskem jeziku. Per-totova je leta 1958 maturirala na slovenski klasični gimnaziji v Trstu, nekaj let zatem pa je zaključila študij romanske filo-logije na tržaški univerzi z diplomsko nalogo o slovenskih elementih v tržaški to-ponomastiki. Z razliko od ostalih zgoraj omenjenih ustvarjalcev torej ni šla študirat na Univerzo v Ljubljani. Do upokojitve je poučevala italijanski jezik in književnost na slovenskih srednjih šolah v Trstu. Poleg zgoraj že omenjenega pesniškega prvenca je Bruna Marija Pertot objavila še naslednje pesniške zbirke: Bodi pesem (1975), Ti navdih in jaz beseda (2007), leta 1996 pa je izšel izbor njenih pesmi za otroke z naslovom Pesmi iz pipe. Izdala pa je tudi dve zbirki kratke proze, in sicer Dokler marelice zorijo (Gorica 1981) ter Ko se vračajo delfini (Gorica 1993). Za svoj opus je prejela literarno nagrado Vstajenje. Svoj službeni pokoj Pertotova danes preživlja daleč od kulturne pozornice, na svojem domu se namreč ukvarja s kmetovanjem in zemljo. Spremno besedo je k njeni zadnji pesniški zbirki zapisala prof. Marija Pirjevec. Že v njenem uvodu je Pirjevčeva zapisala, da Pertotova ni pesnica, ki bi ji bilo do uveljavitve za vsako ceno, zato se njen notranji obraz kaže v izjemni zadržanosti in utišanosti. Nadalje piše, da se v svojem pesniškem opusu avtorica ni šla kakega posebnega pesniškega eksperimentiranja, a da je kljub temu znala ohraniti sočen in lep jezik, ki se ne brani narečnega izrazja. Pir-jevčeva še pravi, da njena žlahtna pesniška izpoved ni zgolj osebna, ampak tudi in predvsem skupnostna in narodna. Z razliko od njenih zgoraj omenjenih „zamejskih" sopotnikov njen pogled ni podvržen občutku ogroženosti ali eksistencialne negotovosti. Religiozna misel ostaja vsekakor ena od osrednjih tem njenega pesniškega opusa. Prof. Pavle Merku je na- mreč v uvodu k njeni tretji pesniški zbirki zapisal, da je Bruna Marija Pertot pesnica, ki nikoli ne joče zaradi življenjskih tegob. Ne nazadnje pa ostaja trdno zasidrana v svoj tržaški oziroma barkovljanski mi-krokozmos med morjem, bori, paštni in brnistrami. Prvi razdelek v pesniški zbirki Črni-ke dobre na nabrežju nosi naslov Rod Lepe Vide, protagonisti pesmi Brune Marije Pertot pa so v glavnem ženski liki (Pesem morske deklice, Legenda o stari mami, Njen božič). V drugem razdelku pesnica izjasnjuje svoj odnos do verzne ustvarjalnosti (Mala nočna pesem, Pesem o pesmi, Navdih svoji besedi, Biti pesnik), v naslednjih pesniških sklopih pa se z mi-krokozmosom, v katerega je pesnica vpeta, prepleta njen duhovni vidik. Nekoliko intimnejše občutje je moč zaznati v pesniškem sklopu z naslovom Takrat boš moja pesem ... Pesniška zbirka Brune Marije Pertot je po vrsti že druga letošnja verzna izdaja založbe Mladika (pred njo je letos izšla antologija Miroslava Košute z naslovom Drevo življenja), hkrati pa je prva v ciklusu Črnike, s katerim želi tržaška založba tudi nadaljevati svojo dejavnost na področju promocije pesništva pri nas. Primož Sturman / SVET Sobota, 6. avgusta 2011 1 1 gospodarstvo - Padci tečajev so na vseh pomembnejših borzah presegli tri odstotke Evropske borze zaradi strahu pred širjenjem krize potonile Vlagatelji zaskrbljeni zaradi razmer v Italiji in Španiji - ECB kupuje obveznice ranljivih članic LONDON/FRANKFURT/PARIZ - Osrednje evropske borze so včerajšnji dan zaključile močno pod začetnimi ravnmi, padci tečajev pa so na vseh pomembnejših borzah presegli tri odstotke. Zaskrbljenost glede dolžniške krize v območju evra se v luči včerajšnjih odločitev ECB krepi, vlagatelji pa so zaskrbljeni tudi nad gospodarskimi razmerami v ZDA. Nafta je na najnižji ravni v pol leta. Svet Evropske centralne banke (ECB) v skladu s pričakovanji ni spremenil ključne obrestne mere za območje evra, ki jo je na julijski seji dvignil za 0,25 odstotne točke na 1,5 odstotka. Predsednik ECB Jean-Claude Trichet ni podal jasnega sporočila o denarni politiki v prihodnjih mesecih, a vse več analitikov se nagiba k mnenju, da ECB obrestnih mer letos ne bo več spreminjala. Bolj je na trge vplivala odločitev ECB, da nadaljuje z odkupovanjem državnih obveznic ranljivih članic območja evra, pri čemer ni znano, za katere gre. Analitiki sumijo, da je ECB s to operacijo skušala zmanjšati pritisk na ceno zadolževanja Italije in Španije, ki se je v zadnjih dneh močno povečal. Vseeno pa vlagatelji po poročanju tujih tiskovnih agencij ocenjujejo, da gre le za začasno rešitev, zato jih kljub krajšemu predahu pri zahtevanih cenah zadolževanja za Italijo in Španijo dejanje ECB ni prepričalo in pritisk na ti dve veliki gospodarstvi območja evra se je nadaljeval. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je medtem v pismu voditeljem članic območja evra pozval k čim prejšnjemu zaključku postopkov, potrebnih za implementacijo julijskega dogovora, vezanega na povečanje fleksibilnosti začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF). Obenem se je zavzel tudi za premislek o možnostih za njegovo povečanje in za kapitalsko okrepitev prihajajočega stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM). Kot je dejal, so omenjeni ukrepi nujni in se morajo zgoditi takoj, ker je jasno, da ni več mogoče govoriti zgolj o dolžniški krizi na periferiji območja evra. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je včeraj znižal za 3,30 odstotka in pristal pri 2415,5 točke. Med tremi najpomembnejšimi borzami na stari celini se je najbolj znižal londonski indeks FTSE, ki je izgubil 3,43 odstotka in dan zaključil pri 5393,14 točke. Frankfurtski indeks DAX je potonil za 3,40 odstotka in se oblikoval pri 6414,76 točke, pariški indeks CAC 40 pa je izgu- Indeks SMI na borzi v Zurichu je zdrsnil za 3,61 odstotka na 5285,25 točke, indeks ATX na borzi na Dunaju pa je trgovanje po 3,49-odstotnem padcu sklenil pri 2338,18 točke. Globoko v rdečem je končal tudi osrednji indeks madridske borze, ki je izgubil 3,89 odstotka, medtem ko so trgovanje v Milanu iz neznanih razlogov popoldne prekinili, indeks FTSE Italia-All-Share pa je naposled izgubil 5,16 odstotka. V rdečem je končal tudi hrvaški Crobex, ki se je znižal za 0,59 odstotka na 2131,35 točke, beograjski Belex, pa je izgubil le 0,09 odstotka in končal pri 716,15 točke. Precej bolj v rdečem je dan zaključila budimpeška borza, kjer je indeks BUX izgubil 2,24 odstotka in sklenil pri 20.067,15 točke. Razprodaja se je nadaljevala tudi na newyorškem Wall Streetu, potem ko so vlagatelje danes ponovno razočarali podatki s trga dela in se je zaskrbljenost zaradi počasnega okrevanja ameriškega gospodarstva še okrepila. Delniški indeks Dow Jones je v strahu pred zdrsom v novo recesijo trgovanje sklenil pri 11.383,68 točke, kar je kar 512,76 točke oz. 4,31 odstotka manj kot v sredo. Tehnološki indeks Nasdaq pa je izgubil 136,68 točke oz. 5,08 odstotka in sklenil pri 2556,39 točke. Na vrednosti je izgubil tudi evro. Na borzi v Frankfurtu je bilo treba popoldne za en evro odšteti 1,4163 dolarja, kar je 1,41 odstotka manj kot ob koncu sredinega trgovanja. Evropska centralna banka je opoldne referenčni tečaj za en evro postavila pri 1,4229 dolarja (v sredo pri 1,43 dolarja). Cena nafte se je znižala na najnižjo raven v šestih mesecih. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte za dobavo v septembru je bilo treba v popoldanskem trgovanju na newyorški borzi odšteti 88,24 dolarja, kar je 3,69 dolarja manj kot ob začetku dneva. Cena se-vernomorske nafte vrste brent s septembrskim dobavnim rokom se je v Londonu znižala za 3,64 dolarja na 109,59 dolarja. (STA) sirija - Varnostni svet ZN obsodil nasilje nad protestniki Predsednik Al Asad z dekretom odobril večstrankarski sistem DAMASK - Sirski predsednik Bašar al Asad je včeraj izdal dekret, ki dovoljuje večstrankarski politični sistem v državi. S tem je začel veljati predlog zakona, ki ga je julija sprejela sirska vlada. Al Asad je odločitev sprejel po tem, ko je Varnostni svet ZN s predsedniško izjavo obsodil nasilje nad protestniki v Siriji, ki je v sredo terjalo nove žrtve. Dekret dovoljuje ustanavljanje političnih strank poleg stranke Baas, ki z ustavnim statusom "voditelja države in družbe" v Siriji vlada od leta 1963. Al Asadov dekret pomeni, da lahko začne predlog zakona veljati nemudoma brez potrditve v parlamentu. Politični pluralizem je ena glavnih zahtev protestnikov, ki na sirskih ulicah od 15. marca skoraj vsak dan zahtevajo reforme v državi. Al Asadov režim se je nanje spravil z nasiljem, ki je doslej terjalo že okoli 1700 življenj. Varnostni svet ZN je v sredo po dolgotrajnih pogovorih le obsodil nasilje nad protestniki v Siriji in v predsedniški izjavi tudi pozval, da se tiste, ki stojijo za nasiljem, pokliče na odgovornost. Sprejem izjave sta med drugim po- Bašar al Asad ansa zdravili Francija in Velika Britanija. Britanski zunanji minister William Hague je menil, da izjava odraža vse večjo mednarodno zaskrbljenost nad dogajanjem v Siriji, po mnenju njegovega francoskega kolega Alai-na Juppeja pa obsodba pomeni prelomnico v odnosu mednarodne skupnosti do razmer v tej državi. ZDA so medtem po sprejemu izjave še zaostrile svoje stališče. Kot je v sredo dejal tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney, nočejo, da bi al Asad ostal na čelu države zaradi stabilnosti, saj je prav on vzrok za nestabilnost v Siriji. ZDA po njegovih besedah iščejo načine, kako bi še povečale pritisk na režim, saj so podobe "brutalnosti sirske vlade nad svojimi ljudmi groteskne in grozljive". Na obsodbo v VS ZN se je odzvala tudi mednarodna organizacija za človekove pravice Human Rights Watch, ki meni, da sprejeta izjava kaže na to, da "Sirija ne more več računati niti na svoje tesne zaveznike". Al Asad mora prisluhniti močnemu sporočilu VS ZN in ustaviti napade na mirne protestnike, so prepričani v HRW. VS ZN je sicer v sredo nasilje v Siriji obsodil s predsedniško izjavo, ki ni tako močna kot resolucija in v veliko primerih služi kot kompromis. Predsedniška izjava namreč ni pravno zavezujoča in ne more vsebovati sankcij. Zanjo so si prizadevale predvsem Rusija, Kitajska, Brazilija, Indija in Južnoafriška republika, medtem ko so bile zahodne države bolj naklonjene resoluciji. Od izjave se je sicer ogradil Libanon. Libanonska televizija je poročala, da se je libanonski veleposlanik vzdržal glasovanja o izjavi in ponovno izrazil podporo sirski vladi. (STA) francija Sodišče odredilo preiskavo proti Lagardeovi PARIZ - Francosko sodišče je včeraj odredilo sodno preiskavo proti generalni direktorici Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde zaradi suma zlorabe položaja v času, ko je bila še francoska finančna ministrica. Po mnenju izvršnega odbora IMF bo Lagardeova lahko kljub temu še naprej učinkovito vodila sklad. Preiskava bo poskušala ugotoviti, ali je Lagardeova prekoračila svoja pooblastila, ko je odredila arbitražo v primeru med državo in poslovnežem Bernardom Tapiejem. Nekdanji minister v vladi Pierrea Bere-govoya je tožil državo, ker naj bi banka Credit Lyonnais, ki je bila takrat v državni lasti, slabo izpeljala prodajo njegovega deleža v družbi Adidas. Primer se je vlekel več let, dokler ni La-gardeova kmalu po tistem, ko je leta 2007 prevzela finančno ministrstvo, odredila arbitraže. Tapie je dobil 285 milijonov evrov odškodnine. Zahtevo po preiskavi proti La-gardeovi je na pobudo poslanske skupine socialistov vložil tožilec JeanLouis Nadal. Tožilstvo zanima tudi, zakaj se Lagardova ni pritožila na odločitev o plačilu enormne odškodnine Tapieju. Lagardeova, ki je v začetku julija na položaju generalnega direktorja IMF nasledila Domini-quea Strauss-Kahna, je zanikala kakršnekoli nepravilnosti. Njen odvetnik Yves Repiquet je dejal, da preiskava, ki bo najverjetneje trajala več mesecev, ni nikakor "nezdružljiva" z njeno novo funkcijo, in pričakuje, da bo primer zavrnjen. Mnenja, da bo Lagardeova lahko še naprej kompetentno vodila IMF, je tudi izvršni odbor institucije. Slednji je v izjavi za javnost zatrdil, da je primer že preučil, ko je junija ocenjeval kandidaturo Lagardeove za položaj generalne direktorice IMF. "Ne bi bilo primerno, da odbor komentira primer, s katerim se trenutno ukvarja francosko sodišče. Vendar smo prepričani, da bo (Lagardeova) lahko še naprej učinkovito opravljala naloge generalne direktorice," je še zapisal izvršni odbor. (STA) izrael - Ob nasprotovanju Palestincev Potrjena gradnja naselbin v vzhodnem Jeruzalemu JERUZALEM - Izraelsko notranje ministrstvo je dokončno odobrilo gradnjo 900 novih naselbin za judovske naseljence v vzhodnem Jeruzalemu, je včeraj potrdila tiskovna predstavnica ministrstva Efrat Orbah. Kot je pojasnila, gre za program gradnje naselbin, ki ga je že pred dvema letoma odobrila pristojna komisija ministrstva. Včerajšnja končna odobritev gradnje v jeruzalemski soseski Har Homa s strani ministrstva pomeni sklepni korak za začetek projekta, ki je bil deležen ostrih kritik Palestincev in mednarodne skupnosti. Z gradnjo naselbin bo Izrael bistveno razširil omenjeno sosesko, ki leži v jugozahodnem delu Jeruzalema in, kot zatrjujejo izraelske oblasti, znotraj območja mesta. V resnici pa soseska leži neposredno ob Betlehemu, mestu na palestinskem Zahodnem bregu. Hagit Ofran, ki nadzoruje gradnjo naselij za izraelsko skupino Peace now, je odobritev projekta označila kot "zelo dramatičen razvoj". Izrael je vzhodni Jeruzalem priklju- čil po zasedbi v šestdnevni vojni leta 1967, česar ni mednarodna skupnost nikoli priznala. Po mnenju Izraela sta tako vzhodni kot zahodni Jeruzalem njegova "večna in nedeljiva" prestolnica. Palestinci na drugi strani menijo, da bi moral biti vzhodni Jeruzalem prestolnica njihove prihodnje države. Prav zaradi vprašanja gradnje judovskih naselbin so propadla zadnja neposredna pogajanja med sprtima stranema. Izrael je namreč septembra lani, tik po obnovitvi neposrednih pogajanj, zavrnil podaljšanje 10-mesečnega moratorija na gradnjo judovskih naselbin. Ta se sicer že pred tem ni nanašala na vzhodni Jeruzalem. Palestinci so si medtem začeli prizadevati za dosego priznanja svoje države v ZN na septembrskem zasedanju Generalne skupščine ZN. Palestinski predsednik Mahmud Abas vztraja, da načrt za priznanje ne izključuje možnosti novih pogajanj, da pa se bodo vrnili za pogajalsko mizo le, če Izrael zamrzne gradnjo in pravočasno določijo jasna načela novih pogovorov. (STA) na meji s turčijo Grčija gradi jarek proti priseljevanju ATENE - Grčija ob severovzhodni meji s Turčijo gradi 120 kilometrov dolg jarek, s katerim želi ustaviti val nezakonitih priseljencev. V Grčijo namreč vsako leto prispe največje število priseljencev v EU, zaradi česar je država skupaj z Evropsko agencijo za zunanje meje Frontex že okrepila nadzor na mejah. Jarek, ki ga bodo napolnili z vodo, naj bi bil širok 30 in globok sedem metrov, poročanje grškega dnevnika To Vima povzema nemška tiskovna agencija dpa. Po poročanju časnika naj bi bilo 14,5 kilometra projekta v bližini mesta Orestiada že končanega. V Grčijo vsako leto prispe več deset tisoč nezakonitih priseljencev, samo lani naj bi njihova številka dosegla 128.000. V strahu, da bodo nemiri v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu sprožili še močnejši val priseljevanja, so Atene letos skupaj s Frontexom okrepile nadzor na svoji meji na morju in na kopnem. Turčijo medtem Grčija že dlje časa obtožuje neuspeha pri ustavitvi nezakonitih prehodov meje in neupoštevanja dogovora o vračanju nezakonitih priseljencev, ki sta ga Turčija in EU dosegli januarja. (STA) Obama pred rojstnim dnevom iskal podporo v Chicagu CHICAGO - Ameriški predsednik Barack Obama je v sredo obiskal svoj domači Chicago in skušal tam dan pred svojim 50. rojstnim dnevom znova najti nekaj tiste magije, ki mu je leta 2008 pomagala, da je postal prvi temnopolti predsednik ZDA. Rojstni dan je sicer Obama slavil včeraj v Washingtonu. V Chicagu je Obama okoli 2400 svojim privržencem, ki so se odlikovali pri zbiranju denarja za njegovo predsedniško kampanjo, zatrdil, da se bo še naprej posvečal izboljšanju gospodarskega položaja ZDA. Kongres je obenem pozval, naj preneha s političnimi igricami in se posveti temu, kar zanima Američane, to pa so delovna mesta. Turški predsednik je imenoval nov vojaški vrh ANKARA - Turčija je včeraj dobila nov vojaški vrh, potem ko je prejšnje vodstvo oboroženih sil minuli teden odstopilo zaradi nesoglasij z vlado. Predsednik države Abdullah Gul je potrdil imenovanje štirih glavnih poveljnikov, med njimi tudi načelnika generalštaba vojske, ki je po pričakovanjih postal sedanji vršilec dolžnosti, general Necdet Ozel. Minuli petek je zaradi nesoglasij z vlado glede napredovanj v vojski najprej odstopil načelnik generalštaba vojske Isik Kosaner, sledili pa so mu še poveljniki pomorskih, kopenskih in letalskih sil. V okviru preiskave varnosti hrane 2000 aretiranih PEKING - Kitajske oblasti so v okviru obsežne preiskave po nizu škandalov v povezavi s hrano, ki so močno razburili javnost, od aprila aretirale okoli 2000 ljudi in zaprle približno 5000 podjetij. Posebna komisija za varnost hrane je v okviru preiskave preiskala skoraj šest milijonov proizvodnih in prodajnih obratov. Kot so včeraj sporočili iz komisije, bodo vse ljudi, ki jih bodo spoznali za krive, obravnavali zelo strogo. Od septembra lani sicer Peking obljublja strogo uporabo smrtne kazni za krive najhujših kršitev na področju varnosti hrane. Državo že dlje časa pretresajo škandali na tem področju. Med zadnje afere spadajo jajca, pobarvana s škodljivimi barvami, in rakotvorne gobe. Poleg tega se je na trgu med drugim znašla svinjina, polna bakterij, pa tudi soja z rakotvornimi nitrati in riž s težkimi kovinami. (STA) 1 2 Petek, 5. avgusta 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu sovodnje - Občina odredila preverjanje rupenske šolske stavbe Zaradi razpok na stenah se vrtec iz Rupe seli na Vrh Na vrhovskem sedežu civilne zaščite bodo malčki predvidoma ostali celo šolsko leto CIE IN CARA V GRADIŠČU Novinarji bodo vstopili Na predlog Demokratske stranke, ki ga je osvojila večina, je senat odobril resolucijo, ki obvezuje vlado, da po hitrem postopku uvede vse potrebne ukrepe, zato da bo novinarjem omogočen vstop v centre za identifikacijo in izgon priseljencev (CIE) in za prosilce azila (CARA). To pomeni, da mora vlada spremeniti pravila o vstopu in preklicati okrožnico notranjega ministra št. 1305 z dne 1. aprila, ki izrecno prepoveduje vstop novinarjem, v kolikor naj bi ovirali delovanje centrov. Državna mobilizacija novinarske zbornice in sindikata FNSI, ki je potekala pod geslom »Lasciate-CIEntrare«, je torej zalegla. Pristopili so tudi novinarji in politiki iz FJK, ki so priredili protestni shod pred centroma CIE in CARA v Gradišču. Odprtje centrov javnosti je v interesu vseh, tudi javnega reda, saj so zaprti priseljenci ubrali pot izgredov tudi zato, da bi priklicali pozornost ljudi. Lanski pouk na sedežu civilne zaščite na Vrhu bumbaca Šolsko poslopje v Rupi bumbaca štarancan Osnove transportne logistike Dežela Furlanija-Julijska krajina bo s 60.000 evri podprla izobraževalni tečaj, med katerim bodo mladi usvajali osnove mednarodne logistike s področij morskih, letalskih in cestnih prevozov. Tečaj bodo vodili na višješolskem tehničnem zavodu Einaudi-Marconi v Šta-rancanu, za njegovo ustanovitev pa si je zlasti prizadeval deželni svetnik Demokratske stranke Franco Brussa, ki je v ta namen vložil amandma k rebalansu deželnega proračuna. Njegov predlog so podprli tudi svetniki desnosredinske večine, med katerimi so tudi predsedniki deželnih svetniških komisij za promet Alessandro Colautti, industrijo Federico Razzini in proračun Gaetano Valenti. »Projekt se bo razvil v treh letih, skupno pa bo stal 150.000 evrov. Manjkajoča sredstva naj bi zagotovile Trgovinska zbornica in nekatere krajevne banke,« pojasnjuje Brussa in opozarja, da bo tečaj zelo kakovosten, saj bo edini v deželi na tem področju. Po Brus-sovih besedah ima Goriška priložnost, da postane središče državne in mednarodne logistike, k dosegu tega cilja pa naj bi prispeval tudi novi tečaj, ki ga bodo vodili v Štarancanu. »Teoretičnim lekcijam bo sledila praksa pri raznih podjetjih, tako da si bodo tečajniki nabrali dragocene delovne izkušnje, ki so danes mladim še kako potrebne za iskanje zaposlitve,« še pojasnjuje Franco Brussa. Na šolskem poslopju v Rupi so se v zadnjih mesecih pojavile razne razpoke, kar utegne ogroziti varnost otrok in osebja. Zato so sovodenjski občinski upravitelji v dogovoru z ravnateljstvom Večstopenjske šole Doberdob sprejeli odločitev, da se bo rupenski vrtec z novim šolskim letom preselil v prostore sedeža civilne zaščite na Vrhu. Sovodenjska županja Alenka Flore-nin in ravnateljica doberdobske Večstopenjske šole Sonja Klanjšček sta novico v sredo posredovali staršem, s katerimi sta se srečali v Sovodnjah. Obe sta poudarili, da je varnost malčkov na prvem mestu, zato je treba vrtec seliti na sedež civilne zaščite na Vrhu, kjer je bila med zadnjim šolskim letom nekaj časa nastanjena vrhovska osnovna šola, saj so temeljita dela potekala na tamkajšnji šolski stavbi. Vrhovsko poslopje je torej primerno za didaktično dejavnost, za potrebe vrtca bodo morali urediti le nova stranišča in kuhinjo. Sovodenjska občina bo otrokom, ki so doslej obiskovali vrtec v Rupi, zagotovila prevoz na Vrh, za kar bo treba prilagoditi novim potrebam vozni red občinskega šolskega avtobusa. Po napovedih županje Alenke Flo-renin bodo na rupenskem šolskem poslopju opravili temeljito preverjanje, saj hočejo ugotoviti, kaj se je pravzaprav stavbi zgodilo. Poslopje, ki je sicer zgrajeno na začetku prejšnjega stoletja, je bilo pred nekaj meseci v razmeroma dobrem stanju, nakar so čez noč opazili prve razpoke. Zato se je sovodenjska občina odločila, da bo poverila strokovnjakom nalogo preveriti stanje poslopja in vzroke, zaradi katerih so se na notranjih in zunanjih stenah pojavile razpoke. Rezultati preverjanja bodo predvidoma znani v začetku septembra, že sedaj pa je sklenjeno, da bo vrtec ne glede na odločitve o sanaciji rupenskega poslopja ostal na Vrhu celo šolsko leto. »Zavedamo se, da povzroča nastali položaj kar nekaj skrbi staršem, vendar kot uprava moramo na prvem mestu skrbeti za varnost otrok, ki obiskujejo vrtec,« pravi Floreninova in pojasnjuje, da je rupen-sko šolsko poslopje zgrajeno na treh nadstropjih, poleg tega sloni na nasipu. Izvedenci bodo zato morali v prihodnjih tednih preveriti več elementov, od geoloških do zidarskih, saj je treba predvsem razumeti, zakaj se je stanje poslopja naenkrat poslabšalo. Na podlagi ugotovitev bodo odločali o ukrepih. Županja Alenka Flo-renin si je stavbo nazadnje ogledala v sredo; skupaj s tehnikom je med ogledom opazila novo razpoko, ki je pred enim mesecem ni bilo. (dr) gorica - Občina bo nadgradila vzgojni in okoljsko naravnani projekt Pedibus V sedem šol odslej peš Na razpolago imajo 210 tisoč evrov - Najeli bodo strokovno podjetje in opravili vzdrževalna dela na cestah in pločnikih - Tudi šoli Župančič in Erjavec Čeprav organizirana hoja otrok v šolo v spremstvu odraslih oseb, ki poteka pod nazivom Pedibus, se doslej v Gorici ni obnesla, se občinska uprava ni vdala. Pripravila je celovit načrt za sedem goriških šol in zanj pridobila 147 tisoč evrov deželnega prispevka. Tem bo dodala 63 tisoč evrov svojih proračunskih sredstev in bo tako s skupno 210 tisoč evri omogočila projektu kakovostni skok. Za njim stoji okoljski odbornik Francesco Del Sordi, ki bi rad izkoreninil razvado, da starši pripeljejo otroka do vhoda v šolo. »Dokazano je, da otrok, ki je prehodil navsezgodaj nekaj sto metrov v družbi vrstnikov, prihaja v šolo z več energije v sebi in bolj dovzeten za pouk. Osnovnošolci iz Ulice Cipriani v Gorici, ki so pristopili k Pedibusu, so na primer lani prehodili kar 42 kilometrov,« pravi Del Sordi. Projekt Pedibus je občina sicer začela uvajati že leta 2006, z lastnimi močmi, a se ni prijel. Po novem bo drugače, zagotavlja odbornik. S pridobljenim denarjem bodo plačali strokovno podjetje za učinkovito informativno in didaktično kampanjo po šolah, v katero bodo vpleteni tudi starši, od katerih bo še naprej odvisen uspeh projekta. Poleg tega bodo denar namenili vzdrževalnim delom in obnovitvenim posegom na pločnikih in cestah. »To bo šlo v korist vseh, ne samo otrok, ki se bodo z zbirnih točk odpravljali peš v šolo,« poudarja Del Sor-di. Poleg vzdrževanja cest bodo namestili znamenja, ki opozarjajo na Pedibus, proge pa bodo označili s sekvenco rumenih stopal na pločnikih in prehodih za pešce. Če se bo postopek z javno dražbo za določitev podjetja in izvajalca del iztekel brez zapletov, naj bi startali že septembra letos. V vzgojni in okoljsko naravnani projekt so vključili sedem goriških šol, med njimi tudi slovenski osnovni šoli Oton Župančič v Gorici in Fran Erjavec v Štandre-žu. Ob njiju so še osnovne šole De Amicis v Ulici Romana, Pecorini v Ulici Gramsci, Ferretti v Ulici Zara, Ungaretti v Ulici Cipriani in nižja srednja šola Ascoli iz Ulice Mascagni. Do šole Župančič v Ulici Brolo bodo vodile tri proge: s Trga Medaglie d'Oro (610 metrov), s Trga Tommaseo -Placute (870 m) in z vogala med ulicama Merici in Palladio (1.020 m). Štiri pa so pro- Pot bo primerno označena bumbaca ge za šolo Erjavec: z vogala med ulicama Pasubio in Carso (750 m), izpred pokopališča v Ulici Tabaj (400 m), s Trga Fiume (740 m) in z vogala med ulicama San Michele in Montello. Starši bodo otroke pripeljali ob določeni uri na zbirno mesto, od koder bodo v spremstvu staršev-prosto-voljcev v četici odkorakali v šolo. (ide) SMRT ANDREA PINARELLA Potrebna bo obdukcija Truplo 40-letnega Andrea Pinarella ostaja v tržiški bolnišnici. V sredo ga je izdalo srce v Štarancanu ob koncu prve etape kolesarske dirke po deželi FJK, po 105 kilometrih kolesarjenja. Namestnica državnega tožilca na goriškem sodišču, Valentina Bos-si, je uvedla preiskavo, ni pa še odrejen datum obdukcije. Jutri je torej ne bo, opravljena bo v prihodnjih dneh. Pojasnila naj bi vzrok smrti z ozirom na dejstvo, da je Pinarello prejel zdravniško dovoljenje za udeležbo na dirki, čeprav je bil srčni bolnik. V preteklosti je že bil podvržen kirurški operaciji, zato da bi mu srce dovolilo kolesariti. Kolo mu je bilo namreč v veliko veselje, med drugim je bil direktor marketinga v podjetju Pina-rello holding iz Trevisa, leaderju na področju izdelovanja koles. gorica - Med ulicama Mattioli in Rossini Izsilila prednost in obstala na boku Nesreči je botroval povečan promet zaradi zapore v Ulici Duca DAosta bumbaca Zaradi zaprtja enega voznega pasu Ulice Duca DAosta v Gorici so v ponedeljek obvoz speljali po Ulici Tominz, od koder mnogi nadaljujejo vožnjo po Ulici Mattioli. Zato je tam povečan promet. To pot je včeraj prevozila tudi voznica srednjih let s svojim avtomobilom Fiat Doblo, vendar je po pričevanjih mimoidočih na križišču z Ulico Rossini izsilila prednost, namesto da bi se ustavila pred stopom. V istem trenutku je iz Ulice Rossini v smeri Korza Italia zapeljala priletna avtomobilistka in s svojim vozilom tipa Fiat 600 trčila v zadnji del Dobloja, ki se je zavrtel okoli svoje osi in se prevrnil na bok. Na kraj so prihiteli policisti letečega oddelka, gasilci in reševalci iz službe 118, ki so najprej izvlekli žensko iz prevrnjenega avtomobila, nato pa so pomagali stopiti iz Fiata 600 še priletni voznici. Obe ženski sta se lažje poškodovali, vsekakor pa so ju prepeljali v goriško bolnišnico. Zaradi nesreče je prišlo do zastojev, saj je po Ulici Mattioli privozilo kar nekaj avtomobilov, sploh pa so stanovalci tamkajšnjih hiš ugotavljali, da se je po zaprtju Ulice Duca D'Aosta promet zelo povečal. Veliko je tudi voznikov, ki na križišču z Ulico Rossini izsilijo prednost, zato pa se včeraj stanovalci niso kaj dosti čudili, da je prišlo do trčenja. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 5. avgusta 2011 13 gorica - Na občnem zboru Kmečke zveze v ospredju skrb za razvoj Brda brez promocije, Kras s kopico omejitev Števerjan in še zlasti Krmin namenjata kmetijstvu več pozornosti od Gorice Občni zbor goriške Kmečke zveze bumbaca Brda so brez učinkovite promocije, razvoj kmetijstva na Krasu pa bremenijo številne omejitve. Zaradi tega si »bo Kmečka zveza prizadevala, da se pri upravljanju tega teritorija upoštevajo potrebe in pričakovanja domačinov, predvsem pa razvojne možnosti primarnega sektorja.« Tako poudarja Stanko Radikon, predsednik goriške Kmečke zveze, ki se je v sredo v KB centru sestala na občnem zboru. »Čeprav so Brda nosilni steber našega kmetijstva in prepoznavno kmetijsko območje za celotno goriško pokrajino, do danes niso bila primerno ovrednotena. Pogrešamo razvojni načrt za Brda, ki bi jim bilo treba nameniti primerne, učinkovite oblike promocije in druge oprijeme za njihovo širše in boljše poznavanje v Italiji in izven nje,« je med svojim nagovorom poudaril Radikon in opozoril, da si slovenski vinogradniki in vinarji večjo promocijo in pozornost nedvomno zaslužijo, saj so veliko pripomogli k slovesu na državni in mednarodni ravni deželnih in italijanskih vin. »Zato morajo briška vina ohraniti svojo spoznavnost in istovetnost. Promocija in predstavitev briških vin pod skupnimi deželnimi etiketami bi bila za ta vina omejujoča in bi deloma prekrila iztopajočo kakovostno raven, ki jim pripada,« je povedal Radikon in nadaljeval: »Če so Brda kmetijsko in gospodarsko zelo pomembna za slovensko narodno skupnost v Italiji, ima Kras nenadomestljivo vlogo pri ohranjanju njene identitete; zato smo upravičeno zaskrbljeni nad vsemi omejitvami, ki jih za uporabo tega območja postavlja naravovarstvena zaščita v okviru Natura 2000, ki bi v prestrogi interpretaciji močno okrnila kmetijsko dejavnost na tem delu naše zemlje.« Med razpravo so se z Radikonovimi trditvami strinjali tudi ostali udeleženci občnega zbora, ki so ugotavljali, da goriška občina nima posluha za kmetijstvo, čeprav je na njenem območju in predvsem na Oslavju veliko vrhunskih vinarjev. Po mnenju članov Kmečke zve- ze bi se morala Gorica zgledovati po drugih briških občinah, zlasti po Krminu, a tudi po Števerjanu, kjer promociji svojih vin namenijo veliko več pozornosti, kar se nato odraža v večjem številu turistov in obiskovalcev iz tujih držav. Udeleženci občnega zbora so podprli tudi Radikonovo nasprotovanje enotni zaščitni znamki za deželna vina. Tako vinarji iz Brd kot s Krasa se nočejo odreči svojim blagovnim znamkam, saj so njihova vina popolnoma različna od furlanskih zaradi drugačne proizvodnje, kulture in zgodovine. Ob zaključku občnega zbora so se pogovorili tudi o bližajoči se trgatvi, ki se bo začela nekaj dni prej kot običajno. Nekateri kmetje bodo grozdje za peneča vina trgali že okrog velikega šmarna, za večino pa se bo trgatev začela zadnji teden avgusta oz. v začetku septembra. (dr) gorica - Kmečka zveza Slovenske kmete pozivajo k včlanitvi Kmečka zveza hoče okrepiti svoje članstvo, zato pa bo pozvala vse slovenske kmete, naj se vanjo včlanijo. To so sklenili na sredinem občnem zboru goriške Kmečke zveze, med katerim so obnovili pokrajinsko vodstvo. V prihodnje bodo tako povabili v svoje vrste vse slovenske kmete, tudi tiste, ki ne nameravajo koristiti storitev zveze, saj so prepričani, da daje članstvo v slovenski organizaciji večjo moč prizadevanjem za ohranjanje slovenstva in razvoj območja, na katerem Predsednik goriške KZ Stanko Radikon in deželni tajnik Edi Bukavec bumbaca Slovenci živijo. »Specifičnim vprašanjem, s katerimi se spopada slovenska narodna skupnost v Italiji in ki so vezana na jezik, povezovanjem s Slovenijo in čezmejnimi programi, druge kmetijske organizacije ne morejo nameniti enake pozornosti, kot jo lahko Kmečka zveza,« so prepričani pri slovenski kmetijski organizaciji, ki bo posebno pozornost namenila tudi vprašanju evropske politike do območij s težjimi naravnimi danostmi, ki je prilagojena predvsem nižinskim razmeram, kjer so sestava kmetij in naravne danosti veliko ugodnejše kot na Krasu in v Brdih. »Dosedanjo politiko Evropske unije, ki je priviligirala bogatejša kmetijska območja z ukrepi premij in plačil premosorazmernih obsegu kmetij in pridelave, je treba dopolniti s kriteriji ovrednotenja kmetijske dejavnosti v revnejših območjih z manjšo proizvodnjo in višjimi pridelovalnimi stroški,« so prepričani pri Kmečki zvezi, ki si bo po svojih močeh in pristojnostih prizadevala, da bo prihodnji kmetijski načrt za obdobje 2014-2020 upošteval značilnosti kmetijstva v Brdih in na Krasu in mu odmeril večjo pozornost. Med sredinim občnim zborom so bili v glavni svet Kmečke zveze izvoljeni Ni-colo Bensa, Nataša Černic, Maria Cibič, Jo-ško Gravner, Dejan Klanjšček, Robert Kom-janc, Rudi Korsič, Marino Lango, Valter Mi-kluz, Silvan Primosig, Stanko Radikon, Franco Sosol, Danilo Štekar, Dušan Kri-stančič in Radko Pulec. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Fabjan Korsič, Aleš Komjanc in Marko Klanjšček. Predsednika, dva podpredsednika in tajnika glavnega sveta bodo izvolili na prihodnjem zasedanju, ki bo v sredo, 10. avgusta. (dr) gorica - Fundacija Za razvoj univerz 900 tisoč evrov Fundacija Goriške hranilnice je zagotovila prispevek 900 tisoč evrov za krepitev univerzitetne ponudbe v Gorici. 250 tisoč evrov bo šlo za konzorcij za razvoj goriškega univerzitetnega pola, ostali del zneska pa bosta prejeli Tržaška oz. Videmska univerza za razne didaktične pobude. »Fundacija Goriške hranilnice od vedno podpira projekte in pobude, ki jih vodijo konzorcij za razvoj univerzitetnega pola in obe deželni univerzi; tudi zadnje odločitve našega upravnega sveta potrjujejo doslej opravljene korake na poti do ovrednotenja goriške univerzitetne ponudbe,« poudarja predsednik Fundacije Goriške hranilnice Franco Obizzi in pojasnjuje, da so 26. julija sprejeli sklep o dodelitvi novih prispevkov. Konzorcij za razvoj goriškega univerzitetnega pola bo tako prejel 250.000 evrov; del tega zneska bodo uporabili za kritje stroškov, ki jih Tržaška in Videm-ska univerza imata pri upravljanju svojih sedežev in ki so vezani na čiščenje notranjih prostorov in plačevanje najemnin. Preostali del denarja bo konzorcij uporabil za zagotavljanje nekaterih storitev, ki se jih poslužujejo študentje. »S vsakoletnim prispevkom Fundacije v bistvu očistimo sedeže Tržaške univerze v Ulici Alvia-no in Videmske univerze v centru Lenassi, Ulicah Diaz in Sv. Klara ter v Palači filma,« pojasnjuje predsednik konzorcija za razvoj goriškega univerzitetnega pola Rodolfo Ziberna in poudarja, da je prispevek Fundacije bistvenega pomena za delovanje univerz v Gorici. Upravni svet Fundacije Goriške hranilnice je poleg pomoči za konzorcij potrdil prispevek 100 tisočih evrov, ki ga predvideva večletni dogovor s Tržaško univerzo za postopno selitev v Gorico vseh tečajev in dejavnosti arhitekturne fakultete. Dogovor sta svojčas podpisali tudi goriška občina in Trgovinska zbornica. Fundacija Goriške hranilnice bo dalje s 100 tisoč evri podprla razne raziskovalne projekte tako Tržaške kot Videmske univerze. Fundacija je pristala tudi na spremembo dogovora z Videmsko univerzo, ki je predvidel prispevek 450.000 za gradnjo novih didaktičnih struktur. Ker projekta niso uresničili, so se dogovorili, da bo 300.000 evrov namenjenih ureditvi sedeža Videmske univerze v nekdanjem samostanu sv. Klare; 140.000 evrov bo poleg tega šlo za obogatitev didaktične ponudbe Videmske univerze. Franco Obizzi Rodolfo Ziberna nova gorica - Kljub krajevnim znamenitostim turistov le za vzorec Goriška potrebuje zgodbe Župan: Rešitev za učinkovito promocijo v strokovni pomoči iz tujine - Domače turistične agencije delajo predvsem na tem, kako ljudi voziti ven iz mesta Avgust je mesec viška turistične sezone, v Novi Gorici občutno manj ljudi na ulicah kot sicer. Predvsem na račun dopustov, ko se vsak, ki to finančno še zmore, rad kam umakne. Toda na novogoriških ulicah se poleti bolj pogreša drugačne obiskovalce: turiste. Ne le enodnevne obiskovalce igralnic, temveč ljudi, ki bi si prišli ogledat naše kraje. Tudi Goriška lahko postreže z veliko zanimivostmi, le zgodbo je treba znati narediti iz njih, je prepričan novogoriški župan Matej Arčon, ki rešitev za učinkovito promocijo območja vidi v strokovni pomoči iz tujine. »Vedno bolj razmišljam v smeri, da pisanje strategij, ki potem ostanejo v pre- dalu, ni prava rešitev. Treba je najti rešitev, kako dejansko tržiti to destinacijo kot produkt - s tem mislim destinacijo Nove Gorice in celotne Goriške, tudi na drugi strani meje,« meni župan: »Najbolj optimalno bi bilo, da bi stopili v stik s katero od mednarodnih institucij na področju turizma, ki bi prišla kot zunanji izvajalec, si z vsemi turističnimi društvi in drugimi akterji na tem področju ogledala ta prostor in naredila celoten produkt, kako ta prostor tržiti. Seveda z navezavo tudi na Vipavsko dolino, Bovec ... Iz vsake stvari je namreč treba narediti zgodbo. Kot je zgodba trg Evrope, ki povezuje dve mesti, dve državi, tako je lahko zgodba tudi Kostanjevica, goriški grad, Sveta gora, Solkanski most, Soča . Veliko je tega, kar lahko pritegne. Mi sami nismo sposobni pripraviti celovitega produkta trženja destinacije kot take. Zato mislim, da bi bila rešitev zunanja strokovna pomoč, ki ima izkušnje na mednarodnem področju. Kot na primer neko podjetje iz Milana: imam informacije, da je to podjetje prevzelo koncept trženja Devinskega gradu, kamor so v kratkem času uspeli pripeljati neverjetno število avtobusov. Ne zavedamo se, kaj pomeni bližina Benetk, kamor prihaja milijone ljudi - kako da nismo sposobni enega avtobusa še k nam pripeljat?« se sprašuje Arčon, ki se je na to temo že pogovarjal z nekaterimi županskimi kolegi iz drugih ob- čin. Po njegovih besedah so se skoraj vsi strinjali, da bi se v takšno celovito promocijo splačalo vložiti nekaj sredstev. Na nezavidljivo situacijo na področju turizma je že pred časom opozoril tudi predsednik novogoriškega Turističnega društva, Slavko Šuligoj, ki, poleg tega, da Nova Gorica nima niti uradnega spominka, obžaluje, da je v mestu okrog 20 turističnih agencij, ki delajo predvsem na tem, kako ljudi voziti ven iz mesta in ne obratno. »Zakaj se po mestu ne sprehajajo organizirane skupine turistov?« se sprašuje Šuligoj, ki tako kot župan meni, da je v mestu, predvsem pa na obrobju veliko zanimivih točk. Katja Munih Znameniti Solkanski most foto k.m. 14 Petek, 5. avgusta 2011 GORIŠKI PROSTOR prvačina Za začetek 11. praznika Breskva fest Prihajajoči konec tedna bo v Prvačini v znamenju tradicionalnega, 11. praznika breskev. Letošnje dogajanje so organizatorji iz Turističnega društva Prvačina razdelili na tri dni. Nocoj ob 20. uri bo Breskva fest - niz koncertov glasbenih skupin. Nastopili bodo Zaklonišče prepeva, Zablujena generacija, Corvus, Estwind, Neon, dogajanje bo popestril DJ Riki; za vszopnino bo treba odšteti 3 evre. Jutri se praznik začne ob 13. uri s turnirjem v odbojki na mivki, od 21. ure dalje pa bo potekal večer stand up komikov: nastopili bodo Vid Va-lič, Mirza Trtkovic in Jure Vončina. Večer bo ponovno zaokrožil DJ Riki. Nedelja je rezervirana za tradicionalno prireditev. Ob 13. uri bo tekmovanje v western jahanju v organizaciji Kmetije na hribu, zvrstili se bodo nastopi Orkestra Štična in Orkestra Dobropolje, folklorne skupine Razor, nastop čarodeja Saturna, Prvačkih komedijantov in mažoretk in nastop harmonikašev. Ob 20. uri sledi zabava s skupinama Vagabundi in Hram. V času prireditve bo v dvorani na ogled razstava breskev, ter razstavi slik Zrin-ke Ocelič in Zore Podveršič. Obiskovalci se bodo lahko preizkusili tudi v ježi konjev ali se popeljali s konjsko vprego, na stojnicah pa bo mogoče kupiti breskve in domače izdelke iz breskev ter spominke. Prireditev bo potekala pod šotorom, v hiši na placu bo na ogled razstava, posvečena aleksandrinkam. (km) / podturn - Z današnjim dnem v čast zavetnika sv. Roka Deset dni šagre V nedeljo pritrkovalci - Claudio Fabbro bo vodil tri srečanja o tipičnih pridelkih V goriškem Podturnu se danes začenja najbolj popularna mestna šagra, ki vsako leto prikliče v park v Ulici Baiamonti na stotine obiskovalcev. Uradni začetek praznovanja bo danes ob 19.30, ko bodo odprli kioske z jedmi na žaru in pijačo. Ob 20.30 bo ples s skupino Souvenir. Jutri ob 20.30 bo zaigrala skupina Roger, v nedeljo, 7. avgusta, ob 16. uri pa bo tekmovanje pritrkovalcev in ob 20.30 ples s skupino Fantasy. V ponedeljek, 8. avgusta, ob 18.30 bo novinar Claudio Fabbro vodil srečanje o sivki, sirih in vinu, ob 20.30 bo zaigrala skupina Exes. V torek, 9. avgusta, bo tombola; v sredo, 10. avgusta, ob 18.30 bo novinar Claudio Fabbro predaval o kavi, gubani in žganju; ob 20.30 bo ples s skupino Stefano e i Nevada. Udeleženci bodo med opazovanjem zvezdnih utrinkov lahko napisali na listek svoje misli, med katerimi bodo izbrali najlepšo. V četrtek, 11. avgusta, ob 20.30 bo zaigrala skupina Evergreen, združenje krvodajalcev iz Gorice bo priredilo tombolo za otroke. V petek, 12. avgusta, ob 18.30 bo novinar Claudio Fabbro spregovoril o goriškem radiču in vinu z Oslavja, ob 20.30 bo zaigrala skupina Happy Day, združenje krvodajalcev bo za otroke priredilo ekološko tekmovanje. V soboto, 13. avgusta, ob 18.30 bo g. Luigi Ta-vano predstavil nov vodnik o cerkvi iz Podturna, ob 20.30 bo ples s skupino Exes. V ponedeljek, 15. avgusta, ob 15.30 bo za ples poskrbela skupina Dario and Friends. Zadnji praznični dan bo v torek, 16. avgusta; ob 10.30 bo slovesna maša, ob 20.30 ples s skupino Fantasym, ob 22.30 pa tombola. Zaradi slabega vremena so za nekaj dni podaljšali drugo goriško šagro v rajonu sv. Ane, ki se je zaključila sinoči. štmaver - Jutri gorski kronometer Naskok na Sabotin z dirkalnimi kolesi Kolesarji bodo ponovno naska-kovali Sabotin. Jutri, 6. avgusta, bo potekal šesti gorski kronometer, v okviru katerega bodo podelili četrto trofejo Sa-botino Tricolore. Pobudnik je goriško odborništvo za šport v sodelovanju z italijansko kolesarsko federacijo, društvom Team Isonzo in italijansko federacijo kronometristov, konjeniško brigado Pozzuolo del Friuli, rajonskim svetom za Pevmo, Štmaver in Oslavje, kulturnim društvom Sabotin in Centrom za arheološke raziskave iz Gorice. Dirko prireja občina ob obletnici vkorakanja italijanskih vojakov v Gorico 8. in 9. avgusta 1916, »vendar si je nisem izmislil sam, a sem jo podedoval od predhodnika,« je včeraj poudaril občinski odbornik Sergio Cosma in opozoril, da bo cilj tudi letos na ploščadi pred italijansko kasarno na Sabotinu, do tja pa bodo imeli dostop samo dirkači in sodniki, saj varnost ni zagotovljena. Ob koncu se bodo kolesarji pripeljali v Štmaver, kjer bosta na tamkajšnjem sedežu društva Sabotin po prihodu zadnjega tekmovalca nagrajevanje in »pašta party«. Zbirna točka bo od 14. do 15. ure na sedežu društva Sabotin, prvi start bo ob 16. uri in nato vsako minuto. Proga je dolga 4,3 kilometra z višinsko razli- Kolesar na Sabotinu bumbaca ko 381 metrov. Organizatorji si nadejajo, da bodo presegli število lanskih udeležencev (34), to pa s pomočjo kolesarjev iz Slovenije, ki so se že vpisali v lepem številu. Prijave mora poslati klub, v katerega je kolesar včlanjen, na naslov društva Team Isonzo (Ulica Battisti 37 v Gradišču, faks 0039-178-6018577, tel. 0039-338-4448687, teamisonzoa-matori@tiscali.it) tudi danes do 18. ure, jutri pa na startnem mestu do 14.45. Dirka velja za naporno in zahteva specifično pripravo; čelada je obvezna. Posebno nagrado bo prejela ekipa treh kolesarjev in kolesark, ki bodo dosegli najboljši povprečni čas. Zdravijo tržiške lipe V Tržiču se začenja zdravljenje 144 lip, ki so polne pršic, proti katerim se bodo borili s posebno vrst pikapolonic. Prve žuželke bodo na drevesa položili danes, potem ko so ugotovili, da zaradi bližine hiš ni priporočljiva uporaba kemijskih sredstev. Prisegle tudi tri ženske V vojašnici Janka Premrla - Vojka v Vipavi je včeraj zapriseglo 20 kandidatov za poklicne vojake (med njimi eno dekle) in 26 kandidatov za prostovoljno služenje vojaškega roka (od tega dve dekleti), ki so zaključili usposabljanje. Vojaško pot bodo sedaj nadaljevali v stalni sestavi ali prostovoljni pogodbeni rezervni sestavi Slovenske vojske. Blue Note Festival V parku Basaglia v Gorici bo danes z začetkom ob 19. uri in jutri od 19.30 dalje potekal Blue Note Festival. Predstavili se bodo jazz in blues glasbeniki, prebirali bodo pesmi in prozna dela, ki so nastala v literarni delavnici zadruge Ae-sontius. Nocoj ob 19.45 bo nastopil ansambel The Free Tone. Lazzarisova in Fosarin V enoteki Luka na Jazbinah bodo danes ob 19.30 v okviru niza »Bianco d'Auto-re« razstavili likovna dela Alessandre Lazzaris; ponudili bodo belo zvrstno vino Fosarin, ki ga pridelujejo na posestvu Ronco dei Tassi. Utrinki v kozarcu in natečaj V parku gradu Kromberk bo drevi od 20. ure dalje potekal večer »Zvezdni utrinki v kozarcu, grajski okusi na krožniku«. Druženje bo zaokrožila razglasitev najboljših fotografij natečaja na temo utrinkov iz življenja, ki sta ga objavila novogoriška občina in foto klub Nova Gorica. (km) Praznik z jubilantko (v sredini) v ločniškem domu V DOMU V LOCNIKU Margherita Russian upihnila 106 svečk V domu za starejše občane Angelo Culot v Ločniku je Margherita Russian praznovala 106. rojstni dan. Slavljen-ka, za katero v Ločniku skrbijo od leta 2001 dalje, se je rodila leta 1905 v Renčah. Njej v čast so v ločniškem domu priredili prisrčen praznik, ki se ga je ude- ležila njena edina nečakinja Sofia s sinom, prisotni pa so bili tudi predstavniki ločniškega rajonskega sveta in Rdečega križa, »Danzerini« iz Ločni-ka in občinska odbornica Silvana Romano, ki ji je izrekla voščilo v imenu mestne uprave. Slavljenki so čestitali tudi uslužbenci doma in zadruge Uni-versis, ki organizira razne dejavnosti za goste, darovana pa je bila tudi maša. Na vrhuncu praznovanja je Margherita upihnila 106 svečk na torti z upanjem, da jim bo prihodnje leto dodala še eno. ™cmedia PRIMORSKI DNEVNIK Urnik sprejemanja malih oglasov proti plačilu osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke v okvirčku, mali oglasi v okvirčku, oglasi društev in organizacij v okvirčku od 1. do 31. avgusta 2011 ponedeljek - četrtek 10.00 -15.00 petek 10.00 -17.00 (za objave naslednjega dne do 15.00) sobota zaprto Tel. 800.912.775 e-pošta: oglasi@tmedia.it [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 0481-99214. U Kino vižintini - Spet obisk visokega gosta Pri kapelici madžarski minister za obrambo V delegaciji tudi pobudnik obnovitve kapele in predsednik Ustavnega sodišča Kapelico pri Vižintinih, ki so jo med prvo svetovno vojno zgradili madžarski vojaki, bo danes ob 14. uri obiskal madžarski obrambni minister Hende Csaba. Spremljali ga bodo podjetnik Miklos Szu-nai, ki je bil med glavnimi pobudniki obnovitve kapele, vodja ministrovega kabineta Laszlo Toll, predsednik madžarskega Ustavnega sodišča Zoltan Lomni-zi in ekipa državne televizije. Krajše sve- Dvorana 3: 18.30 - 21.30 »Harry Potter e i doni della morte« - 2. del (digital 3D). Dvorana 4: 20.00 - 22.00 »Per sfortuna che ci sei«; 17.40 »Cars 2« Dvorana 5: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Il ven-taglio segreto«. À Koncerti FESTIVAL »MED ZVOKI KRAJEV«: v torek, 9. avgusta, ob 21. uri v cerkvi Sv. Lovrenca v Šlovrencu bosta nastopila pianista Jelena Nedeljovich in Bojan Savic. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA prireja koncert skupine Sekou Kouyate Experience v soboto, 6. avgusta, ob 21. uri v javnem lokalu Wine Cafe na Travniku v Gorici. NA GRADINI v Doberdobu bo drevi ob 21.30 v živo nastopil mladi glasbenik Lu-ca z repertoarjem Jamesa Blunta; za njim bo DJ vrtel glasbo iz 90. let. Kdor želi večerjati, naj rezervira mizo (tel. 333-4056800, 0481-784111). S Izleti GORICA KINEMAX: zaprt do 19. avgusta. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.00 »Harry Potter e i doni della morte« - 2. del. Dvorana 2: 17.30 - 20.30 »Capitan America: Il primo vendicatore« (digital 3D). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem piknika in izleta v Trst ter Koper, da bo v soboto, 6. avgusta, odpeljal prvi avtobus iz Gorice s Trga Medaglie d'oro ob 8. uri, nato s postanki izpred »vage« pri pevmskem mostu, v Podgori pri športni palači in v Štandrežu pri bankah. Drugi avtobus bo odpeljal tudi ob 8.uri iz Štandreža pri bankah, nato s postanki v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, na Vrhu, v Jamljah in Doberdobu. Tretji čanosti se bodo udeležili tudi goriška pre-fektinja Maria Augusta Marrosu, predsednik pokrajine Enrico Gherghetta in člani združenja Amici dell'Isonzo. Do-berdobsko občino bo zastopala podžu-panja Luisa Gergolet. Meseca maja je Vi-žintine obiskala delegacija madžarskega parlamenta s predsednikom Laszlom Koverjem na čelu, saj je kapelica že spomenik mednarodnega pomena. mali avtobus bo odpeljal ob 8.15 iz Doberdoba skozi Ronke in Tržič proti Trstu. Organizatorji priporočajo točnost in veljaven dokument. SPDG - Zborno mesto društvenega izleta na Bavški Grintavec (2347m) bo v nedeljo, 7. avgusta ob 6. uri na parkirišču Rdeče hiše v Gorici. Odpeljali se bomo z osebnimi prevoznimi sredstvi. Na goro se bomo povzpeli iz vasi Soča (580m). Predvidenih je približno 8. ur hoje; informacije po tel. 328-9728176 (Vanja). IZLET V GARDALAND (2): v ponedeljek, 29. avgusta, z odhodom iz Doberdoba ob 6.30 (s Selc 6.40), povratek po večernem zaprtju parka. Cena 43 evrov vključuje prevoz z avtobusom in vstopnino. Otroci do 1 m višine plačajo 21 evrov. Prosimo zainteresirane, da se zaradi organizacije čimprej prijavijo, po možnosti najkasneje do 10. avgusta. Informacije in vpisovanje po tel. 3484735330 (Lucia Ferfolja), lu-cia.fer72@libero.it. □ Obvestila fâvér pri Vižintinih altran KRUT obvešča, da se bliža datum odhoda na skupinsko letovanje od 28. avgusta do 4. septembra na Malem Lo-šinju. Za poravnavo in morebitna pojasnila se člani z Goriškega lahko zglasijo v pisarni na korzu Verdi 51/int., tel. 0481-530927, v četrtek, 18. avgusta, med 9.30 in 12. uro. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481531733) bo zaprta za dopust do 12. avgusta. ŽUPNIJA SV. ANDREJA v Štandrežu prireja poletno središče od 17. avgusta do 9. septembra od ponedeljka do petka. Namenjeno je otrokom od 6. do 13. leta starosti, ki bivajo ali obiskujejo osnovno šolo v Štandrežu. Vpis je možen do ponedeljka, 8. avgusta, med 10. in 12. uro v župnijskem uradu (zaprt ob sobotah in nedeljah). Prispevek znaša 15 evrov tedensko na otroka, 10 evrov za drugega brata ali sestro, za štiri tedne pa 55 evrov. Informacije po tel. 0418-21849. SCGV EMIL KOMEL obvešča, da bo tajništvo zaprto do 21. avgusta. 0 Mali oglasi PRODAM HONDA HORNET 900 črne barve, v zelo dobrem stanju, vedno servisirana, 36.000 km turistično prevoženih, cena 4.000 evrov, možnost dogovora; tel.349-7066663. PRODAM UČBENIKE za 3., 4. in 5. razred družboslovnega liceja Simona Gregorčiča v Gorici; tel. 348-3482035. V PODGORI prodam hišo z vrtom; tel. 320-1817913. Pogrebi DANES V RONKAH: 9.30, Rosa Alda Malusa vd. Fabi (ob 9.15 iz tržiške splošne bolnišnice) v cerkev Sv. Lovrenca in na pokopališče v kraj Svetvincenat na Hrvaškem. DANES V ROMJANU: 12.30, Romilda Secogna v cerkvi Sv. Štefana; sledila bo upepelitev. / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 6. avgusta 2011 5 ŽARIŠČE Komu zares koristi delitev? Julijan Cavdek rT dvk Razmišljanje o naši narodni skupnosti in njenih številnih različnosti ni lahka stvar. Lahko bi rekel, da je težavno delo, ki zahteva predvsem iskren in celosten pristop. Še posebno v tem času, ko so tako mednarodne kot krajevne razsežnosti prepletene s kriznim stanjem. Najhujša posledica tega je splošno nezaupanje, ki se razširja v vse družbene sloje, vključno z našim. Začne se verjetno pri gospodarstvu in se nato pojavi v posameznikih, njihovih družinah in na splošno v civilni družbi. V takem stanju je verjetno zelo pogosta posledica, da si vsak sam začne iskati možne rešitve oziroma take pogoje, da lahko na čim boljši način preživi in ustvari podlago za nadaljnji razvoj. Prav gotovo ni iz tega izvzeta naša slovenska narodna skupnost. A dejstvo je, da je ravno teh časih čas za medsebojno sodelovanje. V teh nekaj letih smo preživeli kar nekaj kriznih stanj. Ne želim razmišljati o prvih devetdesetih letih prejšnjega stoletja. V spomin mi prihajajo zadnja leta, ko so se rutinsko pojavljala vprašanja glede italijanskih finančnih prispevkov, reševanja Slovenskega stalnega gledališča ter še kakšne skupne ustanove, itd. Ni nam bilo lahko. Toda kljub vsemu smo še vedno tukaj. Mnoga vprašanja ostajajo sicer še odprta. Lahko pa si priznamo, da smo današnje uspešno stanje dosegli, ker smo dokazali določeno složnost in sodelovanje. Seveda je res, da so ob vsakem kriznem stanu prišle na dan tudi razlike. V določenih trenutkih so bile vzrok za bolj ali manj ostro polemiko. Končni rezultat pa je le, da smo še vedno najboljše organizirana slovenska narodna skupnost izven meja Republike Slovenije. Normalno se postavi vprašanje, ali se s tem lahko zadovoljimo? Ali je vsekakor nujno iskati novih strategij in oprijemov? Prepričan sem, da je res eno in drugo. Pomembno je, da vemo kaj smo in kam hočemo priti ter pri vsem tem biti zazrti v prihodnost. Komu je torej prikladna polemika na NAŠE in VAŠE? Razlike so in bodo ostale, ker je taka človeška narava in kot narodna skupnost nismo temu imuni. Važno je naše stalno zavzemanje, da lahko iz teh razlik povlečemo pozitivno sintezo, po kateri bomo še naprej to kar smo bili do danes: narodna skupnost, ki temelji na človeških vrednotah, med katerimi je prav gotovo narodna zavest. Postaviti tezo, da je en del narodne skupnosti napreden, drugi pa nazadnjaški, da so eni stari, drugi mladi in da na eni strani znajo tipkat na računalnik, na drugi pa ne, itd., se mi zdi zares nekoliko pretirano, če ne celo še kaj več. Sicer pa ima vsak pravico do svojega mnenja, to jamči italijanska ustava. Tudi Sveto Pismo pravi, da je sicer vse dovoljeno, pri tem pa, z besedami sv. Pavla, pristavi, da le ni vse koristno. V tem smislu je težko razumeti kam taka delitev naše narodne skupnosti meri. Ali se morda komu toži po tistih časih, ko je za bivšo Jugoslavijo en del manjšine obstajal, drugega pa ni bilo? Resnično upam, da ni tako. Seveda lahko gremo tudi v tako tekmovalnost. Tudi sam bi lahko pristavil kako je na eni strani močno prisotna zavest o prostovoljnem delu, ki ostaja kot najpomembnejša vrednota in osnova za kulturno in prosvetno delovanje. Lahko bi dodal, kako je prav na tej osnovi zrastel najbolj množičen in medijsko širok kulturno-prosvetni dogodek v zamejstvu, Števerjanski festival narodno zabavne glasbe, kjer nosijo vso organizacijo prav mladi. Lahko bi pri tem še dodal uspešne sezone gledaliških družin iz Štandreža in Števerjana, kot tudi vsakoletne študijske dneve Draga. In še bi lahko našteval. A ne gre se mi, da bi šel v to logiko, ker vem, da ne na eni, ne na drugi strani ni vse zlato kar se sveti. Predvsem pa, ker se resno sprašujem ali ima taka logika sploh kakšen smisel oziroma bodočnost? Komu koristi tako »razkazovanje mišic«? Pred leti sem na neki duhovni obnovi poslušal predavanje o odrešenju in vstajenju. Predavatelj je citiral misel cerkvenega očeta (žal se ne spomnim imena), da se v nebesa pride le v skupnosti in ne kot posamezniki. Sam Jezus je namreč tretji dan šel v pekel, premagal smrt in iz pekla privedel Adama in Evo, kar je prispodoba za vse človeštvo. Seveda je to teologija in v naši narodni skupnosti nismo vsi verni. Kljub temu pa je morda to lahko koristna prispodoba za razmislek, kako naj gledamo in delamo za prihodnost, če hočemo zares, kot spodbuja Trubar, »stati inu obstati«. Julijan Čavdek glasbeno-literarni večer - Nocoj v Bočajih Librisov narečni večer o kulturi v Brkinih Ze deveto leto v poletnih mesecih knjigarna Libris vabi na Librisove poletne narečne večere. Večeri, ki se odvijajo v zaledju Slovenske Istre postavljajo v ospredje slovenska, pa tudi sosednja narečja in ljudi, ki jih ohranjajo oziroma raziskujejo. Večeri so prijetni kulturni dogodki, ki jih obiskuje veliko število ljudi. Na prvem narečnem večeru so se vrnili v Abitante, kjer so številne obiskovalce navdušili gostje iz slovenskega in hrvaškega dela Istre in se spoznali z zanimivim inštrumentom marimbo. Tokrat pa vabijo v Bočaje, zaselek vasice Truške, kjer bodo gostje literarnega večera Brkinci. Večer so poimenovali Ud Bičajo du Brkino ni konfino. Prireditev bo nocoj ob 19. uri na dvorišču domačije v Bočajih (Bočaji 1). Gostiteljici bosta Vilma Kovačič in Silva Ferletič, o vasici in njeni preteklosti bo spregovoril Janko Bočaj, na narečno ustvarjalnost pa bo opozorila pisateljica in pesnica Nelda Štok Vojska. Zanimivo bo zagotovo prisluhniti gostom iz Brkinov, o narečni govorici bo govorila pesnica in publicistka Danica Pardo iz Prema. Še posebej bo zanimivo izvedeti marsikaj iz glasbene dediščine Brkinov, saj bodo gostili mlado glasbenico in raziskovalko Andrejo Hrvatin iz Povžan, ki bo s seboj pripeljala tudi pevca Vladimirja Zadnika iz Artviž. Andreja Hrvatin je zborovodkinja hrpelj-sko-kozinskega moškega pevskega zbora Slav-nik. V svojem diplomskem delu Ljudska glasba v Brkinih in okoliških krajih je raziskovala značilnosti ljudskih pesmi, ljudskih instrumentov, ljudskih plesov in običajev, ki so kakorkoli povezani z glasbo. Predstavila bo pevske, instrumentalne in plesne skupine, ki so v preteklosti delovale v naših krajih, ter navedla skupine, ki ljudsko glasbo poustvarjajo danes. Z istrsko glasbo bo večer popestril domačin, violinist Vlado Batista. Večer bo povezovala Tanja Jakomin Kocjančič. V primeru slabega vremena bo srečanje v nekdanji šoli v Tru-škah. Librisovi poletni narečni večeri nastajajo predvsem iz želje po prebujanju in oživljanju istrskega zaledja in širjenju pomena različnih narečij kot pomembnih nosilcev kulturne dediščine. Prireditev sta omogočili Mestna občina Koper in Javna agencija za knjigo. festival ljubljana - V mesecu avgustu Komorni orkester z Madžarske bo sklenil Lisztov minifestival LJUBLJANA - Festival Ljubljana je v svojo bogato poletno ponudbo uvrstil tudi Lisztov minifestival, ki ga je posvetil dvestoti obletnici rojstva tega velikega skladatelja in pianista. Lisztov minifestival bo 16. avgusta sklenil Komorni orkester Fran-za Liszta z Madžarske. Med drugim bo na programu Lisztova skladba Malédiction za klavir in orkester, delo, ki ga je skladatelj kot 16-letnik igral v Londonu. V Ljubljani ga bo izvedel pianist Francesco Nicolosi. Izjavali bodo tudi uspešnico glasbenih odrov Brahmsove Madžarske plese ter Koncert za flavto in orkester v d-molu Carla Phil-lipa Emanuela, najstarejšega Bachovega sina. Kot solist bo nastopil Claudi Arimany, ki velja za enega najboljših flavtistov. V mesecu avgustu ponuja ljubljanski Festival še vrsto koncertov, med katerimi gre izpostaviti pia- nista Vladimirja Mlinarica (17. avgusta), ki bo med drugim v spomin Alojzu Srebotnjaku zaigral Makedonske plese. Avgust bo izzvenel tudi v znamenju treh priznanih triev. Trio Brahms (nocoj, 5. avgusta) se bo predstavil s tremi Brahmsovimi trii za klavir, violino in violončelo. KotorArt (8. avgusta) sestavljajo odlični glasbeniki: violinist Roman Simovic, koncertni mojster slovitega Londonskega simfoničnega orkestra, klarinetist Aleksandar Tasic, solist flavtist najboljših evropskih orkestrov, in pianist Rati-mir Martinovic, umetniški vodja črnogorskega festivala KotorArt. Za nastop so si izbrali dela Stra-vinskega, Hačaturjana in Bartoka ter sodobnega črnogorskega skladatelja Zarka Mirkovica. Trio Elegiaque (9., 10. in 11. avgusta) pa se bo posvetil Beethovnovim klavirskim triem. oslo - Vtisi in občutki po pokolu, ki je pretresel državo in vso Evropo Norveška bo še bolj odprta V bogati in socialno visoko razviti državi se običajno ne dogaja nič pretresljivega - 90 odst. Norvežanov se kljub grozljivim dogodkom ne počuti nič manj varno Oslo se je prejšnji petek kopal v soncu z mediteranskimi temperaturami. Iz treh različnih potniških velikank, ki so bile privezane v pristanu, je mesto preplavilo več tisoč turistov iz celega sveta. Tem je treba dodati še mnoge, ki v norveško prestolnico dnevno priplujejo s trajekti iz Nemčije in Danske. Vrvež na glavnem trgu med parlamentom in kraljevsko palačo ter v sodobnem slogu prenovljenem starem pristanišču Aker Brygge, kjer po načrtih arhitekta Renza Piana gradijo ogromen kulturni center, potem ko si je Oslo lani podaril 500 milijonov vredno, z marmorjem prekrito operno hišo (in novo smučarsko skakalnico nad mestom), je bil gost. V njem sem se kot turist znašel tudi sam. Da je bilo to razkošno mesto, ki ne pozna gospodarske krize, deset dni prej prizorišče dotlej nepredstavljivega pokola, ki ga je zagrešil en sam človek, je tujce opozarjalo le dvoje: naslovne strani časopisov, polnih fotografij in zgodb mladih pretrganih življenj in pa morje rož vsepovsod: pred katedralo, v kateri je bila uradna komemoracija žrtev, so si z njimi prekrili travnik in ulico pred njo, toda spontani »kupi« so nastali tudi na številnih drugih lokacijah: pred sedežem laburistične stranke, občinsko palačo, parlamentom in tudi na manj »uglednih« lokacijah. Pred temi obeležji se je procesija družin z otroki, vsak z rožo v roki, z resnimi in rahlo zbeganimi obrazi, neprekinjeno nadaljevala ves dan in tudi v soboto dopoldan. Videl sem jih vse dokler nisem zapustil mesta za odhod na letališče, zato domnevam, da je zdaj v Oslu rož veliko več. Če je pokol izjemno odmeval tudi v vsega vajeni Italiji (prav v teh dneh je oble- Fotografija je bila posneta 21. julija na otoku Utoya, kjer je dan kasneje prišlo do pokola. Mnogih mladih, ki so na fotografiji, ansa tnica pokola na železniški postaji v Bolo-gni), si lahko predstavljate, kaj je lahko pomenil za Norveško. To je izjemno bogata in socialno visoko razvita država, v kateri se običajno ne dogaja nič pretresljivega. Za opravljanje rutinskih nalog so policisti neoboroženi, varnostnikov ne vidiš nikjer, ne pred bankami, ne pred objekti, ki bi jih pri nas uvrščali med občutljive. Dostop v parlament in občinsko palačo (vključno z dvorano občinskega odbora) je prost. Niti paznikov ni. Hiša premierja, ki se nahaja v lepi četrti Frogner, obkrožena z drugimi hišami premožnejših državlja- nov (a hiš z vrtom je v Oslu veliko več kot stanovanjskih blokov), varuje policijski avto šele od dneva po atentatih, toda njegova prisotnost je le simbolna. Nobenih mitra-ljezov in mrkih obrazov, v njem zdolgočasena policista mirno sedita. Nekaj več patrulj je pred železniško postajo, lovijo pa le žeparje, ki jih privabljajo potniki, in včasih menda nasilne alkoholike, ki se zbirajo pred njo. Poletno kraljevsko rezidenco na polotoku Bygdoy, kot tudi zimsko pod vrhom mestnega hriba Holmenkollen, obkrožata navadni, komaj meter visoki leseni ograji. Pred zimsko rezidenco nisem opazil nikogar, na vrtu poletne pa je korakal vojak v paradni uniformi. Najbrž je to pomenilo, da je kraljevska družina doma. Tako oblečen ne bi mogel ustaviti niti bistveno slabše oboroženega fanatika od morilca, ki ga zdaj (žal) pozna ves svet. Norveška je pretresena in zgrožena, sprašuje se, kako je mogoče, kar se je zgodilo. Če ne upoštevamo polemike o tem, zakaj so v preteklih mesecih razpolovili policijsko dotacijo helikopterjev (brez te odločitve bi lahko prej ustavili morilca, ki je klal na osamljenem otoku), je dogodek strnil narod, ki je reagiral trezno. Prav na dan mojega prihoda v Oslo so po radiu objavili rezultat ankete, po kateri se 90 odstotkov državljanov, kljub grozljivemu pokolu, ne počuti nič manj varne kot prej. In politični razred, ne le levičarski, je na morilčeve blodnje o nasprotovanju mul-tietični družžbi odgovoril z geslom: »Še bolj odprta Norveška«. Evroposlancu lige Mariu Borgheziu bi morali tudi povedati, da so v Oslu, v dneh po pokolu, za žrtve množično molili tudi v tamkajšnjih mošejah. Aleksander Koren 1 6 Petek, 5. avgusta 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu plavanje - Absolutno državno prvenstvo v kratkih bazenih Rok Zaccaria med najboljšimi 12 Devinčan tudi z osebnim rekordom na razdalji 100 m hrbtno nogomet Vstopnice za tekmo Italija-Slovenija Rok Zaccaria LJUBLJANA - Slovenska nogometna reprezentanca bo v sredo igrala prijateljsko tekmo z Belgijo (Italija pa v Bariju proti Španiji). Ta bo v ljubljanskih Stožicah, tako kot naslednja tekma kvalifikacij za Euro 2012, ki bo 2. septembra. Tekmec bo Estonija. Že danes pa bodo pri Kompasu začeli prodajo vstopnic za gostovanje v Firencah, kjer se bodo Slovenci 6. septembra v kvalifikacijah merili z Italijo. Kot so sporočili z Nogometne zveze Slovenije (NZS), so posamične vstopnice na voljo po 11 evrov, uradni aranžmaji pa od 80 evrov dalje. Italijanska zveza (FIGC) in NZS se sicer že zavzeto pripravljata na nadaljevanje kvalifikacij za EP 2012. Po domači preizkušnji Slovenije z Estonijo in gostovanju Italijanov na Ferskih otokih bo 6. septembra ob 20.45 na vrsti «derbi» tretje kvalifikacijske skupine. Italijanska zveza je na stadionu Artemio Franchi v Firencah slovenskim ljubiteljem nogometa namenila približno 2300 vstopnic, katerih prodaja se bo izključno v Kompasovih poslovalnicah začela jutri ob 12. uri. Do najkasneje 20. avgusta bo možno kupiti štiri vstopnice na osebo, pri čemer morajo kupci, v skladu z zahtevami italijanske zakonodaje, podati osebne podatke. Vzporedno s prodajo vstopnic bo uradna agencija NZS pričela tudi prodajo potovalnih aranžmajev, cena enodnevnega avtobusnega aranžmaja pa se prične pri 80 evrih (69 za pot, 11 za vstopnico). Hkrati s prodajo vstopnic za tekmo v Italiji bo tako v Kompaso-vih poslovalnicah kot na drugih ustaljenih prodajnih mestih potekala tudi prodaja vstopnic za sredino prijateljsko tekmo z Belgijo. V Italiji se bo prodaja vstopnic začela šele 23. avgusta. Vstopnice bodo na voljo na spletni strani www.tic-ketone.it. Za informacije pa lahko pokličete na 892101. Cena vstopnic se suče od 10 do 70 evrov. Kje bo sedel Slovenec, sicer italijanski državljan? Državljanstvo (v ital. cittadi-nanza) in narodnost (nazionalita), pojma, ki na Apeninskem polotoku še vedno precej mešata štrene. Državljan republike Italije po narodnosti lahko ni Italijan. Na primer Slovenci v Italiji. Državljan republike Slovenije pa ni nujno Slovenec. Beri Italijani na Obali. Na spletni strani italijanske nogometne zveze FIGC je v uradnem komunikeju prišlo do precejšnje zmede. Piše namreč: »Navijači slovenske narodnosti, tudi ti-sti s stalnim bivališčem v Italiji, bodo morali vstopnice kupiti preko Nogometne zveze Slovenije. Sedeli bodo v sektorju namenjenemu gostom.« Kaj bo torej storil navijač Slovenije Rok Novak (izmišljeno ime), italijanski državljan slovenske narodnosti, bivajoč v Trstu? Kje bo kupil vstopnice?Kaj pa če bi Rok navijal za Italijo? Kot piše na komunikeju, vsi navijači slovenske narodnosti morajo sedeti v sektorju gostov. Ali je v rimskih uradih prišlo do napake? Bržkone. Narodnost so zamenjali za državljanstvo oziroma obratno. (jng) Fabio Scozzoli je v Ostii popravil evropski rekord v disciplini 50 metrov prsno ansa OSTIA - Za slovenskega plavalca Roka Zaccario iz Devina je bil prvi dan absolutnega članskega državnega prvenstva v plavanju v kratkih bazenih (25 m) v Ostii pri Rimu uspešen. 22-letni član goriškega kluba Gorizia nuoto je včeraj popoldne nastopil v disciplini 100 metrov hrbtno. V konkurenci najboljših italijanskih plavalcev je Rok s časom 54,92 zasedel odlično 12. mesto. »V kratkih 25-metrskih bazenih sem bolj kompetitiven. Zadovoljen sem s svojim nastopom, ker sem za pol sekunde izboljšal osebni rekord v tej disciplini v kratkih bazenih. Žal mi je le, da nisem startal najboljše, saj je bila startna plošča mokra in nekoliko spolzka. Z dobrim startom bi mogoče nadoknadil še tri desetinke sekunde,« je svoj nastop ocenil Zaccaria, ki bo danes zjutraj nastopil v disciplini 50 metrov hrbtno, popoldne pa še na razdalji 200 metrov (prav tako hrbtno). Neposredni prenos si boste lahko ogledali na športni mreži Rai Sport. Pred Zaccario se je uvrstilo enajst plavalcev, med katerimi sta tudi Mirco Di Tora in Sebastiano Ranfagni, ki sta pred kratkim tekmovala tudi na svetovnem prvenstvu v Šangha-ju. Slednji se je uvrstil le na 9. mesto. Od Roka je bil hitrejši le za 47 desetink sekunde. Di Tora se je uvrstil na tretje mesto (52,47). Državni prvak je postal Matteo Milli (51,90), z drugim mestom pa se je moral zadovoljiti Piero Codia (52,41). V Ostii je včeraj padel evropski rekord v kratkih bazenih. Izboljšal ga je svetovni podprvak Fabio Scozzoli v disciplini 50 metrov prsno (26,11). nogomet V Vidmu nestrpno • V I • • pričakujejo žreb za LP VIDEM - Udinese bo danes dobil nasprotnika play-offa za uvrstitev v skupinsko fazo nogometne lige prvakov. Žreb bo v švicarskem Nyonu ob 12. uri. Ob 13.30 bodo izžrebali tudi pare na play-off evropske lige (v poštev prideta Roma, Lazio in Maribor). Že v lanski sezoni je UEFA pri žrebu razdelila moštva v dve skupini: prvaki srednjih in manjših držav (Champions Route) ter moštva, ki so se v bolj kakovostnih evropskih prvenstvih uvrstila pod sam vrh lestvice (League Route). Udine-sejev nasprotnik bi lahko bil celo muenchenski Bayern, Arsenal, Lyon ali Villarreal. Prva tekma bo 16. ali 17. avgusta, povratna pa 23. oziroma 24. V primeru poraza bodo Videmčani igrali v skupini evropske lige. EVROPSKA LIGA - Kvalifikacije, 3. krog (povratni tekmi): Austria Dunaj - Olimpija Ljubljana 3:2, Thun - Palermo 1:1 (Palermo in Olimpija izpadla). atletika - DP v Kopru Za nastop na SP v Daeguju KOPER - Mesto na Obali bo na novem atletskem stadionu na Bonifiki jutri in v nedeljo gostil odprto državno prvenstvo, na katerem bodo imeli atleti in atletinje eno zadnjih priložnosti za izpolnitev norm za nastop na svetovnem prvenstvu v Daeguju v Južni Koreji (od 27. avgusta do 4. septembra); zadnji rok je sicer 15. avgust. Oba dneva se bo tekmovanje začelo ob 17.30. Na startni listi so vsi najboljši na čelu s Primožem Kozmusom (Brežice), olimpijskim in svetovnim prvakom, po zdravstvenih težavah in premoru pa bo drugič zapored nastopila Martina Ratej (Šenčur), četrta po letošnjih najboljših izidih na svetu v metu kopja. Preverila bo formo pred največjo atletsko tekmo leta. Slednje velja tudi za Tino Šutej (Mass), nekdanjo mladinsko svetovno podprvakinjo, ki je še vedno 12. po izidih sezone na svetu, ter se je na VN v Ljubljani pred DP ponovno veselila dobrega dosežka. Vrhunski izid svetovne vrednosti je moč ponovno pričakovati v ženskem troskoku, kjer se bosta za naslov prvakinje pomerili domačinka Snežana Rodič in Marija Šestak, prijavljena pa je tudi Anja Valant Velepec, ki ji je Šestakova odvzela slovenski rekord. kolesarstvo V Zakopanah najhitrejši Slovak Sagan ZAKOPANE - Slovak Peter Sagan (Liquigas) je zmagovalec pete etape kolesarske dirke po Poljski, ki šteje tudi za točke Pro Toura. Slovak se je z zmago na 201 kilometer dolgi preizkušnji, ki je potekala v okolici Zakopan, utrdil v skupnem vodstvu. Na etapi sta drugo in tretje mesto osvojila Avstralca Michael Matthews in Heinrich Haussler. Slovenski predstavnik Simon Špilak (Lampre) etape ni končal v ospredju. Italijan Marco Marcato je bil 4. NI PREŽIVEL - Nekdanji japonski nogometni reprezentant Naoki Macuda je po nekaj minutah torkovega treninga doživel zastoj srca. Zdravniki so ga nemudoma prepeljali v bolnišnico, kjer pa je včeraj umrl. Macuda je bil star 34 let. Macu-da se je zgrudil po prvih petnajstih minutah torkovega treninga. Zdravniki so ga takoj odpeljali v bolnišnico, po navedbah zdravnikov pa je nogometaš utrpel zastoj srca, nezavestni Macuda pa se naj ne bi odzival na masažo srca. OBESIL ČEVLJE NA KLIN - Edwin Van der Sar, sedaj že nekdanji vratar nizozemske reprezentance in angleškega Manchester Uniteda, je še zadnjič stopil med vratnici. Svojo nogometno pot je začel leta 1990. Pred 53 tisoč navijači je v Amsterdamu odigral še zadnjo tekmo, na kateri so bili tudi številni zvezdniki svetovnega klubskega in reprezentančnega nogometa. MARADONA - Nekdanji argentinski nogometni selektor Diego Armando Maradona si je našel novo službo. Potem ko je lani na svetovnem prvenstvu vodil izbrano vrsto svoje države, a so ga po hitrem izpadu v argentinski zvezi odslovili, je zdaj spet v klubskih vodah. Po novem bo vodil dubajski klub Al Wasl. 3:3 - Košarkarska zveza Slovenije bo danes in jutri v Ljubljani pripravila prvi mednarodni Fiba Europe 3na3 turnir v zgodovini ulične košarke. Na košarkarskih podlagah na Prešernovem trgu se bo pomerilo 12 ekip nekdanje Jugoslavije, v dveh predtekmovalnih skupinah pa bodo Slovenijo zastopale tri ekipe. PRIJATELJSKA TEKMA - Turnir v Klaipedi: Slovenija - Litva 72:70. TRIESTINA - Včeraj je nogometna zveza Lega Pro sestavila skupine prve poklicne divizije, v kateri bo nastopala tržaška Triestina. V skupini B bodo še: Andria, Barletta, Bassano, Carrarese, Cremonese, Feralpisalo, Frosinone, Latina, Pergocrema, Piacenza, Portogruaro, Prato, Siracusa, Spezia, Sudtirol, Trapani in Virtus Lan- rokomet - Cimos Koper pred odhodom na priprave v Kranjsko Goro Koprčani pred novimi izzivi Med prioritetami osvojitev domačih lovorik - V ligi prvakov bo cilj uvrstitev med najboljših 16 KOPER - Rokometaši Cimosa iz Kopra, ki so v prejšnji sezoni prvič v klubski zgodovini osvojili naslov slovenskih prvakov in za nameček še evropski pokal challenge, so včeraj predstavili ekipo za prihajajočo sezono. V njej izziv ne bo le branjenje lovorike, pač pa tudi nastop v elitnem evropskem klubskem tekmovanju, ligi prvakov. Pred odhodom na bazične priprave v Kranjsko Goro se je članska vrsta Cimosa predstavila javnosti. Skupaj s strokovnim vodstvom so si rokometaši z Obale postavili visoke cilje na domačem terenu, v ligi prvakov pa se želijo uvrstiti na eno od prvih štirih mest v skupini, kar bi jih popeljalo v osmino finala tega najbolj prestižnega tekmovanja v Evropi. »Lani smo dosegli enega od vrhuncev, saj smo osvojili vsa tekmovanja, v katerih smo nastopali. V ligi prvakov seveda ne moremo računati na končno zmago, tega nihče ne pričakuje od nas. Vsekakor pa se bomo v upravi trudili, da bodo imeli rokometaši in vodstvo primerne razmere za delo in nastope doma ter na gostovanjih,« je povedal direktor koprskega rokometnega kluba Aleš Koršič. »V tem klubu so cilji vedno visoko zastavljeni. Moja slaba lastnost je, da se uspehov ne veselim dolgo, ampak hitro postanem lačen novih. Rezultati testiranja so pokazali, da so fantje dobro delali med poletjem in da so tudi sami lačni novih uspehov. Ekipa je večinoma ostala taka, kot je bila lani. Priključili so se še izkušeni Gorazd Škof ter mlada in perspektivna Uroš Bundalo in Matevž Čemas. Vsi trije so po igralskih sposobnostih, kakovosti in karakterju prave okrepitve. Do sobote bo znano ime našega drugega desnega zunanjega igralca, saj imamo v teh dneh dva igralca na preizkušnji in na priprave bo z nami odpotoval samo eden,« pa je povedal koprski strateg, nekdanji trener tržaške ekipe Pallamano Trieste, Fre-di Radojkovič. Cilji v domačih tekmovanjih so ponoviti lanske uspehe, torej osvojiti državni in pokalni naslov, če pa bo organiziran superpokal, je cilj zmagati tudi na tej tekmi. V ligi prvakov bodo rumeno-modri merili na eno od prvih štirih mest v skupini in si tako skušali priigrati nastop med 16 najboljšimi klubi v Evropi. »Vsi nasprotniki so premagljivi, vsi pa lahko tudi nas premagajo, saj gre za zelo dobre ekipe, čeprav nimajo zvenečih imen,« je žreb v tem tekmovanju - Ci-mos Koper bo nastopil v skupini C, v njej so še nemški HSV Hamburg, romunska Constanta, ruski Sankt Peterburg, poljska Wisla Plock in zmagovalec kvalifikacijskega turnirja 3 - ocenil Jure Dobelšek. »Verjamem, da smo si v skoraj dveh mesecih premora dovolj dobro odpočili od rokometa in da bomo zelo dobro opravili priprave na novo sezono. Igrali bomo na dveh zelo močnih turnirjih in hitro se bo videlo, kje delamo napake. Zdaj nestrpno čakamo na žreb v domačem prvenstvu,« je povedal kapetan ekipe Uroš Rapo-tec. RK Cimos Koper bodo tudi v prihajajoči sezoni spremljali navijači iz skupine 12. Kopra. Na predstavitvi so vsem igralcem in vodstvu podarili navijaške šale kot spomin na lansko izjemno uspešno sezono. Fredi Radojkovič kroma / ŠPORT Petek, 5. avgusta 2011 1 7 odbojka - V ženski deželni C- in D-ligi Članski ekipi projekta Zalet pridobivata končno obliko Seznam igralk v C-ligi je (skoraj) dokončen - V D-ligi čakajo, da igralke spozna tudi trener Berlot Zalet, projekt o sodelovanju na odbojkarskem področju med slovenskimi klubi na Tržaškem, pridobiva končno obliko. Potem ko so se klubi domenili, da bo ekipo v C-ligi vodil Martin Maver, trener D-lige pa bo Danilo Berlot, je zdaj v glavnih obrisih tudi znano, kdo bo v ekipah nastopal. V članski ekipi, ki bo igrala v C-ligi, bosta podajalki Karin Crissani (1982, Sloga) in Giulia Antognolli (1992, Kontovel), bloklerki Sabrina Bukavec (1982, Kontovel) in Staška Cvelbar (1983, Sloga), ko-rektorici Jara Colarich (1988, Sloga) in Tamara Pertot (1994, Sloga), libero Neža Ka-pun (1987, Kontovel), krilne napadalke pa Vera Balzano (1991, Kontovel), Alice Spangaro (1988, Sloga), Anja Grgič (1989, Bor) in Jessica Štoka (1987, Kontovel). Seznam dopolnjujeta še vedno tudi borov-ki Katerina Pučnik (1994, napadalka) in Maria Della Mea (1988, blokerka), ki pa se nagibata k drugim ekipam. Della Mea je že pred časom izrazila željo, da bi ostala v mestu pri S. Andrei, Pučnikova pa naj bi odšla v Trento. Če niju ne bo, seznam bo ostal po vsej verjetnosti nespremenjen, le nekatere vloge bodo spremenjene. Ekipi bo na razpolago tudi Katja Spetič, ki se na odbojkarska igrišča vrača po februarju 2010. Napadalka, ki je nazadnje igrala pri Boru, je dalj časa mirovala zaradi poškodbe zapestja. »Skušali smo sestaviti skupino, ki vključuje izkušene igralke, ki nam lahko zagotovijo uspešno košarka Zobec (Breg) na zboru reprezentance Bregov košarkar Lenard Zobec se je pred dnevi vrnil z reprezentančnega zbora v Pescari. Štirinajstletnik, ki je bil izbran v ožji izbor 24 igralcev iz severne in srednje Italije letnika 1997, je tam intenzivno treniral teden dni. V Pescari je istočasno vadilo tudi 24 najboljših igralcev iz Južne Italije in otokov. »Bilo je res naporno. Trenirali smo dvakrat dnevno, zjutraj uro in pol, popoldne pa dve uri,« je pojasnil Zobec, ki je bil vključen v skupino z igralci, ki izhajajo iz mladinskih sektorjev prvoli-gaških ekip. »Treningi niso bili individualnega značaja, ampak smo izvajali predvsem situacijske vaje. Igrali smo samo v četrtek, ko smo se na internem turnirju pomerile vse štiri vadbene skupine.« Zobec je bil s svojim nastopom zadovoljen, priznal pa je, da so bili ostali tehnično boljši in tudi fizično močnejši. »Bilo je kar nekaj dvome-trašev,« je še dodal bregov košarkar, ki je bil edini s Tržaškega, treningov v Pescari pa se je udeležil tudi Vi-demčan Davide Tirelli. Mlade košarkarje je v sredo obiskal tudi predsednik državne košarkarske zveze Dino Meneghin. Naslednji zbirni trening bo v kratkem, selektorji pa bodo med vsemi izbrali 24 ali 32 igralcev. (V.S.) Trener članske ekipe, ki bo igrala v C-ligi, bo Martin Maver, D-ligo pa bo vodil Danilo Berlot iz Kanala kroma prvenstvo, in perspektivne mlade igralke,« je pojasnil trener Maver in nadaljeval: »Žal mi je, da ekipo ne dopolnjuje Martina Cel-la, ki je lani igrala pri Boru (letos bo igrala pri Libertasu v C-ligi, op.a.), vprašljiv pa je še nastop Pučnikove. Obe sta mladi in perspektivni igralki, kar jima priznava cela dežela.« Cilj ekipe bo miren obstanek, če bodo slovenske odbojkarice dosegle kaj več, pa bo seveda dobrodošlo. »Vsekakor sem trdno prepričan, da bo prvenstvo uspešno,« je napovedal Maver. Seznam igralk, ki bodo igrale v D-ligi, pa še ni dokončen. Sestavljajo ga igralke, ki so dale svojo razpoložljivost in so že lani igrale v deželnih ligah naših klubov. To so Katja Vodopivec (Bor), Fani-ka Starec, Ivana Gantar, Michela in Teresa Spangaro, Sara Cernich (Sloga), Ilenia Cassanelli, Martina Lisjak, Federica Mi- cussi, Laura Rudez, Tadeja Zavadlal in Anja Zuzič (Kontovel). Ekipo bi lahko dopolnile še nekatere igralke, tudi mlajše, ki bodo nastopale v združeni ekipi Zaleta U18 in 1. diviziji; med naštetimi igralkami pa bodo tiste, ki ne bodo prišle v po-štev, igrale v 1. diviziji. Dokončen seznam bo znan šele, ko bo tudi novi trener Ber-lot spoznal vse igralke. Med razpoložljivimi igralkami je tudi Tanja Babudri, ki pa je v prvem delu prvenstva ne bo. Obe ekipi bosta priprave začeli v ponedeljek, 22. avgusta. Skupni trening obeh ekip bo v repenski telovadnici ob 20.30. Prvi uradni nastop obeh ekip bo na Pokalu bazoviških junakov v nedeljo, 18. septembra. Ekipa, ki bo igrala v C-ligi, bo gotovo nastopala tudi v Jadranskem pokalu (začel naj bi se 17. ali 18. septembra). (V.S.) nogomet - 1. AL Dario Kovic se vrača v Sovodnje K Sovodnjam se po več kot desetih sezonah vrača domačin, napadalec Dario Kovic (letnik 1970), ki je zadnjič v belo-modrem dresu igral v sezoni 2000/01. Poleg Kovica se bodo moštvu novega trenerja Enrica Co-ceanija pridružili še zvezni igralec Kevin Flocco (letnik 1990), ki je v lanski sezoni igral pri Isontini, Alessio Co-lella (letnik 1992), lani pri Juventini, Ivano Visintin (letnik 1980, Cervi-gnano) in napadalec Giovanni Vanzo (1986), ki je v zadnjih dveh sezonah igral pri Centro Sedii. V Sovodnjah bosta letos tudi igrala - kot smo že poročali - tudi vratar Jurij Devetak in in Mauro Galliussi. K sovodenjskemu društvu se vrača nekdanji vratar San-di Gergolet, ki bo treniral vratarje. Napadalec Manuel Peteani se bo zaradi službenih obveznosti odpovedal sodelovanju, Daniel Skarabot pa je odšel k Mladosti. Sovodenjci bodo 17. avgusta igrali prvo prijateljsko tekmo proti Biljam, 19. bodo nastopili na turnirju Brienza v Tržiču (v skupini z Muggio in Cervignanom), 24. pa bodo igrali še proti Lumignaccu. Ljubitelji Sovodenj v Gabrjah proti Nemcem Ljubitelji Sovodenj bodo danes v Gabrjah gostili nemško ljubiteljsko ekipo Roter Stern (rdeča zvezda v nemščini) Mallorca, proti kateri so v gosteh v Heildelbergu igrali že junija. Končni izid je bil 3:3. Mednarodna prijateljska tekma se bo začela ob 19.30. Poletni (Kilo)metri zoran jerončič Hoja, doma in po svetu Odbojkarski strokovnjak in trener goriške Olympie Zoran Jerončič, ki bo čez nekaj dni dopolnil 58 let, je seveda pozoren tudi na svojo formo. »Že več let vsako jutro ne glede na vremenske razmere grem zgodaj zjutraj na daljši sprehod. Iz Nove Gorice grem peš čez kapelo na goriški grad in nazaj domov. Včasih zaradi dežja izberem tudi druge poti, hodim pa čisto vsak dan približno uro. V popoldanskih urah pa včasih preživim nekaj časa v Pa-novcu v Novi Gorici, velikem športnem kompleksu s številnimi trim stezami.« Je to stalnica samo, ko ste doma v Gorici? Sploh ne. Tudi ko grem domov v Lig v Benečijo, vsak drugi dan, hodim zgodaj zjutraj po gozdovih in travnikih. Prav tako je, ko grem na potovanja: nazadnje, ko sem bil na srečanju v Min-sku, sem tudi tam hodil vsak dan. Imate raje morje ali hribe? Glede na to, da sem od malih nog veliko časa preživel v hribih - osvojil sem vse dvatisočake v Julijcih in Karavankah ter veliko smučal -, izbiram zdaj raje morje. Pravkar se odpravljam v Grčijo. Ali ste vašim varovancem naročili, kako naj vzdržujejo formo med poletjem? Ne, saj je večina igralcev sama vprašala, kako naj vzdržuje formo. Kon-dicijski trener Srebrenič je zato vsem pripravil poletni program vadbe: nekateri vadijo dvakrat, drugi pa tudi trikrat tedensko. (V.S.) tenis - Paola Cigui bo kmalu odpotovala v ZDA Prva nosilka in bodoča novinarka Študij in športno pot bo nadaljevala na univerzi v Arkansasu - S pomočjo posnetkov so njene udarce primerjali s Federerjevimi Prva nosilka teniške ekipe univerze v Arkansasu in študentka novinarstva. To bo Paola Cigui, naša najuspešnejša teniška igralka, v naslednjih treh letih. Željo, da bi v ZDA dokončala univerzitetni študij ter še naprej trenirala in igrala tenis, nam je Paola zaupala že pred tedni, zdaj pa je jasno, da se ji bodo načrti tudi uresničili. Potem ko je odšla na štiridnevni obisk univerz v Združene države Amerike, je odločila, da bo svojo študijsko in športno kariero nadaljevala na jugovzhodu ameriške države. V sklopu ekipe univerze v Arkansasu bo igrala v prvenstvu NCAA - Ameriške nacionalne študentske športne organizacije, istočasno pa bo študirala novinarstvo. Obisk izbranih univerz je začela v Teksasu: »Najprej sem obiskala privatno univerzo Baylor, kjer so mi razkazali vse univerzitetne in športne objekte. Vsi so ogromni in res veliko jih je. S trenerjem, ki je pravi teniški fanatik, sva se veliko pogovarjala ravno o tenisu. Univerzitetna ekipa je letos na vsedržavni lestvici prvenstva NCAA osvojila 6. mesto, letos pa ima trener visoke cilje: želi se prebiti med najboljše tri,« je povedala Paola, ki bi bila v Baylorju 3. ali 4. nosilka. »Treniranje med obiski sicer ni dovoljeno. Ker pa sem morala po vrnitvi v Italijo nastopiti na turnirju, sem med potovanjem izkoristila nekaj časa tudi za trening. Po njem pa sem si celo ogledala svoj nastop, saj so me med treningom posneli. Tehnologija na univerzi je nadalje tudi omogočila, da so moje udarce primerjali s Fe-dererjevimi. Skratka, res enkratno, saj prav dejstvo, da vidiš svoje napake omo- goči napredek. Nekaj podobnega v Evropi še nisem videla,« se je čudila Paola. Po Teksasu je obiskala še univerzo v sosednji državi Arkansas. Tudi tam je preživela dva dni s trenerjem, ki jo je naposled prepričal, naj se vrne: »Prevzel me je. Večkrat je namreč ponovil, da je zanj pomembno predvsem, da uživamo v tem, kar Paola Cigui bo igrala v prvenstvu NCAA - Ameriške nacionalne študentske športne organizacije, na katerem na primer tekmuje tudi plavalka, olimpijska podprvakinja in študentka univerze v Berkeleyu Sara Isakovič kroma delamo, in da moramo vsekakor skrbeti tudi za naše socialno življenje. Občutila sem, da bo torej tudi manj pritiska, kar mi zdaj ustreza (ekipa je lani v prvenstvu NCAA zasedla 22. mesto, op.a.). Obenem bom v Arkansasu v ekipi številka ena in bom torej na prvenstvu merila moči z vsemi najboljšimi igralkami-študentkami ostalih univerz. Da sem naposled izbrala Arkansas, pa je odločal še drugi vidik: univerza je specializirana na novinarskem področju, jaz pa sem izbrala ravno novinarsko smer. Obenem je žena trenerja tudi novinarka; zaposlena je v New Yorku v podjetju, ki izdaja vse najpopularnejše ženske revije, kot so Cosmopolitan in Vogue, in zelo rada pomaga študentkam pri zaposlitvi. Skratka, razmišljam tudi o bodočnosti ... « Ker je v Trstu že opravila nekaj univerzitetnih izpitov, bo svojo ameriško študijsko pot začela v 2. letniku. Paola je v kontakt z ameriškimi univerzami stopila potem, ko je trenerjem univerzitetnih teniških ekip odposlala predstavitev svoje športne kariere. Njena uvrstitev WTA je bila namreč zanje mamljiva in zato so jo privabili na univerzo. Ker bo torej pomembna okrepitev za teniško ekipo, ji bo univerza poravnala šolnino in preživnino. Tačas je sicer še vprašljivo, ali bo ekipi na razpolago že na začetku šolskega leta: »Ker zveza NCAA ne sprejema profesionalcev, ki bi s športom služili, še ni znano, kdaj bom lahko nastopala. Doslej sem namreč igrala na turnirjih WTA, kjer igralke tudi kaj zaslužimo.« Prav zato naj bi imela v začetku letošnjega šolskega leta nekaj več prostega časa, ki ga bo bržkone izkoristila že s prvo novinarsko izkušnjo. V Fayettville, kjer se razteza koledž, naj bi sodelovala z revijo Celebrate, ki ima prav v tem študentskem mestu glavno redakcijo. Let čez lužo jo čaka 23. avgusta, prav gotovo pa bo nazaj priletela med božičnimi počitnicami. Veronika Sossa •e>|!|qndsj e^spnfn "z9 :e|nq3d -6s .'310193 s0>| "8S :j!juednz lS!f3>|oq !>|su3a0|s !fuep>|su -¿s iefiuepjof oisauu ouab|6 -gs :auu! 0>|S0uu 0U|6A0>|qnf| .'fun bz>|euz i>|sf!ujs>| "os .'zaijA p|siue[pajd -si7 :ba!1D >|3j3jez :(o}jsqoy) ednp >ir>|!upaspajd -jfr HiueAjeq jumijns s e>|!|s "Lfr :Dl| EASf!JB>|| "8£ !!Uoqzn ud Bua 3|nujjoj 3jS!|B>|J!p -¿£ nipiusn a e>|sj '9£ :e>|JBq BAOjaoN TE i|od eu efnu'L£ ;mz3|oq Ljjusssn >|neu "OE .'Bupai |ap ez iaoujdiih 0js8uj ouab|6 *8z :(-6|JO) pBJ B>|3J ¿z ¡Usouzouj pauizj eus 'eDDBui -gz ■o^ijs fd/b -£z ;apoA sdo>|sj afueped mzz :auE!iue!A uuoisauu imuAB|6 z babzjp e>|sf!ze -oz :(opejjo3) 33|ej6j i>|sueri|ei! "8L ijauaji u| seaauuo6ou !>|SA3fejes usjnpo ifuep^au -¿i .'sfuepedzej -91. ij6of a BS3|3j fezo|od '6 :(ueaf) ofpuejj a e>|eqo})|juzoAn ¡Ajd *s .'efueq!6 e6s>|sdojA3 e6sjbjs >nupedud :bjslu euzajn e>|sfe}!>| '9 :f|9>|!U EZ>|BUZ !>|Sf!LU9>| ;B>|J3 B>|Sj6 -t? .'pOJEU !>|SdOJA3 ■£ iieped '>||UABjpz ifuep^au -z .'8UJ! 0)|SU3Z*L =ON?ldAVN •|qos a 33S!fu6o oudpo '99 :auuj o>|SU3z *S9 :j3ao6bo e>||b6i e>|£uuau -^9 touedoj eDjid '£9 :aujze|q ez einue>n euzeqwoq eiso6-i9 :UJ33UO>| myBU |>|suef!|ei! '09 '}SOU|9pOAp 'JSOUfOAp '8S :iuosniu3Anfz ¡qjsp juisatu bjbi -95 ¡BAezjp e^suje "£s :o||Aajs ez eAesfej>|0 •££ :<\\e6 ez>|Buz ]>|sf|uj3>| -ls :eA)Sjqod so>| iefuejo >|3}3dbz :(uqop) >|!US3d !>|S3|6ue '¿fr :UEA0|S JBiS '9t? :f|EJ>| !UJ!6bJ1 A0JBSdSS>|BL]5 iiuodaj ujj6|op z B>|A3d E3|ld BUBSjd OA|Z B|BU1 'Ifr ;bubuv NZO efiejanias e6s[uep>jau pimajez "ot? ¡linusAusa Jes>|oq |>|sbzji infjnjod a oisauu Y£ ifojisn 'sg .'ao>|!USB|6os zajq 0|0>| !ejpnf>| afpoAOAad b63sbu pimajez :(opuEUJJv o6aja) se !UiaiJU060U |>|su!}ua6je '8Z iezais BU|BA0UJ)|a} '¿z :ubui||d b>)|b6i B>|suaijuB :pqaq '¡zauuinau "bZ :ao|b>|oa zajq blubso ~zz !!>||!iaAS ¡uzapnD oaD!f|ABJd>|Bunf-|.2 :(o>|U!A) ahdiuno 3>|SUBf|qnr| jb>|jbso>| jfuBp>|au *6L :upo>jei afuBfjaujpo BZB63}BU '9 l ;BfjB>|UB3 efiaiesid B6a>|suaA0|s pmiajez :ejeujB||e3 ou||esoy aiu; OABjd 'D3Aad !>|SUBfj|Blj -frl ;(0!l!na) Jes>|oq !>|SBZJ1 ¡ifpUEJJ A 33S!A013| "Zl ;iuasad eu|epos ba3dj3>|sv 'Ll !sn|J3|BA SnDJBlft/ '>|!US3d j>|5UI}B| *0L :S9J!V souang ujoisatu uj]uab|6 Z BABZjp B>|S!J3UJB0UZnf-L :QNAvaoaoA 99 S9 »9 E9 Z9 19 09 6S 8S ZS 9S ss »s es zs LS OS 8» Lt Sfr Efr Zfr Lfr 0» 6E 8E Lt 9E SE frE EE Z£ LE 0£ 6 Z 8Z LZ • / ^ 9Z SZ »Z K ZZ LZ ■jt . (i OZ 61 m 81 Ll 91 SL n EL Z1 LL 1 s OL 6 8 L 9 S E Z L OljUA3ZjfU)ISDU) vmnvzium REŠITVE. Slikovna križanka (naš gledališki igralec), vodoravno: kolor, opora, pekel, Er, H. F., Rad, test, tinta, Livio, Benares, Pedrosa, oni, rarog, M.G., K.O., oseba, Arkan,T.N.,Tozon, I.W., Benečani, Gorica, apel, Loeb, Nanino, Adda, ala, A. K; na sliki: Livio Bogateč. Križanka (naš književnik), vodoravno: 1. Argentina, 10. Martialis, 11. Anka, 12. Niča, 13. Loi, 14. Ron, 15.1.C., 16. pipeta, 19. Jelovac, 21. Aladin, 22. sm, 24. norci, 25. Liv, 27. pista, 28. Maradona, 33.0. K., 34.00,35. aparatura, 37. Essen, 39. Nino, 40. K. A., 41. pastirička, 44. Lear, 46. Ant, 47. Milton, 48. or, 49. stol, 51. Ga, 52. št., 53. Gana, 56. Torino, 58. dualizem, 60. ENI, 61. inlet, 63. ujeda, 64. Lil, 65. Karla, 66. kamin; na sliki: Miran Košuta. Šah, Korčnoj - Peterson (1965): 28. J,xh6! gxh6; 29. Hg3+ <ž>f7 (29.... <£h8; 30. ®g4); 30. 2ed8; 31. ®g7+ <ž>e8; 32. iffxe7+! <ž>xe7; 33. 2g7+ <¿«8; 34. ®f6# 1-0. 'AO^DAjd ljl)jSUDJd}dA 3AO/SDU 3UAO}dAS DfOASO Uj JS/t/DS U3M}tjD „JO)>l!/\ !UZOjB„ df 'If/JS/ midsdpujdso ud 'fopas aj -a161 aiouo A OfipOS 3Z UlOAOdjO)! UUO^DAjd LUlUAOjdAS ujisfduzod s 0/6 i) iunpojqo iAo6dfN 'd^dajč D6dUAO}3AS DZIDpipUD^j iDJ^DAp Ul njSAS DU A01SII/DS LljSflOqfDU pBLUZI U3p3 J9/ 0£ iliu¡od nq 3f (1 £61 ddjduu 'Bjnqj3i3d »¡uds fopas 'npoj6uiu3~i a uafoj) fougjo)) joph/\ L 8Z =(S96 L '«SSZ) uosjajad Aajpuv - fouDJO>| jopua (f0UM)im)i!A) hvs jasjzaj !>|susao|s = NOZOl ■ ^BAjd iuaoisas ¡ujej^n; 'is||>|poioai j)|sued$ = VSOya3d • (sa|np) eurusujB» luejuszajdaj iuisujo6ou = VNVNO • f|siepe|>|s j)|suEf||BJ! = ONINVN • eM||bj -ojab )|juzoA ^sodubjj = ggoi • o^smj pod [bj>| = »oil - »35UVAOHS ouooousnuj aodrvan nNiivznmr AJIUD 1V1NV1VZ SVNZ MSriNlH Vm3H3 -VNnHJS rinH}iw 1VU9 vsaid m$w1n ligOHOlAV IUSNVA -oisosnr irNvaniN lAoavs iwiisv;i;sox S0A3>a oivNisn Aadavn riioim iravanti nsnaiA ZVUOd (1U390U) )31VH9rWV auod NosmavH A33NVnaNI arjoao mijao MSNIKKIA mu ••"ia'iw isviaonv NV9D0 INSHAZI ONIlVd }31V)I9I'WV AlZOd N3AVr']ll!l mm VHSUONIUd VNawiwod $V13H090N HSNna3wni ?iaoivn;vu oiins; A0)V9U09 1ivhivv 3ilD31 jjsHiaoiia» (viavw INNVA0I9) mivarms MSNVrilVlI CAOnann) 3wiohsn3; (V93U9) H3SIJ3U 'A01S VN330V3IS10S irnvii INU3A3SA »iS3H'a3Ud vdnvais itlvloafln 0izv1 vavd HOillld ia31 (N3I1SV93S) vrAiivn-oiAV »VAUd 'AS INlVail)3A inirvmi insriinr irinvihnj a VNimMOd hvi11im 39ni / VN0SU3d HlNZ3WVS0d 3$3nz3aa »»amsaoH 03INVa) uiihdoion l»SN¥d5 01iv1 1iav1s3s a0az09 0a1sv909 01inu} miiv}nNS°is »snoarvN VTNVNZ SI1)IZI3Ud xina3nfl HSaOHiad 1939 gnm in13h090n ixsrva9039 na93vz KVNZ ixsriw3ii A03HN3$399 VrN3ri9l190d rvrni N01SVN 'V9VN0d nwon m 'avAis vdinh31 vna9v9 v \\ - fj o Eq Aur id tu ] 11) (^imimdsDu) v>iNvzm>i vnao^hs ¿331 NlllpOd tffi HM 8'is l los ejsn6Ae-g !dOIBAi§9|!A 0>|B~| 'jo6| :oief|abjd!jd ubjjs / RADIO IN TV SPORED Petek, S. avgusta 2011 19 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Brinjevka 2010 - Zala Kuhelj 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: Aspettando Unomattina estate 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 9.55 1.55 Aktualno: Appuntamento al cinema 10.40 Nan.: Un ciclone in convento 11.25 Nan.: Don Matteo 4 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.00 Film: Robin Pilcher - Un rischio che vale la pena correre (dram., VB/Nem., '08, r. P. Seed, i. M. Baumeister, J. Wilby) 16.50 Dnevnik - Parlament in prometne informacije 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Aktualno: Estate in diretta 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Da da da 21.10 Film: Coco' Chanel (biog., It., '08, r. C. Duguay, i. B. Bu-bulova, O. Sitruk) 23.10 Dnevnik - kratke vesti 23.45 Aktualno: Tv7 0.50 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.25 Aktualno: L'appuntamento 2.00 Aktualno: Sottovoce to di polizia 3 13.50 Aktualno: II Tribunale di Forum 15.35 Nad.: Sentieri 16.15 Film: Base artica Zebra (pust,, ZDA, '68, r. J. Stur-ges, i. R. Hudson, E. Borgnine) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Renegade 21.10 Film: Fantozzi va in pensione (kom., It., '88, r. N. Parenti, i. P. Villag-gio, M. Vukotic) 23.15 Film: Un sacco bello (kom., It., '80, r.-i. C. Verdone, i. M. Brega) 1.10 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.50 Film: La banda Olsen e il mistero della miniera d'argento (pust., Norv., '07, r. A.L. Naess, i. O.I. Hogasen) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.40 Film: Un amore di cameriera (rom., Nem., '04, r. A. Senn, i. L. Martinek, M. Maticevic) 16.45 Film: Innamorarsi ancora (rom., Nem., '04, r. A. Zeller, i. H. Von Stetten, T. Ruland) 18.50 Kviz: La stangata (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 2.00 Variete: Paperissima Sprint 21.20 Nan.: La profezia di Avignone, 2. del 23.30 Film: Un figlio a tutti i costi (triler, Kan./ZDA, '06 r. M. Cole, i. C. West, L. Gilchrist) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 Rai Due 6.00 Variete: Indietro tutta 6.45 Variete: Tracy & Polpetta 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.50 Nan.: American Dreams 10.30 Dnevnik, vremenska napoved in rubrike 11.25 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in Rubrike 14.00 Nan.: Ghost Whisperer 6.40 Nan.: Baywatch 8.20 Risanke 10.25 Nan.: Nini 11.25 Nan.: Una mamma per amica 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Nan.: Detective Conan 14.10 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: How I met your mother 15.30 Nan.: Gossip Girl 16.20 Nan.: The O.C. 17.10 Nan.: Hannah Montana 18.05 Nan.: Love Bugs 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - Miami 20.20 Nan.: Standoff 21.10 Film: XXX 2 - The next level (akc., ZDA, '05, r. L. Tamahori, i. I. Cube, W. Dafoe) 14.50 Nan.: Army Wives (n. Catherine Bell) 15.35 Nan.: Squadra speciale Colonia 16.20 Nan.: Las Vegas 17.05 Nan.: 90210 17.50 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 18.45 Nan.: Cold Case 19.35 Nan.: Senza traccia 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS 23.35 Dnevnik 23.40 Aktualno: Terra meravigliosa 0.30 Nan.: Close to home 1.1 5Dnevnik - Parlament 1.25 Nan.: Una notte alla Casa Bianca 23.20 Film: 28 settimane dopo (srh., VB, '07, r. J.C. Fresnadillo, i. R. Byrne, J. Renner) 1.20 Variete: Poker1mania 2.15 Nan.: V.I.P. ^ Tele 4 ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Film: L'impiegato (kom., It., '59, r. G. Puccini, i. N. Manfredi, E. Rossi) 10.35 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 13.10 Nad.: Julia 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.45 Aktualno: Figu 14.55 Dnevnik L.I.S. 15.00 Nan.: The Lost World 15.40 Film: Scipione detto anche l'Africano (kom., It., '70, r. L. Magni, i. M. in R. Mastroianni) 17.25 Dok.: Geo Magazine 19.00 Dnevnik 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dok.: La grande storia 23.20 Nočni in deželni dnevnik, vremenska napoved 0.00 Dok.: Blu notte - Misteri italia-ni 0.55 Aktualno: Appuntamento al cinema u Rete 4 7.00 Nan.: Vita da strega 7.30 Nan.: Miami Vice 8.30 Nan.: Nikita 9.55 Kviz: Parole crociate 10.20 Nan.: Piu forte ragazzi 11.20 Aktualno: Benessere 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Monk 13.00 Nan: Distret- 7.00 8.30 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Copertina da Udine (pon.) 9.30 Nan.: Amanti 10.30 Aktualno: Lezioni di pittura 11.30 Dok.: Agrisapori 13.00 Aktualno: Dai nostri archivi 13.10 Aktualno: Castelli e ma-nieri 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.30 Aktualno: Zoom Estate 2011 14.50 Dok.: Piccola grande Italia 16.05 Aktualno: FMI Magazine 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Taccuino - Estate 2011 19.30 Večerni dnevnik in prometne informacije 20.05 Aktualno: Antiche ville del FVG 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Uomini di successo 22.00 Aktualno: Cosi casa 22.30 Aktualno: Incontri ravvicinati 22.50 Dok.: Gioielli nascosti 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Aktualno: Gli incontri al caffe' de la Versilliana La l LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 20.30 Aktualno: In Onda Estate 10.25 Aktualno: Le vite degli altri 11.25 Nan.: Chicago Hope 12.30 Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: L'ul-timo safari (pust., V.B., '67, r. H. Hathaway, i. S. Granger, K. Garas) 16.25 Dok.: La7 Doc 17.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 19.00 Variete: Cuochi e fiamme 20.00 Dnevnik 21.10 Film: Valmont (dram., Fr./VB, '89, r. M. Forman, i. C. Firth, A. Bening) 23.50 Šov: Fratelli e sorelle... per collezionisti 0.45 Dnevnik 1.00 Film: Star Trek - L'insurre-zione (fant., ZDA, '98, r.-i. J. Frakes, i. P. Steward) |r Slovenija 1 6.50 22.50 Poletna scena 7.20 Odmevi 8.00 Telebajski (lutk. nan.) 8.20 Otr. serija: Mulčki 8.50 Tomažev svet 8.55 Lutk. nan.: Vesela hišica 9.15 Martina in ptičje strašilo 9.25 Profesor Pustolovec (pon.) 9.45 Enajsta šola (pon.) 10.10 Kratki dok. film: Gokart 26 10.25 Nad.: Modro poletje 10.50 Nan.: Šola Einstein (pon.) 11.345 Ugriznimo znanost (pon.) 12.00 To bo moj poklic 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Dok. film: Milijoni skriti v kamnih (pon.) 13.15 Vremenska napoved 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.15 Risanke 15.55 Iz popotne torbe 16.15 Igr. nan.: Maks 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 Posebna ponudba 18.00 0.40 Duhovni utrip 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.50 Eko utrinki (pon.) 20.00 Nad.: Čokoladne sanje (pon.) 20.35 Koncert iz naših krajev, 2. del ('09) 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.20 Polnočni klub 0.55 Dnevnik (pon.) 1.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.50 Infokanal (T Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 1.15 Zabavni infokanal 14.45 Evropski magazin (pon.) 15.15 Impro Tv (pon.) 15.45 Operne arije (pon.) 16.00 Baletna predstava 16.55 Kraji in običaji 17.25 Mostovi - Hi-dak (pon.) 18.00 Med valovi (pon.) 18.15 Dok. serija: Podoba Slovenije 18.50 Kut Glas, posnetek koncerta ('06) 20.00 Prava ideja! 20.45 Dok. odd.: Študijski sistem v ZDA 21.40 Nad.: Restavracija Raw (pon.) 22.40 Dok. serija: Obredja (pon.) 23.30 Film: Večno sonce brezmadežnega uma (T Slovenija 3 6.00 7.00 Sporočamo 6.50 17.50 Kronika 8.10 21.30 Žarišče 11.10 14.10, 16.30 Na Tretjem 13.30 15.30 Poročila Tvs1 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 20.15 Tedenski pregled 22.50 Odmevi (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Film: Dvojno McGulfin 16.05 Artevisione 16.35 Vesolje je 17.05 Eno življenje, ena zgodba 18.00 Zlatko Zaladko 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 20.00 Photodays -Rovinj 201120.30 Mediteran festival 22.10 Vsedanes - TV dnevnik 22.25 Arhivski posnetki 23.05 Glasb. odd.: SMS 0.05 Back stage live 0.25 Vsedanes - TV dnevnik 0.40 Primorska kronika 0.55 Čezmejna TV pop Pop TV 7.05 Radovedni George (ris.) 7.20 Poštar Peter (ris.) 7.35 Jaka na Luni (ris.) 7.50 Jekleni Max (ris.) 8.15 14.50 Nebrušeni dragulj (dram. serija) 9.1010.15, 11.35 TV prodaja, Reklame 9.25 16.45, 17.10 Grenko slovo (dram. serija) 10.4517.50 Ko se zaljubim (dram. serija) 12.05 15.45 Tereza (dram. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 13.30 Najboljši domači videoposnetki (hum. serija) 13.55 Oprah show (družb. teme) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.45 Ljubezen skozi želodec (Hrana in pijača) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Lepo je biti sosed (hum. serija) 20.40 Film: Vzpon kobre (akc., ZDA/Češka, '09) 22.45 24UR zvečer, Novice 23.10 Film: Navaden pošten zločinec (krim. kom., ZDA/Anglija/Ir./Nem., '00) 0.55 Zvezdniki... malo drugače (hum. serija) 1.25 24UR zvečer, Novice (pon.) 2.25 Nočna panorama, Reklame Kanal A (akc. serija) 12.30 15.15 Frasier (hum. serija) 12.55 TV prodaja, Reklame 13.25 Film: Človek po meri (kom., ZDA, '06) 15.45 Moja super sestra (hum. serija) 17.0519.10 Na kraju zločina: New York CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 18.45 Avto - info, Promet 20.00 Film: Podle igre 2 (drama, ZDA, '00) 21.35 Film: Veliki film (rom. kom., ZDA, '89) 23.25 Jaz sem pa Earl (hum. serija, ZDA, '08) 23.55 Demoni (dram. serija) 0.50 Love Tv (erotika) 2.45 Nočna ptica (erotika) 8.35 10.45 Obalna straža (akc. serija) 9.25 Zgodbe Toma in Jerryja (ris.) 9.50 Racman Dodgers (ris.) 10.15 Fantastični Spider-Man (ris.) 11.4016.15 Teksaški mož postave radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30 Prva izmena (Alenka Hrovatin in Romeo Grebenšek); 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni Studio D; 11.30 Psihološka obzorja (pogovori z dr. Martino Flego); 12.15 Kuhaj-mo z Emilijo; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.30 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; Odprta knjiga, Ivan Aleksandrovič Gončarov: Oblomov - 12. nad; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Istrski kalejdoskop; 9.0012.30 Poletni Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualnosti; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Kulturni utrip poletja; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Od glave do repa; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Promenada koncertov; 0.00 Nočni program. radio koper (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle dagli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.20 Pregled prireditev; 8.15 Istrski kalejdoskop; 8.35 Euroregione news; 8.40, 13.15 Tedenska pesem; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.10 Vremenska napoved za konec tedna; 10.15, 21.55 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.33 Glasbena lestvica; 11.00, 21.00 L'argo-mento; 12.00 Kratke vesti; 13.00-14.00 Playlist; 14.00 Summer Beach; 14.35, 20.30 Reggae in pillole; 16.00 E...state freschi; 17.33 Euroregione news; 18.0019.30 Etnobazar; 20.00-0.00 Večer z RC; 21.30 Proza; 22.00 Radio disco; 23.00 In orbita sessions; 0.00 Prenos RSI. slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.10 Večer; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.10 Popevka tedna; 10.00, 10.45 Val v izvidnici; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Evropa osebno; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 18.30 Poletni knjižni namig; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. slovenija 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Povabilo na koncert; 20.00 Prenos koncerta; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS v Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Petek, 5. avgusta 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno č—oblačno oblačno ^ rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ôVdëT nevihte veter megla rahel sneg z sneg fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona lantiaklona VREMENSKA SLIKA 1010 VARŠAVA O 12/23 MOSKVA O KIJEV 12/22 ŽENEVA 16/26 O MILAN o 18/29 DUNAJ 17/27 O LJUBLJANA 0 18/27 SPLIT 20/30 BEOGRAD O 19/29 O SOFIJA 18/29 «h 1010 LIZBONA O 18/25 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. SKOPJE O •v~atene - r V petek bo nad Italijo vrnil anticiklon, v soboto pa bodo v naše kraje začeli pritekatijugozahodnitokovi, kibodo postopoma vse bolj vlažni, občasno pa tudi zelo nestanovitni. Območje visokega zračnega tlaka nad zahodno in srednjo Evropo počasi slabi. Hladna fronta je dosegla severne in zahodne Alpe in se pomika proti vzhodu. V višinah priteka pred njo k nam od zahoda topel in postopno bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.53 in zatone ob 21.29 Dolžina dneva 14.36 '"lunine mene ^ Luna vzide ob 12.59 in zatone „ ob 23.03 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo sprva obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. Popoldne bo obremenitev slabela. Zvečer bo vpliv za večino ugoden. -fchz^ MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 24,6 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.37 najvišje 2 cm, ob 8.27 najnižje -20 cm, ob 15.36 najvišje 37 cm, ob 23.16 najnižje -22 cm. Jutri: ob 6.25 najvišje -4 cm, ob 9.30 najnižje -8 cm, ob 16.51 najvišje 34 cm, ob 22.20 najnižje -13 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........22 2000 m ..........11 1000 m ..........18 2500 m............8 1500 m ..........14 2864 m............6 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8 in v gorah 9. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER TOLMEČ O 13/24 O GRADEC 13/22 CELOVEC O 12/25 TRBIŽ O 12/23 VIDEM O 19/31 ¿S. O 10/21 KRANJSKA G. o 15/24 S. GRADEC PORDENON 17/30 ČEDAD O GORICA O 19/31 N. GORICA 17/17 O TRŽIČ 14/24 O KRANJ O LJUBLJANA 16/24 POSTOJNA O 13/24 KOČEVJE CELJE 16/25 O MARIBOR 015/24 PTUJ O M. SOBOTA O 16/25 N. MESTO 15/24 jsf" ZAGREB 17/26 O REKA 17/27 (^NAPOVED ZA DANES Prevladovalo bo zmerno oblačno vreme. Zjutraj bo ob morju še pihala zmerna burja, čez dan pa krajevni vetrovi. Popoldan bo v hribovitem svetu možna večja oblačnost ter občasne krajevne plohe. Popoldne bo na Primorskem delno jasno. Drugod bo spremenljivo oblačno, nastale bodo plohe in posamezne nevihte. Ponekod bo zapihal severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, najvišje dnevne od 21 do 27 stopinj C. o GRADEC 16/23 'Si CELOVEC O 14/25 TOLMEČ O 13/23 TRBIŽ O 12/22 a o 14/20 KRANJSKA G. O TRŽIČ 16/24 ¿i JVV VIDEM O 17/29 O PORDENON 18/28 K ČEDAD O 18/28^ GORICA O ° N- GORICA 20/29 ^ 16/26 O 17/26 S GRADEC PTUJ O CELJE 16/27 ■J® ^ LJUBLJANA 16/26 N. MESTO 15/26 POSTOJNA O O 13/24 KOČEVJE MARIBOR 016/26 M. SOBOTA O 16/28 ZAGREB 18/29 O PORTOROŽ O vJ8/28 Ó UMAG REKA 16/24 PAZIN O (NAPOVED ZAJUTRI V spodnji nižini in ob morju bo zmerno do spremenljivo oblačno z možnimi nevihtami proti večeru. Od zgornje nižine do hribovitega območja bo prevladovala oblačnost z možnimi plohami in nevihtami že popoldan, ki bodo pogostejše v predalpskem svetu. Pihali bodo krajevni vetrovi, na odprtem morju pa šibek do zmeren jugozahodnik. Jutri bo sprva sončno, ponekod bo zapihal jugozahodnik. Popoldne bo več spremenljive oblačnosti, predvsem v zahodni polovici Slovenije bodo možne krajevne nevihte. VESOLJE - Predvidoma danes jo pošlje ameriška vesoljska agencija Nasa Sonda Juno proti Jupitru CAPE CANAVERAL - Nekaj tednov po upokojitvi flote raketoplanov bo ameriška vesoljska agencija Nasa danes poslala proti planetu Jupiter sondo Juno, ki bo opravila doslej najdaljšo pot v zgodovini vesoljskih plovil na sončni pogon. Znanstveniki se želijo z njeno pomočjo dokopati do več informacij o nastanku vesolja in planetov. Robotska sonda Juno bo poletela v vesolje na raketi Atlas 5, kasneje pa si bo na tri milijarde kilometrov dolgi poti, ki bo predvidoma trajala pet let, pomagala s tremi paneli s sončnimi celicami. To bo najdaljša pot kakega vesoljskega plovila na sončni pogon doslej, potem ko je evropska sonda Rosetta na ta način dosegla pas asteroidov med Marsom in Jupitrom. Prihod do Jupitra oziroma 5000 kilometrov stran od njega je predviden za julij leta 2016. Juno, ki nosi ime po rimski boginji, Jupitrovi soprogi, bo nato leto dni krožila okoli planeta, pri čemer bo eno krož-nico prepotovala v enajstih dneh. Na koncu svoje misije leta 2017 pa se bo Juno zaletela v Jupiter. Misija do največjega planeta v našem osončju bo stala 1,1 milijarde dolarjev. Juno bo s seboj ponesla devet posebnih inštrumentov, med drugim posebno kamero, ki bo pošiljala posnetke na Zemljo. Jupiter naj bi nastal iz ostankov Sonca, znanstveniki pa želijo ugotoviti, ali je sestavljen le iz plinov ali tudi iz trdne mase. Juno bo raziskovala gravitacijo, magnetna po- lja in atmosfero, v kateri nastajajo vetrovi s hitrostjo 480 kilometrov na uro ter orkani, dvakrat hujši od tistih na Zemlji. Jupiter je sicer doslej že obiskalo osem vesoljskih plovil, najprej v 70. letih prejšnjega stoletja sondi Voyager in Pioneer, nazadnje pa New Horizons, ki nadaljuje pot do Plutona. Nasa z misijo Juno in še dvema velikima misijama v naslednjih štirih mesecih dokazuje, da po raketoplanih nikakor ni ostala brez dela. Konec novembra bo proti Marsu poletel nov rover z imenom Curiosity, ki je velik kot džip, poganja pa ga plutonij. Septembra bo Nasa v okvirju misije Grail poslala dve plovili na Luno. Največja cilja sta sicer človeški obisk asteroida do leta 2025 in planeta Mars do leta 2035. (STA) Gagarin dobil satelit MOSKVA - Ruskima koz-monavtoma, ki trenutno delata na Mednarodni vesoljski postaji (ISS), je po šesturnem sprehodu v vesolju uspelo v Zemljino orbito poslati satelit, posvečen Juriju Gagarinu, ki je 12. aprila 1961 kot prvi človek poletel v vesolje. Nalogo jima je po nekaj težavah uspelo izvesti v drugem poskusu. Kozmonavta Sergej Volkov in Aleksander Samokutajev sta se s 30 kilogramov težkim mini satelitom študentske izdelave podala na doslej 35. sprehod v vesolju, ki so ga od začetka gradnje ISS leta 1998 izpeljali ruski koz-monavti. Satelit kedr, ki sta ga poslala v Zemljino orbito, bo odslej pomagal pri izvajanju študentskih znanstvenih poskusov in bo pozdravljal v 17 jezikih. (STA) Urnik: torek - sobota 7.40-13.30 16.30-19.30 ponedeljek 7.40-13.30 Ob nedeljah zaprto. marko.prunk@siol.net GSM 00386 41 635 645 Dobrodošli tudi v naši gostilni v Lokvi! MESNICA PRUNK Trst - Largo Barriera 1 Vrhunska kakovost izbranega slovenskega mesa Svinjina, žrebičje meso, telečje meso, jagnjetina, perutnina, razni mesni izdelki SLOVENSKE SLASCICË IN KRUH IZREDNA PONUDBA MESA ZA ŽAR Razni mrttlii v akciji