PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
“SfrSiT’" Cena 650 lir - Leto XLIL št 138 (12.463)	Trst, petek, 13. junija
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije)
Tiv —
E
£
I
'ggio 1 2 - 85723
S 20 1
CD
vi
Ui
>
l
V Bazovici smo sinoči omikano dokazali da ne nasedamo izzivanjem fašistov
MARTIN BRECELJ
»Bazovica je postala zopet tarča desničarskih skrajnežev. Bazovica, ki je vsem Slovencem svet simbol boja za narodnostne pravice in odpora proti nacifašizmu, je še vedno trn v peti italijanskim desničarjem.«
Tako je dejal David Slobec, ko je sinoči v imenu vaške skupnosti spre-
govoril množici, ki se je zbrala na bazovskem trgu, da bi demonstrirala proti najnovejšim primerom fašističnega izzivanja. V noči med torkom in sredo so črni mazači oskrunili vaški spomenik NOB in so se potem znesli še nad zidovi slovenskih organizacij in podjetij v mestu. Sinočnja demonstracija pa je bila tudi protest proti shodu neofašističnega gibanja MSI, ki je pod pretvezo vo-
lilne kampanje poslalo nekaj svojih pristašev v Bazovico, da so včeraj še ob dnevu napravili to, kar so njihovi pajdaši v drugi obliki delali v nočni temi: šli so izzivat in ščuvat k narodnostni mržnji. Drugega res ni bilo mogoče pričakovati od volilnega shoda v vasi, v kateri MSI ni predstavil svojih kandidatnih list in niti ne more od zunaj podpirati nobene liste, kajti obe, ki sta se pred-
stavili, so sestavili domačini.
Klavrna črna tolpica — vseh je bilo kakih 30 — je prišla v vas ob spremstvu policijskih avtomobilov. Na vaških ulicah so jih čakali edinole orožniki. Kakih sto jih je stražilo kraj, kjer so čmuhi potem govorili sami sebi, saj jih noben vaščan ni šel poslušat. Bazovica jih je namreč sprejela s prezirom, spraznila je ulice, zaprla vrata in okna, trgovine in gostinske obrate, dokler se izzivanje ni izteklo in policija ni pospremila izzivačev iz vasi.
»Tudi ob tej priložnosti smo omikano dokazali, da se nam ti provokatorji dobesedno gnusijo« je dejal David Slobec pred množico, ki je kmalu nato prekrila bazovski trg, ob katerem stoji oskrunjeni spomenik NOB. »S svojim početjem so dosegli samo to,« je nadaljeval, »da se je v vseh nas še bolj utrdil antifašistični duh.«
Na govorniški oder je nato stopil bivši predsednik odbora za postavitev bazovskega spomenika NOB Miro Križ-mančič. Spomnil je, kako so s postavitvijo spomenika pred 13 leti hoteli počastiti spomin vaščanov, ki so padli v osvobodilnem boju, in se pokloniti hkrati vsem, ki so se žrtvovali za svobodo in demokracijo. Nedopustno je,
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Zasedanje gospodarskih zbornic Alpe Jadran
BRIONI — Skupni gospodarski programi na območju Alp« - Jadran so osrednja tema dvodnevne šeste konference gospodarskih zbornic delovne skupnosti Alpe -Jadran, ki poteka na Brionih. Srečanje je odprl predsednik gospodarske zbornice Hrvaške Jožo Petovič in izrekel pričakovanje, da bodo udeleženci srečanja strokovno preučili žgoča gospodarska vprašanja, ki so skupnega interesa za razvoja sosednjih dežel.
Prvi dan zasedanja so predsedniki zbornic govorili o sprejetih akcijah med dvema konferencama in ob tej priložnosti predložili več načrtov, da bi obogatili in pospješili sodelovanje. Predsednik gospjodarske zbornice Slovenije Marko Bulc se je zavzeli za boljše sodelovanje piri izgradnji cestne mreže, območnem zračnem prometu in turizmu. Marko Bulc je predlagal, da bi ljubljanski sejem Alp« - Jadran pjostal tudi turistična borza, (dd)
Strah pred manifestacijami ob 10-letnici Soweta
IZREDNO STANJE V JUŽNI AFRIKI DOKAZ NEMOČI RASISTIČNEGA REŽIMA
JOHANNESBURG — Kakor hitro je vlada Južne Afrike včeraj oklicala obsedno stanje, že se je znašla v zaporih množica ljudi, mnogim pa je policija izvedla hišne preiskave. V 11 mesecih je policija že drugič dobila izredna pooblastila, da bi preprečila nerede, nasilje in tudi »kritike«. Prvo izredno stanje je južnoafriška vlada oklicala 21. julija lani, da bi zajezila rasistično nasilje v črnskih satelitskih mestih. Takrat je px>licija v 8 mesecih ubila 900 oseb, aretirala pa 15.000.
Papež imenoval novega apostolskega nuncija v SFRJ
RIM — Fap>ež Janez Pavel H. je včeraj uradno imenoval za novega apostolskega nuncija v Jugoslaviji kolumbijskega nadškofa Gabriela Montalva, ki je prevzel mesto dosedanjega vatikanskega nuncija v Beogradu Italijana Colasuona. Slednji se je vrnil v Sveto stolico, kjer se bo odslej naprej v prvi osebi ukvarjal z odnosi med Vatikanom in vzhodnimi državami ter postal tako neke vrste »leteči« papežev odposlanec v teh državah. Montalvo je bil imenovan na to prestižno mesto nekaj dni pred 20-letnico podpisa posebnega protokola o sodelovanju med Vatikanom in Jugoslavijo, (st)
Sedanje obsedno stanje velja za vso Južno Afriko in ga je vlada proglasila zato, da bi preprečila manifestacije opozicijskih sil ob 10-letnici upora v Sowetu, ki ga je policija zatrla z umorom več stotin oseb.
V zvezi s proglasitvijo sedanjega izrednega stanja diplomatski krogi poročajo, da je vlada »zavohala«, da se 16. junija pripravlja nekaj »vehkega«. Za tisti dan naj bi manifestacije pripravljajo več protirasističnih organizacij, predvsem Enotna demokratična fronta (UDF) in oboroženo gibanje ANG. Ta organizacije so sporočile, da nameravajo obletnico Soweta izkoristiti za veliko protivladno akcijo. Neredom v črnskih satelitskih mestih se že dve leti pridružuje objestnost in grožnja skrajno desničarskih Burov, ki so morda za sedanjo vlado še nevarnejši od črncev.
Nacionalistična vlada, na oblasti 38 let, že nekaj let napoveduje malenkostne reforme izvedene v »mirnem in ustavnem« preokretu. Za svoj načrt, ki ga desnica proglaša za pjretiran, črnci pa preskromen, skuša vlada pridobiti tudi mednarodno javno mnenje. Zaverovana v svojo nehumano rasistično pjolitiko, je vlada Pietra Bothe neobčutljiva za grožnjo z gospodarskimi sankcijami in obsodbo številnih držav. Iz slepe ulice je poiskala izhod v izrednem stanju. Posledica je padec vrednosti državnega denarja in mednarodni posmeh njeni grožnji, da bo rudno bogastvo te države prešle v komunistične roke.
Pret
c
L
0-
S O
o
o
Kt
O
O
SAP.^n TENCE
RIM — Včeraj smo na kratko poročali, da bo poslanska zbornica pred koncem meseca vendarle vzela v pretres zakonski predlog za celovito zaščito ladinske narodnostne skupnosti v tridentinski pokrajini. Osnutek, ki so ga predložili poslanci južnotirolske stranke (SVP) Riz, Benedikter in Ebner ter predstavnik francosko govoreče skupnosti v Dolini Aosta Dujany, se zavzema za revizijo posebnega statuta dežele Tridentinske - Južne Tirolske, ki trenutno priznava polnopravno zaščito le za Ladince v bocen-ski pokrajini. Z novim zakonom pa bi morala država priznati teritorialno celovitost ladinske skupnosti v tej deželi, za katero se vztrajno borijo predvsem prebivalci tridentinske doline Fassa, ki se že stoletja trmasto upirajo raznarodovalni politiki.
Podpisniki zakonskega predloga, ki je bil predložen že pred tremi leti, a ga zaradi nasprotovanja nekaterih vladnih sil in določenih »dvomov« ministrstva za dežele niso do sedaj vključili na dnevni red zbornice, o-bravnavajo razne aspekte zaščite, začenši s šolstvom ter z enakopravno rabo ladinskega jezika v javnosti. Med drugim, kot je bilo logično pričakovati, zahtevajo tudi, da bi lahko tridentinski ladinci uporabljali materin jezik v odnosu z državnimi oblastmi ter v vseh javnih uradih in torej, da bi uživali iste pravice kot Ladinci, ki živijo nekaj kilometrov stran, a v bocenski pokrajini.
Na ministrstvu za dežele, ki je pristojno za predložitev morebitnih vladnih popravkov k temu osnutku, pa je člen o enakopravni rabi jezika zbodel v oči enega izmed funkcionarjev. A ne zato, ker bi smatral, da Ladinci nimajo pravice do uporabe materinega jezika na pošti ali na sodišču, ampak zato, ker obstaja nevarnost, da bi lahko tudi Slovenci v Italiji zahtevali isto, kar pa jim država ne more na noben način priznati. Ker te pravice nočemo priznati Slovencem, je ne moremo niti Ladincem, zato pogojujemo eno stvarnost z drugo, da bi potem konec koncev nihče nič ne dobil.
Pričakovati je, da bo ta neverjetna formulacija, o kateri so bili že obveščeni nekateri Ladinski predstavniki, čimprej izginila in da ne bo našla mesta v popravkih, ki jih vlada u-radno ni še predložila parlamentu. V nasprotnem primeru bi se ministrstvo, ki se ukvarja tudi z našimi vprašanji, samo osmešilo in dokazalo, da ni sposobno resno ocenjevati posameznih manjšinskih stvarnosti.
Slovenski duhovniki iz videmske pokrajine na obisku v Ljubljani
NA 3. STRANI
Nadaljevanje pokongresnih polemik med demokristjani in socialisti
RIM — Politične razmere obeležuje pjričakovanje volitev na Siciliji. V takšnem vzdušju je socialistično vodstvo včeraj ponovilo oster napad na linijo kongresa KD in njenega tajnika De Mite. Ponovilo je tudi grožnjo: »Če bo KD odprla krizo, da bi prevzela predsedstvo vlade, bodo predčasne volitve.«
Takšno opozorilo sta dala Craxi in Martelli. Podtajnik PSI je rekel: »KD irna vso pravico prreklicati sedanje zavezništvo, vendar mora to predlagati volivcem. Craxi pa je dodal: »Neupravičeno so nas izzivali. Če bodo vztrajali, jim bodo ustrezno odgovorili. To M grožnja, ampak znak demokratične odgovornosti. Predsednik vlade in taj-Mk stranke je nato odgovoril na De Mitov polemični poziv, naj ”se briga
za vlado”. Večji del dogovorjenega programa, je izjavil Craxi, je vlada spremenila v zakonske pobude. Odkar svet obstaja, so se programi in politični odnosi prepletali. Kdor jih skuša umetno ločiti, si zakriva oči pred stvarnostjo, ki ga obdaja, ali pa je noče videti. Ne govori resnice o lastnih stališčih in namerah.«
Podtajnik Martelli pa je rekel, da imajo socialisti vlado s socialističnim predsednikom za preokret v zgodovini, za nezamenljivo izkušnjo v razvoju političnih odnosov.
Iz vrst KD zaenkrat ni odgovorov. Pač pa velja omeniti izjavo komunista Occhetta, da je potrebno razbiti domneven sp>opad za oblast med KD in
Španec Caldere (desno) je bil včeraj proti Alžiriji dvakrat uspešen. Španija je zmagala s 3:0. Na sliki: prvi Cadderejev gol.
Danes konec prvega dela
CIUDAD MEXICO — Do konca prvega dela mundiala nas ločita le še današnji tekmi med ZRN in Dansko ter Urugvajem in Škotsko in med slednjima dvema nasprotnikoma bomo dobili še 16. ekipo, ki se bo uvrstila v osmino finala.
Sinoči so Brazilci z zmago nad Severno Irsko le {»trdili svojo kvalifikacijo v drugo kolo, Španci pa so s presenetljivo lahkoto odpravili Alžirijo in si tako zagotovili drugo mesto v skupini in s tem napredovanje. Ta dva izida sta odprla pot v nadaljevanje tudi Bolgariji, ki je v skupini A zasedla tretje mesto z vsega dvema točkama, vendar je zaradi boljše razlike v golih podaljšala svoje bivanje v Mehiki.
Znani so že tudi skoraj vsi pari osmine finala in nekaj nejasnosti je povezanih le z izidoma preostalih današnjih srečanj. Med najbolj zanimive pare sodi tudi srečanje Francija - Italija, še posebej pa bo verjetno zanimivo srečanje med najprijetnejšim presenečenjem prvenstva Marokom in slabšim v dvoboju med ZRN in Dansko.
Nespodbudna tiskovna konferenca ameriškega predsednika
Reagan napovedal preklic sporazuma Salt 2
NEW YORK — Ameriški predsednik Reagan je na predsinočnji tiskovni konferenci V Reli hiši znova izrazil svoje nasprotovanje sporazumom o omejitvi strateškega jedrskega oboroževanja Salt 2, češ »da so samo uzakonili oboroževalno tekmo«, vendar pa je obenem dodal, da se še hi dokončno odločil ali bodo ZDA konec leta odstopile od njih.
Po Reaganovih besedah je odločitev o sporazumih Salt »odvisna od tega kakšne korake na tem področju bo v naslednjih mesecih storila Sovjetska zveza«. Kot je nedavno izjavil ameriški predsednik bodo ZDA »presegle meje, ki jih določa Salt 2, konec novembra, oziroma v začetku decembra, ko bodo v oborožitev uvedli 131 strateških bombnikov B-52 oboroženih z manevrirnimi raketami«. Omenjena Reaganova izjava je tako med ameriškimi zahodnimi zavezniki kot v ameriškem Kongresu naletela na hud odpor.
Prav predvčerajšnjim je vodstvo demokratske stranke v predstavniškem domu začelo postopek za sprejetje zakona, ki bi administracijo obvezoval, da ostane pri določilih sporazumov Salt. Vodstvo demokratske stranke je nedavno sprejelo v zvezi s tem posebno izjavo, v kateri pravi, »da bi napovedan Reaganov odstop od sporazumov Salt 2 sprožil doslej najhujšo oboroževalno tekmo«.
Napovedanemu Reaganovemu odstopu od sporazumov Salt 2 pravtako nasprotuje tudi večina članov senata, čeprav njihovo nasprotovanje, kot pišejo ameriški komentatorji »ni tako goreče, kot v predstavniškem domu, kjer imajo demokrati večino«.
Kljub temu pa je tudi republikanski senator William Cohen predlagal sprejetje resolucije, ki predsednika obvezuje, da ostane v mejah sporazuma Salt. Kot izjavljajo nekateri najbolj vplivni republikanski senatorji predsednik Reagan zagotovo ne bo dobil 4,5 milijarde dolarjev, ki jih je zahteval v proračunu za prihodnje leto za raziskave takoimenovanih vesoljskih orožij, če bo prekršil sporazum Salt 2.
Z besedami »da se ni dokončno izrekel o usodi sporazumov Salt 2« je Reagan na tiskovni konferenci brez dvoma poskušal pomiriti kongres, oziroma preprečiti, da ne bi le-ta sprejel napovedanega zakona, ki administraciji prepoveduje odstop od sporazumov Salt 2. Kot sodijo politični analitiki bo usoda omenjenih sporazumov verjetno jeseni postala ena izmed najbolj vročih ameriških političnih tem,
Tudi na predsinočnji konferenci je predsednik
Reagan Sovjetsko zvezo obtožil, da krši sporazume, medtem ko jih po njegovih besedah ZDA spoštujejo. Nekateri kritiki Reaganove administracije opozarjajo, da so omenjene sporazume z modernizacijo nekaterih radarjev za strateško opazovanje prekršile tudi ZDA. Reaganova administracija namreč trdi, da je SZ z izgradnjo radarja za strateško opazovanje v Krasnojarsku v Sibiriji težko prekršila Salt 2.
Ameriški predsednik Reagan predsinočnjim ni hotel komentirati najnovejšega sovjetskega predloga o zmanjšanju strateških jedrskih potencialov obeh velikih sil, ki ga je sovjetska delegacija dala na mizo na ženevskih pogajanjih. Sovjetskega voditelja Gorbačova je označil kot »prvega sovjetskega voditelja, ki prostovoljno govori o zmanjšanju jedrske oborožitve«, obenem pa je izrazil prepričanje, da bo sovjetski voditelj še letos obiskal Washington.
Sovjetska agencija TASS je že ocenila Reaganov govor kot korak naprej na poti »uresničevanja nevarnejšega sveta«. Sklep o odpovedi sporazuma Salt 2 je za SZ »objestna« poteza, sklicevanje na domnevne sovjetske kršitve pa »lažnivo in nedopustno«.
UROŠ LIPUŠČEK
V Beogradu začetek kongresa ZSMJ
Jugoslovanska mladina ocenjuje štiri leta svoje dejavnosti
BEOGRAD — V Beogradu se je včeraj začel 12. kongres Zveze socialistične mladine Jugoslavije. Med tridnevnim delom bo 1293 delegatov in okoli 400 gostov o-cenilo štiriletno dejavnost mladinske organizacije in določilo naloge za prihodnje.
Prva ocena minulega obdobja je bila dana v referatu predsedstva konference ZSMJ »Vloga ZSM v boju za razvoj socialističnega samoupravljanja«, ki ga je na prvi plenarni seji prebrala predsednica jugoslovanske mladine Silvija Žugič - Rijavec. Poudarila je, da mladinska organizacija v minulih štirih letih ni bila pripravljena, niti sposobna uspešno odgovoriti na izzive, ki so posledica naraščajoče družbene krize. Na poslabšanje družbenega položaja mladih je ZSMJ reagirala v glavnem z orožjem preteklosti — deklaracijami in priseganjem v nepretrganost revolucionarnega razvoja. Takšno obnašanje je še bolj potisnilo mladinsko organizacijo na rob družbenih dogajanj in zmanjšalo njeno vlogo kot resničnega subjekta družbenih sprememb. Krivca za to ne smemo iskati drugje, je dejala predsednica
mladine. Naša organizacija se z obrobja lahko vrne v središče dogajanja samo, če se bo prenehala ukvarjati samo s seboj, nepomembnimi organizacijskimi vprašanji ali problemi, ki zadevajo samo mlade. Pred nami je torej dosledno in predano delo pri uresničevanju samoupravljanja.
Udeležence 12. kongresa ZSMJ je pozdravil sekretar predsedstva CK ZKJ Dimce Belovski. Poudaril je, da je »bistveno vprašanje kontinuitete in prihodnosti naše revolucije bilo in ostaja, v kakšni meri so mladi ljudje ustvarjalci in nosilci njenih idealov in ciljev«.
Belovski je ocenil, da ZK ni bila dovolj angažirana v reševanju problemov, s katerimi se mladi soočajo. Pravica in dolžnost mladine je, da je nezadovoljna z doseženim in da išče in dokazuje svojo zgodovinsko možnost danes in ne v daljni prihodnosti. Na tem ustvarjalnem nezadovoljstvu je treba spodbujevati kreativne sile, ki so sposobne, da uresničujejo sprejeto politiko, saj so mladi ljudje subjekt revolucionarnih gibanj, ne pa okras nekega obdobja, je dejal Belovski. (dd)
Zaradi požara na gliserju utonile tri priletne ženske
MTLAZZO (Mesina) — En dan po nesreči gliserja so ugotovili, da so izgubile življenje tri osebe, in sicer tri starejše Sicilijanke, ki so utonile. V bolnišnici se zaradi šoka in podhladitve zdravi dvajset oseb, turisti, potniki in člani posadke, med katerimi je tudi poveljnik gliserja. Večina teh bolnikov bo že danes zapustila bolnišnico.
Medtem so uvedli dve preiskavi, eno vodi državno pravdništvo iz Mesine, drugo pa pristaniško poveljstvo v Milazzu.
Grška pravoslavna cerkev obtožuje Vatikan da podpira »neobstoječo« makedonsko cerkev
RIM — Razstava znamenitih ikon iz Makedonije, ki so jo pred kratkim odprli v vatikanskih muzejih, je dala povod za nekatere hude polemike, ki bodo gotovo ošibile itak že zelo problematični teološki dialog med katoliško in pravoslavno cerkvijo. Do krize je prišlo na četrtem plenarnem posvetovanju mešane teološke komisije v Bariju, na katerem so predstavniki grške pravoslavne cerkve ocenili gostoljubje razstavi kot rimsko provokacijo ter iz protesta zapustili konferenco. Grki trdijo, da je Vatikan s to pobudo dejansko podprl »enostranske zahteve makedonske pravoslavne cerkve« po razkolu iz leta 1959 ter istočasno priznal obstoj »neobstoječega makedonskega naroda«. Skupina pravoslavnih predstavnikov je takoj ob začetku zasedanja izrekla solidarnost grški cerkvi. Vendar se je zavzela za nadaljevanje posveta, ki se je nato lahko zaključil le ob spretnem diplomatskem posredovanju obeh predsedujočih, kardinala Willebrandsa in nadškofa Stylianosa.
Afero so vsekakor za sedaj rešili s kompromis-
no, a vendarle enotno resolucijo, v kateri je rečeno, da so razpravo o vprašanjih teološkega dialoga med cerkvama odložili za eno leto, glede spora pa vsaka stran ostaja še dalje pri svojem. Pravoslavna vztraja, da je Vatikan z nekaterimi pobudami dal misliti, da priznava avtokefalnost nekaterih župnij srbskega patriarhata, katoliška pa, da Sv. stolica tega ni priznala in da se nikakor ne namerava vpletati v notranje konflikte in razkole znotraj pravoslavne stvarnosti. Voditelj vatikanske kurije, državni sekretar Casaroli je vsekakor takoj odletel v Atene, kjer bo skušal razčistiti ta nesporazum.
Vsem je vsekakor jasno, da so ikone iz SR Makedonije le zunanji povod za polemike in da v ozadju razhajanj tičijo dosti globlja nesoglasja. Pravoslavna cerkev je v resnici zelo zaskrbljena nad agresivno politiko katoliške cerkve na vzhodu in nad nekaterimi zadnjimi pobudami papeža Janeza Pavla II., po katerih so mnogi pravoslavci zapustili to cerkev in se približali rimskokato-
liški. Odnosi so se torej poslabšali, namesto da bi se popravili, kot jasno potrjuje tudi zaključni dokument iz Barija, ki priznava, da ta vprašanja povzročajo globoka nesoglasja med cerkvama. S povsem drugačnim rezultatom pa se je v Moskvi pred kratkim končal pogovor vatikanskih predstavnikov z voditelji ruske pravoslavne cerkve, ki je po mnenju nekaterih odprl možnost papeževega obiska v Sovjetski zvezi, do katerega naj bi prišlo čez dve leti.
Rimska razstava ikon je kljub tem polemikam naletela na zelo veliko zanimanje in je tudi v javnih občilih izzvenela kot kulturni prispevek Jugoslavije k letošnjemu proslavljanju enega obeh narodnih in kulturnih buditelj slovanskih narodov, sv. Cirila. Ob otvoritvi so jo ugledni vatikanski predstavniki pozdravili kot hvalevredno pobudo ljudi in narodov različnih ideologij in nenazadnje tudi kot stvarni prispevek k zbliževanju obeh cerkva. Škoda le, da bo razstava odprta samo mesec dni.	SANDOR TENUE
Prekinjeni pogovori o prevozih EGS po Jugoslaviji
BRUSELJ — Evropska skupnost in Jugoslavija sta prekinili {»govore o tranzitnem prevozu premoga in jekla Evropske skupnosti po jugoslovanskih železnicah, za kar se je zanimala prea-vsem Grčija. To je sporočila Evropska komisija in dodala, da niso sprejeli sporazuma o ustanovitvi neposrednih mednarodnih pravic teh proizvodov v tranzitu preko jugoslovanskega o-zemlja.
Po poročilih, ki ga je komisija predložila članicam EGS, gre za povsem majhno količino blaga, samo nekaj tisoč ton na leto, skupne naložbe za povezavo Grčije z evropsko skupnostjo, Avstrijo in Švico pa so vplivale na to, da tako jugoslovanske železnice kot držav dvanajsterice niso močno zanima-ne za ta projekt. Tudi železnice Evropske skupnosti so ocenile, da takšen sporazum zaradi majhne količine blaga praktično ne bi imel nobenega pomena. (dd)
• Bazovica
NADALJEVANJE S 1. STRANI
je poudaril govornik, da se takšni spomeniki nekaznivo skrunijo.
V imenu SKGZ je govoril Klavdij Palčič. Obsodil je popustljivost objasti do provokatorskih podvigov najbolj zarobljenih fašističnih pretepačev, ki bi se jih moral sramovati sleherni državljan, da jih ima v svojem okolju, kaj šele tisti, ki odgovarjajo za javno življenje in mir v republiki. Palčič je tudi ožigosal druge primere kratenja pravic slovenske narodnostne skupnosti in pozval demokratični Trst, naj se otrese pogojevanja desničarskih sil, ki zastrupljajo ozračje s protislovensko žolčnostjo.
Pokrajinski tajnik KPI Ugo Poli je podčrtal, da je Bazovica znala na nenasilen in demokratičen način odgovoriti na ponovne fašistične provokacije. Bodočnost je prav gotovo na strani takšnih sil, ki se oplajajo ob načelih ustave, in to tudi v našem nesrečnem Trstu, je vzkliknil tajnik KPI,
ki je pozval odgovorne za javni red, naj tem silam prisluhnejo, saj so jih one podprle, ko je bilo treba braniti demokracijo pred terorizmom.
Pokrajinski tajnik SSk Zorko Harej je v imenu pokrajinske uprave in antifašističnega odbora v svojem posegu podčrtal, da je bila tarča fašistov spet Bazovica, se pravi kraj-simbol protifašističnega boja. Izrazil je zaskrbljenost nad dejstvom, da se politične razmere na Tržaškem in še zlasti odnosi med tu živečima narodoma iz leta v leto slabšajo. Pozval je zatorej k budnosti in k boju za ohranitev demokratičnih svoboščin.
Na govorniški oder je naposled stopila predsednica Vzhodnokraškega rajonskega sveta Anamarija Kalc. Spomnila je na hude posledice, ki jih je že imelo fašistično divjanje po kraških vaseh v preteklosti. Pozvala je oblasti, naj takšno divjanje preprečijo, opozorila pa je tudi, da je za resnično prijateljsko sožitje v naših krajih potrebnih še veliko napc^ rov s strani Italijanov in Slovencev.
MARTIN BRECELJ
ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO
Roma — Via G. B. Martini 3
OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC
12% posojilo 1980-1987 za 500 milijard lir (RUTHERFORD)
Po izžrebanju, ki je bilo 9. junija 1986, ter v smislu zakonskih predpisov in pravilnika bodo s 1. septembrom 1986 vnovčljive pri običajnih poverjenih zavodih obveznice, ki so vključene v sledeče serije:
15 - 16 - 23 - 27 - 31 - 32 - 33 - 45 - 49 - 52 63 - 64 - 69 - 70 - 71 - 75 - 78 - 88 - 94 - 95
Obveznice, ki bodo predložene v izplačilo, bodo morale biti opremljene s kuponom z zapadlostjo 1. marca 1987 in naslednjimi. Vsota morebitnih manjkajočih kuponov se bo odštela od vsote dolžnega kapitala.
V okviru kulturnih dnevov Slovencev iz Italije
Slovenski duhovniki iz videmske pokrajine ^ včeraj na obisku v slovenski prestolnici
LJUBLJANA V okviru kulturnih dnevov Slovencev iz Italije je včeraj ljubljanski metropolit Alojzij Šuštar sprejel delegacijo slovenskih duhovnikov iz Benečije in Kanalske doline. V delegaciji so bili tudi katoliški laiki, ki delujejo v sklopu društva Studenci. Nadškof Šuštar je ob pozdravu delegaciji poudaril delež, ki so ga imeli slovenski duhovniki v Benečiji pri ohranjanju slovenske besede, kulture, zavesti in seveda verskih čustev ljudi. Poudaril je tudi potrebo po čimboljših stikih in izrazil pripravljenost slovenske družbe in Cerkve da podpreta prizadevanja Slovencev v videmski pokrajini. Izrazil je nato željo, da bi tudi osebno obiskal Slovence v videmski pokrajini.
V imenu slovenskih duhovnikov je ljubljanskega metropolita pozdravil župnik Božo Zuanella. Tudi on je izrazil željo po čimboljšem sodelovanju, nakar je spregovoril o težavah v katerih so delali in še delajo slovenski duhovniki vvidemski pokrajini. Pri tem je poudaril boleč problem, ki predstavlja za Slovence v videmski pokrajini pomanjkanje mladih, ki bi se odločili za duhovniški poklic. V videmskem semenišču ni sedaj niti enega slovenskega študentaje dejal Zuanella. V imenu društva Studenci je ljubljanskega metropolita pozdravil Rihard Rutar. Na kratko je obrazložil delovanje društva, tudi on omenil pereče vprašanje pomanjkanja mladih duhovnikov in med drugim dejal: "Tudi mi Studenci smo bili skupno z duhovniki pobudniki sv. maše v
slovenščini. Žal je ta praksa še malo razvita po naših farah. Dejal pa je, da obhajajo sv. mašo v slovenščini enkrat mesečno, upati pa je, da se bo kljub nasprotovanju, ki ni samo politično, slovenska beseda v cerkvi vedno bolj razširila.
Obisku v ljubljanski nadškofiji je sledil obisk duhovnikov in katoliških laikov pri Republiški konferenci SZDL Slovenije. Tu so delegacijo sprejeli podpredsednik Sveta za odnose z verskimi skupnostmi Pavle Bojc, škof Vekoslav Grmič in dekan Teološke fakultete v Ljubljanu Fran Rozman. Tu je beseda stekla o vlogi beneških duhovnikov za ohranjanje slovenske zavesti v Benečiji, pa o odnosih med vero in državo v Sloveniji, o možnih stikih in sodelovanju ter o drugih pomembnih zadevah. Škof Grmič se je med drugim spomnil 400-letnice smrti Primoža Trubarja in poudaril, kako se je Trubar po eni strani boril za reformo Cerkve, po drugi strani pa za slovensko besedo in narod. Prav v svojem delu za narod je izpolnjeval tudi svoje duhovno poslanstvo in v tem duhu bi morali tudi danes delovati slovenski duhovniki. S svoje strani so beneški duhovniki poudarili lasten trud in trud prednikov pri ohranjanju vere in hkrati slovenske zavesti v najbolj zakotnih predelih dežele pod Matajurjem. To delo ni bilo in ni lahko, in vendar je še danes potrebno, čeprav je res, da vedno bolj manjka novih moči, ki bi opravljale duhovniški poklic.
ACE MERMOLJA
Tudi madžarska dežela Somogy ot opazovalec v skupnosti AA
TRST — Madžarska dežela Somogy bo stopila kot opazovalec v delovno skupnost Alpe Adria. Tako so sporočili ob zaključku tridnevnega obiska, ki ga je v naši deželi opravila delegacija Socialistične delavske partije iz tega najbolj zahodnega predela Madžarske.
Delegacija, ki so jo sestavljali prvi sekretar Somogyja Klenovics, prvi sekretar mesta Kaposvar, glavnega mesta Somogyja, Tolnai in šef ravnateljstva za vzgojo Karoly, je imela med obiskom pogovore na Tržaški trgovinski zbornici, s predsednikom in ravnateljem tržaškega pristanišča, z voditelji Zanussija in s predstavniki Delavskih zadrug, sprejala pa sta jo tudi predsednik deželnega sveta Solimbergo in goriški župan Scarano, politične pogovore pa je imela z deželnim vodstvom KPI, na povabilo katerega je prišla v našo deželo.
Svoje vtise z obiska so madžarski gostje orisali na tiskovni konferenci, ki je bila včeraj na sedežu KPI v Trstu. Med našo deželo in Somogyjem že obstajajo nekatere oblike sodelovanja, ki pa bi jih želeli še okrepiti. Na gospodarski ravni je še posebno konkretno vprašanje koriščenja storitev tržaškega pristanišča, ki je prav pred kratkim odprlo svoj urad v Budimpešti, zastavili pa so tudi vprašanje kulturnega sodelovanja. Konkretne predloge v tej zvezi bodo predstavniki Somogyja že prihodnji teden posredovali madžarskemu zunanjemu ministru, ki bo prišel na obisk k njim. Vstop te dežele, pa čeprav le kot opazovalca, v delovno skupnost Alpe Adria, pa seveda odpira veliko možnosti sodelovanja ne samo z našo deželo, ampak tudi s Slovenijo in vsemi drugimi deželami, ki sestavljajo to skupnost.
Na sliki: gostje iz Somogyja med včerajšnjo tiskovno konferenco.
Lep izlet invalidov in aktivistov po poti spomenikov padlim na Goriškem
Zveza vojnih invalidov NOV in Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje večkrat organizirata za svoje člane enodnevne ali večdnevne izlete in vedno je uspeh le-teh dober.
Tako je bilo tudi v nedeljo, ko se je okrog 50 izletnikov, članov obeh organizacij, podalo na enodnevni izlet na Goriško.
Da je izlet uspel, je bila najprej zasluga lepega sončnega vremena, ki je že spravilo izletnike takoj na začetku v dobro voljo. Avtobus je bil udoben, vožnja prijetna, za dobro voljo je takoj poskrbel har-monikaš Mirko Maver, pa tudi razlage ni manjkalo o pomenu izleta, o krajih, ki so bili na programu izleta in še o marsičem.
»Pot po spomenikih« bi lahko imenovali ta izlet, saj je bilo že prvo postajališče v Doberdobu, kjer so se udeleženci, v spremstvu predstavnikov domače sekcije VZPI - ANPI, poklonili spominu padlim in položili venec pred spomenik sredi vasi.
Tu so se izletnikom pridružili nekateri domačini, ki so ostali nato v družbi vse do konca izleta. Iz avtobusa so si udeleženci nato ogledali še prekrasen
spomenik v Gabrjah, nato spomenik, kulturni dom in novi športni center v Sovodnjah, pa še spomenik padlim v Štandrežu.
V Podgori je bil drugi postanek. Tudi tu so izletnike sprejeli predstavniki domače sekcije VZPI -ANPI in Zveze vojnih invalidov. Tudi tu je bila kraj-šasvečanost pred spomenikom padlim, s kratkim govorom in položitvijo venca. Za kratek počitek in okrepitev so v Podgori poskrbeli gostitelji.
Tretji spomenik, ki so ga izletniki obiskali, je bil spomenik padlim v Pevmi. Tudi tu je bil kratek govor, polaganje venca, nato pa so se vsi, skupno z domčini, podali še na vaško pokopališče, kjer so ob izidu postavljene spominske plošče za vse padle.
Iz Pevme so se izletniki odpeljali na ogled Kulturnega doma v Gorici. Za marsikoga je bil to prvi obisk tega prelepega objekta, ki je resnično v ponos nam vsem, posebno seveda Goričanom. O domu samem, o športni dvorani pa o gledališki dvorani in o vseh prostorih, ki k tej zgradbi spadajo, je veliko zanimivega povedal Aldo Rupel, član upravnega odbora KD, ki je bil zelo izčrpev v podajanju vsega,
kar je lahko udeležence izleta zanimalo in jim približalo goriško stvarnost.
Od tu dalje se je začel družabni del izleta. Z avtobusom so se udeleženci odpeljali v nekaj kilometrov oddaljeno vas Vitovlje na jugoslovanski strani, kjer so se ustavili na kmetiji Stojana Remca, po domače »Pri Malovšču«, ki je prvi na tem območju začel s kmečkim turizmom. Prijazni lastnik in njegovi družinski člani so goste pričakali z domačim aperitivom, nato pa je sledilo dobro in bogato kosilo, pripravljeno, kot so se domačini pohvalili, z vsem, kar sami pridelajo na kmetiji. Tu ni manjkalo glasbe, petja, niti plesa in zabave. Po bogatem kosilu in še malici, je sledil ogled domače kleti in drugih objektov. Ure so tako hitro minile, da je bil naenkrat mrak ter so se morali izletniki ponovno spraviti v avtobus, ki jih je lepo in varno pripeljal do doma.
Organizatorji izleta so se seveda s kratkimi govori zahvalili gostiteljem z Goriškega, obljubili pa so tudi, da se bodo še večkrat srečali in tudi sicer utrdili medsebojno sodelovanje.
N. L.
Skupen nastop štirih pristanišč severnega Jadrana
TRST — Na sestanku prometnih ministrov štirih objadranskih dežel, članic skupnosti Alpe Jadran, v Benetkah so se dogovorili, da bodo štiri jadranska pristanišča Benetke, Trst, Koper in Reka 7. oktobra skupaj nastopila v Budimpešti.
Skupen nastop in usklajena ponudba pristaniških zmogljivosti je samo nadaljevanje sodelovanja pristanišč severnega Jadrana in dogovorjene delitve dela med njimi.
Usklajene tovrstne akcije za še večjo usmeritev širšega zaledja na Jadran (v ostri konkurenci s severnoevropskimi in drugimi italijanskimi pristanišči) so se začele z lanskoletnim nastopom v Miinchnu, nadaljevala pa se bodo prihodnjo pomlad na Dunaju.
• VIDEM — V ponedeljek bo ob 9.30 v dvorani AIACE v Vidmu simpozij na temo: Javna dela, priložnost za razvoj dežele. Simpozij prirejajo deželna sindikalna tajništva CGIL, CISL in UIL.
Raziskovalni tabor »Kanalska dolina 86«
Odsek za zgodovino pri tražaški Narodnostni in študijski knjižnici ter Slovenski raziskovalni inštitut tudi letos prireja Mladinski raziskolalni tabor »Kanalska dolina 86«. Priprave na tabor so že v polnem teku, doslej pa sta organizatorja imela že vrsto srečanj v Kanalski dolini, Trstu in Ljubljani. Vestno zbirajo prijave mladih raziskovalcev, skupina mentorjev posameznih raziskovalnih skupin pa je tudi že sestavljena.
Letošnji Mladinski raziskovalni tabor bo od 25. avgusta do 6. septembra v Kanalski dolini, oziroma v nekaterih tukajšnjih naseljih (Žabnice, Ukve, Ovčja vas, Na-borjet). Okvirni predlogi za raziskovalno delo v posameznih skupinah pa so:
arheološka skupina bo raziskovala rimske ostanke v Kanalski dolini; etnološka skupina bo proučevala zunanjost in notranjost tipičnih hiš ter način življenja planšarjev, sociolingvistično raziskavo bo opravljala jezikoslovna skupina, medtem ko bo geografska skupina proučevala strukturo prebivalstva, večjezičnost in prometnice. Na-
dalje bo naravoslovna skupina proučevala razvodje (preučitev voda), kamenine in zdravilna zelišča. Spremembe v naseljih po drugi svetovni vojni bo ugotavljala sociološka skupina. Zanimivo bo tudi delo zgodovinske skupine, ki bo obravnavala problem opcij v letih 1938/39, priimke v vaseh Žabnice, Ukve, Ovčja vas in jih primerjala skozi več časovnih obdobij. Obravnava ledinskih imen pa bo del več skupin.
Mentorji, ki so doslej potrdili svojo prisotnost prihajajo iz Trsta in z onstran meje, mladi raziskovalci pa bodo svoje delo lahko koordinirali s pomočno računalnikov. V okviru priprav na 6. mladinski raziskovalni tabor, organizatorji prirejajo ekskurzijo po terenu raziskave, ki bo v soboto, 28. junija. Zbirno mesto udeležencev bo na Trbižu, na parkirišču zraven občine, po kosilu pa se bodo z osebini avtomobili podali od Bele peči do Tablje s postankom v krajih, kjer bo potekala raziskava in z ogledom ukvanske planine.
	TK TRŽAŠKA KNJIGARNA Ul. sv. Frančiška 20 - TRST - Tel. 732487 obvešča da sprejema naročila za vse učbenike nižjih in višjih srednjih slovenskih šol v Italiji za šolsko leto 1986/87
	
	doma MBm?	IN V SVETU SLOVENIJALES DOBRO POZNAN
Philipp Vandenberg
Hetera
PRVO POGLAVJE
Začutil je, da ga je zbodlo pri srcu, kakor da bi mu bil kdo potisnil mrzel, oster nož med rebra, in za hip je že pomislil, da bo izgubil zavest. Prašna pot pred njim se je zameglila in se razblinila v neprodiren oblak; spotaknil se je in opotekel, držeč levi komolec kot ščit pred obrazom. Ves zadihan se je zvalil na stran, izpljunil rdečkasto rjavi pesek, ki mu je prišel v usta in divje povlekel za pas bojne čelade, potem pa jo je vrgel daleč od sebe. Omahujoč se je postavil na noge. Neki glas mu je govoril: »Diomed moraš teči, zdaj ne smeš odnehati! Teci, Diomed, teci!«
Vojščak si je strgal usnjeno ramensko oblogo s telesa, se naglo izmotal iz prsnega oklepa in pretegnil svoje golo gornje telo. Mehanično, kot samo od sebe, so se njegove
noge začele premikati, najprej s težavo in počasi, topotajoč, potem pa je Diomed nanadoma stekel in začel preskakovati grčave korenine oljk, ki so rastle ob njegovi poti. Desna noga mu je krvavela.
Tako je tekel že kakšne štiri ure, se poganjal in opotekal, z neusmiljenim zahajajočim jesenskim soncem v obrazu, štiri ure, v sencih mu je že razbijalo in udarjalo eno samo besedo: zmaga, zmaga, zmaga!
Zdaj pa je ozka, težko prehodna tovorna pot zavila iz goščave srebrnih oljčnih dreves in krenila čez ostro kraško kamenje, ki mu je boleče pritiskalo na podplate,- in nenadoma se je pred Diomedom odprl pogled, ob katerem je pozabil na vse trpljenje: ob nogah so mu ležale Atene, nad mestom pa je kraljevala Akropola.
Zmaga! Diomed bi bil najraje zakričal to besedo, toda iz njegovega posušenega grla ni prišlo glasu, v pljučih mu je hroplo, v sencih razbijalo, kakor da mu jih bo zdaj zdaj razneslo. Zmaga, Miltiad je ukazal njemu, Diomedu iz Leo-nitisa, najhitrejšemu tekaču v Atiki: »Teci v Atene, kakor hitro te nesejo noge, in sporoči arhontu: Zmagali smo!«
Osem dp devet ur so potrebovali atenski hopliti od močvirja pri Maratonu do agore. Diomed pa je bil na poti komaj štiri ure in je imel cilj že pred očmi, toda zdelo se
je, da zadnji košček poti nima konca. Lahkih nog se je odpravil na pot od močvirja, zdaj pa so se njegove noge okorno in s težavo premikale po tlaku prestolnice. Ob vsakem koraku ga je zabolelo v dimjih, izčrpana lica so mu poskakovala v ritmu teka.
Diomed ni videl ljudi, ki so kot grozd tekli za njim in se vznemirjeni spraševali, kakšno vest neki prinaša tekač. Nobeden izmed Atencev, ki so se iz stranskih ulic prikluj-čili slu, ki je tekel kot v sanjah, se ni drznil resno upati v zmago. Kako naj bi mala atiška vojska ob podpori le nekaj sto Platajcev iz Beocije premagala večtisočglavo falango Perzijcev? Perzijski kralj Darej je zahteval od Atencev kot znak prostovoljne predaje dva vrča z zemljo in vodo, ti pa so vrgli sle Ahemenidov v vodnjak. Zdaj so se barbari strahovito maščevali.
Ob oltarjev dvajsetih bogov, kjer so berači in reveži kot običajno prosili za velikodušne darove svojih someščanov, je zavil tekač, že skoraj popolnoma izčrpan, proti zgori, glavnemu trgu v prestolnici. Kot skozi poplesujoč pajčolan je Diomed videl pred seboj bronasti spomenik morilcem tiranov, v parskem marmorju svetlikajoči se bu-leuterion, kjer je senat bojeval vroče boje, in ljudsko sodišče helaio, kjer je na tisoče pravičnih sodilo enemu samemu nepravičnemu.
Danes še zadnji shodi in zborovanja pred premirjem na predvečer volitev
Slovenski volivci naj množično podprejo enotne liste na volitvah jusarskih odborov
Pojutrišnjem se bodo odprla volišča v desetih katastrskih občinah na Tržaškem, v katerih so razpisane volitve odborov za ločeno upravljanje jusarskih premoženj. Volišča bodo odprta v nedeljo od 7. do 22. ure in še v ponedeljek od 7. do 14. ure. Volilni upravičenci, ki bi medtem že morali prejeti volilna potrdila, na svoje domove, se morajo na voliščih predstaviti s temi potrdili in z veljavnim osebnim dokumentom. Upravičenci, ki volilnih potrdil niso prejeli, jih lahko zahtevajo v občinskih volilnih uradih.
Kot znano, so se v vseh desetih katastrskih občinah predstavile nestrankarske enotne liste, ki so jih sestavili domačini. Te liste podpirajo politične stranke, v katerih se Slovenci prepoznavamo, in malodane vse slovenske organizacije. Pomembno je, da se te liste uveljavijo, saj edine resnično odražajo potrebe in zahteve domačinov, katerim jusarske pravice z zgodovinskega vidika še najbolj pripadajo. Poleg tega so to liste, ki se v svojih programih zavzemajo za uresničitev slovenskih pravic in za utrditev omikanega sožitja med večinskim in manjšinskim narodom. Slovenski volivci naj zatorej množično in odločno podprejo enotne liste.
Jusarske volitve bodo potekale po pravilih, ki veljajo za izvolitev občinskih svetov v občinah z manj kot 5
tisoč prebivalci. Točne napotke o tem, kako se glasuje, bomo objavili v jutrišnji in v nedeljski številki našega dnevnika. Vsak volivec ima vsekakor pravico, da izvoli največ 4 kandidate. To lahko stori tako, da prečrta znak liste in torej voli za vse njene kandidate, ali pa da prečrta okenca ob imenih posameznih kandidatov. Preferenčnih glasov ni. To pomeni, da: 1. kdor glasuje za nekega kandidata, s tem ne glasuje za celotno listo; 2. kdor prečrta znak liste, naj ne glasuje še posebej za enega ali več kandidatov na njej.
Danes se bodo zvrstili še zadnji volilni shodi in zborovanja, saj bo jutri veljalo premirje, ki je običajno za dan
pred volitvami. Lista »Jus - Opčine« bo danes priredila dva volilna shoda, in sicer ob 18. uri na Trgu S. Tommaso pred trgovino Supercoop v istrskem naselju in ob 18.40 v Ul. dei Papaveri pri trgovini Despar na Opčinah. Poziv openskim volivcem, naj podpro listo »Jus - Opčine«, je včeraj objavil predsednik Združenja jusarskih upravičencev z Opčin in od Banov Angel Vre-. mec. Enotna lista za Bane bo drevi z začetkom ob 20.30 priredila volilno zborovanje v vaški gostilni. Prav tako nocoj ob 20.30 pa se bo pričelo tudi volilno zborovanje v Kulturnem domu na Proseku, ki ga prireja tamkajšnja Enotna lista.
Mednarodni posvet o umskem zdravljenju
V priredbi tržaškega vseučilišča, študijskega centra »Lo stato delle riforme« in ravnateljstva tržaške službe za umsko zdravljenje se je včeraj začel na pomorski postaji v Trstu tridnevni mednarodni posvet, posvečen problematiki umsko prizadetih; poleg vprašanja zdravljenja umskih bolezni, o katerem je bil govor danes, bodo v teku današnjega in jutrišnjega dne spregovorili še o temah, ki zadevajo probleme umobolnic, pravne pravice umsko prizadetega, odnos umski bolnik - sredstva množičnega obveščanja, nadalje pomen zakona 180, civilno odgovornost umsko prizadetega itd. Na posvetu sodelujejo številni univerzitetni docenti, javni delavci in časnikarji, med katerimi bi omenili senatorko Franco Ongaro - Basaglio, deželnega odbornika Brancatija, časnikarje Zavolija, Rossan-do, Pintorja in druge.
Pretresljiv dokument o tukajšnji stvarnosti
Tudi pri nas nedopustno teptanje pravic bolnika
Knjižica o&sega pičlih dvajset strani, vendar je pretresljiv dokument o stanju, ki vlada v enem izmed najbolj neurejenih javnih sektorjev pri nas, namreč v zdravstvu. Avtor knjižice, tržaška sekcija Razsodišča za pravice bolnika, je z njo hotela opozoriti prav na to dejstvo, s specifičnega vidika pa predvsem na nenehno kršenje norm zajamčenih v Listini pravic bolnikov. Pri tem se je avtor publikacije osredotočil izključno na osebna pričevanja ali pa na prijave, ki so jih posamezni bolniki oz. njihovi svojci naslovili na Razsodišče. V njej najdemo npr. objavljene izvirne odlomke iz bolnikovega dnevnika, vsebino sodne prijave, ki so jo svojci nekega umrlega bolnika naslovili na državno pravdništvo, nadalje primer, ko so o smrti nekega pacienta sorodnike obvestili z dvajsetdnevno (!) zamudo. Lahko pa bi še naštevali, saj spadajo tovrstni in podobni primeri žal v vsakdanjost. To so tudi poudarili med predstavitvijo knjižice (njen naslov se zgovorno glasi »Malato -mestiere difficile«, ki je bila včeraj na sedežu Razsodišča.
Primeri, o katerih je govor v publikaciji, so iz zadnjih dveh let, pri njihovem opisu pa so namerno izvzeta osebna imena, tako da v knjižici ne zasledimo ne imen prijaviteljev, kot tudi ne imen prijavljencev. Jasno pa je, da je glavni obtoženec krajevna zdravstvena struktura in seveda vsi
Za upravljanje občine in pokrajine
Pogajanja se bodo nadaljevala vendar brez jasnih perspektiv
V ponedeljek seja pokrajinskega prihodnji teden pa občinskega sveta
Bliža se rok, ko morata tako občinska kot pokrajinska uprava predložiti proračunska dokumenta, katerih predstavitev je zaradi znanih težav v zvezi z vsedržavnimi določili o krajevnih financah že itak otežkočena; politični položaj na krajevni ravni pa še povečuje te težave, saj še ni znano, katera odbora bosta predložila omenjena finančna dokumenta. Večina, ki sedaj še upravlja občino in pokrajino, se je razbila, zaradi česar so potrebna nova pogajanja, na katerih se morajo stranke začeti dogovarjati o vseh programskih obveznostih, predvsem pa o sestavi nove koalicije.
V sredo so se sestali predstavniki strank petstrankarske večine, ki upravlja deželo, sestalo pa se je tudi vodstvo Liste za Trst. Le—to je na seji poverilo nalogo delegaciji (sestavljajo jo predsednik in podpredsednik Ceco-vini in Ventura ter politični tajnik Staffieri in njegov namestnik Gambas-sini, ki se v zadnji številki Meridiana hvali, da je služil salojski republiki), da začne nov krog posvetovanj v prihodnjem tednu z delegacijami strank KD, PLI, PRI, PSD1, PSI in SSk. Na teh sestankih želi Lista dokončno preveriti, če obstaja skupna volja za oblikovanje večinskih odborov za upravlja-
nje občine in pokrajine. Svojo oceno in predloge bo Lista vsekakor iznesla v ponedeljek, ko je na svojem sedežu sklicala tiskovno konferenco.
V ponedeljek se bo vsekakor sestal pokrajinski svet, ki bo kot glavno točko na dnevnem redu imel le razpravo (in sprejetje na znanje) o odstopu vseh odbornikov, medtem ko predsednik Marchio ostaja še na svojem mestu. Prihodnji ponedeljek pa se bo po vsej verjetnosti sestal tudi občinski svet: tako so na sredinem sestanku zahtevali predstavniki petstrankarske koalicije; sejo občinskega sveta je zahtevala tudi komunistična skupina, ki je v ta namen tudi odposlala pismeno zahtevo s podpisi vseh svojih 12 svetovalcev županu Richettiju. Ob vsem tem je KPI izdala tudi tiskovno noto, v kateri ponavlja svoj predlog: za upravljanje mesta so potrebne drugačne uprave, seveda brez sodelovanja Liste za Trst. Po mnenju KPI je treba dati.jasne ocene o političnem značaju krize in pogumno ponovno premisliti o strategijah, ki so privedle reformistične predstavnike demokristjanskih, laičnih in socialističnih krogov, da so zasledovali konsenz volivcev LpT in opustili možnost oblikovanja demokratične koalicije.
Predstavitev 38. tržaškega velesejma
Tudi letos široko potrjena mednarodna narava velesejma
Kljub znanim težavam, v katerih se nahaja tržaško gospodarstvo in z njim njegova najpomembnejša sejemska manifestacija, se bodo v ponedeljek odprla vrata 38. mednarodnega vzorčnega velesejma v znamenju novega absolutnega rekorda: uradno se ga bo udeležilo 20 držav oziroma regij iz Evrope in z ostalih celin. K temu pa moramo dodati številne posredne tuje udeležbe, ki omenjeno številko še podvojijo.
Med državami, ki se bodo letos prvič udeležile našega in sploh kakega velesejma v Italiji je na primer Mongolija, ki ji prireditelji posvečajo veliko pozornost. Ostale udeleženke so naslednje: Argentina, Avstrija, Burundi, Centralnoafriška republika, Češkoslovaška, Egipt, Gana, Indija, Izrael, Jugoslavija, Mongolija, Madžarska, Ljudska republika Kitajska, Romunija, Slonokoščena obala, Uganda, Združene države Amerike in avstrijske dežele Zgornja Koroška, Salzburg in Tirolska. Sicer pa — po besedah prirediteljev na včerajšnji tiskovni konferenci - nov rekord udeležbe priča o obnovljenem pomenu Trsta in njegovega velesejma kot stične točke za blagovno menjavo tako z Vzhodno Evropo kot z afriškimi in azijskimi državami, kar se bo moralo slej ko prej odraziti tudi v živahnejšem utripu tržaškega pristanišča.
Razstavni prostor pod Montebellom bo 1200 razstav Ij alce v povsem zasedlo, njihova udeležba pa jasno odraža na-
mene vzorčnega velesejma, da ponudi široko in čimbolj popolno panoramo industrijskih proizvodov in tistih za široko porabo. Ob tem pa je že nekaj let v teku izpopolnjevanje in poglabljanje nekaterih sektorjev, tako da je za njih danes tržaški velesejem gotovo posebej specializiran.
Les, kava, obrt in turizem so najpomembnejše dejavnosti mesta, ki svojo limfo črpa iz obmorske lege. Jasno bodo tudi letos ta področja najprivlač-nejša na velesejmu, tako zaradi številnih tujih razstavljalcev, kot zaradi pestrega kongresnega programa, ki jih bo skušal analizirati tudi iz mednarodnih vidikov. Med spremnimi prireditvami naj omenimo mednarodne dneve lesne trgovine, dan kave, okroglo mizo o turističnem sodelovanju med Avstrijo in FJK ter dan posvečen obrtništvu s problemsko razpravo predstavnikov sosednjih regij Italije, Avstrije in Jugoslavije.
Poleg tajnika Tržaškega velesejma Tamara, ki je govoril o organizacijskih vidikih letošnje prireditve, je na včerajšnji tiskovni konferenci nastopil tudi podpredsednik Velesejemske ustanove Hermet, ki je po odstopu Tpre-selle začasno prevzel predsedniško mesto. Njegov poseg sé je v glavnem nanašal na krizo v vrhu Velesejemske ustanove v duhu "ljudje odhajajo, velesejem ostaja", zaključil pa ga je z zahvalo Toreselli za opravljeno delo.
(vb)
tisti, ki imajo odgovorne funkcije v njej. Stvarni položaj v tej zvezi poznamo vsi, spomnimo naj se le na neurejeno stanje v prvem nevrokirurškem oddelku, ki je v teh dneh povzročilo precej polemik, ali pa na oddelek za hemodializo, kjer primanjkujejo osebje in prostori.
Predsednica Razsodišča za pravice bolnikov Bruna Silvestri Braida, ki je včeraj predsedovala predstavitvi, je mimogrede opozorila tudi na težave, s katerimi se sooča Razsodišče. V glavnem je opozorila na nenaklonjen odnos, ki ga KZE ima do tega organa, obenem pa na finančne težave, saj ne smemo pozabiti, da deluje Razsodišče na podlagi samofinansiranja.
(IV.)
Od jutri v Nabrežini »Praznik godbe«
Mesec junij je čas, ko naša prosvetna društva zaključujejo svojo sezono. To pa ne velja za naše godbe, za katere predstavljajo poletni meseci višek sezonskega delovanja.
To velja tudi za člane nabrežinske godbe, ki bodo tudi letos, kot je že v navadi, otvorili niz praznikov in prireditev na igrišču Sokola v Nabrežini. Jutri, 14., in v nedeljo, 15. t. m., bo namreč tu potekal že tradicionalni "Praznik godbe".
Člani nabrežinskega godbenega društva so se potrudili, da bi tudi ta praznik dobro uspel. Ob tej priliki so poskrbeli tudi za bogat kulturni spored.
Tako bo jutri, po otvoritvi praznika ob 17. uri, ob 18.30 nastopila domača godba z enournim koncertom. Občinstvu se bo predstavila z novo naštudiranim programom, ki obsega klasične in moderne skladbe, operne selekcije in potpurije domačih melodij. Zvečer bo od 21. ure dalje prosta zabava z ansamblom "Pomlad".
V nedeljo bodo odprli praznik ob 3>6. uri. Med nedeljskim sporedom pa seveda ni mogel manjkati godbeni koncert. Letos so nabrežinski godbeniki povabili v goste Godbeno društvo "Prosek". Koncert Godbenega društva Prosek je predviden ob 18.30. Za tem pa se bodo predstavili plesalci društva "Ciabs" iz Tržiča z vrsto standardnih plesov. Spored se bo zaključil s prosto zabavo ob zvokih ansambla "The De-vis".
Prireditelji zagotavljajo, da bodo poskrbeli tudi za dobro domačo kapljico in odlične specialitete na žaru ter vabijo vse, da jih obiščejo.
Štajerska delegacija na obisku v Trstu
Včeraj se je v Trstu mudila delegacija deželnega sveta avstrijske Štajerske, ki jo je vodil predsednik sveta Franz Wegart. Med svojim obiskom se je zastopstvo srečalo s tržaškim županom Richettijem ter ob prisotnosti podpredsednika deželnega sveta To-nela in italijanskega generalnega konzula v Gradcu razpravljalo predvsem o gospodarskih vprašanjih.
Širi se nasprotovanje nameravani gradnji termoelektrarne na premog
KPI terjala od deželnega odbora odgovor o upravičenosti namestitve TE pri Orehu
Tržaška občina se je, ena izmed redkih v Italiji, svoj čas izrekla za nastavitev premogovne centrale na svojem območju in šele nato se je v Trstu dejansko odprla debata o tem kdaj, kam, čemu oz. če sploh postaviti termoelektrarno na premog v neposredni bližini mesta. Predzadnje poglavje v tej že precej ostri razpravi bo morala v kratkem, do 20. junija oz. 20. avgusta, zapisati deželna uprava. Do prihodnjega tedna bi se moral namreč deželni svet še enkrat sestati s posebno tehnično komisijo, ki sledi problematiki TE na premog. Iz teh sestankov s komisijo naj bi potem, do 20. avgusta, Dežela posredovala svoj dokončni odgovor ministru za industrijo.
V to skorajšnjo in izredno pomembno diskusijo deželnega sveta, se je od včeraj vključila tudi deželna skupina komunistične partije, ki je izdelala posebno resolucijo o 'Postavitvi centrale na premog za 1340 MW pri Orehu v miljski občini ali v Trstu ".
Tekst resolucije, na katero bo moral deželni svet v kratkem in javno odgovoriti, so predstavili včeraj nekateri izmed podpisnikov, komunistični odborniki Padovan, Bratina in Millo ter odgovorni za varstvo okolja KPI v Trstu. Iz resolucije komunistov je še enkrat razvidno, zakaj se je partija odločno izrekla za "ne" TE na premog v neposredni bližini Trsta, poleg tega pa sprašuje KPI po večjih pojasnilih v zvezi z rezultati študije deželne tehnične komisije, t. i. "Študije Brambati". Prav ta raziskava je namreč odprla nekaj ključnih vprašanj v zvezi z utemelitvijo gradnje TE, poleg tega pa je postavila vrsto pogojev "sine qua non ", na katerih bi morala vsekakor temeljiti vsaka odločitev v zvezi z lokacijo centrale na premog.
Komunisti so v svoji resoluciji še enkrat poudarili neizpodbitno dejstvo, da je Študija Brambati sicer osnovnega pomena, a nepopolna, v kolikor je to le študija, ki jemlje v pretres izključno "teoretično" postavitev TE na premog pri
Orehu in ne zaobjema vseh ostalih (negativnih) posledic gradnje tega objekta. Obstaja namreč še ena študija, ki sta jo sestavila prof. Tomatis in Costa, o zdravstvenem stanju prebivalstva v območju, kjer naj bi zgradili centralo na premog. Tu živi kakih 200.000 ljudi, pretežno starejših in prav zato še bolj podvrženih pljučnim boleznim. Poleg tega, pa se v neposredni bližini Oreha nahajajo en upepeljeval-nik, ena tovarna cementa, čistilnica Aquila in jeklarna Terni.
Kakšne probleme bi domačinom in okolju povzročale ogromne količine pepela (približno 375.000 ton letno) in še bolj impresivne količine vode, ki jo termoelektrarna potrebuje za hlajenje svojih struktur? Iz Brambatijeve študije je npr. razvidno, da bi TE potrebovala kar 180.000 kubičnih metrov vode na uro. To pa je tudi količina tople vode, ki bi jo vsako uro izlivala v morje, nedaleč od Miljskega zaliva. Centrale na premog pa imajo še to slabo lastnost, da puščajo v ozračju sledove žveplovega oksida, dušika, lebdeče delce premoga in druge snovi.
Ob vsem tem in ob še marsičem drugem se komunisti sprašujejo tudi o dejanski družbenoekonomski koristi nastavitve TE v deželi. Statistično je med drugim dokazano, da je Furlanija-Julijska krajina dežela, ki pridobiva na osebo več energije kot Lombardija, poleg tega pa so se v letih tudi bistveno spremenili načrti ENEL tako v zvezi s pridobivanjem električne energije v Italiji, kot v sami "tržaški" elektrarni.
Nesmisel TE na premog pa je KPI še bolj poudarila z navedbo vseh možnih alternativnih in deloma že obstoječih virov energije v neposredni bližini Trsta, tudi v luči deželnih načrtov za obnovo industrijskega območja pri Orehu, in seveda načrtov, od sinhrotrona do obnove kvalitetne turistične ponudbe, ki predpostavljajo prav čistost okolja.
Dolina ima še specifične razloge da nasprotuje centrali pri Orehu
Dolinska občinska uprava, ki se je že enotno izrekla proti izgradnji premogovne centrale pri Orehu in ki je pristopila k Odboru za zaščito mesta, je predsinočnjim priredila v gledališču Prešeren v Boljuncu javno zborovanje, da bi svojim prebivalcem omogočila čimširšo informacijo o razlogih, ki so jo pripeljali do take odločitve. Na srečanju so spregovorili izvedenci Costa, Incontrerà in Laureni, ki jih je predstavil župan Švab.
Premogovna centrala v Osapski dolini ni iz nikakršnega vidika v interesu prebivalcev tržaške pokrajine, kajti z gospodarske plati bi povsem izničila dosedanje napore dežele in Ezita, da bi se na tistem področju razvila mala in srednja industrija. Izvedenci so spomnili, da je bilo za infrastrukture investiranih že 42 milijard lir in da bi tak razvoj odprl 4200 novih delovnih mest, medtem ko bi centrala, ko bi polno delovala, zaposlovala le 500 oseb. K temu pa je treba še dodati ogromno škodo, ki bi jo povzročila iz zdravstvenega in ekološkega vidika. Toda v razpravi so udeleženci nanizali še vrsto specifičnih razlogov, ki narekujejo »ne« termocentrali. Če bi jo resnično zgradili, bi namreč nastal velik pritisk za tista dolinska območja, ki jih je industrijski razvoj še pustil neokrnjena in na katera Ezit ter Italcementi že stegujeta roke. V ta okvir sodi tudi pritisk tržaške občine, da bi v dolinski občini postavili novi upepeljevalnik. Nenazadnje pa moramo pomisliti tudi na zemljo, ki bi jo razlastili pod elektrovodi in to vzdolž vsega kraškega področja. Zemlje, ki bi jo na ta način odvzeli Kraševcem, ne bi bilo tako malo, saj je predviden 130 metrov širok pas.
V odsotnosti predstavnikov K D, PSDI in PLI
Antifašistični odbor odločno obsodil provokacije desničarskih skrajnežev
Včeraj se je na sedežu pokrajine sestal Odbor za obrambo vrednot odporništva in demokratičnih institucij, kateremu predseduje predsednik pokrajinske uprave Marchio. Razpravljal je o zadnjih neofašističnih provokacijah v mestu in na Krasu, ki jih je odbor vsekakor odločno obsodil.
Že takoj na začetku pa gre ugotoviti, da se seje antifašističnega odbora niso udeležili predstavniki Krščanske demokracije ter socialdemokratske in liberalne stranke poleg seveda Liste za Trst, ki je v zadnjih časih ubrala povsem desničarsko pot. In prav to dejstvo je izzvalo odločno reakcijo ostalih predstavnikov političnih sil in organizacij, ki so sodelovale med včerajšnjo razpravo; soglasno je bilo ob koncu seje sklenjeno, da se bo antifašistični odbor ponovno sestal v ponedeljek ob 11. uri, na dnevnem redu pa bo imel le eno točko in sicer razpravo o vlogi odbora, o kateri se morajo vse politične sile jasno izjasniti; zaradi tega je predsednik Marchio že včeraj povabil pokrajinske tajnike vseh demokratičnih strank, da bi se udeležih ponedeljkove od-borove seje (na katero so bili vsekakor povabljeni tudi vsi ostali njegovi predstavniki), na katerem pa marajo jasno povedati kaj v resnici mislijo in kako se nameravajo obnašati v okviru nadaljnjega delovanja antifašističnega odbora.
Sicer pa je antifašistični odbor glavno pozornost na včerajšnji seji posvetil prav zadnjim neofašističnim pn> vokacijam, ki zaostrujejo že itak napeto ozračje v mestu in na Krasu in ki jih odgovorne oblasti ne znajo ali pa nočejo preprečiti. Antifašistični odbor je z besedami predsednika Marchia in drugih njegovih predstavnikov odločno obsodil to fašistično rovarjenje, ki se kaže z mazanjem s protislovenskimi in protijudovskimi napisi po raznih spomenikih in javnih zgradbah, kar gotovo še zaostruje vzdušje v mestu in ne koristi sožitju med različnimi stvarnostmi, ki živijo v Trstu.
Zaradi vseh teh razlogov je antifašistični odbor sklenil, da pristopi k sinočnji protestni manifestaciji v Bazovici (zaradi zadržanosti predsednika Marchia ga bo
zastopal predstavnik SSk Harej) v znak solidarnosti in dobre volje za obrambo institucij proti provokacijam točno individuiranih skupin skrajne desnice, ki uživajo podporo v nekaterih krogih tržaškega političnega in družbenega življenja v Trstu.
Zaradi teh razlogov je antifašistični odbor zaprosil tudi za sestanka z vladnim komisarjem in s predsednikom prizivnega sodišča, na katerih bi odborovi predstavniki lahko izrazili veliko zaskrbljenost zaradi vseh tistih dogodkov, do katerih je prišlo v teh zadnjih dneh v tržaški pokrajini.
Potem ko so neofašistični skrajneži v noči med torkom in sredo oskrunili spomenik padlim v središču Ba zoviee, so bili prejšnjo noč ponovno nemoteno na delu. Zažgali so vence pred spomenikom padlim v Boljuncu (na sliki), poleg tega pa so tudi z grozilnim napisom pomazali zid v Ul. sv. Frančiška, kjer imajo svoj sedež Tržaška knjigama in druge slovenske organizacije. Očitno se ti provokatorji čutijo zelo gotove, če lahko v zadnjem času tako rovarijo.
pismo uredništvu
Devinsko-nabrežinska uprava o vprašanju šolskega avtobusa
Glede na pismo staršev otrok iz Medje vasi v zvezi s šolskim avtobusom želimo predvsem poudariti, da razumemo težave prebivalstva, kajti Medja vas — kot sicer tudi Slivno — ne razpolaga z nobenim javnim prevoznim sredstvom. Za rešitev tega vprašanja so že v teku pvogovori med občinsko upravo in pokrajinskim konzorcijem za prevoze ACT in skupno si prizadevamo, da bi predvideli vsaj nekaj voženj dnevno v obe vasi.
Kar zadeva vprašanje šolskega avtobusa je treba predvsem povedati, da ni šlo Za rutinsko popravilo ampak je bil avtobus vpleten v prometno nei-srečo in so popravila terjala veliko časa. Nikakor p»a ni res, da je uprava en avtobus dodelila vsem, ki se že itak okoristijo z linijskim avtobusom. Devinsko - nahrežinska občina razpw-laga z dvema avtobusoma, ki sta, glede na razvejanost šolskega sistema, polno zasedena (ob nekaterih dneh prevozi vsak avtobus px> 250 kilometrov). Avtobusa nista zamenljiva, kajti eden — s 37 sedeži — je namenjen samo osnovnošolskim otrokom, drugi — s 25 sedeži — pa lahko prevaža tudi dijake nižje srednje šole. Avtobus z večjim številom sedežev vozi v glavnem na območju Sesljana, Nabrežine, Šempjolaja in Mavhinj, kjer je večje število otrok. Drugi avtobus vozi v glavnem na območju Devina, Medje vasi in Ribiškega naselja. Iz Medje vasi zahaja 5 dijakov v nižjo srednjo šolo v Nabrežino, 5 otrok v osnovno šolo (italijansko in slovensko) v Devin, 5 otrok v otroški vrtec ''italijanski in slovenski) v Devin, 2 otroKa v slovensko osnovno šolo v Sasi jan in 1 otrok v italijansko osnovno šolo v Ribiško naselje; skupno, glede na raz-
lične urnike, šest voženj dnevno za 18 otrok.
Približno enako je stanje v drugih vaseh in nikakor ni res, da obstajajo drugod ustrezne pxwezave z linijskimi avtobusi, mimo dejstva, da na primer otrok v otroški vrtec ni mogoče pošiljati z linijskim avtobusom. Tudi ni res, da je občina »dodelila« en šo-labus nekaterim vasem, ampak je bila, zaradi nesreče, prisiljena ukiniti vožnje tistega avtobusa, ki je bil v popravilu. Resne težave staršev otrok iz Medje vasi torej razumemo, žal p)a drugačne rešitve ni bilo mogoče najti.
Ob tem naj še poudarimo, da je v za jamčenje šolskih prevozov občinska uprava vložila velike napwre in bo tudi v prihodnjem šolskem letu zagotovila brezplačen prevoz otrok v šolo in domov. V prihodnjih dneh p)a se bodo upravitelji srečali z medrazred-nima svetoma slovenskega in italijanskega didaktičnega ravnateljstva z namenom, da nastavijo sodelovanje med šolo in občino na osnovi, ki bi v večji meri odražala potrebe vseh šol v občini.
Devinsko-nabrežinska občinska uprava
Mladi o tržaškem gospodarstvu
V dvorani Zveze trgovcev (Ul. San Nicolò 7, II. nadstropjje) bo danes ob 18. uri nagraditev najboljših elaboratov v okviru natečaja o temi »Kako gledam na gospodarsko stvarnost v svojem mestu«, ki ga je priredilo pokrajinsko odbomištvo za prosti čas. Natečaja so se udeležili gojenci raznih tržaških šol, potem ko so si prav-tako na pobudo pokrajinske uprave o-gledali eno izmed krajevnih tovarn.
Tudi v deželnem merilu kovinarji podprli FLM
Po sodbi pristojne italijansko-jugo slovanske paritetne komisije
Jadran le ni tako onesnažen, kakor se zdi
Zakonski osnutek o dodelitvi 1.800 milijonov lir za nadaljevanje raziskave
Sindikalni purodstavniki kovinarjev Furlanije Julijske krajine so sklicali včeraj tiskovno konferenco, da bi obrazložili deželne rezultate vsedržavnega referenduma, prvega v zgodovini sindikalnega gibanja, o osnutku združenih sindikalnih organizacij za novo delovno p»godbo.
Referendum se je začel pred dvema tednoma, v naši deželi je bilo odprtih kakih 200 sedežev, žel p>a je tak od-zjv, da je prijetno piresenetìì same pobudnike. V Furlaniji - Julijski krajini je namreč izrazilo svoje mnenje kar 26.567 (77%) vseh 34.507 kovinarjev (v vsedržavnem merilu so bili odstotki razmeroma višji, 79,2) in je prav gotovo zanimivo, da so px>budo px:d prh tudi tisti delavci, ki niso člani sindikatov.
Sindikat FLM pa je dosegel svoj največji uspxih v pnodpjori, ki mu jo je izrazila delavska baza, ko je z 78 odstotki odobrila dosedanjo sindikalno Unijo federacije in pozitivno o-cenila izbiro enotnega nastopa sindikatov v px>gajanjih za obnovo delovne pogodbe.
Sindikati pa sb namenili veliko pozornost tistim 22 odstotkom (5.673), ki so z referendumom izrazih svoj »ne« novi platformi delovne pogodbe kovinarjev. V federaciji bodo morali sedaj izluščiti, če je ta »ne« izraz motiviranega negativnega odnosa do samih sindikatov oz. če je to pxxiatek, ki bi ga morali primerjati s kritičnim stanjem posameznih industrijskih o-bratov. Za enkrat so sindikalni predstavniki mnenja, da je število negativnih glasov tesno povezano prav s krizo posameznih industrijskih objektov, kot dovolj zgovorno dokazujejo nekateri podatki tržaške pokrajine, kjer je npr. na 925 delavcev ATSM, 371 (53%) glasovalo proti, 317 (48%)
pa za novo delovno pogodbo. Tudi delavci Isotte Fraschini so izrazih podobno mnenje.
Podatke referenduma FLM so včeraj razčlenili tudi po posameznih pokrajinah. V videmski pokrajini je glasovalo 5.288 delavcev (81,7%), od teh se je 4.505 (86,9%) izrazilo za in 677 (13,1%) proti. Na Goriškem jih je glasovalo4.735 (84,02%),3.434 (72,52%) za, 1.224 (25,85%) po proti. V pokrajini Pordenon, sedežu tovarn Zanus-si, se je 7.002 (78% vseh 9.145) delavcev izrazilo za, 1.920 (22%) po je odbilo delo sindikatov.
Posebnega pomena so pri tem podatki s Tržaškega, kjer je glasovalo 7.839 kovinarjev (referendum je bil namenjen tudi delavcem trenutno v dopolnilni blagajni). Od teh je bilo na »volišču« prisotnih 6.478 delavcev, glasovalo pa jih je le 5.485 (84,67%). V Trstu je vsekakor prevladal pozitivni glas 3.752 (69,8%), čeprav je bilo število negativnih glasov precej visoko: 1.619 (30,2%).
»Buči, buči morje Adrijansko...«: morda je navezava na omenjeni napev v našem primeru preveč neumestna, saj je romantični odnos do morja, ki zahva našo obalo, v zadnjih letih malone izginil. O tem smo se najbolje prepričali v teh dneh, ko smo v hotelu »Europa« pod Nabrežino prisostvo-vali dvema srečanjema znanstvenikov, na katerih so neposredno obravnavah ravno problematiko Jadranskega morja. Najprej je bil na sporedu dvodnevni simpozij posvečen oceanografskim razmeram in stanju onesnaženosti v severnem oz. srednjem Jadranu, ki ga je priredil Italijanski urad za kooordi-niranje jugoslovansko - italijanskega programa za zaščito Jadrana, od srede naprej pa je vedno v istem kraju v teku sedmi vsedržavni kongres Italijanskega združenja za oceanografijo in limonologijo.
Povedati gre, da je bila razprava na dvodnevnem simpoziju aktualna, saj je vprašanje stopnje onesnaženosti zavzemalo, še zlasti v teku drugega dne, precej prostora. O tem ah so črnoglede napovedi iz prejšnjih let res verodostojne in ali je »morje Adrijansko« obsojeno na počasno hiranje, smo se na kratko pogovorih z dr. Paolom Francom, izvedencem, ki se že več let ukvarja s tem vprašanjem.
»Splošno zdravstveno stanje Jadranskega morja je z ozirom na stopnjo onesnaženosti boljše, kot bi kazalo na prvi pogled. To med drugim izhaja tudi iz zaključkov, ki so strnjeni v sklepnem dokumentu izdelanem na koncu lanskoletnega zasedanja jugoslovansko - italijanske paritetne komisije. Povedati gre namreč, da je sa-morazčiščevalna zmogljivost Jadranskega morja, kljub neravnovesjem v njegovem severnem delu, še zmeraj enaka kot v preteklosti. To je treba pripisati biološkim ciklusom, ki omogočajo — še zlasti v zimskih mesecih — zmanjševanje t.i. površinske morske stratifikacije. S tem pa nikakor nočem reči, da ni težav. Resnejši problemi se namreč pojavljajo na obalnih pasovih, dejal pa bi tudi, da so ti problemi krajevnega značaja, saj so v glavnem povezani s problemom urejevanja odlaganja odpadkov oz. odplak v morje. Do dokajšnjih nevšečnosti je v tej zvezi prišlo še zlasti na izlivnem pasu reke Pad, kjer je onesnaževanje • zaradi prisotnosti prekomerne kohčine odplak iz omenjene reke doseglo visoko stopnjo.«
Omenimo naj, da je bil v uvodnem delu posveta govor tudi o sodelovanju
med italijanskimi in jugoslovanskimi oceanografi, še zlasti pa o delovanju paritetne jugoslovansko - italijanske komisije, ki načeluje raziskavam v zvezi z onesnaževanjem Jadranskega morja.
»Dejal bi, da je sodelovanje med izvedenci iz obeh držav v mešani paritetni komisiji dokaj plodno« nam je v tej zvezi dejal koordinator italijanske skupine v tej komisiji dr. Michelangelo Merlin. »Na podlagi obojestranskega sporazuma smo v zadnjih letih opravili precej raziskovalnega dela, to pa je seveda dokajšnjega pomena, saj nam olajšuje proučevanje vodnih mas na Jadranu. Pri našem delu smo se poslužih operativnih plovil, s pomočjo katerih smo na različnih koncih Jadrana zbrah veliko podatkov o temperaturah, morskih tokovih, prisotnosti kovin in nafte ter njenih derivatov v vodi itd. Edini resnejši problem, s katerim se soočamo bodisi mi kot jugoslovanski kolegi, so birokratske težave. Kar pa se tiče finančne plati, bi dejal, da so ravno pred nedavnim predložih v italijanskem parlamentu zakonski osnutek, ki predvideva dodelitev 1.800 milijonov lir v korist našega raziskovalnega dela.«
I.	V.
V studiu Radia Opčine bodo drevi od 21. ure dalje kandidati Openske enotne liste — Jus. Poslušalcem bodo na razpolago za kakršnokoli pojasnilo v zvezi z jusarskimi volitvami. Zavrtite telefonsko številko 212658.
CGIL obsoja fašistične provokacije
Tržaško komprtnzorijsko tajništvo CGIL je v tiskovnem sporočilu najodločneje obsodilo izzivalna, vandalska in skrunitvena dejanja, ki so jih v zadnjih dneh zagrešili »običajni dobro znani krajevni fašisti«. Sindikat poziva pristojne objasti, naj odločno in hitro postopajo tako proti storilcem kot proti navdihovalcem sramotnih akcij proti spominskim obeležjem padlih za svobodo v Bazovici in Dohni. Sporočilo ugotavlja, da ni več mogoče sprejemati dosedanjega tolerantnega odnosa do takšnega početja, oziroma trpeti, da izzivači ostajajo nekaznovani.
Tembolj še, ker skuša MSI v Trstu ustvariti sovražno vzdušje do Slovencev in s tem do demokratičnega življenja in sožitja, kar je jasno opaziti v kampanji, ki so jo fašisti sprožili vpričo skorajšnjih jusarskih volitev. CGIL poziva delavstvo, naj gre množično na volišča in odda glas enotnim demokratičnim listam v podkrepitev volje po omikanem in tvornem sožitju med vsemi ne glede na politične, verske in etnične razlike.
Zasluženo priznanje Z8KD Mirku Kaplju
Skratka in intimno slovesnostjo v openskem Prosvetnem domu so predstavniki ZSKD v sredo zvečer izročili Mirku Kaplju Zlate kroge za delo, ki 9a je opravil na področju ljubiteljske kulture. Priznanje bi morali dolgoletnemu tajniku in članu predsedstva ZSKD izročiti že na občnem zboru v Števerjanu, vendar se zbora Kapelj ni mogel udeležiti zaradi bolezni. Sreča-nje v Prosvetnem domu ni imelo tako svečanega značaja, je bilo pa zato tembolj prisrčno, a obogatil ga je tudi mladinski zbor Primorec - Tabor, ki je za kratek čas prekinil vajo, da t>i s svojo svežo obenem pa umetniško Pesmijo počastil zaslužnega kulturne-9a delavca, ki je postavil temelje, mladi danes lahko delujejo v manj težavnih pogojih. Priznanje ZSKD je Mirku Kaplju izročil predsednik Marko Kravos.
Drevi na novem igrišču v Križu
-v	#
Ze osmič »Zaplešimo, zapojmo«
Srečanje mladih plesalcev in pevcev »Zaplešimo, zapojmo« je nastalo prvenstveno kot prijetna priložnost, da se najmlajši srečajo in spoznajo; z leti pa se je razvilo v tradicionalno prireditev, ki jo redno organizira Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji v sodelovanju s kakšnim krajevnim društvom. Pri organizaciji letošnjega srečanja, ki je že osmo po vrsti, je sodelovalo športno društvo Mladina iz Križa, ki ima tudi najmočnejšo plesno sekcijo. Od nastanka dalje in tega je že deset let vodi vse plesne skupine Anka Kocjančič, ki je tudi pripravila precej točk za letošnjo prireditev.
Osma prireditev »Zaplešimo, zapojmo« bo na sporedu drevi ob 20. uri na novem igrišču kulturnega doma Albert Sirk, če bi se vreme skazilo, pa se bodo mladi nastopajoči preselili v dom. V pestrem programu bodo najprej nastopili člani otroške jolklorne skupine KD Ivan Cankar od Sv. Jakoba v Trstu, tri starostne skupine vseh plesnih dejavnosti, ki jih gojijo v okviru ŠD Mladina iz Križa, dijaki nižje srednje šole Igo Gruden iz Nabrežine, ki se bodo predstavili s folklorno skupino in s pevskim zborom ter člani plesne skupine KD France Prešeren iz Boljunca, ki se posvečajo plesnim zvrstem, ki so še najbližje družabnemu plesu.
Že iz tega bežnega pregleda je razvidno, da bo prireditev zelo raznolika, ker bodo zastopane zelo različne smeri plesnega izražanja kot so folklorni ples, modemi na disco glasbo in pa družabni z valčki, tangom in raznimi južnoameriškimi ter severnoameriškimi plesi, (bip)
Ob 85-letnici boljunskega društva
Uspešna produkcija gojencev plesne šole KD F. Prešeren
Kulturno društvo France Prešeren je v soboto posvetilo svoji 85-letnici še en prijeten in dobro obiskan večer: šlo je za sklepni nastop gojencev plesne šole boljunskega društva v pravkar minuli sezoni. Prireditev so naslednjega dne ponovili.
Plesna šola deluje dve leti, pouk pa traja od septembra do junija. Gojencev, ki vadijo dvakrat tedensko je vsega skupaj 54 (od 6. do 15. leta starosti) oziroma 27 parov. Vztrajno in potrpežljivo delo učiteljev Antonelle Ferini in Renza Cimarostija se je v soboto obrestovalo, saj je zaključni nastop bil zelo uspešen. Poleg učiteljema gre zasluga za to v prvi vrsti gojencem samim, nato pa staršem, ki so otrokom neprenehoma sledili in še spodbujali njihovo ljubezen do plesa, pa tudi odbornici društva Tatjani Turka, ki vseskozi spremlja delovanje plesne šole.
Gojenci plešejo predvsem standardne plese, ki pa ne spadajo med mednarodne standardne plese, katerih se bodo nekateri pari začeli učiti v naslednji sezoni. V soboto so predstavili
angleški valček, tango, polko, mazurko, cha-cha-cha, rock idr., pravo presenečenje pa je bilo takrat, ko so nekateri pari uprizorili dva kratka, simpatična skeča, ob katerih smo se pošteno nasmejali. Nastopila sta tudi učitelja kluba Diamante iz Turjaka Fulvio in Marisa Settomini, ki sta se letos uvrstila kot četrta na evropskem prvenstvu v mednarodnih standardnih plesih.
"Mislim, da smo lahko ponosni na aktivnost te naše plesne šole bodisi zaradi njenega uspešnega delovanja, bodisi in še zlasti pa, ker v slovenskem društvu združuje tako lepo število otrok obeh narodnosti, slovenske in italijanske: to je dokaz, da se v medsebojnem spoštovanju lahko plodno sodeluje in tudi uspešno ustvarja." Tako je poudarila članica predsedstva boljunskega društva Sonja Gregari. Na koncu so člani odbora KD F. Prešeren podelili učiteljema in otrokom spominske plakete, ki naj bi simbolično poplačale vloženi trud.
Magda Švara
5. junijski glasbeni in likovni večeri
KD VALENTIN VODNIK vabi na
koncert
Moškega pevskega zbora zdravilišča Rogaška Slatina
Dolina - cerkvica sv. Martina
danes ob 21. uri.
V Galeriji Torkla je od 19. do 21. ure odprta razstava izdelkov ex tempore.
_________gledališča_______________
ROSSETTI-VERDI
Simfonična sezona POMLAD 86 - Danes ob 20.30 (red A in B) bo na sporedu CARMINA BURANA Carla Orffa. Sodelovali bodo orkester in zbor gledališča Verdi pod vodstvom Andrea Giorgija in solisti: Brigitte Pochner, Horst Hiester-mann, Patrick Raftery. Ponovitev jutri ob 18. uri. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
Danes, 13. t. m., ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije. Dirigent Jiri Belohlavek.
V ponedeljek, 16. t. m., ob 19.30 L. N. Tolstoj - V. BorisavljeviĆ ZGODBA O KONJU - musical. Priredba in režija Miroslav BeloviĆ.
Sprejemna dvorana
Od 9. do 15. junija: Ob kulturnih dnevih Slovencev iz Italije. Na teh že tradicionalnih prireditvah iz zamejstva se nam bodo letos predstavili Slovenci videmske pokrajine.
Danes, 13. t. m., ob 10. uri: Enotni kulturni prostor (okrogla miza v Mali dvorani); ob 20.30: Kantavtorski večer (Okrogla dvorana).
Jutri, 14. t. m., ob 11. uri: Otroška matineja; ob 20. uri: Sklepna kulturna prireditev (Srednja dvorana).
Okrogla dvorana
V torek, 17. t. m., ob 20. uri: Klasični duo iz Montreala, Kanada.
Mala dvorana
Od ponedeljka, 16., do četrtka,_ 26. t. m., ob 20. uri: Predvajanje filmov Živoji-na Pavloviča (Ko bom mrtev in bel, Prebujenje podgan, Zaseda, Nasvidenje v naslednji vojni, Rdeče klasje).
kino
ARISTON - Danes zaprto.
EXCELSIOR II - 18.30, 22.00 Another Time Another Placedram., VB. 1983, 95'; r. Michael Redford; i. Phyllis Lo-gan, Giovanni Mauriello.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Hannah e le sue sorelle, dram., ZDA 1986, 106'; r. Woody Alien; i. Mia Farrow, Michael Caine.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Fuga dall’-incubo, fant., ZDA 1985, 100'; r. J. Ruben; i. Danny Quaid, Max Von Sydow.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Deep Throat in America, porn.,
EDEN - 15.30, 22.15 Histoire de Q., porn.
FENICE - 19.00, 22.15 Noi e l'amore, dokumentarni, It, 1986, 89'; r. A. D'Agostino. □ □
EXCELSIOR I - 17.30, 22.00 L'anno del dragonedram., ZDA 1985, 134'; r. Michael Cimino;i. Mickey Rourke, John Lone.
MIGNON - 17.00, 22.15 La signora in rosso, kom., ZDA 1984, 100'; r. Gene Wilder; i. Kelly Le Brock, Gilda Rad-ner.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Troppo forte, kom., It. 1986, HO'; r. Carlo Verdone; i. Carlo Verdone, Alberto Sordi.
ALCIONE - 16.00 22.00 Nfck lo scatenato, akc., ZDA 1984, 100'; r. Bob Clark; i. Sylvester Stallone, Dolly Parton.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Nove settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120'; r, Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger. □
LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 Ciklus filmov Johna Belushija
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.15 II diavolo in corpo, er.dram., It. 1986, 110’; r. Marco Bellocchio; i Maruška Det-mers, Federico Pitzalis. □ □
RADIO - 15.30, 21.30 Turbamenti di una signora di provincia, porn. □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom. □ □
koncerti
Glasbena matica vabi na zaključni nastop jutri, 14. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku.
čestitke
Trikrat skavtski hip, hip, hip hura za Magdo in novorojenega MATEJA kliče novoustanovljeni klan starejših skavtinj.
OBČINA TRST
XIII. ODDELEK URBANISTIKA IN PROMET Upravni odsek Prot. št. XIII - 86/129/1
PREDMET: varianta št. 44 splošnega občinskega regulacijskega načrta za novi občinski stadion.
OBVESTILO
odobritev splošnega načrta za izgradnjo novega občinskega stadiona v smislu 1. člena zakona št. 1 z dne 3. januarja 1978.
ŽUPAN,
na osnovi sklepa občinskega sveta št. 390 z dne 12. maja 1986, s katerim je bil odobren splošni načrt za izgradnjo novega občinskega stadiona, ki tvori varianto splošnega občinskega regulacijskega načrta, odobrenega z o.p.d.o. št. 0179/Urb. z dne 16. 12. 1969 ter spremenjenega z o.p.d.o. št. 017/Pres. - 8/P.U. z dne 21. 1. 1981;
v smislu in po določilih iz 1. člena, 5. odstavek, zakona št. 1 z dne 3. januarja 1978 ter 6. člena zakona št. 167 z dne 18. aprila 1962,
obveščam:
1.	odl4. 6. 86 do 23. 6. 86 so načrti variante št. 44 splošnega občinskega regulacijskega načrta deponirani v občinskem tajništvu (oglasna deska);
2.	v istem roku bo imel vsakdo možnost, da si jih ogleda in to ob delavnikih od 8. do 14. ure ter ob praznikih od 9. do 12. ure;
3.	v roku dvajsetih dni od dneva objave tega obvestila v spisu zakonskih obvestil tržaške pokrajine in to do vključno 3. 7. 86 lahko zainteresirane osebe predložijo svoje pismene ugovore na ustreznem kolkovanem papirju.
Trst, dne 13. junija 1986
ŽUPAN
OBČINSKI PODTAJNIK	(jr Franco Richetti
dr. Aldo Gerin
ZVEZA
SLOVENSKIH
KULTURNIH
DRUŠTEV
ZiCD
v sodelovanju s ŠD MLADINA
Zaplešimo, zapojmo
Osmo srečanje mladinskih in otroških folklornih skupin ter plesnih skupin v Križu na igrišču Doma Albert Sirk (v primeru slabega vremena v dvorani) danes, 13. junija, ob 20. uri
mali oglasi
GLASBENA MATICA TRST
Zaključne akademije v počastitev prof. Erminija Ambrozeta in Jožice Lasič
danes, 13. t. m., ob 20.30 v
evangeličansko - luteranski cerkvi na Trgu Panfili:
Ivanka Pahor, Marjana Debe-Ijuh, Irina Vitez, Erika Buzečan, Katja Colja, Metka Žerjal, Taisija Kodrič, Adam Seli, Daniela Stefani, Boris Dolliani, Igor Cante, Aleksander Ipavec, Vasja Legiša, Miran Kante, Vesna Zuppin, šolski godalni orkester pod vodstvom
prof. BORUTA LOGARJA
razstave
V	TK galeriji - Ul. sv. Frančiška 20,
je na ogled razstava kiparja NEGOVANA NEMCA.
V	galeriji Cartesius bodo v petek, 13. t. m., ob 18.30 odprli razstavo tržaškega slikarja Alda Bressanuttija.
V	galeriji Torbandena bodo danes ob
18.30	odprli razstavo slikarja Francesca Stefaninija.
Galerija Torkla - 5. junijski glasbeni in likovni večeri. Na ogled je razstava likovnih izdelkov ex tempore v sodelovanju z nižjo srednjo šolo S. Gregorčič iz Doline. Urnik: danes, 13. t. m., od 19. do 21. ure in jutri, 14. t. m., od 10. do 12. ure.
razne prireditve
včeraj-danes
šolske vesti
Osnovna šola P. Trubar v Bazovici
vabi na PROSLAVO OB 400-LETNICI TRUBARJEVE SMRTI, ki bo v soboto, 21. t. m., ob 19.30 na dvorišču osnovne šole v Bazovici.
Godbeno društvo Nabrežina priredi jutri, 14., in v nedeljo 15. t. m., na igrišču ŠD Sokol v Nabrežini tradicionalni PRAZNIK GODBE s sledečim programom: jutri, 14. t. m., ob 17. uri otvoritev praznika; ob 18.30 nastop domače godbe; od 21. do 24. ure ples z ansamblom Pomlad; v nedeljo, 15. t. m., ob 16. uri odprtje kioskov; ob 18.30 nastop godbenega društva Prosek; ob 19.30 nastop plesne skupine CIABS iz Tržiča in od 21. do 24. ure ples z ansamblom The Devils. Delovali bodo dobro založeni kioski s specialitetami na žaru in pristno domačo kapljico. Zagotovljen bo ogled tekem svetovnega nogometnega prvenstva. V primeru slabega vremena se praznik podaljša na ponedeljek, 16. t. m. Vabljeni!
KD F. Venturini priredi jutri, 14. t. m., ob 20. uri zaključno prireditev z nastopom moškega pevskega zbora, otroškega zbora, gojencev Glasbene šole za harmoniko in klavir ter društvene dramske skupine. Vabljeni vsi člani ter simpatizerji in prijatelji, ki so sodelovali na letošnji šagri na Krmenki.
Sindikat slovenske šole obvešča zainteresirane, da lahko vložijo prošnje za vključitev v posebni seznam suplentov za srednje in višje srednje šole na skrbništvu. Rok zapade 20. junija. Informacije nudi Sindikat slovenske šole, Ul. F. Filzi 8, I. nadstr., tel. 040/61193 ob sredah in četrtkih od 11. do 12. ure ter ob torkih od 16. do 17. ure.
Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu sporoča, da se bodo zaključne šolske maše, prireditve in razstave vrstile s sledečim urnikom:
šola Ribičič - šolska maša bo jutri, 14. t. m., ob 10. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu. Zaključna prireditev šole in vrtca bo po maši v šolski telovadnici;
šola Širok - šolska maša bo jutri, 14. t. m. ob 9. uri v cerkvi sv. Vincencija;
šola Kette - šolska maša bo jutri, 14. t. m„ ob 8.30 v kapelici v Ul. Marconi. Razstava ročnih del in risb bo še jutri, 14. t. m. od 8.30 do 12. ure;
srednja šola F. Erjavec vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo jutri, 14. t. m., ob 20. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27);
srednja šola I. Gruden vabi na zaključno prireditev, ki bo v nedeljo, 15. t. m., ob 18. uri v občinski telovadnici v Nabrežini;
učiteljišče A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo vabi na razstavo risb in ročnih del. Otvoritev danes, 13. t. m., ob 10.30. Odprta bo še jutri, 14. t. m., od 8. do 12. ure;
šola A. Sirk vabi na zaključno prireditev, ki bo jutri, 14. t. m., ob 19.30 v Domu A. Sirk. Vljudno vabljeni!
srednja šola S. Kosovel - Opčine vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo jutri,14. t. m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Prireditev bo direktno prenašal Radio Opčine;
učenci osnovne šole P. Tomažič -Trebče vabijo na zaključno prireditev, ki bo danes, 13. t. m., ob 20. uri v Ljudskem domu.
ZAHVALA
Dijaki IV. razreda poklicnega zavoda J. Stefan se lepo zahvaljujejo vsem, ki so denarno pripomogli k uspehu letošnje valete.
razna obvestila
TPPZ P. Tomažič obvešča vse člane ansambla in svojce, ki so se prijavili za Partizansko slavje na Oblakovem vrhu pri Idriji, da je odhod avtobusa iz Bazovice v nedeljo, 15. t. m„ ob 7. uri. Povratek v Bazovico je predviden med 19.30 in 20. uro, da bodo lahko še vsi šli na volišča.
izleti
Danes, PETEK, 13. junija
ANTON
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.55 — Dolžina dneva 15.40 — Luna vzide ob 10.28 in zatone ob 1.00.
Jutri, SOBOTA, 14. junija
VALERIJ
PLIMOVANJE VČERAJ: ob 0.13 najvišja 21 cm, ob 7.40 najnižja -43 cm, ob 15.21 najvišja 28 cm, ob 21.15 najnižja 3 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 26,2 stopinje, zračni tlak 1005,7 mb raste, veter 20 kilometrov na uro severozahod-nik, vlaga 48-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 20 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Daša Hrovatin, Sharon Romano, Monica Carmasin, Barbara Liu-bicich.
UMRLI STA: 77-letna Cornelia Basic in 80-letna Maria Gardoz.
GOSTILNA na Vzhodnem Krasu išče veščo natakarico. Tel. na št. 226301.
ŠPORTNO DRUŠTVO iz Sesljana išče osebo (študenta) za eno- ali večmesečno rediteljsko delo na društvenem prostoru. Informacije od 10. do 13. t. m. od 9. do 12. ure na tel. št. 040/213957.
GOSTILNA išče veščo natakarico. Tel. na št. 226112.
PRODAM zelo dobro ohranjen električni štedilnik magic chef s pečico in malo rabljeno sedežno garnituro (2 naslonjača in divan). Tel. na št. 211997 od 15. do 16. ure.
KUPIM ali VZAMEM V NAJEM bar-buffet. Tel. na št. 220140 od 17.30 do
18.30	razen ob sobotah in nedeljah.
OSMICO so odprli pri Zaharjevih v Borštu št. 58.
PRODAM avto lancia delta 1.300, prevoženih 31.000 km, letnik marec '84, v odličnem stanju. Telefonirati v jutranjih urah na št. 910339.
PRODAM prenosni videoregistrator s te-lekamero nordmende, sistem VHS. Tel. na št. 231139.
PRODAM stanovanje v Ul. Frausin, III. nadstr., 2 sobi, kuhinja, kopalnica, razgled na morje. Tel. na št. 228390.
GOSPOD, ki se je oglasil pod šifro Poletje, je naprošen, da se ponovno oglasi pod isto šifro, ker je bilo pismo prepozno dvignjeno zaradi odsotnosti.
NUDIM pomoč v gospodinjstvu starejšemu upokojencu ali upokojenki za stalno ali nekaj ur dnevno. Tel. na št. 003866/24912 v večernih urah.
OSMICO je odprl Just Hrvatič, Ricmanje 85. Toči belo in črno vino.
NEZAPOSLEN nujno išče kakršnokoli zaposlitev, izkušnje v prodaji tehničnih artiklov, navtike in skladišča. Takoj razpoložljiv. Tel. na št. 040/422093 od 19. ure dalje ali pa na št. 040/422836 od 13. do T5. ure.
UNIVERZITETNI študent z odličnim znanjem angleščine išče poletno zapo-litev. Pripravljen tudi potovati. Tel. na št. 040/416150.
NA TRŽAŠKI CESTI v Doberdobu je Pepe Servotov odprl osmico. Nudi pristno kraško vino in domač prigrizek.
PRODAM JADRNICO dolgo 4,90 m v zelo dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. na št. 040/729460.
prispevki
SPDT prireja od petka, 27., do nedelje, 29. t. m., tradicionalni tridnevni izlet za srednješolsko mladino, ki ga bodo vodili odborniki in mladinski vodniki SPDT. Zbirališče bo 27. t. m. ob 7. uri pred železniško postajo v Sežani. Vpisovanje je pri odbornikih SPDT in na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/2. nadstr.) do torka, 24. t. m. Vabljeni!
Združenje Union, Sv. Ivan - Podlo-njer, priredi 6. julija enodnevni izlet v Baško na Krku. Vabimo vas na ribe. Vpisovanje vsak dan od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 3, tel. 040/61011, razen sobot.
V	spomin na Doro Cok darujeta družini Ruzzier in Gombač 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Olgo Žnidarčič daruje Roška Miklavec 10.000 lir za Sklad M.Čuk.
Ob 10. obletnici smrti Viktorja Miklavca daruje žena Roška 10.000 lir za pevski zbor M.Pertot- Barkovlje.
Namesto cvetja na grob none Dore darujejo Ljudmila ter Boris in Igor Jogan z družinama 50.000 lir za mladinski pevski zbor Glasbene matice.
Ob 10. obletnici smrti mame Viktorije in očeta Ludvika Čuka darujeta Anica in Dorina z družinama 30.000 lir za Sklad M.Čuk.
Namesto cvetja na grob Dore Čok darujejo Mirko, Dorina in Tea 20.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na drago Doro Čok daruje Marija Gembrini 15.00 lir za TPK Sirena in 15.000 lir za pevski zbor M. Pertot.
V	spomin na Dušo Kosmina daruje Maruša Ferluga 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Ob 20. obletnici smrti predrage mame Vladimire Danev darujeta-hčeri Laura in Elva 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na bratranca Mirka Briščaka darujeta Francka Milič in Štefanija Sardoč 10.000 lir za SKD Vigred in 10.000 lir za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na Slavka Pertota darujeta družini Širca - Baldi 20.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade.
V	počastitev spomina Stanka Sardoča darujeta družini Colja in Romagna 20.000 lir za pevski zbor Rdeča zvezda.
V	spomin na Ido Gerlanc - Danev darujeta Dragica in Drago Štoka 15.000 lir za pevski zbor V. Mirk.
menjalnica		NAKUPNI TEČAJI 12. 6.	1986
Ameriški dolar 		.	1.503.—	Japonski jen 		8,—
Nemška marka 		684,—	Švicarski frank 		828.—
Francoski frank 		212,—	Avstrijski šiling 		97.—
Holandski fiorini 		606,—	Norveška krona 		199,—
Belgijski frank 		31. -	Švedska krona 		210.—
Funt šterling 		.. 2.290,—	Portugalski eskudo 		10.—
Irski šterling 		..	2.070.—	Španska peseta 		10.—
Danska krona 		183,-	Avstralski dolar 		1.020.—
Grška drahma 		10,-	Debeli dinar 		3,40
Kanadski dolar 		..	1.075.—	Drobni dinar 		3,80
			
			
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 9., do sobote, 14. junija 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4, Lungomare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466) in BOLJU-NEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4, Lungomare Venezia 3 (Milje).
Nabrežina (tel. 200466) in BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
MODRI TEDEN
pri
vergarli pelletterie
popusti od 10% do 40%
NA VSE USNJENE ARTIKLE MODRE BARVE
do 21. junija 1986
% TORBICE — DENARNICE — POTOVALKE — KOVČKI X	PASOVI — MOŠKI-ŽENSKI DEŽNIKI
^	TRST — Trg sv. Jakoba 6
avtomobil in človek
ivan fischer
Tudi regata z vbrizgavanjem goriva
V dveh letih in pol, odkar so predstavili regato, je to Fiatovo vozilo doseglo vrsto pomenljivih rezultatov. Naj omenimo samo, da so v tem obdobju v Italiji prodali skoraj četrt milijona regat, v istem času pa so jih izvozili v razne evropske države 143.000. Regata je tako v Italiji v svojem segmentu prva, v Evropi pa je po prodajah tretja.
Spremembe v novi seriji regat niso posebno opazne, zanimivo pa je, da so uvedli dva nova modela: 1900-kubični dizel s turbinskim polnilnikom, tak kot že poganja Lanciino prismo in 1600-kubični bencinski motor z vbrizgavanjem goriva. Posebnost pri tem motorju je v tem, da je za vse štiri valje ena sama vbrizge valna šoba v glavni sesalni cevi. Gre za sistem, ki so ga uvedli v ZDA, kjer so norme proti onesnaženju zelo ostre. Ta sistem omogoča boljše zmogljivosti, mirnejši tek motorja in predvsem večjo varčnost.
Najzanimivejša novost pri dizlih pa je gotovo regata weekend (v Fiatovi govorici pomeni »weekend« kombi) s turbinskim polnilnikom. Zagotavljajo, da regata weekend turbodiesel dosega najvišjo hitrost 170 km na uro ob kar se da skromni porabi. Po tovarniških podatkih porabi omenjeno vozilo 4,4 litra plinskega olja pri stalni hitrosti 90 km/h, 6,1 pri 120 km/h, po mestnem prometu pa 6,5 litra. Poprečna poraba po normah ECE je 5,7 litra plinskega olja za 100 km.
Seveda so na voljo tudi druge bencinske in dizelske različice weekenda, skupno jih je kar 5, medtem ko je limuzin šest. Tu gre regata od različice 70, preko 70 S in 100 i.e. (monoiniezione, se pravi z eno samo vbrizgovalno šobo), do regate D, DS in turbo diesel.
Zunanjost se ni kaj prida spremenila, razen nekaterih obrobnih lepotilnih posegov. Pomembno je najbrž le to, da so sedaj pomaknili stranske šipe malo bolj navzgor, da bi izboljšali aerodinamiko. Opazno je tudi to, da je na splošno na novi regati več kroma.
Clayeve težave z loščilom
LOS ANGELES - Pravimo, da se človek včasih izgubi v žlici vode. Seveda čisto običajen smrtnik, kajti takoj, ko človeku uspe, da se povzpne na kolikor toliko dostojno družbeno stopničko, se lahko zgodi, da se izgubi v... škatlici loščila za čevlje, ali kot se temu drugače reče, v škatlici globina.
Zgodilo se je nekdaj svetovno razvpitemu boksarskemu prvaku Muhamma-du Aliju — Cassiusu Clayu. Podjetni boksar, ki že vrsto let ne stopi na boksarski ring, ker mu moči tega ne dopuščajo več, se ni vdal v usodo športnega upokojenca. Zajetni kupček dolarjev, ki si jih je prislužil z dolgim, vztrajnim in nenazadnje uspešnim boksanjem, je naložil v vsakovrstne kupčije in delnice. Med drugim tudi v tovarno loščila za čevlje, ki je, kajpak, na debelo prodajala svoje izdelke. Pravijo, da ga ni boksarsko navdahnjenega Američana, ki bi hodil po svetu z zapacanimi čevlji. Kakorkoli že, zgodilo se je, da je prav nedolžni globin spravil Muhammada Alija v hudo kašo.
V njegovi tovarni so namreč izdelovali globin, natanko takšnega, kot druga znamenita ameriška tovrstna industrija, multinacionalna družba Sara Lee Corp. Vesti, s katerimi razpolagamo, niso kaj prida dlakocepske, iz njih smo namreč izvedeli le, da se je omenjena multinacionalna družba zavedala, da je Cassiu-sov globin natanko tak kot njen, še več, nekatere nove barve globina so pridobili prav na osnovi barv, ki po vseh industrijskih pravilih uradno pripadajo le družbi Sara Lee. Cassius Clay — Muhammad AH se je tako znašel pred zveznim sodnikom zaradi grobe kraje industrijske tajnosti. Kaj sedaj? To je dilema, v katero je zvezni sodnik pahnil na milijone Američanov in ljubiteljev bleščečih čevljev.
Pripravlja: Boris Devetak
Nove plošče
BOB SEGER - LIKE A ROCK LP
Ko se pogovarjamo o ameriškem rocku, o Springsteenu ali Cougarju, ne moremo, oziroma ne smemo prezreti rockerja, kot je Bob Seger, mojstrski avtor rock'n'rolla in rock glasbe na splošno. Njegova zadnja LP plošča je znova potrdila odlike in vrednote tega umetnika, ki se je prerinil v sam vrh ameriške in svetovne rock glasbe.
Poleg Springsteena in Cougarja je Seger eden glavnih predstavnikov ameriškega delavstva. Še dandanes ugaja mladim predvsem, ker pogosto obravnava rasistično diskriminacijo, ki je po njegovem mnenju še vedno živa in povzroča velike krivice. Segerjev lik je zaradi tega priljubljen tako med belopolto kot med temnopolto mladino.
Glede same plošče lahko tokrat prisluhnemo že značilnim Segerje-vim baladam, kot sta pesmi Miami in The Ring. Album vsebuje tudi izredno žive in "električne" songe, kot so Tightrope in The Aftermath. Segerja spremlja skupina Silver Ballet Band, ki mu je očitno zelo
X
pri srcu, saj sodelovanje traja že dolga leta in je tudi privedlo do zaželenih uspehov.
Tistim, ki jim je rock'n'roll všeč,
rav niso še nikoli imeli priložnosti poslušati glasbenika in predvsem rockarja, kot je Bob Seger.
Ostale pesmi na plošči so: American Storm, Like A Rock, Someti-mes, It's You, Somewhere Tonight.
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:............................................................
Naslov:....................................................................
Glasujem za:...............................................................
Moj predlog:...............................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
današnji televizijski in radijski sporedi

10.30	Nadaljevanka: Piccolo mondo moderno (3. in zadnji del)
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Zabavni spored: Pronto... chi gioca?, vodi Enrica Bonaccorti
13.30	Dnevnik
13.50	Dnevnik. Mundial, vodi Paolo Valenti
14.00	Zabavni spored: Pronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Zabavni spored: Pista!, vodi Maurizio Nichetti, vmes film: Padre Brown (V. Britanija, pust. 1954, r. Robert Hamer, i. Alee Guinness, Joan Greenwood)
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Zabavni spored: Pista! (2. del)
18.30	Aktualnosti: Italia sera, vodi Piero Badaloni
19.35	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Mundial: Zahodna Nemčija -Danska
20.45	Dnevnik
21.50	Film: I Duellanti (angleška drama, 1977, r. Ridley Scott, i. Har-vey Keitel, Keith Carradine)
22.40	Dnevnik
22.50	I Duellanti (2. del filma)
23.40	Dnevnik
23.55	Kolesarstvo: Giro d'Italia za diletante
0.05 Johann Sebastian Bach
^ RAI 2	]
11.05	Informativna oddaja: Temi della questione psichiatrica oggi
11.55	Zabavni spored: Cordialmente, vodi Enza Sampò
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik. C'è da vedere
13.30	Nadaljevanka: Capito!
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem, vmes aktualnosti
15.15	Kviz: Il tiro mancino
16.00	Inf. odd.: Io insegno... tu impari
16.30	Otroška oddaja: Pane e marmellata, vmes risanka
17.25	Iz parlamenta
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Turistični tednik
18.20	Športna oddaja: Super Mundial
18.40	Nanizanka: Occhio al superoc-chio - Vedo doppio
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20	Dnevnik - šport
20.30	Nanizanka: Il commissario Kòs-ter - I due assassini
21.35	Aktualnosti: Moda
22.00	Mundial: Urugvaj - Škotska
22.50	Dnevnik
23.50	Dnevnik - nočne vesti
24.00	Film: La piscina (Franc., dram., 1968, r. Jacques Deray, i. A. De-lon, R. Schneider, M. Ronet, J. Birkin, P. Crauchet)
[	RAI 3
12.00	La foresta sottomarina
12.30	Lieder di Alma Mahler
12.55	Musica in primo piano
13.30	Glasbena oddaja: L'Orecchioc-chio
14.00	Bologna: Tenis
17.00	Vita degli animali
17.30	1947: la scelta democratica italiana
18.00	Dadaumpa
19.00	Dnevnik
19.35	Deželne vesti
19.35	Dokumentarna oddaja: Luntane 'a Napoli (6. del)
20.05	Informativna oddaja: Lei beve un po'
20.30	Informativna oddaja: IL teatro di Eduardo De Filippo - Filumena Marturano
22.20	Dnevnik
22.55	Film: L'ultimo handicap (i. Walter Matthau)
De Filippova Filumena Marturano, RAI 3, 20.30
Jjr RTV Ljubljana
9.00	TV mozaik - Omizje: kakšno hrano uživamo?
10.40	Športna oddaja: Goli sveta, pregled s SP v nogometu
15.35	TV mozaik (ponovitev)
17.15	Športna oddaja: Goli sveta
17.30	Poročila
17.35	Otroški spored: risana nadaljevanka Beli delfin (11. del)
17.50	Nadaljevanka: Flipper (6. del)
18.15	Poročilo s kongresa ZSMJ
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik ljubljanskega območja
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
19.58 Propagandna oddaja
20.05	Dokumentarec: Avtomanija: Avto prihodnosti
20.35	Nanizanka: Bergerac (8. del)
21.30	Dnevnik
21.45	Poročilo s kongresa ZSMJ
22.00	Film: Preobleka za umor Jedro filma je umor priletne ženske, ta podatek pa gledarca hote pripravi, da navidezno mirno sledi nadaljnjemu dogajanju. Njegovo pozornost pritegnejo »nepomembni detajli«, pozneje pa glasba in šokantne spremembe v filmskem dogajanju.
23.40	Mladinske športne igre Alpe-Jadran (reportaža)
:	TV Koper__________________
7.10	Športna oddaja: II mundial in dieci minuti
12.30	Mundial: Alžirija - Španija
14.15	TV novice
14.25	Nadaljevanka: Kiss Kiss
15.00	Dokumentarna oddaja: Lago di Garda
15.35	Nadaljevanka
16.40	Otroški spored: risanki Pegaso Kid in Lamu deklica iz vesolja, dokumentarec Zgodbe iz življenja rastlin
18.10	Nadaljevanka: Tra l'amore e il potere
18.55	TV novice
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednji prispevki: BAZOVICA — Protestna manifestacija zaradi provokacij pred volitvami jusarskih odborov TRST — Polemike o verouku TRST — Zaključek sezone Slovenskega kluba
19.30	TVD Stičišče
20.00	Mundial 86: Urugvaj - Škotska ter Zahodna Nemčija - Danska
21.45	TVD Vsedanes
22.00	Športna oddaja: Dentro al Mundial
(_	CANALE 5________
8.30	Nanizanke: Alice, 8.55 Fio, 9.20 Una famiglia americana
10.15	Nadaljevanka: General Hospital
11.00	Kvizi: Facciamo un affare, 11.30 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito
13.30	Nadaljevanke: Sentieri, 14.25 La valle dei pini, 15.20 Così gira il mondo
16.15	Nanizanki: Alice in
16.45	Hazzard
17.30	Mladinski kviz: Doppio slalom
18.00	Nanizanka: Zero in condotta
18.30	Kviz: Cest la vie, vodi Marco Columbro
19.00	Nanizanka: I Jefferson
19.30	Kviz: Zig Zag, vodita R. Vianello in S. Mondaini
20.30	Dynasty
21.30	Nanizanka: Hotel
22.30	Dietro le quinte: Intervjuji Maurizia Costanza
0.30 Film: Uomini contro (vojni, 1970, r. F. Rosi, i. M. Frechette, A. Cuny, G. M. Volontà)
RETEQUATTRO
8.30	Nanizanka: Strega per amore
9-00 Nadaljevanka: Marina
9.40 Nanizanka:	Lucy
Show
10.00 Film: Una notte a Venezia (music., 1953, i. H. Holden, J. Šchultze)
11.45	Nanizanka: Switch
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Nana, Laura, She-ra la principessa del potere
14.15 Nadaljevanki: Marina in 15.00 Agua viva
15.50	Film: Anime sporche (dram., 1962, r. E. Dmytryck, i. L. Har-vey, Capucine, J. Fonda)
17.50	Nanizanka:	Lucy
Show
18.20 Nadaljevanke: Ai confini della notte, 18.50 I Ryan, 19.30 Febbre d’amore
20.30	Zabavni program: W le donne, vodita Amanda Lear in Andrea Giordana
22.30	Nanizanke: Cassie & Co., 23.20 Mash, 23.50 Ironside, 0.40 Mod Squad ob koncu nanizanka, Alfred Hitchcock predstavlja
ITALIA1
8.30 Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 8.55 Sanford & Son, 9.20 La casa nella prateria, 10.10 Spazio 1999, 11.00 La donna
bionica, 11.50 Quincy in 12.40 Agenzia Rock-ford
13.20	Kviz: Help! vodijo Fabrizia Carminati in I Gatti di Vicolo Miracoli
14.15	Glasbena oddaja: Deejay Television
15.00	Nanizanka: Ralph Superni axieroe
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Barn, vmes risanke Fio, Mila e Shiro, Lo specchio magico
18.00	Nanizanka: Star Trek
19.00	Kviz: Gioco delle coppie, vodi Marco Predo-lin
19.30	Nanizanka: La famiglia Addams
20.00	Risanka: Memole dolce Memole
20.30	Film: Una ragione per vivere e una per morire (vestern, 1973, i. J. Coburn)
22.45	Nanizanka: Squadra anticrimine
23.45	Nanizanke: Cannon, 0.35 Strike force, 1.25 Quincy
’. TELEPADOVA
14.00	Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono in
17.00	Tivulandia
18.00	Supertivulandia
19.15	Quattro in amore
20.00	Risanka: Mademoiselle Anne
20.30	Film: I don Giovanni della Costa Azzurra (kom., 1963, i. A. Stroy-berg, C. Jurgens)
22.20 Film: La figlia del diavolo (dram., 1953, i. M. Serate, P. Barbara)
[ % TELEFRIULI
13.00	Nanizanka: Un equipaggio tutto matto
13.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
14.30	Risanka Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Aktualnosti: Regione verde
19.00	Dnevnik
19.15 Informativna oddaja: Speciale regione
19.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
20.30	Rubrika: Le associazioni dello shopping
21.30	Nanizanka: California fever
22.30	Telefriulinotte
22.45 Informativna oddaja: Speciale regione
23.00	Nanizanka: Arrivano le spose
24.00	Novice iz sveta
[	TELEQUATTR<r
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila;
7.20	- 8.00 .Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Na goriškem valu; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30—13.00 Pisani listi; 13.20 Najboljši zbori lanskega tekmovanja Guido D Arezzo;
14.10	Čas in prostor; 15.00 Mladinski pas: Iz filmskega sveta; 16.00 Zbornik: Iz zakladnice pripovedništva, nato Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba;
18.00	Kulturni dogodki; 18.30 Glasba.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30—8.00 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 8.35 Glasbena pravljica; 8.45 Naši umetniki mladim; 9.05 Z glasbo v dober dan; 10.05 Rezervirano za...;
11.05	Znano in priljubljeno; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Vedri zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Čajkovski: hrestač -suita iz baleta; 14.30 Človek in zdravje; 14.40-15.25 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00;
18.00	Glasba starih mojstrov; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 To imamo radi; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.00 Našim po svetu; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Iz glasbene skrinje; 22.50 Literarni nokturno - Boris Pintar: Od
rdečega kvadrata; 00.05 -4.30 Nočni program - glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 7.00 II. jutranja kronika; 7.20 Tržnice; 7.30 Jutranji servis; 8.00-13.00 Prenos II. programa RL; 13.00-15.00 Mladi val Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...;
17.35	Glasbene aktualnosti.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.30, Poročila,- 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Otvoritev programov -Glasba; 6.30 Koledarček; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00—12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flash back; 9.00 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.05 Čudovitih sedem; 10.35 Vstop prost; 11.00 Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski glasbeni program; 15.00 Vrtiljak kulture in umetnosti; 15.45—18.30 Splash;
16.00	Metal Health; 16.15 La Vera Romagna; 17.45 Evergreen; 18.00 Pulj kliče Koper; 18.35 Čudovitih sedem (po-nov.); 20.00—6.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00	Glasbena matineja - v studiu Majda; 16.30 Oddaja brez naslova -vodi Maša; 19.00 V svetu fantazije (otroška oddaja); 20.00 Mix time; 21.30 Nočni val - vodijo Vesna, Ester in Igor.
Zaključne šolske prireditve
Drevi v Kulturnem domu v nedeljo pa v Ronkah
Vprašanja svetovalcev županu in odbornikom
Tovorno postajališče, avtomobilski rally čiščenje mestnih ulic, nagrade učencem
Šolsko leto je pri kraju. Še kak dan iztekajočega se pouka potem pa bodo učenci in dijaki šli na počitnice. Z malimi in velikimi maturami ter drugimi izpiti se bodo ubadali tisti, ki jim to nalagajo zadnje šolske obveznosti. Profesorji ter učitelji bodo imeli še opravka z izpiti in drugimi zaključnimi obveznostmi.
Pri kraju smo tudi s šolskimi prireditvami, ki jih je bilo letos še kar precej, sorazmerno več kot v prejšnjih letih. Poleg tradicionalnih nastopov so v marsikateri šoli priredili razstave, imeli dan nagrajevanja bralnih značk, priredili športne nasto-pe. Vse pa se je nakopičilo v nekaj dneh, tako da nismo mogli vsem slediti. Zato najbrž tudi kaka zamera, zakaj ni bilo novinarja, fotografa a-li televizijskega snemalca na vseh pnireditvah. Morali smo pač izbirati, kajti zadolženih za to, da bi vsemu sledili, nas ni toliko, da bi vsem u-godili. In niti toliko prostora nimamo, da bi o vsem poročali. Izbrali smo pač načelo rotacije, letos pridejo na vrsto eni, prihodnje leto pa drugi. Boljše bi bilo če bi bde prireditve časovno drugače razporejene. Vrh vsega pa, resnici na ljubo, nismo niti obveščeni o vseh prireditvah. Nekateri šolniki so namreč preveč sramežljivi, kar se tega tiče. Nimajo
smisla za reklamo. Niti na pristojna ravnateljstva ne sporočijo datuma in umika prireditve. Želeti bi bilo, da bi se tudi to spremenilo na boljše.
Na sporedu imamo danes zvečer ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici zaključni nastop učencev slovenskih osnovnih šol goriškega didaktičnega okrožja. V foyerju Kulturnega doma bo odprta razstava likovnih del (slik ter keramičnih izdelkov) učencev. V veliki dvorani pa bo nastop z naslovom »O le naprej...«, v katerem bodo naši učenci v besedi in pesmi prikazali bogat program ljudskih pesmi iz zamejskega prostora. Na prireditvi bodo sodelovali učenci šol Oton Župančič in France Bevk iz Gorice, Fran Erjavec iz Štandreža, Jože A-bram iz Pevme, Alojz Gradnik iz Šte-verjana ter iz šol iz Podgore in s Plešivega.
Zaključna prireditev slovenskih šolarjev iz Laškega bo v nedeljo zjutraj v Ronkah, v tamkajšnjem parku Ex-celsior, z začetkom ob 10.30. Priredili bodo razstavo. Otroci, ki obiskujejo tamkajšnjo slovensko šolo ter vrtec bodo nastopili z recitacijami in petjem. Te prireditve v Ronkah imajo poseben pomen, ker dajo Slovencem iz Ronk, Tržiča ter štarancana in še drugih krajev, možnost da se zberejo.
Na skoro vsaki občinski seji, prvo uro, imajo svetovalci pravico postavljati županu in odbornikom vprašanja o tej ali oni zadevi. Ob takih priložnostih novinarji izvemo za številna vprašanja, ki zanimajo občane, za tista sicer malenkostna, ki so sestavni, marsikdaj odločilni del naše vsakdanje stvarnosti. Odgovori župana in odbornikov pa kdaj pa kdaj so pomirjevalni ter bodrilni, marsikdaj pa odklonilni.
Tako je bilo tudi na zadnji seji. Vprašanj je bilo vse polno. O nepazljivosti v vožnji s strani udeležencev avtomobilskega rallyja konec prejšnjega meseca. Dolga kolona tekmovalnih vozil je šla v sprevodu skozi mesto. Neki šofer ni spoštoval stopa in povozil pešca. Socialdemokrat Esposito je hotel vedeti zakaj ni občina bolje poskrbela za premik vseh tekmovalnih vozil. Kaj hočeš, da bomo tekmo prepovedali? je bil odgovor podžupana Del Bena.
Usoda tovornega postajališča je zanimala tako komunista Busolinija kot socialdemokrata Esposita. Prvi je hotel vedeti kdaj pride do otvoritve tega kompleksa. Napovedovali so jo že
v lanskem oktobru. Vse pa je zaspalo. Župan Scarano je odgovoril, da bodo tovorno postajališče otvorili najbrž v septembru, takrat ko bodo paviljoni že oddani in bo v njih že steklo delo. Drugi pa je hotel vedeti, kaj meni občinski odbor o triletnem načrtu poslovanja s težkimi milijardami deficita, ki ga je napovedal prejšnji upravni odbor avtoporta. Kako sedaj, ko sta izvoljena nov predsednik in odbor? Odgovor župana je bil enostaven. Preučujemo ta proračun z novim odborom.
Busolini je zahteval tudi spoštovanje vseh predpisov s strani gradbenikov: pred gradbišči bi morala biti tabla z napisanimi podatki o gradbenem podjetju, načrtovalcu, dovoljenju občine, itd. Izrazil je tudi željo, da bj v prihodnje vsem učencem, udeležencem tečaja prometne vzgoje, dali diplomo. Sedaj namreč nagrado, kolo, dobi le dvajset najboljših učencev. Župan mu je pritrdil.
Tacchinardi (PSDI) je še enkrat obtožil pristojne občinske službe, da ne skrbe za ureditev pločnikov. Posebej je omenil tiste v Ulici Duca d’Aosta, ki so že več let v zares o-
bupnem stanju. Poskrbeli bomo, je bil lakoničen odgovor pristojnega odbornika. Tacchinardi se bo najbrž v prihodnje za stvar še moral zanimati. Waltritsch (PSI) je hotel vedeti za odgovornost tistih, ki dovole, da se v Ulici Mameli, tam kjer je promet prepovedan zaradi nevarnega (zidu cerkve sv. Ignacija, rase trava. Delavci se ne upajo na tisti prostor, je bil odgovor. Isti svetovalec je bil tudi mnenja, da so mestne ulice umazane, polne vsakovrstnih smeti, kar ne dela časti Gorici. Pristojni odbornik je dejal, da imajo premalo delavcev (trenutno le šest) za čiščenje vsega mesta. Službo je treba reorganizirati, dati rajonskim svetom nalogo, da skrbijo za to vprašanje. Nekaj takega so že pričeli v Ločniku. Ker pa gredo reorganizacije na občini zelo počasi bomo na pravo čiščenje mesta lahko čakali še kako leto. Prirejali pa bomo »Corso fiorito«.
Več zabojev za papirnate in steklene odpadke je zahtevala svetovalka Ardit (KPI), saj smo ugotovili, da se jih Goričani poslužujemo veliko. Od mestnih redarjev je svetovalka zahtevala tudi, da bi preprečili dirkanje motoristov po poteh parka na Šanci.
V sosednem mestu komisija za Slovence v Italiji
Zelja po poglobitvi stikov med Novo Gorico in zamejstvom
Izdelan osnutek statuta za univerzitetni konzorcij
V Novi Gorici se je sestala na prvo sejo v novi sestavi Komisija za stike z zamejstvom, ki deluje v okviru Občinske skupščine. Pod vodstvom novega predsednika Lojzeta Laha in ob sodelovanju predsednika Skupščine Danila Bašina, so na seji podrobno analizirali stanje stikov in sodelovanja med novogoriško občino in sosednjimi območji v Gorici in drugod v zamejstvu.
Razpravljala so ponovno poudarili veljavnost politike in usmeritve za stalno sodelovanje z občino Gorico, sosednjimi slovenskimi občinami Doberdob, Sovodnje in Števerjan in z vsemi političnimi in drugimi organizacijami, ustanovami in društvi, ki tudi težijo k sožitju in sodelovanju na goriškem območju jugoslovansko - i-talijanske meje. Pri tem sta bili izrecno omenjeni tudi pokrajinska uprava v Gorici in občina Tržič. Takšen poudarek o politiki stikov in sodelovanja je bil potreben tudi zato, ker se je v zadnjem času sodelovanje na primer z občino Gorico zmanjšalo, u-počasnilo oziroma osiromašilo, čeprav je odprtih precej praktičnih vprašanj, ki bi jih morali sosednji občini skupaj obravnavati in po možnosti tudi rešiti. Na seji so ob tem opozorili, da se mešana komisija za gospodarsko sodelovanje med Novo Gorico in Gorico ni sestala že več kot eno leto. Ugodno pa poteka sodelovanje med Novo Gorico in slovenskimi občinami Doberdob, Sovodnje in Števerjan. Neprekinjeno poteka tudi sodelovanje
Odrasli naj se izogibajo divjačine, perutnine, zajčjega mesa, školjk, o-troci in nosečnice tudi svežega mleka in mlečnih izdelkov. Vsi naj omejijo uživanje sadja kot so češnje in jagode (breskve je bolje olupiti), jogurtov in drugih svežih mlečnih izdelkov, neidustrijskih jajc in listnate zelenjave. Zelenjava, ki je zrasla po najhujšem obdobju kontaminacije, ni vsrkala pomembne količine sevanja, kar daje dobro upati za naprej. Goveje in svinjsko meiso je užitno: 'cezij v njem narašča, a ni še dosegel zaskrbljujočih vrednosti.
To so praktični nasveti, ki jih je fizik dr. Luciano Benini dal številnim in izredno pozornim udeležencem konference o radioaktivnosti, ki jo je predsinočnjim priredila dober-dobska občinska uprava. Župan, dr. Mario Lavrenčič in odbornik prof. Karlo Černič sta takole predstavila namen te pobude. Gre za informiranje o nevarnosti, kS je nismo poznali.
Pomanjkljive, protislovne, večkrat lažne informacije niso pomirile ljudi, pač pa so povzročile še večjo zbe-
z organizacijami ANPI, pa s KPI, Socialistično stranko in tudi sodelovanje na drugih ravneh in področjih. Naj ob tem poudarimo, da so Novo Gorico pred kratkim obiskali slovenski šolniki iz Gorice, ki jih je spremljal šolski skrbnik. Sedaj kaže, da so odpravili tudi nekatere formalne ovire in pridržke za tesnejše stike in sodelovanja med Novo Gorico na šolskem področju. Tudi sodelovanje med člani mešane komisije za kulturna vprašanja na ravni Nove Gorice ih Gorice se ni zmanjšalo.
Na omenjeni prvi seji Komisije za stike z zamejstvom v novi sestavi so potrdili organiziranost in načine dela komisije. Tudi v prihodnje bodo stike in sodelovanje s sosednjimi ob,-
ganost. Primer Dobdrdoba je zgovoren: po treh tednih uradnih zagotovil, da ni nevarnosti, sp analize v mleku 22. maja pokazale alarmantne podatke o koncentraciji joda. Občinska uprava je takoj z odredbo o prepovedi uživanja mleka in zelenjave, odločila pa se je še za vrsto pobud, med temi za informacijsko konferenco o radioaktivnem sevanju.
Dr. Benini je nato zelo učinkovito zadostil želji in potrebi po jasnejših informacijah. Nemogoče bi bilo obnoviti ves njegov poseg, zato naj se omejimo na nekatere pomembnejše misli, začenši z vlogo znanstvenikov.
»Nil:ar ne slepo verjemite izvedencem, ki vam svetujejo to ali ono,« je dejal. Sam je nato strogo ločeval med nasveti. (»Dajem jih v osebnem imenu, kot mnenje, ki sam ga oblikoval na osnovi nekaterih podatkov in ne kot absolutno resnico«) in objektivno izmerjenimi podatki oz. nespornimi dejstvi.
Eno od teh je na primer ugotovitev iz publikacije št. 26 Mednarodne komisije za radioprotekfcijo, da ne ob-
močji izvajali v okviru treh komisij: za gospodarstvo, kulturo in prek komisije za prostorsko problematiko in ekologijo. Toda te komisije ne bodo skrbele zgolj za sodelovanje novogoriške občine s sosednjimi območji v Italiji, marveč za celotno sodelovanje novogoriške občine s tujino. Mišljena sta pri tem zlasti Celovec in Zahodna Nemčija. Povsem nov organ pa je Komisija za stike s slovenskimi občinami v Italiji in sploh s slovensko narodnostno skupnostjo v Italiji. Ta komisija naj bi sodelovala pri preučevanju in reševanju raznih vprašanj, ki so kakorkoli pomembna za slovenske ustanove, organizacije ali pa tudi slehernega rojaka v Italiji.
Marjan Drobež
staja varnostna meja, pod katero sevanje zagotovo ne bi bilo škodljivo. »Ta ugotovitev je obče sprejeta, na Vzhodu kot na Zahodu, toda pri nas si jo je ENEA upala zanikati ter nam kvasila o nekih mejah varnosti, o katerih ne v zakonodaji ne v znanstvenih publikacij ni sledu, šlo je za grobe laži,« je dejal dr. Benini. Vsaka radioaktivnost torej škodi. Posledice Černobila bomo občutili čez 7 - 8 let v obliki rakastih obolenj (»V Italiji lahko predvidevamo nekaj stotin primerov, vendar točne ocene niso možne«), nosili pa jih bomo verjetno še 50 let. O razsežnostih katastrofe, ki jo je povzročila civilna uporaba jedrske energijo, priča podatek, da je eskplozija v Černobilu sprostila 20 krat več radiacij kot skupno vsi jedrski poskusi v atmosferi, od Hiroši-me do prepovedi leta 1963.
Naj spričo teh ugotovitev zapademo v paniko ali brezglavo jedrsko histerijo? Nikakor ne, pravi dr. Benini, prav pa je, da se zavedamo nevarnosti in da jo skušamo omejiti. »Prve dni sevanja, ko so oblasti mol-
V goriškem občinskem odboru so preučili osnutek statuta konzorcija za univerzitetni razvoj Gorice. V njem naj bi bili poleg Občine člani še pokrajinska uprava, trgovinska zbornica in še kaka druga ustanova, ter seveda Univerza v Trstu. Kot je znano namerava Univerza odpreti v Gorici dve fakulteti. Na voljo so nekatera denarna sredstva, pa čeprav premajhna za odprtje Univerze v našem mestu. Najboljša lokacija za U-niverzo bi bila v stavbi nekdanjega semenišča v Ulici Alviano, kjer so sedaj slovenske šole. Za potrebo naših šol bi morali zgraditi nove stavbe v južnem delu mesta. Odprta pa ostajajo vprašanja kje dobiti stanovanja za profesorje in študente, saj bi sčasoma potrebovali stanovanja za nekaj sto ljudi.
Na isti seji občinskega odbora je župan odbornike obvestil tudi, da je v teku načrt za ustanovitev Inštituta za judovska vprašanja v deželah Mit-televrope. Sedež naj bi bil v prenovljenih prostorih sinagoge v Ulici Ascoli.
Posvet o združitvi avtobusnih podjetij
Upravitelji pokrajinskega avtobusnega podjetja APT in sindikalisti bodo kmalu vzeli v pretres možnost združitve vseh avtobusnih služb na Goriškem v eno samo podjetje. O tem je bil govor na pokrajini, kjer so se sestali zastopniki e-notne sindikalne zveze CGIL - CISL -UIL, predsednik pokrajine Cumpeta, podpredsednik Fabbro in odbornik Cej ter predsednik APT Marin.
čale, ni bilo vseeno, če je človek bil v hiši ali pa na odprtem: ne da bi ustvarjali alarmizma, bi bili morali ljudi obvestiti o tem in jim svetovati, kako omejiti izpostavljenost sevanju.« Ta ugotovitev je še veljavna, predvsem za hrano. Odtod nasveti glede uživanja določenih jedi.
Po predavanju je dr. Benini odgovarjal na številna vprašanja publike, ki so poleg vsakodnevnih problemov zajela tudi širše izkoriščanje jedrske energije v »miroljubne« namene. Občina Doberdob se je opredelila za tri referendume proti gradnji 'jedrskih central, prav tako tudi velika večina prisotnih, ki so s svojimi podpisi podprli referendume.
Konferenci je sledilo izredno veliko število ljudi (dvoranica KD Jezero je bila pretesna za vse), domačinov, pa tudi iz drugih krajev. Ob, tolikšnem interesu, gotovo ne omejenem na Doberdob, saj je sevanje zajelo tudi druge kraje, bi bilo morda koristno, ko bi podobne informativne večere lahko poslušali tudi v drugih naših krajih.
O poenotenju avtobusne službe na Goriškem je govor že precej časa. Poleg APT poslujejo pri nas še mestno avtobusno podjetje v Gorici ter medobčinski konzorcij v Tržiču. Marsikje imamo dvojne proge, kar nikakor ni finančno koristno. Predsednik APT Marin je prisotnim na včerajšnjem sestanku izročil osnutek združitvenega načrta. O tem bodo razpravljali v mešanem odboru APT-Sindikati, ki bo pričel delovati v kratkem. Sindikate stvar pobliže zanima, ker v združenem podjetju bi nujno prišlo do zmanjšanja števila zaposlenih. Seveda bi bilo treba izvedeti tudi za mnenje goriške občine ter občin združenih v tržiškem konzorciju.
Izredni občni zbor članov Kmečke banke
Drevi bo v društvenih prostorih na Verdijevem korzu izredni občni zbor članov Kmečke banket v Gorici. Na dnevnem redu imajo povečanje zadružne glavnice. Pričetek ob 19.30.
izleti
Sekcija VZPI - ANPI Jamlje - Dol
priredi enodnevni avtobusni izlet v Belo Krajino v soboto, 5. julija. Vpisujejo Ettore Moro in Mario Semolič. Vpisovanje se zaključi z zasedbo prostorov v avtobusu. Odhod bo iz Dola ob 5.10, iz Jamelj pa ob 5.20.
šolske vesti
V ponedeljek, 16. junija, ob 20.30 bo v Domu Andrej Budal v Štandrežu zaključni nastop gojencev štandreške podružnice šole Glasbene matice. Produkcij gojencev goriške šole Glasbene matice pa bosta v Gorici, v Ul. della Croce 3, v sredo, 18., ter v četrtek, 19. junija. Vsakokrat ob 20.30.
kino
Gorica
VERDI Danes zaprto.
CORSO 18.00—22.00 »Antartica«. VITTORIA 17.30-22.00 »Vogliosità morbose«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR Danes zaprto. COMUNALE 20.30 Koncert orkestra R TV Ljubljana in Jess trio Wien.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30—20.30 »Vzpon in padec Idi Amina«.
DESKLE 19.30 »Bandit iz Shantunga«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Baldini, Corso Verdi 57, tel. 84879
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio, Via Romana, tel. 40497
Danes v tržiškem gledališču orkester ljubljanske RTV
V mestnem gledališču v Tržiču bo drevi ob 20.30 še en koncert iz ciklusa posvečenega Beethovnovi glasbi. Drevi je na sporedu koncert Simfoničnega orkestra Radiotelevizije Ljubljana, ki nastopa skupno z Jess Trio Wien. Dunajski trio, ki je imel v torek samostojni koncert v Tržiču, sestavljajo Johannes, Elisabeth in Stefan Kropfitsch, mlada brata in sestra. Nastopil je na samostojnih koncertih širom po Avstriji, velike uspehe je dosegel v Londonu in Berlinu.
O orkestru ljubljanske RTV smo že pisali, saj je že večkrat nastopil v mestnem gledališču v Tržiču. Orkester je bil pri tržiški publiki zelo dobro sprejet, vzljubila ga je. Na nocojšnjem koncertu bodo izvajali Ouverturo Leonore III op. 72b ter koncert WoO 4 za klavir in orkester, ter še koncert op 56. Orkester bo vodil kitajski dirigent Muhai Tang.
Fizik dr. Benini v Doberdobu o problemu radioaktivnosti
Z informiranjem lahko zmanjšamo učinke sevanja
Vilma Purič
NA PLESU
Večer je in lepo vreme. Gremo na ples. Črne hlače, črno jopo, črn plašč in malo denarja za pijačo.
Na koncu velikega travnika je plesišče. Ansambel že igra, toda glasba ne kliče plesa, je še prezgodaj.
Ljudje se zbirajo pri mizah. Debel kosmat moški zarije zobe v belo meso piščanca. Žena s kozarcem v roki se smeje. Glas doni, toda oči so mrtve.
Pa gremo kaj spit. Matjaža še ni, vedno zamuja. Kaj bomo? Vino? Pa naj bo.
Sedijo pri mizi in si vino nalivajo v kozarce. A kmalu bo steklenica prazna in kupili bodo drugo in drugo in tako naprej do trde noči.
Odmor je končan, ansambel že spet igra. Dajmo gremo plesat! Vsak po svoje skače. Vsak pleše sam z neodločnim korakom, s prestrašenim pogledom. Vsak sam in okrog sebe oblak belih sanj. Nekdo si je prižgal cigareto; nekdo s steklenico v roki stoji.
Matjaž je prišel in pripeljal s sabo dekleta.
Uh, ženske, sedaj bo pa lušno! Oblak sanj se za trenutek uresniči. Dekleta pristopijo v telovadnih copatah, s črnimi hlačami in črno jopo. Dva se stisneta, poljubita in morda...
Matjaž si je vzel najlepšo, on naredi vedno tako.
Minila je polnoč. Ura je, da Pe-pelka izgubi čevelj, steče domov in se vrže spet v pepel.
Fantje pa gledajo ansambel, plešejo, skačejo, na glas pojejo:
Bolje biti pijan nego star.
Daj, Matjaž, pleši z nami, ta je naša!
Ja, ta je naša.
Roke sklenejo drug drugemu okrog vratu. Prsti se skrčijo, stisnejo se v pesti. S pestmi mahajo jezno in glasno rjovejo. Skoraj prekričijo ansambel.
In nihče ne sliši.
Matjaž sedi pod odrom. Fant z dolgimi lasmi gleda prijatelja ob sebi in skoraj ga je sram, ker ne more tako rjoveti. Danes še ni tako pijan. Rdeča lica ima in suh je,- presuh, pa tako mlad. Najlepši od njih vzame steklenico in misli, da igra kitaro. Noge je vpognil, nagnil se je na Matjaža. Matjaž ga gleda skozi temna očala. Objameta se. Za trenutek se tako stisneta kot zaljubljenca.
In tam od strani nekdo že meri korake. Tako rad bi plesal!
...Bolje biti pijan nego star...
Končuje se pesem, še zadnji krik, še zadnji korak. In vsi pojejo, tudi debeli kosmati moški. Rdeč je v ob-
razu, pot se mu cedi. Modra srajca je mokra. S trebuhom poriva od sebe nasmejano žensko.
Ples je končan. S počasnimi koraki se ljudje odpravijo domov. Nekdo se pri kiosku še jezi, da mu morajo dati pijačo. Noče, da bi ga sedaj, ko mu še ni dovolj, poslali v temo domov.
Jaz pijem kadar hočem! In vendar se obrne in krene po poti domov. Čreda ljudi se vrača žalosti v objem.
Prazno je, vse je tiho. Pomladanski zrak je poln cvetličnih vonjev; iz kioskov pa še prihaja vonj po cvrtem mesu in stočenem pivu. Veter pihlja in raznaša papirčke. Če jih gledaš od daleč se ti zdijo kot nežni metuljčki.
Na tleh in po mizah je polno belih plastičnih kozarcev in krožnikov. Steklenice so prazne, razbite. Tema je, toda če dobro pogledaš, vidiš na tleh telesa. Telesa tistih, ki so se pijani zavalili pod grm in ne morejo domov. Pa vidiš črn plašč, črno jopo, črne hlače. Premakneš in vidiš mlad obraz. To je Matjaž. Oči zaprte in obraz bled. telo je zvito v klobčič, kot bi želel spet biti v materinem telesu.
Koliko let ima? Dvajset, devetnajst, petnajst? Ni važno! Zjutraj se že pobere. Nihče ga ne bo videl.
In nikomur ni mar!
Morda le mama na tihem joče.
pisma bralcev - pisma bralcev
Literarni večer v Mariboru
Odbila je četrta popoldanska ura. V amfiteater mariborske Pedagoške fakultete kapljajo zamudniki, ki jih je radovednost pripravila do tega, da so premagali dremavost in pohiteli na zaključno prireditev. Čeprav so bili že zjutraj v njem, se ob vstopu v amfiteater vsi zdrznejo, morda zaslepljeni od svetlobe, v kateri se predavalnica tako razkošno koplje. Ko posedejo še zadnji prišleci in polagoma utihne zadnji šepetavi glas, se prične sklepna prireditev 11. republiškega tekmovanja v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje. Najprej se oglasi predsednik Slavističnega društva Maribor Majda Potrata. Po uvodnih besedah o pomenu srečanja predstavi prisotne literate, ki globoko ugreznjeni v naslanjače zamaknjeno sledijo vsak svojim mislim, vsaj tako se zdi. Prisotni so: Alojz Rebula, Boris Pahor, Tone Partljič in Slavko Jug. Florjan Lipuš in Gustav Januš da ne marata javnih nastopov in se opravičujeta za odsotnost. Pavle Zidar se je s pismom opravičil, da iz utemeljenih razlogov ne more biti prisoten.
K mikrofonu pristopi predsednik Slavističnega društva Slovenije Aleksander Skaza. Spomni nas na letošnje štiristoletnice, stoletnice in druge obletnice ter poudari pomen slovenske besede, literature, ustvarjalnosti. Nato prepusti besedo literatom: nihče od njih noče biti prvi, končno vstane Alojz Rebula, se hudomušno nasmehne, stopi k mikrofonu in spregovori. Ostali da imajo napisane govore, on pa da ga nima bo pač improviziral. Za njim govori Boris Pahor. Skoraj ogorčeno pripomni, da Skaza ni omenil šestdesetletnice Kosovelove smrti, nato s Kosovelovega Krasa preide na Trst, manjšino. Nekaj priložnostnega pove še Partljič.
Sledijo rezultati tekmovanja. Prebere jih Majda Potrata. Ko je nagrajevanja konec, žal veliko udeležencev zapusti amfiteater: eni iz razočaranja, drugi ker morajo domov, mnogi so že tako izostali, kar so morali na vlak...
Pahor, Jug, Partljič in Rebula sedejo k podolgovati mizi in spravijo na dan svoje papirje. Boris Pahor prebere svojo novelo Metulj na obešalniku. Sledi mu Rebula. Že spet nima nič napisanega, toda znajde se in razgrne pred poslušalce svoj »curriculum vitae«. Partljič prebere črtico, ki jo je napisal prejšnjega dne. Zadnji prevzame besedo še Slavko Jug. Prebere nekaj razmišljujočih poezij za odrasle in nekaj zabavnih za otroke. Tako resno se drži, da je skoraj težko verjeti, da piše razigrane otroške pesmice.
Potem je še ura šest in tudi 11. republiškega tekmovanja v znanju materinščine je konec. Marsikoga čaka še dolga pot...
MARINA FURLAN
Natečaj FICE za izbor najboljših filmov
Gledanje filmov v kinodvoranah, na velikem ekranu in s primernim, kajpak stereofonskim ozvočenjem, postaja čedalje bolj razširjena navada, še posebno, ko nam "ime" kinodvorane jamči za kvaliteto sporeda.
Vendar predvajanje kvalitetnih filmov (kvaliteta pri filmih pa ni in ne sme biti sinonim težko dojemljivega dela) ni tako enostavno, v Trstu pa je bilo do nedavnega celo nemogoče. Velike distribucije imajo pač slabo, čeprav dobičkonosno navado, da ponujajo svoje najboljše filme kinodvoranam, kjer je veliko gledalcev. Brez dobrih filmov pa gledalcev ni...
Ta problem so prav dobro dojeli tisti kinematografi, ki so se združili v verigo kinodvoran FICE (Italijansko združenje kinodvoran d'essay) in si tako zagotovili močno in zmagovito podporo v odnosih z distribucijo. V Trstu imamo dve kinodvorani FICE, Ariston in Lumiere, kjer iz leta v leto narašča število gledalcev in kjer so skoraj pozabili na hudo krizo, ki pesti dobršen del italijanskega filmskega sveta, tudi kinematografov.
Najlepše potrdilo priborjenega uspeha pa sta obe kinodvorani želi prav te dni, ko sta sešteli glasovnice vsedržavnega "natečaja" FICE. V obeh dvoranah so bili nekaj časa na razpolago posebni seznami, z naslovi italijanskih in tujih filmov minule sezone, gledalci (volili so lahko samo enkrat) pa so morali izpisati šest preferenc. Izbira Tržačanov je zanimiva, saj so v obeh kinih »zmagali« v bistvu isti filmi: Ariston Rdeča roža Kaira (46), Amadeus (44), Stranger Than Paradise (25), Brasil (23), Lumiere Amadeus (28), Rdeča roža Kaira (24), Birdy (20), Brasil (17). Za italijanske filme pa je lestvica praktično enaka z Morettijevim Maše je konec na prvem mestu (47	46 glasov) in Avatijevim Praznovanjem
diplome na drugem (39 -29).
Natečaj FICE bo služil tudi za zbiranje podatkov o "idealnih" filmskih gledalcih, ki bodo dobivali na dom posebni kinematografski list. Za kino Ariston pa je bil tudi priložnost za sorodno glasovanje, namenjeno izključno »domači« publiki, ki bo podelila dve zlati plaketi filmoma, ki sta žela največ uspeha. Aristono-vi gledalci so izvolili za najboljši film leta Očeta na službenem potovanju Emira Kusturice. Režiser je žal odklonil vabilo prirediteljev in ga v nedeljo ne bo v Trstu, ko bodo podelili tudi nagrado »Paolo Persoglia« Nanniju Morettiju. Nagrajevanje so vsekakor morali anticipirati na 18.30, ker tudi italijanskega režiserja “nosi mundial«.	ef
Nemčev kip delo meseca
Še enkrat objavljamo posnetek z razstave Negovana Nemca v TK Galeriji in to tudi zaradi tega, ker je Slovensko društvo likovnih umetnikov v Ljubljani izbralo Nemčev kip v marmorju »Navdih življenja« za likovno delo meseca za junij. V obrazložitvi je med drugim zapisano, da pomeni Negovan Nemec danes enega vrhuncev slovenskega kiparstva in kiparstva nasploh
iz likovnih galerij
Nove izrazne poti tržaških slikarjev
V zadnjih desetletjih opažamo, da stalno narašča število ljudi, ki se ukvarjajo s slikarstvom. Ob tem narašča tudi kakovost izdelkov. Popestrila se je tudi pahljača izbir in smeri, ki omenjeno slikarstvo označujejo. Redki pa so tisti, ki se trudijo vnesti v svoje slike osebni pečat in svežino duha. V Trstu bi med slikarje, ki iščejo izvirne poti vsekakor morali uvrstiti Adriana Stoko, Maria Bassarioneja in Enza Maria.
Stok se ukvarja s fotografijo, osnovna tematika mu je kraški kamen. Bas-sarionejevo slikarstvo je stvarno, otipljivo kljub abstraktni površini. Mari pa uporablja trodimenzionalno tehniko, ki je bila sprva podpobna polam nagubanega papirja, ki jih je dosegel z brizganjem barv. Zanj se širša javnost ni navduševala, kritika pa mu je bila naklonjena in mu podelila vrsto nagrad.
V galeriji Malcanton je potrdil svoj uspeh, kjer je presenetil z izredno varljivo plastičnostjo slik. Način vbrizgavanja barv je izpopolnil tako, da ustvarja nekakšne inačice motiva, kljub temu pa se slike med sabo razlikujejo.
Fran Šaleški Finžgar:
ZBRANO DELO (sedma knjiga)
Pretresljivi liki Gianpaola De Santisa
Pred nami je sedma knjiga zbranega dela Frana Šaleškega Finžgarja. Uredil jo je Jože Šifrer, ki je Papisal tudi opombe in tako pripravil za Državno založbo Slovenije 145. knjigo te najstarejše in najpomembnejše slovenske knjižne zbirke. Zbirka del slovenskih pesnikov in pisateljev izhaja namreč že
<vrsf 1946, torej točno štirideset fUr lom*0 pomembnih del vse slovenske litera-rtit' le t° gotovo po kulturnem pomenu najime-ktQ^a slovenska knjižna zbirka. Res da je zadnja fie, ^P°ča.sn/ena, da pa v 2000 izvodih, vendar so kirn teri avtorji že zdavnaj, nekateri pa pred krat-zaključeni in s tem v popolnosti predstavljeni
javnosti. Nakateri slovenski klasiki pa se bližajo zaključku. Vsi so predstavljeni v kritičnih izdajahob sodelovanju najimenitnejših slovenskih literarnih zgodovinarjev, tako da prestavljajo njihovi prispevki dragocene kritične študije o ustvarjalnem delu slovenskih klasikov. Odtod tudi zanimanje za te knjige, saj so knjige pri pravih ljubiteljih dobre domače knjige še vedno močno cenjene. V tem smislu je založnica poudarila izid te knjige ob istočasnem izidu še dveh drugih knjig iz te zbirke. (Tretje knjige Aškerčevega dela in šeste knjige Kraigherjevega zbranega dela).
Knjiga Finžgarjevega zbranega dela, ki nosi oznako sedme knjige, prinaša pisateljevo avtobiografsko prozo, od študijskih let pa do začetka druge svetovne vojne. Na začetku svojega uvoda in opomb, ki obsegajo skoraj sto strani drobnega tiska, karakterizira urednik značaj svoje knjige. Nastajala je od leta 1909, ko je Finžgar ob svojem službovanju v Sori pri Medvodah začel snovati svojo avtobiografsko pripoved Študent naj bo, pa do začetka druge vojne, ko so bile vsi trije cikli povesti oz. črtic o gospodu Hudourniku in njegovih živalih pripravljene za natis. Finžgar je svoja osebna doživetja često opisoval v svojih spisih, saj je že v gimnazijskih letih pisal črtice z avtobiografsko noto. Prav tako pa tudi kasneje ko je bil kaplan v Bohinjski Bistrici, na Jesenicah in v Sori, pa tudi potem, ko je leta 1936 kot trnovski župnik v Ljubljani stopil v pokoj.
Med prvimi povestmi v tej knjigi je povest Študent naj bo, ki je ena njegovih njboljših in najbolj popularnih pripovedi. Z rahlo nostalgijo po razgibani in sončni mladosti je pisatelj podoživel leta svojega gimnazijskega šolanja ter razliko med domačim, podeželjskim in mestnim življenjem, ki se mu je za vedno vtisnila v spomin. Šele poldrugo desetletje za tem je pisatelj segel znova po avtobiografski snovi z namenom, da opiše svoje življenje. To naj bi bil roman, ki pa pisatelju nikakor ni šel od
rok. Od vseh načrtov so bila uresničena le tri poglavja. Urednik Jože Šifrer v opombah razlaga, zakaj je Finžgar odnehal in odstopil od tega svojega načrta. Res je bila velika vsestranska zaposlenost v Ljubljani eden od vzrokov, da z delom ni nadaljeval. Res pa je tudi, da je medtem nastala vrsta drugih pripovedi. Poglavitni vzrok bo torej drugje: Finžgar je nameraval napisati roman v samokritični obliki, kot izpoved o bridkosti in lepih trenutkih svojega življenja, hotel je biti izpoveden in iskren, za vse to pa njegovo okolje ni bilo zrelo, zlasti občinstvo iz njegovega kroga posebno če bi šlo za pripoved o sreči in nesreči slovenskega duhovnika, tako so nastala le tri poglavja, iz katerih pa slutimo, kakšna naj bi bila pisateljeva izpoved in kakšen naj bi bil intimni ton tega romana. V knjigi so ti trije odlomki tretjič objavljeni.
Obsežno mesto zadevajo pisateljeve avtobiografske povesti za mladino in odrasle, z naslovom Gospod Hudournik. Nastale so v Finžgarjevi gorski hišici pod Stolom, kjer je pisatelj preživljal svoje poletne počitnice, gostil prijatelje in sorodnike ter organiziral predavanja in tabore za mlade ljudi. Te črtice o gospodu Hudourniku in njegovih živalicah so doživele izjemno topel odmev med mladino in vrsto objav, pri Mladinski knjigi npr., kar sedem objav v zadnjih letih. V zadnjem delu sedme knjige zbranega dela F. S. Finžgarja so v dodatku zbrane še razne črtice z avtobiografsko tematiko.
Vsi teksti so, kot rečeno kritično ocenjeni v drugem delu knjige, v t. i. opombah, kot je to običajno pri vseh knjigah te zbirke. Pri tem ne gre samo za prikaz genealogije del, temveč tudi za kritične odmeve objav, za pisateljeve lastne pripombe k posameznim delom, za posamezne razlage tekstov in jezikovne pripombe. Za prijatelje Finžgarjevega pisanja in slovenskih klasikov sploh torej lepa in zanimiva knjiga!
V razstavnih prostorih, ki jih Pokrajina odstopa slikarjem, razstavlja tokrat Gianpaolo De Santis. Razstava je sovpadala s pravkar končano restavracijo kavarne Tergeste, saj jo je slikar okrasil z barvnimi steklenimi luneta-mi, zrcalom preteklega življenja mesta, ki jih je tudi Giulio Montenero zelo pohvalil. Tako so namreč dekorirali stare tržaške kavarne mojstri, kot so bili Lucano, Scomparini, Barison in drugi.
De Santis se je s svojim delom nekako oddolžil širši javnosti, ki se sicer raje navdušuje nad potrošniškimi izdelki, kot pa nad resnično umetnostjo. A pravih slikarjev, ki se poklicno udinjajo svojemu kulturnemu poslanstvu, je pri nas zelo malo. Med temi je gotovo šestintridesetletni De Santis, eden izmed srečnežev, ki je svojo osebnost oblikoval vseskozi v Parizu. To je verjetno pogojevalo, da se je usmeril v figuraliko, v slikanje razsežnosti videza človekovega življenja, ki ga najraje ponazarja psihološko poglobljeno.
Na razstavi so izjema pastel, ki je poln pretresljive tihe žalosti ob truplu mrliča in pa ironični aplavzi politiku na govorniškem odru. De Santisova dela nas torej naravnost silijo v premišljevanje. Zato bodimo hvaležni slikarju, ki iz splošne zmede, katera je zajela likovni svet, išče lasten izhod prav ob koreninah prvobitnosti človeškega duha in življenja
SL Ru.
MILKO BAMBIČ
-V"
Zanesljivi zmagi Brazilije proti Severni Irski in Španije proti Alžiriji
Brazilci in Španci brez težav v osmino finala
Končno tudi Žico na igrišču
V Monterreyu raztrgana igra
BRAZILIJA — SEVERNA IRSKA 3:0 (2:0)
STRELCA: Careca v 15. in 88. min., Josimar v 42. min.
BRAZILIJA: Carlos, Josimar, Julio Cesar, Edinho, Branco, Junior, Alenino, Socrates (od 68. miri. Zico), Muller (od 27. min. Casagrande), Elzo, Careca.
SEVERNA IRSKA: Jennings, Nicheli, Donaghy, O’Neill, Me Donald, Me Creery, Campbell (od 71. min. Armstrong), Me Droy, Stewart, Whiteside (od 68. min. Hamilton), Clark.
SODNIK: Kirschen (ZRN); GLEDALCEV: 57,000; RUMENI KARTON:
Donaghy.
GUADALAJARA — Brazilija je s tremi zmagami zaključila izločilni del v skupini D in tako prepričljivo slavila pred Španijo. Brazilci se bodo v osmini finala pomerili s Poljsko, ki se je kot tretja v skupini F uvrstila naprej.
Sinočnji nasprotnik Brazilcev je bila Severna Irska, ki je imela pred srečanjem še teoretične možnosti za uvrstitev v osmino finala, vendar bi morala premagati favorizirane Brazilce. To se ni zgodilo in Sevema Irska se je tako predčasno poslo-
vila od nadaljevanja svetovnega prvenstva.
Tekma v Guadalajari je bila povsem enosmerna, saj so Brazilci od vsega začetka prevzeli pobudo in stalno ogrožali vrata Jenningsa, ki je prav včeraj slavil 41. rojstni dan. Praznovanje so mu nekoliko pokvarili trije prejeti goli in pa predčasno slovo od svetonvega prvenstva. Resnici na ljubo je treba povedati, da Irci niti niso pokazali posebnih ambicij in po igri sodeč, so se že pred začetkom srečanja sprijaznili z glad-
kim porazom.
Brazilci se za zmago niso posebno trudili in so bolj štedili moči za nadaljevanje prvenstva, ko bodo Zico (včeraj je v drugem polčasu prvič stopil na igrišče) in tovariši naleteli na močnejše nasprotnike.
TAKO V SKUPINI D
IZIDI: Brazilija - Španija 1:0; Sev. Irska - Alžirija 1:1; Brazilija - Alžirija 1:0; Španija - Sev. Irska 2:1; Brazilija - Sev. Irska 3:0; Španija -Alžirija 3:0.
KONČNA LESTVICA Brazilija	3	3	0	0	5:0	6
Španija	3	2	0	1	5:2	4
Severna Irska	3	0	1	2	2:6	1
Alžirija	3	0	1	2	1:5	1
STRELCI: 3 zadetki: Careca (Brazilija); 2 zadetka: Caldere (Šp.); 1 zadetek: Socrates in Josimar (Braz.), Zidane (Alž,), Whiteside in Clarke (S. Irska), Butrageno, Salinas in Eloi (Španija).
ŠPANIJA — ALŽIRIJA 3:0 (1:0)
STRELCA: Caldere v 16. in 68. min., Eloy v 71. min.
ŠPANIJA: Zubizarreta, Tomas, Camacho, Victor, Goicoechea, Butrague-no (od 46. min. Eloy), Gallego, Francisco Lopez, Caldere, Salinas, Michel (od 64. min. Senor):
ALŽIRIJA: Drid (od 20. min. E1 Hadi), Magharia, Mansouri, Gourichi, Guendouz, Kaci-Said, Madjer, Marne, Harkouk, Belloumi, Zidane (od 59. min. Menad).
SODNIK: Takada (Japonska); GLEDALCEV: 10.000; RUMENI KARTON: Madjer.
MONTERREY — Alžirci niso ponovili velike predstave Maroka iz večera prej, visoko so izgubili proti Španiji in se tako selijo domov. Španci so bili sicer v tem srečanju favoriti, pričakovati pa je bil večji odpor Alžir-cev, ki pa so jim kmalu pošle moči (in tudi živci) in visok poraz je bil tu.
Španci so imeli tudi malo sreče, saj so prvi gol dosegli že v 16. minuti s Calderejem in tako' so prisilili nasprotnike, da so se odprli v obrambi. Poleg tega se je v 19. minuti poškodoval vratar Drid, ki so ga morali zaradi poškodb hrbtenice in rame celo odpeljali v bolnišnico.
Igra je bila nato zelo raztrgana, groba. Japonski sodnik Takada je imel zvrhano mero dela, Španci pa so kaj kmalu v drugem polčasu dosegli še drugi zadetek s Calderejem in tekme je bilo že tedaj konec. Muno-zovi varovanci so nato spretno čuvali zanesljivo prednost in povečali rezultat na 3:0 z Eloiem.
PO SINOČNJIH TEKMAH
Večina parov osmine znana
Po sinočnjih tekmah manjka samo še ena ekipa od 16, ki bodo igrale v osmini finala. Zaradi poraza Severne Irske in Alžirije se je uvrstila naprej tudi Bolgarija, ki ima boljšo razliko v golih od Madžarov. Sedaj je treba počakati le še na današnji tekmi, ko sc bo odločilo med Dansko in ZRN, kdo bo prvi v skupini E in med Urugvajem ter Škotsko, kdo bo 16. udeleženec osmine finala.
PARI SO NASLEDNJI:
Nedelja, 15. 6. v Ciudad Mexicu: MEHIKA - BOLGARIJA in v Leonu: SZ - BELGIJA.
Ponedeljek, 16. 6. v Guadalajari: BRAZILIJA - POLJSKA in v Puebli: ARGENTINA - URUGVAJ ali ŠKOTSKA.
Torek, 17. 6. v Ciudad Mexicu: ITALIJA - FRANCIJA in v Monterreyu: MAROKO - ZRN ali DANSKA.
Sreda, 18. 6. v Ciudad Mexicu: ANGLIJA PARAGVAJ in v Queretaru: ŠPANIJA - ZRN ali Danska.
Drevi ob 20.00 Škotska-Urugvaj in Danska-ZRN
Urugvajci z večjo (!) odločnostjo
NEZAHUALCOYOTL — Urugvaj je po delnem uspehu proti ZRN doživel pravo ponižanje v tekmi z Dansko, ima pa na začasni lestvici vendar točko, ki mu daje še nekaj upanja za uvrstitev v osmino. Škotska je dvakrat igrala več kot solidno, nima pa niti točke. Zanjo se mundial dejansko ponovno začne danes, ko bi se seveda utegnil tudi nesrečno zaključiti.
Škoti si nimajo kaj očitati in nameravajo igrati v svojem slogu, prepričani, da Di se jim morala sreča vendar nasmehniti. Nasprotno so Urugvajci prepričani, da zmorejo korenito boljšo in učinkovitejšo igro, čeprav za sedaj le v vojni besed.
Urugvajski trener veliko računa na Pereyro, ki nastopa za brazilski Sao Paulo. Pereyra naj bi bil zelo odločen v svojih posegih kar seveda Škotom ne obeta nič dobrega. Mejo odločnosti Pereyre in »angelstva« ostalih Uru-
gvajcev bo določal francoski sodnik Quiniou, ki je v zadnjih dneh verjetno intenzivno treniral z rumenim kartonom.
QUERETARO — Zahodni Nemci ne skrivajo zadregei, da so pred medsebojnim srečanjem za Danci. Navidezno gre za prestiž, za »janičarstvo« danskega trenerja Piontka, ki je Nemec, in za osebnost vodilnega nogometaša, ki je za sedaj Danec Elkjaer.
V resnici izhaja zadrega iz bolj praktičnih razlogov. Zahodni Nemci se bojijo, da bodo morali kot drugi v skupini romati v vroči Monterrey in tako prekiniti navajenost bivanja na visoki nadmorski legi. Iz te zadrege izhaja živčnost, ki se izraža preko o-malovažujočih izjav Backenbauerja o Dancih in s primerjavo danskega nogometa z nizozemskim iz leta 1974.
Živahnost danskega nogometa je potrdila vest, da bo danski igralec Fle-
ming Paulsen (19 let) v prihodnji sezoni pri Real Madridu zamchjal slovitega Valdana. Paulsen se kot mar-
TAKO V SKUPINI E
IZIDI: ZRN - Urugvaj 1:1; Danska - Škotska 1:0; ZRN - Škotska 2:1; Danska - Urugvaj 6:1.
LESTVICA
Danska	2	2	0	0	7:1	4
Zah. Nemčija	2	110	3:2	3
Urugvaj	2	0	1	1	2:7	1
Škotska	2	0	0	2	1:3	0
PREOSTALI SPORED: danes ob 20. uri v Queretaru: ZRN - Danska; ob 20. uri v Nezahualcoyotlu: Urugvaj -
STRELCI:	4 ZADETKI:	Elkjaer
(Danska) ; 2 ZADETKA Allofs (ZRN) ; 1 ZADETEK: Alzamendi in Francesco-li (Urugvaj), Strachan (Škot.), Voller (ZRN), Lerby, Laudrup in J. Olsen (Danska).
Andrej Kostnapfel: »Altobelli najboljši«
Tokrat smo za mnenje o sinočnji tekmi med Brazilijo in Severno Irsko ter na splošno o sedanjem poteku mundiala zaprosih našega dopisnika in t srednjega napadal-»> ca kriške Vesne Andreja Kostnapfla: »Sinočnja tekma je bila zanimiva le v drugem delu, ko so Brazilci zaigrali bolj sproščeno in z nekaterimi akcijami navdušili gledalce. Na splošno je za letošnje svetovno prvenstvo značilno, da moštva, ki so gotova glede uvrstitve v nadaljnje tekmovanje, zelo štedijo z močmi in zato doslej ni bilo dosti privlačnih tekem. Kot aktivčn nogometaš in napadalec največ pozornosti posvetim prav opazovanju igre v napadu. Med posamezniki je pri tem brez konkurence Altobelli in po mojem ni primerjave med Altobelli-jem v Mehiki in Rossijem v Španiji, čeprav Rossiju ne smemo ničesar odvzeti, saj je gole dosegel na najpomembnejših tekmah.«
»Pozabili«, da je Petrovič Jugoslovan kot Milutinovič
Pred tekmo s Francijo »azzurri« razkrili svoja zanimanja
Družina, kultura in razvedrilo
CIUDAD MEXICO — Danes se bo sestal »sodniški odbor«, ki bo odločal o sodnikih za srečanja osmine finala. Pregledali pa bodo tudi, kako so sodniki doslej opravili svojo nalogo. Vse kaže, da bodo morali domov Avstralec Christofer Bambridge, ki je Španiji razveljavil gol v tekmi z Brazilijo (pozneje se je izvedelo, da je bil avstralski sodnik dan pred tekmo na večerji z enim izmed brazilskih odbornikov.) Kovčke je verjetno že napravil Američan Socha (stranski sodnik srečanja Brazilija-Španija). Na SP je verjetno končal svoj posel Bolgar Dočev, nato še Kolumbijec Gonzales ter še kdo drug.
V Mehiki se tudi sprašujejo, kako je mogoče, da je srečanje Mehika - Irak sodil Jugoslovan Petrovič, ko ja zvezni trener domačinov prav tako Jugoslovan Bora Milutinovič.
Neizkušenost usodna za Južne Korejce
CIUDAD MEXICO — Južni Korejci, ki so v A skupini zasedh zadnje mesto, so se včeraj pjodali na px>t proti domu. Za nekaj dni se bodo mudili v Los Angelesu,
Pred odhodom je bil trener Kirn Jung-Man dokaj potrt: »Upal sem, da 1x3 moje moštvo doseglo kaj več, čeprav moram pristaviti, da so fantje dali vse od sebe. Manjka nam izkušenost in prav glede tega je bil nastop za nas na tem mundialu izredno koristen. Mnogo smo se namreč naučili.«
Medtem pa je domov že odpiotovala Kanada.
Live Theater
Dva mehiška navijača sta po zmagi domačinov proti Iraku na slikovit način dramatizirala dogodek.
PUEBLA — Člani italijanske odprave so imeli popolnoma prost dan, ki je bil namenjen razvedrilu in nabiranju nove; živčne rezerve za nadaljnje napore. Prosti dan so si igralci organizirali na različne načine. Pri tem so prišle do izraza družinske razmere, kulturni interesi, nakupovalna mrzli ;a in drugo.
Vsekakor so igralci spoznali, da so njihovi obrazi znani vsem mehiškim dečkom, ki z albumom pod pazduho krožijo v bližini strateških točk in nabirajo avtograme. Brada Altobellija, o katerem je mehiška televizija preti \ ajala posebno reportažo, je igralca izdala po prvih korakih in bomber je moral razdehti v teku sprehoda po
CIUDAD MEXICO — Čeprav je bilo na dlani, da je Altobelli na srečanju proti Južni Koreji dosegel dva in ne treh zadetkov, pa je tedaj sodnik prisodil »Spillu« gol in tako Interjev nogometaš sam vodi na lestvici najboljših strelcev pred Elkjaerjem.
LESTVICA STRELCEV 5 zadetkov: Altobelli (Itahja)
4 zadetki: Elkjaer (Danska)
3 zadetki: Careca (Braz.), Lineker (Angl.), Valdano (Arg.).
2 zadetka: Allofs (ZRN), Cabanas (Par.), Caldere (šp.), Khairi (Maroko), Quirarrte (Meh.), Romero (Paragvaj)
mestni tržnici na stotine avtogramov.
V Mehiki je že nekaj soprog italijanskih igralcev, zastopstvo sorodnikov pa se z novimi prihodi veča vsak dan.
Nekaj igralcev je obiskalo tudi mestece Cholula, ki je pDolno starih indij-janskih spomenikov in je bilo v letih o-svajanja prizorišče pravega pokola domačinov. Vratar Zenga, ki verjetno ne bo igral, vztrajno išče v italijanskih časopisih vesti o svoji bodočnosti. Srbi ga, da bi pozvedoval v Milanu, ponos pa mu tega ne dovoljuje. Ber-gomi in Vierchowod sta dan »zapravila« pred elektronskimi igrami.
Dan je poživila tiskovna konferenca predsednika nogometne zveze Sordil-la. Zagovarjal je milejšo kazen za Ro-
Anglež Garry Lineker, trikrat uspešen proti Poljski
mo; omenil je, da je zadeva o denarnih nagradah še v teku; o Bearzotu je povedal, da so ga razburili nekateri časopisni komentarji.
Tudi Francozi imeli prost dan
GUANAJUATO — Dan prostosti so uživali tudi Francozi, ki so se delno porazgubih po uličicah Guanajuata, delno pa so se px>dali v prestolnico, da bi sodelovah na posebni oddaji francoskega radia. Francozi imajo ne; kaj skrbi z vratarjem Batsom, ki si je med tekmo proti Madžarski poškodoval koleno.
ŠTIRJE RDEČI
IN 74 RUMENIH KARTONOV
CIUDAD MEXICO — Po 34 tekmah na SP so štirje nogometaši prejel' rdeči karton, 74 pa si je prislužilo ril' maxi karton. Ekipa, ki doslej ima re' kordno število kartonov, je Irak U rdeči in 6 rumenih).
Aplavz: težka valuta
PUEBLA — Italijanski novinarji iztržili brezplačno kosilo na sedež" italijanske delegacije. Izvrstne špag®' te je pripravil kuhar Lorenzo Lorh"’ Prav brezplačno kosilo le ni bilo. NO" vinarji so plačah z dolgim ploskanjeih-
Najboljši strelci: Altobelli (uradno) v vodstvu
Nepričakovan razplet v skupini F
šaša rudolf iz mehike za naše bralce
Maroko v zgodovino
Lov na ameriški dolar
Maroški vratar Zaki (z zastavo v roki) se skupaj s tovarišem Bouder-balo veseli zmage nad Portugalsko
GUADALAJARA - Nobenega dvoma ni, da je Maroko največje presenečenje mundiala. Maroko ni le prva a-
friška reprezentanca, ki se je uvrstila v drugo kolo svetovnega prvenstva, ampak je celo osvojil prvo mesto v skupini F, v kateri so nastopale nogometne velesile kot Anglija, Poljska in Portugalska.
Napredovanje so si Maročani vsekakor zaslužili, saj so po prvih dveh »previdnih« tekmah v sredo zaigrali samozavestneje in pokazali neverjetno željo do zmage.
Neverjetno se je zgodilo tudi v Monterreyu, kjer je Poljska doživela pravo katastrofo in je prerojena angleška reprezentanca končno igrala na nivoju svoje slave. Po hudih kritikah se je Bobby Robson le odločil za nekatere zamenjave; Wilkins je bil diskvalificiran, Hateley pa je sledil tekmi s tribun in ni težko uganiti, da bosta tam tudi ostala. Angležem so sicer olajšali delo Poljaki, ki so stopili na igrišče brez idej in so bili le senca reprezentance, ki je le nekaj dni prej zasluženo slavila nad Portugalsko.
Gospodarski položaj se bo nujno poslabšal, kriza pa se bo lahko izrodila v nerede socialnega značaja: tako meni predsednik mehiške zveze in-dustrijcev Jose Rodriguez Posada. Visoko razvrednotenje peza v primerjavi z ameriškim dolarjem je posledica visokega primanjkljaja, s katerim poslujejo državne in poldržavne ustanove, kakor tudi nekontroliranega tiskanja novega denarja. Povsem razumljivo je, da se je pričel lov na ameriško valuto, saj se vsakdo hoče zavarovati pred inflacijo.
Predsednik zveze industrij cev meni, da bi bilo usodno podaljševati pogajanja za odložitev plačevanja dolgov s tujino, ker bi to predstavljalo smrtni udarec za izvoz. Edina rešitev je v odpravi deficitov javnih ustanov in in-
dustrijskih obratov. Rodriguez se je obenem zavzel za prioritetne izbire, torej za finančno reševanje tistih produktivnih industrijskih podjetij, ki so življenjsko važna za državno ekonomijo, suhe veje pa je treba odpraviti. Produktivni sektor je po njegovem zašel v težave, tudi zaradi novih davčnih ukrepov, ki jih je sprejela zvezna vlada 30. aprila letos. Namen ukrepov je bila zajezitev davčnih utaj, v resnici pa se je izkazalo, da ukrepi delujejo zaviralno za tista podjetja, ki se hočejo z lastnimi silami izvleči iz finančne krize.
Rezultat negotovosti, v kateri se je znašla Mehika, zatrjuje znani ekonomist Jose Miguel Rodoreda Aratasan-chez, je visoko razvrednotenje peza, ki je v tednu dni izgubil 240 točk v primerjavi z ameriškim dolarjem, torej 32 pezov dnevno. S pomembnim svetovnim dogodkom, kot je mundial, skuša vlada zakriti javnosti ekonom-
ske težave, čeprav gospodarstveniki že dalj časa opozarjajo, da se Mehika bliža ekonomski katastrofi. Zavlačevanje protikonjunkturnih ukrepov pa je najslabše zdravilo. Zaprtje deficitarnih podjetij, zmanjšanje primanjkljaja javnih ustanov, odprava absurdnih davčnih predpisov, ki penalizirajo produktivne sektorje: to so ključne točke za odpravo krize. Vlada se ne sme zadovoljiti z nestvarnimi ukrepi, dnevnim večanjem inflacije, z demagogijo.
Na te napade gospodarskih in produktivnih krogov je odgovoril Sergio Sandoval Espinosa, ki v vladni stranki Partido revolucionar institucional odgovarja za ekonomska vprašanja. Espinosa pravi, da bo zvezna vlada ostro nastopila proti vsem, ki skušajo gospodarske težave izkoristiti za pod-žiganje nezadovoljstva. Zaradi pomanjkanja trdnih valut pa bo vlada prisiljena zamrzniti izplačevanje dolgov s tujino.
Mehika - Irak: več ko dva tisoč aretiranih
CIUDAD MEXICO — Mehiška policija je po tekmi Mehika - Irak zaradi vandalističnih dejanj aretirala več kot dva tisoč ljudi. V mehiškem glavnem mestu so se tudi po tej tekmi ponovili izgredi in jasno je, da mnogi izkoriščajo prav to priložnost, ker je večja pozornost organov javne varnosti posvečena nogometnim stadionom.
Totalna televizija
SEUL — Velik odstotek Južnih Korejcev je v tekmi proti Italiji sledil med 3. in 5. uro. Posebnost prenosa so bili vložki iz domov nekaterih korejskih reprezentantov, iz katerih so v živo oddajali mnenja svojcev, njihove reakcije na razvoj dogodkov in mne-nja.Poraz je v Južni Koreji povzročil precejšnje razočaranje. Morebiten uspeh bi služil tudi kot reklama OI.
Vidinič: »Evropski finale»
NEZAHUACOYOTL - Bivši jugoslovanski reprezentant Blagoje Vidinič, ki se trenutno mudi v Mehiki, je dejal, da se bosta v finalu na tem SP spoprijeli dve evropski reprezentanci. Po njegovem mnenju se bosta za naslov pomerila Danska in ZRN.
Maradona noče Urugvaja
CIUDAD MEXICO - - Argentina se bo v osmini finala spopadla s tretjeu-vrščenim skupine E: Urugvajem ali Škotsko. Maradona bi se raje spopadel s Škotsko, saj bi tako Argentinci napredovali brez poškodb; tekme med Argentino in Urugvajem so namreč vselej zelo grobo, saj je med reprezentancama močna rivaliteta.
Paragvaj se raduje
ASUNCION Številni navijači iz Pargvaja so po tekmi z Belgijo preplavili ulice glavnega mesta in se bučno veselili nad zmago njihovih ljubljencev, ob priliki remija z Mehiko pa je bilo veselje še večjo. Paragvaj se je zadnjič uvrstil na finalni del SP pred 28 leti, tokrat pa so Paragvaj anci prvič premagali prvo oviro.
šiPGG Slovenijašportl
adidas

j? ...in naši najmlajši ...in naši najmlajši
Na temo mundiala tokrat objavljamo risbi otrok z osnovne šole Prežihov Voranc iz Doline, ki prav tako kot izdelki, ki smo jih doslej prejeli, dokazujejo vso otroško neposrednost. Na desni je izdelek Fedora Lovrihe iz 2. razreda, na levi pa Patrizie Clari, Martine Mauri in Karin Kocijančič iz 4. razreda. Povedati moramo, da je bilo izdelkov več, kot ponavadi pa smo, žal, našo izbiro morali omejiti, čeprav bi si tudi ostali zaslužili objavo
Bivši trener Triestine A, Buffoni
Doslej še nič takega kar sodi v leksikon
Bivši trener Triestine Adriano Buffoni je delovni obisk opravil v Trstu prav pred dnevi. Kljub temu da je kot trener nogometnega kluba iz Cesene neposreden tekmec Triestine pri njenih načrtih za napredovanje, je Buffoni še vedno v srceh številnih tržaških navijačev.
Rade volje se je odzval našemu vabilu za kratko mnenje o letošnjem svetovnem nogometnem prvenstvu.
»Televizijsko spremljanje tekem je z emotivnega vidika povsem v redu, s trenerskega pa povsem nezadostno. Trener mora imeti pregled nad vsem igriščem, torej tudi nad tistimi igralci, ki niso od blizu vpleteni v akcijo, ki je v teku.«
Je med udeleženkami ekipa, ki je pokazala nekaj bistveno novega ali celo revolucionarnega?
»Nobena ekipa ni doslej pokazala nič posebno novega ali bolje nihče ni pokazal nekaj takega, kar bi se lahko že uokvirilo kot nov pojem in ga postavilo v nogometni leksikon.
Za izjemni predstavi sta poskrbeli samo dve ekipi in vsaka od njih med
eno samo tekmo. Mislim seveda na Sovjetsko zvezo in na Dansko.«
So vsaj opazne določene težnje v načinu igranja?
»Na splošno je večina ekip usmerjena na pressing in na posamično kritje, kar je celo v lažjem nasprotju s tem, kar se dogaja v Italiji, kjer se postopoma uveljavlja cona. V napadu se igra z dvema konicama ali celo z eno in pol. Anglija, ki je skušala uvesti dve konici in pol, je nastradala. Močno je obljudena sredina igrišča, kjer igra navadno pet ljudi. Običajna sistema sta izražena s formulama 4-5-1 ali 3-5-2.
Storilnost od tekme do tekme je verjetno odbvisna od različne sposobnosti igralcev, kako potrošeno energijo spet pridobijo. Vpliv visoke nadmorske lege ni med udeleženci tumija homogen.«
gorenje
z vami pri sprejemanju
MUNDIALA 86
DANES
12.30 Brazilija - Sev. Irska (p) KP 20.00 ZRN - Danska LJ 2, Rai 1, KP
20.00	Urugvaj - Škotska LJ 2, KP
22.00	Urugvaj - Škotska Rai 2
JUTRI
12.30 ZRN - Danska (p) KP
Nekje bolj, drugje manj zadovoljni s prodajo športnih časopisov
Med tolikimi posledicami, ki so sledile zmagoviti seriji Bearzotovih varovancev pred štirimi leti na svetovnem Prvenstvu v Španiji, je treba v prvi vrsti omeniti rekordno prodajo specia-jiziranih športnih časopisov, ki jih ni bilo takrat skoraj mogoče najti v trafikah. Veliko povpraševanja je bilo Predvsem takrat, ko je igrala Italija in s° že v prvih jutranjih urah pošli vsi sPortni dnevniki, med katerimi je seseda najbolj priljubljena La Gazzetta dello Sport. Po vsem polotoku se je v ustih nepozabnih dneh razpasel nov ?Port, t. j. lov na dnevnik roza barve, brez katerega ni imela zmaga Italije rstega opojnega duha.
Letos nismo še zasledili podobnih Prizorov, saj svetovno prvenstvo ni še lepilo v odločilno fazo, ko se bo igra-v° na vse ali nič, in bo znova narasla ®ija po izključno športnih dnevnikih.
ANa VIDRIH, lastnica trafike v Ul. dvio Pellico v Gorici, ni v teh dneh spazila, da bi zaradi mundiala prišlo uo večjega povpraševanja po nekate-sltl športnih publikacijah. »Prodali rn° sicer nekaj več športnih dnevni-. °V' a to le v manjši meri in smo sploh 6 zelo daleč od rekordnih prodaj iz-
pred štirih let. Pred pričetkom prvenstva smo si nabavili nekaj revij, v katerih so bile zapisane vse najpodrob-nejše informacije o nogometaših, ki nastopajo v Mehiki, a mnogo teh smo morali vreči v koš, saj se razen nekaterih posameznikov, nihče ni zmenil zanje-«
ALOJZ LEGIŠA, ki ima trafiko blizu pevmskega mosta, krivi predvsem televizijo, če se prodaja športnih časopisov ni znatno povišala. »Opaža se namreč, da številni televizijski prenosi in "procesi" o mundialu negativno vplivajo pri nakupu časopisov, saj so takojšnje novice, ki jih posreduje televizija, mnogo bolj zanimive. Izjema so seveda dnevi, ko nastopa Italija, in se povpraševanje po športnih dnevnikih zviša.«
Bolj se veselijo mundiala in vpliva, ki ga slednji ima na prodajo časopisov v trafiki v Standrežu, kjer se je v zadnjih dneh povečala prodaja vseh dnevnikov, kakor nam je povedala lastnica MIRJAM GERGOLET-FAGANEL: »Še posebno športni dnevniki in revije, ki imajo razne priloge o SP, so v teh dneh v središču pozorno-
Mirjam Gergolet v štandreški trafiki
sti, saj se predvsem mladina zelo zanima za nogomet.«
Podoben fenomen smo opazili tudi v Doberdobu, kjer se ob priložnosti kakšnih večjih športnih dogodkov že v zgodnjih urah proda veliko izvodov izključno športnih dnevnikov, ki na dolgo in široko poročajo o teh prireditvah.
V Sovodnjah, kjer v trgovini jestvin prodajajo tudi nekaj krajevnih dnevnikov (med temi tudi našega), ni lastnica GABRIJELA TOMŠIČ zasledila večjega povpraševanja: »Razumljivo je namreč, da se velika večina ljubiteljev nogometa raje odloči za športne dnevnike, kjer najde podrobnejše informacije o poteku mundiala.«
Zanimalo nas je tudi, kako preko časopisja sledijo mundialu v Jugoslaviji, zato smo obiskali novogoriško avtobusno postajo, kjer se proda tudi mnogo izvodov našega dnevnika. Prodajalka nam je povedala, da razen določenih številk Sportskih novosti, v katerih so bile priloge o SP, ni bilo velikega povpraševanja po športnih dnevnikih. Nekaj več je zanimanja za specializirane revije. Obenem se je tudi povečalo povpraševanje po našem listu, ki z dodatnima stranema o mundialu daj a podrobne informacije o prireditvi. Največ zanimanja je seveda za rezultate srečanj, ki jih odigrajo ob 24. uri in ki jih jugoslovanski dnevniki naslednjega dne ne objavljajo.
Če se niso do danes vsi lastniki trafik smejali, se jim bo prav gotovo v naslednjih dneh obrnilo na boljše, ko bo italijanska enajsterica postavljena pred ali—ali. Takrat se bo tako v primeru zmage kot predčasnega povratka domov znova povečala želja po določenih publikacijah in vsakdo od nas ne bo mogel zatisniti očesa, če ne bo prelistal kakega priljubljenega športnega časopisa. (MAL)
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70 - din, naročnina za zasebnike mesečno 350 - din, letno 3.500 -, za organizacije in podjetja mesečno 500 -, letno nedeljski 1 200 -din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ -«žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI
primorski
M.	dnevnik
13. junija 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
KOLESARSTVO: na dirki po Švici
Knetemannu druga etapa
Zamejsko balinarsko prvenstvo
Sokolu derbi za vrh
LIESTAL — Druga etapa kolesarske dirke po Švici (Winterthur - Liestal, 163,5 km) se je zaključila s sprintom, v katerem je največ moči imel Nizozemec Gerrie Knetemarm, ki je na cilju prehitel Irca Seana Kellyja, Giuseppa Calcaterro in glavnino, v kateri je bil tudi Američan Andrew Hamp-sten, ki vodi na skupni lestvici.
Etapo sta označevala dva pobega: najprej je srečo poskusil domačin Winterb.erg, ki je sam vozil okrog 80 km, nakar so ga dohiteli (do cilja je tedaj manjkalo še 66 km). Njegov rojak Jobio pa je popustil, ko je do kraja manjkalo še 12 km.
McEnroe ne gre v Wimbledon
LONDON — McEnroe je dejal, da se ne bo udeležil teniškega turnirja v
Wimbledonu. Razlog naj bi bilo nedavno rojstvo sina. McEnroe je na turnirju v Wimbledonu zmagal leta 1981, 1983 in 1984.
Isaac pri Vareseju
VARESE — V novi sezoni bo košarkarsko ekipo Divarese vodil Američan Isaac Joe Isaas, ki bo zamenjal Riccarda Salesa. Isaac je bil v 60. letih eden najboljših igralcev v Italiji.
Solomon za »Cantine Riunite«
Košarkarska ekipa iz Reggio Emilie »Cantine 'Riunite« je za novo košarkarsko sezono najela temnopoltega centra-krilo Solomona, ki bo zamenjal Boba Morsa. Solomon je rojen leta 1958, visok 203 cm in tehta 99 kg.
Osrednje srečanje tretjega povratnega kola zamejskega ba inarskega prvenstva je bilo v Nabrežini, kjer sta se pomerila vodilni Sokol in Kras. Zgoničani so se iz Nabrežine vrnili s točko, čeprav jim po vsej verjetnosti ne bo zadostovala za osvojitev prvega mesta.
V četrtem kolu so se zgoniški predstavniki po porazu s Sokolom takoj o-pomogli in doma premagali Polet. Danici z Vrha je uspelo premagati vodeči Sokol, njen predstavnik Poldo Devetak pa je izbojeval že svojo osmo zaporedno zmago. Demotivirani Repenči so že drugič zaporedoma o-stali praznih rok kar na domačem igrišču v srečanju z Zarjo.
IZIDI 4. POVRATNEGA KOLA (počivala je Gaja): Kras - Polet 2:1 (11:5, 6:11, 11:2), Kraški dom - Zarja
1:2 (3:11, 11:5, 3:11), Danica - Sokol 2:1 (11:9, 7:11,11:5).
VRSTNI RED: Sokol in Kras 17 točk, Zarja in Danica 14, Gaja 12, Kraški dom 10, Polet 9, Gaja in Polet imata tekmo manj.
PARI PETEGA POVRATNEGA KOLA ( v ponedeljek, 16. t. m., počival bo Kras): v Nabrežini ob 19. uri Sokol - Gaja, v Bazovici ob 19.30 Zarja -Danica, v Repnu ob 19. uri Kraški dom - Polet. (Z. S.)
Play off v ženski odbojki
Odbojkarice Teodore iz Ravenne so v drugi tekmi finala play off premagale Civ iz Modene s 3:2. Tudi v prvi tekmi je bila boljša Teodora s 3:1. Naslov prvaka bo osvojila ekipa, ki bo prva osvojila tri zmage. Tretja tekma bo na sporedu jutri v Ceseni.
ODBOJKA: DEŽELNI POKAL
Sloga izločena
CELEMIA — SLOGA 3:1 (15:11, 8:15, 15:5, 15:8)
SLOGA: Milkovič, Guštin, Morpur-go, Drnovšček, Sosič, Viđali, Križ-mančič.
Tudi v povratnem polfinalnem srečanju za deželni pokal so slogašice klonile Celinii, ki se je tako prebila v finale. Kljub porazu nas naše i-gralke nikakor niso razočarale.
obvestila
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR sklicuje jutri, 14. t. m., ob 17. uri na stadionu »1. maj« redni občni zbor. Dnevni red: poročila predsednika, tajnika in blagajnika, volitve, razno. Na sporedu je tudi nagrajevanje najuspešnejših ekip.
PRIMOTOR CLUB
poziva člane, da se udeležijo sestanka, ki bo danes ob 20.30 v Lonjerju.
Veselo med Bregom in Kočevjem
iz planinskega sveta
rri i •	v •
ludi nasi med »Ali Starš«
DON BOSCO — ALL STARS 74:53
(42:29)
DON BOSCO: Volpis 23, France-schin 6, Valente 4, Schrott 8, Quassi, Furlan 13, Lugnani 1, Kauzki 13, Us-sai 4, Beovich 2.
ALL STARS: Bajc 2, Smotlak 4, Škerk 4, Stronati 2, Calaverna 8, Stop^ pa 4, De Zuccoli 3, Gobbi 4, Griselli 2, Han 9, Ferronato 19, Šuligoj 1.
Tudi v drugem dnevu košarkarskih ekshibicij je pokrajinski prvak med naraščajniki Don Bosco premagal selekcijo Ali Starš. Tekma sama ni bila zelo zanimiva, saj je bila premoč salezijancev očitna. Boljša organizacija v napadu in sobdna obramba sta zadostovali, da je Bon Bosco visoko povedel in zasluženo zmagal. Za Ali Starš so igrali tudi borovci Bajc, Smotlak in Škerk ter igralec Sokola Šu ligoj, ki so se vsi izkazali. (L. F.)
Današnji spored: 13. 6. 86 ob 21. uri Ali Starš - Bor propaganda.
(Luka Furlan)
Te dni smo v naših poročilih z Goriškega pisali o prazniku športa. Podobno je bilo v sredo zveče«- v go-riškem Kulturnem domu, kjer se je veliko športnikov, športnih delavcev in gostov z obeh strani meje zbralo na občnem zboru ŠZ Dom. To je bila prva skupščina po reorganizaciji mestnega športnega združenja, ki se danes lahko ponaša z vrsto dejavnosti, ki jih opravlja več kot 259 športnikov. Zbrane je najprej nagovoril predsednik Doma Jože Cej, ki je u-gotovil, da samo vztrajnost, požrtvovalnost in svojeglava zaverovanost, da je obstoj mestnega društva v korist naši narodnostni skupnosti, so pripomogli, da je društvo premostilo marsikatero oviro in stoji danes na trdnejših in obetavnih temeljih. Da je temu tako pa gre zahvala vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da je društvo raslo in odigrava v mestni stvarnosti primarno vlogo.
Ta napredek, je nadaljeval Cej, se kaže tudi v dobrih rezultatih, med
Športniki iz Kočevja so bili preteklo soboto gostje ŠD Breg. Srečanje, katerega se je udeležilo lej» število atletov, se uvršča med tiste skiipne pobude, ki jih že vrsto let uspešno izpeljujejo dohnsko športno društvo ter telesnokulturne organizacije iz pobratene občine Kočevje. Ne glede na končni športni izid, M je zadovoljil tako goste' kakor gostitelje, so domači košarkarji, bodisi najmlajši kakor prva ekipa, pustili dober vtis, medtem ko so odbojkarice in nogometaši iz Kočevja, glede na to, da so njihova prvenstva še v teku, pokazali vidno boljšo atletsko kondicijo. Srečanju, ki je potekalo vseskozi v prijateljskem in veselem vzdušju, so prisostvovali predstavniki telesnokulturne skupnosti, kakor tudi številni starši iz Kočevja. (Boris Gombač)
katerimi bi omenili napredovanje ženske namiznoteniške dkipe v B ligo, uspeh Matije Marassija in ekipe za orodno telovadbo na republiškem prvenstvu, razvoj moške košarke ter kakovostni napredek ženske odbojke.
Šport, je še ugotovil predsednik Doma, pa je univerzalen, ker je povezovalec ljudi, ljudstev, narodov in ras in to je danes še kako važno v našem prostoru, ko se naši skupnosti odreka vloga, ki jo ima in se o-kleva pri izglasovanju zakona, ki bi nas postavil na enakopravno raven z. večinskim narodom.
Glede bodočega dela pa je Jože Cej navedel večjo povezavo s šolsko stvarnostjo, prizadevanje za premostitev gmotnih težav, ki nemalo pestijo delovanje združenja in omejujejo njegov delokrog. To je tudi razlog, da je treba poiskati rešitev pri smotrnejši uporabi telovadnic, za katere je danes treba odšteti nemalo sredstev. Med glavne skrbi za bodoče delo pa spada tudi prizadevanje, da bi
šport na primorskem
ASTRA JADRAN
PRVAK SLOVENIJE
Rokometaši Astre Jadrana so novi slovenski prvaki. V zadnjem kolu so na odločilnem srečanju v Hrpeljah premagali Ajdovščino s 25:18. Zdaj igrajo kvalifikacije za vstop v 2. zvezno jugoslovansko ligo z Mehaniko iz Metkovića. Ajdovci so tekmovanje končali na 5. mestu, izolska Ferro-tehna pa se kot predzadnjeuvrščena seli v nižji rang tekmovanja. Končano je tudi tekmovanje v ženski ligi, kjer je od primorskih ekip najbolje uvrščen ajdovski Mlinotest.
Nogometna ekipa Vozil je v Novi Gorici ponovno razočarala domače navijače. Po bledi igri je remizirala (1:1) z Muro.
dejavnost razširili na poletne mesece in s tem v zvezi je Cej omenil možnost uresničitve športnega centra, ki bi služil aktivnim športnikom kot re-kreativeosm. Ob vsem tem pa bo moral tudi Dom razmisliti o vprašanju demografskega padca.
Podrobni pregled dejavnosti so podali načelniki posameznih sekcij. Tako je Marko Lutman spregovoril o uspehih na namiznoteniškem področju, Mija Ušaj-češčut o športnem vrtcu, šp>ortni ritmični gimnastiki in športni gimnastiki, Marko Čubej o košarkarski dejavnosti, Dino Ronar o ženski odbojki.
Skupščina (vodil jo je Vili Prinčič) se je nadaljevala z blagajniškim poročilom (Mauro Dornik) in pozdravi gostov. Predsednik TO ZSŠDI za Goriško Mirko Primožič je podčrtal pomembnost delovanja združenja predvsem v mestni stvarnosti. Aldo Ru-p>el, predsednik TO ZSŠDI za Goriško, je ob čestitkah za uspešnost skup-
Bližnji izleti SPOT
V nedeljo, 15. t.m., bo drugo sre Čanje planinskih društev Snežnik I-lirska Bistrica, Platak z Reke in SPD Trst. Srečanje, ki je bilo na sporedu že lani in sicer v organizaciji PD z Reke na Snježniku, organizira letos PD Snežnik iz Ilirske Bistrice na istoimenskem hribu. Tržaški planinci, ki bi se radi udeležili srečanja, naj se zberejo v nedeljo ob i. uri pred. spomenikom v Bazovici, o l koder se bodo z lastnimi avtomobili podali na Svisčake, kjer bo začetek pohoda.
Nadaljuje se vpisovanje za tradicionalen tridnevni izlet srednješolske mladine, ki bo na sporedu od petka 27. do nedelje 29. junija. Izlet bodo vodili odborniki in mladinski vodniki SPDT.
Alpinistični slovarček
Te dni je izšel zelo praktičen, tro-jezičen alpinistični slovarček, ki ga
ščine izrekel pohvalo za dosežene rezultate. Občni zbor so še pozdravili Dušan Furlan (gimnastični center iz Nove Gorice), Dario Bensa (OK Val), Damjan Klanjšček (KŠD Naš prapor) in Karlo Vončina (Društvo Partizan iz Nove Gorice). Pozdravno brzojavko je poslal deželni odbornik za šport Mario Brancati. V razpravi je bila med drugim dana zamisel o obmejnem odbojkarskem turnirju pod pokroviteljstvom občin Gorica in Nova Gorica, predlagana je bila večja zavzetost vseh športnih društev, kar zadeva združevanje, omenjena je bila vloga športnikov tudi v našem družbenem dogajanju.
V novem odboru Doma so: Jožef Cej, Mauro Dornik, Remca Peleson, Vili Prinčič, Dino Roner in načelniki sekcij Mija češčut, Marko Cubej, Marko Lutman in Igor Gomišček. Nadzorni odbor pa sestavljajo Borut Leban, Igor Komel in Sonja Šuligoj-Pri-možič.
R. Pavšič
je napisal Franco Slataper. V njem se -najdejo, v slovenščini, italijanščina. in nemščini, vsi najpogostejši izrod. s katerimi se lahko srečajo planinci.
Slabe vesti iz Himalaje
Te ani sta se vrnili v domovino o-h? ji goslovanski odpravi, ki sta se letos v predmonsunskem obdobju mudili v Nepalu. Stane Belak in Marjan Kregar sta na osemtisočaku Daulagiri dosegla višino 7650 m, nakar sta se morala zaradi neugodnih i azmer obrniti. Ženska odprava, ki - ; jo sestavljale nekatere izmed najboljših slovenskih alpinistk, je naskakovala Južno Anapurno. Gora, ki jo je lani poskušala tudi zamejska odprava, je tudi tokrat pokazala zobe. Siabo vreme je namreč preprečilo dekletom, da bi nadaljevale pot proti vrh s potem ko so že dosegle drugi všmski tabor.
8. stopnja v Vipavi
Prosto plezanje se tudi v bližnji o-kolici vedno bolj uveljavlja. Po steni nad Ospom, ki je že pravi tempelj slovenskega modernega plezanja, je bilo tudi v vrtcu nad Vipavo preplezanih ali prosto ponovljenih nekaj zelo zahtevnih smeri. Tako sta na primer Miha Praprotnik in Igor Jamnikar prosto ponovila smer Orgazem in jo ocenila z 8 —. Naslednji dan je vedno Miha Praprotnik tokrat s Petrom Podgornikom prosto preplezal Vipavski steber, ki dosega 8. težavnostno stopnjo. (D. Župančič)
Tudi SK Devin na shodu
planincev treh dežel
V nedeljo je bilo srečanje planincev treh dežel iz Koroške, Furlanije - Julijske krajine in Slovenije v Drežnici pri Tolminu. Srečanju so se pridružili tudi planinci smučarskega kluba Devin. Shod se je odvijal v najlepšem vzdušju, vreme je bilo toplo in sončno, udeležba pa je bila množična, kar je tudi zasluga organizacije planinskega društva iz Čedada.
Da bi kluba iz Bohinjske Bistrice in SK Devin obnovila planinska srečanja, ki sta jih imela pred leti, sta se domenila za srečanje na Suhi planini v bohinjskem kotu. Do srečanja naj bi prišlo jeseni. (T.P.)
X
Občni zbor potrdil napredek mestnega S D Dom
Lekcija Nabrežmcev
Nabrežina - Primorski dnevnik
5:1 (3:0)
STRELCI: Vassallo 2, Tence (avtogol), Devetak, W. Ridolfi; za PD: Canciani.
NABREŽINA: Sarma, Pertot, G. Ridolfi, W. Ridolfi, Vidau, Terčon, Vassallo, Caharija.
PRIMORSKI DNEVNIK (časnikarji) : Kemperle, Gergolet, Labovič, Tence, Canciani, Kalc, Čuk, Vogrič.
V	prijateljskem nogometnem srečanju so Nabrežinci nadigrali časnikarje našega dnevnika, ki so zamudili neverjetno veliko število ugodnih priložnosti za gol. Sicer pa je bila tekma priložnost za prijateljsko srečanje z Nabrežinci, saj sta se moštvi že domenili za povratni »spopad«.
Sirena v Lignanu
V	nedeljo, 15. t.m. se bodo Sirenini jadralci udeležili regat v razredu optimist v Lignanu in premičnih kobilic, to je Europa laser, ki se bodo potegovali za pokal Favreto v organizaciji tržaškega Adriaca.
danes igra za vas
Zoran (Albino) Žvab
totocalcio
Ascoli - Catanzaro	(Lp.)	X 1
Ascoli - Catanzaro	(k.r.)	X 1
Cagliari - Vicenza	1X2
Campobasso - Cremonese	X	1
Catania - Bologna (Lp.)	X
Catania - Bologna (k.r.)	2
Cesena - Empoli	1X2
Genoa - Sambenedettese	1
Lazio - Brescia	2	X
Palermo - Monza	1
Perugia - Arezzo (l.p.)	X
Perugia - Arezzo (k.r.)	X
Pescara - Triestina	2
Čeprav se tudi v mlajših letih hi nikoli ukvarjal z aktivnim športom zunaj šolskih okvirov, je Zoran Žvab, bolje poznan kot Albino, eden tistih naših ljudi, ki se bolj kot marsikateri odbornik ali trener vsak dan ukvarja z mladino, športom, športno opremo in objekti. Že štiri leta je namreč čuvaj Borovega športnega centra v popoldanski izmeni, pred upokojitvijo pa je bil po poklicu mehanik. Popolnoma neaktiven pa vendar ni, saj se zelo rad ukvarja s planinstvom, čeprav zadnja leta bolj poredkoma zahaja v hribe, poleg tega pa ima na »L maju« kar dosti dela, da se prav gotovo ne dolgočasi.
Prejšnji teden je Natalino Culot pravilno napovedal 9 izidov.
konjske dirke - konjske dirke
Dobro plasirah Borgia (skup. 1) bi lahko v Bologni zmagal. Od skupine X naj opozorimo na Drim de Glòria, med protagonisti bo tudi Caricchia (skup. 2).
Kvalitetno bo v Rimu Tordivalle. Prva omemba gre skupini 2 s hitrim Esapintom. Tudi slabo plasiran Alexander (skup. 1) se bo boril za zmago. Omenimo naj tudi Dartela skupina X).
Z zaveznikoma Darkish Gar in Bassofondo (skup. 1) lahko z zaupanjem stavimo na bazo v Trstu. Kljub slabi startni številki velja omeniti Aco-meza (skupina X).
V	Tarantu bo dirkalo veliko konj. Corteo (skup. 1) pa je sigurno boljši od ostalih. Omenimo naj še Duga-na (skup. 2) in Cizia Bel (skup. X), Id starta v ugodnem položaju.
V	Milanu bo galop. Carpius (skup. 2) s skromno obtežitvijo 48 kg je naš favorit. Skupina X računa na Alcla-da, med protagonisti pa bo tudi Bine Moon (skup. 1).
Izenačen bo tudi galop v Livornu. Poskusimo s Sparkling Windom (skupina X), regularnim Mhalijem (skup. 2) in Trussardijem (skup. 1).
DIRKA TRIS
Na startu v Firencah bo 20 konj v treh vrstah. Naši favoriti: Abitibi Gis (št. 3), L’Esqurol (št. 17) in Bornac-cia (št. 10). Za sistemiste: Cinzia KS (št. 12), Bioxil (št. 15), Spectacular Way (št. 16).
totip
1.	—	prvi	1
drugi	X	2
2.	—	prvi	2
drugi	1	X
3.	—	prvi	1
drugi	1	X
4.	—	prvi	1	X
drugi	2
5.	—	prvi	2
drugi	X	1
6.	—	prvi	X	2
drugi	2	X