EJ
junij 19®
*■ NOVEMBER 1963
' J' ?
i. Make« avljena videli, sa letih. 2( dje kako ov. Viktt ogled*
:i podjetji LETo X. —ST. 7
CINKARNAR
GLASILO DELAVSKEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE

i
m

*





'4C*<
v

* ~~
Izdaja Cinkarna, metalurško-kemična industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Šentjur c. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkamar«, Cinkarna, Celje. Tel. 215 in 216. Naklada 2100 izvodov. Tisk in klišeji ČP »Celjski tisk« Cel j h.
' - J
i
Nekoč smo bili neustrašni borci za svobodo in lepšo prihodnost, danes bodimo pogumni in zavedni graditelji socializma
tdtllt kodificirana volja
jkatut gospodarske organizaci-kot ustavna kategorija, je naj-' ejši trajni akt s katerim se 911 ra jo medsebojni odnosi v Podarski organizaciji soglasno ^bstoječimj veljavnimi pred-
^°ločiti vsebino statuta je na-celotnega delovnega kolektivu naj bi nastal kot rezultat Jakšnega medsebojnega dogori članov kolektiva o njihovih ?v‘cah in dolžnostih. Statut si-lobsega splošna načela in prin-vendar to niso neke splošne naracije, ki bi vsebovale us-ujtl° ali zakonske odredbe, tenisk k®0 splošna v tem smislu, ker 4 skupna stališča delovne-ji.f°lektiva v vseh njegovih spevnostih.
delovnega kolektiva
Statut delovne organizacije je originalen akt, ki izhaja iz pravice delovnih ljudi do samoupravljanja in iz posebnosti gospodarske organizacije v kateri se samoupravljanje uresničuje.
Ustava SFRJ in ustave socialističnih republik predvidevajo ne samo obstojanje statuta in obvezo njegove izdaje, temveč ti osnovni predpisi določajo tudi materijo, ki se naj regulira s pomočjo statuta. Statut je istočasno pravni, ekonomski in družbenopolitični akt. Pravni zato, ker izhaja v osnovi iz Ustave ter je na njej zasnovan, ekonomski zato, ker določuje perspektivni razvoj gospodarske organizacije in druž-beno-politični zato, ker odraža in ugotavlja prvenstveni položaj de-
lovnega človeka v naši družbi in ker ugotavlja ostvaritev socialističnih družbenih odnosov.
V našem podjetju se je k izdelavi statuta pristopilo na sledeči način:
upravni odbor je imenoval deset člansko komisijo z namenom, da ta prouči in analizira stanje v podjetju, preveri veljavne akte, ki so jih izdali organi delavskega samoupravljanja ter na podlagi ustavnih in zakonskih določb pristopi k izdelavi tez za izdelavo statuta. Opirajoč se na omenjene instrukcije upravnega odbora je komisija za izdelavo statuta izdelala teze statuta. Pri svojem delu je komisija upoštevala tri osnovne karakteristike bodočega statuta:
a)	da je izvirni dokument;
b)	da naj zajema samo vprašanja trajnega karakterja:
c)	in da regulira tista vprašanja, v katerih gospodarska organizacija ni omejena z ustavo in zakoni.
V smislu določil 91. člena Ustave SFRJ, kakor tudi karakterja, cilja in namena statuta je vsebina tez statuta razdeljena na:
1.	Temeljna načela
2.	Splošna določila
3.	Organizacija podjetja
4.	Ekonomika podjetja
5.	Samoupravljanje v podjetju
6.	Razmerje EE do podjetja in drugih EE
7.	Medsebojna delovna razmerja
8.	Samoupravni akti
9.	Vloga in pomen družbeno-po-litičnih organizaoij v podjetju
10. Pravilniki delovne organizacije
Niti z ustavo niti z nekim drugim predpisom ni striktno določeno kaj vse mora vsebovati statut, vendar se je spričo razmerij in specifičnosti v podjetju bilo odločiti za takšno razdelitev.
Dejstvo, da ustava predvideva, da se samoupravljanje delovnih ljudi uresničuje soglasno z ustavnimi zakoni in v statutu daje temu poslednjemu aktu poseben značaj. V pogledu urejevanja samoupravljanja se statut izenačuje, v določenem smislu, z drugimi akti družbene skupnosti. Jas-
no je, da mora biti statut vskla-jen z Ustavo in zakoni, kot to morajo biti vsi drugi akti in aik-
(Nadaljevanje na 3. strani)
SPET
MED VAMI
Minilo je nekaj mesecev od izida zadnje številke našega glasila. Ugibali ste o vzrokih toda odgovor je preprost: urednik se je moral posloviti od nas in sprejeti novo službeno dolžnost.
V tem času se je zgodilo marsikaj novega in zanimivega. Skušali bomo nadoknaditi zamujeno. Naše glasilo vas bo seznanjalo z vsem kar se godi med nami in okoli nas. Glasilo bo poročalo o sprejemanju statuta, o uvedbi 42 urnega delovnega tedna, o uspehih in problemih posameznih e-konomskih enot in celotnega podjetja, nadalje bo spremljalo uresničevanje načrtov rekonstrukcije in delovnih načrtov, delo upravnih organov, družbenih organizacij in društev.
Skušali bomo nadaljevati začeto pot.
Ker je »Cinkarnar« glasilo nas vseh, vabimo vse nekdanje pa tudi nove sodelavce k čim tesnejšemu sodelovanju, le na ta način bo izpolnilo svoje poslanstvo.
Vrednost točke		
	co c ffll	rt C eo g
	lili	tfilfi
I. Ekonomska enota metalurgija:		
1. Predpražarna in žveplena kislina ....	113,58	127,06
2. Aglomeracija 			113,50	125,45
3. Skupne službe (1. in 2.)		113,54	130,26
4. Topilnica surovega cinka		106,00	121,82
5. Topilnica finega cinka 		101,34	123,09
6. Cinkovo belilo 		118,89	121,70
7. Keramika 		102,00	117,34
8. Skupne službe celotne topilnice 		106,11	123,11
9. Povprečje ek. enote metalurgije		108,38	122,64
10. Kem .-metalurški analit. aboratorij ...	108,15	120,17
II. Ekonomska enota predelovalni obrati:		
1. Valjarna cinkove pločevine 		108,22	115,26
2. Cinkografija 		105,46	119,41
3. Oblikovalnica cinkove pločevine		104,04	134,04
4. Skupne službe predelovalnih obratov	107,32	120,03
III. Ekonomska enota anorganska kemija:		
1. Kromov galun 		112,09	125,37
2. Na-hidrosulfid in metalit 		100,00	110,92
3. Na-sulfid 		100.00	122,49
4. Litopon, Ba-sulfid in cinksulfat 		121,65	118,23
5. Svinčeni oksidi 		104.00	110,06
6. Superfosfat 		104,95	119,75
7. Ultramarin 		104,81	108,72
8. Modra galica 		100,00	118,84
9. Kemični obrat III. — Mozirje		115,14	124,06
10. Skupne službe obratov soli		100,86	116,40
11. Skupne službe obratov pigmenti		115,37	116,11
12. Skupne službe obratov pigmenti - soli	108,16	116,30
IV. Ekonomska enota organska kemija		
zvsemi službami 		125,50	139,61
V. Ekonomska enota vzdrževalni obrati		
1. Mehanična delavnica 		110,19	120,71
2. Gradbeni oddelek		109,60	120,72
3. Elektro oddelek 		116,79	125,50
4. Energetski in merilni oddelek		112,12	120,01
5. Oddelek za pripravo dela		115,40	124,36
6. Skupne službe vzdrževalnih obratov	111,30	121,15
7. Plinarna 		103,31	120,01
VI. Predračunske enote — administrativne in		
druge službe 		110,36	119,75
1. Družbena prehrana 		109,26	118,14
VII. Celotno podjetje		109,89	121,31
Zaradi znižanja proizvodnih stroškov in povečanja dohodka		
prejmejo vse enote še 8,376 % na osnovo mesecev julij —		
september 1963.		
ZGRADILI BOMO NOVO SKOPJE
Zapisi in vtisi s konference Zveze mladine Slovenije Cinkarne
'5. nov
Vpis ljudskega posojila NISO NAS RAZVESELILI^
Zgodilo se je 26. julija ob 5. uri in 15 minut. Katastrofalni potres, kakršnega pri nas ne pomnijo, je zamajal temelje najstarejšega, najlepšega in najzanimivejšega mesta na Balkanu. Ostale so le ruševine izpod katerih so se dolgo slišali klici ranjencev. Mnogi so izgubili svoje najbližje, na tisoče jih je ostalo brez strehe. Prizor je bil pretresljiv. Ko smo zvedeli za strahotni dogodek, smo vsi kot eden priskočili na pomoč ranjenemu mestu. Kolone avtomobilov in dolgi, težko natovorjeni
Ob razpisu ljudskega posojila za obnovo in izgradnjo Skopja so se člani našega kolektiva množično odzvali. Predhodne priprave za vpis so bile dobro pripravljene. Organizirani so bili masovni sestanki po obratih kjer sta aktivno sodelovali partijska in sindikalna organizacija tako, da so bili člani kolektiva o vsem seznanjeni. Organizirali smo vpisna mesta kjer so komisije vršile vpise. Odziv vpisnikov je bil velik, saj se je že v prvih štirih dneh vpisalo 1.600 članov kolektiva ali
vlaki ter množica ljudi, vse je hitelo proti Skopju. Pomoč je prihajala z vseh strani sveta. Tudi mi smo se zavedali svoje dolžnosti.
Celoten kolektiv je zelo pretresla vest o veliki elementarni nesreči v Skopju in se je tudi odločil nuditi vsestransko pomoč.
ca 90 % zaposlenih 12,085.000 ali 93 % »d interno postavljenega plana, ki je bil 12,900.000 dinarjev. Do vključno 15. 10. je vpisalo 1.718 članov kolektiva 13 milijonov 855.000 dinarjev. S tem so presegli svoj plan za 945.000 dinarjev. Poleg tega je podjetje prispevalo 10,000.000 dinarjev iz sklada skupne uporabe.
Kako bomo počastili Dan republike
Kakor vsako leto, tudi letos prireja sindikalna podružnica Cinkarno proslavo v počasitev Dneva republike. V ta namen je Izvršni odbor sindikalne podružnice Cinkarne na svoji redni seji imenoval organizacijski odbor v naslednjem sestavu: Kerček Rudi, Karner Stane, Zupančič ing. Igor, Lukašček Zlatko, Jurhar Edo in Jordan Hinko.
Naloga odbora je, pripraviti vse potrebno za proslavo. Na seji organizacijskega odbora je bilo sklenjeno, da pričnemo v mesecu novembru s športnimi tekmovanji med ekonomskimi enotami. Tekmovanja bodo v treh panogah: namiznem tenisu, šahu in streljanju. Ker bo tekmovanje za prehodni pokal (lani ga je osvojila ekonomska enota metalurgije) je sklenil organizacijski odbor, da zastopa vsako ekonomsko enoto v vsaki panogi samo po ena ekipa. S tem bi bila množičnost naših članov nekoliko manjša, na drugi strani pa bomo zagotovili kvaliteto tekmovanja v vseh omenjenih panogah. Zelja pripravljalnega odbora je, da posamezne ekonomske enote vklju-
čijo v tekmovanje več naših žena (po možnosti naj vsaka enota prijavi poleg moške ekipe tudi žensko). Za izvedbo športnega programa sta bila zadolžena Zupančič ing. Igor in Lukašček Zlatko. Omenjena tovariša bosta poslala vsem predsednikom sindikalnih pododborov potrebna pojasnila.
Predsedniki pododborov so zadolženi, da pomagajo pri zbiranju prijav in izvedbi tekmovanj. Ekipa za namizni tenis šteje tri člane, za streljanje 4 člane in za šah štiri člane. Zato naj vsaka ekonomska enota prijavi za vsako panogo samo toliko članov, kot jih je predvideno. Poleg prehodnega pokala, prejela ga bo ekonomska enota, ki bo zbrala največ točk v vseh panogah, bodo nagrajene vse prve ekipe (v šahu, streljanju in namiznem tenisu) s praktičnimi darili.
Dan republike bomo proslavili 28. novembra s pričetkom ob 20. url v »Samopostrežni restavraciji« v Gaberju. Na proslavi bo govoril o pomenu praznika glavni direktor podjetja Ceh ing. Drago,
Dne 12. 10. 1963 je bila konferenca mladine Cinkarne. Poleg delegatov, šestdeset do osemdeset, so se je udeležili tudi Stegenšek ing. Klemen, pomočnik glavnega direktorja, tov. Karlo Sagadin, direktor kadrovskega sektorja, Curkov ing. Jero, sekretar TK ZK Cinkarne in Franček Ribič, predsednik ObK ZMS Celje.
Po uvodnih obveznostih je prvi spregovoril tov. Hladin, ki je podal splošni pregleda Poročila o samem delu so pozneje podali mladinci sami v svojih diskusijah, ki so sledile poročilu.
Okvir diskusijam so bile teme o sprejemanju statuta podjetja, kakšne so naloge mladine pri proizvodnem in sedemletnem planu podjetja, o delovanju mladine v samoupravnih in družbeno -političnih organih podjetja in o medsebojnih odnosih, o katerih pa se je ina konferenci malo govorilo.
Veliko lepih zamisli, ki si jih je stari odbor zadal, ni bilo uresničenih. Nepotreben je izgovor o nezainteresiranosti mladine v našem podjetju. Mladina svojega vodstva ni čutila in je bila zaradi njegove nedejavnosti [prepuščena sama sebi. Poleg TK so krivi tudi mladi komunisti: samo to, na zadnjem sestanku so bili navzoči samo trije od dvajsetih. Zdi se mi, da je to več kot nezainteresiranost — skrajna malomarnost.
Program dela v preteklem letu je bil obširno zamišljen. Ob nedelavnosti TK je zvodenel, ostale so občasne akcije, ki so bile izvršene več ali manj uspešno, pač od interesa posameznika, ki je bil zadolžen zanje. Poizkus oživljanja Kluba mladih proizvajalcev—upravljalcev, je propadel. Ker priprava konference ni uspela, je bil razpuščen. Za to ni čudno, da enotnega nastopa mladine v družbeno-političnih organizacijah ni bilo občutiti.
Delen uspeh je TK dosegel z
ustanavljanjem obratnih aktivov. Ustanovljenih je bilo šest aktivov. ki so sprejeli program dela prilagojen potrebam ožjega kolektiva. Ti aktivi so in niso zaživeli in bo le držalo, kakor je rekel tov. Omerzel v diskusiji. Bistvenih sprememb Sni Ibilo med delom mladine, ki je bila povezana v aktivu in tiste, ki ji obratni aktiv ni uspel.
Najbolj vidno je bilo delovanje mladine pri športu. Organizirano je bilo tekmovanje za prvake Cinkarne v različnih panogah. Mladinci so sodelovali tudi v raznih športnih tekmovanjih, ki jih je priredila Sindikalna podružnica. Da pa bi se mladinci sami vključevali V športne sekcije v podjetju, tega nismo zasledili.
Zadnji poiskus pritegniti mladino, so bili izleti Organizirani so bili štirje. Obisk je bil nezadovoljiv.
Da pa ne bomo videli samo slabega dajmo priznanje mladincem, ki so z vso odgovornostjo pripravljali MDB in občasne delovne akcije. V ta namen je bila izvršena anketa, ki je razmeroma uspela. Ce že drugače ne, je dobila komisija za MDB podatke, kdo želi v brigado, na zvezno ali lokalno akcijo in, ali je pripravljen sodelovati pri gradnji samskega doma. Res je bilo med 37 kandidati za zvezno akcijo izbranih devet, od teh je odšel na avtocesto samo eden. Tega pa ni kriva samo komisija za MDB. Poleg tega je pokongresna konferenca sprejela sklep, da mora vsak mladinec napraviti 40 delovnih ur ali pri gradnji samskega doma ali na športnem igrišču.
To naj bi bil kritičen prerez dela mladine v preteklem obdobju. Kakšne naloge pa nas čakajo in čemu se bomo morali najbolj posvetiti, je najlepše povedala tov. Fležarjeva v svoji diskusiji.
Pred celotnim kolektivom stojita dve pomembni nalogi: Izde-
taja . <azal : *«dno
lava statuta in prehod na 42-uro delovni teden. Tu se bo moral1 mladina maksimalno angažirat in |s svojimi predlogi dopolnit osnutek statuta. »Statut vseb«) 1 Cepr veliko področij, ki so važna 0 mlade ljudi. Misliti moramo, b
ko so urejena kadrovska vpraša *____
nja, vprašanja o izobraževanja, * ta se p vlogi samoupravljanja, prehran*ta fina stanovanjski problemi. Z vsemi) subjektivnimi mislimi se mor* s mo zavzemati za tako zakonodaji a da v okviru materialnih možnod j realiziramo svoje pravice in doli j nos ti.
Še eni stvari smo doslej posvf' tili premalo pozornosti. To medsebojni odnosi. Prav meds* bojne odnose bomo morali uret' ti. Prizadelo me je, na kako sla*1 razumevanje nalete delavci ♦ južnih predelov. Novi komite* bo moral spoprijeti z novim . blemom in pomagati delavcem,' so v večini mladinci, da se v kolektiv.
Tov. Skrt Vili, je po krajši odmoru, ki je sledil disku predložil konferenci sklep in ključke, ki so bili v celoti sp ti in sicer:
1.	Pojačati obratne aktive
2.	Sprejeti sklep, da jiapravti1
prihodnjem letu vsak mladih L'■ Nr 40 prostovoljnih ur	p kadi
3.	Ustanovitev aktiva mladih K
% or
4.	Posvečati največ pozornosti*1' '
delavi statutov . v najširŠU* krogu mladih ljudi	kclt0
5.	Razpravljati o sedemletne®
Planu	f»4e ]
6.	Poživeti športno dejavnost tt^
7.	V 20 dneh poslati obrat®** *arjaj0 aktivom sklepe in zakljuelJlSsnov; v obravnavo.
Zato pomeni ta konferenca P*j lomnico v delovanju mladih C*f kamarjev. Upam, da bomo
btažev;
♦dh or "Jeizol fejo po! ha št< »ih got
večje
* "stanom tektiv ♦jo pr! ♦dati ♦imen ♦tokov *iru s« Ptaviln ♦mkov 'tev ch '*stvarj *>uk ti
k®’ g< Sl> zaiir
16 za tc
leto lažje pogledali v oči n**"'' Šesta starejšim tovarišem — vzornife^ft^^ , in bomo ponosni na svoje usp^rij) he.	ffev zg’
Gosp Jfee ii
Srečanje z novim predsednikoflL£ tovarniškega aktiva ZMS, Vilijem Skrtonfa-
Najin prv,i stik je bil zelo kratek — dogovor po telefonu. Na vprašanje, ali bi bil pripravljen žrtvovati nekaj minut za kratek pogovor, je ljubeznivo privolil.
Ob najinem prvem srečanju sem ga zaprosil, da bi mi odgovoril na nekaj vprašanj.
Vaše dosedanje delo v družbeno političnih organizacijah.
ljana — Vič in občinskega odbora SZDL, član šolskega odbora na TSŠ in šolskega odbora šole za otroške negovalke. Ko sem leta 1959 dopolnil 16 in pol let, sem postal član ZK.
leta sem bil v mednarodni bril8'6 njil di na Poljskem.	c
Ko sem bil prvič v tlnig^
V tem času sem se udeleževal tudi mladinskih delovnih akcij: leta 1958 sem bil brigadir na avtomobilski cesti Bratstva in enot-
sem si zadal obvezo, da bom s čas šolanja na TSS sodeloval P tu.3 mladinskih delovnih akcijah. i?r- se daj žal nimam časa za v delovnih brigadah.
.	ot
"udeie^ <tatol
Kakšne probleme ima naš n*** dinski aktiv?
fenih
♦kladi
Skov » j kori?
Leta 1955 sem postal član terenskega aktiva ZMS v Celju. Aktivno sem začel delovati v šolskem letu 1957/58 na TSS v Ljubljani. Naslednje leto sem bul izvoljen za predsednika aktiva metalurško rudarskega odseka. Sledila je izvolitev za predsednika šolskega komiteja. Dve leti pozne, je sem postal član sekretariata ZMS občinskega komiteja Ljub-
po govoru pa bo krajši kulturni program, podelitev prehodnega pokala in razdelitev nagrad. Po proslavi bo zabava s plesom. Igral bo Edo Goršič s svojim ansamblom.
Na proslavo bomo povabili tudi naše upokojence. Vsak član kolektiva lahko pripelje s seboj zakonskega tovariša, čeprav ni zaposlen v našem kolektivu.
Opozarjamo člane kolektiva, da bo vstop z vabili in da bomo pričeli s proslavo točno ob 20. uri, pozneje ne bo vstopa v dvorano.
Slovensko ljudsko gledališče Celje bo priredilo dne 23. novembra ob 17. uri brezplačno gledališko predstavo »Raztrganoi«. Vstopnice boste dobili pri predsednikih sindikalnih pododborov.
nosti, naslednje leto pa komandant brigade, iki je gradila cesto pri Rakeku. Leta 1960 sem bil upravnik naselja brigadirjev, ki so sodelovali pri melioraciji Hrpeljskega polja, 1961 pa ponovno upravnik naselja. Istega
delajo mladinci
----j------------- ,
nih izmenah, enii od 6. do 14. 0^J*ti ol
■ffV bom,
drugi od 3. do 9. ure, ne marci doseči zadovoljivo
udeležbo ‘l k!'’'11' '‘Zevs
(Nadaljevanje na 3. stri*111 i^ood
ki v r Ntai
Nnje
Vn
ber 18®
Zaključki posvetovanja o izobraževanju
ažna " imo, i> vpraš»'
rehra® S vse®1 e mor* onodaJ* nožnosl
in doli
/j pOSV*
strokovnih
kadrov
mor*11 ngažir® topoli®
vsebuj1 \ Ceprav je nag sistem financi-
Nadaljevanje in konec) III.
taja izobraževalnih ustanov po-kzal značajne prednosti, je še *edno dovolj nerešenih vprašanj.
vanjod ta se predvsem nanašajo na izvo-16 finansiranja strokovnega izo-®Bževanja iz dohodka gospodaril* organizacij in na finansiranje izobraževalnih ustanov, ki krijmo potrebe širšega področja, večina števila podjetij ali posamez-gospodarskih vej. V interesu 'včje stabilnosti izobraževalnih
To * »stanov in uspešnega vodenja per-tektive kadrovske politike, mo-'jjo pristojni organi čim prej prelati ta vprašanja in omogočiti isrne rešitve v finansiranju javnega izobraževanja. V ok-dm pij 'iru sedanjih možnosti je treba vcem, ^vilneje koristiti sredstva za se v®*1! !b)kovno izobraževanje, več sred-•tev oddvojiti za investicije in l,9tvarj ati materialne osnove za ter združevati sredstva ko-!'bn, gospodarskih zbornic in osta-"b zainteresiranih činiteljev, kjer 16 za to pokaže potreba.
ajširŠ*®
nletn«*
nost ib r ati®
aključl
1. Nujno je treba zagotoviti, da j-Jkadrovska politika sestavni del adih l®| finega planiranja v gospodar-!% organizacijah in teritorialnih ,.jr 'btah. V ta namen je treba na-*>čno odrediti odgovornosti in %eze gospodarskih organizacij 7I osnovnega činitelja, nato zbor-komun, okrajev, republik in ^«ze. Posebno vlogo v analizi po-^t> kadrov in v dobivanju odgo-^■jajočih rešitev, ki morajo biti kovane na dosežkih trajne osti in najsodobnejše proiz-nca P|\hlnje, imajo znanstveno-razisko-iih	inštituti ter znanstvene
10 drS*anove-
' Tikotf>stavni del investicijskega pro-?n ..coTk?171'1 niorajo biti potrebe po kad-Je	in to v številkah ter vrsti sred-
^ za njihovo usposabljanje. Gospodarske organizacije, zbor-✓'v-lTiL6 in druge ustanove morajo OIlT^eje pristopiti k utrjeva-»Ih profila strokovnih kadrov, kot tTl ?°v* za Planiranje kadrov za (J J Izvijanje ustanov za strokovno vbraževanje in utrjevanje vsebi-id bri^'® njihovega dela. Čim prej je jeba organizirati evidenco zapori ,i gadi **nih po enotni metodologiji in :j<>rn v« kaditi jo s potrebami dejavno-oval i1 ? na strokovnem izobraževanju, iah y ^ se omogočilo spremljanje re-idele^ ratov dela in realizacije planov J ^kovnega izobraževanja. Bilo _ i, koristno, da se na enoten način las n**' in obdelujejo podatki o izložbeni strukturi, sredstvih de-5 produktivnosti dela, osebnih g^H^odkih in izdatkih za življenje. Jt Glede na vedno večji pomen Irovskih služb in služb za stro-o izobraževanje v pogledu or-zacije in sistematičnega dela Področju strokovnega izobražena, je treba odločneje pristo-k izpopolnjevanju sedanjih in anju novih služb prilagoje-Veličini in strukturi gospodar-organizacije. V naših pogojih jo biti kadrovske službe jene s celotno organizacijo in družbenimi odnosi v de-ih organizacijah. Kadrovske ■be morajo usmerjati svoje de-ba strokovno proučevanje in iz-aVo analize ter dajanje predlo-neposrednim proizvajalcem, omskim enotam, organom sa-K“pravljanja in družbeno-poli-Pilm organizacijam. Hkrati je 'a odbijati vse težnje, ki imajo cilj birokratsko in administra-'0 odvajanje kadrovskih služb Ustanovljenih odnosov v gospo-'vu.
podarske organizacije, ki ne 'ejo samostojno reševati prob-bv kadrov, morajo najti naj-1 a JJhiernejše oblike skupne dejav-14. 11 ob neposrednem sodelovanju mare^lkanoči večjih gospodarskih or-('v'*zacij. zbornic, komun in izo-r^evainih ustanov, ifll ^©odgovarjajoča zgradba kad-
ežbo
n jaki neposredno iz proizvodnje. V ta namen je potrebno poskrbeti za materialno stimulacijo, da bi se najboljši strokovnjaki bolj angažirali v delu na področju strokovnega izobraževanja. Potrebno je proučevati profile teh kadrov, sistematično organizirati njihovo izobraževanje in izpopolnjevanje v specializiranih in ostalih odgovarjajočih ustanovah (Visoka pedagoška industrijska šola, zvezni centri za izobraževanje inštruktorjev, kadrovske šole, centri za usposabljanje vodilnih kadrov itd.)
9.	Razvoj sistema strokovnega izobraževanja in potrebe sodobne proizvodnje zahtevajo izdelavo vse večjega števila posebnih programov strokovnega izobraževanja. Programiranje dobiva zaradi tega vedno večji pomen, kot osnova za doseganje strokovnosti, usposobljenosti, spretnosti in delovnih navad. Rezultati in uspehi strokovnega izobraževanja v mnogem za-visijo tudi od koriščenja raznovrstnih metod v procesu izobraževanja, kakor tudi od prilagoditve metodoloških postopkov vsebine in ciljev izobraževanja oziroma stopnji predhodne pripravljenosti in vrste kadrov, ki se izobražujejo.
Strokovne in znanstvene institucije morajo proučevati, analizirati in primerjati že obstoječe programe, prav tako pa tudi raziskovati koristnost uporabljanih metod izobraževanja. Da bi se dosegla večja učinkovitost in boljša kvaliteta strokovnega izobraževanja, je treba pojačati pobudo delovnih kolektivov izobraževalnih ustanov z namenom, da bi se izboljšala oprema ustanov za strokovno izobraževanje, da bi se oskrbela nova poučna in izobraževalna sredstva ter zagotovila polna uporaba sodobnih sredstev v procesu izobraževanja in oskrbelo več strokovne literature in učbenikov.
10.	Večja učinkovitost sisitema strokovnega izobraževanja zahteva nadaljnje razvijanje samostojnosti izobraževalnih ustanov, kar pa se lahko doseže s kreDitviio materialne baze in odgovornosti družbenih organov upravljanja, z razširitvijo samoupravljanja delovnih kolektivov izobraževalnih institucij in razdelitvijo po delu.
11.	V okviru lokalnih skupnosti je treba graditi skupne principe za vodenje izobraževalne politike, kakor tudi za reševanje izobraževalnih in kadrovskih potreb, ki se ne morejo .popolnoma in ekonomično rešiti v posameznih gospodarskih oreamzaciiah. S statuti občin je treba utrditi te principe, a z ostalimi akti urediti materialno plat in združevan je sredstev v te svrhe, z instrumenti za formiranje teh sredstev in načinom njihove razdelitve na je treba bolj zainteresirati državljane za dvig splošnega strokovnega in družbeno-
ekonomskega izobraževanja neposrednih proizvajalcev.
12.	Posebno pozornost zasluži sodelovanje gospodarskih organizacij in ustanov za izobraževanje v okviru države, v poedinih vejah, gospodarskih skupinah, odnosno med sorodnimi podjetji in podjetji ki kooperirajo. Nujno je bolj razviti pomoč razvitih podjetij, novim in manj razvitim gospodarskim organizacijam in organizirati nudenje direktne pomoči za hitrejše usposabljanje strokovnih kadrov s pomočjo raznovrstnih oblik to je s takoimenovano notranjo tehnično pomočjo. Posebno je važno, da se pridobljena izkustva hitreje zamenjajo, da se organizirajo posvetovanja o vrsti specifičnih, konkretnih vprašanj, da se združijo moči, z namenom kako bi se uporabila enotna praksa in kako bi se kritično uporabile tuje izkušnje.
13.	Vedno večja vloga tercialnih dejavnosti v hitrejšem razvoju družbene Skupnosti zahteva, da se usposabljanju strokovnih kadrov na tem področju posveti več pozornosti.
14.	Posebnega pomena je osnovanje in krepitev zavodov in drugih služb, ki marajo nuditi sistematično in ustvarjalno pomoč gospodarskim in izobraževalnim ustanovam v njihovem delu pri izbiri, pripravi, izobraževanju in izpopolnjevanju strokovnih kadrov.
Udeleženci posvetovanja smatrajo, da se morajo problemi strokovnega izobraževanja reševati z večjo doslednostjo, sistematičnostjo, na znanstveni podlagi, z realnostjo in popolnostjo in še v naprej uporabljati in razvijati principe ter namene resolucije ZLS v strokovnem izobraževanju. Zaradi tega je naloga vseh činiteljev na področju strokovnega izobraževanja, da te /probleme rešujejo ustvarjalno in soglasno z nameni našega družbeno-ekonomskega razvoja, ker je to važno za porast produktivnosti dela in življenjskega standarda.
Novi tovarniški komite ZMS
Novi Tovarniški komite ZMS izvoljen na letni konferenci, dne 12. oktobra 1963 sestavljajo naslednji mladinci:
1.	predsednik	— SKRT Vili, met. tehnik na PIK
2.	sekretar	— ŠKERJANEC Franc, tehnik v meril-
nem oddelku
3.	idejno vzgojni referent — VODIŠEK Rajko, tehnik v mer. odd.
4.	kulturni referent	— OHNJEC Štefan, delavec v pred. obr.
5.	zadolžen za delo aktivov— KLADNIK Alojz, delavec v kemiji I
— GREGORIČ Ludvik, del. v kemiji I — PAHOLE Ivan, tehnik v konstrukciji — SELIČ Marija, delavka v kuhinji TO — GRIVIČ Štefan, meh. delavnica — KOVAČ Jože, elektro delavnica — CVERI.E Konrad, meh. delavnica
6.
7.
8.
9.
10.
n.
referent za MDB športni referent blagajnik
Srečanje z novim predsednikom tovarniškega aktiva ZMS, Vilijem Skrtom
(Nadaljevanje z 2. strani) sestankih aktiva. Ta problem nas bo spremljal tudi po uvedbi 42-urnega delovnega tedna, saj bodo nekateri morali delati 8 ur.
Katerih problemov se bo treba najprej lotiti?
Sestavili bomo program dela, v katerem bodo izražena hotenja in želje mladih. Menim, da bomo le na ta način pritegnili mladiino k sodelovanju. Vzroke za nezainteresiranost lahko iščemo tudi v težkih delovnih pogojih.
Kako si zamišljate uspešno delo aktiva.
Organizirali bomo seminar za vodstva obratnih mladinskih aktivov, ki naj bi jim koristil za uspešnejše delo. S pomočjo Delavske univerze nameravamo prirediti estetsko filmsko vzgojo. V ta namen bi organizirali pred predvajanjem filma predavanje oziroma razgovor o tem filmu. S tem bj mladini pomagali pri realnem ocenjevanju filmov. Razgibati bomo morala delo aktiva mladih komunistov in klub mladih proizvajalcev. V zimskem času name-
Vsem članom kolektiva in poslovnim prijateljem čestitamo ob prazniku republike ter želimo še mnogo uspehov
Uredništvo
PREHRANA
). str*'- (, ■’
™ v mnogih kadrovskih službah L^stanovah za strokovno izolbra-^anje zahteva, da se s temi T°Nemi več ukvarjajo strokov-
M ogo smo dosedaj brali v našem glasilu o uspehih raznih obratov, na enega, ki je tudi zelo pomemben, pa smo skoraj pozabili. Tudi v obratu družbene prehrane so iste težnje kot v ostalih, proizvajati kvalitetno in poceni. Dobra prehrana vpliva na razpoloženje pri delu, na zdravje, moč, vse to pa zelo vpliva neposredno na proizvodnjo.
Mnogo vprašanj je bilo letos postavljenih v zvezi s prehrano, glavno pa je bilo vprašanje ali bo Cinkarna še nadalje obdržala kuhinjo TO, ali se bomo priključili samopostrežni restavraciji Gaborje. Kadrovski sektor je primerjal kvaliteto in ceno obrokov v domači kuhinji in v samopostrežni restavraciji ter ugotovil, da bi bila cena obroka v samopostrežni restavraciji približno 32 dinarjev višja od naše sedanje cene. K nji-
hovi ceni din 100 moramo namreč šteti še stroške prevoza do podjetja in stroške osebja, ki bi hrano razdeljevalo, skrbelo za čiščenje posode in prostorov. Tako visoka cena pa bi bila za nas skoraj nesprejemljiva. Utemeljitev za nadaljnji obstoj naše kuhinje je tudi v kvaliteti hrane in v kalorični vrednosti. Po izračunih znaša kalorična vrednost enega obroka v Cinkarni od 800 do 900 kalorij, v samopostrežni restavraciji pa 550 do 650 kalorij. Po vseh teh ugotovitvah je vodstvo Cinkarne sklenilo še nadalje obdržati kuhinjo TO v podjetju in jo dopolniti s sodobno opremo.
Naloga vodstva kuhinje je bila, da kljub dviganju cen nekaterim artiklom na tržišču celo do 7 odstotkov, cene pri nas ne zvišamo in kljub temu obdržimo kvaliteto hrane vsaj na tej ravni, če je že ne moremo izboljšati. Mnogo razumevanja za to sta pokazala glavna kuharica tov. Henček Mira in upravnik tov. Pleteršek Franc,
ki sta nas z organizirano nabavo in načrtnim kuhanjem zadovoljila.
Občuten prispevek k našim prizadevanjem za izboljšanje prehrane in ,proti povišanju cene nam daje tudi koriščenje tovarniškega poskusnega zemljišča. Nizka cena obroka in izboljšanje kvalitete vpliva tudi na porast števila odjemalcev. V prvem polletju je število dnevnih obrokov naraslo od 961 na 1354 kar je najlepše priznanje naši kuhinji in tudi bistveno vpliva na zmanjšanje režijskih stroškov.
Storjeni so že tudi prvi koraki, da bi cene v tovarniški okrepčevalnica približali nabavnim cenam. Kadrovski sektor je na podlagi analiz in izračuna predlagal vodstvu podjetja, da bi sedanje cene znižali na vkalkuliran osebni dohodek osebja. S temi uslugami bi vsaj začasno uspelo preprečiti občuten porast cenam mesnim izdelkom in približati cene v okrepčevalnici cenam v kuhinji toplega obroka.
ravamo organizirati šolo za življenje.
V	okviru mladinske organizacije bomo priredili tribuno »Vi vprašujete, mi odgovarjamo«, kjer bi na predavanjih odgovarjali na vprašanja.
V	klubu mladih proizvajalcev nameravamo pri mladini vzbuditi zanimanje za izboljšanje produktivnosti.
Pred sestanki samoupravnih organov se nameravamo pripraviti za zagovor stališča mladih.
Menim, da bi bilo koristno prirejati ekskurzije v sorodna podjetja.
Pri mladini nameravamo vzbuditi zanimanje za vključevanje v športne sekcije.
Vaši osebni načrti.
Nameravam končati visoko tehnično šolo.
Kaj počnete v prostem času?
Po odsluženju kadrovskega roka ga skoraj nimam, kajti vsega posvečam delu v družbeno političnih organizacijah. Lahko rečem, da je to delo moj konjiček. Od časa do časa se ukvarjam s fotoamaterstvom.
STATUT ■ kodilicirana volja delovnega kolektiva
(Nadaljevanje s 1. strani) cije delovnih ljudi, vendar to ne zmanjšuje pomena statuta.
Posebno važna je, pri sestavljanju statuta, okolnost, da ustava urejuje samoupravljanje v delovnih organizacijah na takšnem nivoju, da je postalo nepotrebno, da se z zaknom regulirajo splošna vprašanja samoupravljanja v podjetjih. Ustava SFRJ in ustave SR so dovolj velik pravni kakor tudi družbeni okvir za samostojno reševanje vseh vprašanj glede samoupravljanja v podjetju. Samo to dejstvo pripelje do tega, da statut /postane »mala ustava gospodarske organizacije«.
Celoten skup vsega kar naziva-mo samoupravljanje v najširšem smislu je področje reguliranja same gospodarske organizacije. S tem postane statut eden od osnovnih instrumentov obnašanja članov delovnega kolektiva v svoji organizaciji.
Na taki podlagi izdelane teze statuta sicer niso absolutno brez napake, dajejo pa garancijo, da je v njih zajeto, globalno, kot celota vse po čemer naj bi se delovni kolektiv ravnal pri svojem na-daljnem delu. Podlaga za izdelavo statuta naj bi bila mnenja in hotenja celotnega kolektiva in naj bi te tezen statuta služile le kot osnova za diskusije po posameznih obratih ter istočasno služile kot nekak pripomoček pri kodificiranju miselnosti in hotenj vseh članov našega kolektiva.
Šele na osnovi prediskutiraniih mnenj se bo pristopilo k izdelavi statuta ki bi naj bil resničen odraz dejanskega stanja v podjetju in kot tak nato predložen v dokončen sprejem delavskemu svetu.
Ob otvoritvi samskega doma
Niso več le sanje stotin naših samskih delavcev in delavcev iz drugih krajev, ki žive v Celju ločeno od svojih družin. Ob Riharjevi ulici, v sredi takoimenovane-ga Dečkovega stanovanjskega naselja je zrasla lepa trinadstropna stavba. Gradbeno podjetje »Gradis« nam jo bo izročilo 25. novembra. Tako bo 29. november, ko bomo dom odprli, pravzaprav dvojni praznik za vse tiste samce, ki se še danes potikajo po raznih stanovanjskih brlogih ali pa v prostem času hlapčujejo okoliškim kmetom za borna ležišča po hlevih in svislih.
Lansko leto 1. junija smo zgradili ob Kumerderjevi ulici prvi samski iprovizorij z 61 ležišči. Zaradi nujnih potreb nismo mogli čakati na dograditev novega doma, ampak smo 1. julija letos odprli še drug samski provizorij B s 50 ležišči. Potem smo 15. oktobra začasno namestili še 30 samskih ležišč, delno v prostorih naših športnih sekcij poleg obratne ambulante in delno v utesnjenih prostorih provizorija A. Vseh 141 ležišč v samskih provizorijih je že zasedeno. Potrebe so vedno večje. Tako na primer oblastni organi niso mogli več čakati in so v drugi polovici oktobra zaprli 2 samska brloga v Celju. V prvem je na dveh posteljah prenočevalo 11 naših delavcev, v drugem pa prav tako na dveh posteljah 5 delavcev. Spali so po 2 na vsaki postelji v izmenah in baje plačevali vsak po 2000 din mesečno iznajdljivim gospodinjam. Takih brlogov je še več. Obljubljeno nam je, da se bo z njihovo odpravo -počakalo do otvoritve samskega doma. V nekdanjih samskih nro-vizorijih na Cink a miški poti še životari 23 samcev. V kakšnih razmerah žive, se najbolje vidi iz poročila posebne komisije, ki ga citiram v izvlečku:
izvodnje. Ne kot doslej, ko je marsikdaj morala zavrniti dobrega delavca, ker ni imel stanovanja in sprejemati skoraj vsakega, če je le izjavil, da si je našel streho in čeprav je delovna knjižica pričala, da je vsako leto menjal po pet in več zaposlitev.
Nov samski dom bo razpolagal z 214 ležišči. Opremljen bo res sodobno in bo posloval po hotelskem režimu. V vsakem nadstropju je 15 spalnic in po 1 soba s tremi, dvemi in eno posteljo. Skupne umivalnice ni. Vsaka soba razpolaga z lastnim umivalnikom. V vsaki etaži bo poleg tega nameščena še prha. V pritličju sta dva klubska prostora, dve sobi za prehodne goste, dve 'bolniški sobi, dve garderobi za čevlje, shranje-vadnica za kolesa in motorna kolesa, stanovanje upravnika, garderobni prostor za osebje in kotlarna za centralno kurjavo. S peri-nanentno vratarsko službo bomo skušali v domu ustvariti večji red. Društvo LT Cinkarne bo v kolesarnici namestilo vse potrebne priprave za popravilo 'koles in motociklov. V družabnih prostorih bo nameščen televizor in radio-aparat. Za šahiste bo opremljena posebna klubska soba.
Mesto upravnika samskega doma je prevzel naš delovni tovariš Ivo Šupek, ki ga vsi poznamo kot nekdanjega odločilnega upravnika počitniškega doma v Nerezinah, ki si je pridobil mnogo izkušenj
pri delu z ljudmi kot referent za sprejem in uvajanje delavcev.
Samske sobe v baraki na Cin-karniški poti bomo izpraznili, o čemer smo stanovalce že obvestili. Samska prcvizc-rija ob Kumerde-jevi ulici pa b-osta ostala in služila predvsem za nastanitev novih delavcev med po:okusnim rokom in tistih stanovalcev, ki se ne bodo mogli prilagoditi zahtevam hišnega reda v novem domu ter za prehodne, pretežno sezonske delavce.
Materialni pogoji za popolno -rešitev stanovanjskega problema samcev so končno tu. Potrebno bo urediti le še vprašanje nastanitve samskih delavk, 'kar ‘bomo morali postopno reševati z gradnjo gar-sonier. Z ustreznim pravilnikom o poslovanju samskih domov Cinkarne bo upravni odbor podjetja zagotovil nemoteno poslovanje in postavil osnove notranjega režima in -reda v domu. Od stanovalcev samskega doma samih ob -pomoči družbeno političnih organizacij podjetja, predvsem sindikalne in mladinske organizacije, kadrovskega sektorja in osebja pa bo odvisno kako bodo naši tovariši v samskem domu res doživeli kulturno in družabno razgibano življenje, ki jim bo dajalo tudi dovolj časa in možnosti za nadaljnje strokovno izobraževanje in šolanje v prostem času.
Našim samcem čestitam k letošnjem prazniku republike 29.no-vernbru.
-si.
Izgradnja stanovanjskega naselja v Selcah
»V umivalnici prve barake, straniščih in hodnikih je neznosno smrdelo po fekalijah. Stranišča so bila zalita v gnojnico, tako, da je bil vstop nemogoč. V umivalnici je bilo umivalno korito polno odpadkov hrane, na tleh pa neprehodne m-lakuže in vse v skrajno nesnažnem stanju. Tudi hodniki so bili nesnažni in nepometeni. V samskih spalnicah že morda več mesecev ni bil pori-ban pod. Nekateri stanovalci so spali na posteljah, drugi so igrali karte pri razmajani mizi, tretji so se ukvarjali s kuho na skrajno primitiven način. V takšnem okolju nujno izgine sleherni čut za higieno ter se razkraja civilizacijska in kulturna raven delavcev«.
Zaradi pomanjkanja prostorov smo v oktobru letos z Zdraviliščem Dobrna sklenili pogodbo o začasni nastanitvi 70 strokovnih delavcev iz drugih podjetij, ki prihajajo v Cinkarno na delo pri nujnih rekonstrukcijah in investicijskih objektih.
Takih in podobnih problemov naših samcev bo za vselej konec. Samski dom bo ena izmed osnov za nemoteno -poslovanje naših novih obratov, ki jih bomo zgradili po perspektivnem načrtu razvoja našega podjetja. Kadrovska služba bo lahko izbirala med ponudniki najboljše delavce, ki bodo ustrezali vedno večjim zahtevam pro-
Clani našega kolektiva gradijo v Selcah stanovanjsko naselje 36 stanovanjskih hiš: 6 dvojčkov, 3 montažne hiše, 9 večjih enodružinskih hiš in 18 enodružinskih hiš. Ko bo graditev dokončana, bo rešenih 42 stanovanjskih problemov. Zaradi zanimanja za tipe hiš, ki se gradijo v Selcah, navajam nekaj osnovnih podatkov.
Stanovanjski dvojček CC-III je projektiral gradbeni tehnik Sandi Ddbrotnišek, zaposlen v našem kolektivu. Predračunska vtsota znaša 6,883.871 din, za eno stanovanje 3,441.935 din. Stanovanje obsega kletni prostor: garažo velikosti 14,75 m2, prostor za kurivo 7,26 m2, pralnico 4,18 m2, pred-klet 4,20 m2 in shrambo za ozimnico 2,85 m2.
Pritličje: vetrolov 2,73 m2, pred-
soba 3,61	m2, delovna soba
16,09 m2, kuhinja 7,92 m2, kopalnica 4,18 m2, spalnica 10,52 m2, otroška soba 11,48 m2, stopnice
Kakšne naloge so pred nami do
konca letošnjega leta?
Tovarniški komite ZMS je na svojem prvem sestanku dne 21. oktobra 1963 sprejel program dela do konca letošnjega leta. Naloge, ki so pred nami niso majhne. Vsi mladi v podjetju bomo morali vložiti vse sile, da bomo lahko sprejeli program realizacije.
Ena od najbližjih nalog, ki stoji pred nami je sodelovanje pri obravnavi in sprejemanju Statuta našega podjetja in uvedbi 42-ur-nega tednika. V ta namen je TK ZMS organiziral 29. 10. razširjeni sestanek z vsemi mladinskimi aktivisti v podjetju, kjer bomo obravnavali predosnutek Statuta podjetja in dali svoje pripombe. Prav tako bomo v prvi polovici novembra organizirali posvetovanje o uvedbi 42- urnega tednika.
Ker je sprejemanje statuta, kakor tudi uvedba 42-urnega tednika za nas mlade velikega pomena, pričakujemo od vse mladine v podjetju maksimalno angažiranost.
Zaradi neizkušenega vodstva obratnih aktivov ZMS bo idejno vzgojna komisija pri TK ZMS organizirala seminar za vodstva obratnih aktivov, kjer si bodo ta pridobila potrebno znanje in napotke za njihovo nadaljnje delo.
Poleg tega bo idejno vzgojna komisija organizirala v mesecu novembru predavanje o pomenu Titovega obiska po državah latinske Amerike, v mesecu decembru pa predavanje o zunanje političnih dogodkih v svetu.
V počastitev Dneva republik® bo športna komisija organiziral* tekmovanja v šahu, streljanja >* namiznem tenisu za naslov o1**' dinskega prvaka Cinkarne; nat boljši mladinci pa bodo prej®11 praktične nagrade, ki bodo Ijene na proslavi 29. novembra-Naši nogometaši pa bodo odigraj1 prijateljsko tekmo z ustrezno po drugega aktiva. V počastit®* Dneva JLA — 22. decembra bon* organizirali srečanje s pripadnik1 JLA v šahu, streljanju in nam*®' nem tenisu.
Komisija za društveno zabava®
življenje si je zadala nalogo,
d*
skupno s sindikatom pripravi pr°'
slavo 29. novembra, v decembra P1 v
.. _____• :_i„ ___*____i	Z3 I
bo organizirala zabavni večer 1 celotni kolektiv.	/
Da bi se mi, mladi, čim akti* | nejše vključili v reševanje Pr°lZ’ I n« vodnih nalog, sodelovali pri po'c'' **®ta Čanju produktivnosti in napredkj	j
proizvodnje, aktivneje sodeloval	n<
pri samoupravljanju, bomo vse j® Pred težnje in hotenja uresničili P®®* iz Kluba mladih upravljavcev, ki *® ni imel svoj letni občni zbor v d®11 oooi gi polovici novembra.	iz
Poleg omenjenih nalog pa s®	ni
tudi sklenili, da uredimo politi®*® knjižnico in s tem omogočimo vs®® l iz ki se želijo idejno izpopolnjeval1' 1 n da dobe potrebno literaturo. | Kij Ponovno bi rad poudaril, da,z	H
polnitev zadanih nalog ni sa*®	n
stvar TK ZMS, temveč celot*”	-ur;
mladine v podjetju, zato TK P®1	iz
čakuje, da bo pri realizaciji t*S	n
programa sodelovala vsa mladi*^ *od;
Nedolgo tega so tod bili travniki, sedaj pa rastejo hiše
v klet 2,00 m2, skupaj 58,63 m2.
Devet večjih enodružinskih stanovanjskih hiš bo zgrajenih zahodno od Popovičeve ulice, t. j. na zahodnem pobočju Aljaževega hriba. Preračunska vsota za eno znaša 4,565.091 din.
V kleti bodo: vetrolov 5,20 m2, veža 8,20 m2, prostor za ozimnico 4,40 m2, prostor zakurivo 10,90 m2, garaža 18,60 m2; pritličje pa sestavljajo: dnevna soba 19,90 m2, kuhinja 10,90	m2, kopalnica
4,40 m2, kabinet 7,90 m2, spalnica 13,88 m2 in otroška soba 15,75 m2.
Poleg tega gradijo v Selcah tri različne tipe montažnih hiš. Tip 4004/A-S-Planica z verando meri 7,54 X 7,54 m. Zunanje stone so obložene s salonitnimi ploščicami, znotraj pa z iveričnimi ploščicami. Vgrajene so štiri omare, kompletna kuhinjska oprema in sanitarije.
Tip Gorenjka z verando obsega 7,06 X 7,14 m.
Tip 4004 — Planica z verando, meri 8,91 X 7,14 m.
Predračunska cena za tip 4004/A -S je 3,100.000, ostali dve sta nekoliko cenejši.
Poglejmo, kako potekajo dela v tem naselju.
Takoj ko so bili zakoličeni posamezni stanovanjski objekti, so interesenti pričeli z deli. Zemeljska dela so hitro napredovala, pri posameznikih so pa nastale teža-glede dobave cementa, ki je
ličjem. Samo še ostrešje 1 J>*u smrekca bo opozarjala jesen** sprehajalce, da je objekt ped 'S& j, ho. Ostali bodo zadovoljni s ki«1 ^ no ploščo. Spomladi bo delo j**' treje napredovalo. Saj so v lZ”l V gradnji 4 dvojčki, 3 montažne •* Jibr; še, 3 večje enodružinske hiše 'toč zahodnem pobočju in 11 manj*1. ton enodružinskih hiš, torej sfeuP/ 'kič 25 enodružinskih stanovanj. P0/ ti jo
leg tega pa gradi 6 interesenta v na Hudinji.	■
Nekaj interesentov je odstop »g<ji nekaj pa se jih je prijavilo *
povzročil marsikakšno godrnjanje
in obup. Posredovali smo pri raz- lo, nesaj pa se J in	^
nih podjetjih, da so nam posodila novo. Pripravljalna dela so ^ oziroma prodala manjše količine gala ureditev dovozne ceste. k£ V cementa. Tako smo lahko zabeto- je bilo vloženih mnogo ur p** nirali posamezne izkope temeljev. mezmkov. Posebne zasluge tad Tudi ves pomemben ostali ma- /matajSn	taval
terial smo s težavo dobili, kot na
primer zidno opeko za dimnike, votlake 4/1 za zidanje nadstropij, les za opaže. Se večje težave pa smo imeli s prevozi. Vsak dan samo obljube in pričakovanja. Kljub vsem težavam pa uspeh le ni izostal. Danes že stojijo montažne hiše, posamezniki bodo kmalu betonirali plošče nad prit-
in Bobek. Pričeli so graditi k* i!^v nalizacijo. Skozi naselje bo s^.mn ljan glavni odvodni ikanal, yj|5j> mor bodo odtekale meteorne fekalne vode.	... V
Upajmo, da bo vreme še na®1 lgyj Ije naklonjeno in da bo še v t letu uresničenih mnogo načrt*
ttii
Pogled na gradbišče v Selcah
mber M®
do
republik ganizirtl* ■ljanju i" slov tnb' rne; naj] lo prej«11 | >do pod«" io\embra-
;> odigraj* ezno eki' >očastit*T bra boffl® ripadniki n nami*-
zabavna dogo, ^ ra vi pr°" inbru PJ | ij večer » I?«*
Pregled števila nesreč in izgubljenih dni v 8 mesecih leta 19S3
akiiv'
je pr°lZ I nesreč pri po'c' * ‘'etadur. lapredkj izgub, dni odelova" nesreč 10 vse |( «ed. ohr. ili prek® izgub, dni ev, ki *)l nesreč r v dr"' %>rg. kemija izgub, dni pa si«0 nesreč politii'n°i V kemija mo vse®11 izgub, dni
ilnjevab' 1 nesreč
ro.	' <up. delav.
il, da ‘2' izgub, dni ni sa®1 nesreč celo*". Jftrava TK Pfl' izgub, dni ciji t«?8 nesreč mladi®3] "odjetje
H izgub, dni
10	4	6	6	8	10	8	13	65
109	87	57	65	131	116	107	115	783
1	5	2	3	4	2	2	6	25
19	73	89	42	66	43	27	67	426
3	2	4	2	2	6	2	6	27
40	67	65	45	50	73	97	79	542
1	1	1	—	1	—	1	. 		5
9	23	31	18	8			3	16	108
1	2	6	4	6	7	1	5	32
33	17	67	51	60	70	42	47	387
1	3	—	—	2	2	4	4	16
20	27				11	42	33	88	221
17	17	19	15	23	27	18	34	170
230	294	309	221	326	344	309	412	2467
Občutno odstopanje od povprečja števila nesreč v mesecu raa-■t juniju in avgustu je bilo opa-’ zaradi tega, ker so bile v posa-
meznih mesecih naslednje ekonomske enote v številu nesreč nad povprečjem.
Število nesreč nad povprečjem v posameznih mesecih
Ek. enota
<u
■8
u
ž
ž
S
P
U
I
d)
U-<
05
S
o.
<
1
S
—j
3
—s
3
6D
>
<
Jetalurgija 'ved. obr. Jbor. kemija
6
3
3
4 3
•šje ^feup: del. esensk luprava
od stre' >—-------------------------------
s ki®1' ^upaj	4
Jelo i1'" |
:>- V hrLV ekonomski enoti metalurških )ZI}e n;, I jatov je na občutno nihanje ne-ll:se..:}1 J*eč vplivala topilnica, ki je v re-rranl . knstrukciji in ima zaradi težkih jovnih pogojev visoko fluktu-
nj' Zm-
esem v predelovalnih obratih je v re-
j. 'Obstrukciji valjarna, kjer je za->dSt°n;ifadi tega in zaradi hitrega tempa V l<h'C- v mesecih juniju in avgustu ° kie’’	nesreč občutno naraslo.
te' "L,, V ekonomski enoti anorganska kemija so težki delovni pogoji za-zastarelih strojnih naprav v i r ka- S^vnem obratu soli in superfos-11 ^'Cu- Tež*fli delovni pogoji ter s povezana fluktuacija sta po-al’ inl^točila občutno nihanje števila >rne pesreč v posameznih mesecih.
1(ja- | V ekonomski enoti skupnih de-n\pff\ jnic vpliva na nihanje nesreč v v v- ®avnem obrat mehanična delav-ačrt tiča, kii ima zaradi raznih rekon-*'*bkcij in popravil v posameznih jat ih med rednim obratovanjem “težene delovne pogoje.
V ekonomski enoti uprava vpleta na nihanje nesreč dva od-jka: skladišče in transport. Ni-
hanje števila nesreč pa je minimalno.
Kljub vsem težavam je število nesreč na 100 zaposlenih v podjetju v primerjavi s preteklim letom za 13,7 % ter izgubljenih dni na 1 zaposlenega za 25,2 % manjše.
Podobna situacija je pri nesrečah na poti.
V letu 1962 je bilo 59 nesreč s 1133 izgubljenimi dnevi, v 8 mesecih 1963 je bilo 23 nesreč s 355 izgubljenimi dnevi.
Situacija v zadnjih mesecih nas opozarja, da moramo v podjetju posvetiti več pozornosti varnostnim ukrepom, predvsem pa po-ostrenju kontrole nad uporabo ustreznih tehničnih in osebnih zaščitnih sredstev. Nazorno osebje v obratih mora vztrajati na upoštevanju varnostnih predpisov ter nediscipliniranost strogo kaznovati.
Obravnavanje nesreč na poti bo potrebno podvreči strožjim kriterijem ter vsako posebej proučiti.
število izgubljenih dni na enega zaposlenega
									
Mesec	i	2	3	4	5	6	7	8	V 8 mes.
prijetje fetalu/rg.	1,62	2,03	2,17	1,52	2,24	2,34	2,08	2,68	2,10
	2,67	2,06	1,37	1,55	3,18	2,88	2,62	2,80	2,37
7od. obr.	1,13	4,52	5,42	2,45	3,88	2,53	1,63	4,08	3,18
l^torg. kem.	2,04	3,53	3,62	2,33	2,57	3,65	4,53	3,62	3,41
	1,72	4,25	5,47	3,09	1,41	—	0,52	2,83	1,62
^up. del. oprava	1,56	0,80	3,14	2,30	2,74	3,16	1,88	1,96	2,19
	0,52	0,67	—	—	0,27	1,01	0,79	1,74	0,66
Število nesreč na 100 zaposlenih
Mesec	1	2	3	4	5	6	7	8	V 8 mes.
Podjetje	11,9	11,8	13,3	11,0	15,8	19.1	12,1	22,1	14,5
Metalurg.	24,4	9,5	14,4	16,7	19,4	24,8	19,6	31,7	19,7
Pred. obr.	6,0	31,0	12,2	17,5	23,6	11,8	11,9	36,6	18.7
Anorg. kem.	15,3	10,5	22,2	10,4	10,3	35,0	9,34	27,5	17,2
OOB	19,1	18,4	17,7	—	17,7	—	12,0	17,4	11,2
Skup. del.	4,7	9,4	28,1	13,5	27,4	31,6	4,5	20,8	18.1
Uprava	2,6	7,4			4,92	4,80	9,6	5,92	4,8
Analiza stroškov za HTV
	1961	1962	V 8 mes. 1963
Tehnična zaščita	923.685	9,131.306	8,139.563
Osebna zaščita	29,318.747	24,409.551	14,406.717
Higienska zaščita	2,107.905	2,311.094	2,543.031
Okrepčila (kava, čaj)	4,445.609	3,374.070	2,592.518
Literatura in propaganda	—	16.154	8.650
Ostalo	—	—	
Skupaj	36,795.946	39,242.175	27,690.479
Iz navedenih podatkov razberemo postopno naraščanje stroškov za HTV. Razveseljivo je, da se uveljavlja tendenca naraščanja občutno v smeri tehnične zaščite, stroški za osebno zaščito pa se
rahlo manjšajo. Investiranje denarja v sodobno tehnično zaščito je upravičeno, saj uspešno pomaga čuvati zdravje delovnega človeka.
NEDISCIPLINA
in njene posledice
Nesreča je vedno rezultat nekoliko napak, ki v določenem trenutku vplivajo skupno kot vzrok težje ali lažje poškodbe. Zato je potrebno vsako nesrečo dobro preštudirati in analizirati, da dobimo material, na podlagi katerega lahko organiziramo preventivno preprečevanje nesreč.
Pri preventivnem preprečevanju nesreč navadno najlažje odstranjujemo napake pri tehnični in osebni zaščiti. Osebne napake, kot so neprevidnost, utrujenost in druge motnje, je zelo težko preprečiti. Tudi varnostna nediscipliniranost nam dela preglavice, ker večkrat sama ni glavni vzrok nesreče ter se je težko odločiti za ustrezno kaznovanje nediscipliniranega.
Navajamo primer.
V četrtek, dne 18. 7. 1963 je voznik akumulatorskega vozička tov. Medved Vili zbiral po obratih prazne jeklenke, jih nakladal na voziček in odvažal v skladišče.
Ko se je peljal od mehanične delavnice, je na voziček stopil strugar Kosu Franc, ki je samovoljno zapustil stružnico ter se podal brez potrebe na vožnjo po obratih. Nazaj grede, pri vožnji s praznim vozičkom, je sedel spredaj na ohišju komandne plošče aku-vozička. Pred vratarnico, kjer je neraven teren posipan z gramozom, je voziček zaneslo, ponesrečenec je izgubil ravnotežje ter padel tik poleg vozička s hrbtom na cesto. Sprednje kolo vozička ga je potiskalo še 1 m po gramozu. Pri padcu si je huje poškodoval hrbet in glavo. Zahvaliti je treba srečnemu naključju, da je bil vozi-
ček prazen in da ponesrečenec ni padel pod njega.
Po analizi vzrokov nesreče je bilo ugotovljeno:
1. Voznik aku-vozička ni upošteval navodil;
2.	ponesrečenec je samovoljno, brez dovoljenja mojstra zapustil stružnico, ki je začasa njegove odsotnosti obratovala brez nadzora;
3.	ponesrečenec je sedel na neprimernem mestu — ohišju komandne plošče.
Kaj bomo ukrenili poleg disciplinskega kaznovanja voznika in ponesrečenca?
1. Ponovno izročimo navodila za vozače aku-vozičkov.
2. Poostrimo kontrolo vozil in vozačev.
3. Poostrimo varnostno disciplino in strogo bomo kaznovali kršitelje.
Malomarnost fn njene posledice
Gologranc Pavle, rojen 21. 1. 1933, kvalificiran ključavničar, se ni prepričal, če je še kislina v ki-slinovodu in brez osebne zaščite začel popravljati ventil na cisterni za solitrno kislino. Ko je izvlekel bat, ga je kislina obrizgala po rokah in prsih ter mu huje opekla roke. Ponesrečenec bi se kot kvalificiran ključavničar moral prepričati, če je kislinovod prazen in uporabiti zaščitna sredstva. V podjetju je zaposlen 2 leti in ima dovolj poklicnih izkušenj, da bi lahko pravilno ukrepal. Glavni vzrok nesreče je varnostna nedisciplina ponesrečenca.
HTV služba
.k.
Obvestilo
Obveščamo člane kolektiva, ki uporabljajo kolesa kot prevozna sredstva za pot v službo, da zaradi stalnega naraščanja prometnih nesreč po krivdi kolesarjev pripravlja tajništvo za notranje zadeve splošno kontrolo stanja koles in opreme.
Ker poškodbe prizadenejo ponesrečenca samega, opozarjamo lastnike koles, da sami poskrbijo za čimprejšnjo odstranitev pomanjkljivosti koles in opreme. Slaba zavora, luč in zhraljani vijaki so bili večkrat glavni vzroki težkih nesreč.
Tajništvo za notranje zadeve je zaradi malomarnosti nekaterih kolesarjev prisiljeno poostriti kontrolo tehničnega stanja koles in opreme ter neizpravne izročiti iz prometa.
Naš kolektiv, ki je zainteresiran za zdravje in varnost članov se bo potrudil, da z raznimi akcijami vzporedno s tajništvom za notranje zadeve omogoči uspešnejšo preventivo pri preprečevanju nesreč.
V prihodnjih dneh pričnejo organi TNZ kontrolirati stanje koles in opreme. Pomanjkljiva kolesa izločijo iz prometa, lastnikom pa dajo možnost, da si jih popravijo. Pri ponovni kršitvi bodo malomameže strogo kaznovali.
Članom kolektiva, ki so se ponesrečili na poti v službo ali iz nje ne bomo priznali poškodbo kot nesrečo pri delu.
HTV služba
Nerazpoloženje je pogosto glavni vzrok nesreče
Pri premikanju vagonov na industrijskem tiru za plinskimi generatorji je prišlo <io nesreče, v kateri je tovariš Kužner Slavko, rojen 30. 5. 1936, po poklicu žar-javovodja, izgubil tri prste na levi roki ter se pri padcu udaril na glavo.
Do nesreče je prišlo na naslednji način. Vozač ranžirne lokomotive ter istočasno vodja premika tov. Počkaj Milan, star 51 let, ki to. delo opravlja že 3 leta, je moral razmestiti skupino vagonov. Zaradi tega, ker v podjetju nimamo obojestransko vezanega tira ter močnejše lokomotive, ki bi vlekla večje skupine vagonov, se moremo posluževati načina premeščanja vagonov na poteg s pomočjo vrvi, ki jo vleče lokomotiva na vzporednem tiru. Pri prehodu iz levega na desni tir se mora, po prehodu lokomotive, prestaviti kretnica zopet v premo, kar naj bi omogočilo vlečenje vagona po levem tiru s pomočjo omenjene vrvi s strojem na desnem tiru. Ker pa ponesrečenec zaradi slabega zdravstvenega stanja ni utegnil prestaviti kretnice, (je po prevozu stroja, vagon sledil stroju, namesto da bi peljal v premo. Ker je stroj med tem zmanjšal brzino je vlečna vrv popustila in se zataknila za vijak kretnice. Ponesrečenec, je hotel preprečiti poškodovanje kretnice, prijel je za vrv, ki se je v tem trenutku sunkoma nategnila in ga vrgla pod vagon. Pri tem je prišlo do omenjenih poškodb.
Ponesrečenec že štiri leta opravlja delo žerjavovodje in po potrebi pomaga pri internem premiku. Po sporočilu obratnega zdravnika boleha na želodcu ter mu je dan prej predpisal pomirjevalna zdravila. Kar se je zaradi pomanjkanja vagonov moralo organizirati nočno razkladanje, je ponesrečenec nastopil nočno izmeno. Ko je bilo razkladanje končano’ rabili so pomoč pri premikanju, ga je skupinovodja transportnega oddelka dodelil k premiku.
Glavni vzrok nesreče je trenutna slabost ponesrečenca. Izjavil je, da sam ne ve zakaij je pozabil premakniti kretnico, zakaj je sploh pohitel med vagon in lokomotivo v trenutku, ko se že ni dalo nič rešiti.
M.
Drago plačano neupoštevanje prepovedi
Kljub pogostemu opozorilu, da je mazanje ter čiščenje strojev in naprav med obratovanjem zaradi možnosti smrtnih poškodb, strogo prepovedano, imamo v podjetju letno 3 do 4 nesreče samo zato, ker ponesrečenci niiso upoštevali prepovedi.
Težka poškodba tov. Kampuša Alojza, rojenega 12. 6. 1921, ki je kot tehtalec šarže in vodja ekipe za dovoz sarže v topilnici kontroliral polnjenje bunkerjev pri peči A in B, je bila posledica prepovedanega posega v valje transportnega traka na izsiipnem mestu.
Naloga ponesrečenca je bila pri
Pod tem naslovom začenjamo z odgovori na vprašanja iz zakona o zdravstvenem, invalidskem in starostnem zavarovanju, ki jih zastavljajo naši cinkamarji. S tem izpolnjujemo obljubo, ki smo jo dali našim bralcem že v lanskoletni oktobrski številki. Ker se je cela stvar zaradi objektivnih, kakor tudi subjektivnih vzrokov precej zavlekla, prosimo bralce, da nam oprostijo.
Čeprav se je med tem časom nabralo precej gradiva, želimo, da nam zavarovanci postavljajo čim več vprašanj iz zgoraj navedenega .področja in sicer:
— pismeno preko nabiralnika »Cinkarnarjeve pošte«, lahko pa tudi pismeno ali ustmeno v oddelku za socialno zavarovanje, kakor tudi v pisarni urednika »Cin-kamarja«.
Vprašanja bomo označevali s tekočimi številkami in veliko črko »V«, odgovore pa z veliko črko »O«.
1.	V: Z ženo že daljšo dobo ne živiva več skupaj, vendar sodno še nisva ločena. Preživnine ji ne plačujem, ker ima posestvo, ki ji daje dovolj dohodkov za preživljanje. Zanima me, če ima žena po meni še pravico do zdravstvenega zavarovanje in če bo to pravico obdržala tudi po sodni razvezi zakona?
O: Žena oziroma zakonec zavarovanca je zavarovan vse dotlej, dokler traja zakonska zveza, ne-glede na to, ali ga zavarovanec preživlja ali ne. Tudi sodna razveza mu te pravice ne prekine, če mu je bila s sodno odločbo priznana preživnina, če je bil ob razvezi zakona star 45 let (žena) oziroma 60 let (mož). Mlajšim od 45 let oziroma 60 let pa le v primeru, če je invalid I. stopnje invalidnosti, priznane po ocenitvi invalidske komisije.
2.	V: Žena ima nezakonskega otroka, ki mu oče po sodni odločbi daje delno preživnino — mesečno din 2.000. Ali ima otrok pravico do zdravstvenega zavarovanja (do zdravstvene knjižice) po meni kot svojemu očimu, ker glavno breme preživnine nosim jaz.
O: Nezakonski otrok oziroma otroci, ki jih je zavarovanec vzel k sehi in jih preživlja, so po njem zavarovani, če nimajo staršev ali imajo enega ali oba od staršev, pa so starši zaradi svojega zdravstvenega stanja ali drugih okoliščin pridobitno nezmožni, torej ne morejo skrbeti za njih in jih vzdrževali, nimajo pa niti otroci niti njihovi starši dovolj lastnih dohodkov za preživljanje (čl. 24 ZZZ Ur. 1. SFRJ, št. 22/62). Iz navedenega je jasno razvidno, da vaš pastorek nima pravice do zdravstvenega varstva po vas kot očimu, ker ima še oba živa starša in je oče otroka pridobitno sposoben. Torej pripada otroku zdravstveno varstvo po njegovem očetu.
3.	V: V letu 1958 sem težje Zbo-
lel in sem bil dalj časa v bolni-
škem staležu. Po zaključenem bol-
niškem staležu me je obratovod-
stvo na predlog zdravnika premestilo na drugo delovno mesto, ki
je nižje plačano od prejšnjega. Ali imam pravico do nadomestila pla-
mešalcu sarže pripraviti saržo ter materianl spuščati preko gumijastih trasportnih trakov v bunkerje A i B peči in kontrolirati pravilno polnjenje bunkerjev. Za manipulacijo s transportnim trakom je na konstrukciji traka montirano več vmesnih stikal za ustavljanje.
V nedelje, dne 20. oktobra t. 1. je ponesrečenec začel delo ob 8. uri zjutraj. Pripravil je sarže in jih z mešalca po gumijastem trans-sportnemtraku spuščal v bunkerje A in B peči. Po preteku ca 1 in pol ure je prenehal dodajati material ter je rekel tov. Prešernu, ki je bil zadolžen za dovoz
če zaradi nižjih osebnih dohodkov in kako si naj to pravico uveljavim?
O: V zastavljenem vprašanju manjkajo trije najvažnejši podatki, in to: datum zaključitve sta-leža oziroma prestavitve na drugo delovno mesto, vaša starost ob tistem času in navedba za pokojnino vštete delovne dobe do navedene premestitve. Zavarovancu, ki je postal invalid oziroma bil premeščen zaradi zdravstvenega stanja na drugo delovno mesto pred 1. 1. 1959 in ni vložil zahtevka za priznanje pravic iz Zakona o invalidskem zavarovanju do 31. 12. 1959, so te pravice zapadle. Ce se je bolniški stalež, ki je nastal v letu 1958, končal po 1. 1. 1959 in se je premestitev izvršila po tem datumu, se še vedno lahko pravice do nadomestila uveljavijo in to pod pogojem, da je zavarovanec imel do nastanka invalidnosti, če ni starejši od 46 let — pet let .pokojninske dobe in to, da se najmanj % razdobja zadnjih petih let pred nastankom invalidnosti šteje v delovno dobo.
Vse pravice iz zakona o zdravstvenem, invalidskem in starostnem zavarovanju, si cinkamiški zavarovanci uveljavljajo v oddelku za socialno zavarovanje »Cinkarne«.
Naše suženjstvo starim navadam in samovoljo pri delu, pogosto drago plačujemo. Težko razumemo, da se marsikaj danes pri hitrejšem tempu proizvodnje ne more delati tako kot se je dalo nekoč. Izdelava in uporaba osebnih zaščitnih sredstev ni noben okras ali potrata, ampak je nunja potreba današnje proizvodnje in pri delu za večjo produktivnost, zato s prizadevanjem za večjimi osebnimi dohodki ne smemo pozabiti na varnost pri delu. Nenehno si moramo prizadevati, da očuvamo človeka zdravega, sposobnega za delo. To storimo le tako, da ga zaščitimo pred vsemi morebitnimi škodljivimi pojavi za njegovo zdravje. Varno delo mora biti skrb vsakega našega človeka, to pa doseže le na ta način, da upošteva navodila predpostavljenih pri osebnih zaščitnih sredstev. Vsa navodila pa posamezniki sploh ne upoštevajo. Ko pride pri takih ljudeh do nezgode se izgovarjajo na razne načine in se izogibajo lastne krivde.
Navajam primer tov. Tihec Rudija. Slika je bila posneta mesec dni pred njegovo nezgodo pri istem delu. Kakor se vidi na sliki, imenovani nima niti zaščitnih rokavic, niti ščitnika za obraz. Zaradi tega ga je mojster opozoril na (pomanjkljivo zaščito pri delu. Na njegovo opozorilo, se je obrnil in samo nekaj momljal. Ko
sarže v industrijskih vozičkih k starim pečem, da gre pogledat, če sta bunkerja pri pečeh A in B polna in naj bo transportni trak še naprej v pogonu. V kolikor bi sarže v bunkerji manjkalo bo dopolnil naknadno.
Okrog 9.30 se je v topilnici zaslišalo kričanje na pomoč. Mojster Slokar Rudolf, ki je bdi ta čas v mojstrski pisari je slišal klice in takoj pohitel, da bi ugotovil od kod prihajajo. Med 5 in 6 pečjo je opazil na transportnem traku nad pečmi na presipnem mestu delavca, ki je klical na pomoč.
Takoj je naročil prisotnim kurjačem ustavitev traku dn takojšnjo pomoč ponesrečencu. Tovariš Prešern, ki se je nahajal pri 9. peči je pohitel v mešalnik (oddaljen cca 50 m), kjer je glavno stikalo ter ga izklopil.
Med prvimi reševalci so bili pri ponesrečencu tov. Glojnarič Franc, Botušdč Marino in Jančič Stanko. Odnesli so ga k pripravljenemu gasilskemu avtomobilu za prevoz v bolnišnico.
Ker je bilo treba ponesrečencu nuditi najhitrejšo zdravniško pomoč, ga ni bilo mogoče vprašati, kako je prišlo do nesreče.
Ker obratovodstvo ni dalo ponesrečencu nobenih drugih nalog kot kontrolo polnjenja bunkerjev, nam ni znano, zakaj je dal ponesrečenec roko med valj in trak.
Pristopna mesta na »traku so v takšni višini, da ni mogoče priti z roko med trak in valje po naključju.
M.
SSBSSSSISSSiS
Vofasufle
v Vaš list!
se je nekega dne v juniju lotil tov. Tihec Rudi čiščenja in prediranja predležev na peči za cin-kovo belilo, so mu cinkovi hlapi (pare), ko je predrl mrežico na predležu brizgnili v obraz, prsi in roke, zaradi česar je dobil težje opekline. Čeprav je bil pred nekaj dnevi opozorjen na uporabo osebnih zaščitnih sredstev, mj imel ne rokavic in ščitnika za obraz. K sreči je imel na očeh le stara cobaltova očala, ki so mu zaščitila oči, sicer bi bil 100% invalid po svoji krivdi. Takih primerov samovolje je še več, zoper vse sa-movoljneže se bodo morali izvajati strožji ukrepi.
Tovariši, vsi si moramo prizadevata, da preprečujemo nezgode pri delu. ker nam te zmanjšujejo osebne dohodke in ne samo to, ampak nam ustvarjajo delovne invalide za katere bomo morali skrbeti sami.
Uporaba osebnih zaščitnih sredstev ni prijetna za človeka, dokler se jim ne privadi, ko pa se privadi , pa ne more biti brez njih. Tudi mi ne nosimo radi težkega zimskega plašča, ker je neroden, težak, ampak ga vseeno radi oblečemo, da nam je toplo. Z zaščitnimi sredstvi je podobno. Tovariši, upora ba zaščitnih sredstev pri delu je nujnost in pri tem bomo vztrajali. Nezgode pri dolu moramo zmanjšati, to pa bomo dosegli le s previdnostjo pri delu. M. K.
Cinkarnar - Cinkarnar ju
Kaznovana
samovolja
Pravna pomoč članom kolektiva
V vsakdanjem življenju, tako v podjetju, delovnem mestu, kakor tudi izven podjetja, naleti človek venomer na predpise, zakone, določila, ki urejajo družbo in njeno življenje, ki predstavljajo javnopravni red po katerem se je dolžan vsak, v naši družbi živeči človek ravnati. Včasih so ti predpisi pisilne narave (ins cogenc), včasih pa dopuščajo možnost dogovora med strankami in se v okviru danih možnosti dajo spremeniti.
Jasno je, da vsak občan SFRJ ne more poznati vseh pozitivnih predpisov, zato obstojajo razne institucije za dajanje pravnih nasvetov in da kot pooblaščenci zastopajo občane, to so n. pr. pravne pisarne, odvetniki, pravna pomoč pri sodiščih, občini, sindikatih itd. Morda so včasih tovrstne pravne usluge predrage za tistega, ki išče pravno pomoč, morda kdo nerad iznaša svoje osebne zadeve pred tujo osebo. Taki in podobni primeri so utrnili misel našim urednikom, da jpri glasilu »Cinkarnar« uvedejo rubriko za pasmene pravne nasvete pod naslovom PRAVNA POMOČ.
Vsak član kolektiva, ki bi želel dobiti kakršenkoli pravni nasvet oziroma, da se mu pojasni kakšna pravna zadeva, naslovi pismo z vprašanjem na uredništvo glasila in v prihodnji številki prejme zaželeni odgovor. Odgovori so brezplačni, vprašanja pa je podpisati z imenom in priimkom, vendar bo vprašanje v glasilu opremljeno le z začetnicami imena in priimka.
Za lažje razumevanje podajamo en primer:
Vprašanje: Sem mati s sedem mesecev starim otrokom in me zanima kakšne pravice imam glede skrajšanega delovnega časa na 4 ure dnevno.
Odgovor: Po določbah čl. 67 Zakona o delovnih razmerjih ima mati v delovnem razmerju, ki v družini nima nikogar, ki bi mogel negovati otroka, pravico delati skrajšan delovni čas po 4 ure na dan tudi po preteku 6 mese-
cev oziroma 8 mesecev po pori-du. Tako delo lahko traja doki« otrok ne dopolni 3 let. Dokler de-la mati skrajšan delovni čas 1°'-je opisano, ji pripada osebni do-dodek za dejansko opravljeno de-lo t. j. za 4 ure, medtem, ko s* za delovno dobo priznava redni delovni čas.
Po določilih čl. 65 ZDR h«3 cijo mati pravico delati skrajšan de-
Cej znam ie 5 ( ne dr ima.j< Ijanji kater ti sp;
1. i ia-i Mni< belile
lovni čas 4 ure na dan 6 mesece*
po porodu. Izjemoma lahko tra-ja po mnenju zdravnika javne ^ * zdravstvene službe tak skrajša® ( delovni čas do konca 8. mesec* ^ po porodu.	. **
Člane kolektiva naprošamo, d* svoja vprašanja pošljejo 03 * * * uredništvo »Cinkarnarja« najp8' zneje do 20. v mesecu, ker na pozneje sprejeta vprašani* odgovori šele v prihodnji štev™0 | glasila.	mm
tani
taiii
tani
Jtair
Opozorilo
1.	Obratovodja odgovarja, da le® razne pomanjkljivosti, ki jih J* | ugotovil republiški inšpektor
roma HTV služba, odstranijo ^ te?
določenega roka.
2.	Obratovodja mora obve*®° .7" 1 prijaviti vse rekonstrukcije, n°''e ■,/
x	---- ~ 0(1
se morebitne pomanjkljivosti j^Oi. slranijo še predno se zaprosi ofl W C govarjajoče organe za obratno d° .	]
vol jen je.	I .
3. Potrebno dokumentacijo S‘‘L0e*l
obratno dovoljenje mora obrabi vodja priskrbeti pravočasno ter J izročiti glavnemu inženirju.
4.	Glavni inženirji morajo P*' gledati dokumentacijo ter jo P® Ha potrebi dopolniti tako, kakor ^ zahtevajo predpisi in jo prilo® prošnji za obratno dovoljenje.
Neupoštevanje objavljenih vodil se bo obravnavalo po zakoa o delovnih razmerjih.
HTV služba
Neupoštevanje predpisov in opozoril sc pogosto maščuje.
Delo delavskih svetov v ekonomskih enotah
de-
kot ; dO-) de-
Čeravno je vsem cinkarnarjem ®ano, da v našem podjetju deluje 5 ekonomskih enot: 4 proizvod-orO' ne in ena za vzdrževanje, in da »klet imajo te enote svoje organe upravljanja, bom za osvežitev ponovil, katere so te enote in kateri Obrali spadajo v posamezno enoto, g . I. Ekonomska enota metalurgi-°kcrt ‘a ' vto enoto spadajo obrati: topilnica s keramiko in einkovim belilom ter pražama z aglomera-^e. ‘bjo in kislinami. lgceV 2. Ekonomska enota predeloval -1 tra-! ^ obrati — v to ekonomsko enoto avne ^dajo: valjarna, cinfcograf ija ter jšaoi . ovanje čašic, cintoove žice in ;seca 'Inkovih strešnikov.
P Ekonomska enota anorganska )r da remija — v to enoto spadajo vsi ta I 'mični obrati, M so v stari Cin-1jp()' ni, npr. litppon, rniniij, .ultra-bode j tarin, kromgalun, modra galica, ■anja l ‘"t-sulfat itd.
;V^ j, k Ekonomska enota organska Etnija je nekdanja Tovarna oreških barvil.
, S. Ekonomska enota skupne delnice je enota za vzdrževanje. Jela pa tudi na investicijah. V to !!bto spadajo: mehanična delav-elektrodelavnica z merilnim Izdelkom, gradbeni oddelek z mi-ja s« rfsko delavnico in energetiko, k j« r,Saka od teh enot ima svoje orga-■ oT l,!Upravljanja, to je svoj delavski j0 d" Upravnih odborov enote ni-Jajo, pač pa ima vsak delavski /e*00 C* nekaj stalnih komisij, ki v n0ve ®kem smislu zamenjujejo upravni še “ odbore enot.
i <r.' MJLIKO zasedanj je imel i oA w O Čem je razpravljal O 0°' j DS EE METALURGIJA
o 1*\Delavska svet ekonomske enote irat^l^talurgija, ki je bil izvoljen na ter i° lednih volitvah dne 15. 2. 1963, ritnel doslej 7 rednih in eno iz-
ptc' %o sejo.
'° Jja rednih sejah je delavski svet 'loži'’	največ pozornosti meseč-
10	Proizvodnim načrtom in iz-
e’ na'	teh proizvodnih načrtov.
‘ lU p Podlagi polletnega poročila je lK	da je finančni načrt za
r°/o Pod planiranim. V tej zvezi
žba
se to v drugem polletju tatovi, da se letni načrt enote oziroma preseže vsaj za Precej pozornosti je posvetil j.&ensko-tehnični varnosti v svo-D^bratih. Osvojil je sklep, da je Pj^čam pri delu posvetiti po-pozornost. Za vsako nesrečo ■potrebno takoj poiskati vzrok, P se mora ukreniti, da se nesre-tbe bi ponavljale na istem de-mestu. Poostriti kontrolo uporabo predpisanih zaščit-i? sredstev in paziti, da se za-sredstva ne uničijo namena.
>ojo redno sejo, ki je bila v septembra, je DS metanje posvetil poživitvi dela sa-PjPravnih organov. Na to sejo povabljeni tudi sekretar L®yne organizacije ZK ,in pred-ualki sindikalnih odborov topil-Kj in pražame. Na tej seji se je Irteo pregledalo delo delavske-IrJ^ta in ugotovilo, da je glavna L? razprav na zasedanjih poštev mesečnega načrta prodz-j?*ie in izvršitev tega načrta, k a tej seji se je tudi ugotovilo, mnogo sklepov delavskega k/J ne realizira, nihče pa potem ffSovairja zakaj se niso izvršili. Cf delavskega sveta so premalo > «ani s kolektivom, .premalo kolektivom pojasnjujejo in razprave s sej delavske-lfa6ta' Vsekakor je nujno, da ijjk) delavskega sveta .poživi, če inj*0 delo poživilo, je pa naj-L.bdvisno od aktivnosti članov CJkalnih odborov in članov ZK H ekonomski enoti.
ftSNO DELO DELAVSKEGA h, |’A EKONOMSKE ENOTE ^NSKA KEMIJA v L. 1963
dav.ski svet ekonomske enote kemija je v tem letu tednih in eno izredno sejo.
Skupaj torej devet sej ali vsak mesec po eno.
Dnevni redi in razprave na sejah so bile precej pestre in. živahne. Tudi ta delavski svet je na svojih zasedanjih posvetil največ pozornosti planskim nalogam, ali so pravilno postavljeni in ali se v redu izvršujejo.
Ni pa bila to edina tema razprav na zasedanjih, temveč je delavski svet posvetil precej pozornosti tudi drugim problemom.
Pozorno je spremljal izvršitev sklepov, iki jih je sprejel na sejah. Skoraj na vsaki seji je bila na dnevnem redu točka »pregled in poročilo o izvršenih sklepih«, ki jih je sprejel na prejšnji seji. V kolikor sklepi niso bili uresničeni, je moral vodja ekonomske enote .podati .točno obrazložitev, zakaj niso uresničeni, oziroma kako so in kdo jih je uresničil.
Na eni izmed sej je delavski svet zelo živahno .razpravljal o bolezenskih izostankih. Na .podlagi razprave je delavski svet sicer ugotovil, da ni pogost pojav izkoriščanja bolezenskih dopustov, toda vseeno bo potrebno posvetiti še večjo skrb bolnim in ugotavljati vzroke obolenj, da bi se lahko obolenja pravočasno preprečila. Na začetku leta je pozorno razpravljal o osnutku Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in o drugih .pravilnikih, ki so sestavni del tega pravilnika. Na sam osnutek delavski svet ni imel bistvenih pripomb, ker je štartno številko točk na delovnih mestih v obratih organske kemije še kar ugodno, posebno, če ga primerjamo s štartnim številom točk v anorganski kemiji.
Pozorno je spremljal in tudi razpravljal o polletnem poročilu o poslovanju celotnega podjetja. Nadalje je razpravljal o planu investicijskega vzdrževanja za leto 1963, o formiranju sredstev za nabavo osnovnih sredstev, .kakor tudi o formiranju sredstev sklada skupne uporabe.
Na sejo, na kateri je razpravljal o strojnem parku ter o njegovem vzdrževanju, je DS povabil tudi obratovodjo mehanične delavnice. Pogosto se zgodi, da stroji niso pravočasno popravljeni ter usposobljeni za delo, zato nastajajo precejšnje izgube. Obrato-vodja mehanične delavnice je opozoril delavski svet, da so včasih krivi zastoja tudi tisti delavci, ki pri stroju delajo, ker ga pravočasno ne namažejo ali pa preveč obremenijo in podobno. Znano je. da so težave pri nabavi raznih rezervnih delov in drugega materiala velike. Na podlagi te razprave je delavski svet zadolžil glavnega inženirja enote, da takoj organizira boljše delo strojne službe ter, da se že sedaj planira za prihodnje leto, kakšni rezervni deli se bodo rabili pri strojnem .parku oziroma kakšni novi stroji se bodo potrebovali.
Podobni opis dela ostalih treh delavskih svetov bo pa izšel v prihodnji številki Cinkarnarja.
M. D.
0 čemu so razpravljali na sejali centralnega delavskega sveta in upravnega odbora
V	času, ko naš časopis ni izhajal, je upravni odbor podjetja imel 5 rednih in eno izredno sejo, Centralni delavski svet pa 2 redni in 1 izredno sejo. Res je, da razprave in sklepi teh sej večini članov našega kolektiva niso več interesantni, ker so z njimi na ta ali oni način že seznanjeni. Mogoče pa kdo za te razprave, predloge in sklepe še ne ve.
GRADNJA ZADRUŽNIH STANOVANJSKIH HIŠIC V SELCAH
Na seji dne 27, 6. 1963 je UO sprejel predlog stanovanjske komisije, da podjetje s posojilom podpre zadružno gradnjo stanovanjskih hišic v Selcah. Po razpravi o gradnji teh hišic je UO predlagal Centralnemu delavskemu svetu, da odobri posojilo za gradnjo stanovanjskih hiš 38 prosilcem, pod .pogojem, da vsak posameznik prispeva 500.000 din lastne udeležbe v gotovini ali materialu. Za posojilo je bilo na razpolago 36,000.000 din. Vsak posameznik pa dobi od podjetja posojilo do 1,000.000 dinarjev. Posojilo je dolgoročno, za dobo 25 let z 2 % obrestno mero. Za člane ZB je rok odplačila 30 let z 1% obrestno mero.
Vsekakor je to pozitiven ukrep naših samoupravnih organov, da podpirajo tudi takšno obliko gradnje stanovanj. Na ta način ,bo hitreje rešen že zelo pereč stanovanjski problem, naši delavci pa bodo mnogo hitreje prišli do za-željenega stanovanja.
POVRNITEV SREDSTEV ZA PLAČANO ŠKODO. KI SO JO POVZROČILI PLINI
Druga pomembna stvar, o kateri so razpravljali na seji dne 27. 6. 1963 je bila. povrnitev denarnih sredstev, ki jih je naše podjetje plačalo za nastalo škodo, ki jo je povzročilo uhajanje plina.
V	letih 1959. 1960 in 1961 je podjetje plačalo visoke zneske zaradi omenjene škode, kar pa ni bilo zakonito. Z zakonom je določeno, da se lahko povrne škoda, ki jo povzroči podjetje, samo v primerih, ko to določi sodišče, kar pa v našem primeru ni bilo. Služba družbene kontrole pri NB FSRJ je pregledala naše zaključne račune ter nam ni priznala povrnitve škode.
Naše podjetje bo moralo zahtevati od Okrajnega ljudskega odbora, da vrne te zneske, ker polovico teh zneskov moramo nakazati zvezi, kar je z zakonom določeno.
Seveda naše podjetje pa tudi Okrajna ljudski odbor se nahajata v precej nerodni situaciji, ker so ta sredstva že porabljena, seveda v dobro celjskih občanov.
STUDIJSKI DOPUSTI
Na isti seji, dne 27. 6. 1963, je upravni odbor odobril tudi več 6—14 drai trajajočih študijskih dopustov za naše delavce, ki izredno študirajo na različnih šolah. Med temi so tudi naši dijaki, ki obiskujejo tehnično šolo v Cinkarni.
Razpis
Izvršni odbor sindikalne podružnice Cinkarne razpisuje v počastitev Dneva republike, tekmovanje med našimi ekonomskimi enotami po naslednjem vrstnem redu:
šah (v Šahovskem domu)	v soboto 16. 11. 1963 popoldne;
namizni tenis (v telovadnici TD Partizan — mesto)
streljanje (v sindikalni dvorani)
v soboto 16. 11. 1963 popoldne, v nedeljo 17. 11. 1963 dopoldne;
v soboto 23. 11. 1963 popoldne, v nedeljo 24. 11. 1963 dopoldne. Izvršni odbor pričakuje, da sc bodo k temu tekmovanju prijavile vse ekonomske enote.
POLLETNO POROČILO O POSLOVNEM USPEHU PODJETJA
Na naslednji seji, dne 2. 8. 1963, je upravni odbor posvetil posebno pozornost polletnemu poročilu o proizvodnih in finančnih rezultatih za prvo .polletje 1963.
Upravni odbor je bil s poročilom zadovoljen, saj so proizvodni rezultati v prvem polletju dobri. V merilu celotnega podjetja se je proizvodnja, v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta, povečala za 14,5 %. Vse ekonomske enote so visoko presegle, lanskoletno proizvodnjo.
Izjema je ekonomska enota Anorganska kemija, ki je zaradi izpada proizvodnje modre galice (ni bilo bakra), ,po vrednosti izpod rezultatov preteklega leta.
Proizvodnja cinkovega belila je zaradi visokega prometnega davka tudi manjša kakor v preteklem letu. Podobno je s strešniki in žico. Tudi to proizvodnjo počasi opuščamo, ker ni ekonomična.
V finančnem oziru smo lahko zadovoljni, saj se je celotni dohodek za prvo polletje zvečal, v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta, kar za 33,5 %.
UO je ugotovil, da je zaradi precejšnjega povečanja dohodka, povečanje poslovnih stroškov le za 1 % višje od povečanja celotnega dohodka. V primerjavi s preteklimi leti, ko smo ugotavljali mnogo hitrejše zvečanje poslovnih stroškov od povečanja celotnega dohodka, je letošnje povečanje celotnega dohodka izredno pozitivno.
Na kraju te razprave je bil UO mnenja, da je naša največja naloga, napeti vse sile, da bodo rezultati na koncu leta še boljši in lepši.
POMOČ NOVODOSLIM DELAVCEM
Na seji dne 2. 8. 1963 je UO ugotovil, da večina delavcev, ki se na novo zaposli nima sredstev za preživljanje. Navadno se ti delavci hranijo predvsem s toplim obrokom, iki ga jemljejo tudi trikrat dnevno. Po desetih dneh jim zmanjka blokov, nakar običajno zapuste delo. Da bi se zmanjšala flufetuacija, je UO sklenil, dodeliti, zlasti novincem v topilnici, pomoč v dopolnilni prehrani.
Ta pomoč novincem v topilnici je naslednja:
1.	a) V prvem mesecu zaposlitve prejemajo dnevno 3 tople obroke potem, do drugega polnega obračuna osebnih dohodkov, po 2 topla obroka po znižani ceni.
Enake ugodnosti kot topilničarji izjemno uživajo tudi posamezni novinci, ki so prišli pogodbeno v skupinah za topilnico, po naknadnem priporočilu zdravnika pa so se zaposlili v drugih obratih.
b) V prvih 2 mesecih zaposlitve, oziroma do drugega polnega obračuna osebnih dohodkov prejemajo vsak dan po din 200 v obliki denarnih bonov za hrano v Samopostrežni restavraciji s 5 % popustom.
2.	Novinci v ostalih obratih v prvem mesecu zaposli,tve, oziroma do prvega polnega obračuna osebnih dohodkov, prejemajo po dva topla obroka na dan po znižani ceni.
3.	Vsi novinci lahko nabavljajo v prvih 3 mesecih, oziroma do 3. polnega obračuna osebnih dohodkov po 3 tople obroke dnevno po polni ceni obrokov za gotovino, vendar tako, da lahko skupno z regresiranimi obroki dvigne posameznik največ do tri obroke dnevno.
Vrednost izdanih kreditiranih blokov za topli obrok in denarnih bonov šteje kot akontacija na osebni dohodek in se obračuna pri prvem naslednjem obračunu osebnih dohodkov.
POROČILO HTV
Na seji dne 11, 9. 1963 je UO posvetil prvo točko dnevnega reda higiensko tehnični varnosti v podjetju. Iz poročila je razvidno, da je v prvem polletju število nesreč, v primerjavi s povprečjem leta 1962, za 17,8 % manjše, število izgubljenih dni na enega zaposlenega pa je za 29,2 % manjše. Kaže torej, da smo le nekaj dosegli pri izboljšanju varnosti v podjetju.
Rezultati prvih štirih mesecev so bolj prepričljivi. V mesecu maju se je število nesreč dvignilo, v juniju je že bilo število nesreč za 11,4 % nad povprečjem preteklega leta, To naraščanje nesreč v maju in juniju se je opazilo v vseh ekonomskih enotah.
HTV služba meni, da je glavni vzrok zvišanju hitra sprememba temperature in s tem povezana utrujenost, kar je slabo vplivalo na varnost pri delu. Celotni vodilni kader žal posveča več pozornosti proizvodnim problernom, kot pa varnosti pri delu in zaščiti človeka.
Iz tabele, ki je bila priložena poročilu se vidi, da največ nesreč terja primitivni način proizvodnje (24,2 %), na drugem mestu so vzdrževalna dela (21,7%), sledijo interni transport (17,5%), zastarel mehaniziran proizvodni proces (11,7 %), nakladanje — razkladanje (10,8 % itd. Glavni vzroki nesreč so .pa: neprevidnost, nediscipliniranost in tehnična zastarelost naprav s slabo organizacijo dela itd.
Upravni odbor je ugotovil, da je naloga celega našega kolektiva, sistematsko pomagati pri preprečevanju nesreč, saj nam vsaka nesreča seže občutno v lastni žep, ker izgubimo človeka na delovnem mestu, plačati moramo stroške zdravljenja itd.
Da bi se rezultati še izboljšali je upravni odbor sprejel naslednji sklep oziroma priporočilo:
1.	Celoten kolektiv, posebno pa nadzorni kader, mora aktivneje sodelovati s HTV službo pri izboljšanju varnosti in delovnih pogojev našemu proizvajalcu.
2.	Odločnejši nastop vodilnega osebja v ekonomskih enotah pri reševanju varnostnih problemov v svojih obratih.
3.	Aktiviziranje politično družbenih organizacij za vprašanja varnosti in izboljšanja delovnih pogojev.
4.	Poostriti varnostno diikciplino, posebno glede uporabe predpisanih sredstev na delovnem mestu.
Odprto je ostalo vprašanje nesreč-izven dela. Ugotovljeno je, da se je povečalo število nesreč izven dela za ca. 50 % v primerjavi s povprečjem v preteklem letu. Vsekakor je .povečanje teh nesreč v tesni povezavi s sezonskimi kmetijskimi deli. Tudi pri teh nesrečah 'bo potrebno sistematsko" delo in iskanje načina, kako bi vplivali na zmanjšanje nesreč.
USTANOVITEV KNJIŽNICE PRI RAZVOJNEM INŠTITUTU
Upravni odbor je na predlog našega razvojnega inštituti in po členih 15,	34 in 39 zakona o
knjižnicah izdal ustanovni akt, ki potrjuje obstoj knjižnice pri našem razvojnem inštitutu. V tem aktu je določeno ime knjižnice, njene naloge, kdo jo vodi, od kod črpa finančna sredstva in kje se mora registrirati.
Poleg tega je UO potrdil tudi strokovnli svet .knjižnice. Predsednik strokovnega sveta je ing. Aljoša Pelan, člani pa so: ing. Bogdan Zalar, dipl. chem. Milica Sopar, ing. J.ože Štumbenger, ing. Boško Marjanovič, ing. Slavko Vrhovec, Zdravko Brdnik in dipl. geol. Alenka Vrabl.
Mesto upravnika knjižnice je prevzela dipl. geol. Alenka Vrabl, vodja dokumentacijske službe v podjetju.
(Nadaljevanje na 10. strani)
Vesti iz tehniške šole
Tehniška šola je v šolskem letu 1962/63 uspešno zaključila I. letnik, čeprav se je borila z mnogimi, včasih tudi neobjektivnimi težavami.
Poglejmo si delo TŠ najprej statistično, da bomo imeli približno predstavo tudi s te plati.
Zgodovina naše šole sega v leto 1961, ko smo v podjetju pričeli razmišljati, kje dobiti zadostno število tehnikov-kemikov in metalurgov za naše obrate, ki nam jih redne šole niso mogle dati v zadostnem številu. Tako se je rodila ideja, da bi v našem podjetju odprli 2 oddelka za odrasle, kot so to že imela nekatera podjetja (npr. »Sava« v Kranju). Da bi ta dva oddelka lahko imela
Pri pouku matematike
pravico javnosti, bi morala biti vezana na neka matično šolo, ki je v našem primeru Tehniška šola za kemijsko, metalurško, rudarsko in lesnoindustrijsko stroko v Ljubljani, Medtem, ko smo pripravljali programe za šolo smo organizirali pripravljalni tečaj, ki je trajal 6 mesecev in je obsegal skrajšano snov osemletke. Prijavilo se je 80 kandidatov, vedar pa je ob zaključku tega tečaja padlo to število na 41 in sicer je bilo od tega 24 metalurgov in 17 kemikov. To je bilo hkrati tudi število prijavljenih v
I.	semester. Ob zaključku prvega semestra je bil uspeh naslednji:
odlično 0
prav dobro 8 ali 19,5 % dobro 9 ati ali 22 % zadostno 0
nezadostno 18 ali 44 % neocenjeno 6 ali 14,5 %
Skupno je ob prvem polletju izdelalo 17 slušateljev, 18 je imelo popravne izpite, 6 pa je bilo neocenjenih.
Na popravnih izpitih je odpadlo 8 slušateljev in tako se je pričelo II. polletje s 33 slušatelji in sicer od tega 20 metalurgov in 13 kemikov. Ob zaključku II. polletja oziroma I. letnika pa se je pokazal že viden napredek, saj jih je izdelalo 16. popravne izpite pa pa je imelo 8, neocenjenih pa je bilo 9 slušateljev.
Učni uspeh ob zaključku I. letnika je bil naslednji: odlično 3 ali 9,1 °/ft prav dobro 4 aili 12,1 % dobro 9 ali 27,3 % nezadostno 8 ali 24,2 % neocenjeno 9 ali 27,3 %
Od slušateljev, ki so imeli popravne izpite oziroma, kji niso bili ocenjeni so nekateri opravili v jesenskem roku izpite, 6 tovarišev pa mora to še opraviti. S popravnimi izpiti vred je torej doslej izdelalo razred 27 slušateljev ali 82 %.
V III. semestru se je število slušateljev zopet nekoliko povečalo, ker so se v TSS vpisali nekateri tovariši, ki imajo mojster-sko šolo in sicer samo metalurgi, medtem se kemiki, ki bi jim bila šola tudi koristna, še niso odločili.
Število slušateljev v II. letniku je naslednje:
metalurgi 27 kemiki	12
Skupaj:	39
Doslej je imela šolo mnogo težav, največja je bila pomanjkanje prostora. Pouk je bil v sindikalni dvorani za metalurge, za kemike pa v jedilnici OOB. Poje pouk odpadel zaradi tega, ker sta bili učilnici zasedeni, posledica pa je bila, da smo morali organizirati pouk 5 krat tedensko namesto 4 krat. S tem smo nadoknadili izgubljene ure. To je
predstavljalo velik napor za slušatelje, ki so bili ves čas budi polno zaposleni. Šele ob zaključku šolskega leta so dobili 14 dni študijskega dopusta, kar jim je omogočilo, dokaj uspešno opraviti izpite. Zato so bili rezultati neprimerno boljši, kot ob I. polletju.
Problem prostora bo kmalu rešen, ker bomo dobili za potrebe izobraževanja novo stavbo, v kateri bosta tudi dve učilnici. Ta pridobitev bo močno olajšala delo v šoli in pričakujemo, da bodo uči uspehi mnogo bolji.
Glede predavateljskega kadra naša šola ni v zadregi, saj razpolagamo s kvalitetnimi predavatelji, ki lahko popolnoma zadostijo potrebam in ki so dosegli že vidne uspehe.
Čeprav je od kraja izgledalo, da je ideja o lastni Tehniški šoli utopistična, se je sedaj izkazalo, da je bil to zelo pomemben in smel korak vodstva našega podjetja, ki je to idejo v celoti podprlo in s pravilnimi ukrepi zagotovilo obstoj naše šole. Tisti tovariši, ki so s posmehom gledali na naše priprave in ki so pogosto tudi širili najrazličnejše neresnične vesti so doživeli sedaj svoj poraz. Šola je uspela in se bo v prihodnje njena kvaliteta še dvignila. O naši šoli se sedaj govori ne le v podjetju temveč tudi izven njega. Izjave so zelo pohvalne in neredko se zgodi, da pridejo v naše podjetje tovariši iz drugih podjetij ali ustanov, ki se zanimajo za delo tovrstne šole in žele slišati o naših izkušnjah na tem področju. To in pa učni uspehi slušateljev so dokaz, da smo delo pravilno zagrabili ne glede na vse težave, ki so nas pri tem ovirale.
V prihodnje bi bilo zaželjeno, da bi vodstvo našega podjetja še nadalje nudilo Tehniški šoli tako oporo kot doslej, ker se bo to bogato obrestovalo v prid razvoja naše tovarne.
Kljub polni zaposlitvi z zanimanjem spremljajo predavanje
NOVOSTI IZ NASE
KNJIŽNICE
KNJIGE:
Beljankinvm A. G.: Fizičejskij pruk-tikum. Moskva 1962.
Brout R. in dr.: Priručnik o organizaciji poduzeča. Zagreb 1962.
JJubcov Z. N. N.: Spravočmk litcjšči-ka. Moskva 1962.
Dčevoe G.: Chimie orgamque. I aris 1959.	,	, ,
Filipovič I.-P.: Sabioncello: Laboratorijski priručnik, I. dio, knjiga prva, Zagreb 1962.
Jugoslavija, Ljubljana 1961.
Kazenski zakonik in pojasnila, Ljub-Ijana 1960.
Kvhtarov N. I. Holodnaja štampoka, Moskva 1962. Krečetnikov S. L: Anglo-ruskij slovur po mašinoatveniju i me-tallo-obrabotko. Moskva 1961.
Kovačič L. — D. Andolšck: Gospodarska matematika (II. knjiga: Bančno računstvo), Ljubljana 1963.
Neniceski K. D. Organiccjska hiinija. Toin I., Moskva 1962.
Pruninskas J.: Rupid Review of Englisli Gramrnar. 1961
Scrdar J.: Prenosila i dizaln. Zagreb 1963.
Vreček F.: Električna oprema motornih vozil. Ljubljana 1963.
ZbornTk znanstvenih in strokovnih razprav, I. del. Ljubljana 1962.
Andreev W. F. in dr.: Ekonomika čer-noj metallurgi i SSSR, Moskva 1963.
Burvlev N. G. Teplovije režimy mate-novskih pečaj, Svcrdlosk, 1962.
Buchberger C.:	Unutrašnji transport,
Zagreb 1962.
Bunc S.: Slovar tujk, Maribor 196». Černe B.: Nauka o toplini, Zagreb 196L Heyde W. in dr.: Organisation und Planuiig des socialistischen Chemiebcr. triebes, Leipzig 1963 Jelič A. — M. Sukijasovič: Povlnstice o medu narodnim ekonomskim ugovori-
ma, Beograd 1963.
Katalog prevoda nuiicno-tchnicKin ela-iiaka, spisa i radovu 1954-1963, Beograd.
Ksenofontov B. M.: Litje metodam vn-kumnogo vsasyvanija. Sverdlosk-Moskva
1962.
Litovčenko: N. V.: Knlibrovka valkov sortovyh stanov. Moskva 1963.
Molova A. N.: Spravočnik Tehnologa pribarostvoritelja, Moskva 1962.
Metallovedenie » obrabotka inetallov dnvleniem. Tom A. Almo-Ata 1961.
Naser K. 11.: Physikalisch — cmhemi-schc Reshenaufgaben. Leipzig 1963.
Nikolič P.: Geološki uslovi terena izmed ju Pod viša i Dobre sreče i perspektivni razvoj ovih rudnika, Beograd 1963.
Obavcštcnje o rndu Rudurskog instituta za mesec april-maj-junij, Beograd
1963.
Orgunizaeiju proizvodnje i koristenje unutrušnjih rezervi. Beograd 1962. Osmunagič M.: Pojava i prognoza iz-
dvajanja metana o staroj jami rudnika Zenica. Beograd 1963.
Osnutek načrta sedemletnega razvoja barvaste metalurgije SR Slovenije. Ljubljana 1963.
Pejčič N.:	Praktikum iz tehnologije.
Beograd 1963.
Pojarkov A. M.:	Proizvodstvo stali,
llarkov 1962.
Simpozij o integraciji u rudarstvu i metalurgiji. Zagreb 1963.
Sudar L: Ekonomska propaganda. Zagreb 1963.
Taboršak D. Študij rada. Zagreb 1962. Tchnička Enciklopedija 1. A-Bcta, Zagreb 1963.
Ulmanus Kncyklopadie der techni. schen Chernic. Berlin 1963.
>Verkstoffpriifung von Metallen. Band 11. Lcipzing 1963.
REVIJE:
Bilten dokumentacije:	1.	1963 šl. 5,
(Ai).
Bilj na proizvodnja, 5 (C) Metalurgija, (l)i) Hemija i hemijska industrija, 5 (I)i) Industrija tekstila i papiru. Chemical Kngincering 1. 1963: št. 9. Cbcmicul Kngincering 1. 1963: št. 10. Cchoslovnčku, 1963: st. 5 Ekonomska revija, 1963; št. 1.
Finish Trade Revieno, 1963, št. 135. Jugovinil, 1963 izvnnrodni broj Kemija v industriji, 1963 št. 4 Naša stvarnost, 1963 št. 6 Naše delo, glasilo del. kolektiva »Kamnik«, 1963: št. 2-3
Naše gospodarstvo, 1963: št. 5 Nova proizvodnja, 1963: št. 2 Pregled, 1963
R. L (Rudarski institut Beogrud), 1963: št, 14
Standardizacija, 1963: št. 1-5 Življenje in tehnika, 1963: št. 6 American Dyestuff Reporter 1963, št. 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17.
Analy(ical Chcmistry, štev. 6, 7, 9, 10, 13, 14.
Angewandte Chemie 1963, štev. 16, 18. Agrohemiju 1963 štev. 9 Arhitektura urbnniznni 1963, štev. 21.
Začetek letošnje sezone v S1G Celje
Prizor iz Borovih »Raztrgancev«
Izl
Fo
tehn
«o r; ■oam Jioči 'ajn< toezr tone Srez
»toat lega š ra
Da
(do
£
»gai
ten
w
<5š(
%
'fPo

Slovensko ljudsko gledališče uprizori vsako sezono po deset do dvajset iger (od teh jih je sedem v rednem abonmaju, dve sta za otroke in ena ali dve, tri na komornem odru). V desetih mesecih intenzivnega dela torej kar deset do dvanajst del na odru celjskega gledališča. Za majhen kolektiv je to vsekakor velik uspeh, zlasti če pomislimo, da celjski igralci ne igrajo samo v Celju, marveč gostujejo po vseh večjih okoliških krajih.
Prva predstava v letošnji sezoni so bili Borovi »Raztrgana«, ki jih je zrežiral Juro Kislinger. To besedilo je nastalo med NOB in sodi še danes med najboljše tekste, ki izpričujejo razmere na okupiranem slovenskem ozemlju. »-Raztrganem je SLG Celje uprizorilo v počastitev 20-letnice Kočevskega zbora. Igra priteguje z živimi, kleno izrisanimi značaji takratnega obdobja, ki jih je Matej Bor zapletel v napet, dovolj tipičen konflikt med izdajavcem in poštenim kmetom. Igri tudi ne manjka vedrine, skratka vsega tistega, kar odlikuje dobro ljudsko igro.
Enakovredno kot za odrasle uprizarja SLG igre za otroke. Običajno je ena za mlajše in druga za odraščajoče, kolikor seveda zlasti prva ne vabi s svojo pravljičnostjo tudi starejše obiskovalce. Takšna pravljično vabljiva je igra s plesom in petjem »Hura soncu in dežju«, ki jo je napisal holandski avtor Hep van Delft. Tudi to igro je zrežiral Celjan, režiser
Automatizncija poslovanja 196», štev. 8 9.
Biitcn dokumentacije 1963, štev 7 (Di) hemija i hemijska industrija (D<) Industrija tekstila i papira.
Bilten dokumentacija 1963 — Bujna proizvodnja	w J ,
Bilten dokumentacija 1963 — Metalur-
Hcmija
Tn
Bilten dokumentacija 1963 i hemijska industrija	, .
Bilten dokumentacija 1963 — Biljna proizvodnja
Bilten za naučno tehničko dokumentacijo. Beograd 1963, št. 5, 6.
Bnttcllc Tcchnical Revicw 1963, st. 6.
CEC. Rccording 1963. štev. 1
Chemical Enginecring 1963, štev. 11-13.
Chemiker Zeitung - chemische Appa-ratur 1963, štev. 13. 16-18.
Civilna zaščita 1963, štev. 1-5.
Commercial Informator 1963, štev. 10.
Cvetnyc metally, št. 8-9.
Ekonomika preduzeča 1963, št. 6.
Ekonomika Jcdinica 1963,^ št. 8-10.
Ekonomska revija 1963, št. 2.
Ekonomska revija 1963, št. 2.
Elektrotehničar 1963.
Enginecring and Mining Journal 1963, št. 5, 7, 8.
Tinish Trade Review 1963, št. 136. ^
Gospodarske informacije 1963, št. 46-48.
Informator, posebni broj.
Iran Age Metalhvorking International 1963, št. 9, 10.
Italmaccnine 1963, št. 10.
Jugovinil 1963, št. 2.
Kemija u industriji 1963, št. 7, 8. Leipzigcr Messe 1963.
Lingvist 1963, št. 1-5.
Macnincry Llyd 1963, št. 19 A. Medunarodni transport 1963, st.,5, 8. Metal Industry 1963, št. t, 2, 7-11 .
Metals 1963, št. 7, 8
Montanwissensehaflitche	Literatu r-
richte 1963, št. 7.
Naša zakonitost 1963, št. 5. 6.
Naše gospodarstvo 1963, št. 6, 7.
Nova proizvodnja 1963, Št. 3-4.
Nova trgovina 1963, št. 9.
Oil and Gas International 1963, št. 10. Perspektive 1963, št. 30, 31.
otroških oddaj na ljubljanski tel®-viziji Janez Drozg. Igrica pril*?" veduje o kralju in njegovih P°“" ložnikih, ki niso zadovoljni z vr®" menom — ne s soncem, ki prin®8 vročino, in ne z deževjem, ki “a je za samo nadlogo — pa ga kr®' komalo odpravljajo. Potem se s®" veda začno težave, dokler spet ne izprosijo vremena. Naiuk iz tež3' da ne smemo spreminjati narav® Naj ostane takšna, kakršna naffl dana. Medtem ko v »Raztrgano®? nastopa ves ansambel, pa igraje. »Hura soncu in dežju« Volovi8 Peer, Jana Smidova, Marij8*1 Breznik, in Janez Škof.
Tretja premiera, ki jo pripr8^ lja režiser Branko Gombač, pa e delo velikega ameriškega drarif tika Eugena 0’Neilla. 0’Neill j~ pisatelj ostro orisanih značajev, jih vodijo silne strasti. »Strast bresti« (tudi v tej igra bo nastPP'_ ves ansambel) pripoveduje o s^. rem čudaku na samotni km®®}, ki pripelje na dom (in med sV°J, odrasle sinove) mlado ženo. njo in mlajšim sinom se spri vname boj za dediščino, toda t" strast kmalu uplahne, ko jo nad1^ drugo, resničnejše čustvo — bežen. Ta usodni boj med očet^J sinom in mlado ženo se tragk®_ konča. Vendar odidemo iz gl®"3 lišča pomirjeni in s spoznanj^ da lastninske pravice (zemlja, gastvo) niso vse na svetu. CloV®-išče še druge vrednote, ki ga I*8, nično zadovoljijo in osrečijo.
Janez Žmavc
Planiranje i unglizn poslovanja I št. 8, 9.	nji
Point Oil and Coluor 1963, st. > 3377, 3382, 3389.	,(»-
Poročila — Instilut za ekonomik?! jjj, tistiko in demografijo v Ljubljani št. 3, i.
Pregled 1963, št. 10.
Produktivnost 1963, št. 7-8.	,
ReferuTivnij žurnal 1963 — elektro nikn in energetika št. 8. 9.	gt.
Referativnij žurnal 1963 — himij«
Referativnij žurnal 1963 — Tebn«!®*' ja organčeskih veščetvo, št. 16. a Referativnij žurnnl 1963 — metal«*®-. št. 8, 9.	jjf
Referativnij žurnnl 1963 — tchnološ neorgrafični veščeto št. 16.	, gl.
Rcvue des produits shimiqucs 196» 1313.
Rudarski glasnik 1963, St. 2. nf-Rudnrsko-inetnlurški zbornik 1963 Rudy i metale 1963. št. 7, 8.	, ?-
Sodobna pisarna 1963, št. 3-4, % 1 Standardizacija 1963, št. 1_6. Tehnika 1963 št. 8, 9, 10.	,o-
Tehnika podmaži vanja, priincn« riva 1963, št. 2.	-.-g,M
The Journal of the Institute od I" 1963. št. 7, 11.
Varilna tehnika 1963 — štev. 1-Zaščita materiala 1963, št. 6, 8. Zavarivanjc 1963, št. 8.	t
Zavodskaja laboratorija, št. 7, "•(,11' Zeitsclirilt fiir Erzbergbau und m hiittenwesen 1963, št. 9.
Zine 1963, št. 34.
Življenje in tehnika 1963, št. 9, L’ B* Žurnul prikludnoj himii 1963, št. ’
ČASOPISI:
I, T. Novine,
1963: št.
17.
13, 14, »’• ’ no**”*' S*
Jugoslovenske komercialno 1963: št. 387, 388,	|t
M. B. Investiciona oprema, 1963:
Naši ruzglcdi, 1963: št. 10, 11, 1* y) Povver Equipment News, 1963: JJJ/ Privredni pregled, 1963: st. Videmski celulozur, 1963: št. 2	1
,r	T •	_.. v:t.	i c
Vprašanja naših dni, 1963: 4. julij, 1963: št. 49, 50, 51,
sr 1963
CINKARN AR
15. november 1963
PLODNA POBUDA
Izlet naših fotoamaterjev
Foto-ki no krožek naše Ljudske tehnike se je v zadnjih letih moč-"o razširil. Začetniški tečaj za fo-hamaterje nam je prinesel mladih Soči, 'ki že močno preraščajo obilno spominsiko fotografijo. Posamezniki pa so bili vendarle po *®ičanem tečaju prepuščeni sebi. “tez pomoči in nasvetov izkušenih •aiaterjev marsikdo ne najde lastna umetniškega izražanja in poti te razgledničarstva.
Da bi preizkusili koliko pot je i(lo prehodil in kje se je ustavil ^ amaterski lestvici, je krožek *Baniziral v dneh 20. in 21. aprila pOijevalno foto ekskurzijo na slo-j ten s ko oibalo. Obiskali smo Por-l*ož, Piran, Koper in na povrat-*5 še škoei jan sike jame. Po jutra-Jiih še nekoliko boječih začetkih 'Portorožu se je vojska 29 amaterjev, oborožena z vsemi mogoči rekviziti, razlezla po staro-^Vnem motivsko bogatem Pira-
nu. Na stroške krožka je vsakdo razpolagal z 72 posnetki. Nepoučeni Piranci so se prav gotovo spraševali od kod tako čudno škle-petanje v zraku. Časa je bilo malo — le 3 ure, filmov in motivov pa na pretek. Morda ga ni kota v Piranu in ne Piranca in Piranke, ki ne bi tega dne bil ovekovečen. Se huje je bilo v Kopru, kjer smo imeli le pičlo uro časa. Ostanke filmov smo .potem srečno uničili v Skoeijanskim jamah. Na filmih res ni veliko ostalo, zato pa je neizbrisen spomin na ta biser podzemskih jam.
Pet mesecev je minulo od ekskurzije in še vedno je naša temnica premajhna, da bi se zvrstilo toliko navdušenih amaterjev, čeravno je v pogonu skoraj neprekinjeno podnevi in ponoči. Nestrpno čakamo dan, ko bo vodstvo krožka objavilo datum, kraj in pogoje javne ocenjevalne razstave in
prizanesljive tovariške kritike.
Na ocenjevalni razstavi se želimo približati cilju ekskurzije. Vsi
a tele-prip°-1 poi' z vre-u-inaša ki ^ r krat' se šepet ne : teg®: iarave. nam 3e ancih* p-ajov rolodia
larijaP
:ipray-, P3 je Iraiaa-
eill f.
&
ast#1
medi1’ i sv«)® >. Ided
sprva oda 43 .načne
_ IP'
ičeto®'
-agično
gleda-
anjem'
&v^
ga
o.
Na piranski trdnjavi
Kontrasti
udeleženci smo slikali ob enakih pogojih, Gb istem času, v istem kraju in z enakim materialom. Našim vzornikom kot n. pr. tov. Deržku bo kmalu jasno, kje šepa naše oko in znanje. Primerjanje uspelih in neuspelih posnetkov in strokovno razlaganje pomanjkljivosti nam bo dalo novih pobud na poti k umetniškemu izražanju v čmo-beli umetnosti in novih sposobnosti v dojemanju naravnih lepot. Prav to pa je bil cilj ekskurzije.
Ocenjevalna razstava bo tudi poučen pripomoček novincem, ki jih bo foto-kino krožek letošnje jesen zbral v novem začetniškem fotoamaterskem tečaju.
'si
Odziv na razpis meseca racionalizacij
v letošnjem letu
.tako kot lansko leto, je tudi le-j8 upravni odbor podjetja razpi-^ nagradni natečaj ter proglasil ®sec julij za mesec racionaliza-* izboljšav in zamisli.
razpis je poslalo do 31. VII. 53 13 tovarišev čez 20 predlo-Sv. V primerjavi z lanskim letom ,*odziv na razpis nekoliko slabši. N je vzrok, da je odziv slabši, -.težko ugotoviti. Verjetno je JJ&h izmed vzrokov večja odsot-2jt ljudi —čas dopustov. Pa tudi politične organizacije so prejelo agitirale med našimi fizični-in umskimi delavci, da bi jih Jtei več sodelovalo v tej akciji in, F' bi pričeli misliti, kako 'bi si izdali pogoje dela v svojih obrabil.
faradi slabega odziva na razpis je taloni’ ltfavn' odbor ta mesec raciona-iu |v9c'i podaljšal, še na .mesec av-pst Zadnji dan prijave predlo-,96), **■ ' v Je bil 31. VIII. 1963.
P nadaljevanju bom v kratkih £Vlcih opisal nekaj predlogov, ki J1 je sprejela komisija do ome-')enega datuma.
SPOJNI VLOŽKI NA BLOK PROGI IZ DVEH DELOV
u^rvi, ki je prinesel predlog je h Valjač iz valjarne. Predlaga, } fei se spojni vložlci na blok pro-® izdelali iz dveh dedov — sedaj

•ktro*'*' ijnij* ^ ■hnol"*'
d M«"

9u% *
novi«" 8*
P: !*•
12 ^
:
22)1"
2
it. !«■
2
fr
'izdelani iz enega kosa. Ce bi r* vložki napravljeni iz dveh de-c> še bolje iz dveh neenakih de-l C/3 :2/s), bi se menjal samo ipijši del vložka — tisti del, ki .bod pritiskom se hitro izrabi, rdtom sredina in drugi del vlož-1 nista pod pritiskom ter se ne izbijata tako hitro. Kaj bi s tem J^gli? Spojni vložki zdržijo vča-J samo tri dni in že se morajo To menjanje vložka ni C® enostavno in hitro, saj zahte-^3-urno delo štirih delavcev. Pri ^janju se mora izvleči oso vin a
za pogon zgornjih valjev preko grebemjaka {»kapela«), kar je precej zamudno iin težko.
S predlogom tovariša iz valjarne bi vse to delo odpadlo. Zamenjala (bi se samo V3 vložka in to z zunanje strani, osovine ne bi bilo potrebno izvlačiti, pri zamenjavi bi delal samo en delavec, menjava pa bi trajala mogoče samo pol ure.
ZAMENJAVA DVOKOLESNIH
VOZIČKOV V VALJARNI
s Štirikolesnimi
Tovariš iz valjarne je prinesel kar dva predloga.
V	prvem predlaga, da se sedanji dvokolesni vozički, na katerih se prevaža platana, zamenjajo s štirikolesnimi. Kot obrazložitev navaja, da so dvokolesni vozički izredno nepraktični ,i.n nevarni ter lahko povzročijo tudi težje nesreče. So zelo nestabilni ter se radi zvrnejo, posebno, če niso pravilno naloženi in ni ravnotežja. Ker pa nesreča nikoli ne počiva, je boljše, da jo z raznimi izboljšavami preprečimo.
V	drugem pa predlaga, da bi se škarje, s katerimi se obrezuje platana, popravile tako, da bi se zgornji nož odpiral za deset milimetrov več kot sedaj. Ce bi se dalo to narediti, bi odpadlo ravnanje pločevine s kladivom, kar je zelo težko in naporno.
OLAJŠATI DELO PRI PAKIRANJU CINKOVEGA BELILA
Tretji predlog je iz obrata »Cin-kovo belilo«. Pakiranje cinkovega belila ni ravno najlažje delo, saj morajo delavci včasih dvigniti tudi do 150 kg.
Kako naj se odpravi dviganje lonca z belilom pa nam pove predlog, ki ga je poslal delavec, ki de-
la v tem oddelku.
On predlaga, da bi se stroj za mešanje belila poglobil za približno 80 cm, ter bi s tem prišel zaboj z belilom v takšno Višino, da ga ne bi bilo potrebno dvigati. Zaboj naj bi bil napravljen tako, da bi belilo samo steklo v polž in naprej v mešalec. Na zaboju bi moral biti zapor.
Z realizacijo tega .predloga bi se olajšalo delo, narasla bi proizvodnja, število zaposlenih bi se zmanjšalo za enega človeka.
MEHANIZACIJA IZTOVARJA-NJA FOSFORITOV IZ VAGONOV
Kvalificiran mehanik iz mehanične delavnice predlaga, da bi se za iztovarjanje fosforitov iz vagonov v oddelku umetnih gnojil, napravil stroj, ki bi izsesaval fosfo-rite ter jih prenašal po gibljivih ceveh v skladišče. Predlogu je .priložena skica, kako naj bi dzgledal ta stroj.
NOV NAČIN POLNJENJA PRAŽILNIH PECI
Delavec iz PIKa predlaga, da bi se na mesto, hladnega praženca za posteljico v pražilnih pečeh, uporabil vroči praženec. Ta praženec ,bi prišel direktno iz peči, ki obratuje. V svojem predlogu tudi opisuje način, kako bi se transportiral praženec iz ene peči v drugo. Transportiranje bi bilo enostavno. Z ustrezno cevjo bi povezali pečico delujoče peči z odprtino na peči, ki se polni. Transport praženca v peč bi opravljal zračni tok iz peči, ki je v Obratu. S tem bi se prihranilo 1500 kg plinskega olja, čas predkurjenja bi se zmanjšal za 24 ur. Odpade tudi vsa delovna sila, ki je pri sedanjem polnjenju s konzolnim
(Nnadaljevanje na 10. strani)
Zdravstvena služba v Cinkarni, njena sedanja organizacija in perspektive
V uvodu želimo nekoliko orisati dosedanji razvoj zdravstvene službe v Cinkarni.
Kot je večini cinkarnarjev znano, obstoja že nekaj let stalna zdravstvena služba ipri podjetju. Skromna ambulanta, nastanjena v še skromnejših prostorih v bližini metalurškega vratarja, je potem, ko je bila že nekaj let samostojna zdravstvena ustanova, uspela s pomočjo podjetja, Zavoda za socialno zavarovanje in z lastnimi sredstvi postaviti objekt, ki stoji v ponos ne samo podjetju temveč za vzgled industrijski medicini nasploh. Nova ambulanta je pričela s svojo funkcijo v juliiju 1961.	*
Marsikdo je morda že vprašal: čemu le taka, na videz irazkošna stavba, ki pa ni popolnoma izkoriščena? Ali je bilo smotrno vložiti preko 50 milijonov v stavbo, ki je namenjena zdravstvu — torej panogi, ki ni produktivna, ne prinaša — »dobička«, deviz itd.?
Poskušajmo slediti težnjam projektantov in investitorjev v letih 1960—1961:
Obratna ambulanta naj bo čimbolj organsko povezana s podjetjem — stoji naj torej ob predvidenem glavnem vhodu v Cinkarno, (takrat se je predvidevalo, da bo ta vhod na kraju današnjega PIK-a); ambulanta je bila postavljena, ostali načrti pa so se spremenili ...
Obratna ambulanta mora biti grajena perspektivno — to se pravi, da bo odgovarjala svojemu namenu tudi še čez 20 let, ko bo podjetje zaposlovalo morda že 5 ali 6 tisoč ljudi; dozidava, prezidava in krpanje pa običajno stanejo več kot enkratna poštena investicija.
Da to drži, naj priča samo tale podatek: ob otvoritvi nove ambulante v letu 1961 je bilo v Cinkarni cca 1.400 zaposlenih, danes jih je že 1.900; objekt enake razsežnosti in opreme bi stal danes po grobih računih svojih 100 milijonov, torej še enkrat toliko kot pred dvema leti.
Preidimo na ožjo naslovno temo: kako je organizirana zdravstvena služba v Cinkarnj?
Obratna ambulanta ima v svojem sestavu:
1.	splošno ambulanto
2.	ambulanto za prvo pomoč
3.	zobno ambulanto
Splošna ambulanta
Njena dejavnost je osredotočena na zdravljenje bolnih in poškodovanih; ambulanta trenutno posluje zaradi .pomanjkanja zdravnikov .samo dopoldne. Cin-karnar, ki zaradi bolezni ali poškodbe ni sposoben za delo, je vzet v bolniški stalež do ozdravitve oziroma ponovne delovne sposobnosti. Tu zdravnik kot prometnik ureja tok potreb ali želja bolnikov: napotitve na zdravljenje v druge zdravstvene ustanove ali na specialistične preglede. Oni, ki svojega dela ne zmorejo več opravljati, so .pa še sposobni za ustrezno lažje delo, so na predlog zdravnika in v soglasju s kadrovsko službo lahko za krajši čas premeščeni na primerno delo; če je omejena delazmožnost postala trajna, napravi zdravnik (zopet po posvetu s kadrovsko službo) poročilo in predlog invalidski komisiji pri socialnem zavarovanju, ki takega delovnega invalida za trajno oceni in mu prizna pravico do denarnega na domestila za manj zahtevno delo ali za trajno delanezmožnost.
Delovna ekipa splošne ambulante opravlja nadalje preglede pred zaposlitvijo vseh novih delavcev; pregled je precej podroben in njegov zaključek naj že ob nastopu službe pomaga kad-rovniku, namestiti novega delavca na ustrezno delovno mesto.
Občasno so potrebni sistemat-
ski pregledi vseh zaposlenih, predvsem pa onih na težjih in nevarnejših delovnih mestih; tudi te preglede opravlja splošna ambulanta. Analize in zaključki nam daio sugestije za eventualne preventivne ukrepe v obratu ali premestitve zdravstveno ogroženih na ustrezna delovna mesta ali napotitev na ustrezno zdravljenje.
V	zdravstveni ekipi dela skupaj z zdravnikom industrijska medicinska sestra, ki sodeluje v komisijah centralnega delavskega sveta podjetja, (invalidska, stanovanjska, socialna, HTV komisija). Sestra vodi evidenco socialno ogroženih, kroničnih tiufoe-rantov, delovnih invalidov. Obiski na domovih zdravstveno ogroženih spadajo med njene naloge.
(Se nadaljuje)
Tudi ;
kulturnejšemu načinu življenja se bo treba privaditi
V	našem podjetju je zaposlenih precejšnje število delavcev, ki so prišli iz raznih krajev naše domovine, torej delavcev z različnimi domačimi običaji in navadami. Veliko število jih stanuje v samskem provizoriju, kjer je treba upoštevati hišni red. Predvsem mora biti v samskem domu vedno mirno, saj ljudje delajo v različnih izmenah in tako ne počivajo vsi istočasno. Ni namreč vseeno, kakšen pride človek na delo. Dobro razpoložen, veder človek bo lahko z lahkoto opravljal svoje delo ter s tem koristil sebi in skupnosti. Zato pa je človeku nujno potreben mir, spanje in počitek, kajti vse to je predpogoj za uspeh in varnost na delovnem mestu in seveda za dvig produktivnosti. Vsak hi se moral torej zavedati, če že sam iz kakršnihkoli razlogov ne počiva, da treba privoščiti počitek drugemu, ki ga je potreben. Pomembna sta seveda tudi snaga in higiena v domu, predvsem zato, ker v sobah živi po devet oseb. Nujno je potrebno zračenje sob. kajti človek ne more dobro spati v zatohli sobi, zlasti še če se v njej sušijo umazane nogavice in potni čevlji, katere bi morali pustiti na mestu, ki je zato določeno. Tudi razmetavanje raznih odpadkov skozi okna ne daje lepega izgleda domu in okolici. Kljub stalnemu opozarjanju še vedno nekdo kuha v sobi, kar ni dovoljeno. Res je, da snažilka vsak dan počisti sobe, toda vedno ostaja umazana posoda, ki bi morala biti redno pomita. Stanovalci bi morali bolj skrbeti za osebno in splošno higieno in s tem odpraviti številne pomanjkljivosti. Več pozornosti bo potrebno tudi posvetiti urejevanju postelj, kajti soba ni pospravljena, če so posteije nepospravljene. Temu bodo morali sobni starešine posvetiti vso pozornost. Nekateri menijo, da bi take stvari morale urediti snažilke, kar je Pa praktično nemogoče, zaradi izmen na delovnih mestih pa tudi snažilka nima časa zato.
Pričakujemo, da bomo v kratkem času dobili še en provizorij. S tem se bo stanje nekoliko izboljšalo z ozirom na razne obiske, ki prihajajo in izredno onesnažijo sobe. Dobili bomo posebno sobo, ki bo namenjena za obiske, razgovore, igranje šaha in podobne stvari. V novem provizoriju bodo sobe manjše, udobnejše, vsak stanovalec bo imel svojo omaro, kar si vsi želijo. Pri vselitvi v novi dom, seveda ne bomo smeli pozabiti ureditve okolja doma. Stanovalci naj bi v ta namen opravili kakšno uro prostovoljnega dela, kajti s tem bodo prispevali k lepši ureditvi svojega doma.
J. V.
Odziv na razpis meseca racionalizacij
v letošnjem letu
(Nadaljevanje z 9. strani) dvigalom potrebna. Ta delavec predlaga, kako bi se na lažji način izvedlo čiščenje prehoda (kanala) med reaktorjem in parnim kotlom. Ta prehod se večkrat zamaši, zaradi česar pride do zastoja pri proizvodnji. Čiščenje tega prehoda je pa zelo naporno, saj je temperatura tudi 60—70° C. On predlaga, da se na prehodu iz peči v parni kotel vgradijo zračni izpihovalci, s (pomočjo katerih bi se po potrebi izpihoval usedli praženec. S tem bi se izognili 'pogostim zastojem pražilnih naprav.
NOVA PEC — SUŠILNICA ZA SUŠENJE BARVIL V OOB
Že dalj časa iso sušilnice v obratih organskih barv zavirale proizvodnjo. Iz dneva v dan se kopičijo zaloge paste, ki čakajo na sušenje. Posebno težko je sušenje pastil, ki ima visok odstotek vlage, mora se pa sušiti pri nizki temperaturi. Komisija je sprejela predlog, ki pove, kako bi se to sušenje izboljšalo.
Tov. mehanik iz OOB predlaga, da se zgradi nova sušilna peč, ki bo delala kontinuirana s saržimim polžem in izpražnjevalnim jaškom. V svojem predlogu je točno opisal in skiciral, kako naj izgle-da ta sušilnica in kako bi delala. V svojem predlogu točno navaja, koliko naj ima neskončnih trakov, širino, dolžino in brzino teh trakov itd. K temu predlogu je ie dalo svoje pripombe obratovod-stvo obrata OB. V svojih pripombah navajajo, da bi se prihranilo, če bo zamisel in izdelava te sušilnice uspela, ca. 2,000.000 din letno.
ZA ČRPANJE KISLINE NAJ SE NABAVI PRENOSNA ČRPALKA
Iz obratov organskih barvil so poslali še več predlogov za različne izboljšave. Tako se v enem predlogu predlaga, da se nabavi prenosna črpalka, ki se raba za črpanje solne kisline. Sedaj kislino nosijo v balonih v drugo nadstropje, potem jo po gumijasti cevi pretakajo v kameninaste lonce, kjer se meša z vodo. Prenašanje balonov je zelo naporno in nevarno ter je predlog popolnoma upravičen. Nadalje ta delavec predlaga, da bi se stavba ohrata AZO I dogradila, oziroma podaljšala tako, da bi (bila AZO I in AZO II tesneje povezani. S to povezavo bi se zmanjšalo število delavcev v teh obratih, proizvodnja pa bi se povečala.
Po njegovi zamisli se je v aglomeraciji bistveno olajšalo delo. Že pred razpisom se je po njegovem predlogu preuredilo hlajenje praženca tako, da je sedaj temperatura praženca, ki pride v agro-meraeijo .izpod 150 stopinj C. Z omenjeno izboljšavo hlajenja se je bistveno zmanjšala količina prahu v atmosferi aglomeracije ter se je bistveno spremenilo počutje delavcev v aglomeraciji. Pred preureditvijo hladilnih naprav je znašala temperatura .praženca, ki je prišel v aglomeracijo, čez 200 stopinj. Ta visoka temperatura praženca je povzročala, da so bila v atmosferi aglomeracije ogromne količine prahu, tako, da je bilo delo v tem obratu skoraj nemogoče.
OD 66 TON H,SO, NA 90 TON V 24 URAH
Petersenov stolpni sistem za proizvodnjo 60 Be žveplene kisline je bil napravljen za 60 ton kisline v 24 urah. Do pričetka obratovanja novih FS pravilnih naprav je stolpni sistem dobro delal, povprečna proizvodnja je bila 66 ton žveplene kisline v 24 urah.
S postavitvijo novih pražilnih peči so se pričele velike težave na stolpnem sistemu. Skoraj nemogoče je bilo napajati sistem s plini iz novih peči, predvsem zaradi izredne količine vlage v plinu. Da bi sistem sploh delal, se je nekaj časa na starih NB pečeh pražil pirit, tako, da se je stolpni sistem napajal z SO., pHnd iz NB peči. Po nekaj mesecih se je naposled le našla pravilna tehnologija vodenja FS peči, tako, da je v avgustu 1962 uspel preklop plinov iz FS na stolpni sistem. Toda še vedno so se pojavljale težave, poraba dušične kisline je porasla za 84% itd.
Vse te težave so navedle asistenta za aglomeracijo in žvepleno kislino, da je pričel misliti, kako bi se to dalo izboljšati. Po nekajmesečnih poskusih mu je uspelo, da z večjo količino HN03 v žvepleni kislini in z močnejšim oroša-vanjem ter z raznimi spremembami na razpršilcih ne samo ustali proizvodnjo kisline, ampak tudi poveča proizvodnjo od 66 ton na preko 85 ton dnevno. Vsekakor je
to lep uspeh, ki zasluži vso pozornost.
MEHANIZIRATI ZBIRANJE KATRANA
Tovariš iz topilnice predlaga, naj se zastareli način odvoza in spražnjevanja katrana iz zbiralnika spremeni in mehanizira tako, da se na akumulatorski voziček montira primeren kotel, ki bi imel montirano črpalko na električni pogon, s katero bi se črpal katran iz zbiralcev katrana. Z realizacijo tega predloga bi se delno odpravilo zelo umazano in zdravju škodljivo delo. Število pri tem delu zaposlenih delavcev bi se pa zmanjšalo od pet na dva.
Nadalje ta tovariš predlaga, da se za prevoz temperiranih retort v topilnici Skonstruira poseben voziček, da bi odpadlo izredno težko delo prenašanja retort od temperskih do destilacijskih peči.
IZBOLJŠAJMO POSTOPEK POLNJENJA VREČ S SUPER-FOSFATOM
Delavec iz priprave dela predlaga nov poiStopdk polnjenja vreč v obratu superfosfata. Sedaj se polnijo vreče na ta način, da delavec drži vrečo, drugi pa jo polni s superfosfatom.
Po predlogu tovariša iz priprave dela pa bi vrečo držala posebna naprava. Ta naprava lahko sitoji nad tehtnico, tako, da bi delavec, ki bi vrečo polnil obenem tudi tehtal. S tem bi odpadlo prenašanje polnih vreč na tehtnico.
Z realizacijo tega predloga bi dosegli to, da bi vreče lahko polnil samo en delavec, delo pa bi bilo lažje in bolj čisto.
K opisu je ta delavec priložil tudi skico in predračun, kako bi ta naprava izgledala in koliko bi stala.
To so predlogi, ki so prišli iz obratov do 15. avgusta. Iz kratkega opisa lahko ugotovimo, da je nekaj predlogov zelo dobrih, ki se bodo s pridom uporabili za izboljšanje in olajšanje deda v naših obratih. Zdi se mi, da je pri naših ljudeh skritih še precej idej in predlogov. Zakaj pa teh zamisli in izboljšav nočejo predlagati, je uganka.
M. D.
Niso me
pozabili
IZDELOVANJE CINKOVIH STREŠNIKOV Z VALJI
Delavec iz kemije I predlaga, da bi cinkove strešnike izdelovali s pomočjo valjev. En valj bi imel vboklino, drugi pa izboklino. Skica, ki jo je priložil brez opisa pove, kako sd je ta delavec zamislil izdelovanje strežnikov.
MEHANIZIRANI DOVOZ CINKOVIH KONCENTRATOV V PULPNE KADI
Delavec iz PIK predlaga, na kakšen način naj se mehanizira dovoz cinkovih koncentratov v pulpne kadi.
Predlog je naslednji: Nad betonsko ploščo se namesti silos za koncentrate, ki naj ima dva prekata. Prekat naj ima prostornino 3,75 m3. Pod vsako stožasto dno prekata se namesti vrteči zagozd-ni dozer s podaljšanim čistilcem na dnu silosa. Kapaciteta dozerja mora biti 2,5 tone na uro. Vrteči dozer dozira koncentrat na transporter, ki ga prenaša v mešalne kadi za pulpo. Kaj bi se s tem doseglo? Sprostilo bi se 9 stalno zaposlenih delavcev, zmanjšale bi se okvare na reduktorjih, preprečili bi se lomi propelerjev, ki mešajo v kadi, preprečil (bi se raztros koncentratov itd.
Ta delavec ima še en pa-edlog.
Dne 1. marca me je doletela huda nesreča, požar mi jc v hipu uničil skromno hišico in vse imetje. Ostala je le zidana peč, kup pepela in grenki spomini. K sreči ni bil nihče huje poškodovan.
V najtežjih trenutkih sta mi priskočila na pomoč celotni kolektiv In sindikalna podružnica
— spoznal sem, da le nisem ostal sam.
Ob tej priliki se iskreno zahvaljujem kolektivu in sindikalni podružnici za vso moralno in materialno pomoč, ki sta mi jo nudila.
Poglšek Stanko delavec v kem. obratu
Zaslužila sta nagrado!
Obratni delavski svet anorganske kemije je predlagal nagraditev tovarišev: Skale Antona in Ko-sober Leopolda — zidarja. Tov. Skale in Kosober sta zaposlena v gradbenem oddelku kot šamoterja. Ko se je v oddelku litopona začel remont, sta delala pri obnovi kal-cinimih peči. Pri kurjenju nove peči je prišlo do eksplozije plina in poškodovalo je spodnji ustroj ter 2 retorti. Peč je bila še vroča in bi marali počakati, da se ohladi, nato razdreti dva oboka ter obnoviti retorti. To popravilo bi trajalo najmanj 5 dni, pri tem pa bi se povečali materialni stroški.
V želji, da bi kalcinirko čim hitreje usposobili za obratovanje, je mojster Grabar Viktor predlagal, naj bi poskusili popraviti retorti, ne da bi razdirali obok. Naslednji dan sta se tov. Kosober in Skale
V a'
prostovoljno javila, da gresta 1 pun( peč, čeprav je bila še topla. V i*" jj«ka redno težkih pogojih — saj je ^ fr. torta visoka na
»sojin — saj jc	.v
sredi le 32 cm,	i„t
straneh pa še manj, v njej P3 ^ %
c.
bila temperatura še vedno preč® 'fr, visoka — sta izvršila poprav*1 takoj naslednji dan po eksploziji' jjirosi Po izjavi mojstra znaša prih!'2" fr s nek na materialu in delu okrog fr 120.000 dinarjev. Seveda je tre*'3 I <t j’e
** ‘slav
upoštevati, da je mnogo pomeni jgta nejša prihranitev časa, kajti s teari fr
da je kalcinirka pričela obratovat1 tri dni prej, smo proizvedli 12.09® kilogramov litopona več in to v času, ko je bilo skladišče za rad' remonta popolnoma prazno.
Upravni odbor podjetja je sp’1®' jel predlog obratnega delavske®3 sveta in sklenil, da omenjena t®" variša nagradi s po 25.000 din#' jev.
0 čemu so razpravljali...
(Nadaljevanje s 7. strani)
POOBLASTILO KADOVSKEMU SEKTORJU
O STATUTU PODJETJA NAJ RAZPRAVLJA KOLEKTIV
Upravni odbor je na 5. redni seji dne 2. 8. 1963 sprejel predlog Komisije za izdelavo statuta, da se predosnutek statuta da v razpravo in dopolnitev kolektivu. V razpravi o novem statutu podjetja morajo sodelovati vse družbeno-politične organizacije v podjetju. Predosnutek statuta so prejeli vsi glavni inženirji in šefi sektorjev, obratovodje vseh obratov, predsedniki sindikalnih odborov, predsedniki in člani komisij za statute, ki so jih določili delavski sveti po ekonomskih enotah, vsi sekretarji ZK, člani tovarniškega komiteja in vsi člani Izvršnega odbora sindikalnih podružnic podjetja. Takšna razdelitev predosnutka statuta vsem poltdčnim in proizvodnim voditeljem v podjetju je jamstvo, da bo predosnutek dobro proučen ter bo res izraz celotnega kolektiva. UO je sklenil, da b,i bila razprava o predosnutku zaključena 15. novembra 1963. V prihodnji številki časopisa, lahko pričakujemo članek o vsebini statuta.
KAM GRE DROBIŽ DO 10 DIN, KI SE NE IZPLAČA PRI OBRAČUNU OSEBNIH DOHODKOV
Centralni delavski svet se na 17. seji sklenil, da v smislu čl. 87 Pravilnika o delovnih razmerjih Cinkarne ustanovi »Sklad za socialna vprašanja«. V ta sklad, ki ga vodi sindikalna podružnica, se stekajo:
a)	sredstva od dinarskega drobiža pri izplačilu osebnih dohodkov,
b)	sredstva od plačanih denarnih kazni za kršitev delovne discipline,
c)	sredstva raznih dotacij in volil.
Sredstva iz tega sklada se uporabijo za kritje stroškov okrevanja socialno šibkih delavcev, za obiske bolnih tovarišev in za občasne daritve socialno zelo ogroženih naših delavcev. O uporabi sklada odloča komisija za socialna in zdravstvena vprašanja pri
Izvršnem odboru sindikalnih P0' družnic Cinkarne.
Zaradi vedno večjega povpraševanja in zahtev za odobritev izrednega neplačanega dopusta, posebno tistih naših novih delavcev. ki imajo še premalo delovnega staža ter jim redni dopust še ne pripada, je UO odločil .pooblastiti Kadrovski sektor, oziroma njegovega direktorja, da v sporazumu z obratovodstvom obrata v katerem prosilec dela, lahko sa-samostojno odobri preko 7 dni neplačanega dopusta. Pred to pooblastitvijo je lahko Kadrovski sektor odobril samo do 7 dni izrednega neplačanega dopusta.
POMOČ SKOPJU
Ob težki elementarni nesrrf1, ki je zadela Skopje, glavno J®® sto SR Makedonije, je tudi h® naš kolektiv priskočil takoj pomoč.
Takoj drugi dan po nesreči, se sestali na izredni seji centr»'
S"
ni organi upravljanja, skupno
izvršnimi odbori političnih org2' fr nizacij v podjetju ter kot pfr fr pomoč določili 5,000.000 dinarj®* iz skladov za osebne dohodke.
Sestavljena je bila tudi mfr' na ekipa iz vrst naših stroko*®2*’ delavcev, ki naj bi odšla po®2^ gat težko prizadetim Skopjfr cem. Ekipo so sestavljali š&!e električarji, dva mehanika ® dva delavca iz gradbenega °®’ deika. Ekipa je bila opremijo?2 z vsem potrebnim materialom 12 orodjem.
KDOR NE IZPOLNI OBVEZ®'
NAJ PLAČA NASTALO ŠKOD0
Delavski svet je na svoji ***: redni seji sklenil, da obrern®^ podjetje Metalno iz Maribora ** polovico nastale škode, to je cca 2,700.000 din, ker niso pravoč®8’ no montirali portalni žerjav’ v skladišču koncentratov. Med talno in našim kolektivom je dogovor, da Metalna dobavi 12 montira ta žerjav do srede ®*e' cembra 1962 toda žerjav je Prl čel obratovati šele sredi janiuari3 1963. Zaradi tega je nastala što®" da za okrog 5,370.000 dinarje®-
Delavski svet je na predlog prošnji Metalne ugodil v tol’*'0' da je nastalo škodo razdelil obe podjetji. Polovico škode h2* trpi naše podjetje, ker tudi P11 nas ni bilo vse v redu pri sklep2' nju pogodb. Prvotno smo naročil1 eno vrsto žerjava, čez nekaj & sa pa drugo. Zaradi spremem2® naročila se je za podjetje Met2*' na nekoliko skrajšal dobavni b0" kar tudi navajajo v svoji prošm1'
ZAHVALA
Ob tragični smrti brata SLAVKA PODKRIŽNIKA c iskreno zahvaljujemo celo***?
mu kolektivu za čudovite ve**®? Posebna zahvala tov. Pajku “ izrečeno poslovilne besede.
Žalujoči: mama, sestri Ro«*** in Franca ter bratje Fran5«** Tonček in Dolfc in ostalo so*®*” stvo.
OBVESTILO
Otvoritve samskega dom*
ki smo jo napovedali na *• strani, žal ne bo. Gradben® podjetje »Gradis« bi po P°' godbi moralo izročiti zgradb® svojemu namenu 25. nove***' bra, pri zadnjem ogledu pa j® bilo ugotovljeno, da bomo marali zaradi tehničnih ovir *f nekoliko potrpeti.
Uredništv®
■ 1983
do
kadrovske
VESTI
y ^ avgustu so prišli v podjetje:
. P&ntner Ivan, Davidovič Djordje, Has-
•	V jHa Nuri, Jonaškovič Milija, Kalem ie rfr 1,1*. Pokupec Vlado, Popovič Edvard,
rtb r^ovič Ilija, Slemenjak Vili, Skrjanc cm’ .	,|'anc, Štros ing. Ciril, Veličanin Adim,
j pa Je j^ko Ivan, Žolgar Tomaž, Filipovič Kru-nrCCdJ	Orkovič Budimir, Lazič^ Milan,
pravilo jWaovič Hamid, Krašovec Dušan, Le. pravp- j0všek Jož Mirnik Stanislav, Novačan ploZlji- Iiroslavt Podergajs Ivan, Selič Edvard, ^rihra' Husovič Muhamcd, Andjelkovič Bra-*]crat ^lav. Bocokič Djordje, Djordjevič Mi-|Hd, Ivančevič Josip, Softič Jasim, Ča-
•	tieoa ter Jernej, Guček lludolf, Ivanovič Bo. mein^ Tl * * *av, Jerič Miloje, Lazarevič Ilije,
ctei^ N»c Stanko, Sinkič Ljubislav Petrin |jf*zija» Bankovič Djordje, Cutič^Dra-
itova*' 12.00« i to 1 zaradi
DanRoviu ujmujv,
Drame Viktor, Filipovič Ljubisav Jrilek Franc, Jevšenik Anton, Jovič Ho, Kolar Franc, Kotnik Peter, Krivic Vlastimir, Letič Tomo, Majsto-?id Mile. Marič Djordje, Marič: Mom-V Marinovič Liubomir, Miloševič Dra-
l^°, Marinovič Ljubomir, Miloševič Dra-,	|%ib, Mararevič Cedomir, Trujkovic
»fin, Pjagulovič Dragutin, Zcme l rane, jSfSzr I 4nc Jierta, Seničar Maksimiljan, Bonna V*' /•'Marjan, Gligarevič Marjan, Količic Hir\2f' |Ni, Mankulovič Aleksander Matano-lj« Stefan, Podpečan Vili, Sčepulovic (fttoslav, Tanšek Adolf, Valek Ivan, If^nsik Hedvika, Senica Ivan, Slatina IHo, Tajhmajster Oto, Djugum Smilja. **} Miljevič Svetomir, Žohar Vida, 1* 1-"»Vič Milutin, Grobelnik Edi, Nastasi-Mč Tomislav, Skenderovic Hasim, ,	.»Uek Mihael, Motok Anton Djordje.
*	* Miodras, Bornšek Anton, Abdič Ha-
& Bruni ec Anton, Divadovic Zivpjin, ..	^|5»kič Mirko. Draškovič Maks Fikfak
ih p*r I lito, Hasičič Suljo, krasnič 'Abdula,
1 Bfašek Stanislav, Afri Fenu, .Božiček IV Cakš Martin, Emini Hdmi, 1'ajdi-V'Peter Gradič Herman, Kovačič Dra-jj V' Lnkjanovič Djordje, Nuhanovič Su-esr«5’ riman, Pešut Rade, Stojanovič Franjo, n TO& Ijinovič Nedeljko, Vršič Alojz, Miksic ^ f,istafa, Ninič Aksenije, Skale Edvard ^ -Jinovič Nedeljko, Vršič Alojz, Miskič ! Sf Nikola. Žuna Martin, Stefanovič Ve-^ in Ocvirk Marjan.
Odšli iz podjetja:
Akelšek Martin, Erjavec Aleksander, •jnO 1	!°S Branko. Djurič Miroljub Lapor-
•‘L«, Jože, Angelovski Trojan, Petrovski orgL	»be, Nuredin Ujemal,	Žubori Stefan,
pfVO panovski Stojan, Georgijevski Bran-,nT\e* ir* Knez Mirko, Šneberger Ivan, ka-Stipe, Zeko Ivan,	Jenkovič Ilija,
e' I ‘."kovic Anton, Zaharijev Vasij, kpd--neSa Ijt Stufan, Radovič Marko Rot Filip, ovoih V'“mc Leopold, Tratnik Miha, Oblak _rfjojz, Šahinovič	Hamid,	Filipovič Kru.
XfZ	'lav	Petkovič	Dušan,	Marič Djordje,
I <ič Dragoslav, Jovič Živko Letič To-/St Radobie Ilija, Dečman Nezika, Sof-a ^ f Jasim, Slatina Mato, Matanovič Ste-
V	JI- ^ Abdič Hasan, Ferenčak Mirko, Has-
1 00	^ )Nuri> Krhljanko	Jože, l^ilipasic
lijema	[/'lepan Kirkič-Slobodan,	Banovič Djor.
.-i in I J«, Andeljkovič Branislav% Grašarovski
^ ;*det Nelovski Lube, riasičic Mu jo, likič	Mirko,	Maletič	Stojan Romih
iHislav, Emini Ililmi, Gradič Herman, V*0dnik Kristina, Vršič Alojz, Marino-:Op0 r Ljubomir in Karlič Pero.
.. ig,	'Oročili so se:
5mit Franc, Cmok Marija, Slapnik Vi-Marta, Viegele Hilda.
j*a ^	^estRamo!
g CC®	Kri so darovali:
tOČ&’ Dečko Franc, Ter Sak Irena in Gubcr
jav’ v	li'Lo.
| Jie- J septembru so prišli v podjetje: jg bS "femošnik Vinko, Guček Franc, Saj-m nič Mirko, Ratajc Stanislav, Podveza-
VI	,	^ Mirko, Pintarič Filip, Pintarič Alojz,
> Oe Vovšek Albin, Ropert Felikr., Popovič * P*1 tksunde,r, Ješič Peter, Pavlovič Pe-
„via ik Kobal Danici, Naglič Anton, Ilerič Ufi” Man, Cafula Janez Mali Franc Pa-SRl^ % Ivan Kiker Marta, Grobin Fridc-\ Sah’Stefan, Tofun Anton, Punčuh
■l — -	* “ 'T-t	--*--
IS baveberlajiie.°; Nikolič""' Martina, J^berger ing. Boris, Nikolič ing. I e-UK& ',S. Zasele Omer, Kočiš Franjo, Zbilj-[ H-3 r Vekoslav. Turnšek Franc, Vidovič naj jHc. Stančulovič Dušan, Davidovič LaSutin, Stojanovič Vitomir, Celesnik P gton, Kranjc Franjo, Kumer Alojz, ep?! Iffel Ana, Teržan Milan, Lazič Mio-
&
r^el Ana, ivi&au un<»u, ——- —\ Koželjnik Ivan, Bonač Matjaž, Di r Branislav, Doler Ivan, Horvat Vi-r111, Lukjanovič Krsta, LoŠič Katko, rUtič Dragiša, Krcanovič Branislav, laJ'	Svoj Pajič, Njagojevič Jovan, Sčopu.
^	l?‘č Dimitrije, Djurčevič Zvonko, Da-
r	It djordje, Cikarič Ljubodrag, Mrav-
V1'	r Anton, Pujič Aksenije, Vržogič Mi.
j	! av. Milovanovič Tomislav, Petraško-
i Borisav, Miloradovič Radiša, Puh /\ Lapornik Jože, Mastnak Zvonko, ,tjašič Anton, Miloševič Ljubiša, Ska-i. Ivan, Mastikosa Zdravko, Matjašič >n, Miloševič Ljubiša, Sraka Vladi. Jr. Veličkovski Dragutin, Vodišek Raj-J Spiljak Anton, Zastrojcvič Drago-C* Pavšek Ana, Huš Konrad Bobek Brzaj Drugutin, Deli ja Hakliju, u Franc, Kajba Drago, Kompan ?vik, Maksič Staniša, Pungartnik Pc-Šafarič Franjo, Jelen Ivo, Ferlič i^rej, Nicič Jovan, Podbreznik Cvet-i’ Predič Murjan, Sretcnovič Dragutin, Vilibald, Danilovič Milorad, Golič *L^ko> Pratljaševič Jožo, Sačič Smail, l^cer Feliks in Ašenbergcr Jože.
^Šli iz podjelja:
Bh
CIvan, Lazič Milan, Vodušek Jože, Jjič Mustafa. Vadla Franio. Potek
Hr žica Marko, Podpečan Vili, ;Milutin, Sinkie Ljubislav, Jonaš-j Milijo, Brckalo Stanko, Davidovič ^•“djo ijainjanovič Miodrag, Pintarič Pintarič Alojz, Mararevič Čcdo-
i umirit aiujz, mururcvic t.tuu.
L? Zalokar Avgust, Sahlnovič Omer,
I^Oc Anton, Stojanovič Franjo, Senicu lij:1*! Nustusijcvič Tomislav Luzarevič yt;. Majstorovič Stipe, Količič Jovan. Ljjulovid Miroslav, rti r j kič Jovun, Mi-tVievid Momčilo, Pindifi Stanko, Stoj-
Julije, Milentijevič Momčilo, Pindič
‘‘ko, Mankulovič Dimitrije, Blindarc-
vic Marjan, Romih Franc, Darda Mirko,
Plavčak Janez, Majcen Franjo, Matija Bislim. sim, Kumer Vinko, Strnad Anton, Ovter Martin, Didič Branislav, Žagar Blanko. Pipan Mitja, Miloradovič Radiša, Mlinarič Alojz, Čakš Vinko, Sačič Smail, Zasela Omer, Krajnc Rudolf Vujakli-ja Milenka, Vujaklija Milenko, Erjavec Franc, Valh Rajmund, Ccvizovič Marko, Saberl Jože, Rebernik Franc, Cerovšek Martin, Ivanjko Ivan, Podkrižnik Stanislav, Lozer Franjo, Hunjadi Josip, Jevnišek Anton.
V	pokoj so odšli:
Zalokar Avgust.
V	JLA so odšli:
Oglajner Ivan, Ovter Martin. Mlinarič Alojz, Romih Alojz-Jože, Darda Mirko, Erjavec Franc, Plavčak Janez, Valh Rajmund, Milentijevič Momčilo, Kranjc Rudolf, Kumer Vinko, Strnad Anton in Cakš Vinko.
Umrli so:
Rebernik Franc, Podkrižnik Stanislav. Kri so darovali:
Stamenkovič Radivoj, KrizmaniČ Mile, Bogičevič Mila, Damjanovič Viktor, Jagodič Miha. Smukovič Rudi, Ašenberger Jože, Gabar Mirko, Ivačič Karel, Lajler Jože, Milentijevič Momčilo, Po-lenik Maks, Strašek Stanko.
Poročili so se:
Doberšak Štefka, Košec Ivan in Lam. pret Silvo.
Z avtobusom
na Nanos
Po nepozabnem izletu na Peco nam je planinska* sekcija pripravila novo, res prijetno presenečenje. To pot smo se odpravili v soboto, 19. oktobra na Nanos, kii je res med vsemi kraškimi .gorami vreden obiska. Transverzali-sti so spet prišli na svoj račun, priborili so si vsaj en, sicer težko dosegljiv žig.
Presenečenje je bilo vsestransko. Obljubili so, da nas bo avtobus pripeljal čisto pred vrata Vojkove koče, To je povzročilo, da je bila udeležba tovarišic v promenadnih oblekah in čeveljčkih preobilna ob občutni abstienci priznanih hribovcev. Avtobus pa je na žalost obstal v Razdrtem, ker ni bil prilagojen za 700 m vzpona po divjem (pečevju južnega obronka Pleše. V trdi temi se je znašla skupina 26 nedeljskih izletnikov — na cesti. V torbah smo našli le 2 zelo izčrpani žepni bateriji. Kdo naj verjame, da smo po dveh in pol urah vzpona v tesno zbitem gosjem redu, potem ko smo v pečevju parkrat zašli, končno prilezli ob 21. uri brez vseh nezgod preko zgornjega roba Presenečeni smo obstali na idilični gorski planoti, posejani z redkim bukovjem in širnimi mehkimi tratami. Dobro razpoložene nas je sprejela gostoljubna Vojkova koča 1.248 m. Ta naša pot v brezmesečni noči preko strmega pečevnastega roba, ko so daleč pod nami odsevali luči Postojne, Razdrtega, Vipave in Ajdovščine ter daljnega Kopra, Trsta in Nove gorice, bo nepozabna. Spominski album planinske sekcije pa bo ostal prazen. Drugi dan smo se zaman ozirali za fotoaparatom. Tovarišice so rekle, da se človek včasih me more otresti vsiljivih fotoamaterjev, kadar pa ga rabiš, ga ni.
Po kratkem, toda izdatnem počitku nas je pozdravilo kristalno jutro. Ko smo ogledovali televizijsko postajo in občudovali edinstvene razglede z vseh treh vrhov, nas je temeljito prepihala kraška burja. Pot do Predjame smo prehodili v dveh skupinah. Prva je šla peš v smeri planinske transverzale po vzhodnem pobočju Nanosa mimo vasi Stranek.
Popoldne smo si ogledali muzej v jamskem gradu, ki čepi kot orlovo gnezdo v skalni votlini sredi apnenčeve stene. Nato nas je pripeljal avtobus preko Rakeka še k Cerkniškemu jezeru, ki je ob tem letnem času imelo naj-višje stanje vode. Zal se je dan že nagibal, da nismo mogli skočiti v Rakov Škocjan. S težavo smo odtrgali pogled z jezerske gladine sredi bogatih jesenkih barv in že smo se znašli na domačih, celjskih tleh.
Kdor pravilno ugane vsa presenečenja tega izleta se lahko udeleži izleta ob zaključku planinske sezone in občnega zbora planiinske sekcije dne 16. novembra, čeprav ni izpolnil obveznega pogoja, t. j. udeležbe pri vsaj dveh kolektivnih izletih v sezoni.
Alojz, Oglajner Gajšek Anton, Stanislav, Kočiš .Skanderevič Ka-
»t V<>
Pohod planinske sekcije
To pot je padlo seme na plodna tla. Mislim na slavospev lepoti in koristnemu delovanju planin in planincev, ki ga je kar iz rokava stresel .predsednik planinske sekcije na letošnjem Občnem zboru. Rad verjamem priznanju predsednika celjskega planinskega društva, da takega govora še ni slišal. Tudi takega občnega zbora še najbrž ni videl. Odkrito rečeno, tudi jaz kljub dolgoletni aktivnosti v raznih organizacijah še nisem doživel, da bi Sklepe občnega Zbora izvajali s tako vnemo, šaljivci in metafiziki po krivem pripisujejo te koristne učinke planinskemu krstu, drugi pa letošnji dobri letini na sploh.
Začeli smo z Logarsko dolino, Ojstrico in Okrešljem. Pri družinskem izletu na Golico, 8. junija so rešile situacijo naše planinke. Njim edinim je uspelo premotiti budno graničarsko oko in doseči vrh. Drugi smo se žalostno vrnili, zadovoljiti smo se morali z ogledovanjem narcis in gaganjem na Črnem vrhu.
O junaških podvigih in vsestranski vzdržljivosti naših planincev na Peci 22. in 23. junija že vrabci pojo. Res je, da je bil vrh masovno osvojen že ob 5 zjutraj in da imajo mežiški rudarji precej zaslug za zgodnjo budnico.
Na Skuti, v ozadju
Izlet na Km in Kanin, 3. in 4. julija je zvodenel v Lepeni. Predlagam, da na prihodnjem občnem zboru predpišemo našim planincem |e nov obvezen rekvizit — dežnik. Planinski izlet se je spremenil v turističnega in mnogi so prvič obiskali Novo Gorico.
Po vseh teh kondicijskih izletih smo se 21. julija podali na obisk štirih dvatisočakov v Grintavčevi skupini. O tem res uspelem podvigu bi rad zapisal kaj več, saj se ga je udeležilo mnogo novincev in so bili »stati gorjani« hudo zaposleni. Priznanje jih čaka kot bodoče »botre«. Lahko se tudi zgodi, da bo reportaža o izletu privabila v našo sredo nove gorjance.
Potovali smo v smeri 1. slovenske planinske transverzale: Jezersko—Češka koča—Jezerska Kočna—Grintavec—Gojzova	koča—
Štruca—Skuta—Turski žleb — Okrešelj—Logarska dolina. Lepak: »Kamniške planine vabijo« ni bil učinkovit in je imel naš vodnik precej dela z ustno propagando. Tudi seznam prijavljencev mu je povečal skrbi, saj je bilo med njimi precej dojenčkov. Zato so se morale pridružiti običajnim rekvizitom še torbe za prvo pomoč, kladiva, cepini in vrv. Ko je pri avtobusu videl novince v nizkih čevljih in copatah, ga je strah pred Turskim žlebom toliko prevzel, da niti ni preveč robantil zaradi 3 praznih sedežev, Tudi ta problem je rešil Enči na Šlandro-vem trgu:
— Glej dve z nahrbtniki!
— Stoj! Kam?
— V Logarsko!
—• Kar notri!
— Kam?
— V hribe.
Uspelo je. Le 1 sedež je še ,pra-
Vzpon na Kočno moramo ovekovečiti
zen. Ekonomika nad vse.
Po dolini Kokre sopiha avtobus proti Jezerskem. Novinci zaskrbljeno škilijo v stene Kalške gore in Kočne. »Ali gremo tu gori?«. »To se le tako vidi, ker je dolina postavljena v hrib« jih hrabri Enči.
V noči smo v skupinah prisopi-
Grintavec in Kočna
hali na Češko kočo. Gneča zaradi jutranjih smuških tekem. Oskrbnik Drejč se znajde: Brž ponuja slivovko in nažene tekmovalce spat. Ležišča na tleh, klopeh in mizah so še prosta. Ponoči premetavanje, vzdihovanje, žaganje. Nekdo poje v spanju: »Mandolina. Mandolina« brez konca. Sredi noči pelje Einči mandolino na zrak. Zaropota kot bi se hiša podirala. Prihiti Drejč: »Ali ni nekaj zaropotalo?« Prvi svit. Vstajamo. Mandolina še vedno smrči na hodniku.
V Rebri Kočne se gnetemo na melišču. Kočna je 'krušljiva. Na čelu je kakor vedno, naš stari Maks — najstarejši po letih — naj mlajši po srcu. Rep in onemogle na repu ščiti tov. Pavle, znan po svoji brezmejni potrpežljivosti. Vilmi in Marku je kamen le za las prizanesel. Strah je prestam. Potem se previdno razdelimo v grupe po 2 in 3. Osnujemo ga za vodo. »Nimamo«! »Saj jo »taborišče« na Zdovških škrbinah
z vsem udobjem. Ranocelnik stopi v akcijo. Nekaterim novincem ne diši plezanje skozi »trebušnik« in raje ostanejo v taborišču.
Jezerška Kočna, naš prvi dvatisočak, je za nami. Opoldne že stojimo ma Grintavcu. Pozdravi nas neurje. K sreči je gmota oblakov globoko pod nami in le rahlo prši, Treska in gnmii, da se stresajo skalne gmote pod nami.
Upanje, da se bomo pošteno spočili v Cojzovi koči, se kmalu razblini. Vsa ležišča in vse mize so zasedene. Ni prostora niti da bi nahrbtnik odložil. K vsemu pa še zelo neprijazen oskrbnik. Prosim plačam, če želite«. »Potem pa pijte kislo vodo, vino ali pivo«. Nato prosimo kosilo. »Je zmanjkalo«. Vidimo pa, da se po stranskih kanalih kosilo še deli. Protekcija je žal dosegla že visoke vrhove. Maks robanti in zaman išče sabd enakega, da bi skupaj zapustila to sramoto in odšla na Okrešelj. Nazadnje se vda v usodo. Popoldne je na sporedu sončenje in zabava na prostem. Kakor izginja utrujenost, se vrača dobra volia. Zvečer nas naš vodnik .preseneti z veselo novico, da je vsakemu poiskal polovico ležišča. Srečo ima, njegov topilnišlki klobuk vzbuja spoštovanje in privablja mnogo kupcev. Ponoči spet bitka s smr-čavci.
Navse zgodaj presenečeni ugotovimo, da se nekatemiki celo umivajo z vodo, ki je zvečer nismo mogli dobiti niti zastonj niti za plačilo. Razvije se razprava o prioriteti žeje in higiene. Prvi sončni žarki nas pozdravijo že visoko v Malih vratcih. Nato slovo na Velikih podih. Prva skupina si je izbrala krajšo pot čez Sleme, druga se vzpenja na Štruco. Kmalu po osmi uri smo na Skuti — najlepšem vrhu grintavčeve skupine. Kamor seže oko se dvigajo iz megle strme stene. Ves trud je bogato poplačan. Za počitek, sončenje, žigosanje in okrepčilo sta na razpolago dve uri. Spust je nekoliko neroden, vendar se začetniki dobro drže. Nad Turskim žlebom nas na dogovorjenem mestu čaka pismeno sporočilo prve skupine — vse v redu. Žleb je kop>en; veseli ugotovimo, da smo po nepotrebnem vlačili s seboj cepine, vrv in kladiva. Začetniki nas prezgodaj zmerjajo zaradi nepotrebnega strahu, potem pa se jim tresejo hlače, ko se milimeter za milimetrom premikajo po neštetih klinih in strmih meliščih.
Sprejme nas gostoljubni Okrešelj ves v cvetju. Tam že tudi čakajo tovariši, ki so obšli planine z avtobusom. Doma smo. Od veselja se Kurt zmoti in si namaže lice z majonezo. Enči ginjen sprejema zahvale svojih varovank, ki jih je za roke nesebično pripeljal čez vse »strašne nevarnosti«.
Sestop do slapa Rinke je bil potem le še nedeljski sprehod. Po 19 urah hoje najdemo zatočišče v avtobusu, ki nam ga je za ta izlet odstopilo Celjsko gledališče.
Naš letošnji peti planinski pohod, ki se ga je udeležilo 28 članov, je za nami. Ponosni smo, da smo letos povedli v planine že 150 udeležencev naših izletov. Pred nami je še pohod po grebenih Karavank v mesecu avgustu in tradicionalni obisk Julijcev v začetku septembra. Potem pa zaključek sezone in krst. Pridružite se!
Enči, daj še meni malo limone
PRIJATELJSKO SREČANJE ŠAH1STOV INGRADA IN CINKARNA
V torek, dne 25. junija je naša šahovska sekcija odigrala prijateljski dvoboj s šahovsko sekcijo »INGRAD« Celje.
To je že tretje letošnje srečanje šahistov obeh kolektivov. V vseh teh dvobojih so igralci Ingrada pokazali, da so močnejša ekipa, saj so vsa tri srečanja odločili v svojo korist. Če k temu prištejemo tretje mesto na republiškem prvenstvu v Velenju, potem pa lahko rečemo, da je Ingrad sedaj najmočnejša ekipa v Celju in mislimo, da se nismo zmotili, če bomo trdili, da je moštvo Ingrada na prihodnjem prvenstvu Celja glavni favorit za prvo mesto.
Tekmo s šahisti Ingrada smo igrali na desetih deskah. Kmalu po pričetku tekme je kazalo, da bo naše moštvo doseglo ugoden rezultat, saj smo po prvi uri igranja vodili s 4:0, toda potem se je vse obrnilo v korist naših nasprotnikov, ki so imeli v preostalih šestih partijah odločilno premoč in samo zaradi neprevidnosti Ingra-dovega igralca na tretji deski, ki ni videl mata v treh potezah, lahko zahvalimo, da nismo izgubili vseh preostalih šest partij. Tako smo pač izgubili z minimalno razliko 5V2 :4'A> v korist Ingrada.
Posamezni izidi partij:
Ingrad — Cinkarna
1.	Štraiher — ing. Vrhovec 1:0
2.	Ojstrež — Šnajder	1:0
3.	Harinsiki — Dečko	remi
4.	ing. Cijan — ing. Pipuš	0:1
5.	Borovšek — Jovanovič	1:0
6.	Šafarič — ing. Klinger	0:1
7. Pilič — Počivalšek	0:1
8.	ing. Žlajpah - ing. Marjanovič	1:0
9.	Trebušak — Šrradt	1:0
10. Čemoša — Ramšak Božo	0:1
Če pogledamo rezultate partij vidimo, da je dvoboj bil zelo oster saj je samo ena partija končala remi, pa kljub temu je to srečanje bilo odigrano v pravem prijateljskem vzdušju.
Za povratno srečanje so se vodje ekip dogovorili za mesec september letos.
Moštveni
turnir
Izvršni odbor sindikalnih podružnic Cinkarne je letos razpisal tekmovanje ekonomskih enot v počastitev Dneva republike.
Sahisti Cinkarne se bomo sestali k tekmovanju v petek, dne 22. novembra ob 17. uri v Šahovskem domu. Ekonomske enote k temu tekmovanju lahko prijavijo tudi več moštev. Vsako moštvo šteje štiri igralce.
Odbor šahovske sekcije pričakuje, da se bodo tudi letos k temu tekmovanju prijavili množično člani našega kolektiva.
RAZPIS
Šahovska sekcija Cinkarne razpisuje kvalifikacijski turnir za dosego IV. kategorije (v okviru tekmovanj za prvenstvo Cinkarne za leto 1964).
Turnir bo pričel v torek, 26. novembra 1963 ob 17. uri v Šahovskem domu.
Pravico do udeležbe imajo vsi člani našega kolektiva, ki nimajo kategorijo. Igralci, ki si bodo na tem turnirju pridobili nad 50 % točk, jim bo priznana IV. kategorija.
Igralni dnevi bodo vsak torek in petek vedno s pričetkom ob 17. uri v Šahovskem domu.
Vsi igralci, ki se bodo udeležili tega turnirja morajo biti navzoči pri žrebu številk pred pričetkom prvega kola 26. 11. 1963 sicer pa morajo svoj izostanek oziroma prijavo k udeležbi pravočasno javiti tehničnemu vodji sekcije tov. Šnajder Jožetu (mojster v cinkovem belilu) najpozneje en dan pred pričetkom tekmovanja.
Želja odbora šahovske sekcije je, da se k temu turnirju prijavi čim večje število članov našega kolektiva saj bo to tekmovanje odpirajo veliko možnosti za dosego višjih kategorij.
Odbor šahovske sekcije
Muzej ljudske revolucije v Celju
Že leta 1951 je bil v Mestnem muzeju v Celju bdpirt oddelek narodnoosvobodilne borbe. Na razpolago je imel le en prostor, kjer pa ni bilo mogoče prikazati obširne dokumentacije in številnih eksponatov iz ilegalnega partijskega dela, ljudske revolucije in povojne socialistične graditve. Za dokončno ureditev prostorov muzeja, je Občinski ljudski odbor Celje, na pobudo ZB NOV in političnih organizacij dodelil stavbo mestnega magistrata.
Zgradba je zgodovinski .pomembna ter prostorninsko dovolj velika, morala pa se je adaptirati.
Predračunska vrednost adaptacije znaša ca. 100,000.000 din. Ker pa Okrajni in občinski ljudski odbor nimata dovolj sredstev, so priskočili rja pomoč celjski kolektivi.
Naš delavski svet je na seji dne 5. 7. 1963 odobril denarno
pomoč v znesku 2,000.000. Ta sredstva se nakažejo po potrditvi zaključnega računa za leto 1963.
Velik pomen te ustanove jje alasti v tem, da mladina in bodoče generacije spoznajo veličino ljudske revolucije, ki so jo izbojevali naši narodi.
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujem celotnemu kolektivu Cinkarne za obisk v bolnici Novo Celje kakor tudi za darilo in izražene želje ob Prazniku dela.
Razveselilo me je spoznanje, da se me še spominjajo moji tovariši sodelavci, čeprav sem bil na zdravljenju že skoraj 4 mesece.
Posebno se zahvaljujem tovarišem Smonkarju, Kmetecu in Solarju. ki so me obiskali v bolnici.
Kristanšeik Jakob
Gasilci so
Po nalogu Občinske gasilske zveze so se morale vse gasilske enote obvezno udeležiti občinskega tekmovanja za leto 1963. Za industrijske gasilske enote je bilo tekmovanje 27. 6. 1963 ob 15. uri na stadionu Olimpa.
Po vztrajnem treningu so se člani gasilskega društva Cinkarne udeležiti z eno desetino tekmovanja industrijskih gasilskih enot. Tekmovanje je bilo po programu, ki ga je predpisala občinska gasilska zveza Celje, z namenom, da se člani gasilskih društev strokovno izobražujejo in urijo svoje sposobnosti, da bi v primeru nesreče znali ravnati z razilčnimi gasilskimi aparati in orodjem in da bi lahko uspešno stopili v akcijo ob vsakem primeru nesreče.
Od industrijskih gasilskih društev so se tekmovanja udeležili Emajl, Štore, Metka in Cinkarna. Vseh skupaj je bilo 5 desetin. V tej zelo hudi konkurenci je naša desetina zasedla tretje mesto s 704 točkami in je tako postala tretja v občinskem merilu. S tem rezul-
Tovariš urednik!
Vratarji Cinkarne bi želeli, da se v časopisu objavijo imena vseh tistih tovarišev, ki se s kolesom vozijo po dvorišču podjetja in so bili zato že kaznovani. Želeli bi, da bi tudi drugi vedeli za ta ukrep. Morda bi potem bilo mani takih primerov.
S tovariškim pozdravom
Kranjc
Spoštovani
tovariš
urednik
V začetku avgusta mi bo potekel rok službe v JLA, zato naj izkoristim še zadnjo priliko, da Vam pišem iz Lovrana kot vojak, pripadnik JLA.
Braniti našo svobodo in neodvisnost v vrstah JLA je naša častna dolžnost! Biti moramo srečni in ponosni, da lahko čuvamo pridobitve NOB! Za lepše življenje, ki ga mi živimo, so bili naši očetje pripravljeni dati življenja, v borbah za svobodo so naši bratje izkrvaveli, nam pa naj bi bilo žal znoja, da jo očuvamo?! Ne! Ne dovolimo tega!
Tudi kulturno se naš mladinec na odsluženju vojaškega roka dvigne, saj so mu na razpolago mnoga sredstva, ki bogatijo človekovo notranjost.
Na zaključku naj spregovorim še nekaj besed o kraju, kjer sem ta čas živel. Morda bo mnogim odveč, saj skoraj vsi poznate Opatijo, Lovran, Reko itd. Kljub temu naj poudarim, da mi je vsa obala od Medveje preko Lovrana in Opatije do Reke izredno všeč. Pozimi res ni bilo kaj posebnega, saj je bila prazna, osamljena, v teh toplih dneh pa je oživela. Vsa oba la je zdaj eno samo kopališče. Sklenil sem, da se bom vračal v te kraje, če mi bodo le razmere dopuščale.
Prav prisrčno pozdravljam ves kolektiv Cinkarne!
Še posebno pozdravljam kolektiv Obrata Mozirje in Tebe, tovariš urednik!
Nasvidenje v Cinkarni v mesecu avgustu!
Vojnik Jože Punčuh V. P. 1731/4 Lovran
tekmovali
tatom je gasilska enota našega društva dobila pravico do nadaljnjega tekmovanja v okrajnem merilu. Članom gasilskega društva čestitamo za doseženi uspeh in za požrtvovalno urjenje, ki so ga opravili v pripravah za to tekmovanje. Menimo, da napor, ki so ga vložili na vajah in s tem žrtvovali svoj prosti čas, dokazuje visoko zavest članov gasilskega društva, da delajo v korist požarne varnosti v (podjetju.
Člani desetine so tekmovala v metu vrvi na 25 m, teku na 100 metrov z opremo, hitrem oblačenju, vezanju vozlov, odgovoru na dve strokovni vprašanji in šolskem mokrem trodelnem napadu v hitrosti. Vse delo je bilo treba opraviti po predpisih in seveda tudi v najkrajšem času. Omeniti moramo, da so bili na tem tekmovanju vsi udeleženci enakovredni in, da je .razlika točk med prvim in vsemi drugimi zelo majhna. Da so člani našega društva lahko dosegli takšen rezultat, so morali premagati vrsto težav, npr. zamenjava svojih izrednih izmen tako, da so se lahko udeleževali rednih vaj, ki so bile potrebne za tekmovanje.
Vsi člani društva čestitamo k doseženemu uspehu in želimo, da nas omenjena desetina še nadalje zastopa na podobnih tekmovanjih.
TEKMOVANJE V POČASTITEV TEDNA POŽARNE VARNOSTI
Gasilsko društvo, ki obstaja v naši tovarni, je organiziralo v počastitev Tedna požarne varnosti, ki je bil od 22. do 29. 9. 1963, po
obratih razne parole, ki so opozarjale na nevarnost požarov
Organizirali smo interno tekmovanje članov društva v naslednjih disciplinah: tek na 100 metrov z opremo, vezanje vozlov, met vrvi na 25 m, hitro oblačenje in streljanje z zračno puško.
Organizirano je*bdlo tekmovanje gasilskih strojnikov. Vsak strojnik pri društvu je moral tekmovati na vseh strojih, Id jih poseduje požarnovarnostna služba v Cinkarni.
Tekmovanja so potekala po predpisih in po pravilniku, ki ga je izdala Gasilska zveza Slovenije. Na tekmovanju je bil navzoč poveljnik Občinske gasilske zveze in referent za stroje pri Občinski gasilski zvezi. Predstavniki zveze so bili zelo zadovoljni s takšnim načinom tekmovanja in so poudarili, da je to edinstven primer našega društva, da na tak način izobražuje svoje člane, da so dobro pripravljeni, če bo potrebno. V počastitev tedna požarne varnosti so se strojniki našega društva udeležili strojniškega tekmovanja, ki ga je pripravila Občinska gasilska zveza Celje. Na tem tekmovanju je ekipa strojnikov iz Cinkarne dosegla 4. mesto izmed 9. sodelujočih.
Teden požarne varnosti smo zaključili s preizkušnjo naših članov operativcev, ki se stalno usposabljajo za delo v operativnem smislu, predvsem za gašenje požarov in tudi v preventivnem pogledu. Vse delo je bilo v redu opravljeno. To je edina garancija za požarno varnost v podjetju.
Rezultat tega dela je mogoče rezultat naših rednih vaj, ki jih društvo organizira vsak teden. Na tekmovanju se je opazilo, da tisti, ki se neredno udeležuje vaj, ni dosegel tistih rezultatov, ki bi jih lahko, če bi se vaj redno udeleževal. Zato izkoristimo to priliko, da vas člane operativce opozorimo, da so vaje predpogoj za vsakega člana društva, če hoče koristno sodelovati pri preprečevanju .požarov, saj to je tudi dolžnost članov gasilske organizacije.
matografih od 15. novembra 15. decembra letos:
KINO UNION:
Od 15.—16. 11.
»DESET KORAKOV NA VZHOD«, ruski film Od 16.—17. 11.
»JEVDOKIJA«, ruski film Od 17.—18. 11.
»ZGODBA O KUBI«, ameriški film Od 19.—21. 11.
»DOBER NAUK«, francoski vistavision film Od 22.-23. 11.
»OPERACIJA TIZIAN«, jugoslovanski film Od 24.-27. 11.
»LJUBEZEN NA MEJI SVETA«, argentinski barvni CS film Od 27.-28. 11.
»POTEPUHI«, španski film Od 29.-2. 12.
»ŠEPET NA BLAZINI«, ameriški barvni CS film Od 3.-5. 11.
»DVOJNI OBROČ«, jugoslovanski film Od 6.—10. 12.
»NEVIHTA NAD MEHIKO«, mehiški barvni CS film Od 11.—13. 12.
»PROTI JAMAIKI«, franc.-španski barvni VS fili® Od 11.—16. 12.
»NA DIVJI ZAHOD«, ameriški film
KINO METROPOL:
Od 15.-18. 11.
»MARINA«, nemško-italijanski film Od 19.—20. 11.
»DEVET DNI NEKEGA LET* ’ ruski film Od 21.—22. 11.
»LABODJE JEZERO«, ruski barvni film Od 23.-26. 11.
»ZADNJI VLAK IZ GUN HILLA«,
ameriški barvni VS film Od 27.—30. 11.
»RAZKOŠJE NA TRAVI«, ameriški barvni film Od 1.—4. 12.
»V ZAVETJU NOČI«, angleški barvni film Od 5.-8. 12.
»BUTERFIELD 8«, ameriški barvni CS film Od 9.—10. 12.
»AMERIKA PONOČI«, italijanski barvni film Od 11.—12. 12.
»MAMA POSLUŠAJ MOJO PESEM«,
španski barvni film Od 13.—15. 12.
»NOVELA O ŠAHU«, nemški film
MATINEJE:
V
»ted
telo
!£
vin
fli'
%e Ji le
te
toč
^0
*fli
Po
(foh
s
Jtmi
te
tej
itei
ieti
*»ljS
'im
Mii
'»ak
Itn.
te
,No
Ni:

>a
ia
N«
'itn
te
, !>; Vi
laj
Vr
te
C
v«
fla
ih!
17.	11. »KAMENITI CVET«,
ruski barvni film 24. 11. »VRATA OSTANEJO ODPRTA«, jugoslovanski film 1. 12. »DUBROVSKI«,
jugoslovanski barvni tilu’
8.	12. »RDF.CI BALON«,
francoski barvni film 15. 12. »JOKALA BOM JUTRI* ameriški film
Predstave so vsak dan ob te
18.	in ob 20. uri, matineje Pa 10. uri dopoldne.
Spored objavljamo po podatk* Kinopodjetja Celje in za sP membe ne odgovarjamo.