St. 30.
V Trstu, v sredo 14. aprila 1886.
Tečaj
—
JINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
»*	«B Mll.
»&DINOST« z izhaja Škrat na ted*n vnako arsda in iibete o noludne. Gena za vae leto prilogo Tpl.. za polu leta 3 el. SOkr., za žetrt leta 1 gl. kr. - Sama pri
Vil dopiii te poiiljajo Uratfilitvi »vi« Tarnate« »Nuova Tlpografia;« v»»k mora biti
ogafluno 1 gl.SO kr sa celo leto.— Posamezne i^vilke se toiuvajo ori opravniiivu ( fr»nkiran. Rokoplal t>»ez posebne v rod »os ti ae ne vračajo. — Inttratt' (razne vrste nazaa-in TtraiiKan v Trati pc & kr.. v Sorlol in v Ajdovićlnl no <» nr. — Naroiutnt. reku.- ) Vila ln podanice) ae zaraSunijo po pogodbi — prav c«n6; pri kratkih oglasih z drobnimi
»cije in inaerate pmiema Opravalitvs. vta Ter rent a. »Neva tlakama*.
rekami niafcnie za vaako beaedo 2 kr
O ^kmetijskem prasanju.
Ni Suda, ako so se semljigča uže močno razkosana začela prodajati ter prihajati v last meščanov, često-krat tujcev, ki so iz njih napravljali svoja letna stanovaliSča, pristave ali ville, kakorSnih je po okolici od nekdaj mnogo.
Mesto se je začelo Siriti po oko-ličanskih tleh; gospodarji posestev so zemlji&ča prodajali, da se na njih nove stavbe napravljajo, in tako so se krčila posestva tem bolj ter se sedaj mesto jako razSirilo, ter v svoje okrožje sprejelo skoraj polovico nek la nje spodnje okolice.
V mestu so se zidale palače, okoličan zidal si je kajže, bajte ter prodajal posestva in če ne prodajal, vsaj vedno delil in z dojgom obtoževal, iSčeč si zaslužka v mestu. Začetkoma je bilo dobro, ali polagoma je začelo dela v mestu zmanjkovati in sedaj ga je le malo.
RevSčina }e nadvladala
blagostanje poviševati, ampak manjkati. In priSli so res Časi, v kojih skoraj ne razločiS več meSčana od okoličana; noša mu je enaka in Č1-stokrat tudi jezik. Ali ne hodimo sedaj na polje jezikovnega prašanja, kajti to ne spada sem.
Kakor je torej delo v mestu po-nehavalo, pojemalo je tudi blagostanje v okolici.
Takozvanih latifundij sicer v ! okolici ni, ali nahaja se mnogo kam-panij, ki so skoraj brez izjeme v rokah tujcev, katerim morajo v sedanjih ,časih okoličani, prejšnji gospodarji^ za najemnike ali mandrijerje služiti, nko niso novi gospodarji dru-zih delalcev svoje narodnosti na ta posestva pripeljali.
Kako bi se dala ta revščina še vsaj nekoliko preprečiti? To je ono prašanje, na katero je težko in skoraj nemogoče najti odgovora.
Po naših mislih bi niti zakon, ki bi daljno deljenje zemljišč zabranil, dosti ne pomagal, ker razkosanih zem-
je nadvladala v okolici in v sedanj ih časih prišla na sto-	. D - ---------------
pinjo, da Se nikoli poprej. Do lakote j ^ in z prevelikim dolgom obteženih in skrajnosti sicer ni Se prišlo, ker j11* m°g°Se več zjediniti ter jih jed-dobiva se tu pa tam še dela; tudijuemu gospodarju v roke dati. živež ni toliko drag, ali vendar bolj- ' Ostati bodo morala ta zemljišča, Sih časov si ne moremo pričakovati, j kakoršna so sedaj, tudi po no vej po-Vse to je prouzročilo deljenje in'stavi, ako se taka postava naredi, in zadolževanje zemljišč, z druge strani uboštvo ostane na istej stopinji, ako se
pa tudi razvada, ki je pri tem tudi svojo ulogo igrala.
Nekdaj, ko je kmetstvo v okolici bilo na vigjej stopinji blagostanja, ko so kmetije bile še nerazdeljene, vladale so Še stare navade in običaji. Ko so pa okoličani začeli si dela v Trstu iskati, pomnožile so se tudi
vlada ne pobrine dela okoličanom preskrbeti ter v delo domačince sprejemati, ne pa iz druzih dežel sem pridšedših delavcev.
Kakoršno je stališče zemljišč v tržaškej okolici, tako skoraj je tudi drugod v bližini velicih mest in tudi osrednjej deželi, dalj od mest je
navade; trudapolno delo zahtevalo je kmetstvo sedaj v slabem položaju, ker boljšega jela; jeli so se ma'o po malo obteženo je razven s prevelikimi davki pre blačevati, zapuščati staro nošo in j in drugimi pristojbinami, tudi z in-običaje in Sli za modo; živeli bolj tabuliranimi dolgovi, katerih se težko
kedaj oprosti.
Nočemo tu navajati raznih šte-
meščanski nego kmetski.
Naravno je, da se tako ni moglo
PODLISTEK.
Malavika in Agnimitra.
Indijska drama K&lid&sova.
Na slovenski jezik prel< žil dr. Kar-o 1 G 1 a s e r*.
(Daljo/ Iravati.
Si slišala, daje govorila o kraljičinem naročilu? Kaj bo tedaj?
Bakulavalika Tukaj le stoji, z rudečico oblit in pričakuje zauzitku . . .
Malavika. Kdo? Gospod?
Bak ulavalika (smehljaje se). Ne gospod, nego mladika, ki visi ob ašokovej veji: natakni si jo za uho. {Md-iavikd kaže da je pobita).
Vidulaka.
Si li slišal ?
Kral\.
Kar ho, prijatelj, jo ugodilo zdaj, Edino to jo prav zaljubljonim, Osobi dve če družite ho kdaj, Ljubeča in pa hladna prav moćn6, Užitek pravi to nikakor ni! Milejša h I ti h t je če pogineta Oba, onako ki ho ljubita Pa oh! ne družiti ne moreta.
vilk, ki kažejo, koliko je vknjiženega <iJga na tem ali onem zemljišču, v tej ali onej deželi; povedali smo uže, da je ogromen, ker šteje se uže na milijarde.
Kako naj bi se pa zemljišča tega dolga rešila ter kmetijstvo pospešilo ?
To je ono prašanje, ki tudi našej vladi preglavico dela, ker ni tako lahko in skoraj nemogoče, toliko dolga odpraviti.
Da se kmetijstvo v boljše stanje privede, treba je zemljišeni dolg odpraviti — kriči marsikateri — hipoteke naj pridejo v državne roke ; država naj ima le pravico kmetu posojevati; ona naj odkupi dolg, ki sedaj teži na kmetovem zemljišču.
Da, vse to bi se dalo učinoti, dolg se lahko z zemljišč odpravi, ali se v državne roke da. Ena ali druga stvar bila bi dobra in gotovo i uspešna, kajti, ako vlada prevzame odkupovanje dolga, lahko to tako naredi, da kmet v nekoliko letih v primernih obrestih ves dolg poplača, ne da bi pri tem mnogo trpel.
Razni oderuhi in banke tirjajo sedaj po 6—10 fr. odstotkov obresti od posojenega denarja; ako bi vlada dolg v svoje roke vzela ter tirjala tudi 10 fr. od kmeta ter jih razdelila na dva dela, vračunši si 3—4 fr. po sto, drugo pa odpisala na dolžnem kapitalu, oprostil bi se tem potem kmet v nekoliko letih dolga, ne da bi pri tem mnogo trpel.
Sedaj pa mora upniku tako velike obresti plačevati ter se vedno bati, da mu bo prej ali slej zemljišče na dražbi prodano. (Dalje prih.)
Govor
poslanca M. Volit jaka, v držtvnem zboru dne 20. marcija 1886.
(Dalje).
Mimogrede omet ieno, ozirati bi se pa moralo tudi na §. 3). Štirsk^ga Šolskega
(Mdlavika si vtakne mladiko \a uho in prav ljubko nogo položi na aloka). Kralj
Drevesu vzela jo mladiko in Podala mu noge, ker bo ga jo Dotaknila, obema na korist, Oh žal in joj, jaz pa ubožček Bom!
Mdlavikd.
Ali bomo imele vspeh, da sve častile !drevo ?
.	Bakulavalika.
Saj tvoja krivda bi ne bila; ašoka bi ; moral biti celo brez vseh kreposti, ko bi se obotuvral razcvesti, ker si ga počastila z nogol
Kralj.
Oo zdaj, ašoka, ne razcvetel koj, Ko ho to deva jo dotaknila Z nogo, prunežno kakor lotus zal, Z nogo, okrašeno z nanožnico, Potem zastonj gojiš žoljo, ki so Enake željam mož zaljubljenih Prijatelj dragi, Btopil bi rad k njoj, Besede sladke bi rad pravil joj!
Vidulaka.
No, stopi, jaz se pa hočem pošaliti.
Nipunika. Vladarica, krafj prihaja.
Iravati.
Na to je moje srce kar z početka mislilo.
Vidulaka (pristopivli). No, povćj ali se dohaja, ob dragega prijatelja kraljevega z levo nogo butati? Obe (vstraleni). Oh, kralj jel
zakona, ki določuje, da jeden Šolskih nadzornikov mora bili v besedi iu pismu zmožen slovenščine.
V kratkem se bodo z nova Imenovali okrajni šolski nadzorniki, in uže d;ines moram vlado opozarjati, naj pazi, kake oso h 3 izbere za ta posel.
Ako ogledamo sedanje Šolske nadzornike, za katere se imamo zahvaliti prejšnjemu naučnemu ministru, moramo reči, da niso nič druzega. neyo agenti nemškega schulvereina, kajti pred vsem gledajo na to, da hi se učenci v ljudskih Šolah, kolikor je mogoče, priučili nemščini. Krivi niso sam', ako se njih smoter ne doseže; laka) ne, to sem uže poprej povedal, toda ialibog, to ovira omiko našega naroda.
Di pa okrajni šolski nadzorniki niso le agenti nemškega schulvereina, amnak tudi politiški iigentl, kaže slučaj, kateri sem hotel navesti v štirskena deželnem zboru, pa se mi je odtegnola beseda. Morda da mi je tukaj dovoljeno omeniti, oziroma povedati ta faktum. Bilo je 1884 leta, ko je znani Celjski nadzornik uralno potoval po Savinskl dolini. PriSel je tudi v Bra-slovče, to je v naroden kraj; hotel je morda tudi tam delati propagando za svojo stvar, ali je na mislil, da govori z ljudmi svojega mišljenja, kajti izrazil se je, da bi Slovenci najbolje storili, ko bi izvolili v deželni zbor nekega Čuvana, katerega so bili te laj radi ropnega umora zaprli.
Naši okrajni Šolski nadzorniki so pa tudi agenti nemŠkoliberalne stranke, kajti ne morejo najti dovolj grdih besed, da bi ž njimi ne črnili naše katolifike duhovščine.
Namesto, da bi ti gospodje z našo duhovščino, katero mi visoko spoštujemo, zložno delovali, kadar gre za naravno versko vzgojo naše mladine, pa jej odločno nasprotujejo. Zakaj, to je lahko umljivo: oni so — nemŠko-liberalni agenti, naša duhovščina |e pa — k sreči narodni.
Za uzrok, da se v naših ljudskih šoiah tako močno gleda na nemški jezik, navaja se, da bodo mogli učenci iz ljudskih šol prestopiti v srednje Šole, katerih poučni jezik je nemški. Ta uzrok se pa meni ne zdi opravičen, zakaj se pa ne osnujejo slovenske srednje šole?
Poglejmo v tem oziru člen XIX. o katerem se je uže tako pogosto govorilo in so bile zadnji teden burne debate. Kaj pravi njegova zadnja alinea (Čita): »V de« felah, v katerih biva več narodnosti, morajo se javna učilišča tako urediti, da se dado vsakemu narodu potrebna sredstva, izobraziti se v svojem jeziku, ne da bi se kedo silil k učenju druzega deželnega jezika.«
Vidulaka.
BakuliVvalika, zakaj se temu nisi ustavljala, čeprav si to vedela, daje to neskromno početje? (Malavika se boji).
Nipunika.
Slišiš vladarica, kaj ta Gautama tu poČinja ?
Iravati.
Kako bi mogla inače ta štorklja živeti ?
Bakulavalika
Ona je izvršila kraljičino povelje in se ni pregrešila: kralj tedaj naj odpusti (pade na kolena in tudi Malaviko k temu primora).
Kralj.
Če je temu tako, si brez krivde, vstani.
Vidulaka.
Tako se dohaja; kraljici ide čast.
Kralj.
Tc ne holi pronežna noga zdaj, Ašoka ker si se dotaknila V Mladiki lotusovi slična je Ti nožica, drovo pa jo trdo.
M;\luvik;\ (se sramuje).
Iravati.
Srce gospodovo je mehko kot sveže maslo.
Malavika.
Bakulavalika, pojdi; naznanive kraljici, da sve njen nalog izvršile.
Kralj.
Dobro; poslušaj pa še poprej mojo, ker sem vender enkrat priložnost vlovil, da ti jo objavim.	'
Bakulavalika.
Poslušaj jo pazno.
Kralj
Že dolgo, oh! so mi prokazal ni Veselja cvet, predraga deklica! Objemi me, nebeška deva in Izpolni tajne željo mi sred!
Iravati (naglo pristopivli).
Le izpolni le; zlati ašoka ne kaže cvetja, pa ta le je uže zopet razcvel I
(Iravatijo lapa^ivli se vsi vstralijo).
Kralj (tiho Vidulaku).
Prijatelj dragi, kaj mi je zdaj storiti?
Vidulaka.
Tvoje hitre noge te naj rešijo; druge pomoči ni.
lravaii.
Bakulavalik;\, to je lep začetek to. In ti, Malavika, le izpolni željo gospodu le.
Obe.
Odpusti kraljica 1 ali je to naša krivda, če kralj ljubi?
(Odstopite).
Iravati.
Zares, možem pač ni zaupati. Tako tedaj v prsi meč zasadiš tvojej zvesti soprugi, ki je zaupljivo prišla sem vero-vaje tvojim hinavskim besedam. Tega bi si pač ne bila mislila, da bom pala kakor brezskrbna srna, katero je lovčev klic privabil sem /
Vidulaka [na tihem kralju).
No, zini kajl Zakaj ne govoriŠ?Cese tata zasači pri zločinu, mora reči, da se je učil zidove predirati.
(Dalje prih.).
Je li mari preveč, ako mi Slovenci zahtevamo srednje šole za naš narod ? Pred nekaterimi leti se je nam reklo, da nemamo potrebnih knjig za slovenske srednje Sole, kakor oe hI bila naloga vlade skrbeti za to. Nazadnje so se osnovale slovenske paralelke na kranjskih spodnjih gimnazijah.
V prejšnej legislativnej dobi se je bila sklenola resolucij i zastran osnove slovenskih paralelk na gimnazijah v slovenskih pokr-jinab. Da se ta resolucija ni izvela na Celjske) gimnaziji, zdi se mi nerazum-ljivo, ako jemljem v poštev razmere učencev nemške in slovenske narodnosti. Letno poročilo . tedai oficijalni podatki — za Šolsko lelo 1884-85 kaže, da je na Cel|skej državnej spodnej gimnaziji, oziroma na štirih spodnjih razredih Celjske gimnazije bilo 100 nemških in 153 slovenskih učencev.
K številu 453 je seveda kakih 30 učencev tako imenovanega pripravljalnega kursa prištetih. Vprašate me morda, kaj je Celjski pripravljalni kurs? To nI nič dru« zega — rekel bi — nego zavod za raznarodovanje slovenske mladine; tudi ima pripravljalni kurz preprečiti, da se na Celjskej gimnaziji ne ustanovijo Blovenske paralelke. V ostalem pa tudi ta kurz škoduje slovenskemu narodu, ker morajo otroci slovenskih stariŠev jedno leto dalje šolo obiskavati nego otroci, ki so tako srečni, da imajo nemško starlše. Govoreč o Stirskem Šolstvu moral bi tudi osvetliti delovanje srednješolskih nadzornikov Ro* žeka in Zindlerja. Ker pa mislim, da je sedanji naučni minister o tembolj poučen, negoje bil njegov prednik ali kakor |e ta hotel biti, hočem za danes opustiti to ne-prijetno razkladanje, le gospoda Zindlerja bi rad opozoril, da ravna proti službeni prisegi, ako slovenske učence z drugo mero meri kakor nemške. (Poslale dr. Steinwender: to je denuncijacija I) To se je pokazalo pri maturi na Oljskej zgornej gimnaziji, poslanec dr. Steinwender: To niso nikaki dokazi, ampak samo smešne trditve.)
(Dalje prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Cesarjevii Rudolf je 9. t. m. obiskal Mostar. Po poti so ga povsod navdušeno sprejemali. Mostarski Župan se mu je zahvalil za pohod ter izrekel prošnjo, naj cesarjevič čutila zvestobe in udanosti naznani pred najvišji pretstol in razodene srčne ždje vsega prebivalstva, da bi cesar deželo kmalo obiskal. Enako željo je izrekel tudi pravoglavni metropolit. Cesarjevič je bil jako vesel srčnega sprejema ter se je jako pohvalno izrekel o napredovanju in kuituri dežele.
It državnega zbora. Iz seje poslanske zbornice od 7. t. m, nam če nekoliko dostaviti. Poslanec pl. Vucetich je priporočal, naj se zgraditi luki v Poreču in Piranu ter podal to le predlogo: Vladi Be naroča, naj se potrud1, da se osnuje novo, potrebam sedanjesti popolnoma primerno morsko pravo, naj se o tem praŠanji dogovori 2 ogersko vlado, ter naj zadevajočo zakonsko osnovo s predlogo vred, ki zadeva podaljšanje carinske in trgovinske zveze, še v tem zasedanji predloži poslanskej zbornici. Voditelj trgovinskega ministerstva baron Pussvvald, odgovoril je, da se z lukn:mi deli j■■ one, kolikor to dopuščajo dovoljena sre tva; mornarski red je uže popolnoma dovršen in njegova predložitev je odvisna le še od dogovora z Oger.-ko, prav tako je tndi zasebno morsko prave dovršeno.— O dr. Gregrovem govoru dne 8. t. m. dostavljamo še to le: Dr. Gregr je rekel: Pravi uzrok, da Nemce češki poštarji in Češki uradniki tako silno jeze, je ta, da češki uradniki, kakor dobri Avstrijci, neČejo z njimi plavati v poli« tičnej reki, katera se danes v tem prebivalstvu vali,- ker se češki uradniki nečejo ž njimi udeleževaii pri nemško-narodnih, političnih demonstracijah, njihovih svečanosti, komersov in bezničevanja, kder ni videti drugih dekoracij, razen plavic in pruskih ali velikonemških barv, in kdc po stenah ne visi nobena druga slika, razen podobe njegovega veličanstva nemškega cesarja i njegovega kanclerja. Poslanec Gregr nadalje očita nemškim uradnikom, da so pomagači in vohuni nemške stranke, da nemški poštarji celo časnike In tiskovine svoje stranke z največo natančnostjo odpošiljajo; tiskovine nasprotne stranke in celo vladne tiskovine pa zadržujejo, ali jih celo ne odpofiiljujo. Vrhlabski
okrajni glavar, g. Theumer, je celo napil dr. Knotzu, kakor najvrlejemu, najzveste« jemu i najpogumniSemu boritelju za pravice Nemcev na Češkem, in taeib uradnikov je mnogo. — 9. t. m. je poslanska zbornica nadaljevala proračun trgovinskega ministerstva. Poslanec Hrbst je trdil, da bo primanjkljaj veči, nego je postavljen v proračun, finančni minister je odgovoril, da novih kreditov ne bode potreboval. Na to se je rešil proračun trgovinskega ministerstva in začela se razprava o poljedelskem ministerstvu, ki 8e je v večernej seji nadaljevala. Poslanec Suess je govoril zoper carino na žito. Sprejet je bil naslov nosrednje vodstvo«. V prvej seji 10. t. m sta se sprejela naslova: državna uči-iišča in poskuševališča in deželna kultura. V večernej seji j« poslanec Proskovec govoril o zametavanju gnojnih tvarin v mestih ter vprašal, ali imata ministra notranjih zadev in poljedelstva voljo, komunalnim upravam in kmetijskim društvom priporočiti, konec storiti tem gospodarskim in zdravstvenim škandalom; on graja to, da se tako malo troši za varstvene in vodne stavbe in za vodotoke, praša, kdaj se izvrše ukazi h komasacijskemu zakoau in obžaluje, da je premalo živinskih zdravnikov. Poslanec Heilsberg govori o nadlogah kmetov v planinskih deželah, katere nadloge so povzročile nesrečne pogodbe o uredbi. Minister je na to odgovoril in potem se je sprejel ves proračun poljedelskega ministerstva ter pričela razprava o proračunu za pravosodje. K naslovu »osrednje vodstvo« govori poslanec Jaques. On trdi, da se v poslednjih sedmih letih za pravosodje nič bistvenega nI storilo, pre-drugačba pravosodnih zakonov pa je toliko potrebniša, ker je v Avstriji potreba delati za to, da se v državljanih budi iržavljanBka skupnost in zavest in zato treba centralizacije, ker ta je Bredstvo za omiko, za vzbujo pravnega čuta in za to, da se ljudstvo obvaruje prekucijskih teženj. Govornik upa, da država, ki ima tako nadarjene narode, vendar spozna pravo svojo nalogo, in da se jej posreči, zatreti narodnostne boje; ljudstva naj sicer ob-drže svojo narodnost, ali dade naj državi, kar državi pripada, i nemškej kulturi to. kar ima ona pravico zahtevati z ozirom na zgodovinski razvoj in sedanjo pomembo. Govornikova načela pač niso taka, da bi narodnostne boje zatrla, Še le strašno bi jih podkurila in pod netila prekucijske težnje. To pač vidi in ve vsakdo, adorima zdrave oči In zdrav razum.
12. t. m. je zbornica nadaljevala razpravo o proračunu pravosodnega ministerstva. Govorilo je več poslancev. Minister Pražak je zavračal očitanje, da se vlada ne briga za zboljšanje obstoječih zakonov ter kazal na uže uvedene predrugačbe i navajal zakone, ki se pripravljajo. Zavračal je tudi poslanca Derscbato, da se pristransko postopa pri imenovanju uradnikov.
Ogerski državni proračuni ne morejo biti dosti vredni, ker zadnji teden j« ogerski finančni minister Szapary v državnem zboru zahteval 19,943.971 gold. novega kredita za leti 1884. in 1885. Primanjkljaj zadeva proračune vseh minister-stev, največ in sicer 11 milijonov pa spada na ogerske državne železnice. Minister odgovornost od sebe odvrača ter jo zvrača na glavnega vodjo železnic Tolnaja, ki je moral vsled slabega gospodarstva odstopiti. Bodi temu uže, kakor hoče, slabo znamenje za gospodarstvo ogerske vlade je vsekako, da se je pokazal tolik primanjkljaj, zaupanje do vlade se je s tem moralo silno omajati.
Vnjane dežele.
Bolgarski knez je zaukazal, da se imajo v Rumeliji 23. maja izvršiti volitve v sobranje, katero bode v Sredcu. Temu so-branji se predlože sklepi carigrajske kou ference; drug dekret pa odpravlja obsedni stan ter razpisuje tudi volitve v Bolgariji na dan 23. maja.— Knez je odgovoril turškemu velikemu vezirju, da se Bvojih pravic ne odpove, da Be pa uda sklepom velevlasti. Tudi bolgarska vlada je odgovorila velevla8tim, da storjene sklepe jemlje v znanje. S tem je tedaj bolgarsko-tuiško praŠanje rešeno.
V grlkem državnem zboru je bil 12. t. m. zavržen predlog, da ima zbornica zaupanje
le v tako minlsterstvo, ki je pripravljeno takoj pričeti vojno, Bprejet pa predlog, s katerim se izreka ministerstvu nepogojno zaupanje.
Mej grlko in tvrlko vojsko se je na meji uže začel razpor. Turški paša Ejub je zahteval od grškega generala Sapunza-kis-a, naj se grški vojaki umakno od meje pri Ziskos-u ter je poslal turške vojake proti temu kraju. Sapunzakis pa je posadko na meji pomnožil in dobil ukaz, naj se ne umakne. Boja ni bilo, ker Ejub paSa ni hotel Grkov napasti.
V	nemškem državnem zbdru je 10. t, m. načelnik naznanil, da je državni kancler napovedal, da meseca maja peda predloge glede davka na cuker in žganje. Vsled tega je načelnik nasvetoval, naj se zasedanje odloži do 17. maja, čemer je zbornica pritrdila.
Anglelkej spodnjej zbornici je 9. t. m. Gladstone podal velepomembne predloge, ki brez dvomba provzroČć velik i dolgotrajen boj mej raznimi strankami, a zmaga Gladstonova je na vse zadnje gotova, ker njegovi predlogi stoje na stalu pravice In človečanstva in čas jih zahteva. Vse te predloge skupaj moramo imenovati: irska uatava. Po teh predlogah se ima ustanoviti v Dublinu poseben državni ibor za irske postavodajne in upravne zadeve. Irska ne bi več pošiljala v angleški parlament poslancev. Irski parlament bi bil sestavljen iz d^eh razredov; v prvi razred bi spadalo 28 sedanjih perov in 75 zastopnikov, ki bi se izvolili; v drugi razred pa bi ee izvolili 103 zastopniki. Oba razreda bi se posvetovala skupno, smela pa bi zahtevati glasovanje vsak zase. Parlament nema pravice sklepati o pravicah krone, o vojskinih, vojnomornaričnib, kolonijalnih in zunanjih zadevah, tako tudi ne o zadevah vere, trgovine, brodarstva in denarstva. Irska vlada bo imenovala sodnike; policija ostane začasno pod britanski m nadzorstvom' Irci bodo donaŠali petnajstino k državnim bremenom, doneskov za vojne troŠke pa so popolnem oproščeni.
V	Belgiji še ni reda, ampak deželo tepo hude nadloge. Čete delavcev, združeni z človeško smetljako, delajo strah po deželi, če tudi konjica po vseh cestah patrolira. Ko se bližajo vojaki, pobegnejo delavci v gozde, ko pa vojaki odido, pri-kažo se zopet trope delavcev ter požigajo in ropajo. To ulačuganje se je tako razširilo, da so se cele soseske združile z delavci. Vojaki imajo najostreje ukaze, ukazano jim je streljanje na vse take čete. brez ozira, ali jib vojaki zasačijo pri posilstvih, ali ne, in brez opomina. Vsled tega pa srditost le še bolj raste in sam Bog ve, kaj bode iz vsega tega.
DOPISI.
Trsi, 23. aprila. — (Volitev v Treh-iah in nai magistrat. —). K ljubu temu, da bo k malo treba v Trstu posebne ječe, da se sprav jo na varno vsi magistratovci, imajo na magistratu še vedno zanosti »mor-bina«, za »pakljanje« pri volitvah. — Kaj so vse delali ag tatorji, da so Danela spravili v mestni zbor, to še kasneje popišemo, naj denes le omenimo, da so se godile surovosti od strani kandidatovega brata in njegovih rokovnjačev, kakoršnjih si more človek pričakovati le mej najsuro-vejšimi Ijudstv. — NaŠ namen je denes te ta, da pokažemo, kako so na magistratu prenaredili volilni imenik, in kako postavno so v tem obziru postopali. — 19 Gropaj-cev je bilo leta 1881. kaznovanih na 14 dui zapora zarad prestopka, krr so nt-ke table, ki so kazale pogozdovalne meje, samovoljno odstranili. — Volilno pravico zgube res taki, ki so bili zarad kacega zločinstva zaprti najmanj 6 mese cev (mestni štatut od 1. 1850. g. 32) ali ta S. se ne more rabiti proti Gropajcem, Ki so bili kaznovani le ?arad prestopka na 14 dni. Gropajci so be sicer 3 dni pred volitvijo pritožili na namestništvo in na magistrat, ali zaman, ker okoličan jo prlpuSčen krempljem magistrata na milost in nemilost. Zbrisali so teh 19 Gropajcev, ker bo zadnjič volili Živca in Zi vic ni persona grata ne v kolibi, ne v rumenej hiši, ker je preveč odkritosrčen In odločen ter bi posebno zdaj, ko so se zaznale take sleparije, preveč ropotal. Ali to še nI zadosti. Vpisali pa so 25 novih volllcev iz TrebČ in OpČin, mej temi sta na priliko za eno in isto posestvo po dva volila; zna se nadalje za dva slučaja, ko je prišel volit sin za očeta, pa komisija se zato ni brigala; volili so nekateri, ki so lili ob enem zaprti z omenjenimi 19 Gropaici; (quod licet Jovi, non licet bovij
k skrutinaciji je navada, da puste vse volilce, da vidijo in slišijo, kako se je izvršil a volitev; v Trebčah to pot niso smeli volilci v volilno sobo, ki je bila zaprta io stražena od žaudarjev.
Ne omenimo tukaj strašnega terorizo-vanja po nekem feldpatru. potem po Mir-koviču in drugih agentih magistratove Hermandad. — Postopanje oblastnij v obče se je ta pot nekaterim voiilcem tako pri-Btudilo. da se ni hotelo udeležiti volitve nad 40 volilcev, mej temi celo več Tre-barjcev, ki so ostali doma. Tako je prišlo, da je dobil Danel Ivan to pot 2(J6 glasov, Zivic pa 167.
Vseh volilcev je bilo 415; za Danela je odločilo torej očevidno zbrisanje 19* Gropajcev, ki so pri zadnjej volitvl volili in vpisanje 25 volilcev, ki pri zadnjej vo-litvi niso bili volilci. Pošteno ni bilo nikar, da se je volilni imenik na tak način pre-drugačil, kajti po pravici je moral veljati oni popravljeni imenik, kateri je veljal za I. volitev. Pa kedo bode v Trstu pravice iskali O surovostih, katere so se godile mej volitvijo in po volitvi po bratu kandidata, bode pisal drug dopisnik za prih, številko.
Le toliko naj uže denes omenimo, da se je po volitvi v hotelu na vrhu vršila prava orgija in da so pred komisarjem Mirkovlčem brez vsakega dovoljenja zažgali poleg obili8ka kres, katerega noben okoličan ne sme zažgati niti na čast sv. Janezu. Tako daleč smo s pravico v Trstu. — Ali pride dan, ko se bode vse to strašno maščevalo nad onimi činitelji, ki bo tega kriin ki namesto, da bi varovali postavo, širijo nepoBtavnost In bahaško samovoljnost. Da naše prerokovanje ni prazno, kaže še uprav na magistratu. Mi smo v zadnjej štev. prorokovali, da prideta v kratkem se dva viša magistratna uradnika pod ključ, in res je v nedeljo uže sedel načelnik mestnega računstva, nek Guldo Picciola in njega pomočnik nek Hugon Brenn v •kajhi«.
Ali to še ni zadosti; ako bode sodnija strogo preiskovala, bode morala Še nekaterih drugih osob polastiti se in tudi načelnik magistrata bi moral pri takih okoliščinah prositi sa penzijo in zginoti z magistrata. — Vse to iu Se veliko druzega se mora zgoditi, predno se more povrnoti zaupanje tržaškega ljudstva v boljšo bodočnost Trsta, kajti duhovi so strašno razburjeni. V patrijotičnih krogih pa se zdaj vse čudi vladinej pasivnosti, češ, da bode zlogo8podarstvo še vsejedno trajalo, ako se magistratu in sploh mestnemu zboru ne vzamejo iz rok vse politične agende, potem dac in se mestna uprava ne dene pod večo državno kontrolo.
In ko se vse to godi, ko je zaprt administrator Salobarde in je močno kompromitirana grda duša Solobarde, dr. Ludro, uprav zdaj se upa Loizek z Vrha priporočati okoličanom to lebkoživke, iu ona brez vsake sramote se še upa nore k delati iz poštenjaka Živca, in v zvezie kovati kakor svojega gosp. Ivana Daneh, kateremu mi le čestitamo k protekciji dr. Ludra.
Živi-11 lepa družba I Le to se boiimo, da Ciatiova družina letos ne bode toliko* krat telefonirala na Obilisk. kakor lani, ako prem hi bila letos po brljavih pojmih Lojzeka bolj sigurna.
Suda 7. aprila. Vesti o domačih zabavah v našem ljubem Trstu smo tu z veseljem sprejeli. Skoraj bi se nam bile želje izpolnile, da od Vas ustineno poro-ročila dobimo, kajti — skupljena flota se je jela rušiti; koncem prošiega meseca so nas popustili Rusi in isto nameravalo Se je v laškej eskadri.
A to je hila le slepeča tlhota pred nevihto. Danes, ko v hitrosti slućaino angleško pošto porabim, da Tebi te vr-t re pošljem, predrugačilo se je vse: »Dimtri .Jonskoj« je zopet tu. Italjani puste svoje kotv« za-kotvene, in Angleži so se čez noč za dve oklepnici pomnožili tako, da zdaj tukaj 5 oklepnic in deset drugih različnih bro-dov btoie. Za koliko se je naša armada pomnožila, to Vam bo po brzojavih znano. Parobrod »Elhabeta« s svojimi šest tor-pednicam — kakor so leta 1884 v Trstu bili — so zdaj tu.
Znamenito je, da so mladiči (torped-nice) mater uie pri Karfu popustili in spolnim hltpom proti našnj luki udarili, tako, da so nas uže 5. dan t. m. opoludne, komaj bilo je poročilo o njih prihodu znano, tukaj iznenadili.
Laške torpednice (isto šest) katere 80 tisti dan ko naše PuJj — Taranto, 2 dobra dni ItližeJ zapustile, vedno se Še pričakujejo, in uže se pričenjajo laški krogi radi tega vznemirjati.
Govori se o blokiranju grških zalivov in drugem, a kaj v Istini napoči, to se ne ve — gotovo je le to: da pisatelj »Turek« drago plati to otenje iz gržkib zadreg.
Pri nas je polno Slovencev pevcev iz Bartel-nove šole in naše mile pesmi se vsak večer po luki razlegajo — tako da nam srca radosti igrajo.
Domaće in razne vesti.
Služba namestnika državnega pravnika je lzpraznena v Trstu,.
oziroma v Gorici ali Rovinji, s plačo osmega razreda. Prošnje je vložiti do 24. t. m. pri c. kr\ viš|em deželnem pravdništvu v Trstu.
Ilavbe v iržftškej luki. Takoj po velikej noči se prično v trgovinskem ministerstvu posvetovanja glede novih stavb v tržaškej luki, da se pomanjkljivosti odpravijo i da bo mogoče odpraviti svobodno luko ter Trst pridružiti v avstrijsko-ogersko carinsko okoliše. Ni. merjava se, prepustiti mestnej gosposki napravo novih potrebnih skladišč. Pomorska dela pa prevzame država in upa se, da bo zadosti en miljon goldinarjev vsako leto do leta 1889 za dala, ki se imajo izvršiti.
Služba šolskega služabnika
je razpisana na c. kr. trgovinskoj in nav-tičnej akademiji v Trstu, letna plača znaša 300 gl. in službena doklada 75 gl. Prošnje se imajo vložiti do 20. maja pri c. kr. deželnem namestništvu v Trstu.
ParobrodftkeJ družbi za vožnjo mej Trstom in Istro z sedežem v Trstu je ministerstvo dalo dovoljenje za vožoje.
Občni zbor delal, podpor, drugiva dne 11. aprila t. I. v dvorani »Slovanske čitalnice« je bil od več ko 400 udov obiBkan. Koj po 5. uri je pozdravil predsednik gosp. Viktor Dolenc zbor, ter predstavil vladinega zastopnika g. policijskega sovetnika viteza Raimunda Vidica. Spominja se potem vis. društv. pokrovitelja cesarjeviča Rudolfa in nasvetuje, da ga zbor telegrafično nezdravi ter da se mu zakliče trikratni »Živio«.Zbor je temu z navdušenim 3kratnim »živio« pritrdil. Potem prečita tajnik društveno kroniko obeh oddelkov, kakor tudi denurničir o letnih dohodkih in stroških ter proračun za leto 1886., kar je vse razvidno iz letnih računov, katere smo už»> omenili v listu. — Gospod knjižničar Jereb je radostno naznanil, da se je letos mnogo več knjig čitalo od drugih let, ter izrka zahvalo vsem onim, ki so podarili knjig društvu in še v bodoč« priporoča, naj bi se Kg. rodoljubi večkrat spomnili d: uštvene knjižnice, ter s tem ogladili našemu na-rodu|pot|do večega izobraženja in olike.
—	Predsednik je potem stavil predloge odbora za spremembo pravil. — Pri točki devetej se je unela jako burna debata, ker
1e odbor predlagal: naj se bolnim udom, caterih bolezen traje nad 1 leto, izplača 13 tednov po 1 fr., drugih 39 tednov pa po 50 n. na dan. Po preteku enega leta naj bi se pa odbor poravnal z bolnikom ter ga eukrat za vselej izplačal. Proti temu
J>redlogu je bila večina navzočih in ostalo e zopet pri starem. Sprejel pa je zbor predlog, naj se iz prav iste točke izpusti stavek, da se mora oni ud, ki je zaostal 6 tednov s plačilom, predstaviti zdravniku in se namesto tega postavi, da 3 dni po duevu vplačila, ako bi zbolel, ne dobi podpore. Odobril Be je nadalje predlog, da se onim udom, ki zaostanejo šest tednov in v 7. tednu vplačajo, izplača vsejedno podpora, ako bi se po nesreči poškodovali.
—	Za ženski oddelek so obveljale tudi nekatere spremembe pravil;—omeniti nam je posebno one, da bodo odslej tudi ženske imele pogrebnico in penzijski zalog, pa bodo morale v ta namen na leto 50 soldov več plačevati. — Po končanej debati o spremembah pravil, je predsednik
Kovabil zbor, da mu dovoli par besed po-vale g. denarničarja. Risal je na kratko zasluge za društvo uže pet let točno in vestno pa brez vsake plače ali odškodnine poslujočega g. denarničarja Drag. Schmidta, ter ga prosil in spodbujal k nadaljneinu delovanju v korist tako važnega društva. Konečno mu je izročil v znamenje hvalež nosti in čaBtnega priznavanji v imenu društva lepo zlato uro z masivno zlato verigo, na katerej prvej je bilo gravirano: •Detalsko podporno društvo v Trstu. 1866.a
—	G. denarničar Schmidt se je v toplih besedah zahvalil ter obljubil, da bode vedno za društvo delal, bodisi kakor de-narniČar ali kakor prost ud, ker to društvo mu je zelo pri srcu. — Zbor je to zagotovilo sprejel z navdušenimi živioklici. — Predsednik je potem omenil tudi zaslu" vrlega večletnega tajnika g. M. Katalana", ter mu izročil v imenu društva srebrno tobačnico. Tudi tajnik se je na kratko zahvalil in udja so tudi njega odlikovali s živo aklamacijo.
Na to je povabil predsednik nazoče ude, kate ri še niso oddali svojih volilnih listov, da to precej storfc, v ta namen pre-trže zbor. Mej odmorom vršila se je skru-tinacija, po katerej se je pokazalo, da je bilo oddanih 342 glasov, izmed katerih bo dobili izvoljeni od 205 do 266, drugi glasovi pa so bili raztreseni in nekatere glasovnice celo prazne ali polovično napolnjene. Po končanej skruti naciji predsednik zopet odpre zbor in naznani ta le izid volitve: Za predsednka: Viktor Dolenc. Za tajnika: Ivan Resman. Za denarničarja: Draeotln Schmidt. Za odbornike: Mate Mandič. Mate Živic, Davorin Sinko-vič. Grga Jereb. Anton Hrast. Josip RenČel. Franjo Žitko. Mate Katalan. Štefan Prelc. Miha Pregarc. franjo Primožič. Franj Garga. Valent Ster. Val. Saulovič. Ivan KrapeŠ. Anton Kljun. Franjo Fabian. Iv. Gerlanc. Za namestnike: Fran Polič Iv. Božić. Franjo Godina. Franjo LovišČek.
Gregor Lotrič. Peter Može. Za pregledo-▼alce : Jakob Perbauc. Jernej Novak. Janko Drašček. Zi nadzornike: Franjo Zorn. Andrej Gorup. Luka Bait. I?an Drašler. Ivan Brio. Josip Hajpel. Anton Maurič. Josip Leščak. Ivan Frank. Anton Babič. Ivan Pierič. Josip Fakin. Franjo Cigo;. Ivan Sutaj. Andrej Švagel. Franjo Gomi-šel. Ivan Skočij. Anton Gustinčič. Anton Indihar. Ivan Cerkvenik. Ivan Pipa. Andrej Ferluga. Matija Samč. Andrej Benčma. Kari Kravos. Franjo Andrejčič. Loucnar Miroslav. Franc Nadališek. Tone Zlobec. Jakob Žnebelj. Ivan Volk. Ivan Umek.
Ženski oddelek.Odbor: Gospe: Schmidt Marija. Masnec pl. Franja. Ipavic Franji. Paker Marija. Gospoiice: Geršič Dragotina. Jager Ana. Avšič Marija. R6lhel Josip:na. Kranjc Josipina. Namestnice: Gospojice: Berne Marija. Polenčič Viktorja. Maurič Dragotina. Pipan Josipina. Pregledovalke; Gospojice: GerŠiČ Josipina. Kovač Polona. Nadzornice: Gospe: Schwarz Ana. Primožič Ana.Gebeit Ana. Kljun Alojz'ja.
Predsednik pozdravi nove odbornike in odbornicr, ter izrazi željo, da bi tudi ti tako vspešno delovaji za društvo, kakor stari in h koncu prosi Boga, da bi pripomogel k dobremu vspehu tega društva, društva, ki je kakor ladija od vseh valov sem in tja metano, vender prispelo v varno luko. Naj se množi in krepi naše društvo v slavo in korist našega naroda I S tem je zaklučil zbor. — Na odposlani telegram je ogovoril precej v pondelek presvitli c s.rjevič telegrafično: »Nj. c. k. Visokost cesarjevič sepresrčno zahvaluje za lojalno izjavo. — Bombelles.
Tržaške novosti:
Novo aretiranje. Denes se govori, da so tudi nekega eksekutorja potegnoll v zapor, in da je mej mestnimi očeti taka poparjenost, da se hočejo nekateri odpovedati, mej njimi sam župan. — Kje na deželi, kak kmet, bi se bil pri enakih razmerah uže davno I
Nesreče. Godca Čermelja Franca je poleg Mondo nuovo nek velik pes na več krajev močno vgriznol. Na Katar. Jenko je, ko je pred hišo v Kolonji stala, pal nek Irs na glavo in jo dobro ranil. — Mali otroci so se tepli, a v tepežu je ostal z nožem nevarno ranjen 14 letni Henrik Fetko.
Policijsko. Zaprli so nekega gostilničarja, ker je svojo ženo tako močno ranil, da so jo morali nesti v bolnico; prav tako so zaprli nekega kotlarja iz Se-Žane> ker je neko lebkoživko pretepal iu nekega pijanega fakina, ker je ljudi po cesti strašil z nekim sicer nenabasanim revolverjem.
Iz Bazovice nam pišejo: Gospod Lojzel iz Vrha je bil v pondelek v Bazovici in je predlagal nekaterim Bazovcem, naj se sprijaznijo z njegovim bratom in naj ne protestujejo proti volitvi njegovega brata, ter da on v ta namen plača hektoliter vina. Ali hrabri Bazovci so odgovorili : Pojdite 8e farbat, vi in vaše vino, mi ne prodajamo svojega prepričanja I
Iz Treblč nam pišejo: G. Lojzek je v nedeljo pri Štruklju plačeval za vino, ob enem pa razsajal čez »Edinost« češ, naj ljudje čitajo »Alabardo« in »Indipen-dente«; potem je začel razkladat, koliko je Danelova hiša v okolici dobrega storila, potem, da je treba Ljubljančane zapoditi iz Trata in Še več takih surovosti. — Posestnik Stefau Kale iz Padrič pa je na vse to babanje Danelu na zobe rekel to-Ie: Vaše hiSe se |e treba bati, kakor satana, kar ni oče pokvaril, hoče zdaj še sin — sam sebi ne znate gospodariti, pa hočete drugim itd., spovedal je Lojzeka tako, da je kar omolknol pa pete odnesel« Sramotno je bilo Se to od Lojzeka, daje bil v dmžbl nekega desperatnega reporterja zloglasne Solobarde.
Notranjska posojilnica je
Imela v teku leta 1885 gid. 57.360.02 dohodkov in gl. 57.234.97 stroškov, toraj prometa gl. 114.594.99 proti gl. 83.565.64 v letu 1884. Gotovine v blagajnici |e bilo dne 31. decembra pret. leta gl.395.05 in pri drugih zavodih naloženo gld. 9u8.53. Na novo je pristopil zadrugi odličen rodo-' ljub s 46 zadružnimi deleži po 100 gld., izstopil je ud z 1 zadružnim deležem in vzdigneuih |e bilo razuu tega še 4 zad. deležev uko da ostaja vplačanega zadružnega fonua v letu 1885 gl. 3500. Društvo šteje sedaj 95 zadružnih ueiežev po 100 gl. toraj gl. 9500, opravilnih deležev je vplačanih 12G po 10 gl. torej gl, 1260 tako da ima zadruga g 1.10.76J fouda. Posojila dovolilo se j« 36 novim strankam in se je na ta konto vplačalo gl.38498 izplačalo pa gl. 42.064.69, stanje posojil koncem I. 1885 24.4U5.08. — Posojila dajala so se le proti osobuemu poroštvu večinoma na iz-iavo dolžnih pisem. Zaostalih obresti je gld. 78.23, vplačanih pa c;lo leto gl. 1859 6G izmed te za leto 1885 gl. 430.50 kar jr već passivum. Društvo je imelo koncem I. 1884 izposojilod drugih zavodov g|. 5000 na kar Be j« vrmlo gl.2500, tako" da je sabk) izposoj i koncem leta gl. 2500. Od izposojil je bilo plačanih gl 185.84 obresti med temi na leto 1886 gl. 15.55 kar je već dobiček. Hranilnih uklad je bilo gl. 7176. — izplačalo se je pa na ta konto gl. 4820.20 in med letom obresti gl. 176.08. Ksipitali-zo»ane obresti znašajo gl.297,50. Inven-
tarna vrednost gl. 126.8G. Na upravnih stroških je došlo gld. 6, izplačalo se pa je gl. 150.55 med tem stanovanje, pristojbine, pisarska priprava itd. — Znamenito je to, da je bila zadruga prisiljena plačati pri-dobninski in dohodninski davek za J. 1883 1881 in 1885 v znesku gl. 425.17, kar se je pa med posledne zneske vpijalo, ker zmatramo plačevanje davka po novih postavah o zadrugah neopravičeno in bode društvu eori omenjena svota gotovo po-vernena. Bilanca izkaže gl. 25.914.75 aktiva in gold. 25.269.79 pasiva, toraj dobička gld. 643.96. Pri občnem zboru posojilnice dne 4. aprila sklenilo se je na reservni fond od dobička gl. 10*1, odpisati, ravnateljstvo dobi 5*1,, deležuikom po 4°lt na njih deleže in kar ostane se prepise k reservnemu fondu, tako da se bode ta pri tem dobičku vender le zdatno pomnožil. —Ob enem izvoljeni so bili v ravnateljstvo: gg. Alojzi Kraigher, trgovec, ravnateljem, Josip Lavrenčič, trgovec, blagajnikom, Peter Kraigher, trgovec, koutrolorjem in dr.Ivan Pitamic odvetnik in pa Franc ftuttin, trgovec vsi iz Postojne odbornikoma. V nadzorstvo so bili izvoljeni: gg. Anton Globočnik, c. kr. deželne vlade svr tovalec v Ljubljani, Adolf Obreza deželni in državni poslanec v Cerknici, dr. Juri Sterbenc, deŽeln« poslanec in župnik v Hrenovc.ah, Fran Lavrič, veleti žec na Rakeku, Anton Lodes, na i logar v Bukuji in Fran Križaj, veletržec v Sv. Petru.
Vabilo na XIX. redni veliki zbor »Matice Slovenske« v sredo 28. aprila 1886. l.do 4. url popoludne v dvorani ljubljanske čitalnice. Vrsta razpravam : 1. Prvo-sednikov odgovor.2. Račun o društvenem novčnem gospodarstvu v dobi 1. jan. do 31. <iec. 1885. I. 3. Volitev treh društveni-kov, katerim je v smislu 9. a. društvenih pravil presojati in potrjevati o iborove letne račune o novčnem gospodarstvu. 4. Proračun za leto 1887.*) 5. dopolnilna volitev odbornikov.
Po g. 12. društvenih pravil imajo letos izstopiti iz odbora: Gg. dr. Anton Jeglič, Karol Klun, Franc Kosar, dr. Josip Po klukar, dr. Jurij Sterbenc, Karol Šavnik. Ivan Tomšič in dr. Josip vitez Tonkli. Hazven teh izstopita iz odbora letos tudi Še gg. Simon Gregorčič in Janko Kersnik, ker sta bila na XVIII., oziroma na XIX. rednem velikem zboru izvoljena le na tri, oziroma na dve ieti. Voliti je tedaj vsega skupaj 10 odbornikov. V odboru pa še ostanejo, in sicer izmed ljubljanskih odbornikov gospodje: Peter Grasselli, dr. Anton Jarc, Anton Kržič, dr. Fran Lampe, Franc Leveč, Josip Marn, Maks PieterŠnik, Andrej Praprotnik, Luka Robič, Feliks Stegnar, Josip Suman, Ivan Vavru, Ivan Vilbar, Matej Vodušek, Anton Zupančič, Vilibald Zupančič in dr. Jernej Zupanec ; izmed vnanjih odbornikov pu gospodje; Matej Gigale, Andrej Einspleler, Franc E javec, Frajc Hubad. Ivan Majciger, Andrej Marušič, Božidar Raifi, Andrej Se-nekoviČ, Luka Svetec, Fran Suklje. dr. Ivan Su8t, Franc Wiestnaler In Mihael Žolgar. Vsaj 16 odbornikov mora po 12. društvenih pravil navadno bivati v Ljubljani. IzstopivŠi smejo biti zopet izvoljeni. Pri volitvi odbornikov in istotako pri volitvi treh računskih presojevalcev {3. točka) se vštevajo tudi volilni listki takih drušvenikov, ki sicer niso mogli priti sami k zboru, ki so pa vendar volilne listke poslali odboru z lastnoročnim podpisom, tako dani suma zaradi kake prevare.
6. Letno poročilo o odhorovem delovanji v dobi od l, aprila 1885. do 31. mar-cija 1886. leta. 7. Posamezni nasveti.
V Ljubljani 10. aprila 1886
skoz severno Siriji in sicer od luke An-takieh skoz Alepo v Holas do Evfrata, ki bi b:l dolg 30 nemških railj, reka Evfrat pa se uredila, da bi za plovitev h,h popolnoma ugodna. Ce turfcka vlada vzame to stvar v svoje roke. pač kanala ne bo.
Za prvosednika: Josip Mam.
Odb. in blagajnik Ivan Vilhar.
Kolera. Iz Padove naznanja poročilo mestne gosposke od 9. t. m, da je v tamošnjem pešnem polku pet vojakov na koleri zbolelo. Italijanski vojni minister pa je na neko prašanje 9. t. tu. v poslan-skej zbornici naznanil, da sta v Padovi dva vojaka za kolero umrla. Imamo tedaj blizu hudo sovražnico.
Kolora straši uže na več krajih; v zgornjej Italiji še veuno tu pa tam plaši; tudi na Spanjskem in Francoskem se tu i u tam pojavlja; bati se je teoaj, da se poleti tudi k nam priklati.
Za tobak je skupila v letu 18875 av. strijska uprava 73.791.177 gl. za l,(J60.824gl. več nego v letu 18^4. Koliko nima I
V pospeševanje ladijestavstva pripav-lja naša viaua zakonsko osnovo, vsled katere se imajo državne denarne podpore dajati takim domačim laiiijestavcem, ki delijo za vojne namene rabljive pamike. Enaki zakoni veljajo uže dalj Čaaa v dru-zib državah; na Angleškem, Francoskem i v Ameriki.
Trmasti profesorji. Na vjšjej gimnaziji v mestu Ntutra so vsi profesorji po dučevanje ustavili, ker bo se sprli z vodjo. Najbolj veseli 8 > tega — učenci.
Nova pomorska pot v Indijo- Turškei vladi se je izročil nov naćrt za svezo sredozemskega morja s perziškim zalivom. Po tem načrtu naj bi se skopal kaoal
*) Račun in proračun sta gg. društveni-kom v društveni pisarni izložena in jim bosta pri velikem zboru tiskana na razpolaganje.
Knj iževnost.
Ljudska knjižnica. IV. zvezek te pri-liubljeue knjižnice obsega to le zanimljivo stvarino: »Pergamen mauriškega doktorja«, ■ PonoČna straža« (Češki spisala Bužena Nemcova), »Hudičev kriŽ», »Kako je od-legel Ančki zobobel« iz ćešćine prevel J. Sattler in »Carigndski dervišia (menihi), iz hrvaščine prevel Božidar Strmski.
V. zvezek obsegi »Kitico povedeb resne, vesele, smešne vsebine« množino zanimljivih povesti od H. Majarja. Priporočamo tuli v tej priliki to lepa berilo prostejšemu ljudstvu namenjeno.
Delavski pri\aielj. Nauki, ki so delatcen v sedanji dobi posebno potrebni. To je naslov najnovejše knjižice, kojo je spisal znani slovenski pisatelj France Podgornlk. Delalsko prašanje je sedaj na dnevnem redu ter daje muogitn državnikom j.iko teško opravilo. Dobro delo je. da se delavec o sedanjih razmerah in svojem stanu poduči, kar je hotel i g. pisatelj te brošu-rice storiti. Na podlagi znanega reka »Pomagaj si sam in Bog ti pomote« obrav-uuje v I. poglavji prafianje »Kako so doslej deiavce učili in sodili?« in v II. »Po čem e delavcem hrepeneti v sedanjem času?« Knjižico je tiskal in založil j, Krnjec v Novemmestu, obsega 52 str. in stane "20 kr. Mi jo najtoplejše preporočamo slovenskim delavskim oruštvorn iu vsacemu delavcu, katerim |o je g. pisatelj posvetil.
Vabilo na narodbo. Spoznavši, da je Slovencem znanstvene literatu-e neobhodno potreba, oi ločili smo se stvariti list zgoli za pouk in znanstvo. V ta namen pretvoril se je »Kres« v poučen Iu znanstven list. Ker nimamo nobenega znanstven ostrokovn |a£kega lista, bode gojil »Kres« kolikor mogoče vse znanstvene stroke. A pri tem hočemo skrbeli, da bodo spisi večinoma poučnega značaja ter za vsacega omikanca v obče zanimivi in sploh lahko umevni.
Komur je za to. da se pri nas znanstvena književnost bolj krepko goji in da dobijo naši klici po laBtnih srednjih šolah tudi v tem smislu tranejšo podlago, ta naj nas gmotno in duševno podpira. Nadejamo se, ua je uže naSe razumništvo toliko na-rastlo. da si bode moglo vzdržavati vsaj jedini znanstveni list.
List izhaja kot Četrtletoik v posameznih zveskib po šest tiskanih pol obsega-jočih. Za celo leto velja 3 gld., po knjigarnah vsak zvezek 80 nov. Kdor naroči skupaj 12 izvodov, dobi enega povrh. Naročnina naj se pošilja tiskarni družbe sv, Mo-bora v Celovcu.
Druai zvezek izide meseca junija.
V (Jelovcu. 31. marca 188G.
Urtdnistco in založništvo »Kresov o«
Vsebina 1. zvezka; 1 Iz zapuščine pesnika Simona Jenka. Po pesnikovem dnevniku priobčil I. Jenko. 2. Doneski k /.godovi n i devetega stoletja. Dr. Fr. Kos.
3.	Imenopis konjiške nadfare. M. Napotnik.
4.	Ivan Manel, Manlius ali Mandelc, prvi tiskar na Kranjskem. Sestavil L. Žvab.
5.	Nestorjev! Vlahi. Dav. Trstenjak. 6. K tko se piipravlja rasiiinam podstava. M. Gden-šek. 7. Balon »La France«, Dr, Ig. Kle-menčič. 8. O starejši Hobl indijskega slovstva. Dr. K. Glaser. 9. f Lavoslav Gorenjec-Poigoričan. Andrej Fekonja. 10. Poročlio o hrvatski književnosti. XIV. J. Steklasa. 11. Drobnosti.
Tržno porodilo
Za kavo in sadje dob>o prafianje, v obče pa mlahova kupčija; seno stane denes f. 1.90 do 2.50.
Borsno poročilo.
Borsa mlahova; kurzi državnih papirjev prav trdni z dobro tendenco.
Dunajska Borsa
dne 13. aprila
Enotni drž. dolg v bankovcih 85 gld 45	kr.
Enotni drž. dolg v srebru 85 »	55	*
Zlata renta......114 ■	10	»
5\ avst. .... 101 •	8U	»
Delnice narodne banke. . 878 »	—	»
Kreditne delr*'ce . . . . 290 •	25	•
London 10 lir sterlin . . 125 »	85	»
Napoleon....... — »	—	•
C. kr. cekini......10 »	05	»
Kr. državnih mark ... 5 »	93	»
Mnogim dopisnikom v Komnu.
Mi smo imeli dosedaj dva dopisnika v Komnu, ki ma nam večkrat kaj poročala. — Prvi je popisal neko veselico društva »Lira«. V tam dopisu je neko nam nepoznano gospodo malo piknol, ker je omenil, da se je neka gospoda veselila slabega vremonu.
To je druzega našega dopisniku tako zbodlo da nam je poslal dopis, v katerem zanikuja, da so se nekateri gospodje veselili slabega vremena In se posebno zarad tega huduje, ker je g. predsednik omenil v svojem govoru nekaterih neprijatoljev Lire. Mi sami radi priznamo, da ta dopis ni bil zadosti objektiven, pa toliko hrupa vender ni bil vreden. (Dalje priu.)
Prodaja smerekovih sadik.
V	c. kr. centralni semeniški šoli pod Rožnikom proda se še več tisoč triletnih smrekovih sadik v skupinah po tisoč kosov katerih vsaka z za^ i-janjem vred 2 gld. stane.
Naročila vsprejema c. kr. deželno gospodarsko nadzorništvo v Ljubljani do 20. t. m.
Naznanilo.
V	zalogi podpisane bukvarne dobiva se knjiga :
Marija moja kraljica
ali
Š M A R N I G E. Spisal Anton Žgur, župnik v Loškem Potoku. — Z dovoljenjem Ljubljanskega knezoSkofijstva, 346 str.
Obseg: Marija, moja luč; moja z ve. zda; moje solnce; moja pesen; moje bukve; moj vrt; moja jed; moj Škit; moj biser; moja beseda; moje drevo; moje veselje; moje zrkaloj moja sastra; moj studenec; moja nevesta; moja podoba; moja cvetica; moj prstan; moje orožje; moje sidro; moje pribelaliSČe; moje prebivališče; moja trdnjava; moj turen; moje zdravilo; moja pot; moja čulodelnica; moja sred-oica, moje mati; moja krona; moja kraljica. — Pridejana je sv. mafia, molitve, katere naj ae z nufcnlkora vred opravljajo po vsakej tihi sv. maši, lavretansk« litanije, molitve k presvetemu rešnemu Telesu, k sv. Dovici Materi Mariji, k sve-temu Jožefu, za vse potrebe, litanije vs»h svelnlkov, molitve po litanijah, molitev h knžanemu Jezusu, tri božje Čednosti in sv. križev pot.
Gena letošnjim »Šmarnicam« je ta-le. Vezane v pol usnji......gl.—.90
« vse v usnji.....» 1,—
« « « z zlato obrezo » 1.20
Po poŠti 10 kr. več. Kdor jih 12 skupno naroči, dobi ene za nameček.
Tvarina je dobro obravnavana, in prav koristna. Ker Ima mične izglede in do-Rodbej bode sa knjiga gotovo vsakemu priljubila.
Katoliška Bukvama
o—i v Ljubljani stolni trg št. 6.
Spomladansko lečenje
v
Caj iz tisoč cvetlic
čistilni in krv popravljajoči. E lino sredstvo proti netočnosti, rezavci, zabasanost', ne-delalnosti čevesja. Izvrstno proti Skrofolam
in vse bolezni vsled pokvarjene krvi. Dobiva se v paketih po 50 soldov edino v odlikovanej lekarni Praxmarer (Ai due Mori) Veliki trg.	Mestna palača.
V isti lekarni se napravliajo vsaki d;m pelinovet \a spomladanski lek na podlagi sasapari/je I. vrste z in brez potmSljive judure po 30 soldov vsaki	10—1
&
LA FILIALE IN TRIESTE
deli' I. r. priv.
Stabilimento Austr. di Gredito
par commeroio ad Induitria.
VERSAMENTI IN CON 1'ANTI
Banconote: 2''t°/o »nnuo Interesse verso preavviso dl 4 giornl 2*U» • » » » . 8 » 3 » » » • » »30»
Per le lettere di versamento attualmente in circolazione, il nuovo tasso d' interesse co-mincierd a decorrf»re dalli 27 corrente. 31 cor-rente e 22 Novembre, a se,:onda del rispettivo preavviso
Napoleoni: 2'i,0(o annuo Intereise verso preavviso dl 30 giornl 2'U* « • » > . 3 mesl 3»» • t i »6»
Banco Giro:
Ban onote 2Vj®/o sopra qualunque somma Napoleoni aenza Interessi
Assegni
»opra Vienna, Prapa, Pest, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bruck, Graz, Sallsburgo, Klagenfurt. Fiume A gram, franco spese.
Acquisti e Vendite
dl Valori, divise e incasso coupons
Antecipazioni
aopra Warranta in contanti, interesse da con-venlrsi.
Mediante apertura di credito a Londra H9!o provvigione per 3 meni. » efrettl5'[,0/o interesse annuo sino 1'importo di 1000 per importi superiori da con-Trleste, 1. Ottobre 1883	14-48
VLAHOV
Likver okrepljujući želudac
odobren po viših oblastih sa dekretom a pripravljen od
ROMANO VLAHOV
Šibenik (Dalmacija) sa filialkom u Trstu, Via S. Luzzaro Br l.-A.
Ovaj likver, koji se uzimlje mješan sa vodom, kavom, vinom, teom II juhom, sastavljen je iz vpgetalnih so-kovah, imajučih zdravotna svojstva, te se njegovo neposredno djelovanje pokazuje u želudeu 1 kod prolmvlja-jučih organ ah; nadalje čisti krv izpravljajuć slabinu i tromost i pospješuju^ tek. On čisti polagano, tiništuje gljiste ublažujući kmuičke hrapavosti jetarah, slezena, umanjujući sve malo po malo zastarjele bolesti hemoroidab.
Uzme II se likera danomice. Suva od otrovnih miazmiih, proizvirudlh koli od pokvarena zraka, toll od epidemijah, zato je Izvrstan liek proti groznici i proti koleri.
Ono pako sto sačinjava pravu osebinu likera u zdravstvenoj struni j^st. što oslobadja ljude odane srrtbi i pokunje-nostl od Škodnih posliedieah, koje čovječanstvu daje veliki broj nesrečnih
Zaista iza malo danah čovjek, koji st služi tim likerom ćuti, da mu je povraćana životna snaga, i čuvstvo blagostanja čini ga zadovoljnim, probudjenim 1 svježim la svaki rad.	34—42 Da se olahkoti kupovanje občinstvu gospodar tvornice osnovao je na Široko razprodaju svoga likera, koji se može dobiti u svih kavanah i rakijainioah
OBLEKA
le li trajne vočje volne, za moža srednje velikosti.
310 metrov za jedno obleko:
7.a gld. 4 96 iz dobre ovčje volne' za gld. 8 — iz boljše ovčje volne; za gld. 10'— iz line ovčje volne; va gld. 12 40 iz jako fine volne. POPOTNE 0GRINJAČE, komad po gld. 4, 5, 8 in do gold 12. — Najtlneje obleke, hlače, prevlekaČH ali svrhne suknje, blago za suknje in dežne plašče, tifl lodcn. komi«, predenino, cheviot, tricot, ogrinjače za dame in biljardne preproge, peruvien, toskin priporoča
ustanovljeno
It St
— i»oo -
fabriška zaloga v Brnu.
Vzorkl franko. V/.orki /'ogledniki) r.tzpo-Šiljavujo se gg. krojaškim mojstrom nefran-kovano. Pošilja t ve proti povzet j l čez 10 gl Franco.
V zalogi imam sukna vedno za več nego 150.000 gld. a. v. in umeje se, da mi pri veliki svetovni trgovini ostane mnogo Mik-nenih ostankov, dolzih od 1 d » 5 metrov, in sem tor^j primoran, take ostanke po j a k o n i z k I h f a b r I 5 k I h cenah razpečavati. Vznrki nd teh se ne morejo r<>z-jioii/jaU, zamenjavajo se pu ne ugajnjoČi ostanki ali se poš'je denar nazaj, /Opomniti je, da druge firm« tudi uenj*v jo ostanke, aH proti slabšemu blagu, denar se pa nazaj ne dah
Vsled posnemanj po sVpnrsklh firmah Sf-m primoran poslužev ti oglašanja ter prosim p n. obč nstvo da se spominja moja solidne firme ter da me počasti z obilnimi naroSbumi na koje bom vedno pazil.
Dopisi vspremljejo so v n> mški m, češkem, og rskem, poljskem, Ital janskem in irancosknm jeziku.	llj—20
Ur. 100.
Natečaj.
Služba občinskega zdravnika se seJežem v trgu Mozirje gornjegrad« skega sodniškega okraja na Štirskem se bo 1. raajnika t. 1. oddala z letno nngrado : 200 for. iz okrajne blagajnice in 100 for. od mozirske občine.
Računi o leCenji vbogih se bodo iz okrajne blagajnice posebno plača vali.
Doktorji vsega zdravilstva imajo prednost, ki dokažejo tudi, da so zmožni slovenskega ali saj katerega jugoslovanskega jezika ustmeno in pismeno.
ProSnje s priloženim krstnim in domovinskim listom in z dokazi o do-sadanjej praksi naj se do 30. aprila t. 1. tukaj vlože.
Od okrajnega odbora gornji grad
dne 20. marca 1886,
Namestnik okr. načelnika: Anton Goričar.
G. B. ROVIS
v Trstu, Corso 47
kder ss govori tudi slovenski.
Antelmintična zai?a, gotovi uspešno sredstvo za pregnati trakulje, kojega so z dobrim vspjehom rabili mnogi zdravniki.
Proti hemorojdalne čist- 5« pila, koje se lahko uživajo Večkrat na dan, v juhi, v vinu ali v drugih jedilih brez obzira na užitni red. Odatranuj^jo iz života slabe sokove, ter ga lihno čistijo ne da bi narejale kakega obtežanja. Zdravniki ph zavkazujejo v »lućujih zapeke, jeter-nih vraničnih in hemorojdalnih boleznih.
Kitajsko vino h la Maraellla. UŽe ]«t ga priporočajo najprvi zdravniki kot izvrstno sredstvo proti težki pr; buvi, pomanjkanju apetita, želodečnih boiih, kiorozi in oslabelosti po hudih boleznih.
Paatlle Iz taaiiranda In klorove kislina.
Izvrstno sredstvo v vseh boleznih v ustih in grlu: zadavico in hudemu ustnem kataru.	4—10
Poglavitni naukl *n
t u^ianuu kj jib mora znat, ltJor hoče prejeti sv. birmo, sv. pokoro, sv. obhajilo. in s*, zakon, zova r« mala knjižica katera je izšia v naši tiskarni in se dobiva po 4 nove.
ITže več 87 let obstoječa
c. k firz.
tvornica za žebrake in koce
poprej
Lichtenaucrja udove in sinov
razpošilja po svojih dunnjski zalogi
k o n s k i h že brak
1»0 etm. dolKih, 130 ctm. širokih, nepokončljlve kakovosti, temne barve, sn živejšimi' krajci po
l.OO se zavijanjem vred Dalje prodajemo, dokler še zaloge
belo barvane konjske žebrake
2 metra dolge in 1 i pol metra žiroke z šterogubnimi plavo rudecimi ali temno ru-
detimi krajci nepokoečljive baze po «ld. S.50 t. znvltkom vred
Kdor jih vzame 10, dobi jeden komad po vrh ali se mu pa cena za 10 po sto zniža.
Samo radi velikanskega izdelovanja in prodaje smo v stanu konjske žebrake tako nenavadne velikosti in tako izborne kakovost ,tako nenavadno ceno prodajati. Stotine hvalnih pisem stoji" "vsakemu na ogled. Razpošiljajo se z povzetjem. Blago, ki ni po godu se brez ugovora nazaj sprejema. — Naj se dobro pazi na naslov;	j—2
Pferde-Deken-Fabriks Haupt-Niederlage
W1EN, Rothenthurmstrassu 14,
Sejm v Tominu
za živino, poljske pridelke, gospodarsko in kmetijsko orodje, gtacunsko blago i. t. d. bode letos, ker pade sv. Jurij 24. apiila ravno na veliki petek,
prvo sredo po veliki no&i 28- aprila.
2upan»tvo v Tominu 5. nprilja 1886 3=3	Develak.
Agencija
v hiši št 5 v ulici Corsia Stadion
I. nadstropje.
Oddaja denar In zlatnino na odplačevanje v obrokih, k»kor I udi veče kapitale proti zemljiščni uknjižbi fen ta-
volaciji.	6—4

Polnilci iz kovine
iintoBisnJo tekli nlc z vinom in pivom a6 z.ikl'tpktuni iz kauCukii; z»pirajo su sami.
c. k.
fjj|piW Kovinske pipe
za Inda od vina in piva za pritisnjen.
za soda od vina in piva za pritUnjenje. ■ iatiiozapretjent.
Te pipo se nikoli ne skUaJo kakor drvene in sn zategadelj p'iVMatu ne> Rkodl.jive. Oblika prakt^na in dtlo d vrScno in trdno. Vtiled cnijuo-iii BC veliko priiiranjenjo proti ledenim pip..m.
Zatvore ae trdno, pu8Sajo nt In Piate lahko.
Ako se z rok« nekoliko prilično Kuiiilio, ki se na nj• in nahaja odpre ge zaklopka <>d kiiiiCin a ; tukoCina polapotna niše v steklenici; pivo »« pruveS ne peni, ako sc t« polnilec rabi. v inu in piva ae nirt n« pn-zcnlii vsled snjnozatvor-nja stnk» l.'tii '.Vsakdo jih lahko aam tuni.
CJJon© s Jeden polnile« steklenic 2 cevko Iz kaučuka f. 2.20. Poštnina dO kr. — Llkver-pipe f. 2.20. pipo za dtissert-vina f. 3.50, pipe za točenje A t' 4."H), pipe za sode B f. 5.50, pipe za sode C f 6 50, pipe za sode D t 8 50. llustrov<iii ceniki bresplačno in franko.
M. HUTTER,
I E N, I^L., Maxinillianiv]atz 3, nachst der Votlvkirohe.
17—15	Prodiijalce n kh poduj a odbitek; Auentom zasluženo plačo.
•asasEsasasEEHSssMs^asaszspjasisasHSEsasasasasisasMasiSHSHsasasMasasasMasasJ
Marijaceljske
želodečne kapljice,
izvrstno delujoče zdruvift) i>ri vseh boleznih na želodcu. Neprecenljive dobrote je posebno vdiv njihov pri netočnosti, slabosti želodca, ako 7. grla, smrdi, napenjanju,kislem pehanji, Itollki, Želadng-nem kataru, Rorečiče (rzavcijpri preobilnej produkciji slin, rumenici blu-vanjlin gnjusu, glavobolu, (ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabusanji, preobilnosti jedi in pijač v ž lodcu, proti glistam, bolezni mi vranici in j>'i.nh in tudi roti zlati žili ali ha morojdam. Cena steklenici je z nakasom vred sumo 35 nov. Glavni zalog ima lekarničar >k angel ju | varhu.	37-52
U. Ilrady Kromalor, Morava.
V Trstu lih pa dobite pri lekarnlffarju .1 Se ravnilo hlizo starega sv Antona.
I rebanje uže 24. tega
mesen
SKEČKE
a
gld.
leseca. SREČK
samoi
Glavni dobitek v gotovini
gld. 50.000 gld.
10.000 gld., 5000 gld. odleg. 20°J|4782 den. dobitkov.
k incsem-srefcke dobivajo s« v lotrMjsLem Idvir^eavi ogersiega Joolie-klvit>«a:
IIU<Hlll|>«'S(a, Waitznergas«e 6.
—10
Laftinu uruAtvt* .KDINoisf • - iy.diit<jij 10 ongovorni ureanU VIKTOK DOLKNC
N. v„ liKUjtriiH V. hOI.KN(i v