8554- OSREDNJA K MUHICA PRiiviuriSKI DNEVNIK |^tnina plačana v gotovini or^rv »• **■ i gruppo Lena oOu lir Leto XXXVI. Št. 66 (10.586) TRST, četrtek, 20. marca 1980 ^MORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* J°vcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Po UMORU NICOLE GIACUMBIJA V SALERNU IN GIROLAMA MINER VINU A V RIMU Stopnjuje se napad teroristov na sodstvo Včeraj so umorili sodnika Gallija v Milanu Teroristi so ga ubili na hodniku univerze s strelom v hrbet - Odgovornost za atentat si je prevzela organizacija «Prima linea» - Ogorčenje in obsodba - Danes sestanek pri Pertiniju MILAN — Terorizem je terjal še eno žrtev iz vrst italijanskih sodnikov. Teroristi so tako izpolnili svoj kriminalni načrt: v obvestilu rdečih brigad po umoru podpredsednika Višjega sodnega sveta Vittoria Bacheleta je pisalo, da bodo naslednje žrtve sodniki iz Neaplja, Rima in Milana. V nedeljo so v Salernu ubili Nicolo Giacumbija, v torek je v mestnem avtobusu sredi Rima padel pod streli Giro-lamo Minervivi, včeraj pa so teroristi v Milanu, na univerzi, ubili Guida Gallija, sodnika in univerzitetnega profesorja. Stopnjevanje terorizma je doseglo višek: trije sodniki so padli pod streli v borih štirih dneh. Zgodilo se je popoldne, okoli 16.45. or Guido Galli, sodnik in do- Profesor Guido Galli, docent kriminologije na milanski državni univerzi — eni od treh univerz prestolnice italijanskega poslovnega življenja — je sedel na marmornati klopi pred vbodom v avlo 304, v drugem nadstropju univerzitetnega poslopja. Bral je in čakal na začetek lekcije, na kateri bi moral obravnavati aktualno temo «politika italijanskega kriminala v letih 1974 - 77»; o tem je sam napisal knjigo — dokument in učbenik obenem. Malo po 16.40 so se mu približale tri osebe, med katerimi neka plavolaska. Galli je doumel, kakšen je njihov namen. Zatekel se je proti avli 309, kjer bi moral imeti lekcijo kakih ttetaj"®. m"anski univerzi, žrtev trideset metrov od klopi, na kateri (Tel. AP) je sedel. Naredil pa je lahko le Krvave številke , Milan — P roj. Guido Galli je deseti sodnik, ki so ga umorili 0ristični prevratniki v zadnjih štirih letih. ter P.rv‘ Predstavnik italijanskega sodstva, ki je padel pod streli Prtstov je bil genovski državni tožilec Francesco Coco. Sku-1S7rZ d?ema članoma njegovega spremstva so ga ubili 8. junija "• očetovstvo nad atentatom pa so si prilastile rdeče brigade. Komaj mesec zatem, 10. julija 1976. je bil v Rimu ubit na-'tienf-k državnega tožilca Vittorio Occorsio. Umor si j e prilastil Ojošistično cOrdine nuovo*. rj,p° Poldrugem letu so rdeče brigade 14. jebruarja 1978 urno-jj® ravrl5felja za jehiišniške gradnje pri sodnem miniffijstvu rde^artia Paimo. avgusta istega leta pa so prav tako V Rimu '■ nist6 ^Ooče ubile Girolama Tartaglioneja, zaposlenega pri mi- vu za pravosodje. .. 8- novembra 1978 je v zasedi pri Patrici padel pod streli j tj,,T>le. Unee državni tožilec Fedele Calvosa. Teroristi so ubili tudi a člana njegovega spremstva. n januarja lani je bil v Milanu umorjen namestnik držav-9a tožilca Emilio Alessundrini. Tudi ta umor si je■ prisvojila mrna linea. !j. ^ začetku letošnjega leta so se teroristični atentati nad ita-fehrf^imi sodniki še stopnjevali v pretresljivem zaporedju. 12. s eri •!Qr-'a ie umrl v Rimu P°d streli rdečih brigad podpred-fa.k višjega sodnega sveta Vittorio Bachelet, pred štirimi H Giac so teroristi umorili v Salernu državnega tožilca Nicolo Q.-Junibija, pred dvema dnevoma v Rimu kasacijskega svetnika G^ma Minervinija in včeraj v Milanu državnega tožilca Guida 0J' Milanu so teroristične organizacije od leta 1974 ubile 13 t ter jih ranile 28, letos pa je pod streli teroristov padlo e 20 oseb. (šč) nekaj korakov: nato so ga zadeli streli: najprej strdi v hrbet, zaradi katerega je • padel, . nato pa so atentatorji hladnokrvno izstrelili še dva naboja v tilnik ranjenega docenta. • : - r, ' Takoj po umoru so teroristi vrgli na hodnik dimno bombo, ki so jo zagnali prav v vogal, kjer je padel Galli. Študenti, ki so čakali v avli, so slišali eksplozijo in nato kričanje enega izmed teroristov, ki je opozarjal na «bombo». Prav teh nekaj trenutkov splošnega preplaha je zadostovalo teroristom, da so zbežali. Po izjavah nekaterih očividcev naj bi se bili teroristi oddaljili kar na kolesih. Dimne bombe so se teroristi doslej poslužili že dvakrat: po umoru sodnika Alessandrinija in po umoru tehničnega ravnatelja Ic-mese Paola Paolettija 5. februarja letos. Odgovornost za atentat si je prevzela «Prima linea*. Neznanec je z običajnim anonimnim telefonskim pozivom spore jil uredništvi neke tiskovne agencije in nekega milanskega dnevnika, da je atentat izvedla organizacija Prima linea, «boj-no jedro Valerio Tognini*. Anonimni glas je dodal: «usmrtili smo sodnika Gallija, vidnega sodnika antigve-rile.» Guido Galli, 48 let, je bil zaposlen v preiskovalnem uradu milanskega sodišča. Več let je bil namestnik državnega pravdnika .nekaj časa je bil tudi predsednik sekcije kazenskega sodišča, nato pa šo ga na lastno željo premestili v preiskovalni urad. Kot preiskovalni sodnik_.je Vzadnjem času raziskoval dejavnost skupine Prima linea; pred sodnike , je tako poslal Corrada Alunnija in z 1 V jim Kakih 30 teroristov, ki se bodo mpgali 2. aprila zagovarjati pred porotnim sodiščem zaradi sodelovanja pri oboroženi tolpi, združevanja v prevratniške namene in drugih dejavnosti, povezanih s terorizmom. Galli, ki je oče petih otrok, jo bil tudi član komisije za reformo kazenskega zakonika. Vedno se mu jedkam mudilo in, ko so ga spraševali, zakaj teče, je odgovarjali: «Če se ustavimo smo mrtvi*. Kljub temu, da je bil tudi univerzitetni protesor, je bil eden tistih, ki so bili zelo pogosto v sodni palači. Baje so mu ponudili stražo, a jo je zavrnil. Vest o tem novem terorističnem atentatu je vzbudila v vistah mi lanskega in italijanskega sodstva ogorčenje in obsodbo, pri prebival- stvu pa je vzbudila veliko zaskrbljenost. Višji sodni svet se je sestal že sinoči, za danes pa je prect sednik republike Pertini pozval k sebi ministrskega predsednika Cos-sigo, notranjega ministra Rognoni-ja, ministra za pravosodje Mor lina. podpredsednika višjega sodnega sveta Zillettija ter vrhovna poveljnika karabinjerjev in policije. Na sestanku bodo govorili o proti ukrepih, ki jih bodo sprejeli, da zajezijo val terorizma, ki postaja iz dneva v dan bolj zaskrbljujoč. Številni predstavniki oblasti, med katerimi milanski župan Tognoli, so se takoj po vesti o atentatu podali na univerzo, da osebno izrazijo o-gorčenje nad tem ponovnim atentatom. Župan Tognoli je med drugim zamrmral: «Bilo je, poleg vsega, zelo podlo dejanje. Ubili so ga s strelom v hrbet.* Sindikalna federacija CGIL-CISL-UIL je za danes napovedala enourno stavko, obenem pa je predlagala občini, naj okliče danes od 10. do 12. ure dve uri splošnega žalovanja. Preiskava, ki so jo uvedli, ni privedla do nobenih konkretnih za- ključkov. Zaslišali so številne študente, ki so bili v času atentata na univerzi, vendar imajo preiskovalci zelo zmedeno sliko dogodkov. Vse se je odvijalo tako bliskovito, da se ni nihče zavedel, kaj se pravzaprav dogaja. Kot običajno, tudi tokrat niso pustili za seboj nobene sledi. (bbr) Vittorio Merloni novi predsednik Confindustric RIM — Confindustria je včeraj določila, da bo predlagala skupščini italijanskih industrijcev 5. maja izvolitev na predsedniško mesto in-dustrijca Vittoria Merloni ja, ki bo tako nadomestil Guida Carlija v vodstvu Confindustrije. Merloni je že napovedal, da bodo njegove smernice nadaljevale in razvijale pobude predhodnikov, Agnel lija in Carlija. Točen Merloni je v program bo znan šele čez kak teden, a že sedaj napoveduje večjo demokratizacijo pri vodenju Confin-dustrie z jačenjem kolektivnih organov. Sporočilo zdravniškega konzilija TITOVO STANJE ŠE ZELO TEŽKO LJUBLJANA — Zdravniški konzilij je včeraj sporočil, da je zdravstveno stanje predsednika republike Josipa Broza Tita še naprej zelo težko. Zaradi izvedenih ukrepov je bila krvavitev v želodcu včeraj manj izražena kot dan poprej. Nadaljujejo intenzivno zdravljenje. Truplo prof. Gallija po atentatu na milanski univerzi (Telefoto AP) .............................................................. PREDSEDNIK PERTINI BO DANES ZAČEL S POSVETOVANJI Zfl REŠITEV KRIZE Cossigova vlada včeraj odstopila: na vidiku koalicija KD-PSI-PRI? Danes se sestane CK PSI, ki naj bi postavil zahtevo po vstopu socialistov v vlado Tajnik KPI Berlinguer zelo kritičen do novega vodstva KD in do Cossigove vlade _-3.;... -'j ?.*_ a . U' *1 ■ RIM -*• Stavek, ki ga je spregovoril,denjokristjanski tajnik Pfccoll či ob koncu razprave o izjavah predsednika vlade Cossig«, bo sinoči . , . . najbrž v ospredju ugibanj do objave komunikeja centralnega komiteja PSI In do sestave nove vlade. Piccoli je namreč omenji dejstvo, da je v socialističnih vrstah prevladalo prepričanje, da je samo neposredna prisotnost PSI v vladi jamstvo za stabilnost. Demakristjan-ski tajnik je s tem v bistvu dal razumeti, da ho centralni komite PSI, ki se bo sestal danes v Rimu, zahteval vstop sqciallstov v vlado. Do tega prepričanja Piccoli prav gotovo ni prišel zaradi izjav predsednika socialistične skupine Balzama, ki je sicer bil dosti bolj odprt do krščanske demokracije kot do KPI, prav gotovo pa ni omeuil možnosti neposredne udeležbe PSI v vladi. Balzamo se je skliceval na izjave komunista Napolitana ter ponovil, da je treba v okviru odnosov med KPI in PSI upaštevati tudi možnost različnega stališča obeh strank do vprašanja vlade, saj bi bile, v primeru, da bi vsa levica aprila podpis Razuma med in Jugoslavijo V i^-J — Svet zunanjih mini-Jirzav -evropske deveterice je razpravljal o podpisu Sfirlr3 s Jue°slavijo, ki so ga SeWj1 februarja v Bruslju. Ha ?.So potrdili besedilo spora kl ga bodo morali — po u Senu poc*Pisu — ratificirati par *li S(J . ''soh devetih držav. Potr-'^vati * na^el°- da Je sporazum J leta iQ2a beograjski deklaraciji ■ ®*an' k* potrjuje načela so- levi* ,na osnovi polne enako-'n helsinške listine. Oh Pmna vanju SFRJ kot ne-* rji,G' • sredozemske države v 4 in članice »skupine 77». ^1 še*1 so poverili nalogo, da "ega nekatera vprašanja prehod-! I>ili, /naeaja, končno pa so skle-*Pfila bodo sporazum podpisali 2. t him.V i eogradu. še pred tem ga I v Beogradu odobriti ZIS. Dri - bo v imenu EGS verjet-V i>1:ial italijanski zunanji mi Kuffini. Lunarja zabeležili kfok primanjkljaj plačilne bilance Stil! .— Italijanska trgovinska Hj a * januaj-ja zabeležila 1.134 >3 hr primanjkljaja, kar je Npju Td več kot v lanskem ja-.Nrrčv, ako negativno postavko je , lijaivi ,UVHZ naftnih derivatov (961 Nb ži,-lr) in drugega blaga pred. NzivVl- Italija je v tem obdobju N za 5.640 milijard lir blaga V0leg Ra ,je znašal 4.506 milijard. J pfp^rivatov in goriv na splošno fš j. ,.sem zaskrbljujoč podatek, S jftnz*vilski primanjkljaj znašal ^Ocitp milijard in 700 milijonov lir, bjarrj p k0 Je lani znašal le 271 ni-pUfnan1rj živila so torej po naftnem .'jaju glavna negativna po rr d0|, abjanske plačilne bilance, *bietjj ^?zuje zgrešenost dosedanjih šla v opozicijo, možne samo predčasne volitve. Piccolijeve izjave so potrdile domnevo. da ima deraokristjanski tajnik v mislih tristransko vlado KB PSI, PRI, s čimer bi izključitev tradicionalnih zaveznikov KD (PSDl in PLI) nadomestili s prisotnostjo socialistov, pri tem pa bi predsedstvo vlade ohranili za svojega čio veka. Z druge strani pa je Piccoli dal jasno razumeti, da je te svoje informacije prejel iz krogov socialističnega vodstva, kjer sta Craxi in Sjgnorile baje dosegla sporazum Kljub vsemu pa v krogih rimskih političnih opazovalcev le prevladuje mnenje, da ima največ možnosti za uspeh enobarvna demokri-stjanska vlada, čeprav je težko iz: ključiti možnost, da se bo kriza, ki se je začela sinoči, zaključila s sestavo vlade, v kateri bi bili prisotni tudi socialisti. Kot je bilo predvideno je Cossiga takoj po zaključku Piccolijevih iz vajanj odšel k Pertiniju m mu sporočil svoj odstop. Iz njegovih jutranjih izjav pa je jasno izhajalo, da postavlja svojo kandidaturo za sestavo vlade. Cossigi sta bila dovolj posega socialista Balzama in republikanca Mammija, se pravi predstavnikov o-beh strank, ki sta do sedaj omogočala življenje njegove vlade, da je imel vse elemente za to, da se je odločil za odstop, Vendar se težave začenjajo sedaj, kar je bilo jasno razvidno iz zelo ostrega posega komunističnega tajnika Berlinguerja, ki je uvodoma očital Cossigi, da je preveč zavlačeval pri preverjanju večine, nakar je bil prisiljen odstopiti. Berlinguer je nato kritiziral vlado, ker se je vse preveč pogosto Francesco Cossiga med branjem poročila včeraj v poslanski zbornici (Telefoto AP) posluževala zakonskih ukrepov, kri- l■•■■fl■lla••■l■••■•••>•»•>*■lllaalBatlBa>atvtt*v*va*as*ff*V1RIV"att*aM>laalBVflaaB>alVI,laa1ll>ll>RI>l*tt>BIBIIMaB>Vlaan*>aaf>*llla>tlaa>lai>lal>B*all>BV>>lll>ll>>1Bnl>aU>>aaM>a>>9atl>l>M*>a>f>>>aataV*VRVataVVlla>aaa<,1>*>>la>>>>>IVlmSaB,a>l>aaa>llaSfa>VM>aaa>iaaa Bencin od danes za 25 lir dražji RIM — Cossigova vlada je sinoči razveselila Italijane še z zadnjim darilom: medministrski odbor za cene CIP se je sinoči izrekel za podražitev bencina za 25 lir na liter. Super bencin bo stal tako po novi ceni 680 lir (prej 655), navadni ben cin pa 665 lir (prej 640). Nove cene so stopile v veljavo sinoči opolnoči. Poleg bencina so se podražili še nekateri drugi naftni derivati. Liter plinskega olja se je podražil za 19 lir ter bo stal odslej 309 lir namesto poprejšnjih 290. Cena uteko činjenega petrolejskega plina se je povišala - za 15 lir na liter (sedaj 426 lir, prej 441), kubični meter metana se je podražil za 17 lir (plačali ga bomo po 350 lir-namesto 333), cena desetkilogramske plinske jeklenke pa se je zvišala za 250 lir. Odslej bo stala jeklenka 5.850 lir, prej je stala 5.600 lir. K tej ceni je treba prišteti 1.350 lir za prevoz, kar pomeni, da bo 10-kilogramska jeklenka plina stala 7.200 lir. Tudi te nove cene. kot nova cena bencina, stopijo v veljavo danes. Vsaj eden od sinočnjih sklepov medministrskega odbora za cene pa bo italijanske norabnike lahko res razveselil:' CIP se je odločil, ■da zhiža ceno kurilnega olja za 9 lir na kilogram, da bi tak. italijanska cena ostala v povprečju cen kurilnega olja j drugih državah Ev ropske 'gospodarske skupnosti. Sinočnja seja-medministrskega od bora za cene je morala biti, sodeč po nekaterih izjavah, precej živahna. Kot poroča tiskovna agencija ANSA, je minister za Jug Di Giesi (PSDI) še ob 21.30 izjavil novinarjem, da CIP ne bo sprejel novih podražitev «ker ne bi bile — v tem trenutku — politično umestne*. Komaj pol ure kasneje je ista agencija sporočila, da se je CIP odločil za podražitve: nove cene pa je novinarjem sporočil minister (bolje bi bilo, če bi napisali «bivši minister*) Di Giesi (PSDI). (šč) TEL AVIV — V Izraelu se vedno bolj širijo govorice, ki jih navaja tudi marsikateri časopis, da bo v kratkem prišlo do novega »tri- stranskega srečanja* Carter - Begin - Sadat, M bi skušal rešiti zastoj glede pogajanj o palestinski avtonomiji. Po določilih campda-vidskega sporazuma morata namreč Egipt in Izrael najti rešitev do 26. maja. Istočasno pa je novoimenovani zunanji minister Šamir ponovno obsodil evropsko zadržanje do palestinskega vprašanja, ki po njegovem ne jamči miru in ne zagotavlja Evropi dobave arabske nafte. Govorice o morebitnem tristranskem srečanju podobnem onemu v Čamp Davidu je še povečala vest, da se je ameriški predsednik Carter telefonsko pogovarjal s Sadatom in ■Beginom. - L > tizipal jo je zaradi dvoumnosti, odlašanja in neodgovornosti 'in ker je po njegovem mnenju preveč popustila posameznim strujam KD pri podeljevanju ministrskih funkcij Tajnik KPI je obtožil Cossigovo vlado, da ni imela dolgoročnega gospodarskega načrta in da se je njena zunanja politika povsem krila z ameriško. S tem je hotel nekoliko pomiriti komunistične poslance, ki so imeli veiike dvome pri glasovanju za nedavno vladno resolucijo, ki so jo imeli za preveč filoatlantsko. Berlinguer je nato napadel tudi novo demokristjansko vodstvo, ki so ga izvolili na zadnjem kongresu. «Jasno je. da s tako krščansko demokracijo za komunistično partijo ni mogoče vzpostaviti sodelovanja*, je menil Berlinguer in je, kljub zadnjim stališčem socialistov, ki so dejansko nekoliko opustili predlog o .vladi narodne enotnosti, ki je izšel iz njihovega zadnjega centralnega kerrJfteja, poudaril, c'.a še vedno obstaja «večina*, ki obsega skoraj polovico KD, PSI, PRI in KPI in ki je za vlado, v kateri bi bile prisotne vse'demokratične stranke. KPI bo nadaljevala "svoj boj za uresničitev te perspektive. Vsaka druga rešitev bo nujno sprožila odločno komunistično opozicijo. Kot predvideva ustava bo predsednik Pertini danes popoldne začel posvetovanja najprej z bivšimi predsedniki republike Saragatom in Leo. nejem, nato s predsednikom senata Fanfanijem in s predsednico poslanske zbornice Jcttijevo. Posvetovanja se bodo nadaljevala jutri zjutraj, ko bo Pertini sprejel delegacijo KD, KPI. PSI, MSI in PSDI. V petek popoldne pa bo še sprejel republikance, radikalce, liberalce, neodvisne levičarje, PDUP in druge. Če bi se zasedanje socialističnega centralnega komiteja zavleklo, bo delegacijo PSI sprejel pozno zvečer, (pp-if) Včeraj se je sestalo predsedstvo SFRJ BEOGRAD — Pod predsedstvom predsednika Lazarja Koliševskega je bila včeraj seja predsedstva SFRJ. Predsedstvo je proučilo informacijo zveznega družbenega sveta za mednarodne odnose o stan.u in usmeritvah razvoja mednarodnega položaja in smernicam delovanja Jugoslavije na mednarodnem področju. Na seji so proučili predlog zveznega sekretarja za zunanje zadeve o imenovanju voditeljev diplomatskih predstavništev države v tujini. Sprejeli so tudi sklep o pomilostitvi obsojenih oseb, sprejeli poročilo o delu komisije predsedstva SFRJ za pomilostitve v letu 1979 in proučili nekatera druga vprašanja in ustavne pristojnosti predsedstva Jugoslavije, (dd) V Strasbourgu zasedanje ministrov za šport STRASBOURG — Danes se bodo sestali zahodnoevropski ministri za šport, da bi se dogovorih o skupnem stališču glede moskovskih o-limpijskih iger. Sestalo se bo kakih 20 ministrov (za Italijo bo prisoten D’Arezzo), ki pa bodo nujna morali ugotoviti, da ZDA in Velika Britanija, kljub svojim predlogom za alternativne igre, jih niso zmožne organizirati. To bo najbrž imelo odločilen vpliv na sklep ministrov. ki pa je v sedanjem trenutku povsem nepredvidljiv. Doslej so se za bojkot izrekle samo tri evropske države in sicer Velika Bn-tanija, Portugalska in Nizozemska, najbolj žolčna je bila seveda britanska vlada Margarethe Thatcherjeve; in prav britanski minister bo glavni zagovornilc^gredloga za bojkot iger. Drugo krilo bo vodila Francija, ki zagovarja prisotnost na moskovskih igrah. Za igre bo tudi Grčija, ki pa ima za bregom drug predlog: Grki bi namreč hoteli, da se po igrah v Moskvi vse prenese v Grčijo, ki naj bi tako spet postala stalni sedež največje športne prireditve na svetu. Naj omenimo, da je medtem olimpijski odbor Kuvajta sklenil, da se bodo kuvajtski športniki udeležili moskovskih iger, kljub temu. da so se muslimanske države izrazile proti prisotnosti v Moskvi zaradi sovjetskega posega v Afganistanu. RIM — Medparlamentarna komisija bo danes dala svojo potrditev za imenovanje prof. Egidija za novega predsednika ENI, potem ko je dosedanji vodja te družbe Mazzanti bil prisiljen k odstopu. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiifiiimiiiiiiiiiiiiiiniiHiiMMiiiiiimilMiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiimMitiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiia V ISKANJU PODPORE GLEDE AFGANISTANSKEGA ZAPLETA Washington preverja zadržanje japonske in kitajske politike Po končanem obisku pomočnika kitajskega zunanjega ministra Zhang Wenyina v ZDA prispel tudi japonski zunanji minister Saburo Okita WASHINGTON - Medtem ko pomočnik kitajskega zunanjega ministra in izvedenec za obrambna vprašanja Žhang Wenyin končuje tridnevne pogovore z ameriškim državnim sekretarjem Vanceom in obrambnim ministrom Brovvnom je sinoči prispel v Washington japonski zunanji minister Sa- -buro Okita. Oba obiska nista med seboj povezana, a imata kljub temu enak skupni imenovalec: zaskrbljenost obeh najvažnejših azijskih držav-zaradi afganistanskih dogajanj, ki so spremenila strateško sliko na srednjeazijski šahovnici. V vvashingtonskih krogih pripominjajo, da je Japonska kljub svoji oddaljenosti posredno vpletena v afganistansko krizo, sgj se je s premiki sedmega pacifiškega brodovja. ZDA, ki so jedrp svojih enot premestile v Perzijsko - arabsko morje, porušilo strateško ravnotežje tudi na Pacifiku. Ameriška vlada bi rada napolnila praznino »pacifiške fronte* z japonskimi enotami. V Tokiu ,pa take «nasvete» gledajo s precejšnjo zaskrbljenostjo. Po porazu v drugi svetovni vojni se je država »odpovedala vojni*, ameriški načrt pa lahko uresniči samo s povečanjem svoje armade, kar pa bi povzročilo precejšnje politične zaplete. Japonski industrijci take načrte podpirajo, saj bi poleg dobičkov glede večjih izdatkov za obrambo kot protiuslugo dosegli marsikatero olajšavo ZDA glede japonskega izvoza. V nasprotnem primeru napovedujejo, da bi ZDA omejile uvoz japonskega blaga s carinskimi pregradami, kar v Washingtonu že dalj časa napovedujejo. Za sedaj ni povsem jasno, katero od obeh stališč bo osvojila japonska vlada, ki se. je do sedaj omejevala predvsem na taktiziranje in ji je Carterjeva administracija že večkrat očitala mlačnost in nezavze-tost do perečih mednarodnih problemov. Nedvomno je bolj jasna misija Zhang Wenyina. Po januarskem obisku y Pekingu ameriškega o-■ brarhbnega. ministra - Brbvvna je . sedanji kitajski obisk le nadaljevanje vojaškega sodelovanja med državama. Tako vsaj trdijo ameriški časopisi, ki 'poudarjajo, da bodo ZDA dobavile Kitajski poleg komunikacijskega in radarskega materiala tudi helikopterje in transportna letala. Wenyin pa se ni s Carterjevo administracijo pogovarjal zgolj o ameriških dobavah, temveč je bila glavna tema ’ njegovega obiska predvsem izmenjava mnenj o afganistanski krizi in preverjanje medsebojnih razlik. Kitajski pogledi na reševanje afganistanske krize so namreč različni od ameriških. Washiogton je pripravljeri na pogajanja s Sovjetsko zvezo in bi celo pristal na jamstva, da omogoči nevtralizacijo Afganistana kot si to zamišlja Evropska gospodarska skupnost. Peking pa zagovarja samo eno: umik sovjetske vojske iz Afganistana. Razhajanja torej niso tako globoka, da državama ne bi uspelo uskladiti svoje politike, če bi jima uspelo poenotiti ocene glede ciljev sovjetskega posega v Afganistanu. Kitajski voditelji trdijo, da je Afganistan le en« izmed etap v razvoju sovjetske hegemonije v svetu. Ravnotežje sil se je po njihovem že porušilo s sovjetsko vojaško navzočnostjo v Južnem Jemenu. E-tiopiji, Siriji in Libiji, sovjetska intervencija pa se ne razlikuje od vietnamske v Kampučiji. Carterjevi administraciji predvsem očitajo, da zaradi dogajanj v Iranu nima pravega vpogleda v druga dogajanja. Medtem ko ZDA preverjajo svojo politiko v posvetovanjih s kitajskimi in japonskimi predstavniki. Sovjetska zveza nadaljuje s svojo politiko odločnega napada Carterjeve administracije in tihega odobravanja evropske pohtike predvsem do bližnjevzhodne krize, saj glede Afganistana zavrača tudi zamisel EGS o nevtralnem Afganistanu. Vsekakor pa je ob vsem najvažnejše kako se bodo odvijali notranjepolitični odnosi v Afganistanu. Vesti so že nekaj dni skrajno pomanjkljive, vojaška premoč Sovjetske zveze in neusklajenost afganistanskega odpora za sedaj utrjujejo Karmalov režim, a oboroženi spopadi se kljub temu nadaljujejo, (voc) PO DALJŠI POLITIČNI RAZPRAVI DEŽELNI SVET JE PONOVNO ODLOŽIL IZVOLITEV PREDSEDNIKA IN ODBORA Za odložitev vzdržali so glasovali svetovalci KD, PSI in PRI, so se SSk, PSDI in PLI, ostali so bili proti Tudi tretja seja deželnega sveta, namenjena izvolitvi novega predsednika in odbora, se je po dolgi razpravi končala z odložitvijo dnevnega reda. Skupščina se bo ponovno sestala 2. aprila, dotlej pa naj bi stranke z nadaljnjim preverjanjem političnega položaja in medsebojnimi pogajanji našle pravo rešitev, ki jo v treh mesecih od formalnega odprtja deželne krize niso znale najti, za sestavo večine in nove deželne vlade, ki bi to večino odražala. Predlog za odložitev te točke dnevnega reda je na začetku včerajšnje seje predstavil podnačelnik svetovalske skupine KD Dominici, nakar so predstavniki vseh političnih sil, ki so zastopane v deželni skupščini, izrekli svoje mnenje o predlogu. Na konc i so predlog z večino sprejeli. Zanj so glasovali svetovalci KD. PSI in PRI, proti so se izrekli svetovalci KPI, DP, PDUP, Furlansko gibanje, Lista za Trst in MSI vzdržali pa so se Slovenska skupnost, socialdemokrati in liberalci. Osrednji temi razprave sta bili huda zamuda pri reševanju deželne krize in pri tem je bilo izrečenih veliko kritik ter predlog socialistične stranke za sestavo takšnega odbora, ki bi obsegal poleg krščanskih demokratov še socialiste in republikance. Predlog se je izoblikoval na ponedeljkovi seji deželnega vodstva PSI in je včeraj marsikoga v dvorani deželnega sveta presenetil. Z več strani je bilo izraženo zlasti začudenje, ker *a po tem predlogu izpadli socialdemokratska stranka in Slovenska skupnost, ki naj bi bili po zamisli določenih krogov same KD sestavna dela bodoče vlade. Včerajšnjo sejo je odprl predsednik deželnega sveta Colli, ki je najprej obsodil vedno nove primere terorističnega nasilja nato pa izrazil zaskrbljenost nad deistvom, da se je deželna kriza zavlekla tako na dolgo. Predstavnik KD Dominici je nato, kot rečen" predlagal odložitev glasovanja za izvolitev predsednika in novega odbora z utemeljitvijo, da bi nova odložitev omogočila poglobitev nekaterih novih e-letnentov, ki naj bi prispevali k premostitvi krize. Ta novi element naj bi bil zlasti socialistični predlog. Komunist Pascolat je ostro obsodil to zavlačevanje ter obrazložil razloge, ki so komunistom narekovali, da se umaknejo od nadaljnjih pogajanj, KPI je postavljala v ospredje žive probleme naše dežele, je dejal načelnik komunistične svetovalske skupine, a odgovd#f KD so bili vselej pomanjkljivi, če že ne povsem negativni. Obsodil je nato zaprtost krščanskih demokratov do KPI ter izrazil začudenje tudi nad dejstvom, v katerem vidi nerazumljivo protislovje, da se je pokazal zaprt odnos tudi do socialdemokratov. Zaradi vsega tega se je izrekel proti nadaljnjemu odlaganju proble- gali izločitev njegovo stranke, in socialist Zanfagnini, ki je obrazložil stališče njegove stranke. Dejal je, da sta PSI in PRI prišli tako na deželni kot na vsedržavni ravni do dokaj sličnih stališč, medtem ko je glede socialdemokratov dejal, da odigravajo s svojo sedanjo politiko neko destabilizacijsko vlogo. Po-udaril je vsekakor, da je treba položaj še poglobiti in poiskati ustrezno rešitev, ki naj vsekakor upošteva potrebe prebivalstva. na- ma. Cavallo (DP) je v bistvu ponovil staro tezo o sestavi levičarske uprave, za katero bi morali komunisti prevzeti pobudo. Štoka (SSk) jo bil mnenja, da se da kriza rešiti takoj, potrebna je le dobra volja zlasti s strani KD. Ostro je nato obsodil dejstvo, da novi predlog ne obsega njegove stranke. SSk je glasnik interesov pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti, je dejal Štoka. in pričakovali bi, da z novimi poosimskimi bolj demokratičnimi odnosi do Slovencev ni več zaprtosti v tem smislu. Vendar dejstva kažejo drugače in zato bi SSk stopila v opozicijo. Sledili so posegi Morel-. lija (MSI), Pellisa (LpT), Barraz-zuttija (PDUP) in Pupinijeve (Furlansko gibanje), ki so vsak iz svojega zornega kota obsodili zavlačevanje. Zadnji so posegli Barnaba (PRI), ki je označil za zanimiv predlog PSI ter poudaril, da izredno stanje terja takšno koalicijo, ki bo zmožna reševati številne pereče probleme, Vespasiano (PSDI), ki je izrazil razočaranje, ker so predla- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiitiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiB NEGATIVNO SREČANJE S PODTAJNIKOM RUS SOM ICIPU ODKLANJAFINANČNO POMOČ ZA PRE0SN0V0 STARE STEKLARNE Sindikalisti iz protesta zapustili dvorano - 351 delavcem SIRT grozi konkretna nevarnost brezposelnosti Prenesena seja pokrajinskega sveta Zaradi zastoja v pogajanjih obnovo delovne pogodbe bodo meščenci krajevnih uprav danes stavkali po vsej Italiji in tudi v naši deželi. Zaradi stavke je bila seja tržaškega pokrajinskega sveta, ki je bila napovedana za drevi, prenesena na ponedeljek, 24. marec, z začetkom ob 18.30. MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO Blagovna menjava v lanskem letu dosegla 1,8 milijarde dolarjev Še vedno velik primanjkljaj na jugoslovanski strani - V dobavah italijanskemu tržišču premalo proizvodov z višjo stopnjo obdelave Vrednost blagovne menjave med Italijo in Jugoslavijo je v lanskem letu dosegla 1,8 milijarde dolarjev. Na seji sekcije za Italijo koordinacijskega odbora za gospodarske odnese s tujino pri Gospodarski zbornici Jugoslavije so med razpravo o razvoju te menjave poudarili, da je rezultat sicer pozitiven, da pa so potrebni napori za nadaljnje izboljšanje gospodarskih odnosov s sosedno republiko. Struktura jugoslovanskega izvoza na italijansko tržišče je namreč še vedno nezadovoljiva, saj se dobave glasijo predvsem na kmetijske pridelke in proizvode z razmeroma nizko stopnjo obdelave, poleg tega pa je izvoz lani po vrednosti kril le 62,8 odst. uvoza, kar predstavlja še rahlo poslabšanje v primeri s stanjem leta 1978. Od omenjene vrednosti 1,8 milijarde dolarjev je namreč na izvoz iz Jugoslavije odpadlo le 683,7 milijona, medtem ko je vrednost prometa v nasprotni smeri znašala 1.089 milijonov dolarjev. V primeri z letom 1978 se je jugoslovanski izvoz v Italijo povečal za 'JI,7 odst., uvoz italijanskega blaga pa je narastel za 31,6 odst. Na seji so nadalje ugotovili, da bi jugoslovanske organizacije z večjo prizadevnostjo mogle doseči na italijanskem tržišču znatno boljše rezultate, saj predstavljajo dobave jugoslovanskega blaga danes le 1,6 odst. vsega italijanskega uvoza iz tujine. V tem pogledu se po sklenitvi novega sporazuma o gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo in Evropsko skupmostjo odpirajo nove možnosti razvoja v tej smeri tudi kar zadeva posebej italijansko tržišče. SINOČI V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA Nastanek in pomen Ilirskih provinc v predavanju dr. Franca Zwitterja Predavatelj je opozoril na vse aspekte Napoleonove politike, ki se ni ozirala na narionalno strukturo osvojenega ozemlja Kreditni zavod ICIPU je odrekel finančno pomoč za izvedbo preos-nove steklarne »Vetrobel* (danes SIRT) v žaveljski industrijski coni. Upravni svet zavoda se je sestal pretekli petek in po pregledu dokumentacije in izidov dodatne strokovne preučitve načrta sklenil, da ne bo priznal posojila za njegovo izvedbo. Neprijetno vest so zvedeli člani enotnega tržaškega odposlanstva, v katerem so bili tukajšnji parlamen tarči Cuffaro, Gerbec in Tombesi, deželni odbornik za industrijo Rinal-di, predstavniki enotne sindikalne zveze Gialuz za CGIL, Gosdan za CISL in Di ■Tur«<5B*)fl4ILi ter-.-šttrje člani tovarniškega sveta bivše steklarne, ki so se sinoči sestali s podtajnikom .Ferduumdpm .Rušsora. .v prostorih ministrstva za industrijo v Rimu. Predstavnik vlade, mimo katere je kreditni zavod ICIPU sprejel omenjeni sklep, se je praktično omejil na to, da je vzel na znanje novonastali položaj in preciziral, da ICIPU ni niti sporočil razlogov, zaradi katerih je odrekel predvideni kredit v višini 6 milijard lir. Ob PRVI KONCERT BO DRUGO SOBOTO NA OPČINAH PREREZ CEZ POMLADNO SEZONO ANSAMBLA TPPZ Kljub hudim gmotnim težavam skrb za pomladitev Tržaški partizanski pevski zbor stopa v novo koncertno sezono. Prvič po nedavnem občnem zboru v Bazovici se bo ponovno predstavil širši javnosti v soboto, 29. marca, in sicer že v dopoldanskih urah v openskem Prosvetnem domu. kjer bo zapel in zaigral našim najmlajšim - šolskim otrokom. Istega dne zvečer ter v isti dvorani bo priredil celovečerni koncert, ki bo seveda namenjen širši javnosti in v prvi vrsti Opencem in okoličanom. Večer mednarodne partizanske in revolucionarne pesmi se bo začel ob 20.30. Naslednji nastop TPPZ bo 19. a-prila na reviji Primorska poje v Kulturnem domu v Trstu. Dne 24. aprila bo ansambel sodeloval na prazniku OF v novem avditoriju v Gorici, že naslednjega dne, torej ob prazniku dneva vstaje v Italiji — 25. aprila, pa bo pel pri Korošcih v miljskih hribih. Ta koncert bo v priredbi vseh treh občin — miljske, dolinske in koprske, ki so pred kratkim sklenile trojni sporazum o medsebojnem prijateljstvu in sodelovanju. Delavski praznik ob 1. maju bo partizanski zbor proslavil najprej v dopoldanskih urah z borbeno pesmijo na skupni delavski manifestaciji po tržaških ulicah, neto pa v popoldanskih urah ob poimenovanju zgoniške osnovne šole, ki bo od tedaj nosila ime «1. maj*. Člani TPPZ si bodo zatem privoščili nekoliko oddiha, čeprav bodo nadaljevali vaje, nakar bodo slavili »dan mladosti* — 25. maj ter nato zadnjega dne istega meseca in 1. junija gostovali na Koroškem (Celovec). Sledila bo seveda še vrsta drugih koncertov na domačih in tujih tleh, vsekakor bo število gostovanj izpod števila vabil. Med drugim tudi zato, ker TPPZ, kot znano, ne razpolaga z dovoljšnimi finančnimi sredstvi; celo niti do take mere ne, da bi do mogoče poskrbeti za nove uniforme članom. Malce si bo ansambel sicer pomagal Nova telefonska številka Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu je: 61-183 s prodajo albuma plošč »Zemlja in narodi*, to pa še zdaleč ne zadostuje. Kljub vsemu bo zbor pripravil še četrti program, ki ga bo preveval duh Osima, razen tega si prizadeva za ustanovitev otroškega zbora v svoji sredi, ki bi se imenoval »Kurirček*. Njegovi člani naj bi pomladili celoviti ansambel in bili jamstvo, da ne izumre. O. K. tem so sindikalisti iz protesta zapustili dvorano in s tem je bilo srečanja s predstavnikom vlade praktično konec. Preosncva stare steklarne in nje na preusmeritev na proizvodnjo specialnih jekel bi zahtevala naložbo 68 milijard lir, od tega pa bi morali lastniki družbe SIRT zagotoviti 17 milijard, preostalih 51 milijard pa deloma državni in deželni finančni skladi ter deloma zavod ICIPU v obliki dolgoročnega posojila. Z odstopom kreditnega za voda odpade sedaj možnost preos-nove starega obrata in za 351 njegovih delavcev, ki so že pet let v dopolnilni bltiiajfti, se žal izoblikuje moreča perspektiva, da bodo ob zapadlosti dopolnilne blagajne, se pravi konec marčd, ostali krat ko malo na cesti, v kolikor ne bodo pristojni organi poskrbeli za njihovo pravočasno namestitev pri drugih industrijskih obratih na Trža škem. Odprtje občinskega otroškega vrtca «Fonderia» v Miljah Pojutrišnjem, 22. marca, ob 11. uri bodo v Miljah uradno predali njegovemu namenu občinski otroški vrtec za razvijajoči se predel »Fonderia*. Poslopje je grajeno po najsodobnejših vodilih šolskih gradenj, obkroža ga prostran park z vso opremo za igranje in rekreacijo na svežem zraku. Da pa otvoritvena svečanost ne bi izpadla zgolj suho formalno, ampak naj bi pomenila priložnost tvorne razpira ve o tem, kakšni bi morali biti smotri in cilji otroškega vrtca dandanes, je kolektiv osebja, zaposlenega v vrtcu, pripravil nazorno razstavo o dozorelih izkustvih v tekočem šolskem letu. Naslov razstave: Vzgoja otroka ni monopol učnega osebja, temveč predpostavlja sodelovanja in rast celovite druž- bene skupnosti. Razstava bo deloma že od jutrišnjega dne tudi na Marccnijevem trgu, kamor se 25. t.m. v celoti preseli, tako da se bodo z njeno vsebino lahko seznanili vsi ibčani. Pojasnilo prof. Lokarja Občinski svetovalec Slovenske skupnosti prof. Aleš Lokar je k našemu včerajšnjemu poročilu o poteku zadnje seje tržaškega občinskega sveta poslal dopolnilo k tistemu delu poročila, v katerem je govor o njegovi resoluciji v zvezi s stanjem cest, pločnikov in odtočnih kanalov v Barkcivljah. V našem poročilu smo zapisali, da je občinski svet kljub ugovorom odbornika Liste za Trst Zandegiačoma, Lokarjevo resolucijo sprejel, nismo pa zapisali, kako so glasovale posamezne stranke. To informacijo dodajamo zdaj: «za resolucijo so glasovali: KPI, PSI, PRI, PR (radikalci) KD, SSk in MSI ter del Liste za Trst, medtem ko se je drugi del, z županom na čelu, vzdržal*. Prof. Lokar v svojem pismu pravi, da «je to kar lep uspeh našega delovanja v občinskem svetu v prid našega prebivalstva in sicer predvsem najbolj revnih in najbolj zapostavljenih*. Z njegovo oceno soglašamo. OB POBRATENJU Z BUJAMI Slavnostna seja devinsko-nabrežinskega občinskega sveta Devinsko -nabrežinska občina sporoča, da bo v soboto, 22. marca slavnostna seja občinskega sveta ob pobratenju z bujsko občino. Seji bosta prisostvovali delegaciji občin Buje in Ilirska Bistrica. Po položitvi vencev k spomeniku padlim na nabrežinskem trgu, bo slavnostna seja sveta ob 11. uri v prostorih Turistične in letoviščarske ustanove v Sesljanu. ■ IIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIMIMIMIIIIIIIIIItllinimiMllimillllllimililiiiiiiMiiiiHilIllllMIIIIIHMIIIIIIIlMiiiitniiiiHlllllllitllllllllMIIIMIIUHIIIIIIIIIIMIinMIIIIIIIin JOŽEFOVO VRICMANJIH Nove ljudske gradnje v tržaškem predmestju V dopolnilo k našemu včerajšnjemu poročilu o poteku torkove seje tržaškega občinskega sveta naj danes px>vemo, da je bil na skupščini govor tudi o nekaterih pomembnejših urbanističnih vprašanjih. Tako je na primer občinski svet odobril z glasovi LpT, KPI, MSI, PRI in SSk (radikalci so glasovali proti, KD in PSI pa sta se vzdržali) sklep, da se nakazilo v znesku 5 milijard lir, ki ga je medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje (CIPE) [omenil uresničitvi izrednega načrta o gradnji ljudskih in cenenih stanovanj v tržaški občini, porabi za ustrezne posege na področju Naselja sv. Sergija in pri Sv. Soboti. Zavod za ljudske hiše (IACP) naj bi tam zgradil 108, oziroma 58 stanovanj. V obrazložitvi sklepa je odbornik Rossi zatrdil, da bo načrt o gradnjah nared do srede aprila, da gre tudi sicer le za prilagoditev že obstoječih načrtov in da bo mogoče izdatke za stanovanja primemo o-mejdti, ker jih bodo zgradili na zemlji, ki je last občine in zato tudi ne bodo potrebna razlaščevanja po ko-lonkovskem vzoru. Občinski svet je z druge strani soglasno odobril sklep o gradnji ljudskih in cenenih stanovanj tudi v »komprenzoriju Don Bosco*. Tam je danes 128 stanovanj, ki jih bo treba porušiti in zgraditi 320 novih. Zdajšnjih stanovalcev je 400, načrt jih predvideva 1150, predvideva pa seveda tudi razlastitve, toda odbornik Rossi je zagotovil, da bo občina poskrbela za dostojno začasno streho razlaščencem. Sporočilo dolinske občine Uprava občine Dcplipa sporoča, da bodo volitve za upravni odbor družinske posvetovalnice dne 28. marca tega leta na občinskem sedežu v sejni dvorani od 17. do 22. ure. Volitev se bodo lahko udeležili vsi ob-člani, ki so vpisani v volilnih seznamih občine in ki bodo 28. 3. dopolnili 18. leto starosti. Volivci se bodo morali predstaviti z veljavnim osebnim dokumentom (osebna izkaznica, vozniško dovoljenje, potni list). Dr. Franc Zwitter Sinoči je bilo v mali dvorani Kulturnega doma četrto predavanje iz ciklusa Politična in kulturna zgodovina Slovencev skozi stoletja. Predavanja prireja Narodna in studijska knjižnica v Trstu, tokrat pa je spregovoril zgodovinar dr. Franc Zwitter, in sicer o Ilirskih provincah. Uglednega gosta je najprej predstavil predsednik NŠK prof. Franc Škerl, nato pa je sicer ne preveč številnemu občinstvu spregovoril predavatelj sam. Ilirske province pomenijo v zgodovinskem razvoju slovenskega naroda važno poglavje, važne pa so tudi za druge jugoslovanske pokrajine, ki so bile združene v njih, pa čeprav so imele Ilirske province kratkotrajno življenje. Dr. Ztvit-ter je tudi naglasil, da ni mogoče razumevati Ilirskih provinc, če ne poznamo veliko podatkov in okolja, v katerem so nastale in pa če ne razumemo francoske revolucije iz leta 1797. Predavatelj je tako izhajal prav imiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittuiiiiiiiiiiiii SINOČI V UMETNOSTNEM KROŽKU PREDSTAVITEV KNJIGE O IZSELITVI IZ ISTRE Inštitut za zgodovino odporniškega gibanja v Furlaniji - Julijski krajini je pred kratkim izdal v zajetni knjigi rezultate dveletnih raziskav o temi, ki je še danes v našem mestu zelo kočljiva in torej predmet polemik in strumentalizacij: namreč o izseljevanju iz Istre med leti 1945 in 1956. To knjigo, ki jo je omogočil tudi finančni prispevek tržaške pokrajinske uprave, so predstavili včeraj v veliki dvorani U-metnostnega krožka pred zelo številno publiko, ki so jo povečini sestavljali prav protagonisti tistih časovno že oddaljenih dogajanj: Istrani sami. Nalogo, da dajo prvo, še površno oceno knjige, so poverili štirim I-stranom, ki so se iz različnih zornih kotov poglobili v to tematiko, izhajajoč iz lastnih doživetij: to so prof. Guido Miglia, bivši senator KPI Paolo Šema, msgr. Gabriele Tomiz-za in Nicolo Ramani, debato pa je vodil prof. Pesante, ki je v uvodnem posegu orisal globlje vzgibe, ki so privedli do objave knjige o izselitvi. Na začetku je spregovoril tudi predsednik pokrajinske uprave Ghersi, ki je poudaril važnost tega prispevka k spoznavanju polpretekle zgodovine in izrazil upanje, da bo razprava, ki jo bo knjiga nedvomno sprožila, prispevala k nadaljnji poglobitvi tematik, ki •IIIMIIIIIIIIIIIIIimillMtllllllMMIMIIHMIHUlllUMIIIIIIIllllMIIIIMJIlllllllllllllMItlHIIIIIIIIIItlllltltlUIIIIIIIIIIIII V VASEH ZAIIODNOKRAŠKEGA RAJONA Pri gradbenem načrtovanju upoštevati potrebe ljudi Zaskrbljujoče stanje v starih središčih Križa, Proseka in Kontovela Letos poteka že drugo leto, odkar je bil praznik sv. Jožefa tzbrisan» s koledarja in zato včerajšnje Jožefovo ni privabilo v Ricmanje toliko ljudi, kot smo jih bili navajeni vide ti prejšnja leta. Dopoldne so v domači župni cerkvi imeli slovesno mašo, kateri je prisostvovala večina domačih ver nikov, še teh ni bilo veliko. Kramar ji so kot vsako leto postavili stojni- ce z igračami, umetnim cvetjem ter vsakovrstno di obnorijo, deloval pa je tudi vrtiljak. Videli smo tudi stojnice s pršutom in drugo jedačo in pijočo. Pomembna je bila stojnica, ki so jo pripravili na pobudo združenja staršev šole s celodnevnim poukom Domjo - Ricmanje. Tu so prodajali domač pršut, sir in razno pijačo. Čisti dobiček pa bo šel za poimenovanje šole. Na pročelju hiše, Kot smo v našem dnevniku že poročali, je rajonski svet za zahodni Kras pred nedavnim izglasoval zanimiv dokument o varianti št. 25 občinskega regulacijskega načrta, ki kot znano močno pogojuje urbanistični in družbeni razvoj Kontovela, Proseka in Križa. V središču pozornosti je predvsem vprašanje razvoja starih predelov teh vasi, ki so s posebnim zakonskim odlokom označeni kot zgodovinski centri, kar pomeni, da za ta področja veljajo posebne norme in določila za obnovitev hiš. Medtem ko so v drugih vaseh tržaškega Krasa že stopile v veljavo norme, ki dovoljujejo določeno možnost gradbenih in obnovitvenih del v starih predelih, so središča Križa, Kontovela in Proseka še strogo vezana na toga pravila, ki ne upoštevajo stvarnih potreb prebivalstva. Nihče namreč ne dvomi, da je treba zgodovinsko dediščino ščititi in ovrednotiti in tega se v prvi vrsti zavedajo sami prebivalci teh vasi, ki pa obenem hočejo živeti v rojstni vasi in ne se izseliti, kot so žal primorani mnogi mladi pari. Varianta namreč predvideva samo stroga obnovitvena dela in nobenih dodatnih gradenj, niti najnujnejših, kar v mnogih primerih prispeva samo k razpadu teh poslopij. Jasen primer takega zaskrbljujočega stanja sta stari središči Križa in Kontovela, kjer so pred leti živeli predvsem ribiči; hiše so večinoma zelo nizke in majhne in mnoge tudi brez sanitarij in drugih higienskih naprav, kar brez dvoma zahteva korenite posege ob upoštevanju urbanističnih potreb in tudi potreb prebivalstva. Znano pa je, da je vsaka urbanistična politika odločilno odvisna od politične volje upravnih oblasti, ki pa so doslej pokazale zelo malo zanimanja za reševanje teh problemov. V pričakovanju podrobnostnih pred katero je postavljena stojnica, I regulacijskih načrtov, na katere bo so učenci obesili skupne risbe. treba se verjetno čakati precej let, V popoldanskih urah se je nabra- P« ** rajonski svet za zahodni Kras lo nekaj ljudi, večina so bili starej- zavzema za predhodne norme, ki bi ši, posebno upokojenci, ki imajo do- predstavljale vsaj začasno rešitev volj časa na razpolago, ampak tudi I te problematike. ti kot vsi ostali so ostali razočarani, ker pač na praznik vaškega patrona v Ricmanjih niso odprli nobene osmice, kot je bilo vedno v navadi. (Na sliki stojnica domače šole). Požar uničil streho hiše na Kontovelu Močan požar je včeraj zjutraj skoraj popolnoma uničil streho hiše 49 letne Karle Starc na Kontovelu št. 64 ter povzročil znatno škodo tudi v notranjosti poslopja. Po prvih izvidih kaže, da je požar izbruhnil že ponoči, visoke ognjene zublje pa je približno ob 7. uri prvi zapazil 43-letni Giovanni Urbano, ki prebiva tudi v hiši in ki je obvestil openske gasilce. Ti so takoj prihiteli na kraj in po erournem delu pogasili požar. Materialna škoda na poslopju je precejšnja in, kot so nam povedali pro-seški karabinjerji, ki so prihiteli na kraj, znaša približno deset milijonov lir. Vzrokov požara niso še u-gotovili, baje pa je izbruhnil v dimniku in se nato razširil na streho hiše, ki se nahaja v starem predelu Kontovela takoj za cerkvijo. imajo še danes svojo težo v prigodah mesta. Želja, da bi to delikatno vprašanje poglobili racionalno in na znanstveni podlagi, brez emocionalnosti in predsodkov, se je delno odrazila tudi v posegih štirih govornikov, še posebno v besedah Guida Miglie, ki je opozoril na nevarnost netenja sovraštva ob meji, iste razsodnosti pa žal ni bilo najti v poznejši, sicer kratki debati, v kateri so prišla do izraza stara nacionalistična stališča, ki so bila osnova poznejših dramatičnih dogodkov v Istri. Zato je bil umesten zaključni poseg ravnatelja inštituta za zgodovino odporniškega gibanja prof. Miccoli-ja, ki je zelo odločno opozoril vse, da gre za vprašanja, ki se jih je treba lotevati resno, z željo po spoznavanju resnice, brez izkoriščanja tragedij drugih, brez ponavljanja shem. Samo tako — je zaključil prof. Miccoli — bo mogoče napredovati "“na pott -omikanega sožitja v tem delu Evrope. i v* u /It * Prispevki V spomin na Darka Kosmino darujeta Vanja in Vlado Turina 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Namesto cvetja na grob Ferdija Giorgettija daruje družina Nika Ko-smine 20.000 lir za PK Čupa. V isti namen daruje družina Rolich 10.000 lir za PK Čupa. Namesto cvetja na grob Ferdija Giorgettija daruje družina Uga Margona 5.000 lir za Sklad O. Berce. V spomin na Darka Kosmino daruje Zora Fabjančič 5.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Darka Kosmine darujeta Sonja in Just Colja 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na dragega prijatelja Ferdija Giorgettija darujeta Sonja in Just Colja 10.000 Ur za ŠD Nabrežina. Namesto cvetja na grob Ljudmile Budal por. Zavadlav daruje družina Nika Kosmine 10.000 lir za PK Čupa. V spomin na Bianco Frandolič darujeta Jurij in Marta Vodopivec 5.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Barkovljah po F.S. Finžgarju. V spomin na Darka Kosmino darujeta Ivanka in Franc Resinovič 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Darka Kosmino daruje dr. Vlado Berginc 10.000 lir za Dijaško matico, 10.000 lir za Glasbeno matico in 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu. iz velike buržoazne revoluciji’ je v mnog očem spremenila l,ce danji Evropi in ob tem °ru0!, w lične faze Napoleonove politike in na ta način tudi ' žil vrsto pojavov, ki so btlt v? zani s političnimi, družbenim ozemeljskimi spremembami• dc,. vse je bilo bolj ali manj P ^ zano z Napoleonovo bojno sre'• je osvojil del slovenskega o2 , j že leta 1797, ko je bil še urn«* general francoske revoiucvm0 _ vojske. Kot takrat. Francozi ^ so niti pozneje ozirali na nac no vprašanje, važni so Pm ,. s0 predvsem strateški cilji- ut namreč onemogočili morske P . Jadranu in zato so se morah ,.g cozi pogoditi z Avstrijo te es. razdeliti ozemlje v različne t . ne sfere. Ker je bil dotok P £<. ju nemogoč, so začeli ste. kar je na eni strani om ^ no vplivalo, po drugi strani začela obmorska mesta Pr ,t voj in konec Ilirskih Pr0 'q\i- poudaril dr. Zivitter, je tre0 p dati zelo kritično in sk°z (mcJ vinsko, faktografsko, optik0■ Razstave linči1’9'' V Prosvetnem domu na razstavlja svoja dela Atilij p Razstava bo odprta vsak ,q (k> 17 10 »ro V nodelio Ofl ‘.'in) ZAHVALA Svojci Jožefa Rojca njinu- se toplo zahvaljujejo vse®* kakorkoli sočustvovali z Devin, 20. marca 1980 Nesrečen dan za tržaške pešce Včeraj so se v našem mestu pripetile tri prometne nesreče, katerih žrtve so postali trije pešci. Najhuj- j ša nesreča se je pripetil v popoldanskih urah na Trgu Vico, kjer je | mladenič z mopedom povozil 59-letno '• čistilko Caterino Codiglio iz Ul. | Brandolin 1 in nato zbežal. Žensko , so sprejeli na ortopedskem oddelku i glavne bolnice, kjer se bo morala I zaradi zloma desne roke in drugih | udarcev zdraviti približno mesec dni. Na istem oddelku so sprejeli tu-1 di 82-letnega upokojenca Nicola1 Campisanija, stanujočega v Ul. Car-ducci 12, ki ga je na Trgu Goldoni j oplazil avtobus štev. 11. Moški se bo moral zaradi udarca v bok zdra- i viti deset dni. Na prehodu za pešce na Ul. San Giacomo in Monte pa je avtomobil volkswagen. ki ga je upravljal 51-letni Carlo Crevatin iz Ul. Seminario 2, zbil na tla 70-letno upokojenko Natalio Gerdol, ki je pri tem utrpela udarec v glavo, zaradi česar se bo morala zdraviti deset dni Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, oče in non° IVAN LEGIŠA Pogreb bo jutri, 21. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice bolnišnice v štivansko cerkev. trži*4 Žalujoči: žena Nela, sin Pepi Ido, hči Lilijana z možem vnuki Tanja, Elena in Mitja že#0 Radom 1,1 Medja vas, Vižovlje, 20. marca 1980 Hotel je čez mejo z ukradenim avtom Na mejnem prehodu pri Pesku so včeraj zjutraj aretirali 23 letnega li banonskega državljana Faraha Rou fayela, ki je hotel čez mejo z ukra denim -vtomobilom bmw 320 z ge novsko evidenčno tablico ter imel pri sebi tudi ponarejeni potni list Vozilo, ki je last nekega genovskega trgovskega podjetja, je bilo ukra deno pred dnevi v Milanu Zapustil nas je naš dragi JOSIP SGUBIN iz mrtvašn'ce Lidiia’ Pogreb bo v soboto, 22. t.m., ob 11. uri glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo: hči sinova Pino in Paolo, sestra snahi, zet, vnuki Mauro, Lucio in ter z ženo Nadjo, pravnukinji in Erika ter vsi sorodniki Toplo se zahvaljujemo zdravniku dr. Stincu Trst, 20. marca 1980 Pogrebno podjetje Zimolo vega peresa mnoge knjige-" 0 Predavatelj se je nato 2 prgir - ■■ Koncert dna luliani- Vodopivec «.j j) V organizaciji FIDAPA i" fS torek zvečer v baziliki sv. p j2-koncert dua Zuliani-Vodopiv^f. tržek koncerta je šel v prid u 0 Fiammetta Zuliani (oboa) p. sander Vodopivec (klavir) . pi-skrbela za prvovrstni 9ias,. tuefiJ tek, saj sta oba že uvej ^i-glasbenika. Zulianijeva je c 0/r na ženska u Italiji, ki stojne koncerte na oboi, Aie Vodopivec pa priznan pianist ^ ^^ datelj, tako v Italiji kot v lemanna, Haendla, ScarlattV_Vaiiiž sena, Gershuzina in Lhotka skega. 17. do 19. ure. V nedeljo °a 12. in od 16. do 20. ure do 28. marca. 01 Ob nenadui izgubi drageSf izrekata svoji sodelavki Ne« ^ najgloblje sožalje uprava j® ništvo Primorskega dnevnik tel*’ Ob težki izgubi očeta Iva“at„jnici še izreka Kmečka zveza sy.0)l' i0bok(l Lilijani Legiši - Kravanji 8 sožalje. GORIŠKI DNEVNIK Gledališča Rossetti Danes ob 20.30 ansambel «Gruppo EeUa Rocca» uprizarja «Koncert» Kenza Rossa. V abonmaju odrezek 7 izmeničen (brez odrezka 50% Pppusta). Rezervacije pri osrednji Magajni v Pasaži Protti. avditorij ,,Panes ob 20.30 ansambel «dell’-aioero preta» predstavlja delo «Ve-p e in pelliccia*. L. Modugno in Angelilla. .^nodeljo, 23. marca, z začetkom “ 11. uri bo 15. nedeljski koncert. ■a Programu bodo skladbe Tartinija. Gounoda, Schuberta in Haendla. stopnice (po 500 lir) so na voljo ,®nes dalje v Pasaži Protti. VERDI pto«! vodstvom dirigenta Bruna oartolettija in režiserja Alberta Fas-®jja lo v gledališču Verdi v teku priprave za «Otella». Prva Predstava je predvidena za prihod-W sredo ob ''O. uri za red A v J, prostorih. «Otello» se vrača na k Verdija v isti postavitvi, s ka-7° se je začela sezona 1975/76 in naslovni vlogi bo tudi tokrat na-wpil priznani tržaški tenorist sionskega rodu Carlo Cossutta. Ob Jeni nastopajo še sopranistka Ma-^rancesca Cavazza, barito-st Kari Nurmela, ki je v lanski se-,nf Pel Scarpio v Tosci, Laura Za-Antonio Bevacqua, Dario Ze-Sart-™20 Viaro. Vito Susca, Mario nrtl- Scenska postavitev in kostu-n so delo krojačnice Arrigo iz Ri-Po osnutkih Pierluigija Pizzija. gledališča Verdi je uvežba! ^»ea Giorgi. VAŠKE ORGANIZACIJE Sekcija VZPI-ANPI Združenje aktivistov IZ LONJERJA IN S KATINARE Prosvetno društvo ŠD Adria vabijo v nedeljo, 23. marca, ob 15. uri na SPOMINSKO SVEČANOST V LONJERJU ob 35. obletnici uboja štirih partizanskih borcev v Lonjerju in nacističnega napada na vas. PROGRAM GOVORNIKI: tov. Branko Pahor, ki bo govoril v imenu akti-tivistov OF dr. Ezio Martone - podpredsednik tržaške pokrajine tov. Dušan Lovriha, ki bo govoril v imenu VZPI-ANPI Sledi nastop Godbe na pihala s Proseka, pevski zbor F. Ventu-rini-Domjo, otroci osnovne šole F. Milčinski s Katinare. Sodelovala bosta članica SSG v Trstu Mira Sardočeva ter Drago Gašperlin - član TPPZ. Danes, 20. marca bo ob 20. uri v Lonjerju tovariško srečanje ob tabornem ognju. Kino CaPPella Underground 18.00 - 22.00 Jr dormiglione». W. Allen, D. Keaton. fl|debaran 17.00-22.00 «Amori, vizi depravazioni di Justine*. Prepovedan mladini pod 18. letom, '»aonale 15.30-22.00 «Live shovvs apoteosi del sesso). Prepove-,van mladini pod 18. letom. S*?st°n Zaprto. 16.00—22.15 «T, soro mio*. J. “°relli, Z. Araya, S. Milo, E. M. , Slerno. R Pn^ptfn Barvni film. contro Kra- ,rno’ R Pozetto. I telsior 16.30 «Kramer rj1®1-*- D. Hoffman. M Streep. lo>Cie,° 163° lupo e 1>agnel- ^enici e 16.30 «Piedone d’Egitto*. B. hi^ncer Barvni film. s^on 15.00 «lnnamorarsi alla mia Pil a ' 3 Iglesias. »»arammatirn 15 30-22 00 «La vi >osa» Prepovedan mladini pod P; lelom. 'stali0 j6.3o »Avatonehe express*. Marvin. M Schell. l?.ern° 15.00-21 30 «11 signore de-i*. anelli». Risani film. ora 16.30 «11 commissario di fer-Merli' Pitol 16.30 «Per favore non toc-ViH3 • *e vecchiette* Barvni film. Veneto 16.30 «Un poliziotto ^ornodoj.. Prepovedan mladini.pod (Milje) Zaprto. ^MSKO —* GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM JOHN M. SYNGE VRAŽJI FANT zahodne strani komedija v treh dejanjih RežiJa ZVONE ŠEDLBAUER Danes, 20 marca, ob 16. uri ABONMA RED H ” soboto, 22. marca, ob 20. ABONMA RED F - druga ^Jbota po premieri Obveščamo abonente reda F taruga sobota po premieri), da e bo predstava Vražji fant za-odne strani začela v soboto, jr' marca, izjemoma ob 20. uri ^»esto ob 20.30. u8*. listi, ki bi se iz katerega-.011 razloga ne mogli udeležiti * Podstave, lahko svoj abonma Porabijo ob vsaki drugi ponovitvi. Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici Zveza vojnih invalidov Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju VABIJO NA SPOMINSKI VEČER ALBINA BUBNIČA jutri, 21. marca 1980, ob 18. uri v prostorih Odseka za zgodovino v Ulici Petronio 4, s sledečim sporedom: — o liku Albina Bubniča bo spregovoril Jože Koren — člani SSG bodo izvajali odlomke iz igre »Rižarna*, režija Marij Uršič — odprtje razstave »Življenje in delo Albina Bubniča* Razstava bo odprta od 21. marca do 12. aprila 1980 vsak dan (razen ob nedeljah) od 9. do 12. ure. Koncerti Nedeljski koncert na programu 23. t.m. ob 11. uri bo ponovno v Avditoriju v Ul. Torbandena. Nastopil bo Komorni orkester gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zannerinija, ki bo izvajal skladbe Tartinija, Gounoda, Schuberta in Haendla, to je praktično isti program kot 9. marca, Solisti bodo Fer-nanda Selvaggio, Maurizio Galgani, Corrado Mauerl, Giuliano Polo. Prodaja vstopnic v Pasaži Protti. Cena 500 lir. GLASBENA MATICA Trst Danes, 20. marca, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma HINKO HAAS KLAVIRSKI RECITAL Spored: J. S. Bach Brahms, Srebotnjak, Prokofjev. Vljudno vabljeni! -7*- Obvestilo TPPZ Generalna vaja za nastope bo jutri, 21. marca: najprej orkester ob 19. uri, nato ob 20.30 z zborom in recitatorji. Efl PD KRAŠKI DOM REPENTABOR priredi v soboto, 22. t.m., ob 20.30 v prosvetnem domu Albin Bubnič v Repnu večer glasbene besede Gostujeta harmonikarski ansambel Glasbene matice iz Trsta - Sinthesis 4 in gledališka skupina KD iz Sežane. VABLJENI! V Mačkoljah slavi svoj 19. rojstni dan MITJA ZONTA. Da bi se mu v življenju izpolnile vse želje, mu želijo mama, papa, nona Lojza in nono Pepi, teta Danica in stric Sandro ter bratranca Iztok in Saša. Danes praznuje svoj rojstni dan STANISLAV LEGIŠA iz Prečnika. Še na mnoga leta v krogu svojih dragih mu kličejo žena Lička, hčeri Silvana in Irma ter sin Ivan z družinami. Včeraj je praznoval rojstni dan VVALTER BET. Iskreno mu čestita PD Slavec. MLADINSKI KROŽEK TRST MLADINSKI KROŽEK PROSEK - KONTOVEL Organizirata avtobusni velikonočni izlet 6. in 7. aprila na Štajersko in v Prekmurje. Cena je 20.000 lir (prevoz, prenočišče, dve kosili in večerja). Vpisovanje in informacije na SKGZ, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 744249 od 18. do 19. ure razen ob sobotah ali pa na sedežu Mladinskega krožka Prosek-Kontovel. ........n................................................................ Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 20. marca FELIKS Ig ,,e vzide ob 6.08 in zatone ob Ha' ~ Dolžina dneva 12.09 — Lu-Vzide ob 8.34 in zatone ob 22.58 Jutri, PETEK, 21. marca BILKA Vrem ta včeraj: naj višja temperatu-ta 7* stopinje, najnižja 5,8, ob 18. (»k J® stopinj, zračni tlak 1010,4 da Puda, brezvetrje, vlaga 73-odstot-^bo malo pooblačeno, morje no' temperatura morja 9,3 stop. j, ROJSTVA IN SMRT) Um°tDlLl SC) SE- Matteo Marchič-Ta‘,' Margherua Guidi, Annalisa le p ®**a, Giulia Galantucci, Miche-tar,„u®rrini. Corinna Candian, Ste-no Cuccari. tCoiif^Ll SO: 49-letni Piero Deve-37-lH’ .^tetni Dimitrios Agnissiotis, m .toi Nikolaos Tsirkas, 89-letna Gi1«.na (Gina) Coloni, 95-letna Anna Uj j80 vd. Gjeftic Conforte, 81 letalo t>renzo Furlani, 66-letni Virgi-Por \JScanc’ 63-letna Teresa Barut Ec Brezovec, 75-letna Maria Be-vu. Braini, 81-letni Matteo Pu- gliese, 75-letna Maria Padovan vd. Ghersetti, 80-letni Umberto Thoros, 3 dni star Isacco Curman, 84-letna Maria Sellibara vd. Possa, 80-letni Giacomo Renko. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Ospedale H, Istrska ulica 35, Miramarski drevored 117, Ul. Com-bi 19. (od 8.30 do 13. in od 18. do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Piave 2, Borzni trg 12. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovar.ee (MAM od 22 do 7. ure: telef. številka 732 627. I.EKARNF V OKOLICI Boljunec: tel 228 124; Bazovica: tel 226 165: Opčine: tel. 211-001. Prosek: tel 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel 213-137; Milje: tel. 271-124. KPD PRIMORSKO MAČKOLJE Pripravljalni odbor obnovljenega društva vabi vse vaščane na 1. OBČNI ZBOR ki bo v sredo, 26. t.m., ob 20.30 v kleti Riharda šturmana Dnevni red: 1. predstavitev, diskusija ter odobritev statuta 2. razno. Vabljeni! Pripravljalni odbor KPD Prjmprsko - Mačkolje lUi*- Gospod išče prevajalca/ko za nemščino za velikonočni teden v Ljubljani. Nujne ponudbe na: Peter Pi-wetz, A-1130 Wien, Maytens-gasse 4, tel. 0043/222/ 82 68 284. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 OSMICO je odprl Pepi Sancin-šar-nek v Dolini. Toči pristno belo in črno kapljico. OSMICO bo imel odprto do 24. marca Dušan Milič i Zagradca št. 2. UGODNO prodam divan, dva naslanjača in mizico. Telefonirati na tel. št. 200 167 PRODAM dva mlad>ča — nemška ovčarja. Emili Bogateč, Devinšči-na 14, telefon 225-294. TVRDKA išče sposobne tehnike za popravilo radio-TV in elektronske aparate. Carli, Ul. Rapicio št. 7. PRODAM FIAT 500 i - letnik 1970. Odlično ohranjen motor ter komaj obarvana karoserija. Te- _ lefon 410-372. ŽENA srednjih let z znanjem slovenščine, srbohrvaščine in italijanščine bi se zaposlila nekaj ur dnevno v trgovini ali v uradu v Gorici. Telefonirajte na številko 87538 v Gorici ŽELITE fotografije vaše poroke. . . Oglasite se pravočasno pri fotografskem ateljeju Egon Razvijanje filmov, tudi barvnih, za fotoamaterje. Fotografski atelje Egon, Ul. Oriani 2 (pri Stari Mitnici), tel. 793295. OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lonjerju. Toči belo in črno vino. PRODAM razno novo pohištvo po zelo ugodni ceni. Telefonirati na tpi CVETLIČARNA nujno išče pomočnico. Telefonirati na tel. št. 226 488 po 19. uri. 'Sm BANCA BI CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA-KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - gLICA F FILZI 10 - "tS 64-4<3F) SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 19. 3. 1980 Ameriški dolar 870,- Funt šterling 1910.— Irski funt šterling 1720.— Švicarski frank 492,— Francoski frank 197,50 Belgijski frank 27,75 Nemška marka 463 — Avstrijski šiling 64,25 Kanadski dolar 735,— Holandski florint 422 - Danska krona 148.— Švedska kron' 196.— Norveška krona 170.- Drahma 19,- Mali dinar 37,30 Veliki dinar 37,30 DR. DEL CIZZO V GORICI IN TRBIŽU Nobenih bistvenih premikov po obisku direktorja carin Nezadovoljstvo sindikata carinskih uslužbencev ■ Sedanje število carinskih uradnikov na Goriškem res zadovoljivo? Generalni direktor italijanskih ca rin dr. Ernesto Del Gizzo se je včeraj opoldne sestal z zastopniki tukajšnjih oblasti, avtoprevoznikov, špediterjev, še prej si je ogledal novo obmejno postajališče pri štan-drežu in obmejni prenod pri Rdeči hiši, popoldne pa je šel v Trbiž, kjer je imel sestanek s sindikalnim zastopstvom carinskih uradnikov vse dežele. Na prefekturi, kjer je bil sestanek, so bili poleg prelekta dr. Bar-rassa, ki je visokega državnega funkcionarja tudi predstavil, še predsednik pokrajine Pagura. župan De Simone, deželni odbornik za prevoze Cocianni, predsednik trgovinske zbornice Lupieri, zastopniki avtoprevoznikov in špediterjev. Vsi so spregovorili in prikazali svoja stališča, prisotni cariniki pa niso spregovorili, ker so čakali na po poldansko srečanje. Kot smo izve deli, so špediterji in avtoprevozni ki prikazali ne samo težave na me ji, ki so odraz sedanjega stanja marveč tudi vprašanje izvoza nafte proste cone v tanku tovornjaka Morda bomo našli izhod iz tega iz jemnega položaja, je dejal rimsk gost, saj se Gorica itak nahaja ne kako, vsaj v tem primeru, izven italijanskega carinskega območja Prav tako je obljubil, da se bo po zanimal za rešitev vprašanja pla čila v tuji valuti s stran; jugoslo vanskih podjetij italijanskim avto prevoznikom. Še prej je imel dr. Del Gizzo pogovor s tukajšnjimi novinarji. Dejal je, da prav v teh dneh pripravljajo nove ukrepe, ki so v zvezi z osebjem, saj se minister za finan-Reviglio dobro zaveda, da b'i lahko državna finančna uprava nemoteno delovala, le če bo imela v službi sposobno osebje. Da se ne kaj premika, jc dokaz v bolj izrazni davčni politiki in tudi na področju carin se bo nekaj spremenilo. V upravi carin manjka trenutno okrog 3.000 funcionarjev. Raz pisali so že pred časom neke javne natečaje, sedaj pa bodo v krat kem vzeli z izjemnim nitrim postopkom nadaljnjih 40u funkcionarjev, to predvsem za potrebe obmejnih carin v Severni Italiji. Položaj je enak v vsej državi, ne samo pri vas, je dejal direktor carin Za povečanje osebja in še za posodobitev naprav, predvsem za mehanizacijo,jp v uradih imajo letos ria'ražpol^; 40 milijarde i:r. S tem denaj^nj, bodo tudi y odročnih krajih zgradili, stanovanja za carinske uslužbence, da ne bo pritožb s te strani. »Obiskal sem danes zjutraj novo obmejno postajališče pri štandrežu in sem ugotovil, da bo to najlepše in najbolj funkcionalno v Italiji. Ugotovil pa sem tudi, da delajo carinski uradniki v pisarnih pri Rdeči hiši v obupnih higienskih razmerah*. je dejal generalni direktor carin. Ko smo ga vprašali, kako je s številom osebja na goriškem mejnem prehodu in v Gorici nasplo-šno, nam je dr. Del Gizzo dobesedno dejal, da je v Gorici šest carinskih uradnikov več kot na prehodu v Trbižu, da pa je promet Gorici komaj ena šestina tega kar za beležijo v Trbižu. Po njegovem je torej osebja v Gorici dovolj, treba bi ga bilo bolje izkoristiti. To bo moč, ko se bodo vsi carinski uradi preselili na nov mejni prehod pri štandrežu letos je šeni. Dotlej pa bo carinska uprava dala na razpolago uslužbence, začasno zaposlene za dobo treh mesecev. če bo potreba nanesla, bodo na novem mejnem prehodu dali na razpolago še nekaj osebja m skušali bodo urediti stvari tako, da bo carina delovala vseh 24 ur, ne pa samo dopoldne kot se dogaja sedaj, tako da morajo cariniki po poldne delati preko normalnega delovnega časa. Popoldanska sestanka v Trbižu nista prinesla bistvenih sprememb. Najprej se je De Gizzo sestal s trbiškim županom in zastopniki špediterjev ter avtoprevoznikov ter jim obrazložil pobude, ki jih namerava povzeti carinska uprava. Gre za i-ste stvari, ki jih je povedal opoldne Goričanom. Sledil je drugi sestanek deželnim zastopstvom enotnega sindikata carinskih funkcionarjev in kot smo pozno sinoči izvedeli iz Trbiža, je bilo na tem sestanku precej vroče, tako da so sindikalisti zapustili dvorano kjer je bil sestanek in rekli, da niso dobili v generalnem direktorju carin zaželenega sogovornika. Nimamo sicer uradnega stališča sindikatov o tem sestanku, kajti pozno zvečer, ko poročamo, so sindikalisti še zbrani na izredni seji. Zdi se, da je med pogovorom s sindikalisti dr. Del Gizzo dejal, da bo skušal z avstrijsko carinsko upravo doseči, da bi v roku enega meseca šli tovornjaki preko trbi-škega obmejnega prehoda, ne da bi opravili carinskih operacij. Kako bo to moč doseči, ni znano. Baje ni generalni direktor carin ustregel zahtevam sindikalistov, ki zahtevajo čimprejšnjo rešitev odprtih vprašanj. Iz Trbiža nam poročajo, da se bo sindikalna akcija najbrž še zaostrila. V PONEDELJEK POPOLDNE Seja občinskega sveta v Tržiču V ponedeljek, 24. t.m., ob 14.30 se bo sestal občinski svet v Tržiču. Na dnevnem redu zasedanja je poleg drugih točk tudi razprava o proračunu za tekoče leto, razprava o spremembi pravilnika za občinsko osebje, razprava o preureditvi načina pobiranja smeti ter razprava o povišanju takse na pse. SPOROČILO PROSTE CONE Z APRILOM PRODAJA MESA NA ŽIVILSKE NAKAZNICE Potrošniki iz Gorice in Sovodenj bodo kupovali z belimi, iz ostalih krajev pa z zelenimi karlumi Steverjanci bodo, kot doslej, kupovali v Gorici Osebne nakaznice za goveje me so proste cone bodo v občinah Gorica in Sovodnje pričele veljati 1. aprila. Ostale občine gonške po krajine bodo živilske nakaznice prejele, brž ko bodo občinske uprave zaključile svoje delo. Nakaznice za meso v Gorici in Sovodnjah bodo bele, v ostalih občinah pa zelene barve. Potrošniki iz Gorice s svojo belo živilsko nakaznico ne bodo mogli dobiti mesa na območju ze lene karte. Kupci iz Gorice in Sovodenj bodo v aprilu izročili mesarju odrezek št. ena. V začetku mesna nakaznica ne bo določala, katero vrsto mesa je mogoče kupiti, niti njene količine. Potrošniki bodo na odrezek prejeli na mesec toliko mesa, kolikor znaša njihova poprečna poraba in ki je v skladu z založenostjo mesnice. Kupec bo svobodno izbiral ter ne bo prisiljen NOVA GOSPODARSKA PRIDOBITEV ZA NAŠO SKUPNOST V Doberdobu odpirajo novi sedež kmečko-obrtne hranilnice Ustanovljena je bila leta 1908, od lani pa posluje redno, vsak dan in z lastnim osebjem V nedeljo, 23. marca 1980, bomo imeli v Doberdobu posebno slavnost. Odprli bomo nov sedež hranilnice. Ob tej priložnosti bomo na kratko orisali pomen in važnost, ki ga ta ustanova ima za občino Doberdob in sploh za Slovence v zamejstvu. Proti koncu 19. stoletja je bilo življenje zelo trdo, še posebno za nas Slovence, ki smo v glavnem živeli na podeželju in se ukvarjali s kmetijstvom. Kraška zemlja je bila vedno zelo skopa, možnosti za zaposlitev je bilo malo. Denarja je povsod primanjkovalo. Vsak večji strošek je lahko že pomenil pravi polom v družini. Bogatejši meščani ali vaščani so stremeli le za tem, kako izžemati ubogo ljudstvo s prisilno - prostovoljnim delom ali pa z oderuštvom v primeru, da so komu kaj posodili. Tedaj so se začele porajati prve ideje o zadružništvu, ki je že delovalo z uspehom v Nemčiji in v Avstriji. Naši ljudje, v glavnem kmetje- in obrtniki, so v tern vidčLLjva-žno pobudo in tudi trdno oporo za premostitev,,svojifi -težav. rrTfld^, tu je prišlo na dan pomanjkanje izobrazbe. kajti dobra volja ni bila še dovolj za ustanovitev domače zadružne hranilnice in da se tej zagotovi nemoteno delovanje. Pri uresničitvi tega načrta je tedaj priskočil na pomoč domači učitelj Josip Brezigar. Tako se je ustanovila hranilnica v Doberdobu dne 20. aprila 1908. Njen prvi predsednik je bil kmet Andrej Gergolet. Na Krasu se je začelo kupovanje rodovitne laške zemlje v ravnini, popravljanje hiš, tako da skoraj ni bilo družine, ki bi si ne privoščila povečanja svoje i-movine ali urejanja svojega premoženja in hiše. Delovanje naše hranilnice je slonelo in tudi še sloni na samoupravljanju. Med prvo svetovno vojno so bili vsi akti preneseni in shranjeni v Ljubljani. Po vojni pa je njeno delovanje potekalo prav lepo vse do fašizma. V tem obdobju se je naša hranilnica morala boriti za svoj obstoj kot vse druge slovenske ustanove. Samo neomejeno jamstvo vseh odbornikov je pripomoglo, da je ni fašizem spravil v stečaj. Med drugo svetovno vojno je hranilnica imela sedež v občinski stavbi. Ko je ob nemškem napadu na vas ta pogorela, je bil uničen tudi skoraj ves arhiv. Ostalo pa je vendarle toliko, da se je njeno delovanje po vojni nadaljevalo. Že leta 1950 je prevzel predsedniško mesto današnji predsednik Jožef Gergolet in prav njemu se moramo v največji meri zahvaliti, da danes odpiramo nove prostore. Tajniške posle je takoj po vojni vodil Karlo Černič, za njim Miroslav Ferletič, nato pa Karlo Fer-letič. Ko je tajništvo prevzel Slavko Ferletič je dobila posojilnica novega zagona. Toda tudi on je moral po več kot desetletnem delova- nju zapustiti tajniško mesto zaradi preselitve. Na njegovo mesto pa je prišel leta 1969 današnji tajnik dr. Maks Gergolet. V jeseni 1979 je začela hranilnica redno delovati z lastnim osebjem. Kakšen razmah je naša denarna ustanova dosegla, zgovorno pričajo tile podatki v obsegu hranilnih vlog. Pismo uredništvu 0 SLOVENSKEM ŠOLSKEM OKRAJU MENJALNICA vseh tujih valut Sindikat slovenske šole, tajništvo Gorica, nam je poslal naslednje pismo v objavo: Zbrani na svoji redni seji dne 17. marca t.l. čutimo, v zvezi z vašim člankom »Poudarjena potre ba po ustanovitvi dveh slovenskih šolskih okrajev*, ki je bil objavljen dne 12. marca 1980 na tržaški strani, dolžnost, da seznanimo zamejsko javnost s temi dejstvi: Sindikat slovenske šole v Italiji je vedno zagovarjal stališče, da je nujno ustanoviti en sam okraj oziroma ustrezni organ ali svet za vse slovenske šole v deželi Furlaniji - Julijski krajini. To stališče želimo znova poudariti, zato da naša javnost ne bi imela vtisa, da zagovarja naš sindikat ustanovitev dveh šolskih okrajev. Zato je komisija za slovenska šolska vprašanja pri šolskem de želnem uradu »soglasno odobrila* le besedilo sklepa prejšnje seje, na kateri pa so bili zagovorniki enega okraja preglasovani. Na seji, o kateri poroča vaš list, v resnici ni bilo glasovanja o enem ali dveh slovenskih šolskih okrajih v deželi, kakor bi se dalo razumeti iz vsebine članka. Ali naj iz trikolonskega naslova članka sklepamo, da je zahteva pa dveh šolskih okrajih tudi zahteva samega uredništva, pisca članka ki ni podpisan? Do sedaj je tudi Primorski dnevnik zagovarjal usta novitev enega slovenskega šolskega okraja, kot je to še zmeraj tudi stališče SKGZ in drugih naših organizacij v zamejstvu. Gorica, 18.3.1980 Za sindikat (prof. Marijan Bednarik) Opomba uredništva: članek, m katerega se nanaša vaše pismo je bil povzetek tiskovnega sporočila, ki nam ga je poslala komisija za slovenska vprašanja pri deželnem šolskem uradu. Tudi naslov odra ža vsebino članka in tiskovnega sporočila, nikakor pa ne stališča Primorskega dnevnika, ki je znano. 1945 279.814 1950 1.272.062 1955 7.232.697 1960 21.101.507 1965 62.843.962 1970 172.428.007 1975 494.202.857 1978 1.177.754.544 1979 1.778.172.301 Vzporedno s tem se je povečalo tudi poslovanje in seveda posojila, tako da se pri naši hranilnici sedaj sučejo okoli 45 odst. denarne razpoložljivosti. Tak razvoj je treba pripisati delno tudi inflaciji, vendar pa tudi vedno večjemu ugledu, ki si ga je hranilnica .icidoJlila meui domačini, in zakaj.'ne.'tudi pri Italijanih, saj je na^3l OTjfotpmt,, io ^dpp, ustaljena tudt.y,Tržiču, Ronkah, Za-graju in drugje. Naše delovanje se je v zadnjem času popolnoma spremenilo, tako da 'skoraj ni bančne storitve, ki bi je hranilnica ne opravljala. Te storitve gredo od raznovrstnih posojil, tudi po znižani obrestni meri, kakor so kmečka posojila, obrtniška ter gradbena posojila. Opravljamo še razne druge storitve kot n.pr.: plačevanje davkov, izplačevanje pokojnin, vplačevanje socialnih prispevkov itd. Glavni cilj naše hranilnice je čim tesnejše sodelovanje z našimi ljudmi ob čim večjem zbiranju denarja. To bo našemu ljudstvu tudi pripomoglo k boljšemu življenju in vedno večji samostojnosti. M. G. mesarju izročiti mesne nakaznice. Ob nakupu mu je dolžan dati samo odrezek. Za vsa pojasnila je na voljo urad proste cone v Ul. Morelli 37. Ceno mesa je določil pokrajinski urad za cene. Prebivalci števerjana, kjer nimajo mesnice, bodo meso kupovali v Gorici. Ob nakupu morajo mesarju izročiti odrezek svoje zelene živilske nakaznice prečrtane z rdečo črto. če goriške družine do 24. marca ne bodo prejele mesne nakaznice, naj jo pridejo iskat v urad proste cone. V TRŽIŠKI LADJEDELNICI Zborovanje proti nasilju Na pobudo tovarniškega sveta lad jfcddlniee' irttonotnega antifašistične ga odbora bo v sobbto' ob 9. uri v ladjedelnicj v Tržiču veliko zborovanje-prot inasilju. Govoril bo poslanec Aldo Aniasi. imiiu n m 11111111 ........................................................................ TATOVI V STANOVANJU Poleg zlatnine tokrat izginili tudi dve pištoli Tatovi obiskali stanovanje Luciana Bedona v Coroninijevi ulici v Gorici Orožje gre v zadnjem času kar dobro v prodajo, posebno, če si ga preskrbiš na nezakonit način. Lucia-no Bedon iz Gorice, Coroninijeva ulica 22, je prijavil, da so neznanci v torek med 19.30. in 21. uro vlomili v njegovo stanovanje. Ukradli so mu pištolo kal. 22 ter zračno pištolo. Orožje je bilo prijavljeno v smislu zakonskih določil. Očitno pa se tatovi niso zadovoljili ter so zato dodobra prebrskali stanovanje in res našli še avtomobilski radijski sprejemnik ter nekaj zlatnine v vrednosti okrog 300 tisoč lir. V stanovanje so vlomili skozi vhod. na vrata. V teku je preiskava. Tolminci se vneto pripravljajo na MDA 80 Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije v Tolminu se v teh dneh pripravlja na mladinske delovne akcije. Mladina s Tolminskega bo prisotna na krajevnih, republiških in zveznih mladinskih akcijah. Največ pozornosti namenjajo v Tolminu v tem trenutku pripravi delovne brigade, ki bo od 22. junija do 12. julija pomagala na republiški akciji v Slovenskih goricah. Želja OK ZSMS iz Tolmina je, da bi se tej brigadi priključili tudi mladi iz zamejstva, ki za podrobnejša pojasnila lahko zaprosijo pri Mladinskem odboru v Gorici. Natečaj INPS Goriški urad INPS bo zaposlil nekaj invalidov, vdov in sirot. Prošnjo naj tisti, ki jih natečaj na podlagi naslovov zanima, pošljejo do 19. a-prila na desež INPS, Travnik štev. 1. V uradu za splošne zadeve bodo prejeli tudi ustrezne informacije. Besedilo natečaja so razobesili v pokrajinskem uradu za delo ter na občinah. Konzorcij za jamstva na obrtniške kredite Na splošni skupščini obrtniškega konzorcija za finančna jamstva so izvolili novo vodstvo. Predsednik je Bruno Picotti, podpredsednik Lu-dano Camaur, člani vodstva Da Luciano Sacchetti, Luigi Camisi, Orlando Maggiore, Livio Antonič (slednji kot predstavnik obrtnikov v SDGZ). V vodstvu je še Italo Attoni, ki predstavlja trgovinsko zbornico, dežela pa bo imenovala svojega človeka. Sejo konzorcija je odprl predsednik trgovinske zbornice Delio Lupieri, ki je v svojstvu začasnega predsednika izrekel zadovoljstvo zaradi prisotnosti velikega števila članov konzorcija. Poudaril je izreden pomen konzorcija za razvijanje obrtniških pobud konzorcija, ki so ga ustanovili na predlog okoli 300 obrtnikov in je trgovinska zbornica to odločitev hitro podprla. Ker so posamezne kategorije poiskale soglasje glede svojega zastopstva, so vodstvo konzorcija izvolil* domala soglasno. Ureditev položaja na vodstvu tega telesa bo spodbudila najemanje ugodnih kreditov za pospeševanje obrtniške dejavnosti. V nedeljo spominski pohod na Porezen Planinsko društvo Cerkno priredi v nedeljo, 23. marca, skupaj s krajevno organizacijo Zveze borcev, peti spominski zimski pohod na Porezen. Letos namreč poteka 35 let od zadnje sovražnikove ofenzive proti osvobojenemu ozemlju na Cerkljanskem. Ker je na Poreznu še veliko snega, bodo organizatorji pohoda posvetili posebno skrb organiziranemu vodstvu ter markaciji različnih poti na vrh. Udeleženci se bodo na Potezen povzpeli iz Cerknega, Selške doline, Petrovega Brda in Podbrda. Organiziran odhod udeležencev bo v nedeljo ob 7. uri iz Cerknega. Skupine, ki se bodo vzpenjale na vrh po drugih poteh, bodo morale za vodstvo poskrbeti same. Ob 11. uri bo na vrhu Porezna spominska slovesnost, ki jo bo prenašala tudi lokalna radijska postaja. Ob 15.30 bo spominska slovesnost tudi pri spomeniku v Jesenici nad Cerknim. Organizatorji priporočajo udeležencem dobro zimsko opremo. S seboj naj prinesejo tudi hrano in pijačo, ker je koča na Poreznu še p«xl debelo snežno odejo In torej ne bo odprta. S. Kovač DEŽURNA LEKARNA v TRŽIČU Danes ves dan in ponoči jv v Tržiču dežurna lekarna S. Nicold, Ul. 1. maja 94, tel. 73-328. Sabotinska cesta jim je na poti Nekaterim je na poti sabotinska cesta, t.j. cesta, ki bo neposredno povezala jugoslovanska Brdc. z Novo Gorico in bo ekstrateritorialno šla po italijanskem pobočju Sabotina. Dela v Brdih so se že pričela, izdelan je načrt za del ceste, ki bo potekal po italijanskem ozemlju in je tudi zagotovljen denar iz sredstev za izvajanje osimskega sporazuma; v Novi Gorici zaključujejo z izdelavo načrtov za tisti del ceste, ki bo speljan nad Štmavrom in za nov most čez Sočo pri Solkanu. Načrti bodo gotovi do maja letos, denar je zagotovljen, predvidevajo, da bo cesta uporabna čez dve leti. Gradnjo ceste s posebnostjo ek-strateritorialnosti so sklenili jugoslovanski in italijanski diplomati s posebno točko v osimskem sporazumu. Prav je. da bodo tako Brici prišli na svoj račun saj so doslej morali na dolgo pot okrog Sabotina, če so hoteli po vsakdanjih o-pravkih v Novo Gorico. Ta cesta pa ni všeč nekaterim goričkim krogom. Proti njej so že večkrat rjoveli tukajšnji fašisti, ki so menili, da so v nevarnosti državni interesi. Teh ni nihče poslušal. Sedaj pa so se kar na lepem pojavili radikalci in na njihovem sobotnem shodu v mali dvorani UGG smo čisto nepričakovano slišali iz ust njihovih voditeljev, da s sabotinsko cesto ni v redu in da je to kvarna posledica osimskega sporazuma. Ali hočejo tudi goriški radikalci slediti težnjam fašistov in konservativcev, kot so njih tržaški kolegi sledili težnjam tržaških desničarjev? V soboto Prešernova proslava na Peči Prosvetno in športno društvo Vipava bo v soboto, 22. marca, priredilo Prešernovo proslavo na sedežu društva na Peči. Poleg priložnostnega govora bo pel tudi zbor Rupa Peč, program pa bodo dopolnili še recitatorji. Prireditev se bo pričela ob 20. uri. Kino Gorica VERDI 16.30-19.15-22.00 «La ter-razza*. U. Tognazzi, V. Gassman in S. Sandrelli. Barvni film. CORSO 17.30—22.00 »Una strana cop-pia di suoceri*. r. Falk in A. Ar-chin. Barvni film. VITTORIA 17.00—22.00 »Peterflei e-rotica*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELS10R 16.30 - 22.00 »Tesoro mio*. PRINCIPE 16.30-19.15-22.00 «Apo-calipse now». Nova Gorica in okolica SOČA 18.00-20.00 «Ne ukradi mi o-troka*. Ameriški film. SVOBODA 18.00-20.00 «Srebrno sedlo*. Italijanski film. DESKLE 19.30 »Superman*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D’Udine. Trg sv. Frančiška 2. Razna obvestila TO SKGZ za Goriško obvešča, da bo v torek, 25. marca, ob 19. uri na sedežu PD «Briški grič* na Va-lerišču sestanek, na katerem bo izvedenec Boris Simoneta obrazložil razne možnosti vlaganja prošenj za pokojnine oziroma dodatke, ki jih predvideva sporazum mel Italijo in Jugoslavijo. Podoben sestanek bo v aprilu tudi v Sovodnjah. Izleti Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 30. marca, avtobusni smučarski izlet na Nevejsko sedlo, kjer bodo smučarske tekme zamejskih društev in krožkov. Prijave tekmovalcev sprejemajo do 20. marca na sedežu društva, za rezervacijo mest v avtobusu pa poteče rok 26. marca. Uvrstitev na tekmovanju bo veljala tudi za sestavo prednostne lestvice v okviru društva, za letošnjo zimsko sezono, ki se bo zaključila z družabnostjo 19. aprila, v Štandrežu. Podrobnejša pojasnila na sedežu društva! Slovensko planinsko društvo obvešča udeležence izleta na Plitvička jezera, da se do 2. aprila zglasijo na sedežu društva za plačilo potni-ne ter da s sabo prinesejo potni list, oziroma osebno izkaznico. Društvo nadalje obvešča, da je na razpolago še nekaj prostih mest za izlet na Repentabor 20. aprila. NA POSVETU V ROUOLU 0 ZDRAVSTVENI REFORMI Pessato in dr. Botteghelli o aktualnosti in novostih li Pariz se oddolžil mojstru Machi z veliko razstavo njegovih del Važna in pereča vprašanja v zvezi z rocoLskim okrajem kaj vse bo Ireba v bodočnosti še storiti, da bo steklo V torek je bil na sedežu rajonske konzulte za Rocol in Kjadin posvet o zdravstveni reformi. Posveta sta se udeležila tudi predsednik pokrajinskega konzorcija za zdravstvo Maurizio Pessato in občinski zdravnik dr. Roman' Botteghelli. Medtem ko je prvi orisal splošne značilnosti vsedržavne reforme, ki je stopila v veljavo prvega januarja letos, se je dr. Botteghelli omejil na pobude in zahteve v zvezi s potrebami Ro-eola in Kjadina, s posebni n ozirom na spemembe, ki jih prinaša nova zdravstvena ureditev. Maurizio Pessato je zelo jasno orisal glavne značilnosti reforme, ki je korenito spremenila dosedanje ureditev zdravstvenih uslug v državi. Obenem pa je obžaloval, da dežela Furlanija-Julijsk' krajina še ni izdelala ustreznega za-k na, ki bi državno refonno dejansko spravil v pogon. Zaradi te neskladnost' na državni in deželni ravni prihaja do določenih zastojev, obenem pa tudi do zasilnih rešitev, ki jih zdravstvene ustanove skušajo izpeljati s pomočjo zdravstvenega konzorcija in tako zadostiti trenutnim potrebam. Zdravstveni konzorcij je namreč sedaj tisto telo, ki izpolnjuje praznino med državnim zakonom (ki je že operativen' in deželnim zakonom, katerega pravzaprav še nimamo. Čeprav je zdravstveni konzorcij združil in poenostavil delovanje nekaterih zdravstvenih ustanov, je po vseeno njegovo delovanje otež-kvčeno, ker ne more programirati svoje bodoče dejavnosti. Kajti, ko bo -ačel veljati deželni zakon o zdravstveni reformi, bodo konzorciji nehali delovati. Prva in najvažnejša posledica zdravstvene reforme, je poudaril Maurizio Pessato, je decentralizacija zdravstvenih ustanov in njihovo združevanje v smiselno delujoče skupine, ki bodo funkcionalno izpolnjevale potrebe prebivalstva. To naj bi opravljale tako imenovane lokalne zdravstvene enote (Unita sanitarie locali). Vsaka taka enota naj bi pokrivala ozemlje, ki šteje od 50 do 200 tisoč prebivalcev. Govori se, da bi v Trstu ustanovili eno samo takšno zdravstveno enoto Lokalna zdravstvene enote se bodo delile na okraje (distretti). V Trstu naj bi vsak rajon predstavljal okraj zase, občini Milje in Dolina bi imeli vsaka svoj o-kraj, medtem ko bi Reperrtabor, Devin in Zgonik združili v skupen okraj. Namen teh okrajev je tudi, da bi podžgali zanimanje in voljo prebivalcev, da bi pri upravi zdravstvenih okrajev tudi sami sodelovali. Maurizio Pessato je nato podrobno razčlenil, kaj vse bi morali zajemati zdravstveni okraji, da bi polno in ustrezno izpolnjevali svojo nalogo. Dr. Botteghelli pa je v svojem posegu naštel zdravstvene usluge, ki bodo na voljo prebivalcem naselja Rocol - Melara, medtem ko se je strinjal, da ostali del Rocola, in predvsem tisti predel v okolici Ulice Cumano, ima na voljo manj zdravstvenih struktur, čeprav so zahteve in potrebe prebivalstva prav takšne kot v novo nastajajočem naselju. Diskusija, ki je sledila, se je vrtela prav okoli vprašanja bodočih zdravstvenih struktur v Roco-lu in na Kjadinu. To vprašanje bo postalo najbolj pereče v trenutku, ko bo v celoti stekla zdravstvena reforma in jo bo treba u-resničiti tudi na tem področju, ki je danes nekoliko zanemarjeno. NOVOSTI V NARODNI IN ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI Gerald GREEN, Holokavst, rodomor, Pomurska založba, Murska Sobota 1979. Taras KERMAVNER, Staja pod Poncami, DZS 1979. Tita KOVAČ, Najbogatejši Kranjec (Žiga Zois), CZ, Ljubljana 1979. Vladimir KAVČIČ, Obleganje neba, DZS, Ljubljana 1979. Franc S. FINŽGAR, Iz mladih dni: zgodbe o živalih, MK, Ljubljana 1979. Janez ZUPAN, Ljubezen po kranjsko, Založba Kmečkega glasa, Ljubljana 1979. Robert SPECHT, Tisha (Roman), Pomurska založba, Murska Sobota 1979. Dane ZAJC, Mlada Breda, MK, Ljubljana 1978. 6. Konferenca voditeljev neuvrščenih držav v Havani (prev. Barabaš in Zupan), Ljubljana 1979. Franc ROZMAN? Socialistično delavsko gibanje na slovenskem otgjerskerp^M Borec, Ljubljana 1979. CESKI SLIKAH JE DVAJSET LET USTVARJAL V FRANCIJI Celotnega prikaza umetniške ustvarjalnosti tega slikarja praviti brez sodelovanja Prage - Sedem let vezan na ne mogli pri-veliko Bernliardtovo (Dopis iz Pariza) Med zanimivostmi svoje zbirke dokumentov iz preteklosti hranim tudi nad 70 let star jedilni list slavnostnega obeda na čast udeležencev drugega vseslovanskega kongresa v Sofiji. Vsakokrat ko mi pride pod roke, si rad ogledujem lepotico v moravski narodni noši, kako nam iz globine mraka vabljivo ponuja velik, svetal o-broč. Oboje, mrak in obroč, simbolizirata prebujanje iz teme ter povezovanje slovanskih narodov, ki naj bi jih složno združila tedanja panslavistična ideja. Zares posrečena propagandna zamisel tedaj v Parizu že evropsko slavnega češkega slikarja Alfreda Muche, začetnika in stvaritelja izvirnega secesijskega sloga, ki je postal za njegovo reklamno grafiko prvenstvena značilnost, posebno p i izvajanju lepakov za gledališče, ko je nastopala slavna umetnica Sarah Bernhardt. Prej omenjeni jedilni list pa ’c Mucha okrasil v dobi, ko je že delal na svojih velikanskih platnih, na znanih 1!) delih, ki nosijo skupen naslov «Slovanska enove ja». Ena teh slik dramatičnega prizora iz zgodnje slovanske preteklosti prekriva sedaj steno ene izmed obsežnih dvoran pariškega muzeja Grand Palais. Tam bo namreč do konca aprila velika antološka razstava Muchovih del. Prirejajo mu jo francoski muzeji v priznanje za njegovo skoraj 20-letno dejavnost v Parizu, seveda predvsem na področju dekorativne umetnosti. In vendar ni razstava le slučajno izbrana. Poglobljeno proučevanje vpliva secesijske umetnosti in naraščanje števila zbirateljev vsakovrstnih lepakov, čemur smo v zadnji dobi priča, sta prav gotovo pogojevala tudi to razstavo. Obcje pa je zelo značilno prav za Muchovo ustvarjalnost. On je francosko frivolno žensko lepoto u-metniško ovekovečil s svojim valovito razvejanim secesijskim slogom, posebno pri prikazovanju cvetja in zelenja v izdelkih reklamne grafike, v gledaliških lepakih pa jo je dvignil do takšne višine, da so ti postali mejnik tovrstne secesijske grafike. Zato se pregled razstave pričenja prav z vrsto lepakov, ki jpi je mojster izdelal za že omenjeno slavno o-drsko umetnico. Sarah Bernhardt si je Muchovo tovrstno sodelovanje zagotovila celo s sedemletno pogodbo. Poleg teh pa so tu še razni drugi čisto trgovski lepaki, kot na primer plakati, ki delajo reklamo NiMiHiiKiifMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiuiiiiiiHiiiiiMiniiiiiiimiiimiiiiiiiiiiimiiiHiHiiiiiniiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiinfiiiitiiiiiiiiiiiiiia Patronat KZ - INAC svetuje Višina prostovoljnih prispevkov ostala nespremenjena Vpr.: «Obračam se na vas, da bi mi nakazali rešitev mojega problema, ki je povezan s starostno pokojnino. Čez dva meseca bom tara 55 let in bom vložila na INPS prošnjo za starostno pokojnino. Ob računanju skupnega števila plačanih prispevkov pa sem ugotovila, da mi manjka še približno 6 mesecev zavarovanja. Že pred dobrim letom sem vložila na INPS prošnjo, da mi podaljša avtorizacijo in mi izstavi poštne položnice na osnovi avtorizacije, ki sem jo imela že pred leti, vendar po letu 1972 nisem več plačevala prostovoljnih prispevkov. Do tega trenutka nisem dobila še nobenega odgovora in sama ne vem, kaj naj naredim. Lahko plačam sama brez listih posebnih položnic? Koliko bi morala danes plačati? Nestrpno pričakujem vaA odgovor, ker zares ne vem, kaj naj storim. Prisrčno se vam zahvaljujem.* M.S. S tem, da ste vložili na INPS prošnjo za podaljšanje avtorizacije in izstavitev poštnih polož- nic, ste si dejansko zavarovali hrbet in zaščitili pravico, da naknadno poravnate prostovoljne pri-s|:>evke in tako zadostite upravnim pogojem za uveljavitev starostne pokojnine uri splošnem obveznem zavarovanju. INPS vas bo verjetno avtoriziral, da plačate prispevke od leta 1972 dalje in v najslab-šem primeru od dneva, ko ste zaprosili za položnice. V vsakem primeru bo dovolj časa do upokojitvene starosti, da si zagotovite 15 let pokojninske dobe. Razlika bo edinole v znesku, ki ga boste morali plačati za priključitev šestmesečne pokojninske dobe: če bo avtorizacija veljala od leta 1972 dalje, boste plačali po tedanjih tarifah (074 lir za vsak teden zavarovanja) zelo nizek znesek, če pa bo avtorizacija tekla po L 1. 1979, boste morali v skladu s členom 21 finančnega zakona iz leta 1978 plačati prostovoljne prispevke 5. razreda (po 3.270 lir na teden) oziroma tistega višjega plačilnega razreda, ki je specifično predviden. S tem v zvezi naj še omenim, da je višina prostovoljnih prispevkov ostala za podrejene delavce nespremenjena tudi za leto 1980, za samostojne delavce pa se bodo zneski delno zvišali v skladu s členom 33 zakona 160/75, ki določa povišek prispevkov v isti odstotni meri kot se povišajo pokojnine. POGREBNA NAKAZILA Vpr.: «Slišala sem, da se lahko vloži na INPS prošnja za stroške, ki sem jih imela ob smrti moža, ki je bil upokojenec INPS. Je to res?* J.G. Do pred nekaj leti je INPS o-ziroma ONPI izplačeval svojcem preminulega upokojenca pavšalno pogrebno nakazilo v višini 20.000 lir. Zatem so s tako prakso prenehali in doslej ni INPS dobil nobenih navodil oziroma sredstev, da bi ponovno izplačeval pogrebna nakazila. Zato nima smisla, da vlagate prošnjo, ker bi bila brezpredmetna. Eden izmed desetih okrasnih emajlov za juvelirja Fouqueta za kolesa, za peneče se vino. za likerje, za piškote in druge sladkarije, pa tudi za riviero v Mon-tecarlu ali za določen cigaretni papir. Med ostalimi grafičnimi deli pa izstopajo posebno koledarji in razglednice. kajti Mucha je bil povezan z velikim litografskim podjetjem, ki je širilo njegov sloves tudi z nereklamnimi okrasnimi lepaki, kot so lepaki štirih letnih časov ali lepaki, ki prikazujejo razno cvetje, ki ga predstavljajo mlade lepotice. Značilen za Muchov lepak je o-zek in visok ali če hočemo podolgovat format, tako da more vnesti žensko podobo le v stoječem oziroma ležečem položaju. Izredno bogato je na razstavi zastopana knjižna ilustracija, k čemur dodajamo še ovitke za razne revije, ki kažejo Mucho kot duhovitega risarja pariškega okolja, ki ga pa podaja vedno z lepotno izčiščeno in ostra omejeno črt-nostjo. Tu so tudi primeri kiparskih del ženske lepote. Opaža pa se v njih ista dekorativna podstat kakor v lepakih in ki prihaja do izredne miniaturne lepote v zlatem kinču juvelirja Fougueta. Z a tega mojstra je Mucha izdelal tudi načrte in okras za trgovino, ki je na ogled tu na razstavi, seveda rekonstruiran, kolikor je uspelo razne sestavne dele sploh ohraniti. Mojster Mucha je imel v Parizu lastno šolo za dekorativno umetnost in izdal tudi posebno delo o dekorativnih elementih. Zato je razumljivo, če so dekoracijo velikega paviljona Bosne in Hercegovine na pariški mednarodni razstavi leta 1900 poverili prav njemu. Del teh dekoracij prikazujejo tudi na sedanji razstavi, ker je slikarju uspelo nekatere dekoracije odkupiti. Ti so zanimivi po svoji slovansko občuteni zamisli iz preteklih časov ter z motivi narodnih pesmi, kar dokazuje, da se Mucha v Parizu ni odtujil svoji narodni pripadnosti. O tem pričajo tudi manjša dela kot nor. olje, ki prikazuje, kako Rudolf Habsburški motri mrtvo truplo češkega kralja Otokarja po porazu Čehov leta 1278 pri Suhih Krutih. Slika je iz leta 1894, torej iz dobe, ko je bil Mucha še najbolj priljubljen v Parizu in ko ga je Pariz že štel za svojega. Povsem umetniških del pa je na razstavi bolj malo, pa čeprav se slikarska veličina kaže tudi v bežnih skicah v oglju in pastelu, v skicah, ki so polne socialne vsebine. Muchi očitajo, da je s svojo reklamno dekorativno dejavnostjo zapravil svoja najboljša leta. To pa je krivičen očitek. Že omenjena slika — velikanka z naslovom ; lamentu; 9.00 Glasbeno - govorn' program; 11.00 Roberto Muro10 in pesmi Ernesta De Curtis®: 11.15 Radijska nadaljevanka; U/v Program s komično skupino L smorfia; 12.03 Glasbena oddala * Angelom Sabatinijem; 13.15 Kia siki lahke glasbe; 14.03 Danatri za vas; 14.30 Radijska priredba. 15.03 Rally; 15.30 Popoldanska ! srečanja; 16.40 Mladi in klasič*1, glasba; 17.00 Patchwork; l" Glasita?' f$.So Včerajšnje P°PeV' ke; 19.55 Radijska priredba. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10-$’ 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 19.00 F° ročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 D bro jutro, otroci!; 7.30 Iz l,a* sporedov; 8.08 Z glasbo v deb-dan; 8.30 Mladina poje; O-00. . radiom na peti; 9.45 Turist'00 napotki za naše goste 'z tuJ11V' 10.00 Vremenska napoved in P°? ročila: 10.05 Rezervirano *a-■" 11.35 Znano in priljubljeno; 12.$ Na današnji dan; 12.10 Znan° melodije: 12.30 Kmetijski nasve 12.40 Od vasi do vasi; 13-00 y nes do 13.00 Iz naših kraje'; 13.20 Zabavna glasba: 13 30 F* poročajo vam. . .; 14.05 MehurC- ; 14.20 Koncert za mlade Pos U%q ce; 14 40 Jezikovni pogovori; 15 Zabavna glasba; 16.00 «VrtilJalj ' 17.00 Studio ob 17.00: 18 00 »»jj zetrfja bo z nami zapela. • rjU. Loka’ne radijske postaje se yWJ“ čujejo; 18.35 Minute s 'čeli^0 Heinrichom Schiffom; 19.25 Ob stila in zabavna glasba: 19.35 La ko noč, otroci!; 19.45 Min1'^^ ansamblom Bojana Adamiča; 2°-Četrtkov večer domačih pest™ napevov; ”1.05 Literarni v Slovenska dramatika danes ^ včeraj; 21.45 Lepe melodije; Informativna oddaja za tuj' ’ 22.30 Plesna glasba iz jugoslova‘ skih Studiev: 23.00 V gosteh V tujih radijskih postajah; 23.30 ^ leta popevk jugoslovanskih 0V rje v; 00.05 - 4.30 Nočni progri** ' :i s Bob Woodward | Carl Bernstein i 1 & s I rnoNOv PADEC I 132. 1 Prevedel Utišan Dolinar nat° je stalno na-tosti ’ zamudil vrsto ugodnih prilož-Prim^Z Vujovičem, šurjakom, r^norcem, štiri minute pred konta.:: Pa, ie Primorac dosegel še “i : 7-a Spličane. Več pa Iviče- varovanci niso zmogli. »°gome^emri^ati VS?m sp,itskim igro asem, da so včeraj s svojo s Požrtvovalnostjo navdušili, i it„ p?’ da sta bili zanje srečanji auiburgerjem kot začarani. | .četrtfinalni izidi ,Jduk Split (Jug.) - Hamburger URN) 3:2. V prvi tekmi 0:1. 1 Hamburger. Madrid (šp.) - Celtic Glas 0°,W ^kotska) 3:0. V prvi tekmi I Kval.: Real Madrid. “mamo Berlin (NDR) - Nottin- gham Forest (Angl.) 1:3. V prvi | »S® 1;0. Kval.: Nottingham. 4An X ,,(Niz') ‘ Strasbourg (Fr.) AjaxV Prvi tekmi 0:0- Kval" !■ POKAL : sjnROT'- pokalnih prvakov *UVam4 'Ji.Li .btiCoit sSrU*-Riieka 2:0 (1:0) )j "LCA: v 5. min. Causio, v itn S’ Eettega. ^JUVENTUS; Zoff; Gentile, Cabri-Ho r„rin.0, Hrio, Scirea; Marocchi-(iš fn,Us„10. Bettega. Tardelli, Vir-aK min. Prandelli). •tič- t .v: Ravnic; Milenkovič, Hr. >5. ’m;uric*d. Jerolimov, Šugar (od n- Eegič); Makin, Radovič, Vtič) Kuzid' Lukič (od 24. min. IfcVani, r Juventus je po predvi-^d.a, z dokajšnjo težavo •til v "-‘Jeko in se je tako uvr-Kj. Polfinale tega tekmovanja. Tula R‘so namreč v prvem srečanju bij lSrali brez gola in jim je k na?, Z seveda več kot dovolj , sJ£redovanje v polfinale. v Turinu ni bilo na do-fc, J. tehnični višini in vprašanje .1 bo lahko storil Juventus v ko bo igral proti močnej-it pravSflro.tn'ku’ kot Je Bijeka, ki •keRa V ,klju®nem delu tega evrop-5?ibolisPoka!a Zgubila svoja dva Otlico posameznika Cukrova in » va,ČETRTFINALNI izidi acia (Šp.) - Barcelona (Šp.) Ci. prvi iekmi 1:0. Kval.: Va- I * *L1a. “ventus Turin (IU . Rjjeka Kvni 2:0. V prvi tekmi 0:0. 1 Nanu Juventus-‘ ) A1Nantes- v končni razvrstitvi gorskih ciljev tretji. Dobro sta vozila tudi Petelin in čok, čeprav je slednji imel motnje v prebavi, tako da ni mogel dati vsega od sebe. Je pa res, da vozijo Adriini dirkači v tem začetku sezone res dobro in so stalno na zadovoljivi ravni, v hudi konkurenci boljših in številčno močnejših ekip iz Veneta in Lombardije. Dirka se je v nedeljo odločila na sredini proge, ko je izšlo iz skupine triinosemdesetih kolesarjev šest dirkačev, z Giacominijem na čelu. Skupina je bila stalno v ospredju in je držala trideset sekund prednosti pred zasledovalci, kar ji je dovolilo, da se je sama pred- stavila na cilju, kjer je imel svetovni prvak zelo lahko aelo v zaključnem sprintu. V finalu glavnine pa so se vozači lonjerske Adrie uvrstili nekje v sredini, kar ni niti toliko pomembno; važno je dejstvo, da so v glavnini prišli na cilj z najboljšimi. VRSTNI RED 1. G. Giacomini (Denardi - Bottec-chia), ki je 133 km dolgo progo prevozil v treh urah in sedem minut s povprečno hitrostjo 42,674 km na uro 2. Chioccioli (Fragor Aquila) 2. Saccardi (Sci šport - Fiat TO) 4. Di Martino (Sci šport Fiat TO) 5. Biason (Denardi . Bottecchia) HiiiHiiiMmimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiitiimiiiiiiiiiitiiijMimtiiimiiiimiimmiiiiHnniniuiim Iz planinskega sveta (Szf6^ (Fr-) - Dinamo Moskva .Kval »?• v Prvi tekmi 2:0. » Goji) Nantes. 0;o v rg (Šve.) - Arsenal (Angl.) Sen'aj Prvi tekmi 1:5. Kval.: Ar- pOKAL UEFA * 2b^ETRTFINALNI IZIDI Ot0\ka Erno (ČSSR) - En-»Drvi t Frankfurt (ZRN) 3:2. V *bowrm* L4- Kval.: Eintracht. Sofija (Bol.) - Stutt-. Kvai ^RN) 0:1. V prvi tekmi 1:3. 1 C' Stutt«art. %) 3 la Mbnchengladbach (Z »Prvi t" ,st- Etienne (Fr.) 2:0. V 1 BavJfk,rni 4:1. Kval.: Borussia. slautT1 Munchen (ZRN) - Kaiser-0:1 v" (ZRN) 4:1. V prvi tekmi ^ KvaL: Bayern birki v confglianu kadili uspešen ..Morski vožnji SehvuL ^‘acomini je zmagovalec l6 v n 123 km dolge krožne dirki 4o$e„ aeglianu. Svetovni prvak th^btio . sv°j° Prvo letošno po it.|Zmag° v hudi konkurenci J ie n»ijfnskega kolesarstva, ki jfllan,, eustavila na startu v Co-’ Erisotni so bili vsi držav-pe,nl'anL• z italijanskih pr-f b(ja ®utom na čelu. Borba ,n ^ dok' T*rz'em vremenu ostra. MVDrez„azPie tudi skoraj 43 km ,'ste2i ° bitrosti na uro. Na krožil Vzm-I0 bilo posejanih tudi pre-^ izun°,v ■ kier se je med dru-ArtP/a (udi mladi član lonjer 0 Elvio Sabadin, ki jt bil Po 14. ZŠI To nedeljo so se na Zoncolanu nad Ravasclettom uspešno zaključile 14. zimske športne igre, ki jih je tudi tokrat priredilo SPDT. O teh igrah lahko zapišemo nekaj zelo spodbudnih podatkov. Organiza cija je bila res na višku. Medtem ko je tega dne nekaj smučarskih tekmovanj zaradi slabega vreme na celo odpadlo, so bile te igre brezhibno izpeljane do konca. Tu smo med drugim zabeležili rekordno število udeležencev in sicer kar 317 (lani skupno s tekmovalci smučarskega teka 301 — tega v okviru letošnjih iger ni bilo —. predlanskim pa 302). Z rekordom je prišlo tudi do teritorialne enotnosti, saj so tokrat prvič po nekaj letih nastopali vsi Slovenci, ki živijo na vsem zamejskem ozemlju, od Kanalske doline pa do Miljskin hribov. Tokrat so že tretjič zaporedoma igre v Ravasclettu, oz. na Zoncolanu. SPDT je s smučarsko šolo iz Ravascletin doseglo optimalno povezavo, kar je pozitivno tudi v okviru bodočih skupnih akcij, od smučarskih tečajev pa do raznih tekmovanj. Vdžjicr1etosh]a ftbifdst^^bila lo-krflt' '3a . 'je ^bilo ".i^kjjjdvanje in nagrajevanje Ibar ' istega dne, tako da so smučarji še «gorki» dobili svojo nagrado. Ponavadi je bilo na grajevanje, v svečam obliki, skoraj mesec po tekmovanju t mali dvorani Kulturnega doma, tako da se je že malo izgubil estik* s tek movanjem. Tokrat je bilo le nekaj ur po zaključku tekem v veliki dvorani toplic v Arta Terme, prav la ko v svečani obliki, pokale in pia ketc ter spominske kolajne pa si prejeli «skoraj vsi*. Prizivov ni bilo, kar dokazuje, da je tekmovanje vsekakor zelo deklo*. Sedaj se bodo smučarska tekmovanja še na daljevala, naslednje pa bo že le nedeljo m Nevejslcem sedlu, v organizaciji SPD iz Gorice. * * * Ostalo delovanje SPDT To nedeljo se bo večja skupim planincev podala na jubilejni in ira dicionalni pohod na Porazen (1622 m) nad Cerknim. Pohod prireja j v spomin na padle partizane med zadnjo ofenzivo leta 1943. Ob tei priliki priredi planinsko društvo iz Sežane avtobusni izlet, katerega se bodo udeležili tudi člani SPDT. Odhod avtobusa bo ob 6. uri izpred avtobusne postaje v Sežani. Tam bo tudi zbirališče, do tja pa si bc do morali naši planinci pomagali z lastnimi sredstvi. Vpisovanje ie še danes in jutri na sedežu ZSŠD1 od 11. do 12. ure. Vabljeni! * ★ * To nedeljo. 23. t.m., priiejatakul turno društvo -.Lepi vrh» iz Ukev in Smučarski klub Devin smučar sko tekmovanje v tekih za peti pokal f * SLOVENSKA INTERLIGA TUDI V SEŽANI LEP USPEH Domače moštvo Kraškega zidarja presenetilo in se bo v finalu za 1. mesto spoprijelo z Borom - Prihodnjič 29. marca V nedeljo sj v Sežani odigrali drugi del slovenske interiige v mi-nibasketu, ki jo v okviru 15-letnice košarkarske dejavnosti prireja ŠZ Bor. Tudi v Sežani kot prej v Gorici smo bili priča zanimivim in ogorčenim bojem mladih košarkarjev in še zlasti so presenetili sežanski i-gralci Kraškega zidarja, ki so v zelo kratkem čas-., zelo napredovali. Sežanci se bodo namreč borili kar za prvo mesto na tem turnirju, saj so v nedeljo zaoesliivo premagali Sokol, nato pa še Polet. V sklepnem delu, ki bo v soboto, 29. marca, na stadionu «Prvi maj» v Trstu, bodo pari naslednji: FINALE ZA 5. MESTO Dom - Sokol FINALE ZA 3. MESTO Polet - Kontovel FINALE ZA 1. MESTO Kraški zidar - Bor V nedeljo v Sežani pa so igrali takole Kraški zidar — Sokol 40:14 (16:12) KRAŠKI ZIDAR: Stanič, Kvačič, Rešeta 12, Bemetič 2, Kariž (0:3), Ferfolja, Bizjak 14, Julita 4, Raz- pet. Grmek, Ozbič 8 (0:3), Povh. SOKOL: M. Pahor 2 (0:8), Caha-rija 12 (0:9), P. Pahor, A. Škrk, D. Škrk, Tence, Pertot, Bagozzi, Lescia Lesica. SODNIK: Rudolf. Polet — Dom 2:0 b.b. Poletovci so zmagali brez borbe, ker se Goričani niso predstavili na igrišče. LESTVICA A SKUPINE Bor 2 2 0 79:26 4 Kraški zidar 2 1 1 50:49 2 Sokol 2 0 2 30:84 0 LESTVICA B SKUPINE Polet 2 2 0 29:22 4 Kontovel 2 1 1 43:43 2 Dom 2 0 2 16:23 0 POLFINALNI SREČANJI Bor — Kontovel 41:25 (16:14) BOR: Pieri 14, Korošec 15 (J:4), Košuta 8 (0:3), Kovačič, Trampuž, Civardi 2, Ferfolja, Mosetti 2, Burolo. KONTOVEL: Piras 11 (1:2), Daneu 6 (0:3), A. Pertot 8, I. Pertot, A. Pertot, Verginella, Regent, Husu, Compare, Sosič, E. Zorn, Ba-racci, Zorn. košarkarska divizija: Don Bosco Kraški zidar — Polet 26:18 (18:9) KRAŠKI ZIDAR: Grmek 2 (0:9), Rešeta 2, Ozbič 6, Bernetič 2, Bizjak 9 (1:4), Razpet 3 (1:3), Julita, Stanič 2, Kavčič, Kariž, Povh. POLET: Persi 6 (0:1), Ciani, Hrovatin, Kecman 2, Škrk, Fonda, Če-bulec, Malalan, Zajec 2 (2:6), Sosič. Kerpan 8 (0:6), Jerič, Škerk, Škerla vaj. SODNIKA: Rudolf in Ražem. NAJBOLJŠI STRELCI Korošec (Bor) 57: D. Daneu (Kontovel) in Pieri (Bor) 30; Bizjak (Kraški zidar) 23; Persi (Polet) 18; Rešeta (Kraški zidar) in Ozbič (Kraški zidar) 16 itd. B. Lakovič OBVESTILA ŠZ BOR sporoča, da bo 22. REDNI OBČNI ZBOR v ponedeljek, 31. t.m., na stadionu «1. maj« ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev 2. Izvolitev predsedstva in volilne komisije 3. Poročila 4. Pozdravi in diskusija 5. Razrešnica 6. Volitve 7. Razno « « • Športna šola sporoča, da bo odborova seja danes, 20. t.m., ob 20. uri v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. * « • Začetniški kotalkarski tečaj Začetniški kotalkarski tečaj, ki ga prireja ŠD Polet, se bo začel v četrtek, 3. aprila. Udeležijo se ga lahko otroci obeh spolov od 5. leta dalje. Informacije In vpisovanja pri gospe Nivei Unussi, tel. 568721. ŠD Polet organizira ob tekmovanju SPDG v nedeljo, 30. t.m., avtobusni izlet na Nevejsko sedlo. Prijave sprejema Marcelo Malalan do torke, 25. t.m. • « « ŠS SLOGA - planinski odsek vabi člane in prijatelje n-5. SPOMINSKI ZIMSKI VZPON na Porezen nad Cerknim z zbirališčem (z osebnimi vozili) na Opčinah pred Hranilnico v nedeljo, 23. rngrca, ob 6. uri. Kras - Triestina 0:6 (0:2) KRAS: Igor Škabar, Igor Purič, Gabrovec, Škrk, Drago Purič, Kralj, Rebula, Terčon, Hrvatič, Franko Škabar, šuts. Krasovi najmlajši so z okrnjeno postavo po pričakovanju klonili močnejši Triestini. Krašovci so bili le v prvem polčasu enakovreden nasprotnik, zapravili so tudi nekaj priložnosti za zadetek. Gostje so povedli šele v 20. min. Tržaška enajsterica je v drugem polčasu prevzela pobudo in potisnila domačo ekipo v o-brambo. Prav ta pa je bila zaradi odsotnosti dveh dobrih branilcev prešibka, da bi zaustavila močne nasprotnikove napade. R. B. KADETI Zaule - Breg 2:1 (1:0) BREG; Smotlak, Tritta, Šavrpn, Albertini, Tul, Pavletič, Zobin, Gri-zonič, Peroša, Zonta, Senica. STRELCI: (z^Bre?),;uyiU14. mip.. d.p. Perosa - Na gostovanju v Žavljah so morali Brežani ponovno zapustiti poraženi igrišM 'Tetko 'se jim je domača ekipa oddolžila za poraz, ki i ga je doživela v začetku prvenstva ' v Dolini. Tudi tokrat moramo reči, da so si Brežani nerodno zapravili zmago (ali vsaj remi)., saj so jih domačini premagali samo tri mi-oute pred koncem srečanja. < , Prve so. prišle v prvem polčasu v vodstvo Zaule. Že v prvem delu drugega polčasa je Breg z lepim zadetkom Peroše izenačil. Nato so «plavi» yseskozi napadali, domačini pa so jih presenetili v protinapadu in jih tako spravili na kolena. SMI NARAŠČAJNIKI Olimpla - Breg 2:0 (2:0) BREG: Šavron, Žerjal, Albertini, Bartole, Tul, Mikol, Kraljič, Costa, Žerjal F., Pučnik. V naraščajniškem prvenstvu je Bregova ekipa izgubila proti Olimpii. Brežani so stopili na igrišče z zelo okrnjeno postavo, saj nastopajo tako že dalj časa, zaradi hudih pa škodb nekaterih igralcev. Kljub temu pa ta naraščajniška ekipa dobro igra, primanjkuje pa ji malo športne sreče. Medtem ko so v prvem polčasu bolje zaigrali domačini, ki so s pomočjo burje dosegli tudi dva za detka, so v nadaljevanju poprijeli Brežani in bi si s prikazano igro ter priložnostmi, ki so jih imeli, tudi zaslužili remi. SMI Rosandra - Vesna 2:0 (0:0) VESNA: Savrin, Sedmak, Musizza, Zucca, De Lorenzi, Stefančič, Buka-vec, Seghene, Kostnapfel Tudi tokrat so naraščajniki Vesne stopili na igrišče v nepopolni postavi in poraz je bil ponovno neizbe žen. Tekma sama ni bila zanimiva, saj je veter močno oviral igralce, ki niso nikoli ustvarili nevarnih priložnost nih akcij. Le v d.p. so se domačini (s pomočjo vetra) «zbudili» in -dose gli gola, ki sta pokopala vse upe Kri Žanov, da bi se vrnili domov vsaj s točko. Fabio ZAČETNIKI Inter SS - Breg 0:0 BREG: Zupin, Biagi, Stranj (Ga dina), Ciacchi, Tul, Olenik, Sancin, Rapotec, Žerjal, Klabjan, Barut. V zelo slabih vremenskih okoliščinah so v nedeljo mladi Brežani igra li neodločeno na gostovanju pri ekipi Inter SS. Igrali so razmeroma dobro, saj so bili v prvem polčasu vseskozi v napadu, ustvarili pa so si premalo priložnosti za gol. V drugem delu srečanja so si nekoliko opomogli domačini, še vedno pa so bili nevarni Brežani v protinapadih. SMI Primorje - Muggesana B 2:0 (2:0) PRIMORJE: Spadoni, Comino, Fa-gin, Micheli, De Pase, Simat, Mar-cuzzi, Verša, Sardoč, Comino, Kemperle. STRELCI: v 13. in 20. min. Sardoč. Začetniki Primorja so doma osva jili proti sicer skromni ekipi iz Milj celotni izkupiček. Zmaga Proseča-nov je popolnoma zaslužena, saj so domačini prikazali mnogo več od gostov, ki v celem srečanju sploh niso bili nevarni pred vrati Spadoni ja. Oba zadetka so primo-rjani realiziral: že v prvem polčasu in sicer po zaslugi Sardoča. V drugem deiu igre pa so «rdeče-rumeni* skušali le obdržati osvojeni izid. H. V. CICIBANI Primorje - Soncini A 0:5 (0:3) PRIMORJE: Costanzo, Gava, Rei-na, Vascotto, Taucar (Milič), De Bernardi, Štoka (Kralj). Proti prvouvrščeni ekipi Soncini A so cicibani Primorja morali z igrišča visoko poraženi. Zmaga Tržačanov ni bila sicer nikoli v dvomu, saj so gostje dokazali, da so mnogo boljši od «rdeče-rumenih», ki pa kljub, porazu, niso odigrali pa drejenč .vlogfe, saj W škbzi vso tek-(no skušali, zjjorbenostjo in požrtvo-valncstjo ^ustavljati' napade sicer boljših gostov. H. V. KOŠARKA JUGOSLOVANSKI POKAL Rvarner izločil tudi Zadar V četrfinalu jugoslovanskega ka šarkarskega pokala je Kvarner pa skrbel še za eno presenečenje. Rečani so namreč premagali Zadar. IZIDI ČETRTFINALA Bosna Partizan 93:87 Radnički LMK - Cibona 79:81 Vojvodina - Borac 85:89 Kvarner - Zadar 102:95 NOGOMET V mednarodni nogometni tekmi «under 21» (polprofesionalnih igralcev), v Arezzu je Italija igrala pra ti Angliji neodločeno 0:0. SKUPINA M IZIDI 16. KOLA CGS - Inter TS 3:2 Aurisina - Edera 0:0 Sistiana - Esp. San Giovanni 2:6 Kras - Cave 1:2 San Luivi For You . Gaja 0:0 LESTVICA CGS 27; Kras 23; San Luigi For You 19; Gaja 18; Edera 17; Inter TS 14; Esp. San Giovanni 12; Aurisina in Sistiana 10; Cave 8. Gaja in Cave imata tekmo manj. PRIHODNJE KOLO Gaja - Kras (Padriče, ob 15.00); Cave - Sistiana; Esp. San Giovanni - Aurisina; Edera - CGS; Inter TS - San Luigi For You. SKUPINA N IZIDI 18. KOLA Op. Supercaffe - San Sergio 9:0; Roianese - GMT 0:2; Artigiani -Union 2:0; SanFAnna - Chiarbola 0:2; Rabuiese - SanFAndrea prela žena. LESTVICA Op. Supercaffe 29; GMT 26; SanFAnna 20; SanFAndrea 19; Artigiani 18; Roianese 16; Chirbola 14; San Vito in San Sergio 11, Rabuiese 10; Union 4 točke. B. R. « • « NA GORIŠKEM Po nedeljskem kolu v 3. amaterski ligi na Goriškem se je slika na vrhu lestvice nekoliko razjasnila jn občutek imamo, da se bo boj za napredovanje odvijal med štirimi ekipami: Marianom, Azzurro, Farro in Mladostjo. Zadnji del prvenstva se nam torej predstavlja kot izredno zanimiv, saj bodo verjetno prav zadnje minute tega prvestva odla čale o končnem zmagovalcu. Doberdobska Mladost je v nedeljo brez večjih težav v gosteh odpravila skromno ekipo iz Podgore. Pa leg rezultata nas zanima predvsem dejstvo, da so Kraševci v zadnjih tekmah ponovno našli pot do gola, kar je izredno pomembno v teh ključnih trenutkih. Štandrežci so tudi v nedeljo v srečanju s Poggiom potrdili težave v napadu. Domačini bi namreč srečanje zmagali brez večjih težav, le da bi razpolagali z bolj učinkovito napadalno vrsto. Iz Sovodenj nas je razveselila vest, da je domača ekipa, po večmesečnem premoru, končno zabeležila zmago. Upati je, da ne bo to le muha enodnevnica. IZIDI ZADNJEGA KOLA Piedimonte - Mladost 0:2 Isonzo - Capri va 1:2 Juventina - Poggio 2:2 Fa^rfl.jj Brazzanese 1:0 Vermegliano . Mariano 0:3 San Lorenzo - Fogliano 1:1 LESTVICA Mariano 31; Mladost, Azzurra 30; Farra 29, Sap Lorenzo 25; Poggio 24; Isonzo 23; Brazzanese 21; Juventina 20; Fogliano 19; Vern.egliano 17; Capriva, Audax, Piedimonte 14; Sovodnje 11 točk. PARI PRIHODNJEGA KOLA Azzurra - Sovodnje; Audax - San Lorenzo; Fogliano - Vermegliano; Mariano - Farra; Brazzanese - Juventina: Poggio - Isonzo; Capriva -Piedimonte; počiva Mladost. (pri NOGOMET SREDNJEEVROPSKI POKAL Udinese presenetil ZENICA — V zadnji tekmi srednjeevropskega nogometnega pokala je Udinese v Zenici povsem nepričakovano, toda zasluženo premagal Čelik s 3:2 (0:2). r »N O O) 0) c o TJ O o o a E o 'o Polica «4R»: z leti se pomladi. Od nekdaj dober zaveznik avtomobilista MAKSIMALI: 100/30/10 milijonov. Vključujejo tudi sopotnike. FRANŠIZA 50% letne premije, po dveh letih brez nesreč se zniža na 40% in 25% po nadaljnjih dveh zaporednih letih brez nesreč. EVIDENČNE TABLICE- GO - TS 0 (A Tip Police do 10 FISKALNE 10-12 12-14 KM 14-18 nad 18 4R 63900 95200 101000 133600 170000 Bonus Malus 82283 122622 130005 172056 218922 "O 0 > Lloyd Adriatica POLICA AVTO Poiščite v rubriki cPAGINE GIALLE« agencijo Lloyd Adriatico, ki vam |e najbližja Uredništvo, uprava, oglasni oddelek. TRST, Ul Monrecchl 6, PP 559 Tel. 1040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica. Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 5 000 lir — vnaprel plačana celotna 38.000 lir. Letno naročnina 2a inozemstvo 53,000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din. za organizacije in podjetia mesečno 80,00, letno 800,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 ! 20. marca 1980 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «AD!T» . DZS • 61000 Ljubljan«. Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš 43 mml 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sozolio 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir besedo. Ob. praznikih:, povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije • Juliis*® krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih aeze v Italiji pri SPI. , , . 1 l člen ifaliiaitsk«|fc|jd Izdaja^^jZTr zveze časopisnihjn|2U Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiskar^Trst jaiomiifov Fi£G'4Pr svetu in kakšnim skih in valstva, vešticiji, ipieli. . gospodarskem poslovanju in seveda m a, ■' V. J Lv..' Z DEMOKRATIČNA DECENTRALIZACIJA OBLASTI V ŠPANIJI [ PREB sodniki prebrali njccovo pismo DANES PRVE VOLITVE PARLAMENTA Naria: «Nisem sodeloval AVTONOMNE DEŽELE KATALONIJE pri umoru sodnika Coca» Za 153 poslanskih mest se poteguje več kot 2.000 kandidatov na 50 listah - Program avtonomistične liste «Convergencia i unio» MADRID — Katalonci bedo danes izvolili svoj prvi parlament. Za 153 poslanskih mest se poteguje več ket 2.000 kandidatov na približno 50 listah. Po volitvah v baskovski parlament, ki so bile 9. marca, so te volitve pomemben korak k vzpostavitvi politične in uoravne decentralizacije v Španiji. Poleg tega pa bodo te volitve v večji meri vplivale tudi na razvoj madridske politike, kajti v kratkem so predvidene spremembe v sestavi osrednje španske vlade; katalonske volitve pa so precejšen pokazatelj volilne temperature v Španiji, česar ni mogoče trditi o baskovskih volitvah V Kataloniji so lokalne stranke znatno šibkejše od vsedržavnih. U-peštevati je treba dejstvo, da je izredno močna socialistična stranka, ki v madridskem parlamentu sestavlja politično skupino z ostalimi španskimi socialisti, formalno lokalna stranka, saj se v tej deželi pojavlja na glasovnicah kratica PS OC, to je Katalonska socialistična delavska stranka, namesto splošne španske socialistične stranke PSOE. Krajevna katalonska nacionalna lista je sestavljena iz dveh skupin. Imenuje se «Convergencia i unio», njen voditelj pa je Jordi Pujol. Skupini — konservativna in leva laična skupina — soglašata pri nacionalnem in v veliki meri tudi pri po- niiiiiiiinMiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||lllllluulun„l|,„M„||U„l,llll(ll„|l,lll|lll|tll||||||||||||||| Kennedy in Anderson poražena v Illinoisu litičnem programu; skupna točka je v možnosti sodelovanja z vsemi strankami, razen s komunisti, kljub temu pa velja v splošnem španskem merilu lista za naprednejšo oziroma bolj levičarsko usmerjeno od baskovske nacionalne stranke. Pujol ■je stari antifrankist in je po poklicu bančnik: prizadeva si predvsem za gospodarski razvoj Katalonije. Sicer pa je treba o Kataloncih reči, da so si vedno prizadevali za gospodarski razvoj dežele. Že od časa Francovega režima jim je uspelo voditi precej samostojno gospodarstvo in se niso zatekali po pomoč v osrednje madridske blagE*ne, ki so bile do te dežele itak skoraj popolnoma zaprte. Tako so v Barceloni zgradili podzemsko železnico izključno z občinskim proračunom, kar je menda edinstveni primer na in je bil izvedljiv le z ne-samoobdavčenjem trgov-industrijskih slojev prebi-ki so tako prispevali k in-ne da bi od tega kaj Druga točka Pujolovega programa pa je ovrednotenje katalonskega jezika in kulture. Katalonščino govo-približno 65 odstotkov prebival-po ustavi je Katalonija, dvoje-dežela, španščina pa dejan- v odnosih z Madridom. «Conver-gencia i unio* ne teži k separatizmu, kar je mogoče trditi o Baskih, pač pa le k izraženi avtonomiji kot odrazu drugačne jezikovne stvarnosti v deželi. Popolna dvojezičnost je, po mnenju te skupine, edina pot k ohranitvi in utrditvi katalonskega naroda in edini možni način boja proti asimilaciji. Kot že rečeno verjetno «Conver-gencia i unio* ne bo prejela absolutne večine na teh volitvah. Pujol tako v «Generalitatu», kot je ime katalonskemu parlamentu, ne bo nasledil staremu katalonskemu nacio-JfPrgdeUasu. ki ga je Stiarez pbkllcai lž izgnanstva in ga postavil na čelo parlamenta v tem prehodnem obdobju. Tgradellas pa zapušča špansko politično prizorišče. Zavzel se je za bojkot volitev in izrekel se je proti statutu avtonomije. Ostaja mu tako le še njegova protitankovska — ali bolje, pretišpanska — preteklost in pa pokojnina. s katero so se mu hotele madridske oblasti vsaj delno oddolžiti za krivioe, ki jih je utrpel pod SALVADOR NA PRAGU REVOLUCIJE? TURIN — «Osmega junija 1976 nisem bil v Ul. Balbi v Genovi in nisem streljal ali pa na kakršenkoli način sodeloval pri umoru sodnika Virgilia Coca in njegovega spremstva. Takrat, nekaj dni prej in pozneje, sem bil v Milanu s svojim dekletoma Tako se začenja’ pismo domnevnega brigadista Giuliana Narie, ki ga je včeraj prebral njegov zagovornik odv. Spazzali na procesu pred turinskim porotnim sodiščem, pred katerim se mora Naria v teh dneh zagovarjati obtožbe umora enega od članov spremstva sodnika Coca. Naria tudi včeraj ni prisostvoval sodni obravnavi, svojemu odvetniku pa je izročil pismo - alibi, v katerem razkriva, zakaj ni hotelo dekle potrditi njegove prisotnosti v Milanu, sprašuje zakaj niso hoteli preiskovalci zaslišati n egovih prijateljev, pove, zakaj ni hotel nied zasliševanji odgovarjati na zastavljena vprašanja (»Vpraševali so me le — piše Naria — če sem rdeči brigadisU). Po pismu je sodnik Padovani prebral zapisnike zasliševanj Narie. In tu je prišlo do presenečenja. Med nekim zaslišanjem (z dne 3. avgusta 1976) naj bi se Naria proglasil za «političnega aktivista*, kar pa je vse doslej zanikal. Izjava je presenetila tudi zagovornika Spazzalija in Gianario, ki sta ob koncu včerajšnje obravnave improvizirala tiskovno konferenco, med katero sta poudarila, da se Naria ne spominja tiste izjave. »Kvečjemu*, sta dodala, «je mislil Naria na komunistično pripadnost, vendar odločno izven rdečih brigad.* (šč) niiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiii SEJA ODBORA ZBORA REPUBLIK IN POKRAJIN V BEOGRADU Priprave na sprejem zakona o pomoči prizadeli Črni gori BEOGRAD — Po včerajšnji seji odbora zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ za finance je jasno, da so delegacije pred dokončnim dogovorom o višini sredstev za obnovo prizadetih območij v Črni gori. Zato je pričakovati, da bo zakon o pomoči Črni gori na dnevnem redu prihodnje seje zbora republik in pokrajin, ki je napovedana za 26. marec. Pozitiven preobrat je nastal potem, ko je delegacija Črne gore včeraj izjavila, da podpira stališče ZIS in da naj bi višina pomoči za prizadete kraje znašala 55 milijard dinarjev. Črnogorska delegacija je ob tem stališču zahtevala, da Črni gori za obnovitev odobrijo dopolnilno posojilo iz tujine nad devizno vsoto, ki je določena za to republiko, skrajšanja . rokov ,za .zagotovitev sredstev za obnovo in da republike in pokrajine spodbudijo združevanje dela in sredstev delovnih - organizacij svojega območja s kolektivi na prizadetih območjih Črne gore. Predstavnik delegacije Črne gore je poudaril, da je njegova republika pripravljena spre,jeti tudi kakšen drug predlog, s katerim bi soglašale republike in pokrajine. Za tem so delegacije petih republik in pokrajin dale svoje ocene; napovedale so uskladitev stališč in tako od- prle možnost, da bo končna odločitev kmalu sprejeta. Njihov predlog je, da bi bila vsota pomoči v višini 53,6 milijarde dinarjev, (dd) LAMPEDUSA — Otok Lampedusa je že 12 dni brez redne trajektne zveze zaradi stavke trajektov in razburkanega morja, ki ne dovoljuje povezave z manjšimi ladjami. Položaj na otoku se zato slabša, saj bo kmalu zmanjkalo živil, že sedaj pa so povsem pošle zaloge mesa. Narašča število tatvin v spalnikih RIM — V zadnjem obdobju se vse gešče ponavl.jajo tatvine v spalnikih italijanskih železnic. To vsaj zatrjujejo pri družbi «Wagon-lits», ki navajajo, da so v enem letu zabeležili kar 204 tatvin in številne primere groženj svojim uslužbencem. Družba predlaga zato večjo prisotnost železniške policije na kompozicijah in tako namestitev spalnikov, ki bi preprečevala prehod drugih potnikov. LONDON — Večji del britanskega otočja je še vedno v objemu snežnih metežev, žleda in ledenega dežji. V osrednji Angliji so številne ceste neprehodne in vlada pravi arktični mraz. SYDNEY — Sreča se je v Avstraliji nasmehnila izseljencu s Sicilije Samu Fabiu. ki je na državni loteriji zmagal kar 1.186.385,60 avstralskega dolarja (več kot milijardo lir). To je največji loterijski dobitek v Avstraliji, zanj pa je srečnež »investiral* 2.000 lir. SAN SALVADOR — Kar se je dogajalo pred letom dni v Nikaragui, se danes ponavlja v Salvadorju. Za teror v državi niso namreč krive samo skrajne desničarske tolpe zemljiške oligarhije, temveč v zadnjem obdobju predvsem varnostne sile salvadorske vojske. Po besedah enega od voditeljev »ljudskih zvez 28. februarja* Juana Carlosa Argueta bo letošnje leto odločujoče, saj se je po njegovem že začel boj za osvoboditev. Argueta je tudi pozval vse napredne in demokratične sile sveta, naj podprejo pravični boi salvadorskega ljudstva proti vojaško - civilni hunti. Generalni sekretar salvadorske stranke revolucije in vrhovni poveljnik revolucionarne ljudske vojske joa-quin Villalobos pa je pozval vse demokratične protivladne sile v državi, naj izkoristijo družbeno - gospodarsko krizo za prevzem Oblasti. Prvi zametki takega združevanja se že pojavljajo, saj so se pred kratkim združile štiri levičarske organizacije v tako imenovano «Coordi-nadora revolucionaria de masas*. Salvadorska napredna opozicija pa se nahaja pred težavnejšim položajem kot pred letom dni nikaraguj-ska, predvsem zaradi podpore, ki jo nudijo vladi v San Salvadorju Wa-shington in še nekatere latinskoameriške države. V vladi se namreč nahajajo tudi civilni ministri, pripadniki krščanske demokracije, ki dajajo režimu neke vrste Pr0Š^.j. legalnosti in demokratičnosti. ■ listi pa predstavljajo najbolj 9^ carsko krilo salvadorske krsc e demokracije, ki nima skoraj opore med prebivalstvom. Op®*, ob tem trdi. da se je P°n jjL)jU splošne stavke v državi udele-J Gla'1^ vsaj polovica orebivalstva. u 1()rej skrb nasprotnikov režima Je sedaj poleg iskanja notranje ; sti, iskanje, mednarodne P0®, L Na sliki (telefoto AP): tje*'* j vadorski kmetje, ki so hoteli uresničiti vladno agrarno rei° Predlog o Nobelovi nagradi za mir diplomatu WalknN11 LONDON -'Skupina britanj^ poslancev namerava kandidira ^ prihodnjo Nobelovo nagrado za,, švedskega diplomata Raula ”. berga, ki je med drugo sve^ L vojno rešil 100 tisoč madžafs*11’ dov in je baje od kanca vojnektki nik v Sovjetski zvezi. To vsaj r poslanca Winston Churchill in ville Janner. medtem ko je PrvLfli-nik sovjetske vlade Kosigin sep J bra lani sporočil, da so Walle” ! aretirali 17. januarja 1945 enot® ^ če armade, diplomat pa je una leti kasneje. nald Reagan sta včeraj prepričljivo zmagala na primarnih volitvah za «nomination»' v demokratski, o-ziroma republikanski stranki v pomembni industrijski zvezni državi Illinois. Po mnenju mnogih političnih ooaovalcev Sta bili njuni zmagi odločilnega pomena za nominacijo, tako da bi se morala prav Carter in Reagan spoprijeti 4. novembra na volitvah, ki,bodo odločale o novem predsedniku Združenih držav; povsem drugače pa mislijo včerajšnji poraženci Ted Kennedy (demokrat) ter George Bush in John Anderson (republikanca) — kljub porazu bodo še vztrajali v svojih volilnih kampanjah. Carterjeva zmaga je bila tako prepričljiva kot yse njegove dosedanje zmage na primarnih volitvah v šestih zvezni!) državah. Prejel je 65 odstotkov glasov, Kennedy pa le 30. Senator iz Massachusettsa je računal, da bo prejel med delavci, črnskim prebivalstvom in med liberalnimi intelektualci večje število glasov. Upal je celo na zmago. Po nekaterih ocenah pa naj bi ga prav ti »njegovi* volivci zapustili ter raje oddali svoj glas republikanskemu predstavniku Johnu Andersonu, ki je (doma prav iz Illinoisa. Tudi ta preliv glasov pa ni bistveno pomagal Andersonu. Presenetljivi zmagovalec volitev v Massachusettsu je zbral le 30 odstotkov glasov, bivši kalifornijski guverner Reagan pa 49. Tretji republikanski kandidat George Bush je prejel 11 odstotkov preferenc. Carter je bil nad izidom volitev sila zadovoljen. Njegov glasnik Jody Powel je na tiskovni konferenci dejal. da je bila zn sedanjega predsednika to «odločujoča zmaga*. Ken-nedy jč s syoje strani čestital Carterju, potrdil'pa je. da bo nadaljeval volilno bitko tudi po primarnih volitvah v Nevv Yorku. ,Te volitve bdpp prihodnji totek.. Istega {Jne bor do,; volili še V .Connecticutu. Tudi na' teh volitvah sta Carter in Rea-gai) nesporna favorita, za Kennedy-ja na predstavljata verjetno zadnjo možnost; novega poraza.skoraj go-tovb ne bi mogel nato več nadoknaditi. Na sliki (telefoto AP): Republikanski kandidat John Anderson. Kljub porazu v svojem Illinoisu še upa v «nomination». Francovim režimom, (bbr) iiiHiimiitiiMiiiHiiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiumiu Pogajanja z gverilci v zastoju RIM — Rimski sodniki so včeraj oprostili obtožbe širjenja neresničnih in zlonamernih vesti odvetnika Paola Andrianija, ki je ob aretaciji Ales-sandra Alibrandija izjavil, da, so sina znanega rimskega sodnika aretirali, da bi napadli očeta, ki vodi vrsto pomembnih preiskav od Ital-casše do SIR. BOGOTA — Zadeve s talci v dominikanskem veleposlaništvu v kolumbijskem glavnem mestu postaja čedalje bolj zapletena in čedalje manj verjetno je, da se bo srečno iztekla. Kolumbijska vlada se je namreč postavila na stališče, da ne more osvoboditi jetnikov, kot to zahtevajo gverilci skupine M-18, preden jim sodijo, ker ne sme kršiti zakonov in ustave. S svoje strani pa gverilci, ki so od 27. februarja v marsičem popustili, zagotavljajo, da bodo pobili vse talce, če bo kolumbijska vojska skušala vdreti v veleposlaništvo. To je za sedaj izključeno, je rekel glasnik vlade v Bogoti, saj vojska nc bo posegla, dokler ne bodo življenja talcev, ki jih je po pobegu urugvajskega veleposlanika še 32, v nevarnosti. O predlogu, ki ga je dal kubanski predsednik Fidel Castro, se ne govori več, vsaj uradno. Castro je namreč predlagal, da bi gverilcem in talcem dali na razpolago letalo, ki bi jih odpeljalo na Kubo, od koder bi kubanske oblasti talce vrnile. Z njimi bi kajpada odšli na Kubo tudi jetniki, za katere gverilci zahtevajo osvoboditev. Kolumbijska vlada je pripravljena popustiti samo na eni točki: zagotavlja, da gverilci, če se vdajo lahko nemoteno zapustijo Kolumbijo, o o-svoboditvi jetnikov in o izročitvi denarne odkupnine, pa noče nič slišati. Na sliki (telefoto AP): pogajanja z gverilci potekajo pod pokroviteljstvom Mednarodnega rdečega križa, ki dobavlja veleposlaništvu tudi hrano. NOVA TALBOT SUHCA 1510 PRENOVLJENA TUDI TAM, KJER OKO NE VIDI od 6.145.000 lir dalje (razen morebitnih poviškov) IVA in prevoz vključena POSKUSITE JO IN IZBERITE JO PRI NAS ZASTOPNIK TALBOT DUPLICA GIOVANNI Viale Ippodromo 2/2 — TRST — Telefon 76-34-87 ZALOZBl CANKARJEVA ZALOŽBA Ljubljana Kopitarjeva 2 SLOVENSKA KUHARICA NOVA, PREGLEDANA, DOPOLNJENA IN IZPOPOLNJENA IZDAJA NAJUSPEŠNEJŠE KUHARSKE KNJIGE NA SLOVENSKEM! DOSLEJ ZVESTA POMOČNICA VEČ KOT STO TISOČ SLOVENSKIM GOSPODINJAM! NOVA, OSEMNAJSTA, IZDAJA POSODOBLJENA- : • OPREMLJENA TALBOT Z NOVIMI BARVNIMI SLIKAMI! NAROČILNICA — PD Priimek in ime: Naslov: Nepreklicno naročam knjigo SLOVENSKA KUHARICA, 320.— din (2 obr.) Datum: Podpis: Knjiga lahko dobite tudi v Tržaški knjigami - Ul. sv. Frančiška 20, Trst ali jo naročite v GORICI na UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA. Drevored XXIV Maggio 1