DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk In zabavo. Izhaja kot priloga „SLOVENCU" vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide „DOMOLJUB* dan poprej. Cena mu je SO kr. za celo leto; 40 kr. za pol leta. Naročniki „8tovenca" ga dobivajo zastonj. — Spili in dopisi naj se pošiljajo: uredništvu, naročnina in inserati pa opravniitvu *DOMOLJUBALjubljana, v semeniHcih ulicah it. 2. — Naznanilo stane S kr. za dvostopno petit-vrsto, če se tiska enkrat; 12 kr., ie ie tiska dvakrat, in IS kr., če te titka trikrat. Večkratno tiskanje je ie veliko ceneje. Štev. lO. V Ljubljani, 21. maja 1891. Letnik IT. Kaj je novega po svetu? Državni »bor na Dunaju zboruje že dolgo časa, a poslanci veduo le prazuo slamo mlatijo. Do sedaj niso še ničesar dosegli z.a blagor svojih volilcev. Razprti bo med seboj na toliko stramj, da niso mogli dobiti večine za vdauostno, zahvalilo pismo, katero bi bili po odposlaucih izročili cesarju. Liberalni Nemci iu Poljaki niso dovolili povdarjati v tem pismu, da se mora mladiua vzrejevati v versko - uravnem duliu, to j« v strahu božjem iu du se narodom avstrijskim zagotovi; enake narodne pravice. Kakor pravijo, tega vlada sama ui hotela imeti. To je pač žalostno znamenje zu naše razmere. Kam pa pridemo, ako se ne bo naša mladiua po šolah vzrcjala v strahu božjem iu kam pridemo, ako bodo močnejši narodi vedno pritiskali manjše iu slabejše? V teh razmerah mora pri nas v nekaterih desetletjih vse narazen iti. Vlada je zopet pri tej priliki pokazala, da nimajo od nje katoličani in Slovani ničesar pričakovati. Take vlade torej naši poslanci ne bodo mogli podpirati, kajti samo za druge kostanj pobirati iz žrjavice, tega se ljudje kmalu naveličajo. Ti nemili dogodki v državnem zboru nam zopet kažejo, kako potrebno je izvoliti le odločne, katoliško-misleče poslance, ki dajo radi cesarju, kar jo cesarjevega, a vsikdar tudi Bogu, kar je božjega, in narodu, kar je narodovega. — V Pragi so dne 15. maja slovesno odprli deželno kmetijsko in obrtno razstavo, kjer so kmetovalci in obrtniki razpostavili najboljša dela svojih rok. Od vseh strauij bodo ljudje prihajali ogledovat si razstavo v Pragi in tudi Slovenci nameravajo osnovati poseben vlak v ta namen na Češko. — Poljaki so dnd 3. maja slavili stoletnico, odkar so dobili 1. 1791 novo ustavo. Ni jim sicer mnogo pomagala, vendar spomin na njo je ljub Poljakom, ki so čez mero zaverovani v sebe in v svojo zgodovino. Poljaki so pod avstrijskim, pruskim in ruskim vladarjem; pod Prusom iu Rusom se jim slabo godi, v Avstriji pa prav dobro; žal da pozabljajo, da so katoličani in Slovani, ter da se vzlasti v našem državnem zboru premalo ozirajo ua svoje slovanske rojake. — Papež Leon XIII. je izdelal posebno pismo, v katerem pojasnjuje, kako uaj bi se vravnale sedanje žalostne društvene razmere na svetu. Želeti bi bilo, da bi svet poslušal glas namestnika Kristusovega ter se povrnil zopet k Bogu ; potem bi bilo kmalu bolje na svetu. — Na Nemškem se mladi cesar in stari Bismarck kaj pi>ano gledata; sedaj je izvoljen Bismarck v nemški državni zbor. Bismarck jo velik sovražnik Avstrije in bo najbrže govoril zoper trgovinsko pogodbo med Nemčijo in Avstrijo. — lluski carjevif, se je podal na dolgo pot po svetil. Med drugim prišel je tudi v Japan. Ondi ga je pa neki liudodeinik napadel, ter mu s sabljo zadal rano ua glavo. Pravijo, da rana ni nevarna in da bo prvi sin carjev nadaljeval svoje popotovanje. Najbrže, da imajo pri tem svoje spletke nihilisti, sovražniki carjevi, ki hočejo na Ruskem vse obrniti narobe. — Na Francoskem so se po raznih krajih godili veliki ueredi dne 1. majnika. Po raznih krajih so morali vojaki streljali na delavce, ki so so zbirali in razgrajali. Kedor pozna revo delavcev po svetu sploh, ne bo se čudil, da si iščejo duška ne le na Francoskem, ampak tudi po družili državah vzlasti v Italiji in Belgiji. Brezverski in brezvestni bogataši izžemajo ubogim delavcem mozeg iz kosti in pri tem vedno zahtevajo, da naj bodo mirni in zadovoljni. Vzeli so delavcem kruh, vkradli so jim vero iz src, sedaj pa so začeli žeti, kar sojejo z brezversko šolo, z nepoštenimi knjigami ia z umazanimi časniki — Kakšne gospodarje da imajo na Francoskem, pokaže naj ta-le dogodek : Nedavno so v nekem kraju blizo Pariza občinski odborniki vstanovjli oskrbovališče, kamor sprejemajo stare onemogle ljudi. Vsak pa, ki hoče, da ga sprej^.v tfth je doletelo; pa kakor se blato na Listek. Terno! Lep pomladni dan! Ljudje hite od krščanskega nauka iz cerkve domov. Med njimi sta že bolj pri zadnjih oče in inati z dvema otrokoma; manjši je bil star sedem, starejši deset let. Šli so memo neke lične hiše, okrog katere se je razprostiral krasen vrt. Vse je bilo v zelenju in cvetju. Žena je zvedavo pogledovala na vrt, in zdelo se je, kakor da bi večkrat vzdihnila. Mož to opazi in skoro da vd, kaj da bi mati radi imeli. „Le potrpi nekoliko časa; ta vrtič s hišico vred bo šo naš, in ako Bog dd, še kmalu. Le popolno se na-me zanesi." „Taka tolažba je pač po ceni; le skrbi, da te ne bo prehitel sodnji dan.-' »Nikar ne bodi tako nezaupljiva; na svetu je vso mogoče. Koliko je ljudij, ki so kar čei noč obogateli. Poglej le na Lovretovega očeta; pred desetimi leti je še gostoval in danos jo on najbogatejši mož v našem trgu. Le srečo je treba imeti." Mojster Lesnik, s katerim smo se že nekoliko seznanili, je mizar po svojem rokodelstvu. Živel je prav zadovoljno in srečno s svojo ženko in otrokoma. Hišica, v kateri je pr.bival, bila je njegova in niti krajcarja dolga ni bilo na njej. Tržani so mu radi naročali delo, ker ni bil predrag in je prav lično in trdno izdeloval naročena dela. Poleg velikih vrat je pri hiši prebil okno ter napravil še stranska vratica, skozi katera so se videle lepe mize, postelje, stoli itd., ki so bili pri Lešniku na prodaj za n zko ceno. Deset let je bil že oženjen, a vkljub vsej svoji pridnost, si ni mnogo prihranil za otroke iu za starost. Imel je namreč veliko napako, ki mu je mnogo škodovala. Rad bi bil kar čez noč - bogat. Najbolj želel je kupiti sosedovo hišo z lepim vrtom, njih ponesnaženih hišah nič več ne pozna, tako besnih nasprotnikov zagrizeno klevetanjejnjih čistega značaja umazati ne more. Posebno bdde uekaternike vel ki vpliv, katerega ima g. Fr. Kos. Segli so njegovi sovražniki po lopar v k6t, da bi ga potolkli, tudi metla bila je pripravljena, da pomete zadnji sled njegove časti iz Idrije. Toda glej, so mofcjd, ki so potisnili metlo v kot, in v kazeu ujene predrznosti ji naložili pošteno plačilo! Kako pravi pregovor? Kdor dragim jamo koplje — sam vAnjo padel Iz Slavine. (Premije.) V Slavini so se delile minoli petek dnd 15. t. m. Jan. Kalistra premije živinorejcem za najlepše junice. Prignali so iz vse fare čez 40 večinoma lepih junic, in premije so prejeli naslednji gospodarji: Martin Milihar-čič iz Žej 80 gld , Luka Bergoč iz Koč 15 gld., dalje po 7 gld. 50 kr.: Miha Penko iz Slavine, J. Smerdel iz Trnja, France Lenarčič iz Hrastja, Pet. Gorup iz Matenje Vasi, Matija Klemenec iz Grobišč, France Glažar iz Koč, France Vodopivec in Matevž Šabec iz Petelin. — Vreme imamo redno le slabo in dežja preveč, da še krompirja nismo mogli dosaditi. Pivka je zatopila najlepše travnike — mlake — in se letos seno ne bo kosilo po njih. Kdaj se prične silno potrebna in od deželn. zbora obljubljena vravnava Pivke? Več tisoč stotov naj-boljega sena je voda pokončala le za letos. Iz Ježlce. Včeraj po polnoči pogorele so v Sto žicah pri Ježici trem gospodarjem hiše z gospodarskimi poslopji vred. V ognju je poginil tudi jeden konj. Tudi štirje otroci bili so v goreči hiši ker ni imel pri svoji hiši nič vrtiča. Toda v ta namen on ni varčno hranil svojega prislužka, marveč jo strastno stavil v loterijo. Za to mu ni bilo nikoli denarja preveč. Doma je stiskal in skoparil, vzlasti za-se ni imel prav nobenih potreb, le da je v soboto mogel toliko več dati na številke, ki mu po njegovem mnenju prej ali pozneje morajo donesti — temo. Po dokončanem delu je zvečer rad zahajal v bližnjo gostilno na kozarec vina; vlekla ga je tje vzlasti dražba prijateljev, ki se je ondi zbirala, bili so loteristi kakor Lesnik. Zanimivo jih jo bilo poslušati, kako so moževali, ugibali številke in računali dobitke; šlo je seveda vselej na tisočo, o katerih srečolovci tako radi sanjajo. Ko bi bili ti možje vsako leto poslali v hranilnico denar, ki so ga zastavili, sčasoma bi bili res premožni. — Tako se je zgodilo, da Lesnik v desetih letih, odkar je oženjen, ni pri svojih dobrih zaslužkih nič prihranil in le vesel je moral biti, daje v največji nevarnosti; komaj so jih rešili. Požarnima stražama šentvidski in šišenski, ki ste prihiteli na pomoč, se je zahvaliti, da so egehj hi še bolj razširil. Goreli je začelo v nTajčarjevem" hfevu. Zavarovani zoper ogenj so bili vsi trije gospodarji, a le za male svote. Iz Polhovega Gradca, 13. maja. V nedeljo, di>4 10. t. m., vršila se je pri nas slavnost blago-slovljenja „križevega pota" po prečast. g. o. Aoge-liku. — Nad vasjo namreč je griček s kapelico žalostne Matere Božje. Ob potu dO zidana znamenja, za katera se je blagoslovil „križev pot", Bile so v njih dolgo let table križevega pota, in sicer z jako slabimi podobami. Po prizadevanju našega prečast. g. župn ka iu bivšega duhovniškega pomočnika čast. g. Jan. Hlad-nika so se naročile pove slike „križevega pota" na plehu. Slike so ukusuo dovršene, tako tudi okviri, katere je naredil tukajšnji podobar po nizkej ceni, Slavnost pričela se je ob tri četrt na 10. uro. Udje gasilnega društva nudili so table in belo oblečene učenke so svetile. Le škoda, da je ravno med sv. opravilom dež lil z vso močjo. Občiustva zbralo se je vkljub grdemu vremenu dovolj. Po dokončanem blagoslovljenju je prečast. g. blagoslovitelj v jedrnatem govoru opisaval in poudarjal pobožnost Bkriževega pota". Ko je pa prečast. gospod govoril o „križevem potu" v Jeruzalemu ter opisaval v kratkih potezah različna svetišča ondotna, k8tera je s svojimi očmi pretečene mesece gledal, je ljudstvo kar strme po 8'ušalo. — Našim ljudem se .je s tem žtl|a ures- še vedno brez dolga. — žena njegova je sicer bolj trezno mislila, vendar s časoma se je tudi navzela moževih željit in večkrat sanjala o tisočih, ki jih jim bo prinesla loterija. Ker sta pa že deset let brezvspešno pričakovala dobitka, jela je žena ob-upavati in skrbelo jo je, kaj jima donese prihodnost, kam bosta z otrokoma in kaj bodo začeli, ako bi se kaka bolezen vselila v hišo. „Kaj bo iz tega!" tožila je nekega dne, ko ji mož m hotel dati potrebnega denarja, češ, da morajo danes zastaviti veliko denarja, ker številke, na katere že dolgo stavijo, morajo vsaki čas priti. Zeiii sicer ni hotelo iti v glavo, a možu ni upala ugovarjati iu dvomi so jo še vedno motili, morebiti bo le res sreča poiskala moža in ž njim celo družino. Nekaj tednov pozneje sedela sta oče in mati pri južini, ko nekdo prihiti v hišo s pismom. Bil je telegram. Lesnik ga skoro ni upal odpreti, ker je mislil, da bo zvedel kako veliko nesrečo ali smrt. Naposled vendar le odpre. V istem trenotku skoči 10* niiila. To jim bode v trajen spomin in besede bla- goslovitelja vedno v srcu. Kakor drugod, tako smo tudi mi vzdihovali po lepem vr-roenu; sedaj je nekoliko boljše. „Čas najlepši, čas prekrasni. Pokaži nam obraz svoj jasni!" Iz Brezna. (Najmlajši predstojnik.) Najmlajši občinski predstojnik je gotovo na Breznem in ta je gospod Bihard Sonns, se ve po vedenju veliki Nemec, akoravno so njegovi predstariši bili kmetovskega stanu, pa ne nemškega, gotovo pa slovenskega, saj sam tudi dobro slovenski zna in govori. Ta gospodiček še komaj 24 let zemljo slovensko tlači. Ako tedaj tudi mlad, pa ga vendar le moramo javno hvaliti, ker za uboge v svojem prcdstojništvu izborno skrbi. Po ukazu ali občinski postavi pustil je v teku leta 30 do 35 posestnikov kaznovati vsakega za 5 goldinarjev zato, ker niso svojih služabnikov in gostačev pri občinskem predstojništvu napovedali v odločenem obroku; tako namreč zahteva postava, da se vsaka preselitev služeiih mora občinskemu predstojništvu naznaniti, kar je tudi celo pametno, da se ta ali uni, ako se po njem poprašuje lahko najde; to velja posebno fantom, ki so za vojaški stan odločeni ali morajo vojaško štibro plačevati. Ako bi vsi predstojniki tako strogo ravnali, kakor naš mladi predstojnik na .Breznem, ne bi bilo toliko iskanja in popraševauja za tem ali drugim in ubogi bi dobili kaki petak, s katerim bi si lahko kupili soli in še špeha.Na ta način bi lahko vsaka občina imela mnogo denarja v svoji blagajnici za uboge. Na Breznem so ubogi baje srečni, ker imajo tako skrbnega mladega očeta. Računimo 5 krat 35 je 175 gold. S tolikim denarjem lahko zdaj Brezniški gospod predstojnik vse uboge s koruzo, soljo in morda še celo s špehom obdaruje, o kako ga bodo veseli! Oglasite »e y„i ubogi, pa kmalo, pri gospodu predstojnika. Njegou očetovska skrb in res radodarna roka, ki je „fmfarje" prejemala, bo je tudi rada dala, da se vam vaše revno stanje olajša. Posebno zdaj je primerni čas, ko seje krompir sadil, morda 6e celo istega dobit« oi vaš zaklad v predstojniški blagajnici, da si ga oskrbite. V zimi, kedar ga bosto jedli, vas zagotovim, da bodete z veseljem klicali: »Živijo" naš gospod pred-stojuik, ki za nas tako po očsetovsko skrbi. Pr i j atelj ubogih. Od Ljutomera, 30. aprila. Minola zima z obiluim snegom in dolgotrajnim mrazom uas je živo spominjala na sicer še nepozabljeno zimo med letom 1879 in 1880. Vendar vkljub mrazu jesensko „silje" ni trpelo mnogo. &u le meseca marcija padii sneg nam je pokazil, oziroma uničil rž. Starega blaga, rži, smo kmetje imeli v zalogi še ne malo, da je »zrnje" čakalo kupca, ali sedaj ne bomo smeli prodajati, ker bodemo ga morali porabiti večinoma sami. Koder sem v jeseni bil posejal rž, tiste njive sem sedaj preoral, izvzemši jedno, kjer mislim, da mi bo povrnila vsaj seme. Podobno slobodno sodiš glede mojih sosedov. Preorane prostore omislili smo za oves, koruzo, krompir itd. Pšenično polje je pač lepo. Cena pšenici je pri nas v zadnjem tednu poskočila za l gld., in danes 100 kilo velja po 9 gl., rž plačujejo po 7 do 8 gl, faajdino po 7 gld., ovsa pa „drevenka" t. j. 40 bokalov ali okoli 30 kilo pride po 2 gld. 50 kr. Za krompirjem letos jako po koncu, skače sem ter tje ter vpije ves iz sebe: n Zadeli smo! Zadeli smo! — Desit tisoč goldinarjev smo zadeli I — Zena, le poglej, zadeli smo, tu stoji zapisano črno ne belem. — Srečko, katero sem zadnjič kupil, so izžrebali. Poglej, kaj bi bilo, ko bi bil jaz tebi dal denar, katerega si hotela imeti. Sedaj bi bili reveži, kakor smo bili poprej; tako pa smo bogati in sosedova hiša z lepim vrtom bo naša. — Saj sem ti vedno pravil in zatrjeval: „Eukrat bomo gotovo zadeli! Toda, sedaj hiti in napravi dobro večerjo, zakaj jaz moram povabiti nocoj svoje prijatelje, da se skupno poveselimo naše sreče." Po teh besedah obleče nedeljsko obleko ter hiti iz hiše sporočit svojim znancem veliko srečo Precej so vedeli po vsem trgu, da je Lesnik zadel deset tisoč goldinarjev. To je bilo ugibanja in govorjenja! Eni so se veselili, drugi s0 mu zavjda|j. splošno pa so mu privoščili, ker so Lesnika sploh v trgu radl imeli. Kamor je prišel, povsod so „ z veseljem pozdravljali in mu srečo želeli. Izredno vesel pride poslednjič na dom, kjer je med tem žena že pripravila prav okusno vočerjo ter preskrbela tudi za pijačo, da prijatelji ne bodo žejni. Nekako bolj ponosno ju ta dan stopala Lesnikova mali po hiši okrog, kajti ženska nečimernost tudi njej ni zanesla. Obleka njena se ji jo zdela preveč nerodna, in todi hišna oprava in gospodinjsko orodje zdelo se ji je danes prvič preveč vsakdanje. Slikala si je mizama jasno prihodnost: Otroka seveda ne bodeta dom», mizar naj bo kedor nima denarja; bogatih slarišev otroci pa hodijo v šolo, da se kaj priuči in da jim ni treba z žuljevimi rokami služiti si vsakdanjega kruha. Tako si je gradove zidala v prihodnosti mizarjeva Žena, toda kedo ve, ali no le — v oblake? Iz teh prijetnih mislij vzbudi jo mož, ki pripelje celo vrsto prijateljev za seboj. Bili so isti večer prav židane volje in še-le pozno v noč so se razšli domov. Drugi dan ob sedmi uri so bila še zaprta vrata pn Lesnikovih, kar se dosedaj še nikoli ni zgodilo. povprašujejo, ker je marsikateremu gospodarju po kleteh zmrznil. V našem trgu so „drevenko" baje prodajali po 2 gld., v okolici pa je nekdo nastavil ceno na 1 gl 20 kr., rekši, da premožnim itak ni treba kupovati, a za ubožne je omenjena cena zadosti dobra. Le škoda, da celo nekateri posestniki, ki bi si ovači lahko pomagali, krompir ob zimskem času spol&gajo živini. Poznam kmeta, kateremu krompir ostane za vzpomladno potrebe, ker po zimi živino krmi večidel s peso. Ta rastlina tudi po letu daja dosti .polage" ali klaje. Toda jedui iste nečejo saditi, drugim se poskušnja s peso ni obnesla, ker ž njo uiso ravnali prav. Moj znanec pa ima z „runo" ali peso veselje iu tudi dobiček, porablja jo za živino, vsled tega mu krompir preostaja za kupca. Da si dotičnik žita iu krompirja prihrani še v večej meri, izkorišča ou tudi tropine od jabolk; iste namreč izpreša, da dobi „jabolčnico", potem jih priredi, da se nateče jesih, konečno tako že za dvojno tekočino porabljeno blago obrne v krmo svinjam. On tropine spravi v kakšen sod, vsebina se vtrdi, treba je pri-liti nekoliko vode, in Čim več je bilo sadja, tem več je seveda tropin ter jeden „polovnjak" zadostuje za 5 ali 6 tednov med ščavo; po tem potu pridobljena »polaga" ali klaja sme se meriti s slabim žitom, a primerna kiselost povspešuje svinjam tudi zdravje. Ce v raznovrstnih žganjarnicah takšne reči porabljajo za rejo živine z najboljšim vspehom, zakaj li si kmet ne bi obračal v dobiček ? Svinje prodajamo mi lahko in še precej drago, a s tem zamoremo inače malovredoe odpadke spraviti celo v denar. Za sklep še bodi pristavljeno to-le: Trta po goricah je dobro prezimila, les je zdrav. Vino kmetje prodajamo liter po 28 do 32 kr.; kapljica je vredna še več ter ni dvombe, da bo cena rasla s tekom časa 8 sv. Višarij, dne 7. maja. Sinoči ob 5. uri dospel sem ua sv. Višarje ter sem imel daoes tukaj prvo letošnjo božjo službo; s tem je tudi naša sloveča božja pot za to leto otvorjena. Vreme je bilo zadnje dni izvanredno toplo in lepo iu je neverjetao veliko snega spravilo. Danes je nebo sicer oblačno in gosta megla goro pokriva, pa ni mraza, kajti toplomer je kazal zjutraj 6Jn zdaj opoldne 11 stopinj Cels. Ce ostane tako toplo, bode se sneg kmalu stekel deloma v Črno, deloma v Adrijansko morje in okrasila se bo naša gora z zelenjem in cvetjem. A več, kakor pomladanski cvet, vredne so duhovne koristi in dobrote, ki jih pobožoi romarji prejemajo v slo-večem Marijinem svetišču. Naj se češčenje prebla-žene Device Marije m romanje na sv. Višarje obrani in razcvita med vernim slovenskim ljudstvom. Rim, 16. maja. Hvala Bogu, da se uam je zopet povrnil ljubi mir. Zadnje dni meseca aprila je pa bilo res tako žalostno tukaj, da bi bil človek najlože jokal in miloval razne poškodovance. Toda Cerkev in šola. kolikor je škode — vsled razpoka praharnice — na hišah in palačah, je večinoma popravljeno. Kdaj pa bodo cerkve poravnale škodo, ki se jitn je pripetila vsled nezgode? Kdo ve? Sv. Pavla cerkev je še Ko se mizar vzbudi, začudi se, kako da ga boli glava. Toda tolaži se, da lahko še poleži, kajti zdaj je on bogat mož, ki vstane zjutraj, kadar se njemu poljubi. — Ravno se je hotel v postelji še obrniti k zidu iu zaspati, ko prisope žena v sobo, rekoč: »Oče, zopet je sel prinesel telegram; kaj pač to pomeni?" Najbrže, da smo še ua kako drugo srečko zadeli. Saj je znano, da, ko človek nekaj dobi, začne mu od vseh stranij skupaj leteti." — Polagoma se Lesuik vzdigne v postelji ter odpre pismo; a v istem hipu zakriči iu bled kakor zid omahue na posteljo. „0 Bog, preveč sreče tudi ni dobro," kliče žena, ker misli, da je moža veselje tako prevzelo. — Toda mož ji pokaže pismo. Ko ga prebere, tudi ona začne jokati in vzdihovati tako, da so se sosedje le povpraševali, kaj da imajo pri Lesuikovih, ker je v hiši tako nenavaden hrup. Kaj pa je bilo tako strašnega v pismu? —» Samo besede: BNaznanim Vam, da je srečko deset tisoč goldinarjev zadela številka 9909 ne pa Vaša številka 9999. Prosim, ne zamerite neljube pomote. Prijatelj, ki je v naglici prebiral izžrebane številke, se je zmotil." Zlati gradovi so bili sesuti in pokopane tisočere jasne nade pri Lesuikovih. Udarec je bil pač za mizarjeve prehud. „Ne, tega ne prenesem," zdihoval je Lesnik. Poleg škode še ta strašna sramota! Prijatelje sem povabil na veselje in sedaj, kjer me bo kedo videl, se mi bo smejal, se norčeval z mene! Ne! Meni ni tukaj ,obstati.' Tudi žena je bila silno potrta. Nova hiša, vrt in vse druge želje, o katerih je sanjala v svojem srcu, vse je izginilo in ostala je le priprosta mizarjeva hišica in čvetero delavnih žuljevih r6k v tej hiši! Tudi ta novica ab je bliskoma razširila po trgu iu prijatelji so hodili tolažit mizarjeve in povpraševat, kako se je vendar godila vsa stvar, da se je vedno zaprta. Kdaj bode pač zopet imela taka umetno barvana okna? In druge prav tako Čuditi se je, da so katoliški listi o tej zadevi tako mirno pisali. Vatikan imel je razdrobljena vsa umetno barvana okna. Desetletja se bode tu škoda poznala. Kmalu na to nesrečo pak je prihrul vihar prvega majnika. Delavci so razgrajali, so grozili z vstajo. Več jih je bilo umorjenih, več- ranjenih. ljudstvo oplašeno---- Seda i se je povrnil m r' A vendar karabinerji še vedno stražijo s samokresom za pasom po raznih znamenitejših palačah Vidi se. da je seme nezadovoljnosti gosto posejano v Rimu. Kakšna bode žetev, to bode pokazala morda bližnja prihodnjost. Za cerkev, žal. ne moremo nič prida pričakovati, kajti cerkveno življenje v Rimu se ne more prosto razvijati. Otroci v ja\nih šolah nimajo mka-kega pouka v krščanskem nauku, razven če se učitelju zljubi kake pol ure.na teden poučevati. Duhovniki ne smejo v šolo. Res, da je mnogo šol tu v duhovskih rokah, ali te ne morejo popraviti, kar večina državnih šol zagreši. In kakšno prihodnost se nam more obetati iz brezverskih šol? — Temu živa priča bil je prvi majnik. Najprvo seveda se udriha po cerkvi in duhovnikih; ali tem že nimajo kaj vzeti. Kaj hočete revežu? Potem pride na vrsto kapital: bogatija naj da, kar ima; naj se svet .zglihak — tako menijo brezverska delavska društva, in teh misli tudi ne skrivajo. Tu je popolna svoboda tiska se in prodaja, kar kdo hoče. Ljudstvo pa bere. pridno bere najpodlejše časnike, in tako se revolucija sama po sebi razvija. Le prilike treba . . . Konsistorij, katerega so časuiki že večkrat U1. podedovali, ali zopet morali preklicati, obhajal «« bode tajno dne prvega, javno pa četrtega juuim. Ob tej priliki bode imenovanih zopet več novih kar-dinalov. — O papeževem pismu, ki bo obravnavalo socijalno vprašanje, zadnji čas razui listi zopet pi-Jejo, kskor da bi bilo že objavljeno. Ali tukajšnji listi ga še niso prinesli, in ti so vendar najbolje poučeni. Sploh uvidevam vedno bolj, da se iz Rjma le prepogosto razpošiljajo med svet novice, ki nimajo nikake resnične podloge. Vidi se, da časnikarji drug druzega hočejo prekositi v tem, da poročajo kai — novega, če tudi Neresničnega. Zato treba v tem pogledu postopati jako premišljeno. Najboljši listi se svojim dopisnikom večkrat na limanice vsedejo. Za tristoletnico sv. Alojzija se prav marliivo pripravljamo. Izšlo je več knjižic, ki razpravljajo življenje in delovanje angehskega mladeniča. Svetinje v raznih oblikah v spomin tristoletnice videl sem daues razstavljene po prodaialnicah. Slovesnost se bode vršila posebno siiajno v cerkvi sv Ignacija kjer je grob sv. Alojzija Ali o tem vam poročam še ka>neje. Vreme imamo dokai toplo Koderkoli po ulicah hodiš. n&,deš vse poletensko opravljeno. Posebno nova zdi se mi noša katero opažam pri otrocih. Imajo namreč prav po takem Kroju uprav lieua krila, kakor sem opazil to pri otrocih v Ljubljani, katere so pripeljale rudniške matere seboj k sv. Jakobu o veliki noči božje grobe molit. Kaj hočemo! Noša se vedno menjii. Tuje iiudstvo. tuje šege. tako nesrečno dokončala. — Mizarja pa isti dan ni videl nobeden prijateljev; žena jih je na kratico odpravljala. Ni si upal Lesnik ljudem pred oči prve dni. Bilo ga je sram, da bi bil najraje zlezel v zemlj o. Zena se je preje streznila, nego mož. Saj nas prav za prav ni zadela nobena nesreča; izgubili nismo ničesar in ako smo se poprej preredili z delom svojih rok, bomo se tudi zanaprej. Seveda tako ni. kakor bi si želeli, toda vdati se moramo, česar ne moremo spremeniti. Tako se je žena tolažila. Lahko se sicer tako govori, a storiti to je veliko težji. To je skušala tudi mizarica. Ko je namreč nekaj dnij pozneje morala plačevati račune za bogato večerjo, za vino itd. bila je zelo potrta, ker je morala iz vseh kotov pomesti vse, da je stroške poplačala Mojster Lesnik pa je ležal bolan na postelji in menil je, da mora umreti. Toda tega mu ni bilo potreba Tri tedne po teh dogodkih je namreč zopet prav pridno delal v svoji delavnici. Počasi seje tudi zopet približal ljudem in v nekaterih mesecih je bilo to I vse pozabljeno. Svet pač dandanes zelo hitro živil Sedaj vendar lesnik vet- ni sreče iskal v loteriji, mislil si bo marsikateri bralec. — Bomo videli. Nekega dne pride namreč lesnik zvečer od svojih prijateljev domov ter iznenadi ženo z uovico, da bo zopet začel staviti, češ, ako drugi dobo. tudi njemu sreča ne bo vedno lagala. — Lesnik pa se je tedaj zelo zmotil v svojem računu. Žena .ie vzrasla pred njim. kakor je še ni videl, odkar je oženjen in povedala mu je tako odločno, da si jej ni upal ugovarjati. .Veš, dragi moj. kaj ti povem? Do sedaj si ti stavil deset let in iskal sreče. Prepriča) si se, da nisi nič zadel. Ti torej pri tem nimaš sreče. Sedaj hočem jaz poskušati deset let svojo srečo. Upam, da bo v desetih letih sreča meni bolj mila, nego je bila tebi." — Mož je ugovarjal, pojasnjeval, se branil, a vse mu ni nič pomagalo; take odločnosti pri ženi še ni opazil. .Ko deset let preteče, pravi naposled žena, boš pa zopet ti pričel, ako bo potreba." - In to je obveljalo. Razne („ Rodoljub" nasproti „DomolJnbn".)Slovenski liberalci no naznanili, da bodo začeli izdajati nov liit z imenom „Rodoljub," ki je v prrl vrati naperjen proti „Domoljubu". Mi • tem opozarjamo tvoje naročnike in prijatelje, da naj prav marljivo razširjajo »Domoljuba" in najlepše bodo odgovorili nasprotnikom e tem, da vsak dobi »Domoljubu" vsaj enega novega naročnika. Čas, trud in denar darujemo v korist dobri stvari za blagor vere in domovine, upanje torej smemo imeti, da nas bodo blagi prijatelji tudi v prihodnje prav krepko podpirali pri plemenitem delu za blagor našega vrlega slovenskega ljudstva. (Birmancev) je bilo v Ljubljani binkoštna praznika 1566, in sicer 628 iz Ljubljane, 928 iz druzib župnij ljubljanske škofije, 2 iz goriške, 7 iz lavan-tinske in 1 iz zugrebške škofije. (Zakrament sv. birme delili bodo prevzvišeni gosp. knezoškof ljubljanski) o priliki kanonične vi-zitacije letos v dekanijah Šmarije. Trebnje, Litija, Moravče, Kamnik, Vrhnika in Idrija, in sicer v nastopnih župnijah: I. po šmarijski, trebanjski in litijski dekaniji: dne 14. junija dopoldne v Šmariji, popoldne pa v St. Jurju, dne 15. junija v Lipoglavu, dne 16. junija na Polici, dne 17. ju- novice. nija dopoldne v Kopanja, popoldne pa v Žalim, dne 18. junija v Višnji Gori (dne 19. junija bodo posvetili vlliki altar v St. Vidu pri Zatičini), dde 20. junija v Javorju, dne 21. junija v St. Rupertu, dne 22. junija na Trebelnem, dne 23. junija na Mirni, dne 24. junija na Dolih, dne 25. junija v St. Jurju po Kumom, dne 26. junija pri sr. Križu pri Litiji, dne 27. junija v Čatežu, dne 28. junija v Št. Lovrencu ob Temenici, dne 29. junija v Zatičini in dne 30. junija na Krki; II. po m o r a v-9 k i in litijski dekaniji: dne 11. julija pri sveti Heleni, dne 12. julija v Hotiču, dne 18. julija na Savi in na Sveti Gori, dne 14. julija v St. Lam-bertu, dne 15. julija na Sveti Planini in dne 16. julija na Dobovcu; III. po kamniški in mora v-š k i dekaniji: dne 26. julija v Mengšu, dne 27. julija na Homcu, dne 28. julija v Vodicah in Za-pogah, dne 29. julija v Komendi, dne 30. julija v Tunjicah dne 31. julija v Mekinah, dne 1. avgusta v Zgornjem Tuhinju, dne 2. avgusta v Spitališču, dne 3. avgusta na Brdu in v Krašnji, dne 4. avgusta v Blagovici, dne 5. avgusta v Češnjicah in v Št. Ožbaltu, dne 6. avgusta v St. Gotardu, dne 7. avgusta v Kolovratu, due 8. avgusta v Pečab in d ne 9. avgusta pri sv. Valentinu na Limbarski Gori; IV. po vrhniški in idrijski dekaniji: dne 6. septembra v Logatcu, dne 7. septembra v Za- Ostalo je vse pri starem v Lesnikovi družini, le žena je še z večjo strastjo iskala sreče, kakor poprej Lesnik. Vsak teden je gotovo šla v bližnje mesto. Nosila je tje težke jerbase ua trg in vse, kar je spečala, ostalo je v mestu, kjer je iskala svojo srečo; tudi mož ji je pri tem večkrat pomagal. Minulo pa je leto za letom, a teme Lesnikova le ni prinesla iz mesta. Mizar je bil že večkrat nevoljen, a tolažil se je, da deset let ni cela večnost in da potem zopet on pride na vrsto. Med tem sta pa vsa leta prav pridno delala, vzlasti žena; sin in hči sta jima v tem dorasla; prvi je imel le še nekaj tednov, da ga oprosti kot čvrstega ključarskega pomočnika, hčer pa je snubil Lovretov sin, kajti bila je dekle pridna in poštena, da malo takih v trgu. Starši njegovi so bili bogati in za to so mu branili, češ, kaj hočeš z beračico; a sin je ostal pri svojih mislih. Približal se je Lešnikov god in ž njim je minulo tudi onih deset let, v katerih je žena poskušala svojo srečo. Očetov god so v družini vselej lepo obhajali. Zbrali so se domaČi pri skromnem kosilu in najprej sta hči in sin po svoji navadi očetu srečo voščila za god ter mu poklonila primernih darov. Za njima vošči mu mati obilpo srečo, kot dar pa mu izroči kos papirja. Lesnik radoveden vzame papir, prebere in se začudi, ko vidi, da ima pred seboj kupno pismo, vsled katerega sta njegova hiša in vrt, po katerih je Lesnik tako željno hrepenel. „Mati, ti si gotovo v loteriji zadela; sicer bi me ne mogla razveseliti s tolikim darom! Tisoč goldinarjev, katere si dala za hišo in vrt, to ni majhen denar." „Da, oče zadela sem!" Nato mu izroči drug papir, na katerem je bil zapisan denar, ki ga je žena vsak teden pustila v mestu, pa ne v loteriji kakor je mislil Lesnik, ampak v — hranilnici. V desetih letih se je toliko nabralo, da je z denarjem kupila sosedovo hišo z vrtom. Ostalo ji je pa še toliko, da bo oskrbela lepo „balo" za hčer, ki se bo v kratkem poročila z Lovretovim sinom. Lesnik je bil posebno vesel in zadovoljen ter je rekel ženi: „Mati, troja loterija je bolj zanesljiva, kakor je bila moja!" — Pridno delati, modro hraniti in svojemu delu prositi blagoslova božjega, to je za človeka najlepši — terno! vedno zaprta. Kdaj bode pač zopet imela taka umetno barvana okna? In drage prav tako. Čuditi se je, da so katoliški listi o tej zadevi tako mirno pisali. Vatikan imel je razdrobljena vsa umetno barvana okna. Desetletja se bode tu škoda poznala. Kmalu na to nesrečo pak je prihrul vihar prvega majnika. Delavci so razgrajali, so grozili t vstajo. Več jih je bilo umorjenih, več ranjenih. ljudstvo oplašeno____ Sedaj se je povrnil mir! A vendar karabinerji še vedno straž i.jo s samokresom za pasom po raznih znamenitejših palačah. Vidi se. da je seme nezadovoljnosti gosto posejano v Rimu. Kakšna bode žetev, to bode pokazala morda bližnja prihodnjost. Za cerkev, žal, ne moremo nič prida pričakovati, kajti cerkveno življenje v Rimu se ne more prosto razvijati. Otroci v ja\nih šolah nimajo nika-kega pouka v krščanskem nauku, razven če se učitelju zljubi kake pol ure.na teden poučevati. Duhovniki ne smejo v šolo. Res, da je mnogo šol tu v duhovskih rokah, ali te ne morejo popraviti, kar večina državnih šol zagreši. In kakšno prihodnost se nam more obetati iz brezverskih šol? — Temu živa priča bil je prvi raajnik. Najprvo seveda se udriha po cerkvi in duhovnikih; ali tem že nimajo kaj vzeti. Kaj hočete revežu? Potem pride na vrsto kapital; bogatija naj dš, kar ima; naj se svet „zgliha" — tako menijo brezver.ska delavska društva, in teh misli tudi ne skrivajo. Tu je popolna svoboda: tiska se in prodaja, kar kdo hoče. Ljudstvo pa bere, pridno bere najpodlejše časnike, in tako se revolucija sama po sebi razvija. Le prilike treba . .. tako nesrečno dokončala. — Mizarja pa isti dan ni videl nobeden prijateljev; žena jih je na kratko odpravljala. Ni si upal Lesnik ljudem pred oči prve dni. Bilo ga je sram, da bi bil najraje zlezel v zemljo. Žena se jo preje streznila, nego mož. Saj nas prav za prav ni zadela nobena nesreča; izgubili nismo ničesar in ako smo se poprej preredili z delom svojih rok, bomo se tudi zanaprej. Seveda tako ni, kakor bi si želeli, toda vdati se moramo, česar ue moremo spremeniti. Tako se je žena tolažila. Lahko se sicer tako govori, a storiti to je veliko težji. To je skušala tudi mizarica. Ko je namreč nekaj dnij pozneje morala plačevati račune za bogato večerjo, za vino itd. bila je zelo potrta, ker je morala iz vseh kotov pomesti vse, da je stroške poplačala Mojster Lesnik pa je ležal bolan na postelji in menil je, da mora umreti. Toda tega mu ni bilo potreba Tn tedne po teh dogodkih je namreč zopet prav pridno delal v svoji delavnici. Počasi seje tudi zopet približal ljudem in v nekaterih mesecih je bilo to vse pozabljeno. Svet pač dandanes zelo hitro živil Konsistorij, katerega so časniki že večkrat napovedovali, ali zopet morali preklicati, obhajal 8e bode tajno dn<* prvega, javno pa četrtega junija. Ob tej priliki bode imenovanih zopet več novih kar-dinalov. — O papeževem pismu, ki bo obravnavalo socijalno vprašanje, zadnji čas razni listi zopet pi. šejo, kakor da bi bilo že objavljeno. Ali tukajšnji listi ga še niso prinesli, in ti so vendar najbolje po-učeni. Sploh uvidevam vedno bolj, da se iz Rima le prepogosto razpošiljajo med svet novice, ki nimajo nikake resnične podloge. Vidi se, da časnikarji drug druzega hočejo prekositi v tem, da poročajo kaj — novega, če tudi neresničnega. Zato treba v tem pogledu postopati jako premišljeno. Najboljši listi se svojim dopisnikom večkrat na limanice vsedejo. Za tristoletnico sv. Alojzija se prav marl|ivo pripravljamo. Izšlo je več knjižic, ki razpravljajo življenje in delovanje angelskega mladeniča. Svetinje v raznih oblikah v spomin tristoletnice videl sem danes razstavljene po prodajalnicah. Slovesnost se bode vršila posebno sijajno v cerkvi sv. Ignacija, kjer je grob sv. Alojzija Ali o tem vam poročam ie kasneje. Vreme imamo dokaj toplo. Koderkoli po ulicah hodiš, najdeš vse poletensko opravljeno. Posebno nova zdi se mi noša. kal« ro opažam pri otrocih. Imajo namreč prav po takem kroju upravljena kr: i, kakor sein opazil to pri otrocih v Ljubljani, katere so pripeljale rudniške matere seboj k sv. Jakobu o veliki noči božje grobe molit. Kaj hočemo! Noša se vedno menja. Tuje liudstvo, tuje šege. Sedaj vendar lesnik več ni sreče iskal v loteriji, mislil si bo marsikateri bralec. — Bomo videli. Nekega dne pride namreč lesnik zvečer od svojih prijateljev domov ter iznenadi ženo z novico, da bo zopet začel staviti, češ, ako drugi dobo. tudi njemu sreča ne bo vedno lagala. — Lesnik pa se je tedaj zelo zmotil v svojem računu. Zena je vzrasla pred njim, kakor je še ni videl, odkar je oženjen in povedala mu je tako odločno, da si jej ni upal ugovarjati. „Veš, dragi moj, kaj ti povem? Do sedaj si ti stavil deset let in iskal srečo. Prepričal si se, da uisi nič zadel. Ti torej pri tem nimaš sreče. Sedaj hočem jaz poskušati deset let svojo srečo. Upam, da bo v desetih letih sreča meni bolj mila, nego je bila tebi." - Mož je ugovarjal, pojasnjeval, se branil, a vse mu ni nič pomagalo; take odločnosti pri ženi še ni opazil. "Ko de8et let preteče, pravi naposled iena, boš PJ zopet ti pričel, ako bo potreba.- - In to je Razne („ Rodoljub" nasproti „DomolJnbn".)81ovenaki liberalci no raznanili, da bodo začeli izdajati nov li«t z imenom »Rodoljub," ki je v prvi vrati naperjen proti »Domoljubu". Mi s tem opozarjamo tvoje naročnike in prijatelje, da naj prav marljivo razširjajo »Domoljuba" in najlepie bodo odgovorili nasprotnikom s tem, da vsak dobi »Domoljubu" vsaj enega novega naročnika. Čas, trud in denar darujemo v korist dobri stvari za blagor vere in domovine, upanje torej smemo imeti, da nas bodo blagi prijatelji tudi v prihodnje prav krepko podpirali pri plemenitem delu za blagor naiega vrlega slovenskega ljudstva. (Birmancev) je bilo v Ljubljani binkoštna praznika 1566, in sicer 628 iz Ljubljane, 928 iz druzib župnij l|ubljanske škofije, 2 iz goriške, 7 iz lavan-tiuske in 1 iz zagrebške škofije. (Zakrament sv. birme delili bodo prevzvišeni gosp. knezoikof ljubljanski) o priliki kanonične vi-zitacije letos v dekanijah Šmarije. Trebnje, Litija, Moravče, Kamnik, Vrbnika in Idrija, in sicer v nastopnih župnijah: I. po š m a r i j s k i, trebanjski in litijnki dekaniji: dne 14. junija dopoldne v Šmariji, popoldne pa v St. Jurju, dne 15. junija v Lipoglavu, due 16. junija na Polici, dne 17. ju- Ostalo je vse pri starem v Lesnikovi družini, le žena je še z večjo strastjo iskala sreče, kakor poprej Lesnik. Vsak teden je gotovo šla v bližnje mesto. Nosila je tje težke jerbase na trg in vse, kar je spečala, ostalo jo v mestu, kjer je iskala svojo srečo; tudi mož ji je pri tem večkrat pomagal. Minulo pa je leto za letom, a teme Lesnikova le ni prinesla iz mesta. Mizar je bil že večkrat nevoljen, a tolažil se je, da deset let ni cela večnost in da potem zopet on pride na vrsto. Med tem sta pa vsa leta prav pridno delala, vzlasti žena; sin in hči sta jima v tem dorasla; prvi je imel le še nekaj tednov, da ga oprosti kot čvrstega ključarskega pomočnika, hčer pa je snubil Lovretov sin, kajti bila je dekle pridna in poštena, da malo takih v trgu. Starši njegovi so bili bogati in za to so mu branili, češ, kaj hočeš z beračico; a sin je ostal pri svojih mislih. Približal se je Lešnikov god in ž njim je minulo tudi onih deset let, v katerih je žena poskušala svojo srečo. Očetov god so v družini vselej lepo obhajali. Zbrali so 8e domači pri skromnem kosilu in najprej sta hči in sin po svoji navadi očetu srečo voščila za god ter mu poklonila primernih darov. novice. nija dopoldne v Kopanja, popoldne pa v Žalini, dne 18. junija v Višnji Gori (dne 19. junija bodo posvetili veliki altar v St. Vidu pri Zatičini), diie 20. junija v Javorju, dne 21. junija v Št. Eupertu, dne 22. junija na Trebelnem, dne 23. junija na Mirni, dne 24. junija na Dolih, dne 25. junija v St. Jurju po Kumom, dne 26. junija pri sv. Križu pri Litiji, dne 27. junija v Čatežu, dne 28. junija v Št. Lovrencu ob Temenici, dne 29. janija v Zatičini in dne 30. junija na Krki; II. po m o r a v-9 k i in litijski dekaniji: dne 11. julija pri sveti Heleni, dne 12. julija v Hotiču, dne 18. julija na Savi in na Sveti Gori, dne 14. jnlija v St. Lam-bertu, dne 15. julija na Sveti Planini in dne 16. julija na Dobovcu; III. po kamniški in mora v-ški dekaniji: dne 26. julija v Mengšu, dne 27. julija na Homcu, dne 28. julija v Vodicah in Za-pogah, dne 29. julija v Komendi, dne 30. julija v Tunjicah dne 31. julija v Mekinah, dne 1. avgusta v Zgornjem Tuhinju, dne 2. avgusta v Spitališču, dne 3. avgusta na Brdu in v Krašnji, dne 4. avgusta v Blagovici, dne 5. avgusta v Češnjicab in v Št. Ožbaltu, dne 6. avgusta v Št. Gotardu, dne 7. avgusta v Kolovratu, due 8. avgusta v Pečab in d ne 9. avgusta pri sv. Valentinu na Limbarski Gori; IV. po vrhniški in idrijski dekaniji: dne 6. septembra v Logatcu, dne 7. septembra v Za- Za njima vošči mu mati obilpo srečo, kot dar pa mu izroči kos papirja. Lesnik radoveden vzame papir, prebere in se začudi, ko vidi, da ima pred seboj kupno pismo, vsled katerega sta njegova hiša in vrt, po katerih je Lesnik tako željno hrepenel. „Mati, ti si gotovo v loteriji zadela; sicer bi me ne mogla razveseliti s tolikim darom 1 Tisoč goldinarjev, katere si dala za hišo in vrt, to ni majhen denar." „Da, oče zadela sem!" Nato mu izroči drug papir, na katerem je bil zapisan denar, ki ga je žena vsak teden pustila v mestu, pa ne v loteriji kakor je mislil Lesnik, ampak v — hranilnici. V desetih letih se je toliko nabralo, da je z denarjem kupila sosedovo hišo z vrtom. Ostalo ji je pa še toliko, da bo oskrbela lepo »balo" za hčer, ki se bo v kratkem poročila z Lovretovim sinom. Lesnik je bil posebno vesel in zadovoljen ter je rekel ženi: „Mati, tvoja loterija je bolj zanesljiva, kakor je bila moja!" — Pridno delati, modro hraniti in svojemu delu prositi blagoslova božjega, to je za človeka najlepši — terno! Idriji, dn* vrtca in na Gori, dne 8. septembra » 9. septembra v Spodnji Idriji in v Ledinah, dne 10. septembra na Vojskem, dne 11. septembra v Godoviču, dne 12. septembra v Hotedršici in dne 13. septembra v Podlipi. (Pozor pri Blozih" ali srečkah!) Spod Kozjaka se nam naznanja, da je tam nekdo Jože" ali srečke društva „Rudeči križ" prodajal kmetom po 30 gld. Za ta znesek bi lahko dobil skoro dve srečki. Jedna srečka velja namreč samo okoli 18 gld.; n. pr. dne 13. maja bi jo v vsakej menjalnici dobil za 18 gld. 50 kr. Kdor že želiš kupiti kakšno srečko, predno kupiš, povprašuj katerega izvedenca v občini, recimo duhovnika ali učitelja. (Bela zastava) je skoz nekoliko dnij vihrala nad ječami v Mahrenbergu iu v Ljutomeru, v znamenje, da niso imeli nobenega „ptiea v kletki". (Z Dobrne) se nam piše, da so tam od adventa do konca aprila ubožni učenci ob poldne dobivali toplo hrano. Za isto je gospa pl. Heider priložila 20 gld., a 18 gld. 76 kr. so mladinoljubi zbrali pri nekem zabavnem večeru pred pustom. Obed je pa za neznatuo ceno oskrbovala gospa Oroselo v a. (Kakošna je Amerika.) Prijatelj iz severne Amerike tako-le piše: Cez sto naših ljudi iina že danes tukaj te-le mastne službe: Po dnevu na trebuhu na solncu leže in travo grizejo, po noči pod smrekami v gozdih zvezde študirajo. Opoldne se mažejo s tešč sliuo po želodcu, južinajo mravlje, večerjajo pa komarje. Davkov ni nič. Menažo „fašcjo" vsak za-se. Vsako noč jim hodi trebuh pod hrbet vasovat. Vsak vse svoje seboj nosi. Hodijo kar po maternih podplatih. Obleko imajo — na sapo. Pa naj reče kedo, da ni „fletno" v Ameriki. Kakor vidite, dobre volje so tam bolj, kakor pri nas. (Smrt na vislicah.) Ivan Schonvvetter je bil v Gradcu konjski mesar, a doma je od Sv. Jurija v Slovenskih Goricah. Mesarju je kot mešetar pri kupovanji zadnja štiri leta pomagal Ivan Bdrbarič iz Turnišča ua Ogrskem. Letos dne 2. aprila je mesar svojega inešeUrja v Kaniži blizo Maribora zavrat.io napadel, prerezal mu vrat in vzel 127 gld ter se odpeljal v Gradec. Na smrt ranjeni mešetar j« še prikorakal v bližnjo hišo in tam napisal ime me-sarja-razbojnika. Ranjenca spravili so v bolnišnico, orožniki so pa razbojnika povabili v Maribor Po' stani, so ga pred Barbariča, ta .je mesarja prepoznal. Sedaj je Schonvvetter svojo hudobijo obltai in še dostavil, da je mešetarju dolžen že 905 Kld 37 kr m da se je svojega dolžnika hotel znebit, s pomočjo z. Barbar,c je dne 5. aprila umrl. Mešala pa dne 15. aprila pri porotnih sodbah v Celji ob sodili k smrti na vislicah. J b" (flreMB nmor.) Iz želimeljske doline se nam piše: Poročali st« že kratko o silnem ziočinstvu v ,uši okolici: naj vam danw kaj »eč povem o grot nem dejanju, ki se je izvrfcio na novi ««tti od pj. jave Gorice proti Turjaku. Due 9. maja šla j«, po tem potu 2iletii» kramafiea, Slovakinja iz ogrske Nitre, A11» Rohazek, z raznoterim obilnim blagoio. V" samotni bosti proti Turjaku jo tolovajsko napade neznan zločinec, jej vseka menda i dolgim nožem ali bodalom tri raue, katerih vsaka bi morala pro. vzročiti smrt — euo na sencu, drugo na vratu iu tretjo »koz hrbet v pljuča -r- ter jo zavleče v goščavo pod cesto. Mogoče tudi, da je sirotica še Mina imela toliko moči, da je r hosto bežala pral hudobcem iu tam smrtno ranjeua obležala pa umri*, lilatra j>-j tolovaj ui v»ega vzel. tudi denarjev ni vseh pobral; uašli so pri umorjeni še 11 gld. 50 kr. Morda grozovitnež ni utegnil vsega odnesti k>r pripovedujejo, da ga je odgnal neki p<\s, ki je v hosti zajca sledil. Divjak so je morda bal. da je tudi kak človek v obližji. Mož iz naš« okolice pripoveduje, da je po imenov&ui cesti stopajoč zasliial klic: .Jezus, Marija! mene nikar!" .^I je za glasom. a postalo je vse tiho, le omenjeni pes je pritekel proti njemu. Drugi dan, 10. maja, zapazili so vozniki nekoliko kramarskega Uatja po ceati raztresenega iu nekoliko cunj viselo je po vejah. so nekaj korakov naprej v hosto ter so globoko pod cesto našli krvavo truplo umor,ene Slovi-kinie. Stvar Ii videli tu memo kako kramar.co iti ? Bog d»|, d* pride kmalu pravici v roke hudobnež, ki ne zasluzi družeča, kakor vislice! Truplo oropane iu umorjene so pokopali v Zelimljab. (Nevihta in ogenj ) Iz Šiurij na Vipavcem s< nam piše: V petu gospod:: i. G.iiar r> pariev pi jr- bo.ri mit c xa še pr>ua i roke in to sr ;e ; -m o>u«!,a.i, p.:eco 1 :e p.-čf-; o.i hoteč j; odrt-sa; prst, ako b se bran la i.ve t ir.5 prstan Koma; ca e pct;-!a::.a :a p. n r .a da »-r prstana ce mor? scet s :rs;a to.:e xz dr^ače se prijaiao skarati. r: *su trda atj c v obsodbo csifedo v S.b r i:. — r : -m so ropar i bogato i-bl.-j«; tapisL cr%i Strah -eieda ki ga je prestala gospa. t t-p.p-a r,-ndar je ostala uko hiada.krvna. Prihodnja številka ..DOHOUUBA" izide dM 4 junija. Tržne eene v Ljubljani dne 16. maja Loterijske »ro^kc. Pa »aj Lltf Tr>« ? le mu IS aia- ».i iv.v 44 4f 14 S? 43 S« Kwizdov fluid proti protinu JfcT CVnn stekleniei 1 g..M * h. 1 ^sirs^-ir* itt ^ ~ w . n ^ ^ trm k i rrtm ttijea mrmr :mtt»*». kti n mr *rr.» gZ , Dpntt« ^st^Ia Ukrii Sair'>—- v tjt:^ -----c. wien Iv. Kwi«U. m ki t 7 M> porojen. k*r i 5 Surovo ma»io. 4 87 Jajo*, j»dno 3 50 Micko, liter . . . & ' 5 36 •iov»;< id»*o, ktrr 20 T»leei» 5 50 Snn.iAko •» 71 (Jciircuovo . . — l'ii«n*<- 10 — tioW> . . . — Smo. lw k^i — SUm* Drva ud*. 4 [J M Bifbk*. . 1 -.61 P*. 10 i - » i-« 40 - <0 - 20 1 * 2 J.? S« 4 40 Vsem kmetovalcem, trgovcem in obtrnlkom fn sfjuh vnem. h irlč to ali otio stvar sptčati ah /s iuj iti. }>riporoč*imo, naj munanjajo to r ..DOMOLJUBU' it :i to najbolj ]>nprmi-n. ker jc nwl rsowi h jhhM gid. l-JO, 100 klg. gld, IG'— na I>unaju. Troiki majhni — korist stoterna. J Pras^akti i« rti drs|a pejassda zastesj is fraak«. 5 MIHAEL BARTHEL L Co. »nnaj, X., Keplergaase 20. (laaMTljMM 1TS1.) (t) X H K Zalogo imata l»rata i:i>orl-n v Ljubljani. W Dopisuje *<■ n!orrn*ki. fM - - v Ljubljani, Valvazorjev Trg št. 5 se priporoča preč. duhovščini, društvom, trgovcem, občinskim uradom in slav. občinstvu za vsakovrstna v tiskarsko stroko spadajoča naročila. 'H'H mu H-f Vsi stroji za kmetijstvo in vinorejo! Plugi, brane, njivni valarji, aejalnioe, »troji za koinjo. obračalnloa za seno, konjske zobače. stiskalnice za seno, mlatllnloe, gepelji, loko- mobill, trieure, snažilnloe žita, stroji za robkanje turšioe, slamoreznioe, stroji za trenj« žita, za rezanje rope, za mlenje in mečkanje sadja, za stiskanje grozdja in oliv, peronospora-aparati, stroji za lupljenje ovodja, soiilnioe za ovo&Je in zelenjad, smrki (pumpe) za vino, kletne priprave, smrki za vodnjake, kroine žage, deoimalne tehtnice, tehtnice za živino, mlečni separatorjl, priprava za vzdlgavanje sodov, stroji za vrtanje, avtomatično delujoče stiskalnice sladke krme, stroji za iehtanje, (20—7) treslice itd. (20-5) Vso najbolje izdelano po najnižji tovnrnidki ceni. Jamstvo I Pripravno plačevanje! Cas poskušnje! Zaloga kmetijskih in v! nore j »k i h strojev IG. HELLER, II, Dunaj, Fraterstrasse 78. Bogato ilustrovanl 144 strani obsezajočl oeniki v nemikem, italijanskem ta slovanskem jezika se poiiljsjo gratis in franko. Zanesljivi zastoji se povsod »snujejo. Na Najvišje povelje Nj. c. in ^^ kr. apostolskega veličastva Bogato oskrbljena j«o c. kr. ravnatoljstvu loterijskih dohodkov zajamčena XXVII. državna loterija W za civilne doln-odelne namene. 3091 dobitkov v vkapnem znesku 170.000 goldinarjev in sicer: 1 glavni dobitek s 100.000 gld. z dvema preddobltkoma in dvema podobltkoma k 500 gld., 1 dobitek s 16.000 gld., 1 dobitek s 5000 gld., 1 dobitek s 4000 gld., 1 dobifck a 3000 gld., 1 dobite« s 2000 gld., 1 dobitek g 1 1000 gld. in 80 dobitkom po 100 gld. v gotovini, naposled serijski dobitki v vkupnem znesku 30.000 gld. Žrebanje se bo vršilo nepreklicno dne 11. junija 1891, — Srečka stane 2 gld. a. v. Podrobnejša določila ima igralni narčrt, ki se dobiva brezplačno s »ročkami pri oddelka za državne loterije, Dunaj,!., Riemergasso 7, 2. Stock, iiu Jakoberhofe, kakor tudi po mnogih prodajalnicah. flV Srečko so pošiljajo poštnino prosto, Dunaj, marca meseca 1891. C. fr. TaVDateljStVO lOtetljSkill follOdkOF, (fi-4) (4) oddelek državne loterije. Tinktura za želodec. (Tinctura Rhei Comp.) lekarja IMccollJu v LJubljani, narejena z večine iz samega pristnega kmeskega revnja, je ukusno m izdatno zdravilo, katero ureja funkcije prebavnih organov, ltaz-požilja jo izdelovatelj v za-bojčkih po 12 steklenic. Jedna steklsnica velja 10 kr. (60-14) >110-3«'). Kwizdov izklj. priv. restitucijski fluid voda za nmivanje konj. Vže 30 let i najboljšim vspehom v mnogih dvornih hlevih, v večjih civilnih in vojaških hlevih v rabi za okrepčanje pred in ojačenje po velikih naporih, pri izpahnenji, otrpnosti kit it'l. naredi konja zmožnega za izredno teiko vožnjo in tek. Ccnn .steklenici jr!%( / i. o — ■m a .ioqzi .roaAfe^ ** *** **** ***** * * * * * * * u 1 ** 5 RS CD e 3 1 3 BJt Jfcsr* B. o t o i ss a a a glavo, svilnati in volneni, v najrazličnejših bojah, platno, k o t0 n i n a, hlačeviiia, volneno hlngo lepo, močno, dvojne širokosti, meter po 50 kr in viie. ** **** <" ***** ****** ---i** ** ** ** ** ** ** Fr. Petrič, ** ** ** ** ** ** ^ ® n O »i trgovina z manufakturnim in kramarskim m - ^ v L>ubl')anh Špitalake ulico (i - a **** P»P°reto-"™J0 največjo zalogo in »ajrazuovr.stnejSo iz bero ****** mednega in kraiiuirsk^a bla»a, 5. V 3 »< ** ** ** ** ** ** ** ** ***** **** *** hdajalilj: Anton Kržič. Odgovorni urednik: Tiska ,,Katoliška Tiskarna".