Leto XIX. m Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din. za >■ leta BO Din, za '/• leta 45 Din mesečno 15 Din; za inozemstvo : 210 Din. - Plača in toži se v Ljubljani TRGOVSKI UST Številka 11% Uredništvo ln upravnim*« je v Ljubljani v Gregoriji, če vi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pst pošt. nranllnlci v Ljubija Časopis za trgovino, industrijof obrt in denarništvo št. 11.953. - Tel. St. 25-82. Izhaja vsak lore“- *• trtek m soboto Ljubljana, ietrtek 22. oktobra 1936 Cena p®8*™*™1 i*SA vcfici olD i Zboiišaite uradniške plače 1 Cene rastejo! Ze cela vrsta živil se je podražila, a pričakovati je, da se bodo tudi cene industrijskih izdelkov povečale, pa čeprav se nas ofioialno devalvacija valut ne tiče. Dvig cen ni sam na sebi tudi nobena nesreča, temveč znak konjunkture, kakor je bil nasprotno silen padec cen agrarnih proizvodov glavni vzrok naše gospodarske krize. Dvig cen bo zato dvignil kupno silo kmetskega, na drugi strani pa zmanjšal kupno moč mestnega prebivalstva in vseh onih, ki prejemajo stalno plačo. S tem nastaja nevarnost, da dvig cen ne bo imel onega dobrega gospodarskega učinka, kakor bi ga imel, če bi prišel vsem stanovom v dobro. Gledati je zato treba, da ne bo dvig cen le enim v korist, temveč vsemu prebivalstvu in da se bo zaradi dviga cen dvignila tudi kupna moč vsega prebivalstva. Ko so bile zadnjič znižane uradniške plače, se je to utemeljevalo tudi s .tem, da so cene vsem pridelkom padle in da se je življenje pocenilo. Ce je morda takrat ta argument tudi veljal, danes prav gotovo ne velja več in zato je treba tudi revidirati sklep o znižanju plač. Uradniške plače je treba zvišati in slediti primeru češkoslovaške vlade, ki je z novim proračunom to tudi že storila. Seveda se nam bo reklo, da je to iz finančnih razlogov nemogoče. Na ta ugovor moramo predvsem omeniti, da nihče ne zahteva ali pričakuje, da bi se kar naenkrat kardinalno zboljšale vse plače. Toda vsaj največje trdote, ki so se zgodile z zadnjo redukcijo, naj bi se popravile. Storil naj bi se kratkomalo vsaj začetek, da bodo uradniki mogli vsaj upati v boljše čase. Trdimo, da se bo ta povišek državi zelo bogato obrestoval, ker bo povečana delavoljnost vseh in bo tudi zato efekt uradnih ur neprimerno večji. Danes so nekateri uradniki v tako silnih gmotnih skrbeh, da morajo vsepovsod iskati kakšen zaslužek, da imajo vsaj toliko, kolikor potrebujejo za svojo golo eksistenco. Nikakor pa ni res, da ne bi naša država zmogla finančnih sredstev niti za skromno zvišanje plač. Daleč so še ti časi, ko se bo v naši upravi gospodarilo res kar najbolj vestno in kar najbolj ekonomično. Čeprav je trda za denar, pa se še vedno tudi dosti denarja zapravlja. Malo več ekonomije v drž. gospodarstvu, pa bodo tudi tu sredstva za zboljšanje uradniških plač. Še vedno izdajamo za čisto reprezentativne namene silno mnogo denarja, še vedno ne dona-šajo državna podjetja niti primeroma onih dohodkov, ki bi jih pod upravo zasebnikov prav gotovo mogla donesti. A ne samo zmanjšati državne izdatke bi mogli, temveč tudi povečati državne dohodke. Naj se že vendar enkrat revidirajo vsi privilegiji, ki jih je država tako bogato sipala naokoli. Baš trgovske organizacije* so že ponovno opozarjale na težko denarno škodo, ki jo povzročajo ti privilegiji državni blagajni! Kaj je ta blagajna res tako polna, da se ti opomini dosledno prezro? Kje je vendar prepričujoč razlog, da uživajo davčne privilegije nabavljalne zadruge z milijonskim dobičkom in še večjim prometom? Zakaj se ne obdačijo prodajalne industrijskih podjetij tako ko vse druge trgovine? Zakaj se tujemu kapitalistu, ki zgradi v Jugoslaviji tvornico, kar podari cela kopa privilegijev? Še marsikje je mogoče najti denar, ne da bi bolelo in s tem denarjem pomagati tam, kjer trpe danes prav težko pomanjkanje. Pa tudi ne glede na vse to, so še drugi in močnejši razlogi, ki zahtevajo, da se gmotni položaj uradništva zboljša. Vse naše gospodarsko življenje trpi najbolj zaradi napak in premajhne eks-peditivnosti uprave. V hipu, ko bi bilo uradništvo brez gmotnih skrbi, bi se tudi dvignilo vse gospodarstvo, ker bi se v vseh uradih bolje delalo.' Pri tem pa je upoštevati še to, da ostaja skoraj vseh 100 odstotkov denarja, ki ga prejema uradništvo, v deželi, da torej ves ta denar ostane gospodarstvu. V zadnji posledici pome- ni zvišanje uradniških plač ne povišanje izdatkov, temveč večje kroženje denarja. V obliki povečanih dohodkov gospodarskih podjetij bo dobila država skoraj ves povišek za uradniške plače povrnjen. Stvarni razlogi zahtevajo zboljšanje gmotnega položaja državnih nameščencev in ti razlogi so tako tehtni, da jih moramo upoštevati, če hočemo doživeti zboljšanje naše uprave in s tem tudi našega gospodarstva! «« Rekordni go$pod Slovenile“ Izmišljotinaf ki naj še boii pritisne Slovenijo , Kakor v vsej državi in kakor nje proti slovenskemu gospodar-1 poslenost prav nič manjša ko dru-povsod po svetu, se je tudi v Slo-1 stvu, da bi se namreč z bajko o | god. veniji dvignila v avgustu zaposle-■ gospodarskem poletu Slovenije nost. Bilo bi več ko obupno, če bi zmanjšale Sloveniji še one dobri-se celo v najugodnejšem mesecu ne, ki jih danes prejema od drža-povečala brezposelnost. Zato je ve, na drugi strani pa da bi se naravno, da tudi statistika SU-ZORa navaja za mesec avgust povečanje zaposlenosti v vsej državi. Tako se je po tej statistiki ■povečalo število pri SUZORu zavarovanih delavcev za 57.405 na 644.093. V Sloveniji se je dvignilo število zavarovancev za 8699 v primeri z lanskim avgustom. S Slovenija še težje obremenila z Ta brezposlenost pa se v Sloveniji vidi v manjšem obsegu tudi zato, ker si vse polno Slovencev najde vsako leto zaslužek žek v drugih pokrajinah, kjer de- davki. Kaj briga te gospode, če lajo za njih gospodarski dvig, samo bi pri tem tudi vsa Slovenija pro- da imajo pri tem svoj skromni padla, saj se ti gospodje tudi ne zaslužek. A koliko naših ljudi pri sramujejo javno nastopati z zah- j tem vsako leto propade, kažejo tevo, da je treba vso slovensko j dovolj zgovorno nesrečne usode industrijo demontirati in prenesti na jug, ker je preblizu meje. Ti gospodje prav dobro vejo, da bi tem je tolkla Slovenija rekord v t0 pomenilo gospodarski pogin »gospodarskem poletu«, dodaja na. Slovenije, a kaj jih to briga, sa-to »Narodno blagostanje«, da bi ,mo koiikor je je še! jasno dokazujejo, da je Slovenija vse prej ko v gospodarskem poletu. Tako se »Narodno blagostanje« dosledno ne ozira na statistiko naše Zbornice o propadanju trgovine in obrta, pa čeprav je ta sta »Slovenija tolče še dalje rekord varovancev v Sloveniji relativno višje. Poleg tega pa je Slovenija letos doživela tako slabo letino, kakor že dolgo ne. Iz Slovenije morajo zato letos iskati ljudje še •v prav posebni meri zaslužka v tistika najmanj tako zanesljiva Bcm propada, največje hotelsko ko pa statistika Osrednjega ura- P°djetje se prodaja na dražbi, vsa v gospodarskem poletu!« Ali je! drugih gospodarskih panogah. Če sploh že bila napisana v naših tega zaslužka ne najdejo, potem listih tako očitna nesmiselnost tudi nimajo nobene možnosti cksi-kakor je ta? Podjetje za podjet- j stence. Statistika SUZORa sama po sebi zato še ne dokazuje, v kdteri. pokrajini je blagostanje in v kateri ga ni. Danes je blagostanje,v Vojvodini in v Srbiji, v Sloveniji pa je revščina, in vedno večja pav-pcrizacija vsega prebivalstva. Končno pa še o, sami statistiJfi* SUZORa. Saj sploh res ni to, kar trdi »Narodno blagostanje«. Po statistiki SUZORa .je bilo zavarovancev v avgustu: v Sloveniji v drug® pokrajin® 1930 102.269 1549.217 1933 781999 459.827 1936 91.495 552.598 \ I * Iz teh številk sledi, daje zaposlenost v Sloveniji še vedno za. 10.774 zavarovancev ali za 10‘5^ manjša ko 1. 1930, dočim je v vsej državi za 3381 zaarovanccv ali za (V6% večja ko leta 1930. A kako še vse drugačna bi bfr-la razlika, če bi se socialno zava- ' rovanje v drugih pokrajinah tako ' natančno izvajalo ko v Sloveniji! Druge pokrajine so torej napredovale, v Sloveniji pa smo še dar nes na slabšem ko l. 1930. A med1 tem je prihajal skozi šest let notfi prirastek, ki potrebuje^zaslužka te kruha, za najmanj 30.000 zavarovancev bi moralo biti Število za-' rovancev v avgustu'večje ko‘Irta 1930, dejansko pa je za 40.000 manjše. In na vse to si upa »Narodnio blagostanje« še kvasa/riti, da Slovenija tolče vse rekord« v gospo-’ ' darskem poletu! Da, mogla bi Slovenija biti jj; Jugoslaviji med gospodarsko najnaprednejšimi pokrajinami *■ tn ‘ mogla bi dati državi še znatno ' večje dohodke, če bi se vsaj glajr-ni interesi Slovenije malo bolj upoštevali, kakor pa se upošteva^ jo. Toda povsod se z velikimi stroški grade in ustanavljajo ve tovarne, le v Sloveniji se nič ne stori, temveč se hoče se obstb-ječe demontirati! -Za 'druge pokrajine se s posebnimi uredbami nakladajo na vso državo nova davčna bremena, le za slovensko gospodarstvo se nič ne storil Ne rekord' gospodarskega poleta tolče Slovenija, pač pa rekord zapostavljanja, če že hočemo govoriti >o rekordih. da v Zagrebu. Prav tako se »Na rodno blagostanje« niti najmanj ne zmeni za številke o javnih delih, ki jasno dokazujejo, da je Slovenija z javnimi deli ena naj-slabše dotiranih pokrajin. Tudi ne briga »Narodno blagostanje« davčna statistika, sploh nobene druge številke, ki kažejo neugodno stanje slovenskega gospodarstva. Kaj šele, da bi upoštevalo tudi strahovito krizo slovenskega denarništva, ki je po svoji ostrosti pač brez primere v državi. Vse to »Narodno blagostanje« ne briga, kajti če bi ga brigalo, bi se v prah podrla vsa njegova stavba o gospodarskem poletu Slovenije. Videlo bi se, da je vsa ta stavba prazna bajka, ki ima edino utemeljenost v animoznosti do Slovencev, (ne pa seveda tudi do onih družb, ki dobro plačajo svoje analize v »Narodnem blagostanju«). Kje je vzrok te animoznosti, tudi dobro vemo, saj se posebno očitno pokazuje šele v poslednjem času ter smo na ozadje te animoznosti tudi že dovolj jasno pokazali. Ta animoznost pa raz- lesna produkcija stoji, premogovna /produkcija nazaduje, slovensko denarništvo je na tleh, »Narodno blagostanje« pa govori, da tolče Slovenija vse rekorde glede gospodarskega poleta! In to na podlagi statistike SUZORa! Ce bi to statistiko SUZORa v resnici trdila, potem bi morali pač takoj in odkrito izjaviti, da ni ta statistika nič vredna! Toda tega statistika niti ne trdi, to trdi samo »Narodno blagostanje«, ki se na statistiko SUZORa prav toliko razume, ko na slovensko gospodarstvo. Moramo zato povedati »Narodnemu blagostanju«, da je s socialnim zavarovanjem prav tako, kakor s plačevanjem davkov. Kdor je v Sloveniji kje zaposlen le 14 dni, je že zavezan socialnemu zavarovanju, drugod pa takšne strogosti še dolgo ne poznajo. V Sloveniji se pač socialni prispevki pobirajo prav tako rigorozno, ko davčni, tam pa, kjer izhaja »Narodno blagostanje« pa se ne pobirajo niti eni niti drugi v tej meri. Zato pa je odstotek zavarovancev v Sloveniji vedno večji ko dru- Sanacija in zavarova Povpravku, ki ga je objavilo ravnateljstvo ljubljanske podružnice »Feniksa« v »Ponedeljskem Slovencu«, je dostavil list tudi pripombo, v kateri pravi med drugim to-le: Ugodna rešitev vprašanja jugoslovanskega »Feniksa« je odvisna v prvi vrsti od vlade. Naloga društva Feniksovih zavarovancev bi zato morala biti predvsem ta, da z intervencijami pri vladi pospeši to rešitev. Ker pa je izjavil trg. minister da bo to vprašanje najkasneje do 28. novembra ugodno rešeno, je tudi vsako nadaljnje vznemirjanje zavarovancev nepotrebno in so odveč tudi vsi stroški, ki naj bi šli v breme zavarovancev. S tem stališčem »P. S.« se nikakor ne moremo strinjati. Predvsem moramo pripomniti, da so uspešne samo osebne intervencije. Te pa veljajo. Ali naj nosijo te stroške v celoti le nekateri posamezniki ali vsi zavarovanci? Jasno je, da ni nobene gotovosti, da se bodo te intervencije tudi zgodile, kriva tudi 'namen vse te kampa- god, pa čeprav ni v Sloveniji brez- če bi morali tisti, ki bi prevzeli grenko breme interveniranja nositi še vse stroške. Pa to mimogrede! Niti najmanj ne dvomimo, da je bila odkritosrčno mišljena izjava, da »1» vprašanje jugoslovanskega'Feniksa' ugodno rešeno , do 28. novembra. Toda 100% gotovosti, da ne bo'tako zgodilo, vendar nikjer ni. Mnogo bolj gotovo pa jč, da *e bolh rešitev tudi dosegla, če bodo zavarovanci neprestano drezali, da se vse vprašanje čkn prej reši. Prav za prav se zavarovanci, čč se sami za stvar ne bi zanimali, ne bi smeli niti pritoževati, če bi se zadeva rešila slabo za ijijlh. 'Zakaj bi se končno drugi za njih irttere-se bolj brigali, kakor jpa se brigajo sami! "• ',r " 7 •? . v Ne gre pa tu le .za vpnašasrje Losingerjevih menic — sin samo* na to vprašanje je minili;,g. trap* vinski minister, tio >je;podal citirano izjavo, temveč‘tudi za vprašanja. Losingerjeve iucntpe bi šele ustvarile sanacijsko bazo,, sanacija sama z njimi pa Seni S*- vjfSdena. Mislimo, da bi zavarovani «af>a&K> postopali, če bi dejali, da jih način sanacije nič ne briga, samo da je.ugodno irešeno vprašanje Losingerjevih menic. Odveč pa je tudi skrb, da bi zavarovanci preveč plačali. Na ustanovnem občnem zboru je bilo sklenjeno, da plačajo zavarovanci, ki so zavarovani do 10.000 din celih 25 din za vse leto, oni, ki so zavarovani do 100.000 din 50. Pa še tega zneska ni nihče prisiljen plačati, in ga tudi ne bo plačal, saj (je od vseh 6000 zavarovancev do-sedaj pristopilo k društvu le nekaj sto. Strah, da bi zavarovanci plačali preveč, je torej čisto nepotreben. Nasprotno pa je čisto gotovo, da bodo zavarovanci Feniksa tem preje prišli do svojih pravic, čim bolj se bodo sami brigali za svoje (n te rese. Važno za izvoznike! Izvozniki, ki so sklenili kako kupčijo za izvoz blaga v države, ki so devalvirale svojo valuto, a blaga niso poslali v inozemstvo pred devalvacijo, se vabijo, da v lastnem interesu nemudoma brzojavno javijo Udruženju izvoznikov v Beogradu, za katero blago, v kateri količini in v kateri vrednosti so sklenili kupčijo. Vrednost naj izkažejo po dogovorjeni valuti, obračunani po starem kurzu. Nadalje naj izkažejo državo, v katero naj bi se to blago izvozilo. Perpetuum Izvoz živine v Italijo se je že začel Urad za kontrolo izvoza živine poroča, da se je živina že začela izvažati v Italijo. Kdor hoče izvažati živino v Italijo, mora imeti izvozno dovoljenje od urada za kontrolo izvoza živine. To izvozno dovoljenje pa dobe šele potem, ko so že stopili v stik z italijanskimi uvozniki ter so ti že prejeli uvoz-09 dovoljenje, od italijanskih oblasti. . ______ Letošnji učni tečaji Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani so se pričeli, kakor običajno, sredi oktobra. Poučuje se v prostorih Državne trgovske akademije na Bleiweisovi cesti. Poučuje se laščina, nemščina in slovenska stenografija. Obisk je jako številen in jasno dokazuje, koliko je zanimanja. za jezike naših sosedov in za slovensko stenografijo. Laščina in nemščina se poučujeta v dveh tečajih, v nižjem tečaju za začetnike in v višjem tečaju za take obiskovalce, ki žele svoje znanje izpopolniti. Vseh obiskovalcev je 180. Statistika konkurtzov in prisilnih poravnav Društvo industrijcev in veletr govcev v Ljubljani objavlja za september naslednjo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega leta): Otvorjeni konkurzi: v Dravski banovini 2 (5), Savski 4 (2), Vr-baski — (—), Primorski — (1), Urinski 1 (1), Zetski — (2), Dunavski 1 (1), Moravski — (1), Vardarski — - (—), Beograd, Zemun, Pančevo — (2). Razglašene prisilne poravnave izven konkurza; v Dravski banovini. 4 (8), Savski 8 (7), Vrbaski -r-. (- -)» Primorski — (3), Drinski 1 (2), Zetski — (—), Dunavski 2 (5), Moravski — (—), Vardarski _ Beograd, Zemun, Panče- vo — (3). .Končana konkurzna postopanja: v Dravski banovini 1 (2), Savski 3 (3), Vrbaski — (—), Primorski — (—), Drinski 3 (5), Zetski (—), Dunavski 6 (13), Moravski 3' (9), Vardarski 1 (5), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (3). - Potrjene prisilne poravnave: Dravski banovini 6 (11), Savski (5)-,' Vrbaski — (1), Primorski 2 (1), Drinski 2 (2), Zetski — (2), Dilnavski 3 (7), Moravski 1 (-VardOrski — (—), Beograd, Zemun, Pančevo— (—). Pogosto, zelo pogosto slišimo za odhode v tujino komisij, ki se v imenu našega narodnega gospodarstva pogajajo ter tudi sklepajo gospodarske pogodbe. Vedno pa beremo in slišimo, da so člani teh komisij skoraj vedno eni in isti ljudje, uradniki, oni tako imenovani »gospodarski aristokrati«. Če se jim doda strokovnjak, ta gotovo ni praktičen gospodar, temveč ali profesor univerze ali diplomat ali kdo drugi. Še nikdar pa nismo čitali in slišali, da bi bili v teh komisijah, ki tako silno zavezujejo naše gospodarstvo do tujine, praktični gospodarski ljudje, industrialci ter ekonomisti iz prakse. Pri pogajanjih za trgovinske od-nošaje ne sodelujejo, kadar gre za les, lesni strokovnjaki ali lesni gospodarji, ki praktično poznajo prašanja našega lesnega gospodarstva. Prav tako pa je tudi, kadar gre za klavzule, ki se nanašajo na kemično, tekstilno ali katero drugo industrijsko panogo. Seveda pa so tudi posledice vedno iste: negativne. Kajti dočim nastopajo naše birokratske komisije s svojimi pisarniškimi izkušnjami, ki so brezkrvne in brez življenja, pa vidimo na drugi pogodbeni strani štab izkušenih gospodarskih ljudi, publicistov, ekonomov. Posledice te neenake borbe za interese svojih držav pa potem le preveč težko občutimo. Zakaj je tako? Ali se res more misliti, da na primer uradnik zunanjega ministrstva, ki je v svojem prostem času pesnik, bolj uspešno sodeluje pri pogajanjih za naš les kakor pa kakšen strokovnjak ali industrialec iz poklicnih lesnih organizacij? Ali pa so morda ti vedno isti ljudje v resnici tako dobro informirani o vsem in vsaki podrobnosti iz našega gospodarstva, da morajo tudi biti vedno in_ povsod zraven? Ne zavidamo jim njih odlikovanja niti njih potne honorarje, bankete, časti, temveč smo samo nesrečni in v skrbeh zaradi posledic takšnega dela. Ni zadosti biti višji uradnik ali imeti doktorski naslov ali pripadati onemu razredu »gospodarskih aristokratov«, niti ni zadosti, da je človek pošten. Treba je tudi poznati vprašanja gospodarstva, zaradi katerih se vodijo pogajanja. Treba je poznati mehanizem trgovine in treba je poznati narodno gospodarstvo. Malo pa je teh stalnih članov komisij, ki se s tujino v imenu našega gospodarstva pogajajo, a brez njegove volje in brez njegovega postanka, in ki bi vse te stvari resnično poznali. Tako, kakor se dela v upravnih odborih posameznih podjetij, v katerih je intercsirana država, tako se dela tudi tu. Ni potem čudno, če se za zgraditev ogromne in važne industrije odbija cenejša in ugodnejjša ponudba ter sprejme dražja, ni potem čudno, če se uporablja slab material mesto dobrega, ko pa v upravi tega podjetja opravlja ista oseba, ki je seveda uradnik nekega ministrstva, upravno in nadzorno oblast. In kako naj bodo ugodne posledice, če se člani uprave imenujejo ne po dejanski potrebi, temveč zaradi politične akcije ali kumstva, čeprav vsi ti ljudje nimajo prav nobene zveze z industrijo niti nimajo najbolj osnovnih pojmov o železni industriji! V katerem državnem podjetju so člani upravnega odbora imenovani iz vrst industrialcev, trgovcev, gospodarskih ljudi? Niti v enem! Mesto njih vidimo male podeželske ljudi ali velike strankarske velikaše. Vidimo upokojene generale in polkovnike, odvetnike, javne beležnike, državne uradnike, vidimo vse in vsakogar, samo praktičnih gospodarskih ljudi ne vidimo. Ali bi bilo res škodljivo, če bi bili v posameznih dr žavnih podjetjih tudi ljudje iz vrst industrialcev in trgovcev, ki bi teoretikom — onim, ki imajo vsaj teoretično nekaj znanja iz gospo-1 ristini svetovalci in člani uprav-darstva — ter onim drugim sine- j nega telesa, ali bi morda ne bili kuristom — ki dobivajo tudi do boljši »strokovnjaki« kakor pa so 500 din dnevnic poleg stanovanja in potnih stroškov — dajali vsaj navodila, kako se mora delati? Globoko smo prepričani, da bi sodelovanje teh praktičnih ljudi v upravi državnih podjetij bilo neprecenljive koristi in da bi se s tem odpravile marsikatere temne sence, a tudi preprečile marsikatere materialne škode. Ali ne bi v teh upravnih odborih bolje delovali kot strokovnjaki zastopniki gospodarskih, industrijskih, trgovskih in obrtniških organizacij? Ali ne bi bili tajniki industrijskih zbornic ali združenj industrialcev,, ali tajniki drugih obveznih združenj, pa tudi zastopniki podobnih industrijskih podjetij nad vse ko- uradniki iz ministrstev? * Treba že enkrat pogledati stvarem odkrito v oči ter napraviti napakam konec! Te komisije in li dosedanji upravni odbori — »prezaposleni« ter dobičkonosni po svojih dnevnicah in potnih stroških — ne donašajo koristi niti državi niti gospodarstvu. To nam kaže izkušnja. Komisija je odšla v Rim, komisija se je vrnila iz Rima... In komisija je takoj nato odšla dalje v Nemčijo, da nam tudi tam »zagotovi« gospodarski uspeh. Perpetuum mobile... (»Industrijski Pregled«) Trgovinska pogaiania z Nemčiio Nemčija nam ie povišala stare kontingente in dovolila tudi nove Iz Beograda poročajo o ravnokar zaključenih trgovinskih pogajanjih z Nemčijo v Dresdenu naslednje; Za trgovinska pogajanja z Nemčijo, ki je naš glavni odjemalec, je vladalo naravno v vsej državi veliko zanimanje. Pri pogajanjih je bilo treba rešiti celo vrsto vprašanj in težkoč, |ki so nastale v zadnjem času. Tako je poslal zaradi uporabljanja rtekih novih predpisov izvoz nekaterih naših izvoznih predmetov nemogoč. To bi nas tem težje zadelo, ker imamo letos izredno dobro letino, da nam je izvoz tem bolj potreben. Zato je bilo prizadevanje naše delegacije, da se nam vsi dosedanji kontingenti ne samo ohranijo, temveč še povečajo. Z ozirom na vse te težkoče, ki jih je bilo treba premagati, so bila pogajanja primeroma hitro končana. Pravijo, da se naša delegacija zadovoljna vrača iz Dresdena. Naša delegacija je skušala zlasti doseči povečanje izvoza agrarnih proizvodov. Nemci so pristali na to, da se poviša uvozni kontingent za češplje za 1000 vagonov na 2200 vagonov. Nadalje je odobrila Nemčija uvozni kontingent za 5000 vagonov pšenice, in sičer po pogojih, kakor je želela naša delegacija. Nadalje je dovoljen kontingent 8000 vagonov koruze. To sicer z ozirom na veliki letošnji pridelek koruze ni veliko, toda zanimanje za našo koruzo je tudi v drugih državah znatno, da bo mogoče vso koruzo izvoziti. Kontingent za pekmez iz češpelj je povišan za 50 na 200 vagonov. Glede uvoza perutnine in živine ter prešičev pa poroča »Jugoslovanski Kurir«, da so Nemci pokazali v tem pogledu veliko popustljivost. Tako so Nemci znova dopustili uvoz jajc in perutnine iz naše države. Zlasti je treba omeniti, da je Nemčija tudi dvignila cene za naša jajca, in sicer od 83 na 90 mark. Izvoz jajc in perutnine se je že začel. Glavno vprašanje, ki se je obravnavalo pri pogajanjih v Dresdenu, je zahteva naše Narodne banke, da se plačujejo nekateri naši izvozni predmeti, kakor koruza, pšenica, konoplja in kože v svobodnih devizah. »Jugoslovanski Kurir« pravi, da je to vprašanje po vsej verjetnosti rešeno na način, ki bo zadovoljil obe pogodbeni stranki Drugo važno vprašanje, ki zanima zlasti naš izvoz, je vprašanje uvoza svežega mesa v Nemčijo. Kakor znano, je lani Nemčija dovolila uvoz 40.000 prešičev. Ta kontingent smo izčrpali že do februarja t. 1. Od takrat je izvoz prešičev v Nemčijo popolnoma prenehal. Sedaj je naša delegacija zahtevala, da Nemčija dovoli večji letni kontingent za sveže meso. Trdi se, da je zahtevala naša delegacija kontingent od 140.000 do 180.000 svežih prešičev* in da je Nemčija ta kontingent tudi dovolila. Nadalje nam je Nemčija dovolila kontingent 50 malih vagonov svežega namiznega grozdja, kar znaša 375 ton. Tvrdke, ki morejo izvažati grozdje, pa bodo Nemci sami izbrali. Vendar pa so dali od vsega kontingenta 40 malih vagonov Savezu sadjarskih zadrug v Beogradu. Kaj je bilo sklenjeno glede izvoza jabolk, še ni znano. Beograjsko poročilo nadalje zatrjuje, da bodo odslej izvozniki veliko hitreje prišli do svojega denarja, ker bodo naše železnice nabavile v Berlinu za 400 milijonov din železniškega materiala. To je znatno višji znesek, kakor pa znaša naš aktivni saldo z Nem-čijo. Upamo, da se bo to optimistično poročilo izkazalo v celoti kot upravičeno. »Industrijski Pregled« Zaradi stavke grafičnega delavstva se je septembrska številka »Industrijskega Pregleda« zakasnila in je zato sedaj izšla kot dvojna številka za september in oktober. Na uvodnem mestu objavlja članek »Perpetuum mobile«, ki ga ponatiskujemo, ker je v njem s krepkimi besedami pogumno razkrita ena naših glavnih napak^ ki srno jo tudi mi že ponovno ostro grajali. — Tajnik ind zbornice Miličevič objavlja članek: Omladina v gospodarstvu 'kot gospodarski, socialni in kulturni problem. Sledi članek g. Boško-viča o trošarini in industrijski proizvodnji. Nato sledi serija člankov o borskem rudniku ter o to-pilniški delavnosti v tem rudniku. Opozarjamo iz serije teh člankov na članek Vladimirja Škerla o političnem in gospodarskem pomenu ustanovitve rafinerije bakra v Boru. Slede nato še članki o lesni destilaciji v Tesliču, o stanju naše kemične industrije, o pregledu našega rudarstva, nakar sledi nadaljevanje Leksikona industrijskih podjetij v naši državi. Tuji pregled zaključuje številko. Iz navedene vsebine je jasno razvidno, da je ohranil »Industrijski Pregled« svojo staro višino in ga zato najtopleje priporočamo. v Dttr”a. pil 7p u 21 urahkemi?no *-U 1 Ul Ull .u.i.. I barva, plasira in anali obleke, klobuke Itd. Skrobl in svetlolika srajce ovratnike in maniete. Pere suit. monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 44. Selenburgova ni. 8. Telefon it 88-78. Politične vesli Zun. min. Antonescu je izjavil, da so odnošaji med Francijo in Malo antanto neomajni, še večje pa je zbližan j e med Anglijo in Romunijo in Antonescu odpotuje na poziv Edena v kratkem v London. Vajda Voevod, voditelj romunske zemljoradničke stranke se je na nekem shodu izjavil proti parlamentarizmu. Stranka sama pa je uvedla fašistični pozdrav. Kancelar dr. Sušnik je v svojem nedeljskem govoru Izjavil, da bo morda avstrijska vlada razpisaia plebiscit o vprašanju, če naj postane Avstrija monarhija ali pa ostane republika. Dejal je, da je to vprašanje čisto Interno vprašanje Avstrije. To pa nikakor ni res, kar so države Male antante že ponovno poudarile. Belgijski ministrski predsednik van Zeeland bo obiskal Pariz, da pojasni francoskim vladnim krogom novo belgijsko zunanjo politiko. Belgijski zunanji minister je izjavil, da bo Belgija do podpisa novega porenskega pakta izpolnjevala vse svoje obveznosti. Na- skupnem posvetovanju francoske vlade ter zastopnikov vojske je bilo sklenjeno, da se podaljša »Maginotova linija« ob vsej belgijski meji do Rokavskega preliva. Med francoskimi generali se opaža živa agitacija proti franco-sko-sovjetski vojaški zvezi. Potovanje grofa Ciana v Berlin naj dokončno razčisti odnošaje med Italijo in Nemčijo. Po pisanju italijanskega časopisja je Italija pripravljena v celoti podpirati nemško zunanjo politiko pod pogojem absolutnega spoštovanja avstrijske neodvisnosti. Sodelovanje podonavskih držav naj se začne, pri tem pa vpliv Italije ne sme biti oslabljen in tudi ne v korist Nemčije. Končno zahteva Italija vso podporo za priznanje aneksije Etiopije. Tudi francosko in angleško časopisje poroča, da se opaža v italijanski javnosti preobrat, ker se boji, da bi postala Nemčija premočna in da bi bila ogrožena ne le Južna Tirolska, temveč tudi avstrijska neodvisnost. Leon Blum je na naslov radikalnih delavskih voditeljev spregovoril na banketu v Orleansu par zelo resnih besed. Dejal je, da zahteva državni interes, da se uvede red. Z ozirom na delavske stavke in zavzemanje tvornic mora reči, da dežela imperativno zahteva periodo stabilnosti in normalnosti po številnih reformah, ki jih je francoska vlada izvedla, če vlada ne bi mogla očuvati reda, potem bi bilo to silno nevarno in v korist samo nasprotnikom republike. Poostritev tiskovnega zakona je napovedal Leon Blum na socialističnem shodu v Toulousu. Listi bi morali po novem zakonu objaviti od kje imajo sredstva ter objavljati tudi svoje bilance. Tudi kontrolo nad poročili bo skušala organizirati vlada. Glavno pa je, da vsi delajo za socialistični list »Populaire«. General Goring je Imenovan za vrhovnega komisarja za izvedbo nemške štiriletke. S tem se je že itak velika, oblast generala Go-ringa v gospodarskih vprašanjih močno povečala. Rajhovski listi se v zadnjem času pritožujejo nad raznimi raznarodovalnimi ukrepi, ki so jih Izdali Italijani v Južni Tirolski. šef nemške državne policije Himmler je bil sprejet od Mussolinija v avdienci. Sovjetski tisk je začel pripravljati rusko javnost, da mora Sovjetska javnost odkrito podpirati špansko vlado, ker je danes položaj v Evropi takšen, da nihče ne more tvegati vojne in zato tudi odkrito podpiranje madridske vlade ne pomeni nobene vojne nevarnosti. General Franco je izjavil, da bodo nacionalistične čete po zavzetju Madrida korakale na Barcelono, ker da bi bila svoboda španskega naroda nepopolna, dokler bi v Kataloniji vladali marksisti. Predsednik španske repulblike Azana in več ministrov so zapustili Madrid in odšli na »inšpekcijsko potovanje« v Barcelono. To »inšpekcij sko potov anj e « tolniaci-jo splošno kot dokaz, da je Špan-ska vlada obupala, da bi se mogla še uspešno boriti proti upornikom. Iz Etiopije prihajajo poročila o veliki bitki, ki je bila med italijanskimi četami in etiopskimi uporniki. V bitko so posegli tudi italijanski bombarderjl in odločili bitko v korist Italije. Na italijanski strani da so se posebno hrabro borili etiopski rekruti, ki so bili letos uvrščeni v italijansko vojsko. Vsa pokrajina Sidamo je sedaj v rokah Italijanov. Denarstvo že 17 milijonov Podpisovanje 6% ljubljanskega ■obligacijskega posojila lepo na-preduje, kar je dokaz, da je posojilo v resnici ugodno in da kriza zaupanja ponehuje. Do srede popoldne je bilo skupno podpisano posojila za 17 milij. din in le še 3 milijoni manjkajo, pa je podpisana cela vsota posojila. Najbrže bo to tudi doseženo še ta teden, rok za podpisovanje posojila pa teše še do 10. novembra. Posojilo bo zato prav gotovo podpisano. Kako se bo postopalo, ko bo podpisano vseh 20 milijonov, še ni znano. Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 15. oktobra navaja te izpremembe (vse v milijonih din): Zlata podloga se je povečala za 7,8 na 1.585,0. Devize, ki ne spadajo v podlogo so se pomnožile za 14,8 na 577,5. Vsota kovanega novca se je povečala za 15,3 na 344,1. Posojila so skupno narasla za 0,8 na 1.699,0. Razna aktiva pa so se povečala za 8,8 na 675,9. Obtok bankovcev se je zmanjšal z 35,4 na 5.2124,0. Povečale pa so se obveze na pokaz, in sicer za 64,2 na 1.590,7. Razna pasiva so se povečala za 22,6 na 330,1. Skupno zlato in devizno kritje znaša 29,88 °/o, samo zlato pa 28,09 %. Novi tečaji deviz v Romuniji Romunska narodna banka je določila tečaj francoskega franka na 6,21 leja za nakup in na 6,55 leja za prodajo. V tem tečaju je tudi že prim v višini 38°/o, da torej uradni tečaj francoskega franka znaša samo 4,50 leja za nakup in 4,75 leja za prodajo. Za nizozemski goldinar znaša uradni tečaj 52,25 leja brez 38% prima, da je torej njegov dejanski tečaj 72,10 leja. Za švicarski frank je določen tečaj 22,80 leja s primom 38% pa na 31,19 leja za prodajo in 32,77 leja za nakup. * Na ljubljanski borzi se je v sredo ponujal funt po din 24225, avstr, šiling pa je bil po 8'62. V Zagrebu se je funt prodajal po 242'03. — Dvignili so se nemški klirinški čeki, ki so bili v Ljubljani po 1455, v Beogradu pa po 14'592. Sarajevski občini je dovolilo finančno ministrstvo, da najame 2,5 milijonsko investicijske posojilo pri Mestni hranilnici. Novi tečaji za italijanske turistične čeke so določeni takole: za 100 din 44.15 lire, za 1 funt pa 94.20 lire. Po zadnjem izkazu Francoske banke je njena zlata podloga narasla za 5 milijard na 62,36 milijarde frankov. Zlato kritje se je zato povečalo od 60.47 na 63.33%. Nizozemska banka je znižala diskontno obrestno mero od 3.5 na 2.5 °/o, kar dokazuje, da so se razmere že normalizirale. Stanie gospod na Hrvatsk Iz poročila predsednika zagrebike zborniee , 1158 — Bruselj: zastopnik, za I zaklano divjačino (zajce, fazanfe itd), 1159 — Hamburg: volna, živalska dlaka, kože divjačine, 1160 — Frankfurt na Meni: surove kože in kože divjačine, 1161 — Bruselj: ovčje kože. »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z dne 21. oktobra objavlja: Odločbo o preimenovanju občine Tacen v Šmartno pod Šmarno goro in prenosu sedeža občine iz Tacna v Šmartno — Odločbo o priključitvi delov občin Breg, Grajena in Rogoznica k mestni občini Ptuj — Odločbo o prenosu sedeža občine Prosenjakovci v kraj Selo — Razpis glede uvrstitve transformatorjev med stroje — Obrazec izpričevala o izpitu za vozača električnega tramvaja — Razne ratifikacije mednarodnih konvencij — Razglas o razpisu volitev za občini Sedlarjevo in Podčetrtek — Odločbo banske uprave o priznanju samosvojega ribarskega okraja št. 23, Mengeš — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. Na zadnji plenarni seji zagrebške zbornice je podal predsednik dr. Krasnik daljše poročilo o stanju gospodarstva na področju zbornice. Iz njegovega poročila posnemamo: Upravičeno je upanje, da se bo izvozna trgovina, ki je v zadnjem času zelo trpela, sedaj popravila. Po previdni cenitvi — uradne statistike namreč še vedno ni — nam bo preostalo za izvoz okoli 50.000 vagonov pšenice, za katero bi dobili okoli 700 milijonov din, ter 200.000 do 250.000 vagonov koruze, ki bi nam dala nad dve milijardi, da bi samo izvoz teh dveh pridelkov dal okoli 3 milijarde din. To bi seveda znatno dvignilo vse naše gospodarstvo. Zaradi popolne neorientiranosti, ki je nastala po devalvaciji valut, pa je izvoz žalibog zastal. A ne samo izvoz žitaric, temveč tudi izvoz lesa. To neugodno stanje vpliva tudi na našo notranjo trgovino. Velike izvozne tvrdke še ne prevzemajo blaga, ker se cene še niso ustalile. Posledica tega je, da kmetovalec ne more vnovčiti svojih pridelkov. V težki stiski pa so zaradi tega tudi podeželski trgovci z mešanim blagom, ki sodelujejo pri nakupu žitaric in pri katerih se navadno zbira vse izvozno blago. Čisto mestna trgovina, ki nima z izvozom nič opraviti, posluje zelo omejeno zaradi pavperizacije mestnega prebivalstva. To velja zlasti za trgovino z živili, dočim je v drugih strokah še znatno slabše, posebno zaradi mnogih stavk v zadnjem času, ki so še bolj znižale kupno moč prebivalstva. Če k tem prištejemo še razne druge tež-koče, ki se kar nikakor nočejo rešiti v smislu zahtev trgovine, kakor viprašanje invazije tujcev, nelojalne konkurence, »Ta-Te«, po-družniškega sistema industrijskih podjetij itd., potem se mora reči, da nastaja vprašanje, kako dolgo bodo mogli trgovci sploh še zdržati. Proti uvozni kontroli je mnogo pritožb iz trgovskih krogov. Žal niso gospodarske organizacije zastopane v uvoznem odboru, ki obstoja pri Narodni banki, da bi imele vsaj nekaj vpliva na reševanje tega vprašanja. Mnenja smo, da bi sc morali takšni odbori ustanoviti pri vseh podružnicah Narodne banke. Položaj industrije se letos ni zboljšal. Gospodarska kriza in zastoj izvoza sta glavna vzroka, ki neugodno delujeta na našo industrijo. Poleg tega pa so nastali v zadnjem času tudi številni štrajki, ki niso bili samo rezultat borbe delavstva za boljše mezde, temveč so bile tudi posledice sistematične propagande iz tujine. Pod vplivom teh stavk namerava vlada izdati uredbo o minimalnih mezdah. Čeprav ne smatramo, da je ravno sedanji čas primeren za takšno uredbo, se vendar naša industrija uvedbi minimalnih mezd ne upira. Zahteva pa, da se pri tem uvažujejo velike razlike v višini mezd v posameznih pokrajinah. Zlasti težaven je položaj naše lesne industrije, ker so zaradi raznih uvoznih omejitev možnosti plasiranja našega blaga na tujih trgih silno zmanjšane. Poleg tega pa je ustavljen zaradi državljanske vojne izvoz v Španijo, v Italijo pa zaradi sankcij in njih posledic. Nujno potrebno je, da vlada s spretnimi novimi trgovinskimi pogodbami omogoči našemu lesu dostop na tuje trge. Stanje denarništva se ni bistveno spremenilo. Proces postopne sanacije naših denarnih zavodov se nadaljuje, kar se zlasti vidi v povečani likvidnosti zavodov. Samo da ta proces silno počasi po- teka. Značilno je, da se novi pri-, hranki vedno bolj koncentrirajo v državnih privilegiranih zavodih. Kar se tiče našega zavarovalništva, moramo izjaviti, da nas samo veseli, da je nova uredba o nadzorstvu nad zavarovalnicami gotova. Upamo, da se je ministrstvo pri tej uredbi oziralo na vse iniciativne predloge, ki jih je prejelo iz gospodarskih vrst. Z zadovoljstvom mora zbornica kon-statirati, da so naše domače zavarovalnice, čeprav še ni bilo nadzorne zakonodaje, vendarle poslovale po pravilnih načelih. Zato tudi polom Feniksa ni omajal zaupanja v zasebno zavarovalništvo, ki se še nadalje uspešno razvija. Kar se tiče Feniksa, je težišče vprašanja v usodi Deisingerjevih menic. Če se to vprašanje ugodno reši, potem bi se mogla škoda, ki bi jo imeli jugoslovanski zavarovanci zaradi .poloma dunajskega Feniksa, znatno zmanjšati. Znova naglašamo potrebo, da se čim prej reši vprašanje Feniksa, ker so imele dosedanje uredbe le začasen značaj in zato tudi niso mogle pomiriti zavarovancev. Položaj v gostinski stroki se ni izpremenil. Še vedno ni rešeno vprašanje znižanja davščin in saniranja naše hotelske industrije. Kakor hitro zbere zbornica vse podatke o zadolžitvi naše hotelske industrije, bo nadaljevala energično z akcijo, da pride hotelska industrija tudi dejansko do preje omenjenih ugodnosti. O uspehu letošnje tujske sezone še nimamo točnih podatkov. Kolikor pa je mogla zbornica ugotoviti, je bil obisk znatno večji ko lani in je pričakovati, da bo tudi finančni efekt primerno boljši. Nevarnost pa je, da bo devalvacija lire zelo škodovala tujskemu prometu v Primorju. Temu vprašanju je treba zato posvetiti vso pažnjo. Zbornica je priredila v juliju informativno potovanje po Hrv. Primorju. Na podlagi tedaj nabranih informacij je sestavila tudi več predlogov, ki so na odločujočih mestih našli polno razumevanje. Moremo zato vsaj v tem pogledu upati na zboljšanje. Predsednikovo poročilo je sprejel plenum zbornice z odobravanjem. Razno: 1162 — W. Elberfeld: prednji deli, 1163 — Lendelede (Belgija): umetna gnojila, 1164 — Aleksandrija: hranilni ki iz pločevine, 1165 — Colombo (Cejlon): ponuja se zastopnik za vse predmete. Opomba: št. 1. Solun: neka tvrdka išče zvezo z našimi uvozniki ščetk in Čopičev. * Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd. Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: l. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 8. način ero-balaže z ozirom na tržne uzance. 4 količino razpoložljivega blaga, 5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago. 6. plačilne pogoje in 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči. Otvoritev francoskega na zagrebškem velesejmu V torek dopoldne je bil otvor-jen ob veliki udeležbi zagrebških zastopnikov oblasti ter gospodarskih in kulturnih organizacij francoski paviljon na zagrebški razstavi. . '• Vse goste je pozdravil pariški poslanec ter podpredsednik francoske poslanske zbornice Eduard Soulier. Pozdravil jih je v imenu zadržanega francoskega trgovinskega ministra IJastjda. Obžaluje, da ni mogel zaradi stavke gradbenega delavstva biti pravočasno sezidan stalni francoski paviljon in da se je morala razstava namestiti v sedanjem provizoričnem paviljonu. Omenja stare simpatije, ki vežejo Francijo , z Jugoslavijo. To prijateljstvo mora priti do izraza tudi v boljših francosko-jugoslovanskih gospodarskih odno-šajih. Upati smemo, da se bo to tudi zgodilo, saj se je letos blagovni promet med obema državama znatno dvignil. Povečal pa bi se še v večji meri, če ne bi Jugoslavija zahtevala, da se morajo nekateri jugoslovanski izvozni predmeti plačati v svobodnih devizah. Nato je govoril poslanec Soulier. ki je tudi podpredsednik komisije za zunanje zadeve, o možnostih boljših trgovinskih odnošajev med Jugoslavijo in Francijo. Jugoslavija bi mogla izvoziti v Francijo večje količine pšenice in koruze, če je ta dobre kakovosti. Mogla bi konkurirati s skandinavskim lesom. Povečati bi mogla izvoz rud, če bi dovolila, da se plačujejo v klirinškem prometu. Velika ovira za zboljšanje trgovinskih odnošajev med Francijo in Jugoslavijo je v pomanjkanju rednih pomorskih zvez med obema državama. Zelo bi mogla povečati Jugoslavija izvoz pujskov, ki so znani kot izvrstno jelo. Francozi namreč pujskov ne koljejo, ker smatrajo, da je gospodarsko veliko bolj pametno, če se rede. Če pa imamo že tako veliko pujskov, bi mogli priti v kontakt s francoskimi uvozniki. Končno je govoril poslanec Soulier o francoski razstavi ter podčrtal, da so razstavljene samo fi nejše stvari, da se pokaže francoski okus in francoski smisel za eleganco. Vabi, da obiščejo prihodnje leto pariško svetovno razstavo. Z željo, da se odnošaji med Jugoslavijo in Francijo v korist obeh držav poglobe in povečajo, je zaključil svoj govor. Ban dr. Ružič je nato čestital poslancu Soulieru k uspehu razstave. Gostom pa je bilo nato postreženo z zakusko in francoskim šampanjcem. Nato je bila razstava odprta tudi za vse druge obiskovalce, na katere je napravila najboljši vtis. Poziv! Združenje trgovcev v Ljubljani prosi dotičnega, ki je naslovil dopis na Združenje radi nekega učenca, da javi vsaj naslov matere, ki bi rada zaposlila svojega sina. ali pa se naj dopisnik, katerega podpis je nečitljiv, zglasi sam v pisarni Združenja, da se zadeva razčisti. — Uprava Združenja trgovcev v Ljubljani. Povpraševanle p v tuilni ii Les in lesni izdelki: 1141 — Dunaj: orehov in jesenov les za izvoz v Anglijo, 1142 — Rotterdam: lesni izdelki za domačo porabo, 1143 — Dunaj: les (trd in mehak les). Deželni pridelki: 1144 — Halle a/Saale: konop-Ija, 1145 — Dunaj: zmleta ipaprika, 1146 — Berlin—Charlottenburg: predivo konoplje in tul je, 1147 — Stooholm: bolhač, 1148 — Bern: karfiola, 1149 — Hamburg: oljnate pogače, 1150 — Malta: koruza in zelen fižol, 1151 — Breslau: živalska krma, semena, stročnice, 1152 — Wels (Avstrija): ne-zmleta paprika. Proizvodi sadjarstva: 1153 — Halle A/Saale: vse vrste svežega in posušenega sadja, 1154 — Milan: orehi za izvoz v Kanado, 1155 — Geneve: zastopniška tvrdka se zanima za naša rdeča vina z 11 do 13 stopinj alkohola brez buketa, 1156 — Berlin: malinov sok. Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribarstva: 1157 — Tallinn (Estonska): surove in suhe jagnjetne ter ovčje kože za izdelavo rokavic v teži 65 do 90 kg za 100 kosov, Uvoz blaga iz Anglije za '• vezane dinrje Na zahtevo britanskih interesov je dovoljen uvoz blaga iz Anglije tudi nad določenih 50% vrednost) blaga, ki je bilo uvoženo lansko leto, toda pod pogojem, da se po-ložc pri Narodni’ banki dinarji, ki bodo vezani in ki se bodo mogli uporabiti edino na ta način, da se bo za nje izvozilo naše blago v Anglijo. Sestavljen je seznam predmetov in angleških tvrdk, ki so prodale blago našim uvoznikom. Naše tvrdke niso imele do-sedaj možnosti, da prevzamejo blago, ker niso mogle dobiti dovoljenje za plačilo uvoza od kontrolnega odbora pri Narodni banki. V kolikor se more zvedeti, gre za skupni znesek 10 milijonov din. Narodna banka je predpisala posebne formularje, ki jih morajo izpolniti uvozniki. Uvoznik se mora nadalje zavezati s posebno iz-1 javo, da bo plačal tujega izvoznika samo na ta način, da bo odgovarjajočo vrednost vplačal pri Narodni banki. Obenem mora izjaviti, da so mu znane kazenske sankcije naredbe z dne 13. oktohra 1931, ki bi se uporabile proti njemu, če bi ravnal nasprotno s to svojo izjavo. Poleg tega zahteva Narodna banka še jamstvo banke oz. garancijsko pismo, da banka prevzame obveznosti uvoznika, če jih ta ne bi izvršil. Uvozniki so s temi zahtevami Narodne banke zelo nezadovoljni ter pravijo, da je garancijsko pismo isto ko denarni krediti. Če bi n. pr. kupil uvoznik v Angliji blaga za 3000 funtov, oz. za 700 tisoč din in da se je dogovoril, da plača čez eno leto, potem bi ležalo garancijsko pismo pri Narodni banki eno leto ter bi moral plačati uvoznik 3% obresti, kar bi dalo okoli 20 tisoč din. Če pa bi se uvozilo iz Anglije blaga za 30 milijonov din, potem je treba' dati jamstvo tako Narodni banki ko tudi upniku, torej skupno na vsoto 60 milijonov din, kar da pri 3% obrestih 1'8 milijona din. Uvoznik bi torej imel zaradi teh zahtev Narodne banke silno izgubo. Dobave - licitacije | Ustavljeno je poravnalno po-I stopanje posestnika in gostilni- I čarja Franceta Cerarja v Gradcu ! pri Litiji, ker poravnava ni bila Kr. banska uprava v Ljubljani sPI'eie^a razpisuje nabavo oblačilnega in perilnega blaga v večji množini za revno mladiiio ljudskih šol o božiču. Za dečke se nabavijo Sa-glia hlačevina in oksford, oz. ko-tenlna, za deklice pa blago, oz. flanela za obleko in flanela oz. barhent za perilo. Ponudbe je poslati na banovinski šolski odbor, Knafljeva ulica. Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje za oddajo gradbenih del za preložitev selskega klanca na cesti Toplice-Podturn II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 29. oktobra ob 11. v sobi tehničnega oddelka št. 216. Uradno odobreni proračun din 112.192,47. Kr. banska uprava v Ljubljani Končano je poravnalno posto- panje tvrdke Čehostaklo, Lisek Bogumil v Ljubljani. Potrja se prisilna poravnava, ki jo je sklenila tvrdka Niklsbacher & Smrkolj. Sklepi Gospoda sveta Male antante Dne 19. oktobra je bilo zaključeno zasedanje Gospodarskega sveta Male antante ter je bil po zaključku izdan za tisk naslednji komunike: Gospodarski svet Male antante je zasedal v Bukarešti od 12. do 18. Oktobra. Na zasedanju so se konstituirali naslednji odbori: za razpisuje za~drugo~ skupino" grad- trgovino, za gospodarsko sodelo- benh del pri vseučiliški knjižnici vanje držav MA in odbor za re v Ljubljani II. javno pismeno po- ^akcijo sklepov, nudbeno licitacijo na dan 31. ok- tobra ob 11 v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Proračun za kamnoseška dela din 477.262,24, proračun za dela in dobave iz umetnega kamna din 1,021.403-24. Mestno pogalavarstvo v Ljubljani ponovno razpisuje v skrajšanem roku dobavo štirih konj za Trgovinska zamenjava. Odbor za trgovino je proučil uporabo gospodarskih načrtov ter se je v pododborih razpravljalo o zahtevah, ki so jih formulirale posamezne trgovinske delegacije. Sklenjeno je bilo, da se začno v no mestno pristavo. Nakup konj bo vembru pogajanja med Jugoslavijo 4. novembra ob 8. na mestni pri- 1 ° J J 8 J stavi, Kodeljevo 8. Zunanja trgovina Na seji mednarodne trgovinske zbornice v Parizu je bil z odobravanjem pozdravljen francosko-angleško-ameriški valutni spora-zum. Trgovinska pogajanja s Turčijo napredujejo ugodno ter upajo, da bodo v prav kratkem času ugodno zaključena. V Teheranu se vodijo pogajanja med Turčijo in Perzijo, da -bi se tudi Perzija priključila jugoslovan-sko-turškemu sporazumu o opiju. Madjarska je v prvih 9 mesecih in Romunijo za sklenitev dogovora o plovbi med Jugoslavijo in Romunijo. Odbor za gospodarsko sodelovanje je proučil načrt dr. Hodže za gospodarsko sodelovanje podonavskih držav ter določil na podlagi protokola, ki so ga izdelali strokovnjaki v juliju mesecu 1936 v Pragi, konkretne pogoje za sodelovanje. Odprava vizov. Romunska je na odpravo dvojnih pristojbin. Svet je pri tej priliki odobril sporazum podjetij Male antante in drugih donavskih družb g'lede razdelitve prometa. Poštna unija. — Ustanovljena je poštna unija in unija za telekomunikacijo med državami M. A. ter Grčijo in Turčijo. Brzojavne takse bodo v kratkem znižane. Skupne znamke Male antante se izdajo v marcu 1937. Turistika. — Konstatirano je -bilo, da se načrt o sodelovanju glede propagande turističnega prometa uresničuje. Med Jugoslavijo in Romunijo je bil 15. julija na Bledu podpisan turistični sporazum. Razstave. —■ Maja meseca 1935 je bila v Bukarešti razstava M. A. Predvidena je skupna udeležba na klubom JNS pripomoreta h kompaktnosti senata. Poleg tega delovni klub vladne večine nima ob Renu, zlasti pa v bavarskem Porenju. Tu se formira sedaj 36. divizija ter se more sklepati, da strankarskega obeležja. Vlada dr. ima Nemčija že 12 korov po 3 dd-Stojadinoviča pa je boljša od vsake vlade, ki je izhajala iz vrst JNS. Sicer pa sta pristaša bivše HSS. prepričana, da se nista pregrešila proti njenim načelom. Senator Stankovič je umrl nenadoma zadet od kapi. Glasoval je še v senatu za dr. Tomašiča, ko pa je prišel domov, mu je postalo nakrat slabo in je izdihnil. Generalni direktor Mihovil Nikolič je praznoval te dni 40 letnico, odkar je uslužben pri zavarovalnici »Croatia«. Jubilantu, ki se je uspešno uveljavil tudi v hrv. književnosti in ki si Je pridobil za razvoj našega zavarovalništva velike zasluge, tudi naše čestitke! Prosvetni minister Stošovič je vizije. Avstrijski državni dohodki so bili v prvih 7 mesecih t. 1. za 58 milijonov šilingov večji ko lani. Posredni davki so dali ža 31, davek na poslovni promet pa za 8,5 milijona šilingov večje dohodke. Načrt organizacije nove poljske stranke je dokončal polkovnik Koc, kakor poroča »Kurier Poznan jski«. Po tem načrtu bi se stranka delila v štiri sekcije: kmetijsko, delavsko, meščansko in gospodarsko. Prve tri sekcije bi bile organizirane teritorialno, četrta pa vsedržavno. V jedru bi se torej ta načrt zelo približeval stanovski državi. Britanska vlada je dovolila, da sodnikom dr. Stojadinovičem pred' lagal postopno otvoritev višje gimnazije v Murski Soboti. Gen. tajnik zagrebški zbornice dr. Čuvaj je bil na lastno prošnjo upokojen. Predsedniku dr. Krasniku je bila izrečena zaupnica, odklonjen pa je bil tudi predlog, da se izključi glavni govornik opozicije zbor. svet. Grivičič. V Mariboru se je v nedeljo ustanovila nabavljalna zadruga lekarnarjev. Za načelnika je bil izvoljen g. Vidmar. Podobni zadrugi se ustanovita tudi v Zagrebu in Sarajevu. V Pančevu se je baje ustanovil, • xi • j,-___. | kakor poroča list »Obnova«, anti- pariski razstavi 1. 1987. I oleg tega jugoslovanski klub, ki so ga baje se bo Romunija udeležila tudi pra-1 ustanovili tamošnji Nemci, člani sporočil ministru dr. Kreku, da bo se sme znova naseliti 8000 Židov v sporazumu z ministrskim pred- | v Palestini. Japonski proračunski primanjk- škega velesejma. kluba so se zavezali, da se bodo Emisijske banke. — Novembra1 dosledno borili proti državnemu ° 10i7llri1 /Ir« Krvrlrv emKoiAmnll vnn se sestanejo guvernerji emisijskih bank MA letos drugič v Pragi. Aviacija. — Letos se sestanejo tudi strokovnjaki za letalstvo držav MA. Socialno zavarovanje. Med Če Ijaj bo dosegel po angleških cenitvah prihodnje leto že eno milijardo jen. Gospodarski krogi so zaradi teh velikih izdatkov, ki gredo le za vojsko, zelo vznemirjeni. Najnovejša francoska podmornica »Surcouf« je najmodernejša podmornica na svetu. Njen akcijski radij znaša 8500 km. Potopljena pod vodo ima 4300 ton nosno-sti. Ima topove, kakor večja križarka. Ima tudi vodno letalo, če-gar akcijski radij znaša 2000 km. Popravi! V notici v rubriki »Doma in po svetu« je ne vemo po kakšni zablodi bilo rečeno, da se je komemoracije po Svetozarju Priblčeviču udeležil tudi dr. šiaich. Glasiti bi se moralo dr. Maček. Kdo je iznašel tega dr. šlaicha, res ne vemo! Tržna poročila sklenila dva sporazuma, in sicer z škoslovašiko in Jugoslavijo je bil Jugoslavijo in Češkoslovaško o od- sklenjen dne 29. septembra 1936 pravi vizov. Ta dogovor stopi v v Pragi sporazum o socialnem za- ' varovanju. Doseženi so tudi pomembni re- veljavo 1. januarja 1937. Svet je nadalje predebatiral ter „ _ . . .sprejel sklepe odbora strokovnja-' zultati slede železniškega pro- t. 1. uvozila lesa za 34,1 milijona , ^ p j so zborovali pred začet- j meta pengov, dočim ga je lani v istem. ’ y i me m. času le za 25,9 milijona pengov.' Češkoslovaški izvozniki ječmena so ustavili vsak izvoz, dokler se razmere na trgu ne normalizirajo. Švica je znatno znižala carino na sladkor. Mesto 8 se plača za surovi sladkor 6, za kristalni mesto 22 19 . . ., in za ostali mesto 27 le 24 šv. fran- o kolaboraciji izvoznih zavodov, kom zasedanja Sveta v Bukarešti. Iz nljihovih poročil sledi, da se more na vseh poljih zabeležiti znaten napredek. V odborih so izdelani načrti o konkretnem sodelovanju, in sicer: kov za stot. švedska vlada je prepovedala izvoz pšenice in rži. Avstrijske državne železnice so o izenačenju kmetijskega ]>ouka, o skupni propagandi, o normalizaciji, o sodelovanju železnic ter na za^e tarifni boj proti avtomobil- P°Uu medicine in socialne medi-skim podjetjem. Tvrdke, ki se za- cine. vežejo, da bodo prevažale svoje ^ plovba po Donavi: Paroplovna blago izključno po železnici, dobe .>0no kvoto, plačljivo v šestih enakih zaporednih tromesečnih obrokih, od katerih zapade prvi v treh mesecih po pravomočnosti poravnave ob poroštvu posestnika in oficianta Franceta Groznika. S svojo plačo pa porok ne jamči. Kongres trgovinskih zbornic. — Končno je bilo predvideno, da bo v februarju v Jugoslaviji kongres trgovinskih zbornic MA. Prihodnje zasedanje Gospodarskega sveta Male antante bo dne 15. februarja. Doma in po svetu jeziku, da bodo sprejemali vsa pisma samo, če so napisana v nemškem jeziku in da bodo sami pošiljali le nemška pisma. Tudi vse svoje odjemalce da bodo pozdravljali le v nemškem jeziku, če bi ti nemški prenapeteži v resnici Zagrebški tedenski sejem vse to sklenili, potem bi se pač j ....................................... Dogon na zadnjem zagrebškem tedenskem sejmu je bil nekoliko slabši ko prejšnji teden, kupčija pa je bila dobra, ker se je nakupovala živina za Trst. Cena volov II. in III. vrste se je dvignila za 50 par. Dogon: 71 bikov, 713 krav, 232 izkazali kot zelo slabi trgovci. Zato tudi vesti »Obnove« dosti ne verjamemo. Angleški pisatelj Seton Watson pripravlja veliko delo o zgodovini Jugoslovanov. Za župnika največje slovenske župnije pri Sv. Petru v Ljubljani je imenovan stolni vikar Alojzij Senat se je konstituiral. Sejo je otvoril naj starejši senator Ivan Hribar, ki je orisal v daljšem go- Zlasti se nanaša ta načrt o upo- voru naloge senata ter njegove iflbliflniu nameščencev Dodietii naloge v bodoče. Krepko je na-iaoijanju nameščencev poojei j stopU za pravice slovenskega ene države na ozemlju druge, na Olajšanje carinskih formalnosti ter vse/i vrs£ f'dog rafij aL ali risbah invrš*#/• najsoJidnejče ki iit €9ra« ST-D EU tl UB LIANA DALMATINOVA 13 jezika v uradih. Svoj govor je zaključil s pozivom, da senat zvesto izpolnjuje zadnje sporočilo velikega kralja Aleksandra in da mu M je na.jvišji zakon geslo. n vaj e stavl^e zelo dobro zaslužili, neka- Del mednarodne avtomobilske iunici 138 volov, 123 juncev, 158 ceste iz Subotice proti Beogradu telet, 425 konj in žrebet, 481 svinj je bil te dni izročen prometu. in 315 pujskov. Državna konferenca vseh obrtniških zbornic v državi bo dne 4. in 5. novembra v Dubrovniku. Tramvajska stavka v Zagrebu je končana. Odpust vseh nameščencev je očevidno napravil na vse tako velik vtis, da so na zborovanju zmagali treznejši nameščenci in sklenili, da takoj nastopijo zopet službo in da bodo vodili nadaljnja pogajanja brez stavke. Zelo pa je vplivaloi tudi to, da se je na stotine ljudi prijavilo v službo pri tramvaju. Ker namerava Mestna hranilnica še razširiti tramvajsko omrežje, bodo nekateri teh novih prijavljencev vendarle sprejeti. Zagrebško prebivalstvo je zaradi stavke izdalo za vožnjo z avtobusi in taksiji na dan okoli 50.000 din več, kakor sicer. Vsi avtodzvoščki so za časa Jugoslavijo! Nato se je začelo glasovanje in so bili izvoljeni: kandidat kluba JRZ dr. želimir Mažuranič, ki je dobil 48 glasov, dosedanji predsednik in kandidat JNS dr. Tomašič je dobil le 39 glasov. Vlada ima torej v senatu tere pa je stavka naravnost rešila. Mestni delavci v Karlovcu so začeli stavkati, ker jim občina noče povišati mezd. Finančna direkcija v Beogradu nodoredsednika1 obsodila dr. Aleksandrija Bo-trdno večino. ^ Za P?dP dija in njegove tovariše zaradi , ti- vič (JRZ1 ki le dobil 46 glasov1 botapstva na denarno kazen 32,8 T ■*.' k i pd ohU44 milijona din. Seveda pa se ta ka- in dr. Ploj (JNS) kj jedobil 44; zgn ne bQ mogla izterjati, ker je CrkvenT^k' gospod dr. Bodi že davno v tujini. lavna skladišta družbo m o. z. Iifubllana, TyrSeva cesta 33 od ministrstva trgovine in industrije koncesijonlranl obrat Obrat Javnega skladišča nudi trgovcem in industrijatcem možnost skrbnega shranjevanja njihovega blaga in uspešno posreduje podeljevanje posojil na nkladiileno blago * V javnem skladišču vskladiščeno blago je prosto ObCinsklh uvoznih davšCIn, dokler se iz skladišča ne uvozi v ralon občine Ljubljane * Na razpolago |e tudi posebno carine prosto skladišče * Zveza po industrijskem tiru z ljubljanskim glavnim kolodvorom * Telefon št. 23-66 ljeni: dr. Djuro Kotur, Crkvenjak in dr. Gustav Gregorin. Starostni predsednik Ivan Hribar je novo izvoljenemu predsedniku čestital, nakar se je predsednik dr. Mažuranič za izkazano zaupanje zahvalil ter nato sejo zaključil. Sejo narodne skupščine je otvoril starostni predsednik Jankovič, ki je po krajšem nagovoru prešel takoj na dnevni red: na izvolitev novega predsedništva skupscine. Skupno je bilo oddanih 297 glasovnic ter je bil izvoljen za predsednika 'skupščine Stevan Cine, ki je dobil 196 glasov, Ilija Mihaj-lovič je dobil 56 glasov, Milan Vukičevič 10, Voj a Lazič 2 glasa, 33 glasovnic pa je bilo praznih. Za podpredsednike so bili izvoljeni Franjo Markič, Vojko Cvrkič in R&dislav Vučetič, za tajnike pa Todor živkovič, dr. Andrej Veble, Dragan Damic, Dragomir Sto-jadinovič in Nurija Pozderac. Vlada ima torej v skupščini trdno večino. V delovni klub vladne večine v Zaradi tihotapljenja zlata in valut je bil obsojen I. H. Alkalaj v Beogradu na globo 300.000 din. Zagrebški peki se pripravljajo, da znova zvišajo cene kruhu. Predsednik dr. Beneš je dal nekemu nizozemskemu novinarju intervju, v katerem je med drugim dejal: Vojne ne bo, že zato, ker nihče ne more prevzeti odgovornosti za njene posledice, že sedanje valutno vprašanje zaposluje državnike tako, da ni misliti na vojno. — Pokrajinski pakti so koristni, ker se z njimi ohranja mir. Ti pakti pa so tudi v duhu Zveze narodov. — Zavezniška pogodba med češkoslovaško in Khsijo ima le defenziven namen in nima nobenega drugega cilja, kakor da si dve državi v sili priskočita na pomoč. Avstrijski škof dr. Hudal, ki je prideljen Vatikanu, je objavil članek, v katerem silno navdušeno govori o protiboljševistični politiki narodnih socialistov ter se indirektno obrača proti onim dunaj- Y UCIUV111 luuu v.«/v. r- . senatu sta vstopila tudi člana biv- skim krogom, ki dajejo prednost še HSS., senatorja Superina in Moskvi pred »pogainsldm« Berh-Dobrinič. Podala sta tudi izjavo nom. V avstrijskih vladnih krogih o vzrokih svojega vstopa. Pravita,! je vzbudil članek avstrijskega škoda sta smatrala za potrebno, da fa konstemacijo. v sporu med delovnim klubom in Nemčija povečuje svoje posadke Cene (za kg žive teže): biki po 3'50—4-30, krave za klanje po 3 do 4, za klobase po 2—2'40, junice za klanje po 3'25—5, za rejo po 800—1000 din za žival, voli I. vrste po 4'80—5'25, II. po 4—4'25, bosanski po 3—3‘50, junci po 3'25 do 4'50, živa teleta po 6’50—7-50, zaklana po 8'25—9‘50, debeli prašiči po 8—9, zaklani po 10—11'25, pujski 50—100 din za žival. Konji po 2.500—9.000 din za par. Detelja po 60—75, otava po 60 do 70, seno po 42—60, slama za krmo po 40—45, za steljo pa po 25—30 din za 100 kg. Radio Ljubljana Petek, dne 23. okt.: 11.00: Šolska ura: Od modela do kipa (Niko Pirnat) — 12.00: Odmevi iz naših krajev (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Vesel opoldanski koncert (radijski orkester) — 14.00: Vreme, borza — 18.00: ženska ura: Kako naj bi se spremenila zakonodaja v prid žene (ga. dr. Capuder) — 18.20: A. Roussel: Pajkova pojedina (plošče) — 18.40: Narodnost — podlaga duhovne kulture (Etbin Bojc) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura: Pomen zgodovine v življenju poedin-cev (dr. Albert Bazala) — 19.50: 10 minut zabave: Komarji — humoreska (g. V. Bitenc — 20.00: Skladbe in priredbe Josipa Rahe-Rajheviča, igra radijski orkester) — 21.15: Ruski sektet — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Kmečki trio igra na ploščah — 22.30: Angleške plošče. Sobota, dne 24. okt.: 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Plošče — 14.00: Vreme — 18.00: Za delopust (radijski orkester) — 18.40: Kaj prispeva izvenšolsko življenje za spolno vzgojo dr. Karel Ozvald) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura: Književniki Podrinja — 19.50: Pregled sporeda — 20.00: Zunanji politični pregled (dr. Kuhar) — 20.20: Belokranjska trgatev. Besedilo napisal Jože Schweiger, vodstvo: Jože Zupan. Sodelujejo člani rad. igr. družine, belokranjski akademiki in g. Stanko s harmoniko — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Radijski orkester. todaiatelj »Konzorcij Trrovskeo Urta«, n)etov pravnik dr. Iv« Plesa Aleksander Železnikar. Uska tiskarna * Merkur, d. d- djen predstavnik O Mihalek vs, v Ljubljani Trgovinski register Vpisala se je naslednja firma: Antolič & Co., Celje. Obratni predmet: Izvoz deželnih pridelkov, predvsem vseh vrst okroglega in rezanega lesa na debelo. Javna trgovska družba. Družbeniki: Vekoslav Antolič, trgovec v Celju, Ernest Kuhnert in Rudolf Kuhnert, oba trgovca na Dunaju. Družbo zastopata Ernest ali Rudolf Kuhnert, vsak samostojno, Vekoslav Antelič pa skupno z enim izmed imenovanih. Vpisale so sc izpremembe in dodatki pri naslednjih tvrdkah: Engelbert Mecilovšek ml. izdelo-valnica brezalkoholne pijače »Cha-besa« na Bregu pri Celju, družba z o. z. Po sklepu občnega zbora se je družba razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidatorja: mag. pharm. Fedor Gradišnik, lekarnar v Celju in Engelbert Mecilovšek, Paračiu. Firmo podpisujeta likvidatorja skupno. »Jugoles«, družba z o. z. v Ce lju. Po sklepu občnega zbora se je družba razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidator Danijel Rakusch, veletrgovec v Celju. »Karton«, družba z o. z. v Ljubljani. Z notarskim aktom se je iz-premenila družbena pogodba. Besedilo firme odslej: »Ta-Ta«, Bahovec Ivan, družba z o. z. Poslovodstvo družbe sestoji iz enega ati več poslovodij. Če je en poslovodja, zastopa ta družbo samostojno. Za vse podjetje se more po- Wol41, tehnični ravnatelj iz Egger-jaja. Družbo zastopata po dva poslovodji kolektivno. Karl Scheidbaeh, Maribor. Obratni predmet: trgovina s knjigarni, umetninami, muzikalijami in papirjem. Izbriše se dosedanji imetnik Karl Scheidbaeh (zbog smrti), vpiše pa sedanja imetnica Laura Scheidbaeh. Obratni predmet je odslej tudi trgovina s predmeti, ki so dopuščeni v prostem prometu. Izbriše se zaznamba nadzora na podstavi odločbe deželne vlade iz leta 1919. »Cesta«, družba z o. z. Polzela pri Celju. Izbriše se poslovodja Lado Kham, pooblaščeni civ. inž. v Ljubljani, vpiše pa se poslovodja Ladislav Maceratti, stavb, mojster v Ljubljani. Ilirska rudarska družba z o. z. v likvidaciji, Prevalje. Izbriše se dosedanji likvidator dr. Senčar, vpiše pa novi likvidator rudniški ravnatelj Ivan Flaschberger v Prevaljah. Opekarna Pavlin in Šraj, Radomlje. Izbriše se zbog smrti javni družabnik Janez Šraj, vpiše pa se novi družabnik Karol Šraj. Družbo zastopata družbenika Ivan Pavlin in Ivan Šraj kolektivno. Oskar Koblencer, Sv. Jurij. Izvozna in. uvozna trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki. Vstopil je kot javni družabnik Ludvik -Koblencer, trgovec pri Sv. Juriju. Besedilo firme odslej: Ignac Koblencerjeva sinova, javna trgovinska družba. Vsak družbenik zastopa tvrdko samostojno. Izbrisale so se naslednje tvrdke: P. Staraschina, Cirkovci, trgovina z mešanim blagom — zaradi prestanka obrta. Fr. Doberlet, tapetniško in pohištveno podjetje, Ljubljana — zaradi opustitve obratovanja. Apotheke zum Schutzeugel, Mag. ph. A. Sirak, Maribor — zaradi opustitve obrata. Anton Cingerli, carinsko posredništvo, Maribor — zaradi prestanka obrta. M. Plečko & Co., Moste, trgovina s senom, slamo, sadjem, deželnimi pridelki, lesom, kurivom in starim železom — zaradi opusta obrta. Franc Trobevšek, trgovina z lesom, Vrhpolje, zaradi opustitve obratovanja. enournim CIKORIJA Trgovinski promet z Italiio Vprašanje likvidacije zamrznjenih klirinških dobroimetii Zveza industrijcev za dravsko banovino je poslala vsem narodnim poslancem naslednjo spomenico, kako urediti naš trgovinski promet z Italijo, zlasti pa rešiti vprašanje naših zamrzlih terjatev. Eno najaktualnejših vprašnj, ki se tiče predvsem lesne stroke, je vprašanje likvidacije naših zamrznjenih klirinških terjatev v Italiji. Novi sporazum o plačilnem prometu z Italijo predvideva v čl. 11. poseben sporazum o modalitetah likvidacije dolgovanj, ki so na- t stala pred novim sporazumom. Po staviti prokurist, ki zastopa druž- nagjjj informacijah je zamišljena lx>, če je en sam poslovodja, druz- ja likvidacija na naši strani delo- bo samostojno. »Obnova«, akeionarsko društvo za izkoriščavanja sirovina, podružnica v Ljubljani. Izbriše se član upravnega sveta Adela Kras, vpiše pa se član upravnega sveta Fran Vindiš. Vsi tisti, ki mnogo sedijo treba da preprečilo zle posledice tega načina življenja z rednim pitjem znamenite Rogaške slatine, ki priletno podpira in pospešuje delovanje prebavnih in odvajalnih organov. Reg. S. br. 9927/36 Ivan Perdan nasledniki, Ljubljana. Obratni predmet odslej: trgovina z mešanim blagom. Izbriše se dosedanji lastnik tvrdke Ignacij Novak. Tvrdka se prenese na novo ustanovljeno trgovinsko družbo. Družbenika Franc Pate, trgovec v Rožni dolini in Alojzij Rak, trgovec v Ljubljani. Družbo zastopata oba družbenika skupno. Splošno jugoslovensko bančno društvo d. d. podružnica Ljubljana. Število članov upravnega odbora se je znižalo na 9 do 18 članov. Znižalo se je tudi število čla-uov nadzornega odbora. »Union«, hotelska in stavbiuska d. d., Ljubljana. Delniška glavnica se je s sklepom občnega zbora zvišala za 1,800.000 din z izdajo 1800 novih poimenskih delnic po 1000 dinarjev, da znaša sedaj vsa glavnica 5,124.000 din. To povišanje je banska uprava odobrila. Grcinitz, industrija železa d. d. železarna Muta ob Dravi. Na izrednem občnem zboru se je sklenilo, da se dosedanji akcijski kapital v Višini 3,500.000 din zniža na 700 tisoč dinarjev, razdeljen na 20.000 delnic po din 25. Ta sklep je banska uprava odobrila. »Margo«, mariborska mlekarna in tovarna sadnih konzerv, druž ba z o. z. v Mariboru. Vpiše se nov poslovodja Adalbert Gusel, trgovec in tovarnar v Mariboru. »Mariborska tovarna svile«, dr. z o. z. v Mariboru. Osnovna glavnica se je zvišala od 500.000 na 550.000 din in je v celoti vplačana. Vpiše se nov poslovodja Oton ma z državnimi nabavkami, deloma s plačilom terjatev italijanskih bank in drugih italijanskih zavodov, nadalje s plačilom zavarovalnih in drugih stroškov naših izvoznikov ter z uporabo približno 10 milijonov lir za naše turiste, ki potujejo v Italijo. Resno se bojimo, da pri takem načinu likvidacije naši izvozniki ne bodo še kmalu prišli do svojega denarja, pri čemer posebej pripominjamo, da je vsota, ki naj bi jo uporabili naši turisti v Italiji, brez dvoma zelo pretirana. Ker so bile klirinške terjatve, za katere so bila od italijanskih kupcev izvršena plačila do 18. novembra 1935, v glavnem od Narodne banke odkupljene, četudi po prenizkem kurzu, gre sedaj za likvidacijo onih terjatev, ki so bile od italijanskih kupcev plačane po 18. hovembru 1935. V smislu odredb italijanske vlade so bili italijanski uvozniki zavezani, ta plačila v določenem roku izvršiti ter so bila ta plačila verjetno v celoti izvršena še pred ukinitvijo sankcij. Ako se ceni višina teh terjatev tudi samo na 50 milijonov lir, gre vendar za vsoto, ki je naše lesno gospodarstvo no more v ncdogledcn čas pogrešati. Pomanjkanje obratnega kapitala je pri naših lesnih podjetjih tako občutno, da poedina podjetja le s težavo vzdržujejo svoje obrate. Mnenja smo, da smejo naša podjetja z vso pravico zahtevati, da se jim sedaj končno preskrbi denar, ki je njihova last in na katerega morajo tako dolgo čakati zgolj radi ukrepov države v zvezi s sankcijami proti Italiji. Konkretno predlagamo naslednje: Ker naši izvozniki o navedenih klirinških vplačilih še nimajo, ako izvzamemo privatne informacije, nobenih formalnih obvestil, naj naša Narodna banka, v kolikor tega še ni storila, nemudoma pribavi od »Istituto nazio nale per i cambi con 1’estero« tozadevna obvestila ter nato dostavi našim interesentom avize, oziroma klirinška nakazila. Na tej podlagi naj potem Narodna banka nemudoma pristopi k odkupu ali vsaj k lombardiranju teh terjatev, V zadnjih dneh se je naših izvoznikov v Italijo polastilo razum ljivo vznemirjenje radi devalvacije italijanske lire. Dočim je Na- rodna banka v zvezi z devalvacijo francoskega in švicarskega franka nemudoma izdala odredbe, ki gredo za tem, da se izvozniki v Francijo in Švico obvarujejo glede že izvoženega blaga škode radi nastale tečajne razlike, se pa v zvezi z devalvacijo italijanske lire ni nič sličnega odredilo. In vendar gre tu za one naše interesente, ki so v zvezi z uvoznimi omejitvami, ki jih je izdala Italija, še pred sankcijami, kakor tudi v zvezi s sankcijami samimi, najobčutnejše prizadeti. Smatramo, da je treba tudi v tem pogledu nekaj ukreniti, da se naši izvozniki v Italijo pomirijo glede usode njihovih zamrznjenih dobroiinetij. Konkretno smo mnenja, da naj izda Narodna banka v sporazumu s finančnim ministrstvom tudi glede lire slične odredbe, kakor jih je že izdala glede francoskega in švicarskega franka. Nikakor ne gre, da bi se našim izvoznikom v Italijo, ki imajo ilak težke izgube zbog tako dolgotrajnega čakanja na denar, sedaj naprtila še izguba zbog tečajne razlike. Povsem upravičena je zahteva, da se tein na- da bi tvrdka »Šipad« in druga lesna velepodjetja v Bosni s svojim izvozom resorbirala pretežen del določenih kontingentov. Ker morejo navedena velepodjetja z ozirom na njihov obseg, na njihovo organizacijo, tehnično opremo ter gospodarsko in finančno moč izvažati svoje proizvode tudi na druga svetovna tržišča, kakor se je to praktično pokazalo po uvedbi sankcij, je upravičena zahteva naših interesentov, da se navedena velepodjetja pri izkoriščanju kontingentov za izvoz v Italijo izločijo ter da se zlasti izraba kontingentov za mehki les v celoti Naš pravi domači izdelek! rezervira za lesna podjetja v Slo-veuiji in Gorskem Kotaru. Trenutno že zaradi negotovosti valutne situacije v zvezi z devalvacijo lire žal še ni misliti na kak posel z Italijo. Vsekakor bi bilo pa za interesente važno vedeti, kako si pristojna mesta zamišljajo obnovitev našega trgovskega prometa z Italijo. Zato smatramo za potrebno, da izdajo pristojna mesta, t. j. ministrstvo za trgovino in industrijo, finančno ministrstvo in Narodna banka, interesentom po njihovih strokovnih organizacijah potrebne informacije in primerna navodila z ozirom na bodoči trgovinski promet z Italijo. V smislu soglasnega sklepa na današnji plenarni seji lesnega odseka Zveze industrijcev za dravsko banovino Vas prosimo, da se po vseh svojih močeh zavzamete v smislu izraženih teženj in zahtev. Veliko povečanje naše zunanie trgovine z Angliio AOVOKAT DR. IVO LULIK jo preselil svojo pisarno iz Frančiškanske ulice v Cigaletovo ulico 11 (za sodiščem), LJUBLJANA šim izvoznikom za njihova zamrznjena dobroimetja garantira oni kurz, ki je veljal ob uvedbi sankcij! V kolikor so s sankcijami, ki jih je naša država odredila proti Italiji, zvezane materialne škode in stroški, mora te stroške nositi skupnost, t. j. država, ne pa posameznik, ki je bil pred sankcijami Italijo v trgovskih stikih, kar končno ni bilo samo v njegovem interesu, temveč tudi v splošnem interesu narodnega gospodarstva, pa tudi v državnem fiskalnem interesu in zlasti v interesu državne devizne politike. Glede obnove trgovinskega prometa z Italijo moramo ugotoviti tole: Lesna podjetja v Sloveniji in v Gorskem Kotaru so, kakor smo že ob ponovnih prilikah poudarili, navezana na izvoz v sosednjo Ita lijo, ker se iz znanih razlogov ne morejo uspešno uveljaviti na drugih svetovnih trgih. Kontingenti, ki so določeni v novem sporazumu z Italijo, so zelo pičlo odmerjeni Naši interesenti se resno bojijo. Koncem tega meseca se začno I trgovinska pogajanja med našo državo in Vel. Britanijo. Ker se trgovinski odnošaji med obema državama razvijajo v letošnjem letu zelo ugodno, je tudi upati, da bodo pogajanja privedla v kratkem do uspešnega zaključka. Kako se je razvijala naša trgovina z Vel. Britanijo, kažejo te številke: Naš izvoz v Anglijo je znašal v prvih 8 mesecih (vse v milijonih dinarjev): 1936 1935 1934 januar 22'4 24'9 13-5 februar 11*3 13'8 6'3 marec 24'4 8'2 8'9 april 20-3 9'8 11-0 maj l2‘6 13T> 7‘2 junij 21'8 8'9 9'8 julij 18*6 166 6-8 avgust 297 12-7 97 v prvih 8 mea. 161'1 108'4 73‘2 Iz tega se vidi, da je naš izvoz v Anglijo v velikem dvigu in da znaša v primeri z 1. 1934. dvig 120 odstotkov, v primeru z 1. 1935. pa 48‘6 odstotka. Seveda se pri tem ne sme pozabiti, da nam je Anglija zaradi sankcij proti Italiji dovolila izjemni kontingent v višini 100 milijonov din, ki ga pa nismo v celoti izkoristili, poleg tega pa je odpadlo okoli 30 milijonov din tega kontingenta že na leto 1935. Sankcijski kontingenti pa so se nehali 15. julija, kljub temu pa je dosegel naš izvoz v avgustu rekordno višino. Dokaz, da je naš izvoz v resnici napredoval in da ni to le posledica posebnega kontingenta zaradi sankcij. Največ smo v Anglijo izvozili lesa, potem živine in živalskih proizvodov, kalcijevega karbida, konoplje, furnirjev itd. Naš uvoz iz Anglije pa se je gibal takole (vse v milijonih din): Bolje Vam bomo razvili, kopirali in povečali Vašo filme in plošče FOTOMATERIJAL FRANJO MAVEC LJUBLJANA - MIKLOŠIČEVA C 6 januar februar marec april maj junij julij avgust v 8 mesecih 1936 431 333 507 38'2 40-9 22'6 173 160 2621 1935 22-0 24-5 29'9 271 89'5 30‘3 32'0 299 235’2 1934 24‘3 28'9 28'5 20‘5 26-4 501 26'4 27-8 232‘9 Naš uvoz iz Anglije ni torej ra-stel v tem razmerju kakor naš izvoz v Anglijo. V začetnih mesecih je bil še večji ko lani, potem pa je stalno padal, kar je posledica kontrole uvoza, ki smo jo uvedli. Vendar pa smo še vedno v trgovinskih odnošajih z Anglijo visoko pasivni, in sicer 1. 1934 za 1597, leta 1935. za 128’8 in 1. 1936. za 101-0 milijona din. Zaradi povečanja našega izvoza pa se naša trgovinska bilanca stalno popravlja. Iz zadružnega registra Iz načelstva Trgovsko - obrtne kreditne zadruge v Celju sta izstopila Franjo Nerat, stavbenik in Franjo Dolžan, kleparski mojster, oba v Celju. Vstopila pa sta Franc Žohar, ključavničar v Gaberjih in Franc Koschier, kovaški mojster v Celju. Razdružila se je in prešla v likvidacijo Pašna zadruga agrarnih kolonistov v Gaberju. Nadalje sc je razdružila in prešla v likvidacijo Perutninarska reg. zadruga z o. z. v Ljubljani. Likvidator Fran Tomažin. Ljudska posojilnica v Ljubljani. Izbrišeta se člana načelstva Josip Kosler in Karol Kauschegg, vpiše pa se član načelstva dr. Ivo Ribarič, vseučiliški docent v Ljubljani. »Radio«, X-. z. z o. z. v Ljubljani. Izbriše se član načelstva Bogo Pleničar, vpiše pa se član načelstva Avgust Bercievi. Risarski tečaj za mizarje, ki ga priredi Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani, se prične začetkom novembra. Prijave je poslati do 27. oktobra neposredno na Zbornico za TOI v Ljubljani. Stran 4. niniTHT*il Za nas nerazumljivo V praškem listu čitamo: V Prago sta prišla gen. direktor Markovič in direktor Schreiber od jugoslovanske poldržavne družbe Prizad, da se pogajata za nadaljnjo prodajo jugoslovanske pšenice ,češkoslovaškemu monopolu. Doslej je Praga vzela 1000 vagonov jugo-pšenice in brez izgube prodala na Nizozemsko. Po »Lid. No-vinah« se razvija tudi izvoz češkoslovaške pšenice ugodno, ker se morejo po devalvaciji na tujih trgih doseči dobičkonosne cene. Zakaj pa naš slavni Prizad tudi sam ne prodaja na Holandsko? Ce morejo Cehi prodati našo pšenico brez izgube na Holandsko, zakaj pa mi iste pšenice ne moremo prodati? Zakaj? Naj odgovori Prizad! Pravilnik za prodajo soli Finančni minister je odobril sklep upravnega odbora samostojne uprave državnih monopolov, s katerim se členi: 2., 13. in 16. pravilnika za prodajo soli na debelo in drobno izpremene in odslej glase: Cl. 2., odst. 1. — Sol na drobno more prodajati vsaka oseba, ki s pooblastilom (obrtnim listom), izdanim od upravne oblasti, dokaže, da ima pravico na trgovino s špecerijskim ali mešanim blagom, oziroma na trgovino z živili. Čl. 13. — Kdor hoče dobiti dovoljenje za prodajanje soli na drobno, se mora obrniti na teritorialno pristojni oddelek finančne kontrole s predpisno kolkovano prošnjo in s takso za dovoljenje v višini din 20-—. Oddelek finančne kontrole izda, potem ko se prepriča, da ima prosilec pooblastilo (obrtni list) v smislu čl. 2. tega pravilnika, dovoljenje za prodajanje soli na drobno, če je seveda pristojen, da izda to dovoljenje — v nasprotnem primeru pa pošlje prošnjo pristojnemu oddelku, oz. pristojni finančni direkciji — v smislu oddelka poglavja IX navodil finanč nega ministrstva št. 27.720/1 iz 1. 1930. s pripombo, da ima prosilec pooblastilo (obrtni list), izdano od pristojne upravne oblasti za trgovino s špecerijskim ali mešanim blagom oziroma za trgovino z živili. Ko dobi prosilec dovoljenje, plača v gotovini za pravilnik 2 din, za cenik 1 din in za nabavno knjižico 2 din. Čl. 16. — Oddelek finančne kontrole, oziroma finančna direkcija, ki je pristojna za izdajanje zapro šenega dovoljenja, izda to samo, če prosilec izpolni pogoj iz čl. 2 tega pravilnika, v nasprotnem primeru mora njegovo prošnjo odbiti. * Objavili smo vso uredbo v celoti, da pokažemo, kako silno na dolgo se zna povedati pri nas stvar, ki bi jo drugod povedali v enem ali dveh stavkih. 12 mesečnih enakih obrokih, od katerih zapade prvi mesec dni po potrditvi poravnave. Kot poroki-nja pristopa Josipina Zupanc, posestnica v Laškem. Potrjuje se poravnava, ki so jo sklenili Jakoba Fliegla dediči v Ljubljani. Prirastkarina v Ljubljani povišana V smislu uredbe § 5. in čl. 5. uredbe o pobiranju prirastkarine v okolišu mestne občine ljubljanske se določa mnogokratnik za izračun te davščine za mesec april, maj, junij, julij, avgust in september na 7, za oktober pa na 10. »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z dne 24, oktobra objavlja: Odločbi kr. namestnikov o zaklju-čitvi in otvoritvi rednega zasedanja narodne skupščine in senata. — Odredbo o oprostitvi od takse za prenos nepremičnin, ki jih pridobe denarni zavodi po prisilni dražbi — Uredbo o odkupovanju domačega bombaža — Navodilo za pogodbe o kartelih — Navodila za zborovanje članov kartelov — Potni pavšal in uniforma davčnih uradnikov — Sredstvo za denatu-riranje sladkorja — Novi uradni tečaji za državne papirje — Obra-čunjanje zlatega franka pri pobiranju taks za vizum potnih listov — Več mednarodnih konvencij — Odločbo o meji med ribarskima okrajema št. 73 — Žužemberk in št. 74 — Soteska — Zdravstvena policijska navodila in pojasnila o varstvu čistoče in higiene na ulicah, v obratovalnicah v mestu Ljubljani — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. Resnica v „TRI6LXVW INDUSTRIJA PERILA IN OBLEKE ). OLUP, LJUBLJANA STARI TRG 2 POD TRANČO 1 KOLODVORSKA UL. 8 priporoča svoje izdelke po najnižjih cenah in najnovejiih krojih Trgovci znaten popust! Konkarzi - poravnave Narok za sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga trgovec Josip Ravnikar v Ljubljani, Pogačarjev trg, se določa na dan 6. novembra ob 9 Potrjuje se poravnava trgovca z mešanim blagom Karola Zupanca v Trbovljah. Plača 40% kvoto v Tretjinek pravijo pri nas pomočniku črednika, ki pase vaške krave. Pred več kot štiridesetimi leti je tretjinil mlad fant, ki je bi! šele odpuščen iz šole. Bil je sin siromašnih staršev, ki so se komaj preživljali iz svojega. Na jesen je dobil fant tretjino dohodkov za pomoč pri paši. Izmenjal je ves denar v krajcarje in jih nabasal v svoje žepe. Tako odenarjen je šel po vasi s svojo materjo, ki je upi-la nad vsakim, ki ga je srečala: »Poglejte mojega fanta, ves je v denarju!« In fant je vlekel pesti krajcarjev iz žepov in jih kazal. Ljudje, ki so poznali to bogatijo dobro, so se muzali in smejali. — To je lep primer neresnične reklame. Mati je pretiravala in govorila neresnico, pa je mesto priznanja žela posmeh. Če poslušate matere, kako do nebes hvalijo lepe lastnosti svojih hčera, se gotovo prikrito smejete. Kajti v taki reklami tudi ni veliko resnice. In če kdo pretirano ali lažnjivo hvali svoje blago, pravijo ljudje: »To je sama reklama!« — Torej nekaj neresničnega. Tako kot pri nas je po vsem svetu. Prvotna trgovska reklama, recimo reklama od Barnuma, ni pretiravala, pač pa je imela nekaj podobnega na sebi kot ima sejmarska. Halo, halo! Tukaj vidite...! Sleparska reklama se je šele pozneje razvila. Najprej v Ameriki in je šla od tod po vsem svetu. Kako so se ljudje dali slepiti, pripoveduje skoro vsaka reklamna knjiga. Tako je na primer nekdo inseriral v Ameriki, da prodaja sipo, iz katere se kaj kmalu izležejo ribe posebno žlahtnega mesa. Ljudje so kupovali pesek, rib ni bilo, — mož pa je obogatil. Ko takih in enakih sleparij ni bilo ne konca in ne kraja, so ljudje iz reklamne stroke prišli z geslom: Resnico v reklamo! V Ameriki dandanes ni več mogoče slepariti z reklamo. Predno izidejo oglasi za to ali ono blago, si uprava lista ogleda izdelek in pretehta, če svojstva ustrezajo reklamni hvali. V pozitivnem primeru inserati izidejo. — Prav tako kot trgovec, more tudi list sam opeharjati ljudi s tem, da navaja preveliko naklado. Tu se tudi pri nas greši. Poklicnemu reklamar-ju ne more biti vse eno, če je naklada pravilno navedena ali ne. Saj je poleg njegove iznajdljivosti važna za uspeh tudi naklada. Tako so ti ljudje polagoma dosegli, da so listi pristali na to, da so se dali na poljuben dan in tudi večkrat na mesec kontrolirati in naklado ugotoviti. Te se v nekaterih deželah objavljajo v strokovnih reklamnih mesečnikih, pa tudi drugod. Resnico v reklamo! kličemo, čeprav to ni tako zelo strogo mišljeno. Kakor povsod, tako se tudi v reklami s tem geslom višje meri, da se tem bolj gotovo zadene spodaj ležeči cilj. Lahko se na primer poigramo v oglasu z različnimi človeškimi slabostmi ter podpiramo želje ljudi z vabljivimi besedami čeprav verno, da želja še ni nikaka resnica. Večkrat so zelje tako žive, da so njihovi nosilci že kar prepričani, da so resnične. In če tak duševen položaj reklamar izrabi, mu ni zameriti, Čeprav pri tem govori vsaj delno neresnico. Skoro vsaka reklama na primer pri loterijah ali tombolah gre vedoma preko vse resničnosti s tem, da čitatelju stavi pred oči ugodnejše vidike kot pa v resnici morejo biti. Tu se podpira zmota, toda taki reklami jaz ne zamerim, čeprav je z resnico skregana. Kdor bi se pri reklami za loterijo ali tombolo opiral samo na grenko resnico, bo slabo vozil. Vedoma reklama tudi laže pri propagiranju različnih kozmetičnih sredstev. Jaz ne zamerim oglasu, ki trdi: »Vsaka žena more postati lepa. Kakor z malo potezami umetnik da življenje in novo svežost umetnini, tako bo ob kratki porabi našega sredstva Vaš obraz postal mladostno nežen in ljubek.« Vem, da je to laž, toda če žena, ki to sredstvo uporablja, sama ugotovi na sebi znake mladostne svežine, kaj morem jaz za to. Kdor se hoče dati varati in v tem vztrajati, mu nobena resnica ne pomaga. Zanj je laž resnica. Naj navedem primer zelo uspešnega oglasa, ki pa je temeljil na neresnici. V obliki manjših ilustriranih povestic govorečih oseb so pred dvema letoma izhajali v Ameriki oglasi za toaletno milo Lifebuoy. Njihovo geslo je bilo: »Zadeva z B. O.« Ne med tekstom, temveč pod inseratom je bilo z malimi črkami diskretno pripomnjeno, da se s črkama »B. O.« misli Ilody odour, kar bi se po naše reklo: Izparivanje telesa. (Gotovo bi vsak laik uporabljal v prestavi izraz izparivanje. Toda kdor v reklami dela, je bolj diskreten, zato je tudi reklamni strokovnjak ni hotel sprejeti v pravi tekst, temveč jo je razodel z manjšimi črkami v opombi pod oglasom. Prevedel bi jo zato z izduhtevanjem telesa. Ne smemo namreč pozabiti, da gre pri tej reklami za to, da se pridobi za izraze občutljive žene in je zato potrebno, da se rabi v namen oznake neprijetnega iz-parivanja in z njim v zvezi stoječega vonja lepši izraz, ki ženam bolj prija.) Ti oglasi torej trdijo, da milo Lifebuoy osvobodi ženo od neprijetnega izpuhtevanja telesa. Kdor malo pomisli, ve, da je to laž. Vendar pa je argument izvrstno učinkoval. In ko so poizvedovali pri različnih ženah, jih je 93 od sto smatralo, da je imenovano milo resnično učinkovito sredstvo pr 'i telesnemu izpuhtevali ju. In če vzamemo pod lupo to milo, vidimo, da je prav tako diskretno parfumirano kot so diskretne besede zanj « reklami. Ta obziren vonj in voda udu-šita vsak vonj po znoju in seve začasno tudi znoj sam. — V teh inseratih bi zaman iskali resnico, kajti dejstva so popolnoma drugačna kot jih pa omenja reklama. In vendar so imeli silen uspeh. — Nad njimi se ni nihče spodtikal, še več, celo kot vzgled dobre in do dna premišljene reklame jih navajajo. Koliko se pri nas porabi poleti pri kopanju različnih krem! Lep kapital tvorijo vsi ti nakupi. Reklama priporoča kremo radi tega, ker po nji postane koža bolj ruja va, človek dobi bolj športen izraz, ker je koža po nji mehka in se ne izsuši, ker varuje kožo pred prehudimi solnčnimi žarki in njih posledicami. Koliko je na tem resnice, ve sam bog. Jaz ne verujem ne temu ne drugemu razlogova-nju. Sam sem jo časih uporabljal, toda uspeha nisem opazil nikoli. Gotovo je tudi nekaj žena, ki reklamnim razlogom ne verujejo, a kremo porabljajo v velikih množinah. Zakaj? Izgoreli preostanki presnove prihajajo da dan s potom in nimajo prikupnega vonja. Kreme pa so več ali manj pa Gumirane in omiljujejo dah po izgorevanju ali ga celo zamenjajo z nadevkom osvežilnega parfuma. Tega dejstva pa nihče v reklami ne izrabi, ne pri nas in ne na tujem. Ali morda radi velike kočljivosti, ki bi bila potrebna pri izrazih, ali radi česa drugega ne, tega sain ne vem. Nisem še nikdar delal reklame za kako kremo. Glede resnice v reklami navajam debato, ki je nastala te dni med nekim podjetjem in nekim plača toliko in toliko davkov, kar je bilo res. List pa je trdil, da del teh davkov plačajo nameščenci, ne pa podjetje. Tudi to je bilo res. Nič ni napačnega, če se prepusti bralcu sodba, kdo ima bolj prav. Povsod, kjer se reklamni argumenti ne dajo prav lahko kontrolirati, se moremo od resnice oddaljiti in se želji čitatelja približati. V družbi reklamiranemu predmetu lastnih resničnih lastnosti zaživijo od resnice se odmikajoči razlogi in podatki v očeh bralca ko po sebi umljivo dejstvo, saj jih je podzavestno že kar pričakoval. Domišljija in resnica hodita velikokrat pri oglasih roko v roki in čitatelj ju kaj težko loči, da celo večkrat daje domišljiji prednost. Znnanja trgovina Nemški kontingenti za prešiče in govedo Kakor smo že poročali, so bila trgovinska pogajanja z Nemčijo v Dresdenu zaključena. V Berlin se je sedaj odpeljal direktor Zavoda1 za pospeševanje zunanje trgovine dr. Petrovič, da se dogovori z nemškim Osrednjim uradom za prehrano glede cen, po katerih bodo Nemci prevzemali našo živino in naše deželne pridelke. Kar se tiče kontingentov, se poročajo sedaj še naslednje podrobnosti: Do konca leta so nam dovolili Nemci uvozili kontingent 40 tisoč prašičev, za prihodnje leto pa kontingent 80.000 prašičev. Nam priznani uvozni kontingent za govedo znaša 25.000 glav živine. Masti moremo do konca tega leta izvoziti 125 vagonov. Prihodnje leto pa je določen še enkrat večji kontingent za mast ko letošnje leto, ko je znašal 308 vagonov. Prihodnje leto bi torej mogli vsak mesec izvoziti 50 vagonov masti. Verjetno je zato. da se bodo cene za prašiče in tudi za mast popravile. Že to leto bo treba izvoziti vsak teden okoli 5000 prašičev, da bomo mogli izkoristili ves kontingent. Verjetno bo od teh prašičev 3000 zaklanih in 2000 živih. Od izvoza goveje živine bo ime' la glavno korist savska banovina, dočim od izvoza prašičev pa vzhodnejše pokrajine. Računa se, da bomo mogli sedaj po zaklju-čitvi trgovinskih pogodb v Dresdenu izvažati tudi v večji meri perutnino in jajca. Kakor se poroča iz Beograda, bi bil v primeri z lanskim letom izvoz podvojen. Lani smo izvozili 563 10-tonskih vagonov zaklane perutnine in 296 vagonov žive. Vrednost izvožene perutnine je znašala 111 milijonov dinarjev. Izvoz perutnine in jajc v Anglijo Urad za kontrolo izvoza živine in živalskih proizvodov je ustavil izdajanje potrdil o kontingentira-nju za jajca, zaklano perutnino in purane, ki se izvozijo v Anglijo, ker je Anglija za vse te predmete zopet uvedla režim svobodnega uvoza. Carinarnice zato ne bodo več zahtevale, da se jim za pošiljke jajc, perutnine in puranov, ki so namenjene v Anglijo, predlože obenem s tovornim listom tudi potrdila urada za kontrolo izvoza živine in živalskih proizvodov. Pred trgovinskimi pogaja-janji s Francijo Zaradi devalvacije franka so bila odgodena trgovinska pogajanja med Francijo in Jugoslavijo. Sedaj naj bi se v kratkem začela. Poročajo, da je Francija pripravljena ustreči našim zahtevam, to pa predvsem zaradi Nemčije, ki je tako pri nas, ko na vsem Balkanu zavzela v zunanji trgovini že premočno stališče. Sedaj hoče Francija iz političnih in gospodarskih razlogov zamujeno popraviti. Predvsem bi kupila Francija v Jugoslaviji večje količine koruze. A tudi iz drugih balkanskih držav namerava Francija nakupiti večje količine blaga. Pripominjamo, da gre sedaj v Nemčijo 25 odstotkov vsega jugoslovanskega, 54 odstotkov bolgarskega in 60 odstotkov grškega izvoza. * Angleška vlada je hotela že pred nekaj meseci začeti trgovinska pogajanja z našo državo, a je bilo to nemogoče, ker so bili naši delegati zaposleni pri drugih pogajanjih. Angleška vlada je vzela naš odgovor z obžalovanjem na znanje. Da bi pa mi imenovali drugo delegacijo, je bilo seveda nemogoče, ker pri nas morajo voditi trgovinska pogajanja vedno eni in isti ljudje, ki pa morajo biti predvsem iz vrst ministerialnega uradništva. Iz splitske luke se je začel živahen' izvoz naše goveje živine. Tako je bilo te dni vkrcano na parnik »Vis« 600 volov. Tržaški LIoyd je praznoval v nedeljo svojo stoletnico ustanovitve. Stoletnica se je izvršila z velikim pompom, čeprav za proslavo ni bilo mnogo vzroka, ker je sedanji Lloyd samo še spomin nekdanjega Lloyda. Italijanska vlada je prepovedala izvoz telečjih in govejih kož, težkih nad 40 kg. Kontrolni odbor za cene v Rimu je določil, da se mora domača koruza uporabljati predvsem za ljudsko hrano, uvožena pa za rejo prašičev. Cena domači koruzi je določena na 82 lir za stot, cena koruzi za živino pa je določena na 4,5 lire za kg. Nemčija že 1. 1938. ne bo več potrebovala tujega bencina. Tako je izjavil na zasedanju trgovinske zbornice v Miinsteru dr. Stein. Po štiriletki bo Nemčija že 1. 1937. pridobivala y, njej potrebnega bencina doma, spomladi 1. 1938. pa ves bencin. Cene za okrogli les so se na Poljskem povprečno dvignile za 25"/o. Blasnikova Velika Pratika za 1. 1937. je zopet izšla. Ta naš ljudski koledar je med Slovenci najbolj priljubljen in domač. Celo naši izseljenci ga radi naročajo, ker jih spominja na domovino in mlada leta. Cena enemu izvodu je 5 din Dobi se v tiskarni J. Blasni-ka nasl. v Ljubljani, Breg 10—12 in v trgovinah. Poleg Velike Pratike je izšla tudi Mala pratika za 1. 1937 , ki velja samo 2 din 50 par. Ta je razširjena zlasti na štajerskem, kjer se je doslej neupravičeno šopiril nemški »Bauernkalen-der« iz Gradca.