L £ T O 42 S T E V. 32. MESEČNA PRILOGA »NOVICE V SLIKAH« J, Sever: 10 letnica osvohojenja Slovenske krajine. V nedeljo, 18. avgusta t. 1., slavi Slovenska krajina, to je oni kos slovenske zemlje med Muro in Rabo, ki je bil nad 1000 let odtrgan od skupnega slovenskega telesa, desetletnico svoje svobode, skupnega sožitja z brati iste krvi pod skupno državno streho. To je za Slovensko krajino gotovo pomemben dan, saj ona najbolj ve, kaj se pravi živeti nesvobodno. Mi, ki smo živeli pod Avstrijo, nismo nikdar tako občutili nemškega pritiska, kakor je bil pritisk Ma-djarov na prekmurske Slovence. Samo pritisk na Primorskem se da še primerjati z nasiljem, ki so ga uganjali Madjari nad našimi ljudmi v bivši Ogrski. Znan je izrek, ki so ga madjarski učitelji polagali v usta naše prekmurske dece: »Tot nem ember!« (Slovenec ni človek.) Za našega človeka niso imeli drugega imena kakor »buta paraszt« (zabit kmet). In vendar so se naši prekmurski bratje obdržali. Prekmurski duhovščini se moramo zahvaliti, da prekmurskih Slovencev, ali kakor so jih v Avstriji imenovali, »ogrskih« Slovencev, ni pogoltnilo madjarsko morje. Nikjer nima slovenska duhovščina toliko zaslug za svoje ljudstvo, kakor jih ima ravno prekmurska. Omenjam iz zadnjih 50 let samo nekatere: cankovskega župnika Bo-rovnjaka, ki je oskrbel naše ljudstvo z mo-Ijtveniki; saj je samo v cerkvi in pri krščanskem nauku naš človek lahko poslušal slovensko besedo in se v svojem jeziku pogovarjal s svojim Bogom. Za njim naj navedem največjega prekmurskega duhovnika, ki ga po pravici slavi Slovenska krajina kot svojega Kreka. To je pokojni tišin-ski dekan in kanonik dr. Fr. Ivanoci, mož, kf ni poznal strahu, kadar je šlo za pravico, ki je bil naobražen kakor redko kateri, ki je imel široko oko in toplo srce za svoje ljudstvo; on je tisti, ki se mu moramo ?ahvaliti, da ravno v zadnjem času, ko )e bil madjarski pritisk najhujši, ko se je . čez noč hotelo zbrisati prekmurske Slo-. vence z lica zemlje, ni omahnilo naše ljudstvo. On je vzgojil rod slovenske prekmurske duhovščine, katere najlepši cvet tvorijo še danes živeči čerensovski in velikodolenjski Ki e k 1, bogojanski, Baša in najmlajši med njimi dokljžovski Jerič; mnogo izmed( njih, omenjam samp beltin-skega Kuharja, pa že krije hladna zemlja. Dr. Ivanocija je Vsemogočni poklical k sebi tik pred svetovno vojno, ko bi ga narod najbolj potreboval. Sad dela teh in še nekaterih drugih prekmurskih duhovnikov je, da je v teh dneh pred desetimi leti Slovenska krajina zadihala svobodno, ona, ki je bila gotovo med vsemi slovenskimi žemljicami najbolj pozabljena. Ni pa pomemben ta praznik prekmurskih bratov samo za nje, ne, tudi mi se z njimi veselimo, saj je bil s tem rešen velik del našega telesa tisočletnega robstva. Končni cilj vsakega naroda je, da živi svobodno, da se more razvijati duhovno in telesno neovirano. Naš narod še čaka na dan, ko bo ves združen in svoboden. In Slovenska krajca. ki je najdalje ječala pod tujim jarmom, ob prazniku svojega osvobojenja misli na neodrešene brate, tembolj, ker je ob Rabi ostalo še okoli 10.000 Slovencev neosvobojenih. Naj bi 18. avgusta pohitelo čimveč naših ljudi s te strani Mure na proslavo Slovenske krajine. Mnogi so si že dalje časa želeli, da bi posetili svojega najmlajšega brata — slovenskega Benjamina — Prek-murje. Naj bi poleteli zlasti naši Orli in Orlice v čim večjem številu in tako vneli tudi svoje prekmurske brate in sestre za orlovske ideale. Vožnja je polovična, stane 78 Din; če se priglasi dovolj udeležencev, bo vozil iz Ljubljane, Maribora in Gornje Radgone v Mursko Soboto posebni vlak. Prijatelji Slovenske krajine, na svidenje na proslavi 18. t. m.! Spored proslave. 17, avgusta zvečer po vseh občinah kresovi, bakljada, razsvetljava in streljanje s topiči ter govori o pomenu proslave. 18, avgusta v Murski Soboti: Ob 5. uri budnica, ob 9. uri slovesna zahvalna služba božja z govorom. Po maši obhod po mestu, nato govori na Glavnem trgu, po zborovanju banket. Ob 3 popoldne odhod z avtomobili v Dolnjo Lendavo, Med potjo se ustavijo gostje v Črensovcih, kjer si ogle se ustavijo gostje v Črensovcih, kjer si ogledajo razstavo domače prekmurske obrti in kmetskih pridelkov. 18. avgusta v Dolnji Lendavi: Ob 5. uri zahvalna služba božja, po njej odhod in zborovanje z govori po istem redu kakor v Murski Soboti. Po zborovanju prosta zabava. Izkaznice za polovično vožnjo se dobe tudi pri Prosvetni zvezi in Zvezi kulturnih društev v Ljubljani. Segajte pridno po njih! Varuite se sumljivih In neznanih flfudi! Slovenci imamo lepo lastnost, da smo s tujci prijazni. Tujemu človeku, ki pride v naše kraje ali v našo hišo, gremo radi na roko in mu postrežemo, kakor pač moremo. To slovensko prijaznost pa v zadnjem času mnogi zlorabljajo v škodo in nesrečo naših ljudi. Na državni meji in posebno po mestih in krajih, kjer je mnogo delavstva, se klatijo zadnji čas sumljivi ljudje, ki prihajajo na skrivnem brez potnih listov čez državno mejo in zapeljujejo naše dobro slovensko ljudstvo ali k tihotapstvu, ali pa k činom, ki so naperjeni proti redu in miru. Opeto-vano smo že v »Domoljubu« opozarjali naše ljudi, naj bodo pazljivi in naj ne nasedajo tujcem, ki pridejo v hišo, ali pa kje drugod skušajo stopiti v stike v našimi ljudmi. Veliko število poštenih slovenskih družin, posebno na naši državni meji je že postalo žrtev brezvestnih tujih hujskačev. Ponujajo denar, ako jih popelje kmetski ali viničar-ski fant čez mejo. gospodarju ali materi ponudi lepe stotake, če mu shranijo na skrivnem zavoje in če mu dajo za nekaj časa streho. Drugi zopet prihajajo kot agenti in ponujajo razno blago po čudno nizki ceni, 1« rost najmanj 16 let, telesno in duševno zdravje, nravstvena neoporečnost in domena ljudska šola z dobrim uspehom. — Ostale pogoje sporoči na željo vodstvo tega zavoda. Prošnje za sprejem je poslati zavodu do 1. septembra t. 1. d Poleg svinjske kuge divja po nekaterih krajih Slovenske krajine tudi kurja kuga. V treh štirih dneh pogine pri enem kmetu nad 30 kokoši. d 27 seljakov iz skoplj&nske oblasti pod vodstvom inž. Savica je obiskalo te dni nekatere gorenjske kraje, kjer so si ogledali razne zadruge in vzorna posestva. Srbi so bili povsod prijazno in gostoljubno sprejeti in niso mogli prehvaliti naših lepih krajev in našega napredka. d Dva agronoma namerava ministrstvo za kmetijstvo poslati v Kalifornijo in Oragon na proučavanja tamošnjega sadjarstva. Dalje bo poslalo dva agronoma študirat zadružništvo v Nemčijo in Češkoslovaško. Prošnje je treba vložiti na kmetijsko ministrstvo. d Ljubljanski mestni avtobus, ki vozi iz Ljubljane dnevno ob 6 zjutraj izpred Fi-govca, pelje čez Mengeš, Moste, Brnike, Cerklje, Velesovo, Šenčur v Kranj, kjer ima lepo zvezo z jutranjim potniškim vlakom, ki prihaja iz Ljubljane v Kranj ob 7.50 zjutraj, in z brzovlakoni, ki prihaja z Jesenic ob 8.03. Popoldne odhaja od Figove?. ob 13.30 in ima v Kranju zopet zvezo z ljubljanskim osebnim vlakom, ki prihaja iz Ljubljane ob 15.41 in z jeseniškim, ki prihaja v Kranj ob 15.46. Avtobus pelje po odhodu vlakov s kolodvora v Kranj ter odhaja s postajališča Kranj, »Stara pošta«, zjutraj ob 8.15 in popoldne ob 16 po isti poti proti Ljubljani. Turisti in romarji na Velesovo imajo na ta način lepo novo zvezo. Upali je, da se bo nedeljski vezni red za turiste znatno zboljšal, kar bo pravočasno objavljeno. d Dvajset novih šol bodo zgradili v hrvatskem subotiškem šolskem okolišu. d Vročinska bolezen se širi v Požegi na Hrvatskem. Od 20 obolelih so v preteklem tednu trije umrli. Vzajemna zavarovalnica v Lfubljani je 'likvidirala življenjsko zavarovanje mojega nenadno umrlega soproga gosp. Ferdo Arzenška, auk>F*xijet;iiiui v Trbovijih. izredno kuiamno, če-ludi je zavarovanje ob smrti obssojalo šele dobra dva mreeca in so poleg tega obstojali tehtni razlogi za odklonitev odškodnine. Moja dolžnosi je zalo, da se imei/ovaiii. prvi in edini popolnoma domači zavarovalnici, javno zahvalim in jo za sklepanje življenjskih zavarovanj vsakomur kar najlopteje priporočim. Trbovlje, d/M 19. julija 1929. Ema Arzecštk 1. r., vdova po autopod jetniku. 7. našo Baletno ibo&oto esenco „h©sHb" •i lah ti ■•> T$»kJn i malimi strogi pripravi iirr-tno obstoju« 10 uirero doma to sveto mesto hrvatskega naroda®. Nadalje i pravi članek: »Zagreb, grade, pozivamo te, ' da prisostvuješ zadušnici in izvesiš črne zastave. V Zagrebu, glavnem mestu vseh i Hrvatov, 3. avgusta 1929.« Podpisani so ; dr. Vladimir Maček, dr. Ante Trumbič, dr. Budisavljevič, Josip Predavec, dr. Jurij Kr-; r.jevič, ing. Avgust Košutič, dr. Mile Budak in Večeslav Vilder.« d Za 45.000 Din zlatnine je pokradel neznan uzmovič trgovcu Josipu Prvanu iz Splita. d Tram se je vnel v stropu nad štedilnikom, zato je nastal požar in je pogorela hiša, gospodarsko poslopje in svinjaki po-j seslniku Čirožarju v Orehcvljah pri Pred-osljah. d Šest poslopij žrtev ognja. Strela je v petek, 2. avgusta popoldne okoli 4 udarila v Dragonji vasi na Dravskem polju v hišo pasestnika Bobreca, ki stoji sredi med vasmi Strgonja vas in Mihovci. Vnelo se je takoj šest objektov, kateri so v kratkem času poftali žrtev ognja. Škoda je zelo velika, ker je zgorelo tudi mnogo sena, žita, slame in poljedelskih predmetov. Tudi nekaj živine je zgorelo. Pri gašenju sta se težko ponesrečila 27-ietni posestnikov sin Ivan Lam-berger iz Mihovcev št. 36. Padel je iz gorečega ostrešja in so ga težko poškodovanega izvlekli iz tramovja. Drugi ponesrečenec je 31-letni posestnik Franc Frangeš iz Čirkovcev, tudi on je padel visoko z go- Najbolj mm nalolftaflcnarfa Teleion štev.2i20 Račun pnšl. hran. Ljubljana ŠL 10.680 Kraitsha Hranilnica sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter nuJi Dovoljuje kredite proti vknjižbi na prvem mestu v tekočem računu in proti amortizaciji, daje menična posojila, izdaja garancije, izvršuje vse kontokorentne posle. Za vlogo lomu Liabltanska oblast z vsem svetini premoženjem ln z vso svoto davCno moCfo. „Mi se mnogo pravi mlada gospa izprehajamo" „Casa imamo dosti, Da tudi SOSDO- 1 H»-U. ,,VUJU IUIU111U dosti, pa tudi gospodinjstvo rrie preveč ne utruja, ker pe-remo tako, da vzamemo RADION, ki pere sam." fin/ rečega poslopja in si je pri padcu zlomil dve rebri na desni prsni strani ter se je tudi drugače močno poškodoval. Telefonično je bil pozvan mariborski rešilni oddelek, ki je oba prepeljal v mariborsko bolnico. Požar so pridni gasilci omejili. d Ogenj je upepelll hišo, gospodarsko poslopje in žito posestniku Kovačiču v Ša-lincih pri Ljutomeru. d Iskra iz lokomotive je vžgala zastor. Pretekli tedsn se je pripetil pri ošabnem vlaku, ki prihaja v Ljubljano pre 6 zvečer neobičajen slučaj požara. Med pcstajama Sava in Litija je nastal ogenj v vagonu II. razreda. Iskra iz lokomotive js vžgala zastrt. Ogenj se je hitro razširil. Zgorelo je pet zastorov in na vseh petih oknih so popokale šipe. Tudi stena je bila že močno obžgana. Neki potnik je potegnil zasilno zavoro. Ko se je vlak ustavil, so uslužbenci pogasili ogenj. d Za 60.000 Din pšenice je zopet zgorelo, Žitnim požarom v Sremu in Vojvodini noče biti šs konec. Te dni ie nastal v vasi Hrtkovciii pri Mitrovici požar, v katerem je zgorela letina kmeta Antona Wurma. Ker je vladal velika suša, je požar zavzel tak obseg, da je zgorela vsa žitnica z nad 400 merniki pšenice. Prihiteli so na pomoč vaški gasilci, ki sicer niso mogli zadušiti požara, pač pa so preprečili, da se požar ni razširil še na sosednje hiše in na vaško gumno. Za pšenico se ceni, da je je bilo dva vagona in je bila vredna 60.000 Din. Zgorelo je tudi 12 panjev čebel. Pri gašenju je dobil eden gaslicev nevarne opekline. Požar je nastal iz tlečega pepela, ki so ga domačini vrgli iz krušne peči pred žitnico. d Požar na sarajevski železniški postaji. Kakor sporoča naš osrednji tiskovni urad iz Belgrada je v noči med 31, julijem in 1. avgustom izbruhnil požar v železniški delavnici v Sarajevu. Požar je uničil dvoje lesenih barak, katerih škoda še ni ugotovljena. V eni izmed barak so bili nakopičeni deli strojev, v drugi pa razni material, ki se rad vname: lak, barve itd. Vzrok požara preiskuje posebna komisija. d Strašno neurje je bilo 2. avgusta nad Celjem. Med dežjem je padala kot oreh debela toča. Leden dež je zajel predvsem celjsko okoliško občino ter napravil veliko škodo. — Na Anshem vrhu nad Celjem je strela udarila v vinogradniško poslopje gospoda Vuge, ki je pogorelo do tal. d Ko so šli v planino po steljc, V petek, dne 2. avgusta, popoldne so šli Miha Poljanšek, posestnik v vasi Okrog, in njegovi trije sinovi Anton, Leopold in Jakob, v planino po steljo za živino. Ko naložijo na voz, odpeljeta starejša sinova steljo domov, oče in mlajši sin Jakob sta pa ostala na planini. V bližini je pasel sosedov sin Zajec Josip živino. Nenadoma je nastala nevihta in vlila se je huda ploha. Vsi trije so stopili pod košato bukev, v katero pa J® udarila strela in v trenutku ubila očeta Miho Poljanska, njegovega 131etnega sina Jakoba in poleg stoječega sosedovega sina Zajca Josipa, kateri je bil star šele 10 let. Nesreča se je zgodila okrog 5 popoldne. Ko je nevihta ponehala, da v gozdu ostalih J" bilo domov, so jih šli iskat. Našli so vse "i mrtve ob 8 zvečer. Na Mihu Poljanšku m na pastirju Zajcu Josipu se znaki strele poznajo po životu, dočim je Poljanšlcov sin po telesu nepoškodovan. Pokojni Miha Poljanšek jc bil dolgo let občinski odbornik. d Pod vlak je prišla na mariborskem gl. kolodvoru soproga celjskega zdravnika, upokojenega primarija celjske bolnice, gospa dr. Jesenkova. Bila je na mestu mrtva. d V vodnjak je strmoglavil. V Mitrovici je šel 17-letni pomočnik Franjo po kosilu na vodnjak, da bi se tamkaj napil vode. Ko je prelival vodo iz čebra, je zgubil ravnotežje ter je strmoglavil v vodnjak. Bil je takoj mrtev. d Padel je s konja in si razbil lobanjo. Posestnik Jože Rangus iz Drame pri Št. Jerneju je gnal konja domov s paše. Enega je jezdil, drugega pa je držal za vajeti. Iz neznanega vzroka pa se je konj, katerega je jezdil, splašil in začel dirjati. Drugi konj pa je zaostal in ker je imel vajeti ovite okrog rok, ga ni mogel spustiti. Vsled tega je mož padel s konja in sicer tako nesrečno, da si je razbil lobanjo in po nekaj urah trpljenja, potem ko je bil maziljen s sv, poslednjim oljem, izdihnil. d Steklenica s človeškim srcem. Pretekli teden so na dvorišču v Zagrebu našli 5* PO SVETI) Italija. s Francija noče popustili. Italija in Francija sta dve edini veliki državi ob Sredozemskem morju, kjer imata veliko skupnih, a tudi dosti nasprotnih koristi. Nesoglasja so se pokazala n. pr. pri vprašanju pomorskega oboroževanja. Dočim je imcia Francija prej najmočnejše vojno bro-dovje v Sredozemskem morju, zahteva sedaj Italija, naj se ji prizna vsaj pravica do enako močnega, ako ne močnejšega vojnega bredovja. Se večje razlike so se pa pojavile v afriških posestvih. Italija bi rada imela popravo meje med Tripoiitanijo in francoskim Tunisom, razne državljanske in jezikovne pravice za italijanske naseljcnce v Tunisu in pravičnejšo razdelitev mandatov v Afriki. Mandat v prekmorskih deželah F°®eni upravo pod pokroviteljstvom Zveze narodov. Ob koncu vojne je namreč Zveza narodov prevzela nekatere dežele v Afriki in Aziji in jih izročila kaki zmagovalni velesili v upravo, da bi se pod njenim vodstvom hitreje razvile in postale sposobne za samostojnost. Načeloma torej lahko Zveza narodov odvzame kaki državi mandat in ga da drugi. To se pa do zdaj še n'. nikdar zgodilo. Italija ob koncu vojne ni dobila ničesar. Zdaj zahteva, naj ji Francija prepusti mandat v bivši nemški poseti Kamerun. — O vseh teh točkah sta se obe državi dolgo pogajali. Sedaj pa sta prišli do zaključka, da je vsako razpravljanje odveč, ker nobena država neče popustiti. s Rasno. 8. avgusta bo prišel v Gorico italijanski kraljevič Humbert, da se udeleži odkritja spomenika padlim Goričanom, popoldne pa odkritja Dantejevega spomenika v Tolminu, na katerega je slavni italijanski pesnik čisto gotovo mislil, ko je pisal svojo »Divino comedio,. — V Gorici so pokopali 82-letnega Ivana Reščiča. — V vse ljudske šole v Bocnu na bivšem nemškem Tirolskem se vpelje s 1. oktobrom italijanščina steklenico, v kateri je bilo človeško srce. Ne ve se. kdo je to steklenico postavil na mizo na dvorišču. Policija je uvedla preiskavo. vendar do sedaj ni nikakega sledu, na podlagi katerega bi se moglo sklepati, na kak način je prišla steklenica na omenjeno mesto. d V tolmun je zašel ko se je kopal v reki Nišavi pri Nišu kaplar Adolf Pokavec iz Bohinjske Bele in — utonil. Bil je blag mladenič. d Cirkularka je med delom zagrabila delavca Karla Fosbera na žagi v Djurdje-ncvcu v Slavoniji. Je poškodbam podlegel. d Z zrermi ni šale. V Sremski Mitrovici gostuje cirkus Koloseum. Njegovemu dreserju divjih zveri Josipu Hochmullerju se je pripetila težka nesreča. Dreser je stopil v kletko, da bi dresiral za večerno predstavo leve in tigre. Tigra ga je pri tem malo pocukala z zobmi za hlače. Dreser je zakričal nanjo, toda tigrica je skočila nanj, ga zgrabila za lice in ugriznila. Takoj za tem ga je eden levov pograbil za roko, kot izključni učni jezik. Do 1. novembra morajo biti zamenjani vsi dvojezični napisi s samo italijanskimi. — Iz slovenskih v čisto italijanske kraje je prestavljenih zopet 23 učiteljev in učiteljic. — V Idriji sta umrla rudarja Anton Šulgaj in Anton Bra-tuš. — Na Razpotje je preminul posestnik Josip Lapajne. — V Dobravljah je umrl 87-letni Franc Hrcbat. — V Tolminu so pokopali 93-letno Marijo Kovačičevo. — Strela je udarila v planino Razor pod Škrbino in ubila Pcljubincem 22 glav goveje živine. — Pet hiš je uničil požar na Bači pri Podbrdu. Sodijo, da je bil ogenj podtaknjen — V Dclenjah pri Jeriašanah v Istri je Dujičevim zgorel hlev in vse poljsko orodje, Bončičevim je zgorela hiša, Kolar-jevi so ob hišo, lopo in kolarrko delavnico. Čehoslovaška. s Državna pomoč cerkvam v Čehoslo-vaški v proračunu za 1. 1929 je sledeča: za rimskekatolike 81,380.341, za grkokato-like 8,711.000, za protestante 14,375.224, za narodno čehoslov. cerkev 4,950.000 in za Jude 1,863.000 čeških kron. (Ena češka krona je nekaj več kot 1 in pol dinarja.) Rusija. s Oboroženega napada pričakujejo. — Prvega avgusta ob priliki proslave »rdečega dne« je bila v Moskvi velika demonstracija, ki je bila naperjena proti »imperialistom, kapitalistom in socialnim demokratom«. Vse demonstracije so bile pod vtisom Stalinove izjave, da grozi nevarnost, da se bodo mirni odnošaji med sovjetsko Rusijo in imperialističnimi državami skalili. Stalin je reke' izrečno: »Vsak čas se lahko začne ••bo-rožen napad na nas.« Drobne novice. 30 milijonov dinarjev škode je napravil požar v sredi italijanskega Milana, _ 50 hiš je uničil potres na Islandiji. 420 ur je blo neprestano v zraku ameriško letalo »St. Louis Rubin«. »Zeppelin«, ki je nastopil pot okrog sveta, je pristal srečno v Ameriki. ostale zveri pa so se pripravile za skok. Na obupne klice na pomoč je pritekel v kletko sluga z ostmi in pregnal zverine. Dreser je precej ranjen. d Kdor še ni plačal srečk »Županove jame«, naj to takoj stori, ker je žrebanje pred durmi. d Žrebanje loterije »Županove jame« bo dne 15. avgusta. Ne odlašajte z nakupom srečk! Čisti dobiček je namenjen za elektrifikacijo jame. Gospe, ali veste zakaj morate prati le z milom? Odgovor dobite v današnjem oglasu »Gazela«. d Listnica uredništva. T. H. v L.: Glede razdelitve veleposestev ne ve za gotovo še nihče v kakšnem obsegu bo izvršena. — J. D. v IC.: V dotični stvari bodete dobili najtočnejša pojasnila pri Obrtni zadrugi. — A. P. v C.: Prepozno za to številko. — C. P. v D.: Istotako prepozno. — F. 2. v S.: Dopisi morajo biti že v ponedeljek v naših rokah. Prepoznol 28 smrtnih žrtev je bilo v rudniku pri Waldenburgu v Šleziji, ker so se vžgejj plini. 7 kaznencev je bilo ubitih pri sponi v ameriškem Kansasu. Novo iranc. vlado je sestavil Briand. V njej so vsi prejšnji ministri razen Poinca-reja. Pristaniško skladišče je zgorelo > Neaplu. Šest milijonov dinarjev škode. V zrak je zletel mornariški arzenal v francoskem Toulusu. Kažejo na komuniste. 60 delavcev je bilo mrtvih, nad sto pa težko ranjenih vsled eksplozije plinov v francoskem rudniku Escarbell. Popolno samostojnost je dala Egiptu Macdonaldova angleška vlada. Le za časa vojne pomaga Egipt Angliji. Še vedno ni poravnan spor med Rusijo in Kitajsko. Velike premegove žile so odkrili v južnovzhodnem delu francoskega Maroka. Pri občinskih volitvah na Grškem so — razen v Atenah — dobili večino pristaši Venizelosa. Radio. Radio-program od 8.—15. avgusta 1929. > Četrtek, 8. avgusta: 12.30 Reproducirana glasba. 13.00 Časovna napoved, borzna poročila, reproducirana glasbe. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 18.00 Pravljice. 18.30 Reproducirana glasba. 19.30 Zgodovina Slovencev. 20.00 Prenos koncerta iz unionskega vrta. 22.00 Časovna napoved in poročila. — Petek, 9. »vgusta: 12.30 Reproducirana glasba. 13.00 Časovna napoved, borzna poročila, reproduc. glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 18.00 Koncert Radio-orkestra. 20.00 Gospodinjska ura. 20.30 Pevski večer g. L. Bajdeta, tenorista lip-ske opere. 21.30 Koncert Radio-orkestra. 22.00 < a. sovna napoved in porgočila. — Sob«t», 10. avgusta' 12.30 Reproducirana glasba. 13.00 Časovna napoved, reproduc. glasba. 13.SO Iz današnjih dnevnikov. 18.00 Koncert Radio-orkestra. 20.00 Delavska nra: Organizacija del. zavarovanja v naši državi. 20.30 Prenos iz Zagreba. 22.30 Časovna napoved in poročila. — Nedelja. 11. avgusta: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.30 Poljedelska ura. 11.00 Koncert Radio-orkestra. Vmesne speve poje g. Joža Likovič. 1500 Reproducirana glasba. 15.30 Humoristično čtivo, 10.00 Koncert Radio-orkestra. 17 00 Breznik: Večer na Blejskem jezeru (skladba poklonjena Nj. Vel. kraljici Mariji). 20.00 Prenos koncerta iz unionskega vrta. 22.00 Časovna napoved in poročila. — Pondeljek. 12. avgusta: 12.50 Reproducirana glasba. 13.00 Časovna napove.', borzna poročila, reproducirana glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 18.00 Reproducirana glasbe. 20.00 Red pri dojenčku: izvor čustvenosti. 20.3C Koncert Radio-kvarteta. 22.00 Časovna napoved in poročila. - Torek. 13. avgusta: 12.30 Reproduci. rana glasba. 13.00 časovna napoved, borzna pore-čila. reproducirana glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 18.00 Koncert Radio-orkestra. 20.00 Slovenska literatrna zgodovina. 20.C0 Jalen: >Dom< (ceni nar. gied.). 21.30 Koncert Radio-orkestra. 2-JK) Časovna napoved in poročila. — Sreda, 14. a'-11' sta: 12.30 Reproducirana glasba. 13.00 Časovna napoved. borzna poročila, reproducirana glasba. 13~u Iz današnjih dnevnikov. 18.00 Pralji.-e. 18.30 Reproducirana glasba. 20.00 Antologija slovenske mike. 20.30 Citraški koncert g. Loskeja. vmesne samospeve poje g. Gostič. 21.30 Koncert Radio-oi>,c-stra. 22.30 Časovna napoved iu poročila. Radovan Hrastov: _______. Priporoča se PRVI SLOVENSKI ZAVOD Vzajemna zavarovalnica LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA 17 ki je edini tc vrste! — Podružnicc: v CELJU, Breg št. 33 — ZAGREB, Hacelnova ulica 12 — SARAJEVO, Korosčeva ulica IS in v SPLITU. Ulica XL puK* P OP 0 11 0 I S N I Radovan Hrastov: Na Gorenjskem Je f ehio... hi. Tistikrat so v Gorjali znamenito obletnico obhajali. Svoje katoliško bralno društvo imajo namreč v furi in je letos minulo šestdeset let, kar ga imajo. Pomen tega dejstva je dvojen. Prvič je že jubilej visok, drugič je pa Bralno društvo v Gorjah »ploh edino na Slovenskem, ki je vse do današnjih dni živelo in ostalo katoliško. Kdor zgodovino slovensko pozna in mu je znano, kdaj, kako in zakaj so po slovenskih krajih bralna društva snovali in kaj se je potlej iz njih naredilo, ta bo že vedel ceniti povedano dejstvo. Zakaj šestdeset dolgih let uspešnega dela v katoliškem duhu za gorjunski rod je že nekaj, kar spada na tehtnico. Pa še recite, da Gorjanci niso zavedni in krepki ljudje! Zavedni pa, krepki še bolj. Saj smo tam v zimskih dneh celo v časnikih brali, da so >(iorje kraj dolgega življenja«. To ni kar tako, če fnra premore toliko iu toliko ljudi, ki nosijo že devet k rižev junaško in še čvrsio na plečih in je celo takšnih nekaj, ki se jim že deseti prav močno nagiba v breme... Ja, takšni so Gorenjci! Nn Gorenjskem je tletno, zares fletno! Vse to še bolj izpričuje, da je res. V teh krajih je zdravje, je rast, je veselje in moč do življenja. Ljudje so ko hrasti, ko bukove grče. (Jasih so se še v narodno nošo oblekli in se v nji splošno nosili, pa so bili še lepši, še krepkejši nn pogled, gotovo pa še bolj — Slovenci. Zakaj obleka, noša izpričuje narod. Tudi njegov značaj, njegovo delo, njegova pri-tadevonjfi, njegovo kulturo in smisel za isto. In noša slovenska narodna noša — ali ni lepa, zares lepa? Povsod je kot takšna priznana, žal vse bolj zginja in zgublja na pomenu. Le ob paradah se še tu in tam pokaže — pa časih niti pristna ne! — potem se spet skrije v skrinje. Tamkaj počiva, tam- v iiil ^ don''. njen zadn'i dom • • • Nekdaj tako v veljavi in rabi, zdaj le še za parado... In za , skn.n)° ■ • ■ le liog ve, doklej še sploh to l Saj jo čez cas niti obleči več znali r.e bodo Nositi se v njej ze itak skoraj ne znajo. Kako tudi -leto in dan sleherni čas nosijo modne hlače in trde ovratnike m dolge ovratnice, v petih letih pa morda enkrat irhaste hlače in platneno srajco, -takole za spas in parado! Saj je nekatere naravnost bridko pogledati, kako' se obnašajo, kadar naj v svojski nošnji predstavljajo pristnega slovenskega človeka iz davnih let. Pa tiste devetdesetletnike vprašajte, Jcnj je v njih mladostnih dneh narodna noša pomenila? In kako so tedaj živeli ljudje? Skromno, preprosto, po svojih močeh op se nosili in oblačili, prav takisto so drugače živeli — pa je šlo in še precej dobro, gotovo boljše ko danes. Vsi so se preživeli, pa še prihranili so kaj. Po cestah niste takšnih revežev srečevali, kot jih na primer srečujemo dandanašnji. Zdaj pa le obleka, obleka, moda, širni, luksua, pa še sto nepc-trebnih, pa šc zraven dragih in figo vrednih stvari. Saj se potem nekje mora nehati, kakor se neha vsaka preveč gnana reč. Ni pa s tem rečeno, da je obleka in moda glavni in edini vzrok današnje revščine med ljudmi. Tudi drugi vzroki so in še veliko jih je. Tudi ne rečeni, dn jc vsako novo modo in vsako novota-rijo sploh treba brez nadaljnjega odklanjati in zanikati. Ne, nihče tega ne trdi. nobeden tega ne zahteva. Za duhom časa je pač treba, sicer ostaneš popolnoma osamljen — posameznik med ljudmi, narod med narodi. To pa obema škoduje. Zato se je pač treba ravnati teko, kot se ravnajo drugod. Toda: prava mera povsod. Umerjenosti, gotovega obzira iu skromnosti je treba. Povsod in v vsem. Vsakdo naj bo čedno, toda primerno oblečen. Brez pretiravanj. Saj se te leč da spraviti v sklad z modo, s splošno nosil jo ljudi. Brez prevdarka in pri- merne uvidevnosti pa ta reč seveda ne gre, kakor sploh nobena stvar ne. Kar se v imenu mode in splošnega napredka danes uganja po naših podeželskih vaseh, že res ni več lepo. V vse ljudi že sili mestni duh, mestna noša, mestno obnašanje, ki pa po največ nikdar ni zdrava. Vsaj s splošnim narodnim duhom, z narodovo dušo kar nič opraviti nima. Pa tudi zgleda vam ta reč čudno, da ne rečem celo smešno. Le poglejte jih, nekaternike! Delavne dni neredko po svoji krivili in po lastni nemarnosti — povaljanec, v prazničnih dneh cel gizdalin, ki mu še v mestu para ne dobiš. Mar sem preveč rekel? Prav nič ne. Za vse naše podeželske vasi na splošno to pač ne velja, veliko pa je takšnih. še dobro, dn splošen čut naših ljudi teke posameznike odklanja in se jim kdaj — dostikrat po pravici — celo smeje. Zakaj nič čudno ni, če se takšen gizdalin v takšni obleki nositi ne zna in mu sploh ne pristoja. In v takšnih vaseh, prav po pravici povem, že prav nič več fletno ni! Zakaj fletnost, prijetnost se po mojem razodeva v domačnosti — tisto pa je zelo daleč od domačnosti. Vse priučeno, vse prisiljeno, niti slovensko ne več. RIBNO PRI BLEDU. (Kako smo sprejeli gosp. knezoškola.) Dne 28. julija t. L je bil v Ribnem zaključek letošnjega birmovanja. Slovesnost je bila prav veličastna, sprejem presvetlega gospoda knezoškola dr. A. B. Jegliča zelo mogočen. Gasilci na konjih, tudi konjeniki v narodnih nošah, zastopniki občine in Kat. prosvetnega društva, dekliška Mar. družba in mnogo ljudstva se je udeležilo sprejema. Šolsko mladino obeh razredov je vodila gdč. učiteljica Milka Zupane. Birmanci so zakurili kres, cerkveni pevci pa so zapeli podoknico. TRŽIČ. (Gori, gori na planine!) V nedeljo dne 11. avgusta bo minilo 20 let, odkar oskrbuje staro kočo priljubljene planine na Kofcah g. Franc Klemene. Tisti dan bo na Kofcali sv. maša, gospod >Fronc« pa bo preskrbel vse drugo: petje, godbo, koštruna na ražnu itd,, teko da bo na te jubilejni dan prišel vsak obiskovale« 27 RAZNO Rožni pridelek v Bolgariji. Letošnji pridelek rož v Bolgariji je dosti bolje uspel kot lanski, in sicer ga cenijo strokovnjaki za 40 odstotkov nad lanskim. Prav tako jc tudi kakovost rož izborila, in so bile zato tudi cene višje. Lani so plačevali za kilogram 15 do 16 levov, letos plačujejo 20 do 26 levov. (1 lev je 41 para.) Lani |e bilo z rožnimi nasadi obdelanih 56C0 ha, letos -900. Ker so bolgarski trgovci z rožno esenco prodali pred kratkim zadnje ostanke svojih zalog, ^Pajo na nadaljni dvig cen. Obenem sc pričanje, da se bo tudi go-l'fev rož šc nadalje •dvignila. Po vojski so Bolga-" Pridelovanje rož nekoliko opustili in so jih nadomestili s tobakom, Videč v tem pridelku yečM dobiček, A pove-cano povpraševanje po rožnem olju jih je naporno zopet do večje go-l'tve rož. Plombe za. pljuča. Pro-vSor. zdravnik Haukov v Vrat.slavl (Breslau) je iz-' vreden način zdrav- ili da bi se ogni! nepotrebnega ugovora, je spremil svojo mater do samostanskih vrat. Tam jo je hotel zapustiti, izgovarjajoč se s klavzuro. Grofica ga je silila, naj vstopi; prednica da je njena mladostna prijateljica in sorodnica; veseli jo, da ji bo lahko predstavila sina. Brezbrižno se je vdal Kurt tudi to pot. Preko malega starinskega dvorišča sta dospela v poslopje. Sprejela ju je vratarica in ju peljala v govorilnico ter šla, kakor je rekla, klicat gospo prednico. Grofica se je usedla na mali žimnati divan. Kurt je brez misli ogledoval nekatere slike, ki so krasile golo sobo. Oba, mati in sin, sta imela preveč na srcu, da bi se mogla lagodno razgovarjati. Po nekaj trenutkih je prišla sestra povedati, da prednica takoj pride. Ravno je bila zopet odšla iz sobe, ko je bilo videti, kakor da jo je nekdo pridržal pri vratih in jo tiho vprašal po prednici. »Ne, nikar ne hodite gori, gospodična,« je rekla redovnica; »gospa prednica bo takoj prišla semkaj. Zgoraj je ne boste našli. Izvolite za trenutek vstopiti v govorilnico.« ; Povedati ji imam samo eno besedo,« je odgovorila prva in čuti je bilo lahen šum njene obleke. »Pa tu so že tujci,« je pristavila in se ozrla v sobo ter obstala na pragu. Grof Kurt, ki je bil osupnil ze pri prvem zvoku njenega glasu, se je zdaj urno okrenil. Nepremično sta trenutek nato strmela drug v drugega. »Nora, Nora!« je vzkliknil silno presenečen m že je bil poleg nje. »Ti ne smeš biti tukaj! Nima3 pravice, biti tukaj! Ne smejo te žive pokopati!« je zaklical kakor iz sebe. »Vsa sodišča sveta bom sklical proti temu, proti takemu nasilju. Ti si moja! Ti si mi sama to rekla!« Pri glasnih besedah se je grofica osuplo ozrla, ne da bi mogla izreči kako besedo. Videla je lepo mlado damo, ki je stala na pragu in ki ji je sin strastno stiskal roke. Videla je, kako ga je mlada dama zavrnila in skušala oditi iz sobe. A zdelo se je, da so jo pri tem zapustile vse moči; zakaj nenadoma je omahnila in se bleda naslonila na podboj. V istem trenutku jo je Kurt objel. »Pojdite in pokličite prednico,« je ukazal mali redovnici, ki je prestrašena stala tam. »Hitro pojdite in brž prinesite kako okrepčilo... Saj vidite, da se onesvešča. Mlada dama je moja nevesta; imam pravico, da skrbim zanjo. »Pri tem je s krepko roko dvignil Noro in jo nesel na divan, s katerega se je nevoljno umaknila njegova mati. Redovnica je odšla; kaj takega se v tihih samostanskih zidovih pač še ni primerilo. Kot prava ženska pa je z vsem srcem sočuvstvovala z nesrečnima zaročencema. Med tem je pokleknil Kurt pred Norino ležišče. Z najnežnejšimi izrazi je klical njeno ime in jo za-klinjal, naj mu pove, zakaj ga je zapustila. Kmalu so se ji zopet odprle oči; napadala jo je bila le lahna slabost, ki jo je bil povzročil strah. »Kurt,« je rekla tiho in iz njenega pogleda je govorila vsa njena ljubezen. Nenadoma pa se je prestrašeno dvignila in ga plaho odrinila. Zapazila je bila grofico in videla njen strogi, malone obupani pogled, s katerim je gledala sina. Tudi Kurt se je obrnil. »Mati,« je rekel, »to je 6' topo planine na svoj račun. Obenem proslavi dvajsetletnico tudi g. Anton Jelene, tovarnar v Tržiču, ker je doslej redno skozi dvajset let obiskoval »staro kočo*. Na to slavnost opozarjamo vse znance in prijatelje lepih planin in jih vabimo. IZ POLJANSKE DOLINE. (Za skupno hiralnico in sirotišnico.) Krajevni odbor Rdečega križa na Trati v Poljanski dolini ima v svojem delovnem programu važno nalogo, pripomoči občinam v Poljanski do-jini do Skupne hiralnice in sirotišnice. Znnno je, kako žalostna je navadno usoda ubožcev iu sirot. Dokler siromaki morejo še hoditi, gredo kot berači od hiše do hiše.. Ce pa kdo tako oslabi, da si ne more več sam iskati prehrane, je pa pogosto še večji trpin, ker nima primernega stanovanja in oskrbe. Zato so vse občine Poljanske doline sklenile, da se čimprej zgradi skupna hiralnica in sirotišnica za Poljansko dolino. Da se ta plemeniti namen lažje izvrši, je podpisani krajevni odbor Rdečega križa sklenil, izvesti v ta namen zbirko milih darov. Obrača se predvsem na prebivalce Poljanske doline. Ker pa je bila ta v zadnjih letih po i>ovodnjih zelo prizadeta, prosimo pomoči tudi javne oblasti in denarne zavode. Tudi poljanski rojaki, ki bivajo v Ameriki in drugod, ter jim je mogoče kajutrpeti, naj čujejo našo prošnjo in po možnosti prispevajo. Gre za javno zadevo krščanske ljubezni in človekoljubnosti, zato se obračamo na vsa dobra srca brez razlike, doma in drugod. Imena darovalcev bodo vpisana v spominski knjigi. Imena ustanovnikov, ki darujejo vsaj 1000 (tisoč) dinarjev, ler dobrotnikov, ki darujejo vsaj 500 (petsto) dinarjev, bodo pa v zgrajeni hiralnici vklesana v spomin poznim rodovom. Prispevki naj se pošiljajo podpisanemu odboru, ki bo o njih vodil natančen račun. — Krajevni odbor Rdečega križa na Trati, p. Gorenja vas nad škofjo Loko. SORA PRI MEDVODAH. (Dva oltarja bodo posvetili.) Na Vel. Šmaren, 15. t. m., bo obhajala Sorska župnija izredno slavnost. Pom. škof dr. Rožman bo na svoji prvi apostolski poti posvetil dva stranska oltarja, ki bo3ta v kras lepi župni cerkvi. Ravno ta dan bo preteklo 37 let, odkar je bila nova cerkev z domoljub -ssraar isf K praznik, kakor kažejo priprave, 6s posebno proslav jen ker bomo imeli cel dan Prevoženega v svoji sredi. Dopoldne ob 9 bo posvočevanje oltarjev, pop. ob 3 pa sprejem v Marijino.družbo. _ K zanimivemu slavlju vabimo tudi pitone k. imajo že itak veliko zaupanje do našega farnega patrona sv. Štefana. BLAGOVICA. (Vabilo na kramarski in živinski sejem.) V torek dne 20. avgusta t. 1. so vrši v Blagovici kramarski in živinski sejem. Ker je prvi sejem v Blagovici 25. jan. t. 1. kljub neugodnemu vremenu prav dobro izpadel, se trgovci in kupovala na sejem prav vljudno vabijo. JEVNICA. (Čast, komur čast!) Lani ob tem času prav na prvo avguslovo nedeljo kot letos, so se v Jevniei zbrali številni prijatelji tega divnega kraja. Tedaj so blagoslovljali in prometu izročili s trudom in mnogimi žrtvami zgrajeno postajališče Jevnico. 4. avgusta je bil za ljudi v tem kraju in njih okolici zopet praznik. He lepši, ko lani, še vrednejši, še vesel,ejši. Za postajališčem so pridni ljudje zgradili šolo. Skromna je bila slovesnost blagoslovitve. Saj so ljudje v tej okolici sploh skromni in jim ni »a prazne besede. Delajo pa i vsemi močmi in vsemi sredstvi. Cez 350.000 Din je stala stavba nove šole, po večini so vse zbrali ljudje sami. Ali pa še bodo, kar še niso. Nekaj je dala država, nekaj oblast. Šolo je slovesno blagoslovil dekan R i h a r iz Šmartna. Asistiral je kresniški župnik Dolinar, ki je naslovil na številne zbrane tudi lep govor. Govorila je tudi upravite-Ijica šole. gdč. Plevel j, nakar sta dve deklici deklamirali še dve izbrani deklamaciji. Po prihodu zadnjega popoldanskega vlaka se je na postajališču tudi odkrila spominska plošča. V ta namen je došle goste pozdravil v imenu pripravljalnega odbora g. J e m e. Okrajni glavar iz Litije, svetnik Podboj je v svojem govoru povdarjal zgledno pridnost teh ljudi, skritih v tej mali, skromni dolini in pO bregovih v hostl, nato pa odgrnil zastor raz spominsko ploščo, kii. je mramornata in v kateri je napis: ŠTEV. 32 »Zgradili okoličani leta 1928.< V senčnatem mi. za šolo in postajališčem se je nato razvila prijet/, zabava, med katero je vneto igrala godba iz d™ Mar. Polja. PRIMSKOVO PRI LITIJI. (Umrl je mož stare korenine.) Dno 20. julija t. 1. je umrl tu v Ješfali Anton Kulielj. Bil je nad 20 let župan, dalj časa tudi fu cestnega in zdravstvenega odbora. Segav in dovti. pen v družbi, skrben družinski oče in globokovcien možak stare korenine. Počivaj v miru! SLIVNA PRI VAČAH. (Rožančeva mati je preminula.) V soboto, dne 27. julija je umrla v naši mirni gorski vasici obče priljubljena ga. Neža Ustar, p. d Rožančeva mati. Bila je velika dobrotuiea siromakov. Sebi ni privoščila nič, drugim je dala vse Svoje otroke je vzgajala z besedo in lepim zgle. dom k skromnosti, pridnosti, samoza!ajevnnju"in bogaboječnosti. 29. julija je bila ob veliki udeležbi ljudstva pokopana na pokopališču na Vačah. Po greb je vodil g. nadžupnik Rihar v spremstvu g. župnika Koviča, ki mu je bila Rožančeva mati telo. Pokojnici večni mir in pokoj, njenemu sinu soJni. ku g. Ustar ju Kranju v Rogatcu in vsem preostali*! pa naše sožalje. KODRAŽICA. (Priznanje zaslužnemu duhovniku.) V torek due 80. julija je g. okrajni glavar v Kočevju, vladni svetnik dr. Logar izročil naSemug. župniku in duh. svetniku Francu Travnu v priznanje njegovih zaslug red sv. Save IV. razreda. Za služnemu g. odlikovancu iskreno čestitamo! 8LOVENJGRADEC. (Velika prireditev koroškega orlovskega okrožja.) Kakor vsako leto, tako tudi letos priredi koroško orlovsko okrožje svojo celodnevno okrožno prireditev, ki se vrši v nedeljo dne 11. avgusta 1.1. v št. Janžu pri Dravogradu. Prireditev bo v zvezi z obletnico velikega deklaracijskega zborovanja, ki se je vršilo v Št. Janžu meseca aprila 1918, kjer so kakor znano navalili nemškutarji s kamenjem in gorjačami na slovenske zborovalce. Kakor je soditi po predpripravah, bode prireditev ena izmed Nora. Iztrgati so mi jo hoteli; ti sama si me zopet pripeljala k njej. Morda bi ti bilo težko, predstavljati si, kakšna je; po božji volji si jo našla zdaj tu, da moreš sama videti, kako zelo je tebe vredna. Moje pismo, katero naj bi ti povedalo vse, je bilo že na poti; tu te zdaj lahko prosiva za blagoslov.« »Prejela sem tvoje pismo,« je hladno rekla grofica; >vendar so v njem budalosti, ki niso vredne odgovora.« . Mati,« je jezno zaklical Kurt, »potem tudi vedi, da smatram te budadosti za edino srečo svojega življenja in da bora vse žrtvoval zanje.« »Mislim, da je bilo dovolj tega prizora,« je mrzlo rekla grofica. »Rodbinskih zadev ne maram obravnavati pred tujci. « S tem se je okrenila, zakaj pravkar je bila vstopila prednica in s strmečim pogledom zrla razburjeno skupino. Komaj pa jo je Nora zagledala, je skočila kvišku in se ji jokaje vrgla okrog vratu. »Kaj ti je, otrok moj?« je prijazno vprašala prednica. Silno razburjen je povzel besedo Kurt. »Gospa prednica, to mlado damo protipostavno pridržujete tukaj! Tudi, če bi prostovoljno prišla semkaj, ne smete prav nič verjeti njenim besedam, ne smete sprejeti njene zaobljube. Le pregovorili, preplašili, prisili so jo k temu! Ona nima vašega poklica, sama mi je rekla, da je njeno srce moje; dala mi je besedo. Nora, ti ne moreš, ne smeš tajiti tega! »Kdo pa kaj govori tu o zadrževanju, o zaobljubi in poklicu?« je mirno odgovorila prednica. »Ta mlada dama je prišla sem s svojim očetom," ker se je vzgajala deset let tukaj; hotela je ostati samo nekaj dni in je nameravala jutri zopet odpotovati.« »Ne, Nora, ti že ne boš odpotovala! Ne boš se 5* mi znova izneverila! Ali more tvoja ljubezen tako malo prenesti? Ali je preslaba za nekoliko potrpljenja?« je zaklical mož ves prepadel. »Grof Kurt,« je resno rekla redovnica, »dokler je dama pod mojim varstvom, ne morem dopustiti, da ji tako govorite. Nevem, kakšno pravico imate do tega in ne morem soditi vzrokov, ki so povzročili vajino ločitev, niti, kaj ovira vajino združitev. O tem se pomenite z njenim očetom in s svojo rodbino,« je pristavila pomenljivo in se ozrla na grofico, ki je z bolestnim obrazom stala poleg njih. »Draga Nora,« je nadaljevala, »bolje boste storili, če greste gor, ako ste dovolj pri močeh.« Nora se je poslušno dvignila; obotavljaje se je trenutek še postala, nato pa se je hipoma obrnila h Kurtovi materi. »Gospa grofica,« je rekla in v njene mglasu je bilo nekaj nenavadno ganljivega, »o, nisem mislila, da bo naše svidenje tako grenko! Tako neizrekljivo dobri ste bili napram moji umirajoči materi... ne bodite trdosrčni napram hčeri, ki vam bo hvaležna vse življenje. Hudo je, biti vzrok take bridkosti!« Grofica je bila tako razkačena in razburjena, da ni mogla razumeti niti ene Norine besede. »Ujeli ste ga tako krepko v svoje mreže,« jo je zavrnila, »da ga bo malo brigalo, kaj čuti pri tem njegova mati.« Nora se je zravnala. »On me je poiskal in brez moje volje sva se danes sešla tukaj. Popolnoma svoboden je!« je rekla hladnomirno in v njenem glasu je bilo nekaj, kar je grofici nehote vzbudilo pozornost. Vitka postava, ki se je tako resno in ponosno obrnila od nje, ji je ugajala; to je bil edini trenutek, ko je razumela sinovo zaslepljenost. »Mati!« je zaklical ta ves iz sebe. »ne pregreši ljenja jetičnih pljuč. Votlin« v dihalnem organu, ki i« pojavljajo v razvitejšem stadiju bolezni, napolnjujejo po odpretiu prsnega koša s 609 do 1000 g paraiina. Ta način je preizkusil že na tridesetih pacijentih, ki se počutijo razen enega vsi prav dobro. Dihanje jta je normalno, komplikacij ni bilo niti v enem slučaju. Kakor poročam, trajajo te nenavadni plombe nespremenjen« celih pet let. Napredoval je. - »Kfi pa je danes zopet?« I« vprašal delodajalec ka, ki je prišet pol u« prekasno v urad. - »J* je na tlaku,« je ogovoril pohlevno deces. »Za vsak korak, ki se« ga naredil, sem zdrM za dva nazaj.« - »'»J aha! Kako si pa pot«® prišel sem?« - -0h'd sem .se proti domu, spod.« Vprašanja in odgo«* Vprašali so cigana: ko veste, kdaj je P" ' poldne, ker nimate: urej - »Po želodcu,« odgo«" cigan, - Vprašal! so b« rača: »Katero breme je najtežje?« -torbca,« odgovori ber* Kravi so po«t«^5 menikl V severnoaffl^ ški državi VCash.nglo ( odkrila mlekurna v lajlepših in največjih v tem letu v tukajšnji okolici. Ta dan mora biti v St. Janžu zbrano iz meži-61(e, inislinjske in dravske doline kakor tudi od druKoil vse, kar je krščansko mislečega, da damo s leni spodbudo odsekom in krožkom kakor ludi posameznim članom v koroškem orlovskem okrožju m, ponovno, nadaljnjo požrtvovalno in tem usoeš-oejšc delovanje. Na svidenje 1 Bog živil Marija Reka. (Štiri zvonove bodo blagoslovili.) Izredno slavlje, kot ga naša župnija gotovo le ni doživela, bomo obhajrJi prihodnjo nedeljo lukaj. Prevzvišeni vladilca dr. A. Karlin pridejo posvetit fitiii nove zvonove, ki jih je vlila zvo-narna St. Vid nad Ljubljano. Slovesnost se bo pričela ob 9 dopoldne. Sv. maše pa bodo od 5 ijjtraj naprej._ — TOVARIŠI! Še nekaj dni nas loči od našega sestanka. Vsi kot en mož v sveti dom naših svetih tal, kjer med nami Mati božja živi, z nami se smeje, z nami trpi, čaka v posete in vabi vse dni, da bi prišli, da bi prišli mi svi, mi vsi... žalostni romarji mi. Da bi prišli, Marija pomagaj nam Ti.., Pevci ponavljajte pesmi: Ti o Marija, Oj Doberdob, Spomladi vse se veseli, Vigred se povrne in Oj ta soldaški boben. — Po-služiie se 11. avgusta posebnega vlaka, ki odhaja iz Ljubljane ob 7,40 in odhaja spet z Otoč ob 15.45. Od moža do moža agiti-rajte in tudi ta vlak razglasile po občinah. Listke dajte žigosat, dobro jih spravile, izkaznice dobite na Brezjah. Letcs je na železnici vse v najlepšem redu! — Tovarišil Strumno disciplinirani sodelujte vsi, da bo naš dan kar najlepše izpadel. 11. avgusta na svidenje pri vsakem vremenu! CaostiSne m gosti na deželi. 2. Postrežba. Na tem mestu bi moral razviti ves nauk o sorviranju (o pravilni postrežbi). Pa ga ne bom. Ne maram segati v pravice in dolžnosti strokovnega lista naših gostilničarjev. Opozarjati pa moram, da tujci tudi na to strogo jledajo. Povdarjati pa moram nekaj, česar človek marsikje na deželi pogreša, to je prijaznost v postrežbi. Če pride v gostilno tujec, ko ga tam še nikdar ni bilo in ga morebiti nikdar več ne bo, in torej cd njega ni pričakovati dobička, pa mora precej čuti, da ni ravno dobrodošel gost. To ni prav. Velika neprijetnost v postrežbi je, če v gostilni vsega manjka, česar bi gostje radi. V sredi dneva pa zmanjka šunke, salame, klobas, kruha in drugih jedil, ki niso ravno v nevarnosti, da bi se morale pokvariti. Nič ne bo človek zameril, če poidejo jedila, ki se lahko pokvarijo. Tako so pa ' gosti po nekaterih krajih opravičeno ne-voljni, ker ne morejo ničesar dobiti, kar bi radi, kvečjemu jih kako neotesano teslo prav po notah nahruli. Vsaj mrzle prigrizke bi morala imeti v poletnem času radi tujcev vsaka gostilna vsak čas na razpolago. Toliko bi že smeli riskirati. Precejšnja nerodnost v postrežbi je, če dela gostilničar prevelik razloček med gosti. Za ene se briga, jim streže, se jim klanja, druge pa zanemarja, se zanje ne meni, jim preslabo postreže. Nič bi ne imeli zoper to, če prezre kako poznano Mico Ko- vačevo, toda če dela razloček pri ljudeh radi obleke, je pa to nekaj strašno zoprnega. Tole človek mnogokrat opaža tudi po malomestnih gostilnah. Kar diši po gospodi, ima veljavo, za kmeta je pa vse dobro. Spominjam se, kaj mi je v tem oziru pripovedoval nek kmelski očanec, ki je pripeljal svojega sina v mesto v šole. Oglasil se je v gostilni, ki je nosila naslov »hotel«, človek bi mislil, da bo tam postrežba prvovrstna. Mož je zahteval juho. Dobil jo je; za prigrizek pa je plavalo v njej celih pet muh. Prosim! Nič čudnega ni, če nekateri kmetje, ki so tudi ljudje, tako postrežbo odklanjajo, pa se vržejo s tem večjo slastjo na pijačo in postanejo kakor zverine. Dokler ima denar po vsej državi enotno veljavo, naj bo tudi postrežbo bolj enotna. Nikdar se pa gostilničar ne bo pregrešil zoper prijaznost, če bo pijanim gostom odrekel pijačo in ga lepo odpravil iz gostilne. Dobro delo bo storil, pijanec mu bo hvaležen, ko bo prišel sam spet k sebi; če bo prav morebiti parkrat zaklel, saj ne gre to na krčmarjev račun. Poznal sem tako gostilno, kjer so redno tako ravnali: kdor je prišel pijan v gostilno, ni dobil pijače, če bi jo bil hotel plačati tudi z zlatom. »Le pojdi, imaš že dosti,« mu je velel gospodar. In prav tako ona, čeprav je bila po svoji zunanjosti bolj šibka stvar. Nič ni pomagala ne prošnja, ne grožnja; ni dobil in ni dobil. Kdcf je imel količkaj pameti, je spoznal, da ima dosti in se je spravil domov ali pa kam v kako zatišje, kjer se je prespal. In marsikak tak izpokorjen grešnik se 28 Seatle spomenik kravi, ki |'e dala v dveh letih 38 tiseč 891 litrov mleka in 2589 iuntov masla. Torej več nego 10 drugih najboljših krav v istem času. Rusko zrakoplovstvo. -Aeroplani ruske družbe »Dobrolet« so preleteli lard 1 milijon kilometrov. Obseg zemlje je 40.CC0 kilometrov. Dolžina prog, kjer obratujejo aeroplani družbe »Dobrolet«, znaša skupno 6400 kilometrov. Zračne proge Sovjetske zveze so zaključile 1. 1928. svoj obrat prvič brez izgube. Obrat se ie zelo poživil, pomnožil in zgostil. I.etoš-nie leto 1929 se ugodno naznanja. Največji otok na svetu te Grenlandija. Je 25 krat večja od Irske, ima pa le 13.000 Eskimov in 400 belokožnih prebivalcev. yrenlandija spada pod dansko državo. Razen majhnega koščka ob južni Strani je Grenlandija v*a pokrita z debelo skorjo večnega ledu. Proti tujcem. V turškem parlamentu je bil Predložen zakonski na-po katerem bo tujcem prepovedano izvrševati cele vrste poklicev, 'ako tujci ne bodo smeli P'ti odvetniki, zdravniki m zobni zdravniki. se nad najino srečo! Jaz te bom znal prositi, pa bom tudi vedel, kaj mi je storiti... Nora, vsaj eno besedo mi še reci!« in hotel je planiti za njo. Prednica mu je zastavila pot. »Govorite z očetom mlade dame ali pa jo poiščite pri njem. Tu v a in ne smem dovoliti nobene besede več,« je rekla odločno. »Kolikor mi je znano, stanuje gospod Karsten v hotelu Pelloux.« Kurt je pogledal redovnici v prijazni obraz; nenadoma se mu je zazdelo, kakor da ima v njej svojo zaveznico. »O,« je prosil, »če ste materina prijateljica, o kateri mi je Nora toliko pripovedovala, potem recite moji materi, da je vredna biti njena hči.« »Res, ima vse duševne in srčne lastnosti, ki jo usposabljajo za tako mesto,« je rekla prednica. »Toda ljubi gospod grof, so okoliščine, s katerimi se človek ne sme boriti, ker to skoraj vedno, prej ali slej, obžaluje. Bilo bi bolje, ko bi se ne bila zopet našla.« »Toda to se je zgodilo tako rekoč po božji volji... že v tretje naju je tako čudovito privedla skupaj!« . , „. . »Kar človeku ugaja, rad imenuje božjo voljo in vendar je čestokrat le preizkušnja,« ga je prijazno zavrnila redovnica. , »Ne maram se dalje muditi tukaj. Voz hočem imeti, da se vrnem,« je jezno rekla grofica. Prednica je hotela pozvoniti; Kurt pa se je ponudil, da bo sam priskrbel voz. Komaj je bil odšel iz sobe, se je grofica kakor zlomljena sesedla na divan. »Klotilda,« je rekla prednica in jo zaupno nagovorila kakor v njenih dekliških letih, »Klotilda, čutim in razumem tvojo bol, tvoje bridko razočaranje. A v tolažbo naj ti bo vsaj to, da ona, ki je tvojega sina priklenila nase, rti nevredmea. Saj sem jo vzgajala od njene otroške dobe in Bog ve, da si ne bi mogel izbrati boljše neveste, če bi bil njen zunanji položaj drugačen.« Grofica je nepotrpežljivo odbijajoče zamahnila. »Vem, kako zelo se to križa s tvojimi načeli; siliti tuj živelj v kak stan, to ima redko dobre posledice. Toda ali si ne moreš misliti nobene izjeme? Pri takih dveh značajih, kakor sta Nora in tvoj sin, ne verjamem, da bi bila to trenutna strast. Globoko, čisto nagnenje je, kakršno izvira le v mladih, ne-izkvarjenih srcih. Izredne okoliščine pa so ju še podkrepile; zakaj tudi on se je dolgo boril, dokler ni ljubezen premostila prepada, ki ga je občutil isto-tako kot ti. Toliko sem posnela iz njenega pripovedovanja, povedala mi je namreč svojo malo povest. Brez najvažnejšega razloga pa ločiti resnično nagnenje, je nevarno... saj veš, da se mlada srca ue ozirajo dosti na stara načela.« »Svojih načel nikoli ne izpremenim,« je trpke rekla grofica, »najmanj pa še radi kake zaljubljene noroglavosti ali prostaškega spletkarjenja. Moja dolžnost je, da tako delam.« »Dolžnosti, ki si jih nalagamo sami, se nam vedno zdijo najvažnejše. A sreča drugih se ne da graditi po lastnih željah. Klotilda, ne bodi trda, utegneš izgubiti sina mesto da si pridobiš hčer.« »Ne govori več o tem,« je nepotrpežljivo jekla grofica. »Nikoli se ne pustim vplivati. Sicer ne želim, da bi Lili kaj zvedela o tem. Je še premlada za take stvari. Danes popoldne pošljem svojega kaplana, da jo odpelje. Sama sem preveč utrujena za to; za zdaj ji zamolči moj obisk.« Naročajte .Domoljuba"! je čez par dni vrnil v tisto gostilno in poln kesanja začel tako po ovinkih izpraševati: >Ali mi res predvčerajšnjim niste hoteli dati pijače?« >Res ne.« >Ali sem bil zelo pijan?« - Toliko, da si ga imel dosti.« ; Ali sem kaj klel?« > No, ne preveč. Še dosti miren si bil.« Včasih seveda je bil zadnji odgovor tudi malo drugačen. Navadno pa je vsak sklenil svoje poizvedovanje z besedami: ; Prav je, da mi ga niste dali. Sem vsaj vedel, da ga imam dosti. — No, pa ga mi danes prinesite eno merico.« Popil je in plačal in šel. »Sem vsai vedel, da ga imam dosti.« Da! Ko bi imeli naši gostilničarji ta pogum, da bi gotovim ljudem povedali, kdaj"ga je dosti! Ne pa narobe: čim več ga kdo ima, tembolj ga marsikateri gostilničar hiti nosit. Omenil bi še en izrodek prijaznosti. Ime mu je v s i 1 j iv o s t. Ta je mnogokrat še bolj zoprna kakor — prezirljivost. Ce gostilničar vidi, da imajo gostje svoje pogovore, naj se nikar brez potrebe vmes ne vtika, naj jim ne prodaja svoje netečne modrosti in učenosti. Vse kar je prav. Prav tako bo prav, če opusti preveliko in nepotrebno radovednost, kdo je gosi, odkod prihaja, kam gre, kakšne so njegove domače razmere in podobno. Ali pa da bi začel obirati svojega tovariša, so-sfda-gostilničarja. Ali spet, da sam gostilničar vse najbolje ve in zna, go3ti njegovi po so uboge reve, nevedneži... Ne bi bilo napačno, če bi imela vsaka večja gostilna, zlasti v prometnih krajih, svojo vpisno knjigo, ki naj bi bila gostom na razpolago, če se hočejo v njo vpisati. Ob času kake nesreče bi dala taka knjiga prilieno dobro sled za pogrešanim ali ponesrečenim. Enako bi ne bilo napačno, če bi bila kje rfa sedežu gostilničarske zadruge ali pri županstvu na razpolago pritožna knjiga . . . Drugi izrodek prijaznosti je pa »k r e -d a... Gostilna postane po tem potu zajedal- ka, ki pije kri in grize v meso domači hiši tistega človeka, ki zapravlja tam čas m pije brez upanju plačila. . Ko bi jaz imel pri ministru za socialno skrbstvo kako besedo, ena prvih postav bi bila ta, da gostilničar denarje za pijačo, kar je dal »na upanje«, ne bi mogel nikdar iztožiti ne od pivca samega ne po smrti od njegovih sorodnikov. Krivična bi ta postava ne bila; zabranila bi pa marsikaj hudega. Zakaj če bi bil kljub tej postavi krčmar še vedno tako nespameten, da bi zaupal takim pijanim veščam, svobodno mu. Izkušnja bi ga že izmodrila. (Dalje prihodnjič.) jaF- V VSAKO HISO »DOMOLJUBA«! HUMANIK MOŠKI PLATNENI POLČEVL-ji. [ ŽENSKI PLATNENi I ČEVLJI S SPONAMi Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, »ko kupuje.o kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Učenca f)i;i(laeKa .in ... zdravega ter poltenega, se zu takoj sprejme. 7a medioar-sko in slaščičarsko obrt. Drugo po dogovoril. Na upravo Domoljuba pod „Poštenu čtev. 8222. »K ^brUcipreP me takoj ali po neje in le dobro vzgojeni, v moderno pošteno delavnico. Naslov pove uprava Donn ljubn pod Čevljarstvo štev. 8365. Pehovslii vaisiiBC se sprejme. Fr. Drob-nič, Sp. Slivnica pošla Grosuplje. KoiAga pomoč. sprejmem dobro izvož-baneja proti dobri plači, hrani in stanovanju, ki paVioru bili tudi lep3ga vedenja in veren Anion Poqorelc, kov. mojster, S'rugc, Dolenjsko. lajaii:> Ker so razšir-EE»iLja o meni ne-resnica, izjavljam, da bom zasledoval in bom vsakega. k;er koli bom slišal izročil sodišču. Leopold Kamnnr. pos. in mesar - Sv. Jakob ob Savi. Z csuljarslia pomoč. Kupim Hišo bluu cerkve. Naslov pod štev. 8440. pridna in poštena, za stalno delo. se sprejmeta lakoj. Jernej Ber-toncelj - Z;;. Dobrava, p. Poduart, post. Otoče. UGODNA PRILIKA ZA NAKUP ČEVLJEV RAZLIČNE I ZDELAVE Llnbllana: Dunajska c. I a „Petovia", Maribor: Gosposka ul 17. CelJ«: Aleksandrova cesta 1. PiU|: Slovenski trg „Petovia". STEV. 32 — M V Ameriko po francoski liniji! Podpisani ameriški Slovenci smo se pripia. vili na izlet v staro domovino. Obrnili smo se na poznane tvrdke: Prudcntialbank (Zakrajšek in če. žarek) Sakser State Bank v New Yorku in John L. Michelich v Clevelandu, O., ki so nam dali glede potovanja hitra in točna pojasnila. Odpotovali smo 6. julija t. 1. po French Line (francoski progi) New York—Havre z glasovitim brzoparni-kom »lic de France«, last Cie. Cie. Transatlanti-que, Na parniku, sličnem veličastni plavajoči pa. lači nas je skoro omamilo razkošje in čarobna lepota. Nadvse nas je presenetila izborna postrež-ba, izvrstna hrana in prijetna zabava tako v drugem kakor v tretjem razredu. Divna in samo 5 in pol dnevna trajajoča vožnja nam ostane v trajnem spominu. V Ljubljani nas je sprejel 7a-stopnik francoske linije g. Ivan Kraker ter uredil vse potrebno, da smo čimprej odpotovali na svoje stare domove. Ker francoska linija vsestransko vzorno skrbi za prvovrstno udobnost svojih potnikov, zato njene velikanske brzopsrnike kar najtopleje pripo-ročamo vsem, ki potujejo v Ameriko ali iz Amerike. Obenem se zahvaljujemo vsem, ki so nam pripomogli do prijetnega potovanja. Podpisi: Zaje Frartk in Tercza z družino iz New Yorka. Osek Frank iz Miivvauke VCisc. Eidelac Jure iz Nevv Yorka. Luteršek Frank in Tercza z družino iz New Yor!:a. Žagar Štefan in Mary iz Dctroit Mich. Žunič Miha iz New Yor!:a. Zakrajšek Ivana iz New Yorka. Pičinan Frank z družino iz Chicage IU. Perla Nik iz Youngstown O. Atchison I.ouise in Florence iz Flooshing L. !. Wcltc Antonija in Ana iz Miivvauke Wisc, Fili-pac Vjekoslav in Josip iz Ncw Yorka. Urbas Jo-sepina iz Clevelandu O. Hribar Matt iz Clevelanda O. Ferenchak Andreas in Francis iz Plaen-field NY. Vončina Frank iz Virden 111. PodrZaj Ferdinand iz Forest City Pa. Mrrn Jožef iz Clevelanda O. Artel Paulina in Andrej iz Clcve-landa O. Zupančič Anton in Ana iz Clevelanda 0. Škufca Karel in Elizabeta iz New Yorka. Stangl John in Mary z otrokom iz Brook!yna. Zupančič Ivana iz Clevelanda O. Videč Jožef iz Detroit Mich. Kerč Mici iz Nev/ Yorka. Romih Lucija iz Clevelanda O. Starešinič Janko in John iz Kanade. Košiček Jože iz Clevelanda O. Rus Anton iz Chicage 111. Kučko Ana iz Clevelanda O. Pir-man Leopoldina iz Chicage IU. R9a3fo©1šša in večvrsf. Vitla dobite najccneje pri Kmetijskem gospodarskem društvu v Dolenjem Logatcu. Prodajalce za prvovrstne švedske posne-malnike v vsaki, še tako oddaljeni vasi iščemo Prodajamo na 12 mesečne obroke Svodska tovaraa da 10 M garancij* in sprejme siroj nn^aj, če ne odgovarja 'ubljana, Mestni trg 25/1 ZAIIVALA IN NAZNANILO Traovina Hobič *<■ iskreno zali valja7« svojim conjeniin odjcmakcin /.a naklonjenost kulero po mi skozi "O ot Izkazali v sedanjih prostorih na Novi prsti 36 01) tej priliki nazn:\»,lum cenjenomu občinstvu, d« 1'.01" oiblul v renovirani trgovini z izpop ilnjono zaloito. to™» poilvpžbo in solidnimi conami skušil zadovo jitl conjouo občinstvo, katero vljudno prosim, (la mi obrani svoj" naklonjenost tudi v bodočo Z odličnim spoštovanjem Ivan HabUS - trgovina z mež blagom - Vrtnih« Radio np.irntc, potrebščino In vso informacije Vam m«1' Peter Rabi« - trgov, z radijskimi potreb. - Vrlini«« VELIKA ZALOGA „ALFA" BRZOPARILNIKOV Najkoristnejše orodje v gospodarstvu - dnevno večkrat v porabi: za parjenje krompirja in druge krme — zboljšanje slabe krme pranje perila brez truda — kuhanje marmelade — cvrenje masti pripravljanje vroče vode — izparivanje sodov itd. Z „ALFA" aparatom za žganjekuho postane „AIFA" brzoparilnik praktičen, cenen, pa štedljiv in trpežen kotel za žganjekuho „AIFA" - naprave za mlekarstvo za ročni in strojni pogon „ALFA" - vrči za pošiljanje mleka — „ALiFA" - separatorji in stroji za sirovo maslo — Potrebščine za mlekarstvo ,.ASTRA" - parni stroji -»ASTRA „ASTRA" - naprave za hladilnice r tovarne za led Zastopniki se Iščejo povsod ALFA D. D. ZAGREB, BOŠKOV1ČEVA UL46 - TEL 67-43 iooo dinarlev v».„ piahm, aho Vaše bradavice. Kur- lO OtfSli. trdo koto, izrastke, ne odstranile zanesljivo v f-asu 8dni z- Rla balzamom brez bole.',n. brez nevarnosti, brez noža. Zdravniška priporočilu: Dr. Cyrakus U. Wien, o i Bi*; Sem zadovoljen z Rla, posilite ml Se U lončkov, kur ith Lom uporabljal pri svojih paci-Jentlh. — Cena z frarauei'ukini pismom Din 9'— .! lončki Din W-, Ii lončkov Uln 32'-. Or. NIC KKMENY - KoS.ce - Koschau Postni predal M/L5». - C. S. H. »Jaz sem mislila, da fotografije takoj dobim. Saj imate zunaj napis, da je treba samo počakati.« Fotograf: Čisto pravilno. A.ker bi morali tri do štiri dni čakati, je bolje, ako počakate doma.« PRIJATELJI ORLU V NEDELJO NA JEŽICOs 11. AVGUST JE NAŠI Vrline dobrega mila so: izdatna pena, temeljit čistilen učinek, neškodljivost, izdatnost v uporabi in zmerna cena. Te načelne prednosti mora upoštevati vssHa gospotiinfa! Zato naj za pranje ne kupuje kemičnih sredstev dvomljive vrednosti, temveč pere naj le s pravim (erpeittinovlm milom »Gazela« »Jaz sploh ne plačujem starih dolgov.< »Ja, kaj pa z novimi?« »Te pustim, da zastarajo.« ■» Gospa: »Mina, vi tu mirno čilate knjigo, otrok se pa že cele pol ure dere.« Mina: »O, gospa, mene to prav nič ne moti, sem vajena otroškemu vpitju.«. Beli zobje olepšajo vsak obraz. Cesto že zadostuje samo enkratno čiščenje z prijetno osvežujočo Chlorcdont-pasto, da se doseže lep sijaj slonovine tudi na stranicah zob, ako so vporablja posebno izdelano ščetkico za zobe. Ostanki jedi. ki ostajajo med zobmi ter povzročajo radi gnilobi neprijeten duh ust, odstranjujejo ee najteineljitejše i Chlorodontrščetko. Poskusite najprej z malo tubo Chloro-dont-paste, ki stane Din. 8'—. Chlorodont Sčetka za otroke, za dame (mehke ščetine), 7,a gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot- ne zalepiti) dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor. 57. GA S E lire, zlatnino in srebrnino hopile najboljše in nafcenejše pri sžari. priznani fvrdhi n. sllfTNER. LJUBLJANA Prešernova ulico 4 (poleg Frančiškanske cerkve) Največjo in najsolidnejSa rnzpo£ilja'nica - fiazpošiljn v vse kraje tu- in inozemstva Lastna protokolirana tovarna ur v Švici znamk IKO, OMIKO, AXO ZAHTEVAJTE BREZPLAČNI CCNiHf HSattnerljnMjaiial Prešernova ulica Cliina src!)rno jedilno orodje s 50 lelno pismeno tovarniško garancijo 4 Clilna srebrno jedilno orodje s 50 lelno pismeno tovarniško garancijo (poleg Frančiškanske cerkve) Prvovrstni Čevlji vseli vrsf najceneje pri R. TOVPOIK. Bled-Grad 40 (S iča), na dvorišču. Za vsak par garancija. Popravila hitro in ceno. Velik! F IV I ilustrovanl « 1» » dobite »stonj."^pd Zahtevajte ga od skladišča MEINEL IN HEROLD tovarna glasbil, gramofonov ln harmonik B. Lorger MARIKUK Sle v. 107-B Violine od Din 9S~—. ltofne harmonike od Din 85'-. Tambnrlee od Din 9S —. Gramofoni od Din a«"— dalje. Lfflhuž Ljubljano, Heslnl lr$ 15 Na malo DelnSM K« veliko Ustanovljeno 1839 felelon 2282 Wemr fflesse 1. do 7. septembra 1929 (Rotunda do 8. sept.) Posebne prireditve: MEDNARODNI RADiO-SEMENJ. Razstava hranil in nasladi). Razstava potrebščin za hotelske obrate, razstava U. d. S. S. R. — Posebna italijanska razstava. Razstava južnoafriške Unije. — Tehniške novosti in iznajdbe. Gradbeni in cestno- gradbeni semenj. Avstrijsko rudarstvo. — Razstava francoskih umetnih obrti in luksuznega blaga. — Dunajski salon za kožuhoviuo. Razstava pisav- niških potrebščin. — Reklamni semeni —■ Vzorčna razstava poljedelstva in gozdarstva. — IV. Avstrijska ječmenova razstava — Vrtnarska razstava — Mlekarstvo — Razstava mnlth živalij. Posknšnja avstrijskega vina. II. AVSTR. IIVINSH3 SE1EH (5. do 8. septembra 1929) Plemenska živina • Klavna živina - Konjska razstava. Brez potnoprn vizuma! Prost prehod avstrijske meje s eejmsKo izkaznico in potnim listom. Odrski polni vizum bc tlolii n:i meji proti s krnski izkaznici. Znatno znižanje voznih cen na :'ngr.slovanskih, odrskih in avstrijskih žekznieah, na Donavi, Jaiiranskcm morju in pri zraOnpi prometu. - Vsakovrstna pujasnik kakor tuili scjUisko izkaznice (po Dinarjev 5"»'--) pri WIENER PIESSE A. 6. W3EN Vil. ter za časa tipskega jesenskega sejma pri Auskunttstelle v Lipskem, Oesterr. Messehnus, in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Dunajska t. 31 Zreza za tujski promet r Slortniji, Dunajska e. I Josip Zidar, Dunajska cesta 31. rntP°o""° pšenifoo moko staro in novo KORUZO, debele otrobe, lanene tropine, prvovrstna semena, vse vrste umetna gnojila, cement itd. itd. 2% popust — dobite vedno najceneje pri Kmetijskem gospodarskem druStru v Dolenjem Logatcu in pri podružnici v HotedrSicL Prvovrstna gor\ilr\<| jermer\Q in mlinslco-tehnične potrebščine priporoča tvrdka čadež & Brcar, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 35. Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živali je brezdvomno sMASTIN« ki pospešuie rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastina so brezštevilna zahvalna pisma! Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din. LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža), Ljubljana, Mestni trg 4. Edino najboljši šivalni stroji in pietilni Mi. „Dubied" stroji ter kolesa za rodbino, obrt in industrijo so le los. Pcfelinco Crttzner, Adler Nnjnižje cene! Tudi na obroke I L|ub!tana blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. neVtečla garancija. V vsako hišo Domoljuba! Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani Brzojavni naslov: Gospobanlta (Mikletlleva cesta 10) Telefon St. 2057, 2470 in 2079 Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod na j ugod ne jš i mi pogoji. — Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za proda jo srečk Državne razredne loterije Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000,000 — vloge nad 400 mil. • Podružnice: Bled, Celi®, Diakovo, KotevJe, Kranj, Maribor, NovS Sad, Sombor, Split, Sibenik Prodaja obveznic 7%