iCelje, 18 februarja 1970 — številka 7 — Leto XXIV — Cena 60 par
ua svojem zadnjem
ïastopu v Celju je
Vukov. kot
! avijo. tako očaral
t ггШг\ boljšo
'^lovico človeške.
^ rodu, da ta med
ioetjem svoje slab-
še polovice še po-
iflledala ni. Predla-
Lmo, da bi na pri-
hodnjem nastopu
pevca prepovedali
vstop moškim, kaj-
ti v tem primeru bi
i4ot dopolnilo orke-
stralni spremljavi
prišlo do čisto dru-
gačnega izraza tu-
idi vzdihovanje!
SO PO DESETIH LETIH BOLJŠI POGOJI ZA URBANISTIČNO UREDITEV LOGARSKE DOLINE? SO V RESNICI
OBČANI SPOZNALI GOSPODARSKI POMEN TURIZMA?
• Po desetih letih, je skupščina občine v
Mozirju znova načela vprašanje urbanistične
ureditve Logarske doline. Kot je znano, so pred
leti tik pred razgrnitvijo načrta o urbanistični
ureditvi Logarske tudi zaradi problemov okrog
lastništva - odstopili.
• Načrt ni bil odklonjen, temveč lahko še
danes služi za idejno izhodišče. V razpravo o
urbanistični ureditvi Logarske doline, tega naše-
ga najlepšega naravnega parka, bodo pritegnili
vrsto znanstvenikov in ljudi, ki razmere poznajo,
ter nato zbrani material dali v razpravo občinski
komisiji, ki bi naj predlagala najustreznejšo
rešitev.
Po skoraj desetih letih so
odtoorniki skupščine občine
v Mozirju na zadnji seji zno-
va izglasovali sklep, da naj
ustrezne službe začno z zbi-
ranjem idej in programskih
rešitev za urbanistično ure-
ditev Logarske doline. Tako
odborniki, kot predsednik Jo-
že Deberšek se zavedajo ob-
čutljivosti problema, zato bo-
do v prvo fazo, fco je k pri-
pravi materialov pritegnili
strokovnijaiKe, ki razmere in
probleme poznajo, da bi ta-
ko dobili najustreznejšo re-
šitev.
K urbanistični ureditvi na-
šega najlepšega nacionalnega
parka silita dva razloga. Pr-
vi je čisto ekonomski, ki ga
vsiljuje dinamični razvoj tu-
rizma in potrebe po še več-
ji eksploataciji tega turistič-
nega bisera. Drugi pa sloni
na osnovi, da je treba vpra-
šanje urbanisitične ureditve
Logarske doline enkrat re-
šiti.
Pred desetimi leti, ko т
Zgornjem delu Gornje Sa-
vinjske doline; kot tudi na
celotnem območju te doline
še občani niso v celoti doje-
li pomen in vrednost turiz-
ma, so napredni gospodarst-
veniki načeli pionirsko delo
pri urbanistični ureditлri ce-
lotne, tudi Logarske doline.
Zavod za napredek gospodar-
stva v Celju je na podlagi
zbranega gradiva in pozna-
vanja specifičnih razmer pri-
pravil urbanistični načrt za
ureditev Logarske doline. Ta
načrt vjcljučiuoe vse specifič-
nosti, in na podlagi teh na
kazuje možnost ureditve ta
ko, da bi naj za turizem po-
membni objekti bili strnjen;
v dva coninga. Prvi bi na
bili na levi strani pred vho
dom v dolino, torej pred
Penzionom sester Logar, dni
gi pa ob Planinsikem dcmu.
Po tem načrtu bi naj bili
zgrajeni le objekti, tudi na
prave za športno in rekrea
tivno dejavnost, ki bi »turi
stično sezono« v Logarski
ra^rtegnili na ^^se leto.
Nadaljevanje n.a 6. stran:
sSpmvuanja
SERGEJ KRAIGHER NA POSVETOVANJU O BOLJŠI ORGANIZA-
CIJI SAMOUPRAVLJANJA
Nedavni regionalni posvet
o uresničevanju 15. ustavne-
ga amandmaja v samcoipra-
vni zakonodaji delovnih or-
ganizacij, ki so se ga na po-
budo sekretariata OK ZKS
udeležili direktorji in pred-
stavniki družbenih organiza-
cij vseh večjih delovnih ko-
lektivov, je pomenil nov pri-
k izredno plodnim
razpravam o izgrajevanju si-
stema samouipravljanija
Med drugim so fcu ugoto-
vili, da v celjski regiji pre-
počasi vnašajo nove elemen-
te v organizacijo samouprav-
ljanja, ki se naj kar najči-
steje zrcalijo v statutih de-
lovnih organizaciij in pozne-
je v praksi. Z novimi statu-
ti so v glavnem pohiteli v
manjših delovnih organizaci-
jah, vtem ko drugje, verjet-
no spričo specifike same or-
ganizacije in nabiranja no-
vih idej, osnutkov novih sta-
tutov še niso pripravili za
razpravo. Bilo je, Kajpak,
tudi precej nejasnosti o ne-
katerih vprašanjih, kar je
zadrževalo sestavljalce statu-
tov. Dileme so bile tudi
okrog izvržilnih organov de-
lavskih svetov; upravni oz.
poslovni odbori, komisije in
drugi izvršilni organi mora-
jo biti voljeni organi. Ne-
vzdržno bi bilo namreč, če
bi direktor delovne organiza-
cije kot mandator izbiral
člane za izvršilne organe.
Navzoči so menili, da se je
treba zgledovati po dobrih
rešitvah v organizaciji samo-
upravljanja.
V vsakem primeru gre za
dosledno spoštovanje vloge
delavca kot samoupravljalca.
Ko je Sergej Kraigher govo-
ril o tem, je med drugim
dejal, día ne gre za nikakrš-
no abstraktno teoretiziranje
o vlogi delavca. Punkcijo sa-
moupravljarvja je nujno po-
staviti tako, da se bo polo-
žaj delavca okrepil. Danda-
nes imamo nam,reč opraviti
že s čisto drugačno strukitu-
ro samoupravljalcev.
Mnoge zadeve okrog orga-
nizacije delovnih enot bi bi-
lo možno urediti že na os-
novi veljavne zakonodaje in
statutov, a se ni dovolj sto-
rilo. V OTeei s tem niti sin-
dikat niti Zveza komtmistov
v delovnih organizacijah ni-
sta naredila dovolj. Posebej
velja ob uvajanju novosti
v sistemu samoupravljanja
opozoriti na probiem odgo-
vornosti na različnih relaci-
jah, na ureditev odnosov ia
Nadaljevanje na 4. str.
FRANCEK FRAKELJ
Me' \
J Uuš, Fifi _ ^дЈ^^ g^ gg razpisali o bedi m.
da ima «lovek občutek, da je na
'^^«vitem področju.
»To je najdragocenejše priznanje«, nam je izjavil 58-letni profesor TONE
ZORKO, ki je poleg Franca Mimika in Cveta Vernika, letos prejel Linhartovo
plaketo za delo pri širjenju dramske kulture. TONE ZORKO je 35 let so-
ustvarjal amatersko dramsko dejavnost na celjskem območju. Njegova
raznolika dejavnost, ki sega od učiteljišča preko podpoveljnika gasilskega
društva do soustanoviteljstva poklicnega gledališča v Celju, delavskega
odr^, režij in scenografije, se, kot pravi, še ne končuje. Foto: J. Sever
SREČANJE PIONIRJEV
NA SNEGU
28, februarja in 1. marca
bodo v naših krajih I. zim-
ske pionirsike igreu Športna
srečanja najboljših jugoslo-
vanskih piooirjeiv bodo v Ce
Iju in na Grolteh.
Ra?rveselijivo je, da so
kiljub pomanTijkaraju ¡anega pov-
sod uspeli izpeljati osnovna
tetemovanja in se bodo tsLko
pri nas sreîall najboljši pi-
onirji. Vendar se kljub dob-
ri v^ji pionirji òme gore
ne bodo pomerili v discipli-
naih na ledu, Makedonci pa
samo v hokeju, kjer bodo
nastoipile štiri eltiipe. V san-
kanju na odliČJil progi v
Smihelu bodo na'4toipile vse
rcpublišike reprezentance, т
skokih sarríio tri, v veleelalo-
mu in orientaci jííkem pohodu
na sm;učeh ,pa ponovno vsi.
Talco bo po navinovejših pri-
javah nastopilo v Celju 114
in na Goliteh 1в6 tefcmoval-
o0v.
Visa orgaaiissacija teämova-
ixia je V rokah oeiljskìh, ve-
lenjskih in mozirskiih Šport-
nih delavcev. Na sprejem naj-
boijSih pionirjev ííü vse Ju-
jugosaavlje se pripravljajo tu-
di pionirji v šolah, ki so na
področju tekmovanja.
Torej : konec m piseoa bo
na drsališču v Me^fcnom par-
ku in na Golteh živahno.
Med sefboj se b':>đo pomeri-
li za naslove najboU'SIh, pi-
onirji iK vse Jufifoslavije.
St^rtaile bodo I. zim^e pi-
onirske igre!
T. VRABL
KOMBI v OSEBNI AVTO
Po Teliarski cesti je proti štoram peljal z oseb-
nim avtomobilom IVAN KERŠ, 49, iz Celja, ko je
privozil nasproti s kombijem JOŽE LAUBIC, 38, iz
Svetelke. Voznik Laubič je pred srečanjem preliite-
val kolesarja in na zasneženi cesitd zaviral. Pri trče-
nju z osebnim avtomobilom je diobil Kerš hude te-
lesne poškodbe, škode na vozilih je za 10.000 din.
MOTORIST LAŽJE POŠKODOVAN
Po Vodni'ko'4 ulici v Celju je peljal kandidat za
voznika osebnega avtomobila JANEZ DOBRA VC, 35,
iz Vrcnske gorce pod vodstvom inštruktorja ŠTEFA-
NA HARTLA. Na križišču z Gledahško ulico je trčil
z motorisitom VILJEMOM SANDO, 24, iz Rečice
pri Laškem. Motorist je dobil lažje poškodbe. Na
vozilih je škode za 2.000 dinarjev.
TOVORNJAK V AVTOBUS
Iz šentj^urja je proti^ Celju vozil z aivtobusom
KAREL KRIŽNIK, 25, iž Praprotna in v Prožinski
vasi obstal na postajališču. Za njim je pripeljal s
tovornjakom LEOPOLD PUSNIK, 23, s Kalobja in
trčil v zadnji del avtobusa. K sreči teletaiih poškodb
ni bilo, škode na ajvtomobiijh pa je za 15.000 din.
ODPELJAL JO JE V BOLNIŠNICO
Po Mariborski cesti je proti Celju vozil z oseb-
nim a^rtomobilom VILJEM CIRIL KLAVŽER, 26, iz
Celja in zadel kolesarko IDO ROZMAN, 35, iz Celja.
Voznik kljub zàviranju ni mogel preprečiti nesreče.
Poškodovano kolesarko je voznik takoj odpeljal v
bolnišnico, kjer so ugotovili, da je dobila pretres
možganov in zlom leve roke.
DEČEK PRED AVTOMOBIL
MARTIN KRALJ, 21, iz Tekačevega je vomì skozi
Rogaško Slatino z osebnim avtomobálom. Pri želez-
nih postaji je pritekel pred voeilo 12-letni JANKO
KUKOVIČ iz Tratne pn Grobolnem. Vomik ga je
zadel in peljal na pokrovu motorja približno 25
metrov. V celjski bolnišnici so ugoitovili, da je dobil
pretres možganov.
ZALETEL SE JE V ZAPORNICE
Iz Velenja se je proti Šoštanju peljal z mini-
mopedom J02E BRL02NIK, 34. Na Kajuhovi cesti
je spregledal spuščene zapornice na železniškem pre-
hodu in se zaletel vanje. Obležal je nezavesten.
NESREČA V REČICI
Vosnik MIHAEL UZAR, 44, iz Nazarja je zape-
ljal osebni avto izpred gostilne v Sp. Rečici imi
Mozirju na rob ceste, ko je iz Nazarja pripeljal z
osebnim avtomobilom FRANC ERMETNC, 32, iz Ka-
nade. Pri trčenju sta bila laže poâkodovona voznik
Uzar in njegov sopotnik ROMAN GRUDNIK. Na vo-
zildh je škode za 5.500 dinarjev.
UMRL V BOLNIŠNICI
Proti Arji vasi se je peljal z mopedom IVAN
HORVAT, star 28 let, doma iz Loke 33 pri Taboru
ter se pri hiši štev. "¿i zaletel v zadnji del tovornja-
ka, ki je stal ob desnem robu. Hudo poškodovane-
ga so odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je tri dni
po nesreči imirl.
TEŽKA NESREČA V ZAJASOVNIKU
Proti Ljubljani je vozil z osebnim avtomobilom
VIKTOR STUFAR, 32, iz Šentjurja, ko mu je v
jasovniku pripeljal nasproti s kombijem ALOJZ
KPALJA, iz Huda pri Domžalah. Kombi je na za-
sneženi cesti zaneslo v štuparjev avtomobil. Pri
nesreči sta bila hudo poškodovana GAŠPER KAR-
LIN v osebnem avtomobilu in STANE JURCA v
kombiju. Na vozilih je škode za 50.000 dinarjev.
ČELNO TRČENJE
Voznik bovomjaka STANKO VIDEČ, 29, iz Lip-
nega dola je vozil iz JurMoštra proti Rimskim To-
plicam. V Lokavcu mu je pripeljal nasproti z oseb-
nim avtomobilom BOGOMIR GRAD. Avtomobila sta
čelno trčila. Grad je dobil težje pc»kodbe, sopotnik
IVAN TAáKER, 45, iz Vel. Gorelce pa lažje. Škodo
so ocenin пд 2.500 dinarjev.
AVTOMOBIL V JAREK
VILI žARKOVie, 24, iz Žalca se je peljal z oseb-
nim avtomobilom proti domu. V Petrovčah ga je
zaneslo na desni rob ceste in v jarek. Huje se je
poškodoval sopotnik ЕЗХ) SKALICKY. škode je za
1.000 dinarjev.
OD PONEDELJKA DO NEDELJE
V zadnjih sedmih dneh se je na cestah širšega
celjskega področja zgodño 59 prometnih nesreč.
Enajst ljudi Je bjlo težko poškodovanih, štirinajst
pa laže. Ena oseba je zaradi hudih poškodb umrla.
Materialno škodo so ocenili na 221.750 dinarjev.
Alojz Kristanšek, 25, Vel.
Grahovše pri Laškem, po-
' škodoval si je desno stopalo;
Franc Tovornik, 31, Šentjur,
poškodoval si je levo zapest-
' je; Avgust Vodušek, 45, 2a-
' henberg, i)oškodoval si je des-
i no ramo; T»ne Kamer, 49,
Kanovo pri Velenju, v jami
I si je poškodoval desno roko;
! Drago Kolar 24, Podplat, pri
rezanju železa si je poákodo-
; val desno roko; Rozalija Ro-
mih, 46, Tmovlje, padla je in
si poškodovala desno zapest-
; je; Katarina Tratnik, 25, Ve-
I lenje, na pločevini si je ra-
nila predel leve petnice; Av-
' gust Umek, 34, Velenje, stoj-
• ka mu je poškodovala levo
{ zapestje; Franc Jurjevec, 26,
' Velenje, premog mu je po-
škodoval levo podleht; Anton
i Andreje, 41, Ravne pri Šošta-
nju, poškodoval si je desno
2apestje; Franc Krivec, 30,
Rogatec, poškodoval si je le-
vi gleženj; Ivan Požgane, 49,
Bele vode pri Šoštanju, hlod
mu je poškodoval levo nogo;
Ferdo Jakob, 45, Frankolovo,
drog mu je poškodoval levo
stopalo; Alojz Krivec, 29, Pri-
stava, železo mu je poškodo-
vaio levo stopalo; Anton Kaš,
43, Gaberke pri Šoštanju, v
jami si je poškodoval levo
roko; Štefan Kodba, 40, Ve-
lenje, železni zaboj mu je po-
škodoval levo roko; Viktor
Komplet, 27, Celje, železna
plošča mu je padla na levo
stopalo in mu ga poškodo-
vala; Franc Majcen, 28, Pod-
plat, pri delu si je poškodo-
val prst na levi roiki.
CELJE
Poročilo se je 14 parov, od
teh: Franc Beve in Natalija
Kunej, oba iz Celja; Jože
Turk, Tarnava in Marija Re-
beršek, Celje; Matevž Cvirn,
Celje in Pavla Brodnj^, Ža-
lec ter Friderik Žagar in
Slava Ocvirk, oba iz Celja.
LAâKO
Alojz Starki, delavec, Ko-
pole in Milena Stropinšek,
delavka. Laško; Viktor Mu-
sar, pravnik, Radeče in Tatja-
na Grašič, medicinska sestra,
Ljubljana; Andrej Senica, po-
ljedelec, Trnovec in Štefanija
Leskovšek, poljedelka, Blatni
vrh.
RECICA OB SAVINJI
Viktor Mikek, 36, brivski
pomočnik in Ana Sladic, 23,
frizerska pomočnica, oba iz
Rečice o bSavinji ter Fran-
čišek Jeraj, 22, delavec in
Terezija Petak, 23, delavka,
Ljubljana.
ŠENTJUR PRI CELJU
Jakob Podgoršek, 72, ui>o-
kojenenc. Vodice in Rozalija
Stegenšek, 73, gospodinja.
Breze; Stanislav Zatler, 26,
avtomehanik in Marta Cizerl,
20, krojačica, oba iz Ponikve;
Stanislav Žibert, 19, trgovski
pomočnik. Vodice in Zlatka
Vrečko, 16, poljedelka, Dob-
je; Maks Oset, 28, delavec in
Jožefa Lube j, 20, poljedelka,
C^orevec; Franc Straus, 28,
strojnik, Lokovina in Fran-
čiška Brečko, 25, vrtnarka,
Jakob.
2ALEC
Stiuiislav Bošnak, 24, in
Cvetka Kranjc, 16, oba iz
Podvrha; Jožef Juhart, 33,
Brode in Pavla Lazar, 18,
Pondor; Viljem šumer, 26,
Proseniško in Jožefa Germ,
20, Tmovlje; Ivan Jelen, 23
in Pavla Podpečan, 29, oba iz
Andraža nad Polzelo ter Av-
gust Lesjak, 23, Bevče in Ma-
rija Jovan, 19, čiiiova.
CELJE
Rodilo se je 30 dečkov in
29 deklic
LAi^KO
1 deček in 2 deklici
ŠENTJUR PRI CELJU
1 deček in 1 deklica
CELJE
Pepea Uran.jek, 50. Velenje;
Franc Videnšek, 80. Celje;
Helena Kozmelj, 83, Andraž
nad Polzelo; Franc Miklavži-
na, 73, Celje; Matija Piberč-
nlk, 86, Grobelno; Angela
Brečko, 49, Tevče; Neža
Brenko, 82, Grajska vas; Šte-
fan Miklavc, 39, Velenje; Fi-
lip Gorše, 64, Skorno; Pan-
krac Gote, 83, Liboje; Stani,
slav Lešnik, 37, Rečica nad
Laškim: Štefanija Leskošek,
80, Liboje; Ivana Žgajnar, 83,
Šentjanž pri Sevnici; Leopold
Zupanek, 60, Novake; Alojz
Krajšek, 80, Rečica; Mihaela
Marzidovšek, 67. Strmec; Te-
režija Rezar, 68, Ljubečna;
Franc šorn, 46, Lahovna;
Jožef Koštomaj, 63, Gabro-
vec; Marija Crepinšek, 67,
Lešje in Julijana Zidar, 45.
Selce.
GORNJI GRAD
Jožefa Tratnik, 72, gospodi-
nja, Dol in Ana Završnik, 67,
gospodinja, Leiiart pri Gor-
njem gradu.
HRASTNIK
Karol Pavlic, 45, Bmica.
LAŠKO
Frančiška Knez, 77, upoko-
jenka, Ogeče; Franc Dolinar,
85, upokojenec, Radeče; Ma-
rija Kodrun, roj Vodišek, 61,
gospodinja, Trnovo; Alojzija
Bučan, roj. Ofentaušek, 51,
inv. upokojenka, Debro.
RADEČE
Franc Jošt, Dvorec—Bo-
štanj; Franc Ki-ajšek, Rečica
—Loka; Franc Dolinar, Ra-
deče in Antonija Pucelj, Mo-
čilno.
ŠENTJUR PRI CELJU
Ferdinand Lesjak, 92, po-
sestnik, Gorica; Marija Tan-
šek, 80. inv. upokojenka, Ja-
vorje; Franc Slatinšek, 69,
upokojenec. Slatina; Terezija
Laubič, 80. kmetovalka, Ho-
timje in Anton Šibal, 85,
kmetovalec Slatina.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Rok Planinšek, 71, Vršna
vas; Alojz Povalej, 66, Grli-
ce; Viktorija Ulamec, 67, Sv.
Ema; Vincenc Amon, 59, Se-
la in Marija Vračan, roj. Zu-
pane, 46, Završe.
ŽALEC
Ignac Lesjak, 71, kmet,
Cmova; Anton Coki, 76, soc.
podpLranec, Kompole; Roza-
lija Lorger, roj. Belak, 50,
gospodinja, 2alec in Marija
Golob, 86, soc. podpiranka,
šmatevž.
GLASBENA ŠOLA
Celjska glasbena šola pri-
reja v sredo, 18. februarja
v Narodnem domu v Celju,
kar tri koncerte Slovenske-
ga okteta; koncerti bodo ob
11.30 ter 17.30. uri za mla-
dinski abonma, ob 20. uri pa
za večerni aibonma in izven.
Nekaj vstopnic še lahko do-
bite v glasbeni šoli.
V petek, 20. februarja pa
bo nastopila v prostorih glas-
bene šole pianistka iz Trsta
Neva Meriak-Corrado. Koiv
cert bo ob 19. uri, vstop pa
je prost.
UNION: vse do 1. marca
bo na sporedu jugoslovanski
barvni film »Bitka na Neret-
vi«
METROPOL: 18. februarja
ameriški barvni film »Srce
je osanil,ien lovec«
od 19. do 22. februarja ame-
riški barvni film »Bitka za
San Sebastian«
od 23. do 25. februarja ame-
riški barvni film »Hiša iz
kart«
DOM: 18, februarja ameri-
ški barvni film »Revolverás
Rdeč«* reke«
od 19. do 22. februarja
francosko-italijanskd barvni
film »Barbarella«
od 23. do 26. februarja
ameriški barvni lilm »Plavo-
lasi maščevalec«
DOBRNA: 21. in 22. febru-
arja ameriški barvni film
»Hiša iz kart«.
Predstave v kinu Union (za
film Neretva) so dnevno ob
16. in 19. uri, v Metropolu
vsak dan ob 16.30, 18.30 in
20.30 uri, v kinu Dom pa ob
16., 18. in 20. uri. V kinu
Dobrna je predstava v soboto
ob 18. uri, v nedeljo pa ob
16. uri.
Sreda, 18. februarja ob
15.30 uri: Bosa v parku za
11.	mladinski abonma in iz-
ven — v vlogi Paula Bratter-
ja nastopa Borut Alujevič
Četrtek, 19. februarja Bosa
v parku 2» III. mladinski
večerni abonma in izven —
Bratter — Miro Podjed.
Predstava je ob 19.30 uri.
Petek, 20. februarja ob
16.30 uri Bosa v parku za I.
mladinski abonma in izven
—	Bratter — Borut Alujevič
Torek, 24. februarja ob
19.30 uri Nepokopani mrtveci
—	gostovanje v Kranju.
MUZEJA
Muzej revolucije je odprt
vsak dan od 9. do 12. ure,
ob ponedeljkih je zaprt, ob
sredah pa tudi popoldne od
15. do 18 ure. Pokrajinski
muzej i)a je odprt vsak dan,
razen ponedeljka od 9. do
12.	ure.
DEŽURNA
LEKARNA
Do sobote, 21. febr. do 12.
ure je dežurna Nova lekar-
na, Tomšičev trg 11, od so-
bote dalje pa lekarna Center,
Vodnikova 1.
V zadnjem času se cene na
celjski tržnici skoraj ne spre-
minjajo. Pa tudi zaloga je
približno enaka. Najbolj gre
v promet solata, ki jo proda,
jajo po 6 do 7 dinarjev, nato
radič — po 10 do 15, regrat
po 10 do 12, motovileč po
10 do 13 in špinača po 15 di-
narjev kilc^ram. Najtežje je
v teh dneh prodati jabolka,
pa čeprav so zelo poceni —
po 80 para do 1.20 ND. Ljud-
je raje kupujejo južno sadje
in prodajalci jabolk sklepajo
slabe kupčije.
Kislo zelje in glavnato ze-
lje, pa kisla repa so še vedno
po 2,40 ND. V minulem ted-
nu je bilo na tržnici tudi ve-
liko orehov — cela so proda-
jali iK) 6 do 8 ND za kilo-
gram, jedrca pa jk) 20 do 30
Jajčka so bila v soboto po
60 do 70 para, kokoši — do-
mače pa po 20 do 30 ND.
NOVOSTI
5	polic študij^
KNJIŽNICE
Oris kronologije delava
gibanja na Siovenskeiu,
—1968. Ljubljana IQß
33388.
Murray P., L. Murray.
Kunst der Renaissance
rieh cop. 1965. S. 33389
Swann P. C.: Die jj^
des Ferrnen Ostens.
Chen Zürich cop. 19бб
33390.
Boarman J.: Griechj,
Kunst. München & 2üi
cop. 1969. S. 33391.
^heeler M.: Romj,
Kunst und Architektur, ¡j
Chen & Zürich cop. iggj
33392.
Fuchs W. R. Knaurs ђ,
vom neuen Lernen. Münj
6	ZüiTich cop. 1969. S. 33;
Wundermann I.: Cvetji
lepih posodah. Ljubljana t
S. 33397.
Huxley J.: The Wond,,
World of Evolution, i
rev., and enl. ed. London t
1969. S. II 4346.
Haskell A. L.: The W04
ful World of Dance, ц
rev., and enl. ed. London c
1969. S. II 4347.
KNJIŽNICE
študijska knjižnica je
prta vsak dan od 7.30 do
ure, ob sobotah pa od ;
do 12. ure. Mestna, pionii
in knjižnica v Gaberju pa
odprte ob ponedeljkih, j
kih in sredah od 13. do
ure, ob sobotah pa od ]
sobotah pa od 8. do 12. i
LJUBA ŠKRU
V torek so na ljublji
skem pokopališču pološ
v prerani grob Ljd
Škrlj. Njenega pogreba 1
je udeležilo veliko Celj
nov, kar izpričuje nja
priljubljenost v našem œ
sta in hvaležnost, ki j
Celje dolguje пјепеп
spominu.
Ljuba Škrlj je bila O
ijanka le polno desetlelj
in je v tem kratkem ca
zapustila za seboj obü
sledov, zlasti pa so p|
membni tisti, ki jih |
zapustila v srcih bolehni
in socialno šibkih Ijui^
za katere je kot večlett
načelnica oddelka i
zdravstvo pri mestnfl
ljudskem odboru imela i
liko razumevanja in P
sluha. Bila je odgovori
in zavzet komunist, doi|
časa tudi članica obči
skega komiteja ZKS
tudi v drugih organi!»
jah vsestransko priza*
na, tvoma in predvsi
človeško misleča ter dd
joča osebnost. Njen f
čaj se je izoblikoval žf
rani mladosti v naprei
primorski družini, se o,
klenil v času NOV, ko
ves čas aktivno sodeloT^
Njeno politično in í
no delo je bilo nap«"]
in ji jemalo ogromno |
sa. Kljub vsemu pa je "
vzorna žena in mati, in
njena toplina se je ^
čudovito prelivala v ^
no delo. Res pa je, da
pri vsem tem morala i
vovati predvsem sebe
žrtvo'cala se je рге^
kot je bila zmožna nJ®
telesna in predvsem
stvena zmogljivost.
Umrla je v cvetu svo)
let, požeta kot zrel
času naporov, ko še ^
no nft znamo reči dels
naporov voljnim, naj "
slijo tudi nase. Vse,
smo jo poznali, in ni '
malo, je že njen
iz Celja žalostil, njena'
likanj prezgodnja smr*'
globoko presimila.
Prav zato bo spo'í
nanjo globlji in trajfl''
J. KRAŠOV'
TEKMOVANJE
ZA EKIPE IN
POSAMEZNIKE
: občmska strelska zveza
! Celje prireja občinsko-liga
¡ tÄxnovanöe v štirih kolih,
j Prvo kolo je bilo 11. in 12.
j februarja. Reaaütati — ekip-
jno: Branfco Ivanuš Celje 2425
bc^ov — 10-članska ekipa;
2.	Kovir-ar Store 2384 krogov,
3.	Tempo Celje 2354 krogov,
4.	Avto Celje 2107 krogov in ¡
5.	Ingrad Celje 1076 krogov. |
f Posamezniki: 1. Ervin Sr- j
Jen (Branko Ivanuš) 263 kro- j
iov, 2. Marjan štor (Kovi-1
lar Store) 259, 3. Jože Štraj-
jar (Tempo Celje) 259, 4. Jo-
le Teržan (Branko Ivanuš)
Ш in 5. Marjan Dobovičnik
■Бгалко Ivanuš) 257.
J. Jeram
OSNOVNE
ŠOLE
Občinsko prvenstvo osnov-
nih šol v hokeju na ledu se
bliža koncu. Do sklepa in
končne razvrstitve petih
ekip celjskih osnovnih šol
manjikajo samo še tri sreča-
nja. Kot vse kaže bo prvo
mesto osvojila vrsta tretje
osnovne šole, ki ima zaen-
krat isto število took kot
moštvo prve, toda boljši ko-
ličnik med danirm in preje-
timi goli.
Zadnji tekmi v tem tek-
movanju sta se končali ta-
kole: I. os. šola : III. os.
šola 1:1, II. os. šola:Hudi-
nja 4:1. Žai, so bile nedelj-
ske tekme zaradi novozapad.
lega snega preložene na poz-
nejši termán.
DVOJI V POKALNEM
TEKMOVANJU
V letošnjem tekmovanju za
hofcejski pokal v republi-
škem merillu sodeluje nič
manj kot sedem ekip. To je
rekordna udedežba, ki kaže,
da dobiva hokej na ledu če-
dalje več aktivnih privržen-
cev. Med prijavljenci sta tu-
di moštvi HDK Celja in HK
Velenja.
Po razporedu bosta ti
moštvi igraM takole: CEUE:
19. II. — HDK Celje : Slavl-
ja; 25. II. — HDK Celje:
Kranjska gora; 27. II. —
HDK Celje : 01imi>iija; 4.III.
—	Tržič: HDK Celje; 7. III.
—	Prevoje : HDK Celje in
10. III. — Velenje : HDK Ce-
lje.
Velenje: včeraj — Кгацј-
ska gora — Velenje: 19. II.
Velenje : Olimpija; 28. II. —
Velenje : Slavija; 4. III. —
Prevoje : Velenje in 7. III. —
Tržič : Velenje.
Tak je razpored, vendar
so Celjani zaprosili Kranj-
sko goro in Slavijo za pre-
stavitev datumov sprečanj za
en dan prej, prav taiko bo-
do Celjani sikušali doseči spo-
гашт, da bi bila tekma z
Velenjem že v soboto, 31. fe-
bruarja.
Dagmar Petauer, Duška Lavrenčič in Mateja štajner (od leve prati desni) so tiste tri pionirke celjskega
^ejsko drsalnega kluba, ki so se odlično uveljavile ne samo na republiškem tekmovanju za Bloudkov
memorial, marveč ki se vneto pripravljajo tudi na jugoslovanske zimske pionirske igre.	Foto: M.B.
V 4-letnem načrtu zasledi-
jo naslednje bistvene na-
oge:
1. S šolanjem in izobra-
^anjem strokovnih kadrov
* zagotoviti na vs^ šolah
1 društvih naprednejše me-
Me vadbe, ki bodo zagoto-
fc porast občanov v orga-
'»cijah za telesno kulturo
1 kvalitetne športne do-
aktivnega članstva. V
i namen je na šolah potreb-
Û dopolniti stroÄOvni kader
^ profesorji in dokvalifi-
Jfijo z višjo izobrazbo 7
telesne vzgoje, v
¡^tvih Partizan z dokvali-
30 vaditeljev in v
^'tnih organi-zacijah z 20
učitelji in vaditelji.
• Pri uresničevanju mno-
^osti pristopiti akciji
^^■^aljanlja šolskih šport-
društev na osnovnih in
šolah.
i^trditi organizacijo Parti-
Lj^.'^ po možnosti raz-
¿I V skladu z rastjo in
ojem mesta z ustanav-
novih društev.
jjgJ^?^® Z občinskim sin-
svetom stremeti za
razvoj množične
■eac¡,e.
društva, klubi in
«ni ^ razvijanjem lo-
g tekmovainega siste-
lo'rtn^'^^jo specializacijo,
I	šolami in druži-
lo	oblikami skr-
tje .'^ožičnejše vključe-
ÜX oíi^^^^^kih in mladin-
ke^	ker bo le ob
irljß^	zag'o-
'« in '^.^''■o^na ra^t kvali-
^feacije^^"®"^ nadaljnjega
3.	Na področju izgradnje
objektov za telesno kulturo
so potrebne naslednje inve-
sticije:
osnovne šole — i2gradnja
Igrišč pri I. osnovni šoli, ki
bo služila tudi ŠCBP in po-
sebni šoli, ureditev igrišča
pri osnovni šoli I. celjske
čete, pri IV. osnovni šoli,
na Polulah, Dobrni in Fran-
kolovem.
Srednje šole — ureditev
igrišča pri KIC v Medlogu,
pri Eîkonomski šoli, na De-
čkovi cesti za administrativ-
no šolo in ŠCB. Kidrič med
Ljubljansko in Malgajevo
ulico.
športni ih rekreacijski ob-
jeKti — notranja izgradnja
in oprema pokrite atletske
hale na stadionu B. Kidriča,
izgradnja športnega strelišča
na Gričku, izgradnja rekre-
acijskih površin za taborni-
ke na Gričku, za občane pa
na Svetini in Celjski koči ter
v mestnem parku pri iMnet-
nem drsališču, pokriti pla-
valni bazen. V letu 1968 je
občinska ZTK Celje predla-
gala svetu za telesno kultu-
ro dopolnilo investicijskega
programa s tem, da bi vne-
sli v program izgradnjo do-
ma telesne kulture, ki bi naj
obsegal tudi pokriti plavalni
bazen ter zaključek gradnje
pri Ljudskem kopališču ob
Ljublja^nski cesti s pridobit-
vijo rekreacijskih površin.
4.	Z vladanjem material-
nih sredstev je v komuni
omogočiti prvenstveno raz-
voj tistih parjog, ki so naj-
bolj pomemibne za zdravje
občanov, njihovo delovno
storilnost in rekreacijo. Po-
sebno skrb je alasti posveti-
ti raasvoju temeljne telesne
vzgoje, atletike, zimskih
športov, plavanja in planin-
stva.
5.	Skrb celotM komune
je tudi za nadaljnji razvoj
kvalitetnega špoita, ki mora
imeti množično osnovo in
možnosti dostojne uvrstitve
v okviru republike in fede-
racije. Družba ne bo podpi-
rala za vsaKO ceno članstva
osnovnih orçanizacij v zve-
znih ligah, če nimajo pogo-
jev za ustrezen uspeh in
ugled celjskega športa.
6.	Urediti zdravstveno
službo v šolaii in društvenih
or^ar.izacijali.
Toliko o štiriletnem načr-
tu razvoja telesne kulture,
ki sta ga potrdila upravni
odbor OBč ZTK in svet za
telesno kulturo pri skupšči-
ni občine Celje.
KAJ SMO DOSEGLI?
Danes je v občini 32 po-
klicnih šolskih pedagogov za
telesno kultxu-o in je kadrov-
ska zasedba domala že za-
ključena. Pridobili smo štiri
nove šolske telovadnice in
dom Partizana v štorah. Pri
vseh osnovnih šolah so nova
šolska igrišča s številnimi
asfaltiranimi in zelenimi
površinami, pri sedanjih šo-
lah pa proces izgradnje šol-
siküi igrišč ni povsem zaklju-
čen (KIC, Ekonomska šola,
ŠC B. Kidrič). Z izjemo Do-
brne in FrankoJovega obsto-
jajo pri vseh razvitih osnov-
nih šolah športna društva,
ki zajemajo od 20 do 30 odst.
pionirjev m pionirk v pro-
stovoljne šiportoe dejavnosti,
ki so bt^to razvejane. Tu-
di na srednjih šoiah deluje
7 ŠŠD, v katere je vključe-
nih nad 20 odst. mladine!
Omeniti velja izreden napre
dek v telesni vzgoji predšol-
skih otrok z rastjo novili
zavodov in otroških igrišč.
S šolarHjem strokovnih ka-
drov pa smo zaznamovali za-
dovoljiv premik tudi v dru-
štvenih organizacijah. Obč.
ZTK je skupno z osnovnimi
organizaciami, strokovnimi
odbori in komisijami' uspe-
la zagotoviti zadovoljivo šte-
vilo vaditeljev Partizana.
Otipljiv napredek je bil v
razvijanju sindikalnih šport-
nih iger, ki jo je doslej Obč.
ZTL stroKOvno vodila ob so-
delovanju Obč. SS, v prihod-
nje pa bo to delo v celoti
prevzel ObSS.
Zaznaval naporedek je tu-
di pri delu nekaterih šport-
nih društev in klubov pri
organizaciji šoaortndh šol z
zgodnjo usmeritvijo (atleti-
ka, smučanje, plavar.je, ko-
šarka, umetnos-tno drsanje,
hokej na ledu).
Kvaliteten n?J-edek zazna-
mujemo v naslednjih špor-
tih: mladinska atletika, ko-
šarka, , rokomet, ženska in
moška odbojka, hokej na
travi, umetniO?^ % drsanje,
pionirsko smučanje, žensko
ke?lianje, v konjeniškem
ŠDortu. strelstvo, modelar-
stvo in iadralno letalstvo.
(Konec prihodnjič)
Karel Jug
MLADINCI PRVI V CATAN!
(ITALIJA)
Mladinci AD Kladivar so se udeležili tradicional-
nega ulična teka v Kaianii v Italiji. Eikipno so
zmagali, med člani pa je mladinec Podpečan v hudi
mednarodni konkurenci osvojil solidno 14. mesto. V
Italiji so nastopili: Podpečan, Hovar, Sdmonič in
škof.
USPELO ZIMSKO PRVENSTVO — Zadnjega re-
publi.§kega zimskega prvenstva v atletìid se je ude-
ležilo preko 2(X) tefcniovalcev iz 14 oïganizacàj. Tek-
movanje je lepo usp>e4o. Največ prvih mest je osta-
lo v Celju. Od C^janov so zmagali: Samec, Marolt,
Vivod, Peterica, Kocuvan, Lisec, Podpečan, Hladen,
Urankar, Pavšer in Škobeme.
šah:
OBČINSKO PRVENSTVO
OSNOVNIH ŠOL
Pretekh teden je bUo na smučiščih na Ciolteh
občinsko prvenstvo osnovnih šol občine Žalec v ve-
leslalomu. Nastopilo je 75 smučarjev in smučark iz
g osnovnih šol.
Rezultati: Cicibanke: 1, Wagner N. 43,8 (Oš Ža-
lec), vse ostale so bile diskvalificirane. Cicibani:
1.	Arzenšek 30,7 (OŠ Petrovce), 2. Strožar 32,4 (Oš
Prebold), 3. Rak 41,5 (OS Braslovče) itd. Mlajše
pionirke: 1. Wagner M. 46,6 (Oš Žalec), 2. Petre
91,5 (OŠ Griže), vse ostale pa so bile diskvalifici-
rane. Mlajši pixmirji: 1, Volk 36,8 (OS Šempeter),
2.	Virant 43,0 (OŠ Griže), 3. Zakonšek 44,8 (OS Ža-
lec), itd. Starejše раишгкв: 1. Veber 39,0, 2. Delak
39,7, 3. Topolovšek 42,5 (vse tri OŠ Žalec) itd. Sta-
rejši pionirji: 1, Kos 37,5, 2. Judec 38,0, 3. Kotor
38,4 (vsi trije OŠ Žalec) itd. Mlajše mladinke: 1.
Strniša 71,0 (Oš Braslovče), 2. Holobar 89,4 (OŠ
Griže), 3, Rak 110,2 (Oš Brasiovče) itd. Mlajši mla-
dinci: 1. Skrbeč 35,5 (Oš Žalec), 2. Božič 40,8 (OŠ
Šempeter), 3, Ivane 42,0 (Oš Žalec) itd. Ekipno pa
je pri deklicah zmagala Oš Žalec 121,2 pred Oš
Prebold 180,5, Oš Griže 240,0 itd. Pri dečkih pa Oš
Žalec 191,4 pred Oš Prebold 225,2, Oš Šempeter
248,8 itd. Kljub slabim snežnim razmeram je tek-
movanje dobro uspek).
T. Tavčar
VELIKA UDELEŽBA — Na Golteh so uneli iz-
birno tekmovanje tudi pionirji celjskih osnovnih
šol. Med cicibankami je zmagala Jugova, med cici-
bani Zgozsdnik, med mlajšimi pionirji in pionirkami
Šlatau in Jugova, med starejšimi pionirji in pio-
nirkami pa Deržek in Jezernikova. Med ekipami so
bili najboljši II. Oš med pionirkami in Oš Štore
med pionirji.
T. Vrabl, Celje
PEŠEC PRVAK CELJA -
DRUGA SERVAR IN
ŠTRAJHER
Na brzopoteznem prvenstvu Celja je zmagal Pe-
šec pred Brvarjem, Pertkiačem, Ra2ängerjem, Oj-
strežem, štrajherjem,	itd. Nastopili so tek-
movalci iz C¿lja, Žalca, šetnpetira, Šentjurja, Roga-
ške Slatine ter Cinkarne. Prvi štirje med posamez-
niki so si priborili pravico sodelovanja na republi-
škem prvenstvu v LjuUjand.
S. PE3RTINAC
DVE ZMAGI NAD LJUBE-
LJEM IN V MARIBORU
Na letošnjem republiškem moštvenem prvenstvu
nastopa 16 ekip, Celjani pa so v prvem kolu pre-
magali v Mariboru Ljubelj s 12.895 : 12.655. Med
posamezniki je bil najboljši Vanovšek.
J. LUBE J
KK RUDAR : ŽKK CELJE
83:73
v prijateljski tekmi so Trboveljčani premagaJki
Ceijane, Med domačini je bil najuspešnejši Tone
Sagadin, med gosti pa Sušnik.
OBČINSKO SINDIKALNO PRVENSTVO — Na-
stopile so štiri ekipe, vrstni red pa je po I. kolu
naslednji: ЂпегаЛ, železarna štore in Libela.
O. HOLZINGER
V PETEK OBČNI ZBOR
IN PREGIED DELA
Medtem ko so nekatere športne organizacije v
Celju že oprar/ile občne zbore, bodo člani RK Cedje
to storili v petak, 20. februarja, ob 16. uri. Po poro-
čilu predsednika Načeta Krumpaka bo sledilo še
tehnično poročilo, nato pa razprava in volitve. Na
občnem zboru bodo tudi potrdüi pravila RK Celje.
MLADINCI III. V B-SKUPINI — Zaradi poraza
v zadnjem toJiu II. republiške zimske Lige proti
Radečam z 11:10 so člani RK Celje II. ekipa osvo-
jili komaj tretje mesto, ñamaste prv^. V predzad-
nji tekmi so premagali Hrastnik. Za C!elje so nasto-
pili predvsem mladi igralci.
ŽALEC
ANTON VESOLAK: NEREGISTRIRANA MEHANI-
ZACIJA NA JAVNIH CESTAH
»Ali je možna vožnja neregistriranih voail oziro-
ma mehanizacije po javnih cestah?«
Po določilih 143. člena temeljnega zakona o var-
nosti prometa na javnih cestah in z njegovimi do-
polnitvami je rečeno:
»V cestnem prometu smejo biti samo motorna
vozila, ki niso registrirana in sicer:
—	kmetijski in drugi stroji in naprave, ki se
pomikajo s pomočjo lastnega motorja in na rav-
ni cesti ne morejo razviti večje hitrosti kot 30
kilometrov na uro (delovni stroji, kosilnice, ba-
gerji itd.). Traktorji ne pridejo v poštev.
—	priklopna vozila, pri katerih največja dovolje-
na teža ne presega 7.50 kg (mišljena skupna teža
s tovorom).
—	predelana ali popravljena motorna in priklop-
na vozila, na poskusni vožnji, da se preizkušajo in
prikažejo njihove lastnosti ali vozila na poti od
sedeža delovne organizacije v kateri so bila izde-
lana do skladišča trgovskega podjetja oziroma do
kraja, kjer jih bodo registrirali.
Pogoj pa je, da so označena z osebnimi tabli-
cami za začasno označevanje takih vozil v cest-
nem prometu (tablice za »preizkušnjo vožnjo«).«
CELJE
_
NA SEJI DVEH SVETOV ZA GOSPODARSTVO
Na skupoi seji članov sveta za primarno in sveta
za terciarno gospodarstvo pri skupščini občini Celje
se je pri obravnavanju ocene razwoja gospodarstva
in družbenih služb v občini v letošnjem letu razvila
zelo zanimiva raaprava:
Prof. ZORAN VUDLER; Priznanje moram izreči
sestavljalcem tega materiala, saj je napisen vzorno
in zelo pregledno, želel bi, da bi tak material za
seje dobivali tudi v prihodnje Pri vsem tem pa
nisem zadovoljen z dvema problemoma, ki se ka-
žeta v oceni ra¿r/oja gospodarstva. Gre za višino
najnižjih osebnih dohodikov in nadalje za dejstvo,
da bo budi letošnja akumulacija v gospodarstvu
.?elo sikronma. Predviaen dohodek je za celjsko in-
dustrijo premajhen in se nam pozneje maščuje tako
pri družbenem kot življenjskem standardu.
IVAN PETAUER, načelnik oddelka za gospodar-
stvo in družbene službe: Probleni, alasti nizkega
dohodka v indusitrijsikih organizacijah, je očiten
Vendar smo ga hoteli osvetliti z vseh strani šele
ob analizi zaključnih računov gospodarskih organi-
zacij. Sicer pa bomo ob njem morali pokazati na
tiste, ki slabo delajo in na one, ki dobro gospo-
darijo in poslujejo.
Inž. DUŠAN BURNIK, podpredsednik skupščine:
Vprašanje dohodka ali akumulacije je za nas izre-
dno pomembno vpr.ašanje. Hkrati pa je to tudi bo-
leče, saj Se nam kaže v negativnem indeksu. Zato
bomo morali zlasi^i v raz^vorih s predstaл'niki de-
loivnih kolektivov posvetiti temu vprašanju izredno
posiornost
slovenija naj se zave
svojega kozjanskega
v zadnjem času je bilo na
razïiih mestih in forumih
napisanih in izgovorjenih
precej besed o Kozyanskem
in dosti od tega je bilo vze-
to bolj pavšalno, kampanj-
sko, včasih morda rieresno
m neodgovorno, za samoza-
vestne Kozjane celo žaljivo.
Zato bi želel pojasniti dolo-
čene stvari tako, kakršne de-
jansko so, torej neposredno
gledane z očmi Kozjanca.
Splošni pojem Kozjanskega
se je pričel geopolitično bolj
na široko pojavljati in upo-
rabljati šele v času NOV, v
času borb slevitega KOZ-
JANSKEGA ODREDA. Se-
danes je spomo vprašanje,
kaj je pojem Kozjansko, saj
ga različno pojmujejo glede
na teritorialnost, največkrat
pa kratkomalo širše in ožje
KozjansKO. Kozjansko naj bi
se omejevalo proti jugu na
Orlico in Bohor, na vzhodu
na dolino reke Sotle (delo-
ma tudi na Sotlo), na severu
na Loko, 2usem in Žegar ter
na zahodu r^a Voluše, Bre-
ze m Kalobje. Taiko spada
več kot polovica Kozjanske-
ga v občino Šmarje pri Jel-
šah, velik del tudi v Šentjur,
ostalo pa v obmejne občine
Laško, Sevnica in Krško. Po
podatkih živi na tem prede-
lu danes okrog 20.000 prebi-
valcev — pred sto leti jih
je bilo pet tisoč več, kar po-
meni, da število Kozjancev
pada. Po strukturi prebival-
stva, se na Kozjan-
skem preživlja z zasebnim
kmetijstvom okrog 80 odstot-
kov občanov; le-ti so na po-
sestvih, ki merijo povpreč-
no 5 ha, od tega pa je ob-
delovalnih površin le пекај
nad 2 ha. To pomeni, da od-
pade na vsak hektar obdelo-
valne zemlje en Kozjan. Ve-
deti pa moramo, da je zem-
lja ou revna, izčrpana, veči-
noma nedostopna za strojno
obdelavo, saj se mora mno-
gokje nositi hlevski gnoj na
parcelo kar v koših, če po-
gledamo podatke občin
Šmarje in Šentjur vidimo,
da je narodni dohodek na
prebivalca na Kozjanskem
nekaj nad 200 dinarjev, kar
pa je le 24 odst. od repub-
liškega povprečja Slovenije.
Ob tem se je vredno zami-
sliti, kako ljudje tu živijo!
Nasprotno tako nizkemu
dohodku pa je dejstvo, da
je kmetijstvo teh občin do-
sti bolj obremenjeno KOt v
ostalih, razvitejših, in da so
občani vložili — in še vlaga-
jo — preko 80 odstotkov
svojih lastnih sredstev za ob-
novo požganih domov, za
elektrifikacijo, za popravila
cest in za zdravo, pitno vo-
do. Znano je, da je na Ko-
zjanskem padlo med NOB
1250 borcev in da je bilo
»Kozjansko« pojem borbe
proti o.kupatorju, saj so se
mnogi borci rešili le z do-
bršno mero tveganosti, do-
brosrčnosti in gostoljubnosti
Kozjancev. Na Kozjanskem
je zelo veliko socialnih pod-
piraßcev in tako znašajo so-
cialne podpore in dajatve
več, kot pa so vsi dohod-
ki iz kmetijstva, pa čeprav
je povprečna mesečna pod-
pora le okoli .50,00 din in jo
dobivajo večidel takšni ljud-
je, kateri potrebujejo še do-
datno nego in oskrbo glede
na njihovo zdravstveno sta-
nje. Po podatkih pa socialne
dajatve še vedno narašičajo,
dohodki iz kmetijstva pa pa-
dajo, saj je znano, da so
cene vinu in lesu — dveh
glavnih dohodkov Kozjan-
sikega — že približno devet
let enake, medtem ko so se
vsi ostali stroški dvignili. Ta-
ko bi lahko kozjansko rev-
ščino primerjali z boleznijo,
ki največkrat napada slabot-
ne in nepreskrbljene in se
tako iz dneva v dan veča.
Značilno je tudi to, da so
kmetje zelo navezani na svo-
jo zemljo m se od nje tež-
ko ločijo, čeprav jim dosti-
krat daje zelo trd kos vsak-
danjega kruha. Po podatkih
se je iz vseh ostalih pasiv-
nih predelov Slovenije pred
leti izselilo v Ameriko soraz-
merno veliko več ljudi kot
s Kozjanskega. To velja še
danes pri zaposlovanju na-
ših ljudi v Nemčiji in dru-
gih evropskih državah. Od
hiše odidejo pametni, za de-
lo sposobni ljudje, doma na
kmetiji pa ostanejo le tisti
s pomanjkljivo šolsko izo-
brazbo, oziroma ostareli, za
težko delo nesposobni ljud-
je. Ker je temu tako, se go-
spodarjenje na Kozjanskem
zelo počasi razvija, saj je še
veliko njiv in travnikov, na
katerih še ni bilo umetnih
gnojil niti niso kako druga-
če agrotehnično obdelovani.
Nekdaj so na Kozjanskem
šumeli domači gozdovi, ki so
dajali kmetu n-ajvečji vir do-
hodka, danes pa so ti gozdo-
vi prazni in cena zanje je v
zadnjem času zelo nizka in
nestimulativna zaradi težke-
ga spravljanja lesa po sla-
bih kolovozih. Vinogradni-
ške površine so se zmanjša-
le od nekdanjih 1400 ha na
800 ha, starih nad 60 let in
tako na koncu svoje rod-
nosti.
Tako se kozjanska revščina
vrti v začaranem krogu. Ker
je pokrajina iz že znanih o
jektivnih razlogov že od ne-
kdaj revna in izčrpana, ni
bilo nikdar denarja za nove
investicije, za strokovnjake
in za izîobrazibo ljudi, zato je
še danes obdelovanje zem-
lje primitivno, storilnost je
majhna, prav tako dohodki,
kar pa zopet pogojuje dej-
stvo, da ni denarja za razšir-
jeno reprodukcijo in stro-
kovnjake — in zaostalost in
revščina sta zopet tu!
Resnici na ljubo, Kozjanci
so se že naveUčali obljub in
golega govorjenja in zadnji
čas je, da se krene z mrtve
toöke, da se v letu 1970 na-
pravi program razvoja Ko-
zjanskega in se prične tudi
takoj izvajati in uresničevati.
Treba bi bilo pospešiti g
njo in asfaltiranje cest
osnovo za predvideno ^
strijsko razširitev in r^
turizma. Vedeti je treba
ni rešitev za Kozjansij;
podporah, temveč je po^
no dati ljudem možnost
voja kmetijstva, možriost
poslitev v industriji, saj
Kozjanci pridni in delo
pa tudi skromni. Priznati
treba, da je Kozjansko
mudUo ugodna leta po
ni, ko je bila doba ind^
alizacije, saj so takrat
zjanci obnavljali svoje
žgane domove, to brej^j
čutijo še danes. Glede na
da je tu dve tretjini ц
posestnikov, katerih zet
ne more preživljati, bi
le-ti dobra in cenena ds
na sila, če bi sii v teh
jih razvila industrija, za
ljudi ne bi bilo potre
graditi dodatnih stanoi
in urejati komunale, pc
viti bi bilo treba samo
varno. ..
Računati pa je treba
to, da bo še vedno ne-
aktualno kmetijstvo, ki Í
določeni meri na Koz
skem še moralo obstaja?
je treba na njega, kot nj
lo važen faktor tudi rač.
ti. Potrebno bo pospešiti
novo vinogradov, ureje
nove nasade črnega rili
rešiti problem živino:
zaposliti kmetijske stroi
njake, skrbeti za izobri
prebivalstva, se speciali:
ti Ltd. Vse to bo potre
pričeti reševati takoj, za
pa so potrebna daï
sredstva — dolgoročni ic
ti 7 največ 2-odstotno
restno mero. Treba bo s
meniti tudi splošni 05
do privatnega kmeta in
dati perspektivo boljš
Kozjancem primernega
ljenja. S tem tudi voljo :
dim na vasi, da bodo i
ostali doma v pomoč зц
staršem in da bodo !a
živeli v pogojih uspe^n
in sodobnega kmetovan.ia
Kozjanci se držimo ges
SLOVENIJA NAJ SE Zi
SVOJEGA KOZJANSKEGA
SPREMEMBE V PRID
SAMOUPRAVLJANJA
Nadaljevanje s 1. strani
odgovornosti med organi v
sklopu samoupravnega me-
hanizma v delovni organiza-
ciji itd. Danes ni toliko važ-
no ali se nek i2!vršilni organ
delavskega sveta imenuje
poslovni odbor ali upravni
odbor, edino važno je vse-
kakor, da je ta izvršilni or-
gan izvoljen od delavskega
sveta in da za svoje delo od-
govarja delavskemu svetu.
Med težnjami, ki niso vzdr-
žne so predlogi, da bi bili
kolektivi izvršilni organi ma-
loštevilni (npr. 3 do 5 čla-
nov). Ali se v takem prime-
ru lahko govori o dosledno-
sti samoupravnih principov.
Enako nevzjdržen je tudi po-
jav, da naj bi članstvo v po-
slovnem odboru sestavljali
izključno strokovnjaki — vo-
di Ir.i delavci.
Na posvetu v Celju je Šte-
fan Korošec opozoril na kaj
čuden odnos posameznih
siKupin — vodstvenih ~ v
odnosu do družbene lastni-
ne. Samoupravljanje si v ta-
kih primerih nekateri tolma-
čijo tudi s tem, da zapreti-
jo preselitev sedeža podjet-
ja drugam, če jim ne ustre-
za določen predpis ali druž-
ben dogovor v občini, kjer
je podjetje. Gre pa tudi za
primere, ko utegnejo biti sa-
moupravni dogovori določe-
ne grupacije škodljivi za
družbo. V razpravi so mimo
načelnih ugotovitev govorih
tudi o zelo konkretnih rešit-
vah v zvezi z uresničeva-
njem 15. ustavnega amand-
maja. Tako je npr. predstav-
nik kolektiva EMO razložil
nekoliko podrobneje njiho-
vo zamisel, ki je prilagojena
specifičnim pogojem delov-
ne organizacije. Delavski
svet bo pri njih dejansko
n-ajvišji samoupravni organ,
ki bo vodil in bdel nad ge-
neralno politiko celotnega
podjetja. Z novo notranjo
zaKonodajo bo razbreme-
njen nekaterih družbenih za-
dev. Konkretizacija politike
bo med drugim v domeni
obratnih delavskih svetov.
Doslej upravni odbor po la-
stnih ugotovitvah ni bil do-
volj učinkovit. Po novem
predlagajo dva generalna
pomožna organa: 1. odbor
za gospodarstvo in 2. odbor
za p>oslovne odnose. Pri obeh
bodo obstojali še drugi po-
možni organi, tako da bo
centralni delavski svet dobi-
val vsestransko obdelane
materiale in bo lahko na os-
novi dejstev in suvereno od-
ločal o zadevah. — Konkret-
na izmenjava mrenj o raz-
ličnih zasnovah je v razpra-
vah pred sprejetjem novih
statutov zelo koristna. F. K.
DOSEČI REPUBLIŠKO
POVPREČJE DOHODKA
SISTEMIZACIJA IN OSEBNI DOHODEK
V ŠMARSKI OBČINSKI UPRAVI
uprava občinske skupšči-
ne v Šmarju je pripravila
predlog nove oziroma dopol-
lijene sistematizacije delov-
nih mest, po kateri je kot
minimalna predvidena višja
strokovna izobraaba za de-
lavce na vodilnih mestih in
srednja izobrazba za vse
druge razen tehničnih delav-
cev. Po zadnjih podatkih
ima uprava za zdaj le 2 de-
lavca z visoko in 24 z višjo
izx)brazbo, medtem ko jih
ima 40 srednjo, 11 nepopol-
no srednjo in 9 osnovno ali
poklicno šolo.
Hkrati s tem velja v obči-
ni mnenje, da bi morali z
družbenim dogovorom dose-
či normalizacijo v financira-
nju državne uprave. Svet za
družbeno ekonomski razvoj
je predvidel, naj bi letos v
sikladiu z republiškim kata-
logom povečali osebne do-
hodke delavcev za 38,2 od-
stotka, s čimer bi dosegli
republiško poprečje. Lani so
za osebne dohodke porabili
1,939.000 din, pri čemer je
bil najnižji dohodek 594 din,
najvišji pa 2286 din, če bo
mogoče uresničiti predlog,
pa bi za osebne dohodke po-
rabili letos 2,e80.808 din in
bi bil najnižji dohodek 760,
najvišji pa 3000 din. Temiu
ustrezno bi se povečali tudi
stroški za materialne izdat-
ke —od lanskih 441.000 na
letošnjih 615.000 din ali za
37,1 odstotka.
Ob tem nastaja seveda
vprašanje, iz kakšnih virov
zagotoviti predvidena sred-
stva in ali ne bi prišlo do
neskladnosti med osebnimi
dohodki na republiški ravni
in med občino, ki je daleč
pod to ravnijo. Zdi se, da je
delavcem v občinski upravi,
ki izpolnjujejo pogoje v si-
stematizaciji, vendarle zago-
toviti ustrezno plačilo, saj
navsezadnje ne bi bilo prav,
če bi bili zavoljo tega, ker
delajo pač v nerazviti obči-
ni, »kaznovani« s pretirano
nizkimi prejemki. Drugo je
seveda, v kolikšni meri bo
mogoče tak predlog uresni-
čiti. če vzamemo za primer
samo gradnjo nove šole v
Rogaški Slatini, ki bo velja-
la 4,950.000 din, s samopri-
spevkom pa je zagotovljenih
le 3,700.000 din, je vprašanje,
od kod kriti razliko, povsem
nerešeno, v občini pa je ra-
zen tega še cela vrsta dru-
gih, večjih ali mar.jših po-
treb.	dlir
OD AKCIJE DO AKCIJ
•	Pohod po poteh XIV. divizije je tudi letos uspel!
•	Članstvo v taborniški organizaciji narašča! Vse Л
je zanimanje med osnovnošolsko mladino!
•	Kokarje naj postanejo kraj, k,jer bi mladi prežiti
svoje najlepše dni mladosti!
•	Vse večje sodelovanje s taborniškimi enotami v Л
gih republikah!
•	Taborniki imajo tako prilagojen program, tb I
pripravljeni na vse; tudi na narodno obrambo in civii
zaščito!
Poleg skrbi za nove kadre
izpolnjujejo program, ki so
si ga zadali na zadnji letni
skupščini. TaJco jim je zelo
lepo uspel pohod po poti
XIV. divizije na Paški Ko-
zjak, bili so na Osankarici
in pripravili v zimskih po-
čitnicah tečaj za vodnike v
Solčavi. Tečaja se je udeleži-
lo trideset mladincev, ki so
se ob koncu pomerili še v
orientacijskem pohodu.
V naslednjih mesecih bo-
do sodelovali na večjih akci-
jah v drugih republikah.
Med najpomembnejšimi ak-
cijami bo vseKakor pohod
po poteh Sremske fronte, po-
zabiti pa ne smemo tudi
»Svobodnega Pohorja« in V.
zleta tabornikov Jugoslavije,
ki bo v Lescah. Vzçioredno
bodo nadaljevali z urejeva-
njem tabornega prostora v
Kokarju, kamor bodo pre-
nesli tudi pet vikend hišic
in v njih uredili jedi
Povečali bodo tudi pi*
za taborjenje.
Krebs: »Nov prograit
rodne obrambe taWí
organizacije ni presenet*
pa sredstev, da bi
potrebno opremo in taï
izboljšali pogoje za
pripravljenost. Taborni
zaradi specifičnosti
ganizaciije lahko v vojiy
boljši kurir, obveščeva''
tako dalje.«
Tako odred, ki j«,,
najmočnejšimi in
nejšimi v Sloveniji.
zaključku strnemo njiJ''
tošnji program — P*^
stevüo članov, novi '
ureditev prostora v
izîpopolnitev za narodi'' |
rambo in sodelovanje ^ '
cijah — vidimo, da "
tošnje leto še usp^j
kot lansko.	^
elkroj v novi obleki
.dFSEUTEV mozirskega elkroja v nove prostore je med drugim povezana
tudi z zaposlitvijo novih ljudi
Ф Zaradi zamude gradbenikov, se bo kolektiv
' g2irskega Elkroja lahko predvidoma preselil
' "^nove prostore šele v poletju. Po preselitvi se
^ ho kolektiv povečal za približno 90 ljudi,
i f Vodstvo kolektiva, ki je v zadnjih štirih
letih za skoraj tri in polkrat povečal proizvodnjo
, 'eni da si je s svojimi izdelki že utrl svoj živ-
;|enski prostor.
• Čeprav SO v gradnjo novih prostorov in na-
kup opreme vložili okrog 3 milijone dinarjev,
imajo zaposleni lepe dohodke, ki jih bodo pred-
vidoma še povečali.
tos je ot'čane mozirske
'^g prijetno presenetilo
Sai vesti. Po lanskolet.ra
i ¿■'Oče še leto dni pred
' uvedeni stabilizaciji go-
Larstva, pomeni letošnje
iT prelomnico v porastu
SiKtrijske proizvodnje. Ob
^pa seveda tudi prelom-
u v možnostih îsaposlova-
f^in ustvarjanju osebnega
Ldarda zaposlenih. Poleg
Je tovarne pri Glin-u za
kdelavo iveric, bo letos po
'ej verjetnosti izgrajen tu-
obrat Gorenja in koncem
»ja nove delavnice Elkroja.
0	rasti Elkroja, ki se je v
■ -etih obstoja in nekdanje
ir:ne delavnice razvil v so-
bo industrijsko podjetje
jpovečal število s petih za-
sienih na 250, kolikor jih
1	zaposlenih v novih obra-
I samo že pisali. Nov je le
ianučen razvoj v zadnjih
Ih. treh letih. V obdobju,
>ie zaradi spremenjene po-
te marsikje bil prekrižan
un, je kolektiv navzlic
»terim notranjim trzlja-
I uspel v največji meri
tèi na trg in si s tem
lïariti dokaj trdno per-
iktivo.
Jaradi hitre rasti, pa je
' kolektiv stisnjen med
^emagljive ovire, ki so
j predstavljali proizvodni
IRori. Staro gostišče, ki
!ga preuredili v prikroje-
fcco in likalnico, ter nov
Idek čez cesto, sta one-
|očala modernizacijo teh-
fekega procesa in proiz-
Bje, zato je bila novo-
^nja nujna.
' ' " "" ......
Novi prostori, kl bi mora-
li biti sicer zgrajeni že lani
do decembra, bodo kolekti-
vu na voljo predvidoma kon-
cem maja. Dve tretjini stro-
jev je novih. Za celotno in-
vesticijo je kolektiv žrtvoval
okrog 3 milijone novih di-
narjev. V novih obratih bo
zaposleno okrog 250 ljudi,
torej približno 90 več kot
doslej. V primeru, da bi
proizvodnja m pogoji na tr-
gu naraščali po načrtih, bi
vodstvo podjetja uvedlo še
tretjo izmeno, torej novih
80 ljudi.
Kolektiv Elkroja je doslej
pestila slaba kadrovska po-
litika. Po mnenju dipl. oec.
ALFREDA BOŽIČA, ki je
direktor podjetja, pa je tre-
nutna politika štipendiranja
in kadrovanja že zamašila
vrzeli, ki so krnile širši raz-
mah proizvodnje. Z novo
proizvodnjo, ki bo temeljila
na sodobni organizaciji in
tehnološki pripravi dela, že
načrtujejo, da bo letos le še
troje delovnih mest, na ka-
terih bodo zaposleni prejeli
le 700 dinarjev, kar pred-
stavlja najnižji osebni doho-
dek v kolektivu. Povprečje
dohodka zaposlenih pa je že
nekaj časa na prvem mesbu
v industriji mozirske obči-
ne. Z novimi pogoji dela in
uspešnim prodorom na šir-
ši jugoslovanski trg pa na-
povedujejo še občuten dvig.
ODLIKOVANJA OB PRAZNIKU SLOV. KONJIC
svečana proslavitev 12. februarja, dneva
frankolovskih talcev
Slovenske Konjice so 12.
februarja dobile nadvse sve-
čano podobo. Zastave, god-
ba na pihala in resni v tem-
no oblečeni lijudje. Spomini
so uhaj'ali nazaj na leto 1&45
ko so v Stranicah pri Fran-
kolovem ugasnila življenja
100 talcev. 12. februar bo ve-
dno žalosten spomin na stra-
hotni zločin hitlerjevih mo-
rilcev.
Grobova žrtev je že do-
poldne obiiikalo več delega-
cij, ki so položile vence. So-
rodniki talcev pa so položili
cvetje in prižgali sveče.
Na svečani seji obeh zbo-
rov občinske skupščine Slov.
Konjice je predsednik inže-
nir Franjo Tepej govoril o
gospodarskem vzponu komu-
ne, kot posledici izrednih
prizadevanj občanov. Tako
so delovni kolektivi dosegli
v lanskem letu rezultate, ki
jih ni bilo pričakovati gle-
de na poostrene razmere.
Podjetja so izvozila 20 odst.
celotne proizvodnje v občini.
Inženir Franjo Tepej se j'e
med drugim zahvalil vsem
članom kolektivom in delov-
nih organizacijah in zaseb-
nim proizvajalcem za tako
izredne uspehe.
Na svečani seji so podelili
tudi vrsto odlikovanj in pri-
znanj.
Tako so odlikovanja pred-
sednika republike Josipa
Broza Tita prejeli: red dela
z zlatim vencem, Milomir
Delevič; red dela s srebr-
nim vencem Srefan Gros-
sman, Franjo Leskovšek,
Franc Paivšar, Franc Skrbi-
nek, Štefan Ribič, dr. Marta
šlibar in Ivan Varga; meda-
ljo zasluge za narod Franc
Ban; medaljo dela Jakob Fa-
ktor, Kriätina Felicijan, in-
ženir Alfonz šelih, Franc Se-
lih in ing. Bojan Leskovar.
Posebna priznanja občin-
ske skupščine za delo v kra-
jevnih skupnostih, družbe-
no političnih organizacijah
ter v kulturi in prosveti pa
so prejeli: Delavska univer-
za Slovenske Konjice, Fran-
njo Sodin, Franc Rozman
Štefan Kolar, ing. Štefan Vi-
da, Franc Hlastec, Bogmila
Koberne, Ludvik Zvar, Franc
Jelenko, Franc Ulčnik, Stan-
ko Petelinek, Oto Marot,
Franjo Frim, FYanc Macuh,
Avgust Koklič, Vido Mraz,
Lilijana Kladnik, Matilda
Stergar, Alojz Fijavž, Maks
Brečko, Franc Dobršek, Aloj-
zija šretl, Jemej Kuzman,
Franc Leskovar, Jože Koro-
pec, Mirko Gošnik, Rado
Ratej, Franc Regoršek in
Jože Lešnik.
Medalje za vojne zasluge
na področju vzgoje rezer-
vnega kadra Jugoslovanske
ljudske armade pa so dobi-
li: Milan Jelenko, Franc
Omerza, in Boris Podvršnik.
Pred praznikom Slovenskih
Konjic je bila tudi vrsta
športnih tekmovanj. Prizna-
nja najboljšim so podelili na
svečani seji. Tako so dobili
pokale košarkarska ekipa iz
Murske Sobote, šahovsko
društvo Žalec in igralci na-
miznega tenisa TVD iz Polj-
čan.
Svečano sejo so zaključili
člani kulturno prosvetnih
organizacij iz Slovenskih Ko-
njic.
IMELI SMO ČLOVEliA
f ¿^tkim je v 75. letu
Stropnik p. d.
ђЈ	Lokovice pri
^. aktivna sodelavka
ja "^^ega delavskega
Uö^o^nu	vse
^rff'jetf
Strop-
koî^.^^^^la sodelova-
vÏÏf''^^' ^^jti njun
■	se ravi-
^^Je pomembnej-
še žarišče šaleške partijske
organizacije. Poleto 1925 je
bila tam prva partijska kon-
ferenca, v začetku marca
1930, v najtežjem obdobju
za preganjano Partijo pa se
je k njima kot najbolj pre-
danima zatekel za dva me-
seca in pol celo del biroja
CK KPJ. Ko so kmalu za-
tem ob razkritju šoštanjske
partijske organizacije za
eno leto zaprli tudi njenega
moža, Marica z doraščajoči-
ma otrokoma Karlom in
Slavko, čeprav brez sredstev
za preživljanj'e, ni klonila.
Tudi ne po moževi vrnitvi,
ko razen občasnih zidarskih
del nikjer ni dobil zaposlit-
ve. Kljub stalnemu prega-
njanju sta zagrizeno nada-
ljevala z ilegalnim delom, h
kateremu sta pritegnila tu-
di svoja otroka, da sta se
razvijala v pilzadevna sko-
jevca,
Marica je sodelovala sko-
ro v vseh akcijah, ki jih je
v letih pred vojno organizi-
ral mestni komite KPS Šo-
štanj, katerega član je bil
tudi njen mož, pa naj Je bi-
lo to ob prvomajskih pro-
slavah, pridobivanju žensk
za protidraginjske demon-
stracije v Šoštanju, razbi-
vanju klerikalnih shodov,
zbiranju podpisnikov za
ustanowtev društva prijate-
ljev Sovjetske zveze, pa ko je
bilo treba poskrbeti za pre-
hrano udeležiencem konfe-
rence KPS pri Klavžu jese-
ni 1940 ali pa ob množičnih
demonstracijah na železniški
postaji ob odgonu 12 šale-
ških komunistov v konfina-
cijo v Ivanjico j'anuarja 1941
ter v razburkanih dneh ko-
nec marca 1941 v Šoštanju.
Zaradi njenega revolucionar-
nega izstopanja je bila ne-
kajkrat aretirana.
Posebno je prišla do izra-
za njena proletarska oseb-
nost po prihodu nemškega
okupatorja, ko je bila med
prvimi organizatorji upora v
šaleški dolini. Po znameniti
napisni akciji 7. j\ilija 1941
v Savinjski, šaleški in Mi
slinjäkl doMni, prvem znaku
za oboroženi odpor, v kateri
je Marica uspešno izvršila
svojo partijsko nalogo v Lo-
kovici, so jo nacisti aretirali.
Vendar jim je. še isti dan
pobegnila in se kot prva žen-
ska v šaleški dolini skupno
z možem pridružila prvim
ilegalcem, medtem ko so si-
na Karla odgnali v Mauthau-
sen in ga tam konec novem-
bra 1941 ubili, hčer Slavko
pa izselili na Hrvaško.
Kot terenska politična de-
lavka se je Marica več kot
dve leti v izredno težavnih
razmerah zadrževala v šale-
ški in Mràlinjski dolini.
Med tem jo je nadvse pri-
zadel tudi padec moža Alojza
septembra 1943 v gozdu Le-
žen, kjer sta imela svoj
skrivni bunker. Po prihodu
XIV. divizije na Štajersko
se j"e vključila v brigado, se
udeležila borb pri Irojici
blizu Domžal, Javorju, Vačah,
Ravnah pod Sv. Goro ter z
njo prehodila velik del šta-
jerske in Dolenjske. Kot naj-
starejšo borko v enoti so jo
kasneje poslali za sekretar-
ko v moravski okraj. Od
tam je odšla v osvobojeno
zgornjo Savinjsko dolino in
končno za sekretarko OF in
KPS v okraju Vransko, kjer
je dočakala osvoboditev.
Po vojni j'e službovala pn
okrožnem odboru AFŽ v Ce-
lju, hodila iz kraja v kraj,
vodila množične sestanke in
akcije in se kot članica glav-
nega odbora AFŽ udeležila
tudi prvega kongresa v Beo-
gradu. Zaposlena je bila do
prvih volitev, zatem pa se je
vrnila na svoj izropan in
opustošen dom.
Za zasluge v revoluciji je
prejela več priznanj poseb-
no pa so ji bili pri srcu red
dela, medalja in red za hra-
brost. Kljub hudim udar-
cem, posebno še spričo izgu-
be moža, sina ter hčerke v
povojnih letih, se je vendar
tolažila s tem, da vse trplje-
nj'e le ni bilo zaman — doži-
vela je svobodo delovnega
človeka, za katero se je bo-
rila skorajda vse življenje.
Lojze Požun
L r, ^^.""opnik z vozič-
•• "a katerem je mo-
^ marca 1940 odpe-
r Šoštanj partijskega
Blaža Röcka-
orožniki
"egalca zasledili pri
K kovih ter na begu
v koleno. (Foto:
î^tane Terčak)
vrbno brez prevoznega
sredstva
Oglašam se v imenu vozačev iz Vrbnega, ki ima-
mo iz dneva v dan večje težave z avtobusi Ne vem
kaj je ta kraj zagrešil, kajti ob času, ko je treba v
službo, je prava sreča, če obstane n.pr. zjutraj ob
pol sedmili, avtobus iz Planine ali iz Kozjega. Ne-
kateri delamo do treh in potem vsak dan čakamo
na avtobus, ki gre na Pregrado 10 minut pred če-
trtx). Tukaj se skoraj vsakodnevno sliši od sprevod-
nika: »Prva postaja Šentjur«. Tako čakamo zopet
popoldne do 17, ure v Celju. Na vsakem avtobusu
smo nezaželeni, ker pravijo, da je to preblizu Ce-
lja in da nas ne morejo jemati. Ne vedo pa, oz. no-
.čejo vedeti, da mi nimamo prevoza z vlakom, kot
n.pr. šentjurčani, ki lahko gredo tudi na vlak. Mi
smo odvisni samo od avtobusov »Izletnika«, ti pa
za nas nimajo nobenega razumer/anja. V imenu vseh
tuk. vozač&v vprašujem podjetje »Izletnik« ali res
ne bi mogli dati lokalni avtobvis za Šentjur, vsaj
ob času, ko hodimo v službo in iz službe. S tem bi
bil naš velik problem rešen, zadovoljni bi biü mi,
zadovoljni naši predpostavljeni v službah in zado-
voljni naši malčki, ki ne bi bili tako dodgo sami,
kajti mamice moramo v Celju čailcati po dve uri, da
sploh lahko pridemo domov.
Volilni pri »Izletniku« bodite razumevni!
Justina sarlali
pomoč samo potrebnim ...
z velikim zanimanjem sem prečital vrstice tov.
Marolta iz Kozjega. Kot dober poznavalec Kozjega
sem sklenil, da vam odgovorim na nekatera vpra-
šanja. Tov, Marolt sicer prizna, da prevladuje števi-
lo revnih ljudi, vendar pa so tudi takšni, ki imajo
več, kot potrebujejo. Razlika je predvsem zato, ker
so tam po večini alkoholičarji in tako ne znajo go-
spodariti, to je pa glavni vzrok za revščino. Vsak
pač ni sposoljen voditi kmetijstva. Tov. Marolt spra-
šuje, kdo je kriv Kakor vidite, so krivi sami. Ob-
čina ni prav nič kriva, če se občani vdajajo alkoho-
lu in so nesp-^sobni voditi gospodarstvo in tako ži-
vijo v bfidi. Navaja tudi, da občina obljublja pomoč,,
da bi pa kaj ukrenila, tega še ni ugotovil. Čudno
potem, zakaj noče tov. Marolt, kot Kozjanc, nuditi
pomoči! On pravi, da si nekdo lahko privošči avto,
hišo, vikend, v hribih pa tega ni. Recimo si »Bodi
sam priden pa ti ne bo trete biti zavidan!«
Sem za to, da bi šmarska občina pomagala samo
bolnim abstinentom, nikakor pa ne alkoholičarjem,
in naj se zato prepriča, komu bo nudila pomoč.
Upam, da ml boste potrdili, da je gola resnica, da
večni pijanci nikoli nič nimajo in da večno nad-
legujejo Za p^moč Pijanci naj še da^e trpijo bedo!
Anton Ocepek, Lisce 37
pišite tudi o starejših
Opažam, da v Tedniiku že dalj časa-niste objavili
življenjepisov starejših ljudi, posebno s Kozjanskega
ne, pa ne vem, ali jih na Kozjanskem ш, ali ne
veste zanje, ali pa nimajo novinarji časa za takšne
reči.
Blizu nas živi možakar, ki je prekoračil 90. leto
starosti, to je Pere Karoi, ki živi pri svojem sinu
Ferdinandu v Zag:i>rju 8, to je od Le.5ična približno
2 km, nato pa še malo v hrib. V Logu nad Lesičnem
pa živita tudi dve stari ženici, ki sta preživeli 80.
leto starosti — to sta Pihler Julka in Klavžar Marija.
Novinar bi lahko obiskal vse tri hkrati, ^j so blizu
skupaj. Prepričan sem, da bi se o njih dalo veliko
napisati.
Upam, da moje pismo ne boste takoj vrgli v koš.
Pozdrave,
Jakob Leskovšek,
Lisično 63
PRIPIS UREDNIŠTVA
Kiikor vidite pismo nI »rajžalo« v koš. Kljub te-
mu, da smo o naših starih občanih v minulem ob-
dobju kar precej pisali, tega pisanja nikakor ne mi-
slimo opustiti. Hvala lepa za naslove, ob priliki bo
naš novinar te ljudi prav gotovo obiskal; lahko pa se
oglasi гхајргеј tudi pri vas — velja?
zgledno dejanje
v sredo, 4. februarja sem {»riSel kot običajno na
sestanek upokojencev-prosvetnih delavcev. Mimogre-
de sem se ustavil v kavami Eívropa v Oelju. Kavar-
na je bUa zelo zasedena; čez nekaj časa pa sem le
dobil prostor in odložil aktovko, na obešalnik pa
plašč in kapo ter si izbral časopise. Vsedel sem
se k mizi in čeez čas opazil, da md je zmanjkala
aktmka. Z natakarico sva jo iskada, bo vse je bdkj
zastonj!
V soboto, 7. februarja pa sem bü zelo presene-
čen, ko sem prejel po pošti aktovko z vso njeno
vsebino. Vrnil mi jo je tov. Jože Mimik Iz Arje vasi
pri Petrovčah. Opravičil se je, da njegovo dejanje
ni bilo zlonamerno, kar mu verjamem.
Dejanje tov. Mimika dajem za zgled drugim
glede poštenosti.
Stanko Skočir
ZELENA LUČ LOGARSKI
Nadaljevanje s 1. strani
Po takratnem načrtu, ki kot
rečeno, ni Ш1 nikoli dan v raz-
pravo niti razgrnjen, bi naj bi-
la dva coninga Prvi coning —
center visokega turizma, ki bi
naj vseboval rezervirane povr-
šine za hotele, depandanse in
prometno rešitev ter drugi —
Plandnski dom — Plesnik, kjor
bi bilo poleg razširitve planin-
skega doma še turistično rekre-
acijski center ter ureditev smu-
čišč in vlečnice pri Flesniku.
»Pri pripravi urbanističnega
načrta za Logarsko dolino, vrai-
nost in pomen tega fenomena
je znan, je тдјпо, da načrtoval-
ci upoštevajo specifičnosti tega
sveta. Kakršenkoli načrt bo, ne
n?ore biti drugačen od tistega
pred desetimi leti, ki ga je pri-
or avil naš Zavod,« tndi Pedor
Gradišnik, direktor Zavoda za
napredek gospo'darsíva v Celju.
»Razen seveda v primeru, če na-
črtovalci ne bodo spoštovali
specifičnosti doline. Torej naj
bistvenejših osnov. V našem na-
črtu smo že takrat prav zaradi
teh specifičnosti predvideli le
najnujnejše objekte, ki bi pri-
pomogli k povečanju tujskega
prometa in k raztegnitvi turisti-
čne sezone čez vse leto. Prvi co-
ning bi bil na levi strani pred
vhcdom v dolino, v gozdu pred
Penzionom sester Logar. Tu bi
naj bil med drugim objekt, v
katerem bila i)oSta tn trgo-
vina, hotelska zgradba in depan-
danse ter bencinska črpalka.
Drugi coring bi obsegal razširi,
tev Planinskega doma, ter obje-
kte ZQ takozvani izletniški del.
Narava mora ostati nedotaknje-
na. Potrebno bi bilo tudi uredi-
ti razmere pri obračališču, kjer
so ze zdaj objekti, vendar bi jih
morah preurediti in uskladiti s
tipičnostjo pogojev.«
Na desni strani pri vhodu v
doline bi naj po takratnem na-
črtu bilo vikend naselje, na le-
vi pa Kampmg. Pred Planinskim
domom pa rpkreacijske površi-
ne in šotorišče (to je na pro-
storu, kjer so že zdaj dovolje-
na taborjenja). V dolini in to
na levi strani po obronkih Stre-
lovca in Krofičke bi naj bUa
speljana cesta (zdaj Je že asfal-
tirana ta po sredini doline, ki
bi naj po tedanjem načrtu slu-
žila le za sprehajališče), ter dvo-
je urejenih smučišč z vlečnica-
ma.
»Pogoji za ureditev Logarske
pred desetimi leti še zdaleč niso
bili tako ugcdni, kot so to da-
nes. Problem Logarske je glo-
bok. Tisti načrt, ki smo ga na-
ročili ni bil odklonjen, nismo
pa ga dali v javno razpravo. Me-
nim, da ta načrt lahko še danes
služi za idejno izhodišče, verje-
tno pa bo doži'/©l vsebinske in
programske dopolnitve. Nekaj
pripomb je bilo že takrat na i-a-
čun razširitve Planinskega do-
má. Ker takrat razmere v doli-
ni niso bile niti daleč takšne,
kot so danes, ko se pretežna ve-
čina ljudi v dolini zaveda go-
spodarskega. pomena turizma, se
mi zdi, da ne bo niti več pro-
blemov okrog vprašanja ureje-
vanja lastnine, ki so bila takrat
osnovna, cokia ureditvi,« meni
ing. Branko Korber, sedanji
predsednik skupščine občine v
Mozirju.
Zanimiva je tudi ugotovitev,
da so nekateri najbolj »vroči«
zaščitniki Logg.rske medtem že
poskušali zriniti nekaj objektov.
Tako je bil to primer z odob-
ritvijo izgradnje vikend naselja
severno od Plesnikovega travni
ka, kjer bi naj stali objekti ko-
lektiva Pošte in Gradbenika,
vendar jim to ni uspelo.
»Zavedamo se pomembnosti
tega problema, zato se bomo ka-
kršnekoli odločdtve lotevali zelo
previdno,« pravi predsednik Jo-
že Deberšck. »V razpravo o ur-
banistični ureditvi Logarske bo-
mo skušali pritegniti vse, ki ta
fenomen poznajo, šele po zbra-
nem gradivu bo posebna komi-
sija zbrala ideje in Jih strnila v
idejni osnutek, na osnovi kate-
rega bo nato pripravljen idejni
osnutek urbanistične ureditve
doline. Sele potem, ko bo jav-
nost izkristalizirala svoje miš-
ljenje, bomo šli v razpravo med
naše občane.«
Fo vsem sodeč kaže, da so iz-
brali pot, ki bo iziločila možnost
sporov, kot je to bil primer v
Bohinju in še marsikje žal je
danes .šc prezgodaj govoriti o
tem, kako izgledajo osnovni po-
goji v dolini, ker tam o proble-
mu in sami ureditvi še javno
ne razpravljajo. Po vsej verjet-
nosti pa je to obdobje v resni
ci vneslo tudi v dolino drugač-
no miselnost, kot je bila pred
desetimi leti. Ker je namreč na
dlani, da zadeva taka kot danes
je, ostati ne more. To tembolj,
će vemo, da smo pridobili sicer
šele majhen obmejni prehod in
gorsko cesto za povezavo s Ko-
roško. in da se zahteve ter že-
lje turistov spreminjajo.
Janez Sever

Ni naključje, da velja celjsko
Hortikulturno društvo za najde-
iavnejše v Sloveniji. Samo pe-
ščica tega ne bi dosegla, pač pa
je odraz te aktivnosti široko so-
delovanje večine izmed 559 čla-
nov HE, Celje. Da jih združuje
nagnjenje do naravnih vrednot,
predvsem do žive narave, je do-
kaz rudi udeležba na minulem
občnem zboru društ\'a, ki se ga
je udeležilo več kot 300 članov.
Večina članov Hortikultumega
iruštva je predlani in lani ak-
tivno sodelovalo pri urejanju
mnogih zadev; lepi vrtovi, bal-
koni in okenske police so samo
zunanji odraz prizadevnega de-
la. člani društva so si v tem
obdobju me»d drugim prizadeva-
li tudi za ureditev samega me-
sta v žslji. da bi le-to bilo čim
lepše. Med letom so si nabirali
znan;,a na števihiih strokovnih
predavanjih, demonstracijah in
poučnih izletih po domovini in
evropskih deželah. Skupno je
bilo na izletih več sto članov.
Večina članov kot ljubitelji na-
rave deluje v svojem krogu pri-
jateljev in znancev in s tem ši-
rijo misel in pobude za ureje-
no okolje. Ob vsem tem se ni
čuditi, če so na občnem zboru
ponovno razložili svoje pripom-
be glede urejanja javiiih nasa
rov in zelenic v Ctelju.
Posebej velja skrb za urejene
nasade podvojiti v tem letu, ko
se Celje pripravlja na novo cve-
tlično razstavo. To razstavo bo
namreč v septembru priredilo
na kompleksu vrtnarije in vrt-
narske šole Medlog Hortikul-
turno društvo. Obetajo, da bo le-
tošnja razstava prekosila tisto
v letu 1967. Razstava je ena od
osrednjih točk programa dela
Hortikultumega društva Celje
za prihodnje dvoletno obdobje.
F. Krivec
IVAN
HRIBAR
Trd in zgaran obraz ga
izdaja, da mu v življenju ni
Slo lahko. Kot mnogi kmeti
je moral in še mora tudi on
dajati vse od sebe, če si hoče
v svetu, do katerega prav-
zaprav nt niti primerne ceste,
ustvariti tisti znani minimum,
značilen za hribovske kmeti-
je.
Ivan Hribar je doma v
Mariji Reki pri Preboldu.
Pred desetimi leti mu je
umrla èena in to je bilo
zanj vsekakor huje kot takrat^
ko je bil ranjen. Ostal je na-
mreč sam s petimi otroki,
ki jim je moral, nadomestiti
mater in jih vzgajati. »Lahko
Si predstavljate, kako mi je
bilo, ko sem se moral lotiti
ženskih opravil,« pripoveduje,
»saj takega dela pač nisem
bil vajen.« A mu je vendarle
šlo od rok. Starejša hčerka je
preskrbljena, eden od sinov
Hodi zadnje leto v šolo, drugi
sin ima že 17 let, ostala dva
pa sta mlajša.
»Se zdaj se spominjam,«
pravi, »ko me je po ženini
smrti obiskala nekakšna ob-
činska komisija. Rekli so mi,
naj Si poiščem kakšno hišno
pomočnico, sicer da mi jo bo-
do poiskali oni. Sam si je
nisem poiskal, od obljube pa
tudi ni bilo nič. Bilo mi je
strašno težko, vendar sem
otroke vedno pošiljal v šolo
in me je uprava šole celo po-
hvalila. Res je, da sem bil
deležen nekaj skromne de-
narne pomoči in mi gre zlasti
na roko žalska zveza bor-
cev, vendkir smo se komaj
prebijali, moje razmere pa
tudi danes niso kdo ve kako
dobre.«
Ljudjem predvsem zameri,
ker so ga imeli in ga še ima-
jo za »hostnega potepuha«,
čeprav si takšnega vzdevka
gotovo m zaslužil. Kot borec
prve čete drugega bataljona
Tomšičeve brigade je Ivan
Hribar sodeloval v številnih
akcijah, njihova hiša pa je
bila že v začetku vojne odpr-
ta borcem. 3. oktobra 1944 je
bil v Dovžah pri Slovenjem
Gradcu ranjen, V leoo ramo
je dobil kroglo, 0(i tu pa se
mu je 9 zm, eno celo 4,5 cm
dolgo, zarilo v pljuča. Zdra-
vili so ga v bolnišnici na
Pohorju do 19. marca 1945.
»Doktor Ivan Kopač—Pavči
ni bil za operacijo,« pripove-
duje. »Rekel mi je, da bom
lahko ta zrna nosil v sebi
do smrti in se ni zmotil.
Zdaj jih nosim v pljučih že
26 let, res pa je, da mi zlasti
ob slabem vremenu povzroča-
jo bolečine.«
Skromen kakor je, je Ivan
Hribar tudi danes z vsem za-
dovoljen, muči ga le to, da
v Mariji Reki še nimajo pri-
mernega prostora za delo
družbenih organizacij, kot
tudi, da se v organizacijo
borcev še vedno vsilijo lju-
dje, ki svojčas o borbi niso
hoteli ničesar slišati. Prizade-
va si tudi, da bi otrokom
iz Marije Reke игепЏ1 šolski
prevoz, ker meni, da bi si
ga zaslužili.	dhr
ČLAN DS MORA BITI
RESEN IN PREVDAREN
Na predlog prof. Bojana Gla-
vača odgovarja na vprašanja
predsednik delavskega sveta to-
varne Konus v Slovenskih Konji-
cah SILVO KOMPLET.
2000 zaposlenih v Konusu
je razkropljenih po več ob-
ratih tudi izven Slovenskih
Konjic. Kakšna je samou-
pravna praksa v takšnem
integriranem podjetju?
»Kombinat ima zaradi veliko-
sti in precejšnjega števila delov-
nih enot zelo razvejano samou-
pravno strukturo. Imamo central-
ni delavski svet s stalnimi sveti,
odbori in komisijami za pripra-
vo ter obravnavo predlogov s po-
sameznih področij dela ter uprav-
ni odbor. Delovne enote imajo
svete delovnih enot s komisijami
kot HTV, kadrovska ipd. Tako
delavski svet odloča o vprašanjih,
ki so pomembna za ves kombi-
nat, sveti delovnih enot pa na
p>odročju svoje enote. Sveti de-
lovnih enot se mnogokrat sesta-
nejo z družbeno političnim akti-
vom enote.«
Kakšna je samostojnost
delovnih enot pri samou-
pravnih odločitvah njihovih
svetov in kakšen je vpliv
kolektiva enote na razvoj
obrata?
»Vse delovne enote kombinata
imajo enake pravice in dolžno-
sti ne glede na teritorialno raz-
mestitev. Samostojno odločajo o
sprejemu in prenehanju delovne-
ga razmerja, mesečnih operativ-
nih planih, sprejemajo proizvod-
ni in finančni plan enote v skla-
du s planom delovne organizaci-
je, odločajo o uporabi dela sred-
stev za investicijsko vzdrževanje
in obravnavajo mesečne finanč-
ne obračune. Odločajo tudi v pri-
merih kršitve delovne discipline.
EInota voli svoje samoupravne or-
gane in predstavnike v delavski
svet podjetja. Preko teh in zbo-
rov kolektiva ljudje lahko vpli-
vajo na razvoj obrata ali podjet-
ja.«
Kakšno politiko vodijo
samoupravni organi do po-
treb krajev, v katerih so
obrati?
»Iz sredstev skupne porabe da-
jemo za potrebe pK>sameznih kra-
jev prispevke glede na možnosti
in razpoložljiva sredstva, ki jih
vsako leto v ta namen določi de-
lavski svet. Tako gredo znatna
sredstva za reševanje komunal-
nih problemov, otroškega varstva
ipd. Samoupravni organi skušajo
enakopravno obravnavati vse
kraje v katerih so obrati kombi-
nata seveda v skladu z gosp>o-
darsko močjo posameznega ob-
rata. Takšnih potreb je vedno
dovolj in zato ni vedno moč
ustreči vsem.«
So odnosi v delovni orga-
nizaciji danes bistveno dru-
gačni, kot so bili pred de-
setimi leti?
»Ne bi mogel reči, da so biU
pred desetimi leti slabi in menim^
da so tudi danes primerni. Po-'
manj kij ivosti in napake pa mo-
ramo sami hitro odpraviti.«
Naloge predsednika delav-
skega sveta poznamo. Kak-
šna pa je danes realno nje-
gova vloga?
»Menim, da je od predse^n
ka v precejšnji meri odvigj
ali je delavski svet dejansko ^
moupravni organ podjetja ali |
je samo podaljšana roka uprav
če ne celo zastopnik drobnih j
teresov posameznikov v kole^
tivù. Da ne bi bil ne to пеоц
je nujno potrebno, da je delavsi
svet danes tisti organ, ki s
moupravnimi odločitvami using
ja poslovno politiko podjetja
smislu dobrega gospodarjenja j
v prid vseh zaposlenih v kole]
tivù. Gledano s tega zornega ig
ta je vlc^ predsednika délai
skega sveta danes v tem, ¡j
usmerja odvijanje zasedanj s^,
ta v smeri reševanja poglaviti¿
vprašanj gospodarjenja in r»
reševanja medsebojnih odm
sov, da zahteva odgovornost o
slehernega človeka v procesu d
litve dela in da se sam ču
odgovornega pri sprejemanj
sklepov in odločitev.«
Kaj je po vašem mnenj
najbolj bistveno za dobi
delo delavskega sveta?
»Bistven je sestav sveta, pi
pravljanje gradiva ta zasedanji
organizirano obveščanje člane
kolektiva o sklepih in njüioi
izvrševanje. Glede sestave svel
je pri nas pomembno, da so
njem ljudje iz vseh obratov tf
da so resni, delovni m preuda
ni člani z interesom za razv(
podjetja.«
Kako je s pripravami ц
zasedanje sveta pri vas i
z obveščanjem članov fc
lektiva o samoupravnih a
ločitvah?
»Odogovome službe podjet,
vselej pripravijo gradivo in pre
loge ter ga najprej posreduje;
raznim svetom, odborom ali b
misijam in upravnemu odboru
razpravo. Gradivo s pripombai
prejmejo člani sveta skupno
vabilom, tako da si lahko pripn
vijo svoje predloge oziroma mi
И delovnih enot, ki jih predsta
Ijajo v delavskem svetu. Sklej
zasedanj posredujemo članom i
lektiva v obliki zapisnika sej
ki ga razobesimo na oglasnih d«
kah v posameznih delovnih eo
tah. O vprašanjih za katera m
ra dati mnenje kolektiv, se i»
je pogovorimo na zborih delo
nUi enot.«
Kako ostali obrati gled
jo na veliko investicijo i
črevamo v Slov. Konjical
»Specializacija proizvodnje
kombinatu je zahtevala zdná
vanje sredstev vseh obrato? i
di zaradi modernizacije. Tako!
močnejši obrati v Slov. Konjia
dajali sredstva za modemizac
jo ostalih obratov. Sedaj je 9
vsem normalno, da bodo ti d
rati združevali sredstva za rt
širjeno reprodukcijo. Sicer Í
gredo ta sredstva v prid кооЛ
nata kot celote.«
Še to! Večkrat čuj<*
očitek, da so delavski
polni ljudi, Id samo kinw
Kaj menite o »kimvacit
»Za takšne očitke osebno '
sem slišal. Prepričan sem, da'
vsaki œji delavskega sveta '
morejo vsi razpravljati, ker
tako prišlo do ponavljanja. 01
čajno pa glasujejo vsi člani-
tako postanejo nekateri neW
»kimavci«, zato, ker niso sc^
lovali v razpravi. Verjetno
so povsod nekateri člani deü
skega sveta takšni, ki ^
razpravljajo, ni pa zato n^
da so že kimavci.«
Hvala lepa za odgoV'
Koga predlagate za '
prihodnji intervju?
»Mislim, da bi bilo zelo \
ristno, če bi prihodnje spr^
vorili o nekaterih problemih i*
stili>e industrije, še posebej,
ozirom na povečan uvoz te^
nih izdelkov, zato predlagan*,
naslednji razgowr ing BO^h
JAKUŠA, direktorja »VOt^
iz Lašliega; upam, da se I'''
bilu odzivai!
POTREBNA IN SPREJETA
ENOTNA STALIŠČA
Na skupni seji izvršnega od-
bora občinske konference SZDL
^gr predsedstev občinsk^a sin-
dikalnega sveta in medobčinske-
ga odbora sindikata delavcev
^Žbenili dejavnosti v Celju, ki
sta s® j® udeležila tudi predsed-
nik prosvetno kulturnega zbora
skupščine SRS dr. Boris Ku-
har in predstavnica republiške
conference skupščine SZDL So-
nja Klemen, 'so ocenili javno
razpravo o osnutku zakona o
^turnih skupnostih in financi-
ranju kulturnih dejavnosti ter
y tej zvezi potrdili in sprejeli
stališča vseh treh forumov, ob-
likovana na podlagi javne raz-
prave.
Uvodni referat je imel predsed-
nik medobčinskega odbora sin-
dikata delavcev družbenih dejav-
nosti Igor Ponikvar, ki je vse
Številne razprave ugodno ocenil
in opozoril na pripombe, ki so
jih v drugem, delovnem osnut-
lîu v glavnem upoštevali, pa tu-
di na to, kar bi kazalo še upošte-
vati. Gre zlasti za družbeno od-
govarjanje, ki bi ga moral bodo-
6i zakon bolj spodbujati; za vre-
dnotenje dela družbenih dejav-
nosti in v tej zvezi za povrači-
lo za opravljeno delo, ki mora
zajeti vse stroške. Katalog neka-
terih osnov in meril za vredno-
tenje dela v družbenih dejavno-
stih naj bd čimprej našel svojo
popolnejšo uresničitev v praksi.
Po besedah Igorja Ponikvarja
bi morali v prihodnje v Celju
posvetiti pozornost 2slasti vpraša-
njem, ki se nanašajo na ustano-
vitev in delovanje kultiime skup-
nosti, problemom v zvezi z raz-
vijanjem samoupravnih odnosov
v kulturnih ustanovah in vpraša-
njem v zvezi z vlogo gospodar-
skih in drugih organizacij v kul-
turnem življenju zai)Oslenih.
V razpravi so predvsem pou-
darili, da bi moral bodoči za-
kon upoštevati merila za vred-
notenje dejavnosti nacionalnega
pomraia, da bodo morale kul-
turne skupnosti razvijati kultu-
ro tudi tam, kjer je ni, in sicer
po načelu, da je kultura pravica
vsakega občana; da bi morali več
govoriti o programiranju in slo-
venskem narodnem konceptu, in
da naj bi komisija, ki je pripra-
vila osnutek, poskrbela tudi za
ratzpravo o tem, kaj je kulturni
minimum.
dhr
NAŠA BESEDA 70
Na Našo besedo 70, ki jo
občinska konferenca ZMS Ce-
lje letos že tretjič organizira,
se je prijavilo trinajst dram-
skih skupin. Nastopili bodo
ekonomski šolski center,
gimnazija, šolski center Bori-
sa Kidriča, tehniška šola,
šola za zdravstvene de-
lavce. II. III. in IV. osnovna
šola, osnovne šole štore. Voj-
nik in Franja Vrunča — Hu-
dinja, aktiv ZM Trnovlje in
aktiv ZM Tehnomercator. Po-
sebna strokovna žirija bo v
prvih dneh marca izbrala pet
najboljših skupin za dva fi-
nalna večera, ki bosta 6. in
,9. aprila. Novost letošnje Na-
še besede 70 bo zaključek, na
katerem se bodo vsi sodelu-
joči srečali z znanimi sloven-
skimi književniki.
J. V
pregnaki iz raja
KRSTNA PREDSTAVA V SLOVEN-
SKEM LJUDSKEM GLEDALIŠČU
Vsaka krstna predstava je
pravzaprav gledališki dogodek
zase. Ali kot beremo v Biltenu
SLG: »Uvrstitev Kislingerjeve
nove drame v naš letošnji re-
pertoar je nctdvomno narekova-
la skrb za domačo dramsko
tvornost. Zadnja leta je namreč
prav v Cea j u čutiti pomanjka-
nje domačili novitet. Zato je
krst vsakega domačega dela do-
godek, mimo katerega ne mo-
remo samo s pavšalno ugotovit
vijo, da smo storili svojo dolž-
nost. Pod to dolžnostjo razume-
mo tudi postavitev na oder, ki
naj bo vselej adekvatna ustvar-
jalnemu naporu avtorja. Sloven-
sko gledališče lahko prosperira
in ohrani svojo eksistenco samo
ob slovenski dramatiki.«
S to utemeljitvijo, ki seveda
ne izključuje idejno estetskih in
umetniških kriterijev oziroma
literarno vrednost nekega do-
mačega teksta, je torej SLG up-
rizorilo znanstveno fantastično
dramo Pregnani iz raja, ki jo je
po ideji profesorja biologije
Franja Puncerja napisal Juro Ki
slinger. Ideja sama ni samo iz-
virna, ampak je tudi zanimiva
in aktualna: po možni atomski
katastrofi se peščica ljudi, ki so
jo preživeli, zateče v podzem-
lje, kjer ustvari novo civilizaci-
jo Ko po 33 generacijah izčrpa
vse zaloge klaíiínih energetskili
virov, ji grozi konec. Na koncu
Se odpovf cf'lo svetlobi in živi
v popolni temi. Franjo Puncer je
ob podrobni razčlembi nakazal
vse možne posledice take kata-
strofe in opozoril na biološke
spremembe človeške vrste, hkra
ti pa tudi na nevarnosti, ki jih
prinaša vedno večja tehnizacija,
ki smo jo sicer sami izumili, a
je nismo sposobni obvladovati.
Ideja, ubrana na eno najbolj
občutljivih dilem človeške sku-
pnosti današnjega in jutrišnjega
dne, je nudila vsekakor dovolj
možnosti za odrsko oblikova-
nje in za razmah ustvarjalne do-
mišljije, ki pa je J. Kislinger ni
mogeQ izskoristiti v celoti. Od
ideje je ohranil podzemlje, de-
janje pa v glavnem omejil na
problem eksistence ali boja za
obstanek, pri čemer mu po dra
maturški plati ni uspelo nasli-
kati dovolj prepričljive vizije
donmevne prihodnosti človešt-
va.
Ko spremljamo dogajanje na
odru, pogrešamo zlasti čvrsteje
postavljeno značaje in odnose
med ljudmi pod zemljo. Taki
kot )ih vidimc in čutimo, nas
povsem ne prepričajo. Kaže, da
sta se tu tudi avtor in režiser
Franci Križaj razšla. Zdi se
namreč, da nam je avtor hotel
povedati in^ dopovedati, da se
ljudje v podzemlju čustveno in
miselno niso dosti spreminjali,
medtem ko nas je skušala režija
prepričati o nasprotnem človek
je dobil občutek, kot da igralci
govorijo drug mimo drugega.
V splošnem bi lahko rekli, da
predstava tekstovno, režijsko in
igralsko ni bila dovolj dodela-
na, čeprav je res, da dramatur-
ški koncept tudi ni nudil dovolj
možnosti za pomembnejše igral-
ske kreacije. Kot nosilci glavnih
vlog so v drami nastopili Mari-
ja Goršičeva, Marjanca Krošlo-
va, Janez Bermež, Pavle Jeršin,
Branko Grubar, Sandi Krošl,
Jana Šmidova, Bogom.ir Veras
in drugi, domiselno sceno je za
snoval akademsiii slikar Avgust
Lavrei.čič, kostmne Vida Zupan-
Bekčičeva glasbe je napisal Da
rijan Božič, lektorica pa je bila
Majda Križajeva	H. K
MNOGO LEPEGA
A VENDAR
ŠE ODPRTEGA
ob obletnici smrti
pesnika karla
destovnika-kajuha
22. februar.
Bil je sneg. Mrzla zima. Po-
kalo je. Tudi iz pušk. Seveda
pred mnogimi leti.
Pisal si. Pesmi si pisal. Veliko.
In to dobre pesmi. Pesmi, ki so
vspodbujale, salile ljudi naprej.
' Kljub drobni postavi si bil mo-
čan ti, Karel Destovnik Kajuh,
doma iz Šoštanja. V šolo si ho-
dil tudi v Celje. Napreden duh
je plaval po tebi. Rinil v vse
dele tvojega telesa. Siljenje in
prepričanje si izražal v pesmih.
Pesmih, ki so kljub tvoji pre-
zgodnji smrti ostale. Pesmi živi-
jo. Tvoje pesmi so del spomina,
del tebe, del nekega dogodka,
ki ga ne bomo nikoli pozabili.
Nisem te poznal. V šoli sem se
prvič srečal s tabo, s tvojimi
pesmimi. Potem sem hodil po
poti XIV. divizije, ki si jo hodil
tudi ti. Harmoniko si imel na
rami in za razpoloženje si skr
bel v tistih hudih, mrzlih dneh.
Potem si omahnil. Borci, ki so
biU ob tebd, niso imeli časa
jokati, niti razmišljati. Ostale so
pesmi. Tvoje pesmi.
»Veš mama, za kar sem umrl,
bi hotel še enkrat umreti!«
To si zmogel samo ti, Karel
Destovnik iCajuh, pesnik dobe,
ki je ne bomo nikoli pozabili
22. februar. Mnogo let kasneje.
Poka ne. Tvoje pesmi pa so
ostale. Vedno bolj razmišljamo
o njih. Mnogo je še odprtega. Sili
nas v razmišljanje. Z vsakim
letom, z vsakim 22. februarjem
bolj spoznavamo tvojo p>otrebno
prisotnost, če drugje ne pa vsaj
v pesmih. Prav zaradi njih boš
vedno prisoten. S svojim delom
opominjaš.
22. februar. Spomnimo se pe-
snika Karla Destovnika Kajuha.
T. VRABL
SREDI KALABRIJE
POD ETNO
Prijetno presenečen sem se od-
zval vabilu organizatorja ulične-
ga teka Sv. Agate v Catami, da
se udeležim prireditve. Potovanje
smo začeli pozno ркзроШап in
smo zjutraj naslednjega dne pri-
speli v Rim.
Kolodvor Termini je -ena naj-
impozantnejših stvaritev moder-
ne dobe. čeprav je po razsež-
nosti ogromna stavba, deluje lah-
kotno. Tradicijo Bramanteja na-
nadaljujejo italijanski arhitekti
s posluhom in okusom ter sko-
^ј ni moderne stavbe, ki bi
izzvenela v prazno; podob-
ne niodeme stavbe smo videli v
"redišču Catanie na Piazaia dela
^cilia. Tu se znajo arhitekti pri-
I^Soditi okolju in se ne izživlja-
jo tako, kot se včasih naši arhi-
^liti, ki v stari predel vzidajo
^tonsko stavbo, ki deluje težko
gmota.
Ob {x>i devetih smo zadovoljni
^edli prostore vlaka Rim —
Syracuse — Palermo. Vtisi so se
vrstili drug za drugim. Vlak je
^ï^zel 2 veliko hitrostjo in га-
^leli smo si, da bi podobno hit-
in udobnost zagotovile naše
ki sicer obljubljajo; v«ndar
^'juba je obljuba, resničnost pa
^^ane resničnost. Malo pred Na-
^'jem smo prvič zagledali Ti-
^sko morje. Levo in desno so
çj^ spremljali nasadi sadnega
nf L^^'	zastavljeni na-
^kalni sistemi in prva grmičev-
Ogromnih kaktusov. V daljavi
na levi strani so blesteli zasne-
ženi vrhovi Gran Sassa, najviš-
jega vrha Apeninskega polotoka.
Krošnjar nizke postave z mno-
žico ročnih ur in tranzastorjev
nas je. s svojo vsiljivostjo opom-
nil, da se bližamo jugu, kjer ni
enotnih cen, kjer vsakdo skuša
iztržiti od kupca čimveč. Mesto
Napoli z umazanimi predmestji
in s slavnimi Pompeji, je bilo za
nami. Pas široke obdelovalne po-
krajine se je ožil. PričeM so se
prvi predon in tudi »Strada del
Sole«, ki nam je vseskozi sledila,
se je morala zateči na skrbno
speljane viadukte. Tu so Itali-
jani mojstri, da jim ni шга na
svetu.
Kalabrija nam je dobro pozna-
na iz italijanskih filmov. Tudi to
je kraška pokrajina, polna vi-
sokih skalnatih hribov, poraslih
le z šopi skromne makije. Ro-
dovitni pas zemlje se tod zoži in
zato je tu zemlja izredno inten-
zivno obdelana. Pomarančni na-
sadi slede nasadu m zaželeli
smo si, da bi vlak nekje med
temi dobrotami juga ustavil, mi
pa bi poizkusili sposobnost obi-
ranja. Žal je vlak drdral kar
dalje s svojo monotono melodijo
in točno po voznem redu pris-
р>е1 pred messinski preliv. Polo-
tok in otok Sicilijo povezujeta
tu dva ogromna električna dalj-
novoda, i>o morski strani pa og-
romen trajekt, ki je v 30 minu-
tah pogoltnil naš vlak.
Medtem, ko je vlak počival v
trebuhu ladje, sem se povzpel na
palubo ladje, da bi se naužil
svežega zraka in pogledal po oži-
ni, ki so jo same male električne
lučke v daljavi obeležile za kop-
no. Bila je že polna noč. Temi>e-
ramentna govorica na kolodvo-
ru Messane se je ob odhodu vla-
ka malce pomirila, zato pa je
pxKtaLo veselejše na hodnikih,
kjer so se trli mladi delavci, de-
lavke, študentje, kmetje, vojaki.
31 ur sedenja nam je kar zado-
stovalo in zato smo z nestrpnost-
jo pričakovali našo končno posta-
jo Catanio, ki leži 3339 metrov
visokim živim vulkanom Etno.
Mesto šteje 500.000 prebivalcev in
se preživlja s trgovino in prede-
lovalno industrijo. 729 leta pred
našim štetjem je bilo mesto za-
vzeto po Calcidesu. Pozneje so
ga večkrat zasedli Sirakužani,
Grki in Kartažani. L. 263. p. n. št.
pa So mesto zasedli Rimljani.
Nato so vladali nad mestom Bi-
zantinci, Saraceni in Normani,
pod katerimi se je mesto zelo
razvilo do 1. 1169, ko je mesto
prizadejal potres. Zopet je za-
cvetelo p>od Aragonci do 1. 1693,
ko je mesto porušil potres in
erupoija Etne.
Na postaji nas ni pričakoval
nihče. Staremu cittadinu Catanie
trenerju Štajnerju p)a ni bilo
težko izbrati avtobusa, ki nas
je popeljal po glavni arteriji me-
sta Via Etnea do hotela Costa,
ki je pxxstal naš dom za nasled-
nje tri dni. Kmalu zatem p>a je
za nami privihral fimkcionar at-
letskega kluba, ki nam je za-
gotavljal svojo prisotnost na po-
staji, vendar?
Zaspyalá smo kot ubiti. Zjutraj
nas je prebudilo bleščeče sonce
in silen ropot izpušnih cevi avto-
mobilov pa hupanje, ki ga nis-
mo vajeni. Mislil sem, da sem
na letališču. In kaj šele promet.
Vozijo temperamentno, južnaško
in dobro moraš paziti, kadar
prečkaš ulico, sicer se lahko po-
sloviš od sveta. Pa tudi snaga
na cestah je vprašanje zase. Os-
tanki papirja in odpadkov na
pločnikih bi sodili na prvo sejo
komimalnega sveta, žal, je to sli-
ka neurejenega juga, ki ga p>o-
pestrujejo prosjaki, hippiji v
damskih kožuhih, ki sede na tleh
za majhne denarje izdelujejo iz
žice razne obeske, balonarji z ve-
likimi šopi pisanih balonov, kroš-
njarji, ki kar na pločniku razka-
zujejo svoje dvomljivo blago, ma-
tere z otroki, ki prosjačijo za
obstoj. Najbolj zanimiv del me-
sta je stari predel, kjer v za-
tohlih ulicah prodajajo svoje bla-
go trgovci z ribami vseh barv,
okusov in dimenzij. Zelenjadarji
ponujajo izredno lepo sadje, hru-
ške, pomaranče, limone, cvetačo
in še in še. Tod so cene tudi
za naš žep. Pomaranče n. pr. 30
lir za kg. Nasproti temu svetu
рж kraljujejo lep» moderne tr-
govine z izbranimi stvarmi, z
negovanimi prodajalkami in od-
ličnimi kupci, ki sodijo s psički
»pudelni« v tak lokal. Tu na jugu
je najbolj vidna meja med oni-
mi, ki imajo in med onimi, ki
nimajo. Potihem sem se izpra-
ševal, kdaj bo ta meja v člo-
veku izbrisana. Porodila se mi
je prispodoba na naše zaostalo
Kozjansko in ostale kraje, ki bi
jim morali resnično vsi ix)maga-
ti, da bi šele i>otem lahko nazva-
li sebe socialiste, sistem, pa so-
cialističen. Je res človek egoist?
Pustimo razmišljanje. Vendar pa
človek, ki je objektiven in zna
gledati in opazovati svet, ne mo-
re preko teh dejstev. Zakaj se
mladi ljudje ubijajo? Ali ne bi
mogli svojega življenja pxmuditi
napredku, altraizmu, ali so dol-
gi lasje in protestna p)esem res
orožje mladega človeka. Mislim,
da je orožje vs^a delo in to
ustvarjalno delo za vse ljudi, za
vse človeštvo, kljub atomski do-
bi, ki nam grozi.
METOD KLEMENC
(nadaljevanje prihodnjič)
ena biserna
in tri zlate poroke
lölO. leto so pisali ko sita
FRANC KOÍDRIC roj. 1884
doma iz Poljčan in MARIJA
KODRIC, roj. 1886, doma iz
Nove vasi iarekla slovesni
I>A. Pred dnevi sta v hišici
v /Novi vasi pri Riiniku 9
proslavila v okrogu družine
60-letnico рогоке. Prane je
odprl dve steklenici šam-
panjca, ki ju je hranü še od
proslavljanja 50. obletnice.
Franc, kretnik na železniški
postaji Šentjur in Marija, go-
spodinja, sta imela 4 otroke.
50 LET - 60 LET
Seveda, sikupnega življenja.
To je dolga doba.
Praznovali so: Franc in
Marija Kodrič iz Nove vasi
pri Rifniku, biserno poroko.
Prane in Marija Humar ter
Jože in Jožefa Sovine iz Ce-
lja in Jože ter Frančiška Sa-
lekar iz Imenega pa zlato po.
roko.
Bilo je prijetno! Narodne
noše, rožmarin, nageljni in
pelin pa priložnostne pesmi
in godci. Seveda tudi dobre
želje za še mnogo nadaljnjih
skupnih let življenja!
Ob vseh parih je stalo ve-
liKO sinov in hčera pa vnu-
kov in vnukinj, pravnukov
in pravnukinj. Pili so tudi
šampanjec!
Še na mnoga leta! Vsem!
Veseli smo, da so tudi med
nami krepostni ljudje!
50. in 60. let skupnega živ-
ljenja.
Poklanjamo vam čestitko.
T. V. — M.S.
ČLANI TUDI
IZVEN CELJA
v celjsko Hortikulturno
društvo je bilo že doslej
včlanjenih 89 ljubiteljev na-
rave izven celjske občine. Zla-
sti gre tu za območja, ki ni-
majo takšnih specializiranih
družbenih organizacij, a se
ljudje žeUjo udejstvovati na
tem področju oz. imajo za to
posebno veselje, člani celj-
skega HD so cek) iz Rimskih
Toplic, Vitanja itd. Na zad-
njem občnem zboru so v zve-
zi s tem spremenili društve-
na pravila, ki odslej predvi-
devajo takšno članstvo, člani
od zunaj imajo odslej enake
pravice in dolžnosti v društvu
kot člani iz celjske občine.
Delegate za republiško skup-
ščino HD so prav tako izvolili
na zadnjem občnem zboru.
K.
o onesnaženem
celjskem zraku
v organizaciji delavske
univerze bo v četrtek, 26.
februarja ob 19.30 v veliki
dvorani Narodnega doma ja-
vna razprava o onesnaženem
celjskem zraku. Glede na to,
da bodo v razpravi sodelo-
vali vsi, ki poznajo ali dela-
jo na tem vprašanju, bo
javna tribuna prav gotovo
hvaležno dopolnilo tistega,
česar se je lotila že občin-
ska skupščina.
V CELJU 44.000
NOČITEV
Po podatkih celjske turi-
stične zveze je bilo lani na
celjskem turističnem območ-
ju 537.000 nočitev, od tega
181.000 tujih gostov. V Celju
so v istem času zabeležili
44.000 nočitev, od tega 14.000
inozemskih.
Glede na število nočitev,
je Celje na tretjem mestu za
Rogaško Slatino in Dobrno.
PUST NA LEDU
Med redke organizatorje
letošnjih pustnih prireditev
v Celju se je tokrat vključil
hokejsko drsalni klub, ki je
v ponedeljek, 9. februarja
zvečer pripravil uspelo pust-
no rajanje na ledu. Poskus
je pokazal, da bi ob boljši
organizaciji in primernem
programu pustno rajanje na
ledu doseglo lepši uspeh.
UPOŠTEVANI PRFD-
I oni O ППСОППАР.
IFM ill 7 rtn^novi
Izvršni odbor občinske
konference Socialistične zve-
ze Celje je ugotovil, da je
kolektiv Gozdnega gospodar-
stva v predlogu svojega no-
vega statuta v celoti upošte-
val predloge iz javne razpra-
ve. To dokazuije po eni stra-
ni pripravljenost kolektiva,
da izpopolni svoje sodelova-
nje s privatnimi lastniki go-
zdov, po dmgi pa tudi teh-
tnost pripomb, ki sio jih
kmetje izrekli ob javni raz-
pravi. Kaže, da bodo tako
uspešneje reševaU tudi os-
novni problem — razliko v
ceni odkupljenega in proda-
nega lesa.
tekmovanje za
najboljši teren-
ski aktiv
v celjski občini dela v
krajevnih skupnostih dva-
najst mladinskih aktivov.
Tekmovanje za najboljši te-
renski aktiv, ki ga je za čas
od 1. februarja 1970 do 31.
januarja 1971 razpisala ob-
činska konferenca ZMS Celje,
naj bi spodbudilo mladino na
terenu k povečani dejavnosti.
Komisija tekmovanja bo toč-
kovala mladinske aktive na
osnovi delovnih rezultatov,
ki jih bodo dosegli na pod-
ročju usposabljanja in organi-
ziranja mladine. Rezultate
bodo objavljali vsak mesec.
Najboljši aktiv bo dobil pre-
hodni pokal in denarno na-
grado v znesku 800 din, na-
grajeni pa bodo tudi ostali
aktivi.
J. V.
f. korber znova
predsednik
Na minulem občnem zboru
Hortikultumega društva Ce-
lje, ki je uspešno zaključilo
2-letno obdobje svojega dela,
je bil za predsednika HD
znova izvoljen Franc Korber.
Izvolili so ga neposredno na
občnem zboru, kar nedvomno
pomeni složno priznanje za
njegovo dosedanje delo in vo.
denje društva.
K.
MALI
INTERVJU
Odgovarja: Karel Adrinek
Vprašuje: Janez Sever
Turizem v Šentjurju in na
območju cele občine sodi med
tiste zvrsti, ki doslej še niso
našle svojega prostora v go-
spodarstvu. Rešitve so priha-
jale z ljudmi,, ki so želeli
sprememb, vendar sk> zaradi
premajhnega posluha in dru-
gih pogojev — obupaü. Karel
Adrinek je predsednik Turi-
stičnega društva v Šentjurju.
Poleg ostalega dela, opravlja
tudi funkcijo direktorja tr-
govske enote, je za letos pri-
pravil program, ki bo, če ne
bo prišlo do zapletov, vnesel
nekaj več življenja turistič-
nim stremljenjem.
Tovariš K. Andrinek, na
šentjurskem, točneje na Koz-
janskem, je bil nekoč že tu-
rizem v tisti fazi, ko je Iju-
dem ustvarjal dohodek. »Tu-
rizem v sedanjem pomenu
ni bil na našem območju
prisoten. Razni p>osamezniki
pa so ob naravnih lepotah
in tržnih pogojih znali pro-
dati tisto malo, kar je bilo.
To predvsem na Planini in
v večjih krajih naše občine.«
Kako po vašem mnenju iz-
gleda danes turizem v šent-
jurski občini? »Mogoče bom
točno odgovori, če bom re-
kel, da je enak tistemu pred
vojno. Na začetku smo. Go-
stinstvo v teh letih le počasi
ubira korak s sodobnostjo,
po drugI strani pa niti točno
ne vemo, koliko tujskih sob
imamo na območju občine.
O nočitvah raje ne govorim,
ker ni podatkov.« Kaj meni-
te, kaj bi kot predsednik tu-
rističnega društva morali naj-
prej narediti? »To, kar sem
začel. Od enega samega člo-
veka razvoj neke panoge ne
more biti odvisen. Ce pa bo-
mo začeU o tej panogi raz-
mišljati tako, kot delamo to
zdaj, ko o tem problemu
razpravljamo in načrtujemo
rešitve od občine pa do go-
stincev, takrat bo tudi meni,
kot predsedniku lažje. Mnogo
bom naredil, če bom uspel
koordinirati delo turističnih
društev še v ostalih krajih
občine.« Slišali smo, da imate
že pripravljen akcijski pro-
gram za letošnje leto. »Za le-
tos smo pripravili zopet ne-
kaj akcij, ki so po mojem
mnenju osnova za izvedbo na-
črta .o razvoju turizma pri
nas. Gre za že preizkušeno
akcijo o čistoči trga in večjih
krajev, gre za zbor gostincev,
na katerem bi se pomenili o
vlogi in problemih gostinstva,
ter za akcije »cvetje na ok-
na«. Novost bo letos organi-
zacija slikarske kolonije, s
katero bi naj obogatiU zbirko
del, ki bi jih v obliki stalne
razstave nudili obiskovalcem
ter za uresničitev ponudbe
našega rojaka, ki bi s skupi-
no študentov pripravil anaU-
zo razmer in naravnih mož-
nosti za poznejše naložbe v
turistična razvoj.« Torej me-
nite, da so tudi v šentjurski
občini dani pogoji za razvoj
turizma? »Odvisno od tega,
kakšen turizem in kje bi ga
naj razvijali. Pogoji so. 2al so
nas marsikje že prehiteli. To-
da turizem v tej ali oni ob-
liki mora postati tista de-
javnost, ki bo vrgla posamez^
nikom in družbi več, kot je
to doslej.«
skrb za moderni-
zacijo
Kolektiv Opekarn Ljubečna
ki spada med najkvalitetnejše
proizvajalce opečnih izdelkov
v državi, skrbi za moderniza-
cijo svojih obratov. 2e lansko
jesen je celjsko gradbeno
podjetje Obnova začelo v ob-
ratu Ljubečna, graditi umet-
no sušilnico za opeko. Ta
objekt bo po predvidevanjih
kor.-čan že letošnjo pomlad.
Vso notranjo opremo bo do-
bavila Klima Celje. Z novimi
sušilnicami bodo lahko v tem
obratu obratovali dalj časa,
iadeliki pa bodo še bi&lj pri-
dobili na kvaliteti. Nove su-
sušiilnice bodo kolektiv ve-
ljale okrog 1,500.000 dinar-
jev.
To pa še ni končna beseda
tega kolektiva. Bržkone bo v
letošnjem letu iz novega
obrata Ljubečna 11, stekla
prva milijonska proizvodnja
opečnih enot. S tem novim
obratom in obema sedanjima
obratoma bodo komao delno
zadovoljili vsem potrebam po
opečnih izdelkih. Ta kolektiv
že sedaj komaj delno pokriva
potrebe slovenskega gradbe-
ništva, mnogo pa bi lahko
prodali celo v sosednje repu-
blike.
M. Brecl
obnavljanje
ceste
Ljubečna — V letošnjem
letu, najipozneje do 15. maja,
bodo končali z modernizacijo
ceste Ljubečna-Arolin. V pre-
teklem letu je krajevna skup-
nost Ljubečna, s pomočjo
prebivalcev in Opekam Lju-
bečna, končala prvi del mo-
dernizacije skozi Ljubečno.
Lani zaradi slabega vremena
in pomanjkanja sredstev z
deli niso mogli nadaljevati.
V letošnjem letu pa je Skup-
ščina občine Celje v svojem
proračunu zagotovila sredstva
za dokončno modernizacijo.
Tako bo celjsko Cestno pod-
jetje lahko takoj ko bo mo-
goče začelo z deli na tej zelo
pomembni cesti za nadaljni
razvoj prometa v Celju.
M. Brecl
harmonikarji so
spet navdušili
V nedeljo je bila v Celju
v Narodnem domu priredi-
tev, ki Je privabila veliko
obiskovalcev — parada har-
monikarjev. že sedemnajstič
so se člani harmonikarske
šole delavsko-prosvetnega
društva Svoboda, ki jo vodi
glasbeni pedagog Oskar Les-
kovšek, predstavili svojemu
občinstvu. Storili so to uspš-
no in pogumno, prav tako
Kot tudi njihovi starejši vrst-
niki, ki sestavljajo harmoni-
karsiki orkester. Ta je pripra-
vil pester program skladb do-
mačih in tujih avtorjev in po-
novno poitrdil, da gre za mo-
noliten kolektiv, ki v celj-
skem kulturnem življenju
mnogo pomeni. Ob tej pri-
ložnosti so dolgoletnima vod-
jema celjskih harmonikarjev
— pedagogu Oskarju Leskov.^,
šku in predsedniku sekcije
Ivu итељи izročili tudi zlati
Gallusovi odiičji, ki ju repu-
bliška zveza kulturno-^pro-
svetnih organiizacij podeljuje
za življenjsko delo v amater-
skih kulturno-prosvetnih or-
ganizacijah.
Ansambel Franja BER-
GERJA s pevcema Melito
Avsenak in Štefanom Ju-
gom bo gostoval v nede-
ljo, 22. februarja ob 11.
uri v Lučah, ob 14. uri v
Rečici ob Savinji, ob 16.
uri v Šoštanju. Koncerti
so organizirani ob sodelo-
vanju NOVEGA TEDNIKA
iz Celja.
Vabimo vas na kon-
certe, prijetno se boste
razvedrili!
ASFALTIRAI
CEST
V Mozirju, Ki
mikaven turistični ijf,
meravajo še letos asti
večino stranskih cest !
To akcijo, ki jo vodi
na skupnost, pozdra
in jo bomo po svojih
tudi podprli. V aKciji
lujejo turistično ¿
Partizan, lovska in .
družina ter krajevne
ne organizacije, pa ц
sebniki, ki imajo hiše
cestah. Vsi so priprav
denarnimi prispevki j
ti to pomembno akcijo,
pustno rajaf
Na pUiStno soboto j
v vseh prostorih telo
ga doma v Mozirju tj
nalna maškarada, ki j
kakor odlično uspela,
liti je treba dobro oi|
cijo in vzoren red. Vi
občudovatli bogato in
selno urejeno deki
prostorov.
AKTIV MLAI
KOMUNISTI
V	Žalcu so ustanon
tiv mladih komunistov
lotno občino. Treiïua
včlanjenih 80 mladih''
nistov. Ta številka pa
povečala že danes zvee
bodo na Ponikvi spn
članstvo sedem mladili
tov. ;
obnovitev š(
V	žalski občini boi
tos obnovili tri šole in
Polzeli, Ponikvi in V^
rešici. V glavnem bod
peljali centralno te
obnovili okr.-a, os4:relje
sade, pri polzelski š^
zgradili tudi telovadni«
pred letnii^
konferenca
V	dmgi polovici Í
ja m marcu bodo v !
jih na področju žalsltf
ne letne konference
nih sindikalnih orga^
Poleg poročila o delt
nizacije v preteklem
ju in programu boi
pravi j ali tudi o gosp
nju v podjetju. Predi'^
želijo obdelati vpraša-*^
kih osebnih dohodili
stem samoupravljanja
lovni organizaciji
XV. ustavni amarvi:
vlogo sindikata, "
Na nedavnem
logu zakona o ^
pripravah na
sti v Celju in oH'
izrečenih velik'V
nerazvitih obtiio';
rejo povezaii ^
ni sredstev nit'
turne potrebe i"
tudi p(^reba P/'l
brin. Izrečen J®
kem' »kultumeif;
bi veljal za
ne skupnosti • ■
I
J TA izgradnjo što],
akcije zaposle-
h'^ ionference bodo v
inih organizacijah,
^ preko 8 tiso.
¡ krat je dala
f kri
i a transfuzijo krvi
ip v Libojah izvedel
H'iko akcijo. K od-
je prišlo 58 Iju-
P Г je dalo 44 daro-
njimi je bila
Terezija, ki
•f vi že 47-krat. Ne-
ie redek pojav, da
K^ajalec dal kri to-
Predavanja
i 23 narodno obrambo
obline Zalee
TWu e TNeimxïï zako«
l^ganiairal predavanja
дјц zaščiti. Predavanja
vršila pri svetih kra-
iskupnesti v Žalcu, Pe-
1 šempeti-u, Gomilj-
I Preboldu in na Polze-
;, v delovnih organizaci-
I	splošni del programa
i ,ar-j bo v februarju in
i 'strokovni dea pro-
II	pa na jesen.
)bčni zbor
^društva
jćebelarsko društvo v
4 je vključenih deset če-
Lih družin iz Savinj-
^line. Po vseh družinah
^ imeli občne zbore na
ÊSO pregledali delo v
em ietu in si postavi-
3ge za letošnje leto.
k zbor društva pa bo
Iruarja.
JA SVETA
[SKLEPČNA
jftinulem tednu sklica-
nja seja sveta za kul-
! prosveto in telesno
p je morala biti pre-
\ za teden dni, ker so
|0 prišli le trije člani
ZNAMKICE
V PRODAJI
so že vprodaji
po en novi dinar,
«ene izgradnji porod-
[ Banjaluki, v okvi-
•^'Je. ki jo je organizi-
ïvezna Konferenca za
f^o aktivnost žensk. V
občini bodo znamkice
î'f^i v trgovinah in v
I?" prek sindikalnih
■lic.
volilcev
"JANEM mostu
"vcev, katerega se je
^^ecej občanov, saj
je bila dvorana v domu
Svo'bode polna, kot že dol-
go ne.
Zbora se je udeležil tudi
predsednik naše občine, ka-
kor tudi podpredsednik. Na
dnevnem redu je bil prora-
čun občine ter plan za leto
1970, za каг je seveda naj-
večje zanimanje. Bile so tu-
di volitve novega odbora So-
cialistične zveze ter krajev-
ne skupnosti. Dosedanji
predsednik krajevne skup-
nosti tov. Anton Babič je po-
dal poročilo o delu za ob-
dobje dveh let ter plan de-
la za leto 1970. Iz poročila je
bilo razvidno, da se je iz
sredstev proračuna in dota-
cij podjetja le veliko naredi^
lo; tako vodovod v Širju,
Brišah, Kurji vasi na Lukov-
ci, Majhardu in Plešu, elek-
trificirah so naselje Straže,
agradili cesto v Brezno in
Dolenje ter jo tudi asfaltira-
li. Za vse to so volivci tova-
rišu Babiču zelo hvaležni,
saj se je v e>etih letih nje-
govega dela naredilo za naš
kraj največ. Občani so gla-
sno potrdili predlog, da ga
za njegovo delo nagradijo
ali da dobi odlikovanje za-
sluge za narod.
Kljub temu, da je še veli-
ko načrtov, je bilo govora
tudi o gradnji ceste v širje,
kar bi bilo za vas velikega
pomena, kakor tudi za Go-
zdno gospodarstvo in kme-
tij sko posestvo, ki prav za-
radi slabega dovoza propada.
Volivci z zaupanjem pri-
čakujemo, da bodo pristojni
forumi z razumevanjem na-
šo željo podprli in seveda
tudi kaj prispevali.
Zvone Vorina
MOČAN IZVOZ
Resnica, da so delovne or-
ganizacije v Slovenskih Ko-
njicah v zadnjem času izred-
no napredovale, je znana
vsem občanom. Vzporedix) z
uspehi podjetij rastejo njiho-
vi osebni dohodki. Tako so
lansko leto isvozili 20 odstot-
kov celotne proizvodnje v ob-
čini. Takšne uspehe bo ne-
dvomno povečala še nova
črevarna.
seja szdl v
ponedeljek
Po dolgih in izredno teme-
ljitih pripravah bo v ponede-
ljek, 23. februarja seja ob-
činske konference Socialistič-
ne zveze, člani konference
bodo najprej razpravljali in
sklepali o tezah »Socialistična
zveza delovnega ljudstva —
danes«. Uvodni referat bo
imel predsednik občinske
konlerence Ludvik Vidmar.
Zatem bo predsedniK IO ob-
činske konference Franjo Ma-
rošek podal poročilo o delu
konference in njem-ih organov
ter o bodočih nalogah pri
uresničevanju tez. Seja kon-
ference bo pomemben korak
k uresničevanju težnje, da bi
bilo delo SZDL čimbolj jav-
no.
-čar
NOVAKE
GA BODO
POGREŠALE
Mnogo dobri, skrbnih kme-
tov je v naših vaseh — toda
mnogo dobrih kmečkih go-
spodarjev, ki bi se obenem
dobrodušno in vedro lotili
prav vsakega dela za dobro
svoje vasi v celoti, ne najde-
mo tako pogosto. V nedeljo,
dne 8. februarja so se va-
ščani Novak, lepe vasice na
meji med Strmcem in Pran-
kolovim. poslovili ob prera-
nem grobu od enainsestde-
setletnega ljubega sovaščana
LEOPOLDA ZUPANEKA.
Vselej dobrovoljen, šegav
in nasmejan je z odprtostjo
svoje dobrodušnosti pomenil
središčno osebnost vse vasi.
Med okupacijo so imeli pri
Novačanovih, kakor se reče
veliki prostorni hiši po do-
mače, partizansko šolo, TV
stanico in skrivno klavnico za
partizane. Тако je bila doma-
čija pokojnega Leopolda Zu-
paneka pravo zatočišče bliž-
njih in daljnih borcev ter ak-
tivistov
Po vojni je bil Leopold Zu-
panek vsa leta odbornik kra-
jevnega odbora, OF in kasne-
je SZDL ter ZB St.rmec.
S svojo prizadevnostjo je
pripomogel zelo raztegnjeni,
hriboviti vasi do elektrike že
leta 1955. Bil je prizadeven
predsednik elektrifikacij'Skega
odbora.
Da bi svojo vas odprl nav-
zven in približal prodajo pri-
delkov središču je z veliko
mero dobršnih organiza-
torskih sposobnosti pridobi-
val sovaščane za udarniško
delo ceste, ki se mu tudi sam
ni niKoli izmikal.
V	preteklem letu so Nova-
ke dobile še vodovod, čeprav
že bolan, je vendarle pomagal
organizirati to svoje posled-
nje delo za dobro skupnosti.
V	pridobitvah, ki jih je
oskrbel svoji vasi in tudi svo-
ji družini, bo dolgo živel nje-
gov spomin.
DV
FRANC
JURHAR
Dobro vem, da .sem ga
zadnjič videl v gostilni na
Vranskem. Pozdravila sva
se in pogovorila Seveda
na hitro. To je bilo v
jeseni. Pozni jeseni.
Spoznala sva se nekoli-
ko prej. Obiskal sem ga
na domu, ko je drevje za-
čelo dobivati spomladan-
sko barvo in ko .je bilo
na polju največ dela.
Sprejel me je v svoji
delovni sobi. Na steni so
visela priznanja. Na mizo
je žena položila vino in
klobase pa seveda kruh.
Potem sva se pogovar-
jala. Dolgo. Prijetno.
»Razumem vas, kaj ho-
čete izvedeti od mene. Bil
sem o.semnajstkrat nepre-
trgoma odbornik, dvakrat
tudi predsednik občine
Vransko. Potem se je ko-
čalo, kajti zakon je za-
kon.«
Nadaljeval je: »Na kme-
ta premalo gledajo. Cena
živini se je zmanjšala,
umetnim gnojilom pa po-
večala Kje je tu logika,
vas vprašam?«
In še: »Priznanja? Seve-
da sem jih dobil. Tudi
od tovariša Tita. Pa vesel
sem tudi in tc najbolj
pomaga, ko vidim, da sem
s svojim delom ljudem
lahko pomagal Zato bom
tudi v naprej, ko nisem
več odbornik, delal; delal
za ljudi v moji okolici.«
Takšen ,je bil Franc Jur-
har Vedno v delu za lju-
di. Izpolnjena dela v oko
lici Vranskega so njegov
spomenik. Najlepši spo-
menik.
»Obiščite me!« so bile
n,)egove besede ob najinem
zadnjem obisku. Nisem
uspel, kajti obiskal - bom
lahko samo njegov grob
sredi prostora, ki mu je
posvetil svo.je življenje.
T V
Pa se je polglasno xned udeležence-
¡¿^ ma izcimil še en problem. V kultur-
le^ nem pogledu je hudo zaostala tudi do-
ločena sredina, ki živi sicer v kultur-
te Ј 'lih središčih, katere standard je raz-
1, i^jg, meroma visok, ki pa s hitrim gmotnim
ђ km. vzponom ostaja glede kulture brez sa-
Očiji^ ' pe. To dokazuje kič v njihovih stano-
lih vanj ih, odsotnost dobre knjige, dvom-
0 iig" Ijiv okus do glasbe in še in še.
^ naj V kulturi geografsko-politične meje
^^^ltur. odnovedo..."
REPUBLIŠKI KONFERENCI
SZDL SLOVENIJE LJUBLJANA
Predsedstvo upravnega odbora Društva novinar-
jev Slovenije je na seji 9. februarja 1970, posvečeni
pregledu dela društva, obravnavalo informacijo o
problematiki slovenskih dne-'^ùkov, poslano repub-
liški konferenci.
člani predsedstva so soglasno potrdili, da gre za
resne probleme, ki s svojimi posledicami lahko ne-
posredno in zelo škodlivo vplivajo na razvoj sloven-
skega časopisja sploh in ne sam.o dnevrukov, s či-
mer bd bili prizadeti tako smotri ustanovitelja —
SZDL — kot tudi delavcev v časopisnih hišah, članov
našega društva.
Poslabšanje materialnega položaja časopisov in
časnikov bi resno ogrozilo sleherno vsebinsko iz-
boljšanje časopisov, bistveno bi bil omejen tudi
obseg komuniciranja v samoupravni družbi in pov-
sem bi zavrlo modernizacijo časopisnih podjetij.
Zato predsedstvo Društva novinarjev Slovenije
podpira v imenu svojih članw v informaciji predla-
gane ukrepe in pričakuje, da bo republiška konfe-
renca SZDL v sodelovanju z vsemi družbenimi dejav-
niki v Sloveniji nagüo in ustrezno ukrepala.
za Društvo novinarjev Slovenije
Milan Pogačnik l.r.
predsednik
priporočamo
jih vaši
srčnosti
Zvezna konferenca za družbeno aktivnost žena je aa
letošnji praznik žena pripravila humano akcijo. V lanskem
letu po potresu porušena Banjaluka nima porodnišnice,
žene rojevajo v nemogočih pogojih. Te dni bodo v prodaji
znamkice po en novi dinar. Geslo je: Vsaka Jugoslovanka
en dinar za banjaluško porodnišriico.
Povprašali smo za mnenje o akciji pet mladih mamic,
kd so te dni povile svoje prvorojenčke.
MAJDA KOCMUT (.23) iz
Arclina s TEODORČKOM:
Ne morem si predstavljati
ubogih porodnic v poruše-
nih zasilnih bivališčih. Bolj
pametrje akcije si ne znam
predstavljati. Res bi se lah
ko odrekli tudi pojedinam
in pitju ob dnevu žena. Mi-
slim, da bo tako humano
pomoč odrekel kvečjemu
kak zapit brzsrčen dedec.
VALBURGA DERČAJ (22)
iz Stranic s SIMONCO: Se
v urejenem okolju doma ne
bi rada rodila. Priporočam
vsakemu, da to akcijo prav
in s srcem razume. Denar,
ki bi ga namenili popiva-
nju ob dnevu žena privošči-
mo raje bodočim porodni-
cam in novorojenčkom v po-
rušeni BanjaluKi.
JOŽICA ČEPIN (22) iz Le-
sičnega z METKO; Ne mo-
rem SI predstavljati rojstva
otroka v tesni avtomobilski
prikolici. Nisem premožna,
toda znamkico bom brez
oklevanja kupila. Vsak pra-
znik žena bi lahko proslavi-
li s podobno akcijo, saj ta-
ko ni lepo, da na ta dan vse
-preveč popivajo.
VERONIK.^ VINDIS (23)
IZ Polzele z ANDREJKO:
Vsaka ženska bi morala da-
rovati otroku življenje v bol-
nišnici ob skrbi zdra\-nikov.
Sama sem to prednost spo-
znala, saj sem imela težak
porod. Tudi Krajevne orga-
nizacije bi namesto pogo-
stitve lahko odstopile nekaj
za gradnjo porodnišnice v
Banjaluki.
VERA PURNOT (23) iz
šmartnega ob Dreti z VIN-
KOM: Mislim, da je misel
o gradnji porodnišnice v Ba-
njaluki srečna misel. Porod
v zdravniški oskrbi je pri-
mernejši za mater in otro-
ka, pa tudii za ostale člane
družine. Zakaj samo vsaka
ženska dinar, zakaj ne vsak
Jugoslovan?
MATILDA TURNŠEK (24)
iz Šmarja z ROMANCO:
Imela sem hud porod s tež-
jo operacijo. Lahko ste opa-
zili kako težko sedim in da
tudi sUšim slabo, če bi mo-
rala roditi v razmerah, kot
tiste revice v BanjaluKi, bi
me najbrž pobralo. Kaj naj
rečem drugega kot to, da
akcijo iz vsega srca pripo-
ročam vsem.
Tudi dnig^ič so Tmoveljčani po^rbeli za dolgo zamu-
do, ki je najbolj prizadela otroke, ki so karnevsU najbolj
pričakovali. Toda, če je pred povorko orkester, je korak
strumnejši, jeza pa — manjša.
Kralj beračev, papirnat ali živ — to ni bistveno. Važ-
no je, da pri nas beračev ni. Papirnati zmaji doslej razen
otrok, niso nikogar prestrašili.
Striptiz v našem kmetijstvu nI nič novega. To trde
kmetovalci. Mogoče pa zato jabolka na Kozjanskem raje
segnijejo, kot bi rdele ob dejstvu, da je za v tudi njim
zgrajeni celjski hladilnici mrzlo le onim — naknpljenlm
* Vo.ivodini.
Naš razvoj je tako dinamičen, da napis »Amerikanci
na Luno — Kozjanc! v nebesa«, ne potrebuje razprav in
komentarjev na višji ravni. Medalje za zasluge so že raz-
del.iene.
Kaj bi Celjani sploh radi? Mar kruha in igtr? Ko so
bile maškerade v zaprtih prostorih za izbrance, ni bilo
prav, zdaj, ko karnevalov ni, pa tudi ni prav. Kaže pa, da
ta nekaj tisočglava peščica ljudi ni omembe vredna.
Nekateri mislijo, da se lahko že iz vsega norca delajo.
Pri tem verjetno niso pomislili na to, da bi laliko bil
kdo -užaljen ob dejstvu, da je toliko pobegov iz zaporov. ..
Ta in šekularac imata nekaj skupnega. Vsaka umet-
nost pozna vrsto veščin, ki so lahko balzam. Oglejte si to
skladnost, to lepoto harmoni.je, milino .gibov in \1rtuoz-
nost spretnosti narisanega obraza ob srčku na platnu.
Zjakaj se vznemirjate, ko zagledate avtobus? Ta, ki
vidite, ne predstavlja vsakdanji odraz odnosov in sodd
vanja. Samokritičnost odpade, ker se vse dogaja pred
ogledalom.	|
Si ostrmela, mumija faraonska?! Ti, Trotlkam?^,
zumi vendar, da se zgodovina ponavlja. Vrni se v P*^
pokoj, ker nagrade bodo dobili drugi.
KARNEVAL BERAČB
in tako sta dež in sneg poleg drugih «činiteljev« oprala cec^anom
letošnji pust, vezanje otrobov, zobobol, glavobol ter sklep0man|j(
Doživeli in preživeli, prežvečili in pogoltnili,
dojeli in dojemali smo nekaj grenkih, ki jih je
izcedil Pust, čeprav ostaja »stanje« - isto. Ob
vsem tem zaigranem veselju je največja žalost
to, da se radi smejemo prav tistemu, kar je
najboj žalostno.
Celje, na nj^ov dan. Di-
rekten prenos po trčifonu
od našega specialna, za to
priložnost posebej akrediti-
ranega dopisnika.
Mesto ob Savinji se je te-
ga <toe prebudilo v bleščeči
belini, ki je niti »NET« z
dodatkom treh prednosti ne
bi zanogel. Med ljudmi je ču-
titi prerojenost, ki je, dragi
bralci, ne morem kar tako,
denhno, kot poročilo s par-
tijske konference strniti v 33
strani gostopisa ш reči: pro-
blem je v razpravi. Proti
poldnevu, ko to mesto delov-
nih ljudi skoraj zamre, so
bile ulice tako žive, da se je
še asfalt razigral. To je ne-
verjetno. Preprosto nedojem-
Ijivo. Srečen vam sporočam,
da še žvepla ni bilo čutiti,
kaj šeie prahu iz 99 posebej
in specialno naštudiranih
ogrevalnih naprav za mešča-
ne Otoka. Skratka, na ta dan
je bilo v prelepem mestu ob
Savinji vse »ena a po JUS«.
Le dolgo pričaikovana bera-
Ska prireditev beračev se je
Mtaknila, ker tovornjaki ni-
so mogli spraviti koles iz
ob, pri in na asfaltu obsto-
ječih lukenj tmoveljske ce-
ste. Nič ne de! Medtem je
nekaj tisoč glava množica
(točno: 3148 glav 12 bodo-
čih mamic) občudovalo ne-
kaj ubogih meščanskih dru-
žin, ki so na raasstavnem pro-
storu Trga V. kongresa v
oblake sončili svoje mno,go
obetajoče naslednike v obli-
ki Indijancev, kavbojev in
raznih bogecov, ki so ostali
še od birme. Skraájka in zo-
pet: Ponteroeo in ukinjena
pralnica na Otoku se bosta
združila, če se že nista. Ubo-
gi otroci, ki so še premajh-
ni, da bi si zaradi vlage,
mraza in dolgega časa lahko
v Dobmi (brez socialnega) s
kopelmi uredili svoje stvari,
so v trdi temi dočakali sa-
mc)z\'anega kralja beračev,
ki bo za nagrado laT^o na
Kompasov račun pet dni ob-
čudoval RIM! Problem je bil
takog rešen. Dež in sneg sta
zakrpala organizatorjem še
to, kar je büo treba in kar
niso mogli, kot je to bilo
pričakovati — zakrpati go-
spodje in ostaM, Ki delajo le
za honorar (kar senreda ni
nikakor, kje pa, oh in oh ш
res!) v obliki domačih ali
deviznih dnevnic, da bi pre-
budili okupatorja naj v obli-
ki turistične preplave Se en-
krat okupira naše lepo, turi-
stično in olepševalno fanta-
stično mesto z Groluni
Ker sem občutljiv na
sem žal, zamudil tisti ^
slovesom, kar mi pa naj |
če ne šteje v zlo, ker ,
j etno nisem bogaaiakaj
mudil. Ob koncu шуј
krat strnem: CJeljani ^
kampeljci. Če še ni
bomo mi v prihodnje
li vsaj šestilo za elipse.
Poročal: J. Sever; |
tografirali pa so j
drugimi: pisec, н^
Premtzl, V. Breci ц
Pogore'TO
Ralcem novega tednika poklanja
servisi
ja Ipavčevi
"" Renault
Zastava
" Alfa Romeo
Skoda
^ nsl
v f^ETis
I Wedlog:u 16
^^ tovorna
^ TAM
- FAP
^ iMv
i? avtoličar.
£ i" klepar-
^^Jela v Me-
-J tovorna vo.
v ipavče-
pa za
s^bna vozila
—	Ne eno, več jih je... na tisoče! In vsa sve-
tijo. Svetloba nas boli, toda bolečino bomo mo-
rali prestati. Važno je, da tu lahko živimo. Spo-
roči to vsem! Tudi Thodu! Pokliči Koro in po-
zdravi jo... ne, poljubi jo v mojem imenu. Naj
pride k vam v laboratorij. Si vse razumel?
—	Da, vse ... Oen čestitam! — Vedel sem, da
boste opravili to veliko stvar. Predsednik bi rad
govoril z vama, ostanita pri aparatu.
Globok Thorov glas je bil mirnejši. Oen in
Tysson sta staknila glave k regulatorju, da bi ga
bolje slišala.
—	Dolgo smo čakali na to novico, fanta. Če-
stitam vama v imenu ljudstva. — Thor je bil
svečan, kot se spodobi za predsednika. — Rad bi
še enkrat slišal podatke. Prej nismo utegnili sne-
mati na magnetofon.
Oen se je obrnil k Tyssonu in zašepetal:
-- Daj ti... bodo raje verjeli.
Biolog se je nasmehnil in sklonil nad regula-
tor.
—	Govori Tysson. Pozdrave vsem v Naselju.
— Odkašljal se je, ker je naenkrat bil v zadregi.
— Midva sva živa in zdrava. Sediva pod dreve-
som. To je nekaka velika rastlina in vse okrog
naju je zrak in prostor. Zgoraj, nezaznavno da
leč je nebo in na njem sveti ogromno malih sonc.
Svetlobe nismo vajeni in jo čuthno kot boločino.
Medtem ko smo prebivali pod površjem, smo na-
mreč mutirali. Čutnice v koži so se nam preveč
razvile, postale so hipersenzibilne in zdaj nas to
ovira. Oči, ki so pravi organ za zaznavanje svet-
lobe, so zakrnele. Posvetujte se še z Magg, ona
več ve o tem.
Navzgor sta hodila približno četrt tempa, ka-
kih 700 metrov sta zdaj pod nama. Pot je bila
naporna, toda vsak med vami jo bo zmogel.
Sporočite ljudem, da je mogoče živeti na povr-
šini. Najbolje, da to storite takoj. Da, in ne po-
zabite sporočiti Rhoenu, da sva dokončno prekr-
šila veliki Tabu. Zdaj ga bo tudi on rad prekr-
šil. To je vse! Končala bova, kajti dosti še mo-
rava zaznati. Oglasila se bova pozneje. Ostanite
na dogovorjeni frekvenci!
Oen je spravil regulator za pas. Zravnal se jc
in razgrnil z rokami listje, ki ju je varovalo
pred svetlobo. Spet ta občutek! Svetlobe zares
ni bilo mogoče pozabiti, čeprav se mu je zdelo,
da se je le nekoliko privadil nanjo. Bil je bolj
miren. Tesnobni občutek strahu je izginil in tudi
v glavi mu ni več tako šumelo.
V zraku je lebdel vonj po življenu. Oen ga
je zajemal s polnimi pljuči. Prisluhnil je odda-
ljenim zvokom. Veter je pozibaval liste in trava,
ki je nihala je rahlo šelestela. Nekje zgoraj, na
hribu se je raziegel krik živali in nedaleč od
njiju se je klic ponovil. Vse okrog njega je bilo
razgibano. Nikoli si ne bi mislil, da pomeni živ-
ljenje pravzaprav tak vrvež. Doli v Naselju je
bila navadno popolna tišina. Nobenih takih zvo-
kov ni bilo slišati. Se ljudje, ki so hodili po svo-
jih opravkh, so se premikali tiho, kot sence so
drseli po hodnikih. Tih govor, ropot stroja, jok
ali smeh otroka... je bilo malo v primerjavi s
tem, kar je zdaj zaznavalo njegovo uho. Bilo je
čudovito...
Zgoraj, v krošnji drevesa pod katerim sta sta-
la, je rahlo zašumelo. Tysson, ki je bil prav ta-
ko očaran, od vsega, kar je doživljal, se ni uteg-
nil obrniti. Nekaj težkega je padlo zanj. Začu-
til je neko gomazenje po hrbtu in se podzavest-
no sklonil ter sunkovito stresel. Izgubil je rav-
notežje in padel naprej na roke. 2ival, ki je sko-
čila nanj, se je zakotalila čezenj in padla pred
njim na tla. Oen je od groze zavpil, skočil je к
biologu in ga dvignil. Ogromna temna gmota se
je zvijala na tleh in se skušala postaviti na tan-
ke, paličaste noge. Zibala se je sem in tja ter
končno počepnila, kot da bi se pripravila na na-
skok. šest tankih nog se je skrčilo in ogromna
klešča so se zlovešče razprla.
Ritensko sta se umikala od drevesa toda ži-
val jima je počasi sledila. Tysson je segel po
ultranož. Kratko je pomeril in sprožil. Udarec
je žival dobesedno dvignil od tal in treščil nekaj
metrov daleč.
Oen je zahropel:
—	Napadla te je... kaj za vraga pa je to
bilo?
—	Ne... ne vem! — Biolog je šepetal od
razburjenja — če bi ne bila tako velika, bi de-
jal, da je pajek. Prav taki so bili... kolikor
lahko verjamem opisu. Toda noben členonožec
ne more biti tako velik! Razen .,.
Spravil je pištolo za pas in se približal živali
ki je nepremično ležala na tleh. Z nogo jo je
previdno obrnil in potipal glavo, v kateri je zi-
jala velika rana. Na temenu je bilo osem, za
noht velikih oči.
—	Da ... pajek je!
—	Toda, dejal si, da je prevelik ,..
—	Saj tudi je, le da nisem pomislil na spre-
membe, ki so se medtem dogajale na zemlji.
Močna radioaktivnost je povzročila mnogo več
mutacij in organizmi so se spreminjali na raz-
ne načine. Evolucija se je kljub težavnim živ-
ljenjskim razmeram nadaljevala in ponekod za-
šla na stranpot. Tale pajek je produkt takih po-
šastnih sprememb. Se dobro, da me ni ugriznil
— strupen je.
Oen se je z gnusom obmil proč.
—	Pojdiva. želodec se mi bo obmil.
Tysson se je nasmehnil:
—	V takem primeru je težko biti biolog...
ni preveč vzpodbudno.
Odšla sta, ne da bi se ozrla. Zdaj sta bila
bolj previdna, lahko bi ju presenetil še kak napa-
dalec. Pokrajina, po kateri sta hodila, je bila
rahlo valovita. Tu in tam je raslo nenavadi^o dre-
vo s širokimi in dolgimi listi, ki so plapolali v
vetru kot jadra.
Zopet ju je začelo boleti po vsem telesu. Prej,
ko sta bila pod drevesom so ju listi ščitili pred
svetlobo, zdaj pa je občutek postal zopet nezno-
sen. Energetiku se je zdelo, da postaja bolečina
iz trenutka v trenutek vse hujša.
—	Pojdiva na desno. Potem se bova v loku
vrnila pred vhod v votlino — je predlagal.
Tysson ni ugovarjal. Komaj je čakal, da bi se
vmil v varno zavetje teme.
Prodaja rezervnih delov in ostalih avtomobilskih potrebščin, Celje, Ljubljanska 11, Ipavčeva 21 in Medlog 16
Po najnovejšem sporazumu
bodo Francozi prodali Špan-
cem 30 lovcev bombnikoo
mirage, Libiji jih bodo v ne.
kaj letih menda kar 110.
Zdaj se zanje zanimajo še —
Grki, Kaže, da imajo Fran-
con dovoli miraqeov na za-
logi . . . Jiižnokorejski pred-
sednik Park je uvedel strogo
varčevanje. Nekaj visokih dr.
žavnih uradnikov je že odle-
telo, ker niso mogli zadovo-
ljivo pojasniti, oa kod imajo
vile in drugo premoženje.
Baje grozi odpust celo vsem
tistim uradnikom, ki jih za-
lotijo, da kadijo tuje cigare,
te, Spiro Agnew, podpred-
sednik ZDA, кг je že marsi-
koga »udaril po glavi«, je
med partijo golfa pognal
svojemu soigralcu žogico za
golf v glaix>. Ta je stoično
molčal Nelcateri bistri novi-
narji so se takoj spomnili
na »molčečo večino«, o kate-
ri toliko govori Spiro Agnew,
ko grmi, da večina ljudstva
stoji Za Nixonom ... Britan-
ska vlada je objavila belo
knjigo o tem, koliko bo vio-
vala Britanija plačati, če bo
hotela postati članica Skup-
nega trga. Cena je zelo viso-
ka, To je tako, je nekoliko
zlobno zapisal francoski no-
vinar, kakor s prepovedanim
sadorn. Dokler je prepovedan,
se ljudem po njem cedijo
sline. Ko ni več prepove
dan . . Soihoz v Aški v so-
vjetskem Kazahstanu je ču-
dež v sovjetskem kmetijstvu.
Sovhozniki v Aški zasluzijo
trikrat več od poprečne pla-
če v Kazahstanu, pridelajo 5
do 10-krat več od sosednjega
sovhoza iste velikosti in ima-
jo samo 10 nadzornikov, med.
tem ko jih imajo sosednji
sovhozi po 100 do 150. Sov-
hozniki v Aški so plačani po
učinku.	Na »malem«
vrhu v Kairu, ki so se ga
udeležili voditelji ZAR, Suda-
na, Jordanije, Sinje in Ira-
ka, so med drugim sklenili,
da bodo bojkotirali ameriške
interese na Srednjem vzhodu
Zanimivo je, da se razen Ira-
ka nobena izmed teh držuv
ne more pohvaliti z večjim
petrolejskim bogastvom, ...
Zdaj ko so Američani oblju-
bili, da bodo vrnili Japonski
Okinovo, so Japonci začeli
odločneje siliti v SZ. naj jim
vrne nekaj Kurihkih otokov.
Petroleike med boriatimi
Ponašamo se radi, da smo
družba, kateri je ČLOVEK
na prvem mestu. Nekoč
kmo se ponašali tudi z ure-
jenim socialnim in pokoj-
ninskim zavarovanjem .. .
Zdaj žal na tem torišču od-
krivamo in odkrivamo le
kopice težav, ki nam branijo,
da bi ga zastavili tako kot
se za socialistično državo
tudi spodobi.
Tudi znotraj teh težav ni-
smo enotni. So boïtle -n
revne občine, so b.)RU «
naše) podr;>čja, so ner;i/\it:i
področja. Tudi o lom i^ovo-
rimo.
Občina Ljubljana Center
je med bogatimi ob'vrni ne
le v Sloveniji, na vriu naj-
bogatejših občin v Jugo5la
viji je. Ima 41.634 prebival-
cev in se razen z »bogast-
vom« diči tudi / drugim
»naj«. Po s^a^ostni strukturi
je med najstarejšimi obči-
nami na Slovenskem V ^еј
bogati občini živijo tudi lju-
dje, ki dobivajo »najvišjo
družbeno pomoč« — to je
350 dinarjev na mesec! Го
so ostareli ljudje (povpre-
čno 67 let), ki ne morejo
delati, ki zvečine nimajo
družine. Dolga leta so pre
jemali »najvišjo poimč'<, ki
ni, kljub svojem »nij«. ra-
sla v popolnem sogr-i,s;u z
naraščanjem živi j en i sk h
stroškov. Občina je vsako le-
to v proračunu namenila ae
nar za družbeno pomoč,
razdelila upravičsiicem in
delo je bilo opravl.iñno za
celo koledarsko leto.
Letos pa je občinski Cen-
ter za socialno delo name-
sto, da bi spet predpisal
zahtevek, pripravil analizo
življenjskih pogojev občanov.
Obiskali so svojih 80 pod-
pirancev.
Socialni delavci so ugoto-
vili, da si pet občanov Lju-
bljane v letu 1970 sveti s
petrolejkami! Da si nihče
ne kuha treh obroke ■ na
dan, da je poglavitna nrana
tistih, ki si sami ne kuhajo,
enolončnica. Ugotovili so, da
t€ ljudi pogosto mači lako-
ta, da je meso zelo redek
gost v jedilniku. Vsak šesti
mesa sploh ne kupuje, ker
j" predrago, vsak sedmi pa
mleka ne . .. P >iovica jih
živi v vlažnih, temnih in za-
tohlih stanovanjih, v prede
lu stare Ljubljane, v podr-
tijah, potisnjenih v hreg
Gradu Nabirajo suhljad na
Grolovcu, da si kurijo.
Nič čudnega, če ie le vsak
deseti razmeroma ■'.'^'rav, da
od skromne družbene pod-
pore porabijo 30 din na
mesec za zdravila.
Vzeli smo na primer ob-
čino Center zategadelj, ker
imajo analizo. Pišemo z na-
menom, da opozorimo, kako
prav je, če družba daje tem
ljudem pomoč in kako so
bolj kot denarja včasih po-
trebni obiska, lepe besede,
občutka, da za njih nekdo
skrbi. Pišemo iz prepriča-
nja, da so ostareli ljudje,
brez sredstev za življenje,
v vseh slovenskih obči-
nah. V občinah, kjer je de-
narja manj kot v ljubljan-
skem Centru. Na štajerskem
so pred tedni umirali starč-
ki v bedi...
Merila napredka družbe
so si kaj različna. Zdi pa
se, da smo včasih le preveč
zaverovani v napredek gos-
podarstva, blaginje, stan-
darda in da pozabljamo na
drobne, obrobne, človeške
primere. Tudi mi si v letu
1970 svetimo s petrolejko.
I. VIDIC
Gospodarstvo za
1 odstotek več
Lani je gospodarstvo kot
celota povečalo izplačane ose-
bne dohodke za 17 odst. (na
1124 din) medtem ko so ne-
gospodarske dejavnosti zve-
čale osebne dohodke za 16
odst. (na 1297 din).
V industriji: za 4%
več zaposlenih
Lani je slovenska industri-
ja zaposlovala 4 odstotke več
delavcev kot povprečno leto
dni prej. število zaposlenih
so zvišali najbolj v elektro-
gospodarstvu — za 8,7 od-
stotka, v kemični industriji
za 9,7 odstotka, v gumarski
industriji za 9,7 odstotka ter
v kovinski industriji za 5,4
odstotka.
POLOMLJENI DALJNOVODI — Kakih 200.000 Francozov je ostalo brez električne
razsvetljave in ogrevanja, ko je siloviti snežni vihar polomil daljnovodne stebre
v smeri proti Cherbourgu. Več sto delavcev se je moralo nemudoma lotiti popravil
na daljnovodih, da bi popravili veliko škodo, ki jo nazorno ponazarja slika.
Telefoto: UPI
telegrami
HONGKONG — Hanoi je odločno
zanikal, da bi bil sklenil z ZDA
tajni sporazum, po katerem je
ameriškim vohunskim letalom do-
voljeno leteti čez ozemlje Sever-
nega Vietnama v zameno za usta
vitev bombardiranja.
ANKARA — Turški premier Su-
leyman Den^irel je odstopil, ker
poslanci v parlamentu niso spreje-
li vladnega osnutka državnega pro-
računa. Predsednik republike Su-
nay je sprejel njegov odstop,
hkrati pa je zaupal mandat za
sestavo nove vlade — Etemirelu.
LAGOS — Zvezna nigerijska
vlada je objavila dekret, po ka-
terem bo moralo prebivalstvo v
dveh tednih izročiti vse skrito
orožje. Zvezne oblasti se bojijo,
da so Biafrčani po zlomu Biafre
skrili velike količine orožja in
streliva.
NEV DELO — Zahodonemški
zunanji minister Walter Scheel je
med obiskom v Indiji dejal, da
je Hallsteinova doktrina mrtva.
Po tej doktrini je bonska vlada
prekinila diplomatske odnose z
vsako drugo vlado, ki je diplo-
matsko prizaiala Nemško demo-
kratično republiko.
WERTHEIM — Neonacistična
stranka ZRN (NPD) je spet iz-
volila za sivojega voditelja Adolfa
von Thaddena. Stranka lani nI
dobila na parlamentarnih volit-
vah 5 odstotkov glasov in zato
ni dobila nobenega poslanca v
Bundestagu.
VAL D'ISERE — V torek, 10.
februarja je v tem znanem fran-
coskem zimsko-športnem središču
ogromen snežni plaz, ki je po-
kopal pod seboj planinski hotel
mladinske izletniške organizacije,
terjal 48 mladih življenj. Iz ru
še vin so izvlekli tudi 60 ranjenih.
PARIZ — Španski zunanji mi
nister Lopez Bravo je na koncu
obiska v Franciji podpisal spo-
razum o prodaji .30 franco.skih
lovcev bombnikov mirage Špa
niji.
tedenski zunanjepolitični pregled
»Dol z ZDA, sovražniki!«,
»Dol z zavezništvom med
Izraelom in Washing o-
nom!«, »Smrt morilcem!«,
»Bombe in krogle do zma-
ge!« S takimi in podobnimi
vzkliki in transparenti je
kakih 500.00Ü demonst an-
tov v Kairu obso,ialo izrael-
ski letalski bombni napad
na železarno v Abu Zabalu,
v predmestju Kaira, ki je
povzročil smrt 70 delavcev.
Ranjenih je bilo kakih sto
oseb.
Demonstranti so vzklikali
predsedniku Naserju, libij-
skemu voditelju Gadafiju in
sudanskemu voditelju Nu-
meiriju. Nekaj dni prej je
bil v Kairu »mali« arabski
vrh ob udeležbi voditeljev
ZAR, Sudana, Jordanije, Si-
rije in Iraka.
Napad se je zgodil v ju-
tranjih urah, ko je prihaja-
la na delo dopo! danska iz-
mena. Morda bi bilo število
žrtev še večje, ko ne bi imel
delavski vlak zamude. Na-
, pad na očitno nevojaški cilj
I je povzročil razumljivo
I ogorčenje ne samo v arab-
skem svetu, ampak tudi dru
god. Predsednik Tito je s
poti po Afriki posai pi^mo
predsedniku Naserju, v ka-
terem ostro obsoja ta zlo-
čin. Poleg naše vlade je
med dru.iïimi obsodila ta na-
pad tudi britanska vlada in
celo ameriški State Depart-
ment — zunanje ministrstvo
— je protestiralo v Tel Avi-
vu.
V	Tel Avivu še naprej
vztrajajo, da je bilo bom-
bardiranje železarne v .Abu
Zabalu »tehnična pomota«
in da so izraelski piloti v
resnici nameravali napasti
vojaško taborišče, ki ,je
menda tam v bližini. Izra-
elci niso toliko zaskrbljeni
zaradi arabskega ogorčenja.
Bolj jih skrbijo politične in
diplomatske posledice njii'O-
vega dejanja.
V	nekaj dneh bi se mora-
la ameriška vlada odločiti,
ali bo prodala Izraelu lov-
ce bombnike phantom ali
ne. Ti lovci bombniki so iz-
razito ofenzivno orožje. Na
to je opozoril tudi predsed-
nik Naser, ki je dejal, da
je zato zahteval od Sovjet-
ske zveze, naj pošlje ZAR
najmodernejša sovjetska le-
tala mig—23. Ker pa ZAR
nima dovolj izurjenih pilo-
tov, je mendtt zaprosil tudi
za kakih dvesto sov.jetskih
pilotov in inštruktorjev.
Da bi bil položaj še bolj
zapleten, je v Jordaniji sko-
raj izbruhnila državljanska
vojna med jordanskim reži-
mom kralja Huseina in pri-
staši palestinskih osvobodil-
nih organizacij. V glavnem
mestu Jordanije Amanu so
se zabarikadirali po nekate-
rih četrtih palestinski ko-
mandosi in se spopadli z
vladnimi četami. Po aman-
skih ulicah še vedno vozijo
tovornjaki, polni komando-
sov, ki so do zob oboroženi,
čeprav je vlada prepovedala
nošenje orožja.
Če ne bi bil v zadnjem
hipu posredoval kralj Hu-
sein, ki se je sestal z upor-
niki, bi bila verjetno iz-
bruhnila državljanska vojna,
Komandosi so se vznemirili
oh govoricah, da se kralj
Husein menda namerava za-
četi pogajati z Izraelci.
Vse kaže, da so se dovolj |
vznemirile tudi velesile, /a
diplomatskimi »ku isami« ,је
zel« živahno. L' Tant üO
obiskal Moskvo in se tam
pogovoril tudi s švedskim
veleposlanikom Jarringoni,
da bi spet prevzel posredo-
vanje na Srednjem vzhodu-
Sovjetska zveza in Francija
sta za čim hitrejše ukrepC'
Celo Washington se je men-
da začel nagibati k prepri-
čanju, da ni več dosti časa.
Predsednik Naser poskuša
obrzdati srd svojega ljud-
stva, ker pravilno račun». |
da ima ZAR več upanja od |
diplomatskega in političnei;a >
pritiska velesil na Izrael
kakor od nepremišljene vo-
.jaške akci.je. Toda čas zel"
hitro mineva.
Predsednik vlatle Nenišk«
DR Willy Stoph ,ie v pism«
povabil zahodnonemsííeí*
kanclerja, naj obišče vzhod-
ni Berlin in se z njim P^' ^
govori o odnosih med »b»*' ,
ma Nemci jama. Večina k"' j
mentatorjev soglaša, da s« ,
bo Brandt zelo verjetno "d- ^
zval vabilu, ker bi si^er
nikal lastna prizadevanja ^
zbližanje med Bonnom
Berlinom, Hkrati prihajaj®
Iz Moskve ugodna poročila
o sovjetsko-zahodnoncmšli'^
pogovorih. Sov je ski zunaiW
minister Gromiko je
sprejemu pri zahodïionerfl'
škem veleposlaniku v
skvi AHardtu de.jal, d» P®' j
govori uspešno napreduje:"
in da »misli SZ popolnotn»
resno« dosegi sporazum.
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
■	GOSPODARSTVO V JANU-
AR.iU — Januar je v gospodarstvu
vedno najšibkejši mesec, ker ta-
krat v mnogih tovarnah popravlja-
jo stroje in se pripravljajo na no-
vo proizvodnjo. Letošnja industrij-
ska proizvodnja v Sloveniji pa je
bila tudi v januarju razveseljiva,
saj je bila v primerjavi z lanskim
januarjem kar za 11 odstotkov
večja in le za 3 odstotke manjša
kot je znašalo lansko mesečno pov-
prečje, Povečalo se je tudi število
zaposlenih. Samo industrija v Slo-
veniji je zaposlovala v januarju
250.836 ljudi, kar pomeni kakih 1000
več kot lani v decembru in 10.930
ljudi več kot v lanskem januarju.
V celotnem družbenem sektorju
pa je bilo zaposlenih 518-600 ljudi.
Konec decembra je bilo v Sloveniji
prijavljenih 17.570 nezaposlenih,
kar pomeni 8,2 odstotka manj kot
leto prej
Izvoz iz Slovenije pa je bil janu
arja le za 1 odstotek večji kakor v
lanskem februarju, medtem ko je
hil celoten jugoslovanski januarski
izvoz kar za 31 odstotkov večji kot
v lanskem januarju.
■	LANSKE INVESTICIJE —
iranske investicije v naši državi so
znašale 28.900 milijonov din in so
bile za 14,9 odstotkov večje kot le-
to dni prej. Po fizičnem obsegu so
bile lanske investicije še vedno
manjše kot pred reformo, če seve-
da upoštevamo spremenjene cene.
Najmanj so se lani povečale inve-
sticije v Bosni in Hercegovini (le
za 2,4 v Sloveniji so" se pove-
Ugoden začetek
milijoni čistega dohodka, kar je za
njih že pozitivno, čeprav so te šte-
vilke seveda še hudo skromne
(prej so poslovali z izgubo). Za
modernizacijo so lani porabili 230
milijonov din. Stane Kavčič je ob
tem poudaril, da je treba železnico
podpreti v njenih prizadevanjih za
modernizacijo štajerske proge in
za dograditev koprske proge. Pred-
lagal je, naj si železnica za svojo
modernizacijo prizadeva dobiti
mednarodni kredit.
И PREMALO KVALIFICIRA-
NIH — Predsednik slovenskih sin-
dikatov Tone Kropušek je na ne-
davnem občnem zboru ljubljanskih
sindikatov izjavil, da zaposlujemo
zdaj v Sloveniji povprečno manj
kvalificirane ljudi kot v preteklo-
sti. Polovica mladine, ki prihaja v
industrijo, nima končane osemlet-
ke. V Sloveniji imamo 60.000 pre-
več zaposlenih nekvalificiranih de-
lavcev, hkrati pa 60.000 premalo za-
poslenih kvalificiranih delavcev.
Kvalificirani delavci odhajajo v tu-
jino, kjer je produktivnost večja,
doma pa ostajajo nekvalificirani
ljudje. To je zelo škodljiv pojav in
sindikati si morajo prizadevati, da
bi ga čimbolj uredili.
■ KAKO DO STANOVANJA?
Prejšnji teden je bilo v Kopru
dvodnevno posvetovanje o zasno-
vah bodočega stanovanjskega go-
spodarstva v Sloveniji. Na posve-
tu, ki sta ga pripravila Združenje
stanovanjskih podjetij Slovenije in
Gradbeni center Slovenije, je sode-
lovalo kakih 200 predstavnikov ob-
čin, stanovanjskih, komunalnih in
gradbenih podjetij, urbanistov,
bančnikov in drugih- Med drugim
so govorili tudi o sistemih družbe-
ne pomoči pri graditvi stanovanj.
Ta družbena pomoč, ki je nujna,
naj bi omogočala priti do stanova-
nja tudi ljudem z manjšimi oseb-
nimi dohodki.
Б NOVOSTI ZA VOZNIKE —
Pred dnevi je začel veljati novi
zvezni pravilnik o prometnih pra-
vilih na cestah. Le-ta določa »pra-
vila lepega vedenja« med udeležen-
ci cestnega prometa. Prvega julija
letos pa bo začel veljati nov pravil-
nik o opravljanju vozniških izpitov.
Po tem pravilniku se bo možno
pripravljati na izpit samo pri in-
štruktorjih, ki bodo opravili ustrez-
ne izpite- Kandidati za voznike bo-
do lahko opravljali šoferske izpite
samo v mestih z bolj razvitim pro-
metom.
cale za 18,5 %, v Hrvatski za 23 %,
v čmi gori pa za 49 %.
m PODPORA MODERNIZACIJI
ŽELEZNIC — Ob nedavnem obi-
sku predsednika republiškega izvr-
šnega sveta Staneta Kavčiča v
Združenem železniškem transport-
nem podjetju Ljubljana so pouda-
riU, da je to podjetje lani doseglo
preobrat v svojih poslovnih rezul-
tatih. Lansko leto so končali s 7
MaSKVA — Dva mlada italijan-
ska demon-çtranta, ki so ju pre-
tekli teden obsodili na leto dni
prisilnega dela v sovjetskem ta-
borišču. so »ispustili in izgnali iz
Sovjetsike zvesse.
POPIS NEKDANJIH AKTIVISTOV OSVOBODILNE FRONTE
^iUor za proslave pri re-
hiiški konferenci SZDL Slo-
iie je pri odločanju o le-
^'^em zboru aktivistov, ki
y Dolenjskili ТорИсаћ
^ Aprila, posebej poudaril
t^xe'oo, da bi vsaj zdaj, 25
r ^ osvoboditvi organiza-
SZDL Končno evidenti-
^g vse nekdanje aktiviste
^ zaradi velikih preselje-
ni po vojni se je mnogo
'panjih aktivistov izgubi-
" ij) so tako ostali pozab-
l?pni Ljudje so se selili z de-
Ple v mesta in tako izgubi-
f itiKe z nekdanjimi aktivi-
'.'oF, zlasti pa so ostali
rabljeni nešteti tihi in
^žrtvovalni sodelavci OF, ki
^ osvoboditvi niso prišli do
^litičnih in drugih fimkcij.
^idel so organizirani v or-
ganizaciji Zveze borcev, toda
^ vsi. Ostali so pozabljeni
^ái dostikrat zagrenjeni.
socialistična zveza, nasled-
nica Osvobodilne fronte slo-
' vensicega naroda, je dolžna
jäinujeno popraviti. Zaradi
tega naj vse občinske konfe-
rence SZDL takoj sedaj ure-
dijo i25popo]nijo sezname
¡astivistov OF. To delo bi bi-
lo po našem mnenju izved-
ljivo na ta način, da bi se
vsi nekdanji aktivisti sami
prijavljali s potrebnimi po-
datki občinskim organiza-
cijam SZDL v tistih krajih.
Kjer so med vojno delovali
^ot aktivisti OF. Tako zbra-
ne sezname naj organizacije
SZDL uredijo in posamezne
prijave tudi kritično preso-
dijo, v kolikor se ne bi skla-
dali s preverjenimi zgodovin-
skimi ugotovitvami in krite-
riji, po kaierih je opravičen
naziv aktivista.
Izvršni odbor SZDL meni,
da je treba šteti med ajctivi-
ste Osvobodilne fronte slo-
venskega naroda -zlasti tiste,
ki so v času osvobodilnega
gibanja v letih 1941 do 1945
bili:
—	člani IO OP, Vrhovne-
ga plenuma OF, člani SNOS,
.odposlanci kočevskega zbora,
—	člani nekdanjih pokra-
jinskih, okrožnih, podok rož-
nih, okrajnih, rajonskih in
terenskih odborov OF ter
odborov " OF raznih ustanov
in poklicev,
—	članice odbora AFŽ,
—	člani vodstev mladin-
skih organizacij (SKOJ in
ZSM) od osnovnih do naj-
višjih,
—	člani poveljstev Narod-
ne zaščite, zlasti v letih 1941
in 1942, ter tisti, ki so v tej
polvojaški frontovski organi-
zaciji zbirali orožje in opre-
mo za partizane ali obvešča-
li partizane o sovražnih pre-
miKih ter se udeleževali ak-
cij NZ na zasedenem ozem-
lju,
—	člani odborov Delavske
enotnosti (sem je šteti tudi
take odbore v Trstu in Trži-
ču, kjer je bila organizacija
DE glavna oblika skupnega
revolucionarnega boja sloven-
skega in italijanskega prole-
tariata),
—	vsi tisti, ki so trajno
aktivno sodelovali pri zbira-
nju sredstev za ljudsko po-
moč, materiala za partizane,
ali aktivno sodelovali pri
skrivanju in transportiranju
take pomoči,
—	zdravniki in zdravstve-
no osebje, ki so zbirali in
pošiljali sanitetni material ali
pa zdravili ranjence in ilegal-
ce,
—	terenski zaupniki in ob-
veščevalci,
—	družine ali osebe, ki so
dajale stanovanja in zavetje
ilegalct^n,
—	Kunrji in kurirke, ki so
vzdržt^vali zveze med posa-
meznimi ilegalci v okupira-
nih krajih,
—	družine, ki so skrbele
za otroke ilegalcev in parti-
zanov,
—	tisti, ki so dajali pro-
stor za ilegalne tehnike in
ki so v taikih tehnikah de-
lali,
—	člani gospodarskih ko-
misij, ki so požrtvovalno
zbirali hrano in drugi mate-
rial za partizansko vojsko,
—	člani NOO, izvoljenih
na osvobojenem ozemlju
1932 ali kasneje ti odbori
so bili večkrat tudi odibori
OF ter so morali večkrat de-
lovati tudi ilegalno,
I
—	interniranci, к1 so v ta-
boriščih organizirano delova-
li v interesu osvobodilnega
boja,
—	slovenski pregnanci v
Srbiji in na Hrvaškem, ki
so organizirano kot aktivisti
sodelovali v srbskem ali hr-
vaškem osvobodilnem giba-
nju,
—	končno vsi tisti, ki so
še na razne druge načine or-
ganizirano sodelovali pri slo-
venskem osvobodilnem boju
doma aili v tujini.
Vse zgoraj naštete je mo-
goče smatrati za aktiviste
OF, v Kohkor je bilo njiho-
vo delo organizirano in traj-
nejšega značaja ter da se ni-
-so izneverili ali kapitulirali
ter г delom prenehali, razen
iz opravičljivih razlogov, kot
so npr zapor, internacija,
ah po direktivi OF iz var-
nostnih razlogov.
Pozivamo vse organizacije
SZDL, da takoj pristopijo k
urejanju Spi-SKOV aktivistov
OF, da poiščejo pozabljene
aktiviste ter obenem pregle-
dajo, v kalcšnem položaju
živijo. Zlasti je treba poskr-
beti za njihov socialni polo-
žaj in po potrebi poskrbeti
za družbena priznanja za
njihovo aktivistično delo.
Prav bi bilo, da bi organi-
zacije SZDL zbrale vse svo-
je nekdanje aktiviste ter jim
dale ob letošnjem jubilej-
nem letu priznanja. Nadalje
se nam zdi tudi primerno,
da bi imele organizacije
SZDL aktiviste OF v stalni
evidenci, ter jim po potrebi
nudile moralno in tudi ma-
terialno pomoč, če so je
potrebni. Zavedati se mora-
mo, da so izkušnje nekda-
njih aktivistov OF dra-
gocen elemem tudi naše da-
našnje vseljudske obrambne
pripravljenosti in sposobno-
sti.
Priporočamo organizacijam
SZDL, da poskrbijo za ude-
ležbo m omogočijo prevoz
vseh nekdanjih aktivistov OF
na ¿CK>rovanje v Dolenjsk;ih
Toplicah 26. aprila.
Republiška Konferenca SZDL
Slovenije bo tiskala in raz-
poslala svojim organizacijam
prijavne dopisnice za nekda-
nje aktiviste OF z namenom,
da se aktivistom olajša pri-
javljanje. Te bodo lahko tu-
di služile za kartoteko akti-
vistov OF.
Izvrëni odbor
republiške konference
SZDL
Slovenije
iz naših krajev
hočejo svojo
sobo
Òlaaii mladinskega aktiva
Vitanje so bili v preteklem
obdobju zelo delavni. Skup-
no s Turističnim društvom in
Krajevno skupnostjo so pri-
čeli graditi bazen v velikosti
40X25. Organizirali so tudi
več proslav in drugih prire-
ditev. Njihova največja želja
pa je, da bi v bližnji prihod-
nosti lahko v svojem kraju
uredila klubsko sobo. Sestan-
ке in plese unajo sedaj v sej-
ni sobi кгајетое skupnosti.
T. T.
požarna varnost
v občini so lani opravili 32
požarno varstvenih pregledov
in pri tem ugotovili, da de-
lovne organizacije nimajo naj-
bolje urejenih pvožamo var-
nostnih naprav. Zn<ačilno je
tudi, da ne prispevajo sred-
stev za opremo 25 gasilskih
enot, kolikor jih je v občim.
Takšen odnos se utegne se-
veda maščevati, zato bi bilo
treba, kot menijo, o požarni
varnosti več razmišljati.
vedno već vozil
Na šmarskem področju je
registriranih 2.700 motornih
vozU, vozniško dovoljenje pa
ima 2.855 občanov. Medtem
ko so prometni organi odvze-
li lani voznikom 355 tablic,
je bilo 52 voznikov kaznova-
nih zaradi vinjenosti.
Naraščanje motorizacije pa
ima, kot vemo, še druge po-
sledice: na območju občme je
bilo 213 prometnih nesreč, ki
so terjale 5 smrtnih žrtev,
47 je bilo huje, 48 pa lažje
poškodovanih.
neugodna
struktura
Odhajanje mladih ljudi a
kmečkih gospodarstev zaradi
boljšega življenja in lažjega
zaslužka v mestu postaja ve-
dno aktualnejšl problem. Ta-
ko je v šentjurski občini sta-
rih nad 50 let 1.612 lastnikov
kmetij аИ 62 in pol odstotka
vseh. Najmočnejša v tej ne-
ugodni starostni strukturi je
sKupina kmečkih lastnikov
nad 60 let, saj je takšnih kar
33,5 odstotka.
seja občinske
skupščine
Jutri ajutraj se bodu na
sedmi redni seji zbrali odbor,
niki obeh zborov skupščine
občine Šentjur. Poleg vrste
odlokov in predlogov bodo
obravnavali srednjeročni pro-
gram kmetijstva občine Šent-
jur ter problematiko davčne
politike na območju občine.
Na jutrišnji seji bodo govo-
rili tudi o ustanovitvi sklada
za postavitev spomenikov
skladateljem Ipavcem.
stanarine
Tudi v Šentjurju pri Celju
bodo najverjetneje sprejeli
odlok. Ki bo zajezil nenehno
naraščanje stanarin. Tako so
pripravili predlog, da se sta-
rjarine, ki jih plačujejo imet-
niki stanovanjske pravice po
stanovanjski pogodbi, v le-
tu 1970. ne smejo povečati
nad znesek stanarine, ki je
veljal za mesec december le-
ta 1969.
SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO
VRTICKARJEVE POMLADNE TEGOBE
človek, ki je pred 15. leti
zapustil Celje in se danes
vrača, se bo težko zaiašel.
Na savinjsko stran se širi
naselje Otok, na Dolgem po-
lju je nastalo novo selišče
bloiîovnih in enodružinskih
stavb. Bivši hudinjski trav-
niki so izginili na täeh in na
owobnem gričku so si mno-
F ustvarili svoj novi dom.
íía Lavi nastaja gradbišče za
preko 50 novih stanovanj-
skih hišic. Tudi v daljnji
okolici mesta rastejo nove
i'i^še, kakor gobe po dežju.
Lastniki teh so pretežno
"liiidi zakonski pari, ki si
ustvarjajo družinska gnezda.
teh novih domovih na-
^«jajo vrtički, ki jih v po-
^!_dobi poživljajo cvetoči
™-čki ter bujno cvetje ra-
enoletnic in trajnic. Ti-
^^ si imajo ob hiši malo
^ zemlje, si privoščijo še
^110 sadno drevo aH gr-
JJ^ jagodastega sadja, še
iP^jši so oni, ki si more-
novem domu urediti
zeleno ploščad.
Jetniki teh novih vrtov če-
lu "üiogo " žrtvujejo za na-
Pj^ sadilnega materiala in
tekmujejo med seboj,
jjj Si bo vrtiček lepše ure-
Ob /sej tej pohA'^alni vne-
za čim boljšo ureditev
jjj^J^ pa strokovno razple-
ti«	marsikaj pogre-
vsak dela po svoje, ta
oni zopet s po-
bortT^™ smislom neke
'KUitume urejenosti.
*
njj^^^l nami je pomlad. Po-
i»Oj se bomo podali na
laviiav^®^®. jih urejali, po-
^erai	napake od
\ ^Sadili bomo dreves-
'ftjaf^^^ce in cvetje, p-e-
dosa levali. Vsemo-
goče želimo imeti na svojem
skopo odmerjenem zemljiš-
ču. Premalo poznamo rastje,
da bi mogli presoditi, kakš-
na bo slika čez nekaj let.
Cesto sadimo v neprimer-
no zemljo, smo neučakani
in hočemo po vsej sili sadi-
ti, predno smo si zemljo
primemo pripravili. Vsaka
prenagljenost se maščuje. Ne
smemo pozabiti, da vsaka
rastlina živi in uspeva po
geslu DAJ—DAM, z drugimi
besedami brez življenjsko
nujnih ^hranljivih snovi rast-
lina ne more rasti, ne ove-
teti ali roditi v naše zado-
voljstvo. Mnogo nepotrebnih
izdatkov in razočaranj bo
odpadlo, če bomo delali na-
črtno in po predhodnem po-
svetu s strokovno razgleda-
nimi ljudmi. Vsaka prenag-
ljenost m nenačrtnost pri ta-
kem delu Je tudi za petične
ljudi predraga.
Pri zasajanju lepotnega
rastja moramo upoštevati
najrazličnejše dejavnike, ka-
kor: Kako se bo drevesce,
grmiček ali trajnica razra-
ščala na širino, do kakšne
višine se bo povzpela ali
uspeva v sončni legi, ali ■ pa
ljubi polsenco ali morda ce-
lo odsojno lego. Važen je tu-
di čas cvetenja ali barva
cvetja, želimo imeti zimzele-
no ali listopadno grmovnico?
Sodi na to mesto listavec ali
morda iglavec. Taka in po-
dobna vprašanja je treba
razčistiti preden .se lotimo
dela.
»Valentin ima ključ kore-
nin,« pravi star vremenski
pregovor; ta je že za nami-
Ker pa strokovno aki svetu-
jejo, da je mnoga dela tre-
ba opraviti pred novo rast-
jo, pomeni, da bo imel vrtič-
kar že v sledečih dneh kar
dosti posla.
Začnimo z obrezovanjem
okrasnih grmovnic. Pri tem
upoštevamo, da se spomladi
cvetoče grmovnice (forzitija,
skobotovec, rano . cvetoče
medvejke, lipovka idr.) obre-
zujejo takoj po cvetenju. Se-
daj pa je čas, da obrežemo
japonsko kutino, tamarisko,
japonski sipek, česmine, pe-
toprstnik, panešpljice in dru-
ge poleti cvetoče grmičke.
Predvsem bomo izrezali sta-
rejše poganjke, ki v rasti in
cvetivosti popuščajo. Spozna-
li jih bomo tudi po barvi
lubja, ki je običajno tem-
nejše Pri tem delu bodimo
natančni in režimo kolikor
le mogoče globoko ter ne
puščajmo čepov, ki kazijo
zunanji izgled grmička, kar
je pa še hujše; trohnijo in
s tem zavirajo normalno rast
sadike. — Po vrtovih opaža-
mo še tretjo skupino lepot-
nih grmovnic in bo: budle-
ja, zimzelena krčnica, kerija,
grmasta detelja ipd. Te cve-
tejo na enoletnih mladikah
in običajno povsem ali pa
le v vršičkih pozebejo. Tudi
te porežemo sedaj in to v
živo do zdravega lesa.
Sadna drevesca bodo dre-
vesnice (Mirozan idr.) začeli
izdajati prihodnji mesec.
Tam boste ob nakupu sadik
dobiU tudi tiskana navodila
za pravilno sajenje in oskr-
bovanje sadik. Kdor name-
rava saditi drevje in grmov-
nice, naj takoj sedaj pripra-
vi jame, da bo mraz zemljo
še pred hladitvijo zrah-
ljal. Globina jame naj bo
okoli 40 cm, glede širine pa
naslednje: na celini čim šir-
šo, preširoka gotovo ne bo;
kjer je zemljišče nasuto, ni
nujno kopati na širino.
Roža-vTtnica je in bo še
dolgo veljala za kraljico vr-
tov. Zato jo najdemo doma-
la na vsakem vrtu. Ne bo od
škode, če tudi tem posveti-
mo nekaj misli. — že pri
nakupu je potrebna previd-
nost. Sadike so drage, zato
je pač pametr.o, da jih na-
bavljamo pri solidnih in pri-
znanih dobaviteljih. Uspeh
ali neuspeh je odvisen pred-
vsem od pravilne saditve.
Pred sajenjem obrežemo ko-
renine do zdravega lesa ru-
menkasto-rjava barva na re-
zi je znak, da je korenina
ozebla, suha. Za nekaj ur
postavimo sadiko pred saje-
njem v zmes ilovice in krav-
jeka; tu se rastlina osveži,
gosta zmes, ki se korenin
oprime, pa služi kot začetna
hrana, dokler se sadika na
novem rastišču ne ukoreni-
nl. Pregloboko sajenje je
prav toliko usodno, kakor
preplitvo. Takoj po saditvi
bomo rastlino primemo ob-
suli. To zaščito odstranimo
šele po par tednih, ko bo
začela sadika močno odga-
njati. Takrat jo bomo tudi
dokončno obrezali na 2—3
očesa; prvo leto je ne sme-
mo preveč obremeniti z na-
stavkom cvetja. Nikakor pa
ne opustimo občasnega zali-
vanja, kajti mesec marec je
često pravi sušeč. To velja
tudi za sadno drevje, grmov-
nice in dnigo, kar v tej do-
bi sadimo.
Pomladne pozebe. Zanimi-
vo je, da se v tej dobi po-
javljajo na sadnem drevju
in nekaterih grmovnicah po-
škodbe zaradi mraza. Doslej
je rastlina počivala. Febru-
arja in marca pa imamo
mnogo toplih dni, katerim
sledi mrzla noč. Sončna to-
plota Je v rastlini izzvala so-
kove, ki so doslej mirovali.
Ker pa zmrznjena voda, to-
rej led, zavzema večjo pro-
stornino, kakor ^oda v te-
kočem stanju, pride do na-
petosti, ki trgajo staničje
lubja in pojavijo se na deb-
lih in debelejših vejah celo
razpoke. Taki pojavi »pomla-
danskih pozeb« so v zavetnih
legah še bolj pogosti. Zava-
rovanje pred temi je kaj
enostavno. RastUno je treba
le zasenčiti: papirnati ovoji,
lepenka, smrečje ipd. Vrtnar-
ji uporabljajo celo nekakš-
ne panoje, s katerimi zasen-
čijo rastline, ki so podvrže-
ne pomladni ozebi.
Lastniki vrtov v severoza-
hodnem delu mesta bodo
pomladi zaprepaščeni nad
škodo, ki jo bodo povzročile
gosenice. Po sadnem drevju
(hruške, češnje), pa tudi po
mnogih okrasnih grmičkih,
na primer glogov špalir pred
METKO v Ipavčevi ulici, vi-
si polno goseničjih zapred-
kov. V teh prezimujejo ma-
le goseničice, ki bodo pri-
vrele na piano čim bo rast-
lina ozelenela in jo bodo ne-
usmiljeno oklestile. Tudi te
nadloge se bomo poceni re-
šili. Treba je pač v tej dobi
odstraniti ta gnezdišča gose-
nic in jüi sedati. Kjer s
škarjami ne dosežemo, si
pripravimo nekakšno baklo:
v konzervno škatlo damo ža-
govino, ki smo jo prej ovla-
žili z gorilnim oljem, to na-
taknemo na drog in zapred-
ke kar na drevesu zažgemo.
Vendar mora biti ta akcija
splošna; če sosed tega ne bo
opravil, se bo jeseni nadlo-
ga ponovila.
Sestavku je bil prostor
vnaprej odmerjen. Marsikaj
bi bilo še potrebno omeniti.
Gornje misli so namenjene
vrtičkarjem, ki si želijo ob
novem domu ustvariti pri-
jetno okolje, če sem s tem
sestavkom kjerkoli koristil,
je smoter dosežen.
Janko Prislan
Vsaka beseda v ma
lem oglasu stane 0.5Ü
Ndìn (za оагоспШе) in
11,60 Ndin (za vse dni
ge). Ob posredovanju
naslova v upravi lista
zaračunamo še dodat
nih 1,00 Ndin; za ogla
se pod šifro pa po 2,00
Ndin
SENO prodam po ugodni ce-
ni. Slavko Kresnik, Gori-
ca 47.
V BLIŽINI Laškega prodam
do polovice grajene hiše z
lepim vrtom 1040 m^ ugod-
' no proda Jože Tmovc, Re-
čica 34, Laško.
■^\LJNOGLED 6x30 in še
^ruge predmete prodam. Na-
jIov v upravi lista.
dobro ohrajeni omari
^rodam. Vprašati pri šifer,
Celje, Dečkova c. 20.
ŠKOB prodam. Štefan Lešek,
Šentjanž 27, Laško.
7 TEDNOV stare pujske pro-
da Ivan Jug, Cmolica 39,
Šentjur pri Celju.
ŠI\''AIiNI stroj Singer poceni
prodam. Naslov v upravi
lista
GOSPODARSKO poslopje (ma-
rof), ali posamezno pro-
dam. Ostrešje v dobrem
stanju. Poldi škofca, Celje,
Lokrovec 11.
POSESTVO z vseljivo hišo z
vsemi premičninami s po-
vršino 12 ha v vasi Vrh nad
Lašikim prodam. Cena po
dogovoru. Ferdinand Cver-
le, Radoblje 4 a. Laško.
PRENOSNO garažo, primemo
tudi za drvarnico prodam
poceni — takoj. Naslov v
upravi lista.
FIAT 750 ugodno prodam. In-
formacije, telefon 71069
»Zarja«, Žalec.
ŠKODO 1000 MB, letnik 69,
prodam ugodno. Informa-
cije ob 6. do 14. lu-e na
telefon 71-069, Zarja, Žalec.
GRADBENI les, stesano ostre-
šje za stanovanjsko hišo
prodam. Naslov v upravi
lista.
SADNE sadike vseh vrsti ter
vrtnice prodaja Kmetijski
kombinat Žalec, sadjarstvo
Mirosan, Petrovče, vsak dan
razen nedelje od 7.—-14. ure,
vsak torek in petek od 7.
do 16. ure.
WARTBURG karavan, letnik
69, ugodno prodam Naslov
v upravi Usta.
KRMO, krompir in korenje,
prodam. Velenšek, Ostrož-
no 105.
OMARO prodam. Celje, Tru-
barjeva 22/1 — desno.
KROŽNO žago 2» žaganje hlo-
dovine prodam po ugodni
ceni. Kari Gojznikar, Pan-
krac 1, Griže pri Žalcu.
ZAZIDLJIVO zemljišče ugod-
no prodam (800 m^). Tere-
zija Komerički, Petrovče 94.
VELIKO količino sladkega se-
na prodam. Franc Ban, Lo-
pata 65 (Ostrožno).
DOBRO ohranjen fiat 500 (to-
polino) ugodno prodam.
Naslov v upravi lista.
TRAČNO žago in moped T 12
prodeun. Cesta v Laško (Po-
Me).
AVTO kombi prodam ali me-
njam za lažje vozilo. Na-
slov: Kari Dvoršak, Mala-
homa 28, Oplotnica.
POSESTVO z goepo^rskimi
poslopji 10 ha zemlje (elek-
trika, vodovod v hiši) v
bližini avtobune postaje
prodam ugodno. Alojz Hoh-
ler, Vojnik, Razgor 1.
ŠTIRILETNO, 600 kg težko
kobilo prodam Franc Pla-
ninšek, Zg. Hudinja 14.
GOSPODARSKO poslopje z
dvoriščem v Marija Grad-
cu 7, Laško, prodm. Po-
slopje trdno zidano, zaradi
svoje lokacije pa zelo pri-
memo za obrtno delavnico,
z adaptacijo I. nadstropja
pa se z malimi stroški lah-
ko pridobi lepo stanova-
nje. Vodovod, elektrika, ka-
nalizacija in hišna številka,
vse nared. Podrobnejše in-
formacije daje: Turk, Mari-
ja Gradec 4, Laško.
2 DO 3 tone sladke krme
(seno in otavo) prodam.
Naslov v tipravi lista.
PRIKOLICO za osebni avto,
nosilnosti 400 kg prodam.
Anton Kelhar, Ločica 69,
Polzela.
POTOVANJE London—Pariz
prodam. Naslov v upravi
lista.
AVTO »Kombijolo« kupún. Na-
slov v upravi lista.
OPEL karavan novejši ku-
pim. 10.000 din takoj, ostalo
po 1000 din mesečno. Pis-
mene ponudbe pod »Kara-
van«.
BALANCNO 5 aU 10 kg na-
mizno tehtnico z medeni-
nastimi sikledami in uteži
kupim takoj. Ponudbe po-
šljite na Poženel, Bife Park,
Celje.
MLADA poštena zakonca z
otrokom iščeta sobo in ku-
hinjo v Celju ali bližini.
Naslov v upravi lista.
MLAD ekonomist išče oprem-
ljeno sobo s souporabo ko-
palnice. Kličite telefon 37-45
vsak delavnik dopoldne.
LEPO ogrevano sobo in vso
asikrbo nudim upokojeniki
za manjšo pomoč. Ostalo
po dc^ovoru. Naslov v up-
raivi lista.
ENODRUŽINSKO hišo v Ce
Ijju lOQxLm. Plačljivo takoj.
Naslov v i4)ravi lista.
GOSTILNA v turističnem kra-
ju sprejme kmečko dekle,
lahko starejša. Oskrba v
hiši. Plača dobra. Naslov
v uprawi lista.
GOSPODINJSKO pomočnico
z delnim znanjem kuhanja
sprejmemo k otrokoma od
4 do 8 let. Plača dobra.
Zglasite se popoldne pri
Cilki Globočnik, Grobel-
no 19.
GOSPODINJSKO pomo&iico
sprejmemo k dvema otro-
koma v starosti od 2 do 5
let. Zglasite se v popoldan-
skem času ter v soboto in
nedeljo. Alojz Recko, Gori-
ca pri Slivnici 29 a.
VAJENCA za elektrotnstala-
tersko stroko sprejmem.
Osemletka obvezna. Mihael
Velenšek, Elektroinstalater-
stvo, Celje, Mariborska ce-
sta 54.
TRIMESEČNEGA otroka dam
v popolno oskrbo zaradi
odhoda v tujino, za pol do
do enega leta. Ponudbe na
upravo lista pK)d »Mlada
mamica«.
ZA GOSPODINJSTVO starej-
ši osebi iščem upokojenko.
Hrana in stanovanje brez-
plačno, ostalo po dogovoru.
Veselje do vrta. Informa-
cije: Jože Satler, frizer, Ce-
lje, Mariborska c. 66.
VESTNEGA zastopnika za
prodajo rolet na območju
štajerske iščem. Pismene
ponudbe na upravo lista
pod »Procetïti od promete«.
INSTRUIRAM matematiko za
višje razrede osemletke. Na
slov v upravi lista.
MLAJŠO upokojenko, zdravo,
snažno in pošteno, za po-
moč pri gospodinjstvu v Sa-
vinjski dolini sprejmem. Nu-
dim opremljeno sobo s po-
sebnim vhodom in popolno
oskrbo. Ostalo po dogovo-
ru. Naslov v upravi lista.
ZAHVALA
Zdravnikom, glavni g,
in ostalemu osebju inte^)
oddelka bolnišnice v
predvsem prianariju dj
hu za izredno skrb ргј ja
ljenju hčerke Eme, jg^
hvala
Pranja De^
PONOVNI
JAVNI POZIV
k vložitvi napovedi za odmero davi(a
na dohodek od stavb za leto 19 69
Ker precejšnje število zavezancev na prvi javi^
poziv do 31. januarja 1970 ni vložilo n^apovedi za od-
mero davka na dohodek od stavb za leto 1969, zato
ponovno pozivamo tiste zavezance, ki napovedi še
niso vložili, da to takoj storijo.
Za dohodek od stavb morajo vložiti napoved vsi
zasebni lastniki stanovanjskih hiš in etažnih sta-
novanj, dohodek od poslovnih prostorov in dohodek
od najemne vrednosti stanovîmj.
Skupščina občine Celje
Davčna uprava
Komisija za delovna razmerja pri
Delovni raioti PTT Celje
ob j avlja
prosta delovna mesta
PISMONOŠ
pri poštah;
Delje, Slovenjske Konjice, Laško, Žalec, Šentjur pri
Celju, Šmarje pri Jelšah in Rogaška Slatina.
Poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega raz-
merja morajo kandidati izpolnjevati še naslednje
posebne pogoje:
—	dokončana osemletka,
—	odslužen vojaški rok,
—	opravljen izpit za vožnjo z mopedom.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 10 dneh
po objavi komisiji za delovna razmerja pri Delovni
PTT enoti Celje.
Podrobnejše informacije dobijo kandidati na upravi
pošte Celje, Titov trg 9.
:sWk v zameystvo
3 - Sonce na modrem nebu, bela cesta pred
nosom, v prtljažniku, med krofi, bedrci in vlo-
ženimi gobicami pa zeleni dolarji! Kaj hočemo
lepšega?
Cesta se je ljubko vila čez našo zeleno do-
movino, kabriolet je žrl kilometre in kaj kmalu
smo bili tam, kjer prično vsa srca hitreje
utripati - bodisi zato, ker tu zapuščamo rodno
žemljico in se podajamo v neznana obzorja
tujine, ali pa zgolj zato. ker imamo v čevlju
zložen bankovec in nas je strah, da bo unifor-
mirani možak ob rampi zapičil svoje sokolje
oko v naša kurja očesa ...
Bili smo pred državno mejo!
Tu, na poslednjem koščku očetnjave, sta
Paradižnikova sklenila še enkrat vdihniti do-
mači zrak in se pred veliko avanturo malce
okrepčati s sendvičem in krhljevo vodo. Za^
žila sta na travnat griček nad cesto.
Paradižnik je odprl prtljažnik. Potegnil ^
na svetlo okorni cekar - in glej nerodnost,
iz cekarja je poskočil veliki rumeni kolač. ^
kotalil se je po travi in zbezljal po gri^"^
navzdol!
Zgodilo se je to v enem samem drobni
hipu!
NOVI IKDM — Uredni-
štvo m uprava Ck-Ijt'. tlre-
Soriiče\u 5 poštni predal
161 tre.iuje uredniški od-
bor (;iavni in odgovorni
urednik HKKNARI) STRM-
CMK. NOVI TEDNIK iz-
liaja od decembra 196!)
kot naslednik CFJJSKICi.A
ir.I)\IK\. ki je izhajal
od IftSr. leta — NOVI
IKDMh izhaja vsako sre-
do Izdaja f;GP »DELO«
— enota informacije pro-
pagande Celje. Tisk in kli-
šeji í-.GF »Delo«. Rokopi.
s(n ne vračamo. Cena po-
samezne številke 60 par,
letna naročnina SO din,
polletni 15 din. Za tujino
zuaši' naročnina 60 din.
Tekoči račun 507-1-1280
l'EI.EFONl: uredni.štvo
í;{-fi9, mali ogla.4i in na-
ročnine: ekonomska pro-
papanda SI-05 podružnica
■.>K-(4i
UM.SKDO IMA:
m
Н01ШВ
Za pu-siia nas je vreme
krepko potegnilo in zato
je marsikdo iamed nas
raje ostal v svoji origi-
nalni maski, kakršno sneg
in dež ne pokvarita — vsaj
tako hitro ne. Sam sem.
se odločil najprej za skok
v Velenje, kjer so obi-
čajno prirejali dokaj do-
miselni pustni karneval.
Toda pot je bila zaman,
zakaj velenjski pustni kar-
neval je. preprosto po-
vedano — crknil. O, ime-
li bi Velenjčani kaj pove-
dati in pokazati, ven-
dar . sami že najbolje
vedo, zakaj so ob to en-
kratno veselje v letu.
Iz Velenja sem na pust-
ni torek .smuknil pogle-
dat v Žalec, če ni slučajno
spet kaj vzknilo. pa ni
bilo nič — z maškarado
na ulicah mladega mesta
namreč. Sicer pa se v
Žalcu nimajo kaj prito-
ževati. ko pa imajo med
letom vsake toliko časa
kakšen prav hecen zapet-
ljaj. Pa to so lokalne,
žalske zadeve, ki z vidika
prenašanja izkušenj dru-
gam ne pridejo v poštev.
Tudi v Oelju so imeli
■pustni cirkus, ki je pri-
romal s periferije, ákoda,
da je vreme nekoliko po-
kvarilo zadevo, zakaj or-
ganiztorji bi se vsaj na
dostojen način poslovila
od Celjanov. Prihodnje
leto namreč tudi z vzho-
da ne bo karnevaOskega
sprevoda v Celje. Zaspani
Celjani lahko samo čakajo
na tisti »odrešilni« trenu-
tek, ko se bodo integri-
rale karnevalske sile Pes
jega. Skale, Marije Grad-
ca in Prosemiškega ter
pripravile edinstven kar-
neval. Pa nekaj takih mu-
zik, kakršna je igrala na
maškaradi v »Evropi« mo-
rajo pripeljati s seboj.
Nekateri so se pritože-
vaJi, da v mesfcu ni bilo
kje pustoratl. O, to bi
kar veljal, zakaj tista lepa
tradicija o velikih ma
škaradah v Unionu ali Na-
rodnem domu je šla po
gobe. Smilijo se mi pred-
vsem otroci, ki so prikraj-
šani za skupni pustni di-
rendaj. Ubogi otroci (!)
zakaj premajhni so še in
preveč jih je, da bi se
udeležili, na primer, gala
valčkovega večera, ki bo
baje super — seveda za
povsibiljeine v Narodnem
domu.
FOTO VESTI
Slika levo zgoraj: prekmalu smo se veselili pomladi. Namento џ
jetnih trenutkov na klopci, -se bomo še nekaj ča.sa greii ob peči, i
pa tudi smučali se še bomo- Na Golteh npr. je prav sedaj sezoi
šele na višku.	Foto: F. j
Slika levo v sredini: Gradnja doma upokojencev v Laškem vjitraj
napreduje, navkljub slabemu vremenu za gradnjo. Temelji bodoče
doma za upokojene občane, ki so na jesen življenja osameli, so
zabetonirani. Bodoči dom ima lepo lego v znameniti laški vedi
in kar je zelo pomembno, stal bo v soseščini zdravstvenega doi
(stavba v ozadju), izven prometa in vendar v središču mesta. :
(Foto: J- Krašov^
Slika levo spodaj: Koprivnica ne teče več skozi Celje, pač pa se^
severu že izliva v obvodni kanal. V staro strugo so v spodntó
toku (med železnico in Mariborsko cesto), že začeli vgrajevati|
melje bodočega zbiralnika (kolektor). Dela opravlja komunalno j
djetje Ceste in kanalizacije.	Foto: Fl
Slika spodaj: REŠUJEMO NALOGE — V Solčavi je bil enotedeđ
tečaj za tabornike vodnike, katerega se je udeležilo okoli 30
nikov. Ob koncu so se skupine pomerile še v orientacijskem pota
du. Posnetek je bil napravljen na drugi kontrolni postaji pri H
cesniku pod Olševo. Od tu so nadaljevali pohod proti Sv. Duhu.1
IŠČEMO NAJBOU PODOBNE DVOJČIC
še vedno jih iščemo, najbolj podobne dvojčke. Res se je ^
brai že lep kupček slik in naslovov. Zato sprememba naslova, kaj
res bo nastala prava galerija-
Ida in Sonja Reberšak iz Štor sta različno oblečeni, pa si vj
eno nismo zapomnili, katera je katera. Stari sta 14 let in hod.ita
šesti razred, vendar (učitelji so previdni) vsaka v drug oddel|
Ida je prvorojena in je drobnejša ker se menda Sonja boji, da]
za tistih nekaj minut zaostajala.	(Foto: Jure Krašov^
ШШЧУ PO UOBEZEI
Včeraj srečam znjanca, iti se »vrača ob praznikili«.
V Zahodtü r^temčiji dela že tretje leto. Ob odhodu
je rekel, da gre ven za nel^j mesecev, da bi si pri-
hranil za to in ono. Žena je ostala doona, dela še
vedno v isti tovarni. Otrok hodá v vrtec.
»Kaj pa delaš »doma«?, sem dejal po pozdravu.
»Mar se nisi vrnil na delo po praznikih?«
»Bil sem že gor, pa sem se vmil. Da bi prese-
netil ž-eno«.
»To je lepo.« Spomnil ,sem se, kako je pri vo-
jaJclh žeOjno pričaikioval pismo od nje. Bila sta pred
poroko. Takoj po odsluženju kadroví|:egia roka Sita
se vzeđa. Sitara Ijubezaen, so rekli. Trdna ljubezen.
Nekako sta pririnila do stanovanja, nato sta se od-
ločila za graidnjo lastne hiše. Zato je tudi odrinil v
aamejsitvo.
»To presenečenje ni talkSno, kot ti meniš. Ker
sean prišel nenadejano, to sem tudi predvideval, sem
zalotil ptička v gnezdu.«
Ostal sem brez besed. Torej še ena tragedija na
pomolu Koliko jih je v teh dneh. Nekaj deset je
prijavljeaiih na sodi-ščih.
»Zdaj prihajam s sodišča. Vložil sem vse poitreb-
no za ločitev zaikiona. Si lahko predstavljaš, kako je
treba tam zunaj garati? Jaz pa pošiljam te proklete
krajcarje, ona pa ohoho. Drži, tudi sama služi. Toda
zjapravljala je tudi moj denar. Saj so dobri fantje,
tudi narodnost me ne motd, da bi se pa nekdo pre-
dajal tižitkom z mojim trdo prislužendm denarjem,
ne!.<
»Vidim, da ti ni vseeno, pa ja nisi naredil kakàno
neumnost, oprosti, za to je treba dovolj veliko me-
lico živcev.«
»Misiiš na klofute? No, ja, eno sem primazal,
ker se mi je tako iz postelje v obraz režala. Skupil
pa bi jih, ker je bñ gospod poleg nje grozno jezen,
ker sem ga vznstrarjal. K sreči so bih z mano ko-
legi. Veš, štirje smo se namreč pripeljali, štirje
enako prizadeti, užadjeni in ogoljufani.«
»Nič ne govoriš o otroku?«
»To je problem. Njej ga ne pustim, sam ga ne
morem imeti. Moj problem še ш tako hud, kolega
ima troje otrok. Ta, ko se mu je žena vrnila šele ob
svitu. On pa res ne ve kako in kaj. Enega otroka
bo dal staršem, dva pa verjetno pustil n|eJ, t«tj •
»Poslušaj. Ko si odšeđ ven, si vedèl, da t^ ne bo
nekaj mesecev. Pism® in denar ni vse, toliko sam
veš...«
»Pusti to. Nisoio več otroci. Toda odhajal sem v
dioga\'oru, oba sva vedela, za vse te žrtve. Rasen
seiveda tela!«
Odhajal je s cul^ POd pazduho. Nesel je otroško
obleke svoji materi. Ostalo bo odnesel po tistem
»da«, ki ga bo izrekel pred sodniki, in teh »da« je
slišati na sodišču vse več. Mnogo preveč
»Vsaka marka ima dve plati,« ja dejal,
J. SEVER
OD 19. FEBRUARJA
1. MARCA '
Prevladovalo bo o®"
stalno in hladno vreni*,
s pogostnimi padavio*^
mi, po večini sneg. Viw®"
sne razjasnitve ne bo®®
trajale več kakor 2 d^j
Dr. V. Wj