VOZNIŠKA DOVOLJENJA A - 6 za privatiste Strada di Fiume, 45, Trst www.albadiiaranoleggi.it - Tel. in fax 040 913230 Z mediateko se v Gorici uresničujejo sanje Darka Bratine 3 Senatorka Tamara Blažina gostja v uredništvu Primorskega dnevnika VOZNIŠKA DOVOLJENJA A - B zo privatiste Strada di Fiume, 45, Trst www.albachiaranoleggi.it - Tel. in fax 040 913230 Primorski Kdo koga postavlja pred zid Dušan Udovič Včerajšnja tiskovna konferenca, ki jo je ansambel SSG (vprašanje: ansambel v celoti?) tik pred podpisom pogodbe z igralskim kolektivom priredil v Kopru, nemalo preseneča. Igralci so, tako kot izhaja iz sporočila Slovenske tiskovne agencije, pozvali k splošnemu bojkotu podpisa delovnih pogodb. A te so po dogovoru s poverjenima upraviteljema in s pristankom sindikalnih predstavnikov pripravljene že nekaj dni. Še več, tehnični del osebja SSG je v teh dneh že začel z delom, potem ko je pogodbe podpisal 7. decembra. Ko je naposled izgledalo, da so zahtevna dogovarjanja pripeljala do cilja in bo gledališka sezona, pa čeprav okrnjena, vendarle stekla, smo pred novim zastojem, katerega razloge je tokrat težko razumeti. Spomnimo naj na nekatera osnovna dejstva. Po odločitvi o emergenčni sezoni in imenovanju dveh poverjenih upraviteljev, ki bosta začasno upravljala gledališče, bi se sezona morala začeti s prvim decembrom. Danes je dvanajsti december, sezone še ni in je tudi vedno manj časa, da gledališče do konca letošnjega leta odigra enajst preostalih predstav, da zadosti kriterijem za prejem državnega financiranja. Igralci si s takšno potezo v tako kočljivem trenutku vsekakor prevzemajo težko odgovornost. V svojem sporočilu med drugim očitajo vodstvu, da jih s pogodbami izsiljuje in postavlja pred zid. Težke besede, ki spričo razvoja dogodkov, kot smo jim dovolj od blizu sledili po našem dnevniku, nimajo prave osnove. In kdo koga postavlja pred zid je pravzaprav pravo vprašanje. Bralci Primorskega dnevnika bodo z jutrišnjo številko prejeli tudi drobno knjižico z izčrpnimi informacijami o energetskem varčevanju, ki jo je izdalo SDGZ oz. njegovi sekciji obrtnikov in svobodnih poklicev, finančno pa omogočila deželna obrtna komisija CRA. Na 4. strani dnevnik SOBOTA, 12. DECEMBRA 2009 Št. 294 (19.693) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Po Berlusconijevem napadu na ustavno sodišče in predsednika republike Napetost med premierjem in državnim poglavarjem Fini na strani Napolitana - Bersani svari pred populistično degeneracijo TRST - Včeraj slovesna predaja namenu Mednarodni dom žensk -prostor za žensko dejavnost TRST - Včeraj so v Ul. Pisoni v Trstu predali namenu Mednarodni dom žensk, s katerim se želi priti naproti zahtevam krajevnih ženskih združenj po enotnem prostoru za ženske dejavnosti. V prenovljenem dvonadstropnem stanovanju se bodo začele razvijati študijske dejavnosti in projekti, hranili bodo gradivo o zgodovini ženske organiziranosti, v okviru delovanja pa je predvidena tudi pomoč in podpora prise-ljenkam in podjetnicam. Dom, ki ga bo upravljalo večje število ženskih združenj, bo odprt vsem in bo imel mednarodni značaj, saj se ga bo lahko posluževala širša skupnost žensk iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Avstrije. Na 8. strani RIM - Predsednik vlade Berlusconi je tudi včeraj vztrajal, da bo z ustavno reformo naredil konec »vladavini sodnikov« v Italiji. Na časnikarsko vprašanje, kaj meni o očitku Napolitana, da ogroža ustavni red, je odvrnil, da bi državni poglavar prav storil, če bi skrbel predvsem, da bi sodniki ne zlorabljali svoje oblasti v politične namene. Predsednik poslanske zbornice Fini je v polemiki s premierjem dejal, da se v predsedniku republike prepoznavajo vsi Italijani, vodja Demokratske stranke Ber-sani pa je delal, da se bo odločno postavil po robu populistični degeneraciji. Na 6. strani 40-letnica pokola v milanski Kmečki banki na 21. strani Odbornik Riccardi na obisku v Seawayu Na 4. strani Igralci SSG odklanjajo podpis pogodbe Na 7. strani V Doberdobu okrogla miza o revizionizmu Na 18. strani Na Kontovelu redni občni zbor tabornikov RMV Na 9. strani .^PgMOCjJSft^ no- fr féte^ °°^0% DO 50% POPtf^ Vesele Praznih ^^ (¡RIGIO PERLA ^afa/vuhtTit/> o Urnik: od torka do sobote 9.00 -15.30 non stop Boljimec - m Trgu icL 040,233092 nasproti območja za pešce, v bližini večnadstropnega parkirišča 2 Sobota, 12. decembra 2009 ALPE-JADRAN / EVROPSKA UNIJA - Hillary Clinton na srečanju z Gordanom Jandrokovicem »ZDA si želijo, da bi Hrvaška čim prej postala članica EU« Po mnenju slovenskega evropskega poslanca Iva Vajgla se bo to zgodilo leta 2012 ali 2013 WASHINGTON, ZAGREB -Upamo, da bo Hrvaška čim prej postala članica EU, je v četrtek po pogovoru z vodjo hrvaške diplomacije Gordanom Jandrokovicem v Was-hingtonu dejala ameriška državna sekretarka Hillary Clinton. Poudarila je, da ZDA sicer ne morejo odločati o tem, vendar so številne sogovornike jasno opozorile na pomen hrvaškega vstopa v unijo. Hrvaška želi pristopna pogajanja z unijo končati do sredine prihodnjega leta, ta cilj pa bi lahko ogrozilo pomanjkljivo sodelovanje Zagreba s haaškim sodiščem. Hrvaška namreč sodišču še vedno ni predala topniških dnevnikov iz operacije Nevihta, ki bi lahko bili obremenilni za haaškega obtoženca, generala Anteja Gotovino, niti ni predložila dokazov o tem, da so bili uničeni. Clintonova je po poročanju bruseljskega spletnega biltena EUob-server Jandrokovicu dejala, da so ZDA pri iskanju dnevnikov pripravljene Hrvaški nuditi tehnično pomoč, če bo zanjo zaprosila. Hrvaški zunanji minister pa je ameriško ponudbo zavrnil. "Prepričan sem, da lahko ta problem rešimo sami. To so naši dokumenti in nadaljevali bomo preiskavo," je dejal. O vstopu Hrvaške v EU je bil včeraj govor tudi med obiskom slovenskega evropskega poslanca in poročevalca v senci za Hrvaško in Črno goro Iva Vajgla (ALDE/Zares) v Zagrebu, kjer se je srečal s predsednico hrvaškega nacionalnega odbora za spremljanje pogajanj o pristopu Hrvaške v EU, Vesno Pusic. "Ne govorimo radi o mesecih ali dnevih. Sicer pa je jasno, da gredo vsi parametri v prid temu, da bo Hrvaška leta 2012 ali 2013 polnopravna članica Evropske unije," je dejal Vajgl. Dodal je, da je Hrvaško članstvo v EU zelo blizu, da pa je končni datum vstopa v EU odvisen od tega, kdaj bo Zagreb izpolnil zahtevane pogoje. Vajgl je v odgovoru na vprašanje novinarjev, kdaj bo Slovenija umaknila zadržke na poglavja 13 (ribištvo), 27 (okolje) in 31 (zunanja, varnostna in obrambna politika), ocenil, da je to vprašanje lažje urediti, kot je bilo vprašanje meje. Je pa ob tem poudaril, da je v Zagrebu kot predstavnik evropskih liberalcev (ALDE) in ne slovenske vlade. Vajgl se je včeraj srečal tudi s predsednikom koalicijske Hrvaške socialno-liberalne stranke (HSLS) Darinkom Kosorjem, ob čemer je poudaril, da so slovenski in evropski liberalci vedno podpirali vstop Hrvaške v EU, so sporočili iz HSLS. (STA) Hillary Clinton si želi, da bi Hrvaška čim prej prišla v EU in ji pri tem ponuja tudi svojo pomoč ansa VIDEM - Ob deseti obletnici sprejema zakona 482 V ponedeljek strokovni posvet o manjšinskih jezikih in izvajanju zakona VIDEM - V torek, 15. decembra, bo minilo 10 let od sprejetja državnega zakona 482, ki ščiti narodne manjšine, ki so zgodovinsko prisotne na italijanskem državnem ozemlju. Da bi spodbudila razpravo o dejanskem izvajanju zaščitnega zakona in njegovih učinkih ter prispeval k ponovni obuditvi jezikovne politike za zaščito manjšinskih skupnosti, za katere bi morale skrbeti šola in javne uprave, prirejata Mednarodni center o večjezičnosti (Cip) Univerze v Vidmu in odborništvo za kulturo Dežele Furlanije Julijske krajine poseben posvet. Srečanje z naslovom »Manjšinski jeziki: deset let zakona 482, rezultati in perspektive zaščitnih politik« bo v ponedeljek od 9.30 dalje v sejni dvorani palače Antonini (Ul. Petracco 8) v Vidmu. Udeležili se ga bodo tudi predsednik paritetnega odbora Bojan Brezigar, senatorka Tamara Bla-žina in predsednik goriškega SKGZ Livio Semolič. Posvet bosta uvedla direktor centra Cip Carla Marcato in Federico Vicario, ki ga je rektorica Univerze v Vidmu imenovala za odgovornega za valorizacijo furlanskega jezika in kulture. Spregovorili pa bodo tudi rektorica Cristiana Compa-gno, predsednik deželnega sveta Eduard Ballaman, odbornika za kulturo Dežele FJK Roberto Molinaro in Sardinije Maria Lucia Baire. Na jutranjemu delu posveta, ki mu bo predsedovala Silvana Fachin Schiavi, bosta najprej prišla na vrsto prof. Guglielmo Cevolin, ki bo predstavil zakonski okvir, v katerem deluje državni zaščtini zakon 482, in Bojan Brezigar, ki bo predaval o Evropi in jezikovnih manjšinah. O manjšinskih jezikih v šoli bodo spregovorile Antonella Tozza z Glavne direkcije za ustroj šolske mreže pri italijanskem ministrstvu za šolstvo in ravnateljica Deželnega šolskega urada Daniela Beltrame ter raziskovalka Deželnega inštituta za raziskovanje na področju vzgoje (Irre) Rosalba Perini z Deželnega šolskega ura- da. Svoje izkušnje glede izvajanja zaščitnega zakona v javnih upravah bodo podali Lorenzo Geniatti (Direkcija za jezikovno kulturno dediščino Dežele Piemont), Marco Viola (Direkcija službe za jezikovne manjšine Pokrajine Trento) in Giuseppe Corongiu (Direkcija za sardinsko kulturo in jezik Dežele Sardinije). Popoldne pa bo od 15. ure dalje okrogla miza na temo »Izvajanje zakona 482 in nove perspektive za jezikovne skupnosti v Italiji«, ki jo bo vodil profesor Giovanni Frau. Sodelovali bodo predsednik Pokrajine Videm Pietro Fontanini, senatorji Tamara Blažina, Mario Pittoni in Fer-ruccio Saro, predsednik Furlanskega univerzitetnega konzorcija Francesco Marangon, predsednik Državnega federativnega odbora za italijanske jezikovne manjšine (Confe-mili) Domenico Morelli, predsednik goriškega SKGZ Livio Semolič in predsednik Deželne agencije za furlanski jezik (Arlef) Lorenzo Zanon. (NM) Januarja že četrtič natečaj Podjetna Primorska KOPER - Podjetni posamezniki, ekipe in inovativna podjetja s Primorske se bodo prihodnje leto četrtič zapored potegovali na natečaju za najboljši poslovni načrt Podjetna Primorska. V Univerzitetnem razvojnem centru in inkubatorju Primorske (UIP) bodo prijave pričeli zbirati v začetku januarja. Strokovna komisija bo izmed prijavljenih podjetniških idej, ki jih bodo v UIP dobili do 16. februarja prihodnje leto, izbrala 10 do 13 finalistov, 25. maja pa bodo znani dobitniki prvih treh mest. Včeraj so na novinarski konferenci, ki jo je UIP organiziral v sodelovanju s pisarno za transfer tehnologij Univerze v Trstu, ILO Industrial Liason Office, sta se predstavili tržaški podjetji O3 Enterprise in Genefinity, ki sodelujeta s tržaško univerzo, ter zmagovalec Podjetne Primorske izpred dveh let, podjetje Genelitik. V Portorožu za vikend božično-novoletna tržnica PORTOROŽ - V parku hotela Kempinski Palace v Portorožu je v decembru ob vikendih zaživela božično novoletna tržnica s tipičnimi izdelki Slovenske Istre. Obiskovalci lahko na stojnicah poskusijo oljčno olje, vložene oljke, vino, piranskega brancina in druge istrske specialitete. Tržnica je odprta ob petkih, sobotah in nedeljah do 3. januarja, namenjena pa je predvsem okoliškim prebivalcem, ki se jim želijo v hotelu na ta način približati. Poleg oljčnega olja in vina bo mogoče na stojnicah najti še piransko sol, domač med in izdelke iz medu ter čaje, zelišča, marmelade, namaze in kozmetiko iz rastlin, ki uspevajo v Slovenski Istri. Na celjskem sejmišču odprli sejem Erotika 69 CELJE - Na celjskem sejmišču sta popoldne družba Celjski sejem in Zavod za kulturo pornografije 69 odprla drugi veliki slovenski erotični sejem z mednarodno udeležbo Erotika 69. Sejem poteka v sejemski dvorani L. Danes bo odprt od 17. ure do 1 ure zjutraj, jutri pa se bo dogajanje začelo ob 15. uri in bo trajalo do 22. ure. Goljuf ukradel kartico, dvignil denar in kartico vrnil ZAGREB - Neznani storilec je iz hiše v Zadru ukradel bančno kartico s številko za dvig denarja na bankomatu. Nato je dvignil denar, kartico pa vrnil v hišo, je včeraj sporočila danes zadrska policija. Do tatvine je prišlo med 25. novembrom in 6. decembrom. Storilca še iščejo, proti njemu pa bodo vložili kazensko prijavo zaradi goljufije. vidnost rai na videmskem Igor Gabrovec za vključitev slovenskih digitalnih programov v signal MUX 1 TRST - V Italiji in Sloveniji je že v polnem teku proces digitalizacije radijskega in televizijskega oddajanja državnih programov. Postopek lahko pomeni za slovensko narodno skupnost, ki živi izven meja matične države veliko pridobitev. Z opustitvijo analognega oddajanja oz. sprejemanja prek strešnih anten bodo namreč radijski in televizijski programi dosegljivi na vsem ozemlju, kjer je zgodovinsko prisotna slovenska manjšina. Imeli bomo torej priložnost, da končno rešimo problematiko vidljivosti slovenskih programov v raznih obronkih Videmske pokrajine, ki jo spremljamo že veliko let, vse od začetkov oddajanje slovenskega oddelka tretje državne mreže RAI, piše v tiskovnem sporočilu deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec. Kot poudarja, je pred leti že vse kazalo, da je edina ovira za oddajanje slovenskih programov v Benečiji pomanj-klivost v pogodbi, ki ne predvideva Videmske pokrajine. Za rešitev problema si je osebno prizadeval Mirko Špacapan. Žal tudi posodobitev konvencije ni bila merodajna in problem ostaja še danes nerešen. Problematiki je torej treba slediti naprej in budno spremljati razvoj dogajanja, meni Ga-brovec. Načrt za postavitev oddajnika na Prešnjem, za kar je bilo namenjenih tudi 40.000 evrov iz deželnega proračuna za leto 2005, je sedaj popolnoma opuščen. Bistveno je, da se ta denar vsekakor ne porazgubi v meandrih deželnega proračuna. Državna ustanova RAI namreč ne izvaja več nikakršnih investicij v analogno tehnologijo. Problem se je torej preselil na drugo raven. »Pomembno bo doseči, da bo slovensko deželno digitalno oddajanje vključeno v signal MUX 1. Slednji naj bi bil naslednjo jesen dosegljiv na 98% celotnega ozemlja Furlanije Julijske krajine, ima pa omejeno razpoložljivost kanalov. Vsi naši napori se morajo torej usmeriti v to, da bo poleg prvih treh glavnih programov tudi slovenska tretja mreža. V nasprotnem primeru bomo spet ostali z novo -prazno čašo,« zaključuje tiskovno sporočilo Igor Gabrovec. Moja domača žival »Ljubezen« je največkrat obojestranska. Jih negujemo, nas kratkočasijo, jih razvajamo, nam vsak dan izkazujejo svojo naklonjenost. Če ne gre za psa ali mačko, je mogoče kanarček, ki čudovito žvrgo-li, hrček, ki v svoji kletki nemirno »nabira kilometre« ali zajec, ki potuhnjeno spi v kakšnem kotu. Karkoli že je, gotovo si svojega domačega ljubljenčka fotografiral, zato pa najlepše, najbolj nenavadne ali preprosto najbolj prisrčne posnetke pošlji na našo spletno stran www.primorski.eu in jih opremi s komentarjem, da bodo ob fotografijah tvojega prijatelja lahko uživali tudi drugi ljubitelji živali. Praznični / m fotoutrip i Okrašene ulice in"""""' izložbe nas opozarjajo, da se naglo bliža čas božičnih in novoletnih počitnic. Zagotovo so to dnevi radosti, sprostitve, izletov' ali zimovanj, spokojnega življenja v toplem objemu družine ali pa »nore« zabave. Vse kar boš zanimivega ali nenavadnega ujel v svoj objektiv, pošlji na spletno stran www.primorski.eu, tako da klikneš rubriko fotografije bralcev. Tvoje prispevke bomo rade volje objavili. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 12. decembra 2009 3 GOSTJA V UREDNIŠTVU - Senatorka Tamara Blažina včeraj na Primorskem dnevniku Položaj manjšine kritičen zaradi financ, kriza pa je lahko priložnost za spremembe Kritično o italijanski politiki - Naraščanje konsenza DS, ki pa ne bo zbirna stranka Slovencev - Tržaška mestna občina bo ostala na papirju TRST - Položaj slovenske manjšine v Italiji je trenutno zelo kritičen predvsem zaradi finančnih težav, kriza pa bi lahko bila tudi priložnost za posodobitev notranje organiziranosti z oblikovanjem lestvice prioritet. Tako meni senatorka Tamara Bla-žina, ki je bila včeraj popoldne gostja v našem uredništvu, kjer je v pogovoru z odgovornim urednikom Dušanom Udovičem in člani redakcije podala svoje poglede na vsedržavna in krajevna vprašanja, od obnašanja premiera Berlusconija ter položaja Demokratske stranke pa do uplinjeval-nika in predloga o ustanovitvi tržaške mestne občine. Položaj manjšine Finančne težave, ki pestijo manjšino, niso nekaj novega, zato bi po mnenju senatorke morali pomisliti najti kako rešitev, s katero bi se lahko izognili vsakoletnemu prosjačenju za denar, ki nam jemlje tudi dostojanstvo. Italijanska vlada krči sredstva brez nobene občutljivosti za specifike, saj bi bila drugače že vključila milijon evrov za manjšino v svoj maksi popravek, saj je kljub vsemu našla sredstva za druge stvari. O tem je sen. Blažinova prav pred kratkim govorila tudi s podtajnikom pri zunanjem ministrstvu Alfredom Mantico, pri čemer dodaja, da ne gre samo za vprašanje pristopa države, ampak tudi dežele Furlanije-Ju-lijske krajine, ki je npr. izpraznila sklad za manjšino v predlogu finančnega zakona za prihodnje leto. Kljub pritiskom ostaja vlada zelo zaprta, marsikaj pa je odvisno od posameznih ministrstev: tako je bilo na šolskem področju nekaj doseženo, tudi vprašanje zdravstvenih izkaznic bi se moralo rešiti, vendar, opozarja Blažinova, smo šibki, tudi zato, ker smo v opoziciji. Trenutna kriza pa je lahko tudi priložnost za spremembe oz. reforme v manjšini, ker smo malo okosteneli, medtem ko so danes zahteve drugačne in je zato treba spremeniti pristop. Gre predvsem za to, da na nov način premislimo delo v naših ustanovah in pridemo do kriterijev ocenjevanja, ki naj nagrajujejo kakovost, meni senatorka. Od proglasov je treba preiti h konkretnim predlogom in če se večina znotraj naše skupnosti strinja, da je potrebno preiti k novim pogledom, se je treba usesti za mizo in oblikovati načrt. Sestaviti je treba lestvico prioritet, na podlagi katere bi potem delili sredstva: na vrhu te lestvice mora biti po mnenju Blažinove šola, med ostalimi prioritetami pa je tudi Primorski dnevnik. Prav te notranje reforme bi nam morale omogočiti, da dobimo način, da postanemo bolj razpoznavni in dinamični ter da pokažemo, da je naše delo koristno, saj se preveč zapiramo vase. Italijansko politično prizorišče Včerajšnji klepet je bil tudi priložnost za oceno italijanskega političnega prizorišča, ki nikakor ni pozitivna, saj ni dovolj percepcije o nevarnosti, ki jo predstavljajo napadi premiera Silvia Berlusconija na sodstvo, ustavno sodišče in tudi predsednika republike, izvirni greh pa vidi Blaži-nova v sedanjem volilnem zakonu, po katerem poslanci niso izvoljeni, ampak imenovani od tajništev strank, katerim odgovarjajo in vsak skrbi, da obdrži svoj položaj. Tudi politična kultura je na precej nižji ravni kot v preteklosti, v parlamentu pa ne prihaja do soočenja idej in predlogov, katerim se vladajoča desna sredina izmika ter stavi v glavnem na parole in na čustvenost ljudi. Zadnji napadi na sodstvo gredo preko vsake mere, na ta način pa Italija pada v prepad in izgublja še tisto malo ugleda, ki ga je uživala v mednarodni javnosti. Nekaj bi se lahko zgodilo, če bi se del desne sredine uprl oz. če bi predsedniku zbornice Gianfrancu Finiju, za katerega je senatorka prepričana, da ima drugačen pristop do države v smislu spoštovanja ustave in institucij, sledil še kdo. Vsa opozicija pa bi morala strniti vrste in skušati preprečiti ukrepe, ki jih Berlusconi potrebuje zase. To preko političnega in parlamentarnega dela, ne pa preko sodstva, prav tako ne sme prevladati način opozicije, ki ga izvaja Italija vrednot Antonia Di Pietra, ki po mnenju Blažinove ne predstavlja alternative. Senatorka je tudi prepričana, da v tem trenutku leva sredina ni pripravljena prevzeti vajeti v svoje roke, vendar bi hiter potek dogodkov lahko prispeval k strnitvi opozicije. Demokratska stranka in Slovenci V opoziciji je tudi Demokratska stranka, katere predstavnica je tudi Tamara Blažina, ki je bila ob ustanovitvi stranke velika optimistka, danes pa je precej razočarana. Pričakovanja so bila velika, vendar očitno gre za zelo ambiciozen načrt, ki zahteva določen čas, da se utrdi in nakaže neko novo pot. Blažinova upa, da se bo po kongresu stranka nehala ukvarjati sama s sabo in da se bo posvetila velikim problemom, kot so kriza ter spoštovanje sodstva, ustave in parlamenta. Italija namreč potrebuje veliko reformistično silo, ki mora biti sposobna predlagati resnične reforme. Če bo dokazala, da je tega zmožna, bo DS uspešna. Iz anket je po mnenju senatorke razvidno, da konsenz stranki narašča, tudi mladi ji precej zaupajo in če bo znala slediti vprašanjem sodobne družbe, ima perspektivo tudi med njimi. Blažinova pa si ni nikoli delala utvar, da bi DS lahko postala zbirna stranka slovenske narodne skupnosti, ker so v slednji različna gledanja in je težko pričakovati, da bo njene člane vezala le narodna pripadnost. Vse komponente pa naj dobijo skupen jezik za reševanje vprašanj, kar se je po mnenju senatorke doslej tudi dogajalo. Tržaška mestna občina, uplinjevalnik in volitve Razgovor se je dotaknil tudi krajevnih vprašanj, kot je npr. predlog deželne vlade o ustanovitvi tržaške mestne občine. Ta predlog po mnenju Blažinove ni nobena novost in senatorka meni, da bo tudi tokrat stvar ostala na papirju. Lahko se sicer poenostavijo ustanove in odpravijo nekateri dvojniki, a to ne pomeni, da bi morali ukiniti druge občine. Žgoč problem predstavlja tudi načrtovan uplinjevalnik pri Žavljah, o katerem je krajevna DS sprejela večinsko stališče, po katerem pozitivno gleda na načrt, če bodo uresničeni določeni pogoji. Ker se to doslej ni zgodilo, je stranka predlagala, naj pokrajina Trst priredi vrsto posvetov, da pride do razčiščenja o tem vprašanju. Če bi bile posledice načrta negativne, bi tudi v DS spremenili stališče. Pogovor se je dotaknil tudi prihodnjih občinskih volitev v Trstu, kjer so po mnenju senatorke dani pogoji, da DS nastopi s svojimi kandidati, ki lahko suvereno nastopajo na prizorišču: te kandidate tudi ima, o imenih se je tudi že govorilo in bili so dani nekateri konkretni predlogi, o katerih pa Blažinova včeraj ni želela govoriti. DS pripravlja programska izhodišča, saj senatorka meni, da moraš najti tudi nekatere programske smernice za širše zavezništvo, ki naj potem izrazi nekega kandidata. Ivan Žerjal Srečanje v našem uredništvu je bilo posvečeno tako položaju manjšine kot vsedržavnim in krajevnim političnim vprašanjem kroma NADIŠKE DOLINE - 20. decembra Nadškof Mazzocato na obisku v Dreki DREKA - Novi videmski nadškof Andrea Bruno Mazzocato (na posnetku), ki je pred kratkim prevzel mesto mons. Pietra Brolla, prihaja na prvi obisk v Nadiške doline, in sicer v Dreko, kjer se bo z verniki srečal 20. decembra. Takrat bo tudi blagoslovil posebno obeležje, ki stoji ob cerkvi Device Marije na Krasu in je posvečeno petim dreškim duhovnikom: Jožefu Gosgnachu, Ivanu Siniccu, Antonu Domenisu, Mariu Lau-rencigu in Valentinu Birtigu. Spominski kamen so postavili domačini, dreška župnija, KD Kobilja glava in Dom z odgovornim urednikom mons. Marinom Qualizzo, ki že dvajset let mašuje v cerkvi Device Marije, na njem pa ob imenih omenjenih duhovnikov piše: »Našim duhovnikam, ki so se trudili po poti resnice in pravice, v hvaležen spomin«. Beneški duhovniki so se res borili, da bi ohranili slovenski jezik v cerkvi, tudi ko je fašizem to prepovedal. Mario Lau-rencig, Valentino Birtig in Emilio Cencig so pred 33 leti ustanovili tudi štirinajstdnevnik Dom. Nadškof Mazzocato bo popoldne ob 15. uri v cerkvi Device Marije na Krasu daroval mašo. Če bo snežilo, bo maša ob isti uri na Lesah. (NM) špeter Do 10. januarja razstava slikarke Metke Erzar ŠPETER - V Beneški galeriji v Špe-tru so včeraj odprli razstavo slikarke Metke Erzar »Tišina - Silenzio«, ki bo na ogled do 20. januarja 2010. Erzarjeva spada med pomembnejše mlade slovenske umetnike. Rodila se je v Ljubljani leta 1974. Februarja 1999 je v Benetkah diplomirala iz umetnosti pri prof. Gaetanu Mainentiju. V diplomski nalogi je obdelala srečanje "Stazione di Topolo - Postaja Topolove", na katerem je tudi razstavljala. Nenavadna tehnična spretnost ji omogoča, da obvladuje grafiko, kiparstvo, slikarstvo in inštalacije. Od leta 1995 je imela več samostojnih razstav doma in v tujini, svoja dela pa je predstavila tudi na več kot sedemdesetih skupinskih razstavah v Sloveniji, Italiji, Avstriji, Španiji, Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem. Včerajšnji večer so s svojim nastopom popestrili tudi člani Rezijanske folklorne skupine s svojimi citirami in bun-kulami, ki so se nato udeležili tudi zadnje učne ure v okviru delavnice rezijan-skih plesov, ki jo je priredil Inštitut za slovensko kulturo. (NM) Prazničnima"^ fotoutrip(^J§) ^. Okrašene ulice in ' —' izložbe nas opozarjajo, da se naglo bliža čas božičnih in novoletnih počitnic. i Zagotovo so to dnevi radosti, sprostitve, izletov ali zimovanj, spokojnega življenja v toplem objemu družine ali pa »nore« zabave. Vse kar boš zanimivega ali nenavadnega ujel v svoj objektiv, pošlji na spletno stran www.primorski.eu, tako da klikneš rubriko fotografije bralcev. Tvoje prispevke bomo rade volje objavili. OBISKAL NAS BO V NEDELJO, 13. DECEMBRA S SLADKIM PRESENEČENJEM ZA VSE STRANKE! Na Opčinah - Dunajska cesta 17/A ŠIROKI ■oo- Opticalequipe 40% POPUSTA NA VISOKOKAKOVOSTNIH PROGRESIVNIH LEČAH OB NAKUPU NOVIH OČAL OPTIKA SIROKI Corso Italia, 9 (Galleria Rossoni) - Trst, Tel. 040 636487 | URNIK: pon - sob 9.00-13.00 / 15.30 -19.30 - zaprto v nedeljo In ponedeljek ZAJAMCIMO ZAMENJAVO! V primeru, da se ne privadite na multifo-kalne leče, nudimo v zameno dva para monofokalnih leč: za daleč in za blizu. 4 Sobota, 12. decembra 2009 GOSPODARSTVO sdgz - Na Opčinah predstavili zelo koristno brošuro o varčevanju z energijo Kako varčevati z energijo in katerega mojstra izbrati Brušuro, ki bo jutri priložena Primorskemu dnevniku, so pripravili obrtniki in profesionalci SDGZ OPČINE - Sekciji svobodnih poklicev in obrtnikov Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) sta s finančno podporo deželne komisije za obrt CRA FJK izdali zanimivo brošuro o energetskem varčevanju, ki so jo preteklo sredo predstavili v dvorani ZKB na Opčinah. Direktor SDGZ Andrej Šik se je zahvalil deželni komisiji za obrt in navedel avtorje publikacije Ekološka gradnja in energetsko varčevanje za naš dom, in sicer geometre Franka Crevatina, Alfreda (Alana) Oberdana, Igorja Svetliča, arhitekta Marka Ferlugo, toplotno-vodovodnega in-štalaterja Pavla Škerka in elektroinštalaterja Petra Canteja. Šik, ki je tudi tajnik obrtne sekcije, je orisal pomen publikacije za operaterje in njeno koristnost za končne uporabnike, ki so vse boj pozorni, a še premalo ozaveščeni o okoljskih vprašanjih in trajnostnem razvoju. Predsednik svobodnih poklicev Alan Oberdan je poudaril uporabnost brošure, ki omogoča obrtnikom in načrtovalcem, da na nazoren način seznanijo stranke z raznimi možnostmi energetskega varčevanja pri prenovi obstoječih in gradnji novih stavb. Gosta srečanja sta bila predstavnik Agende 21 občin Dolina in Milje Marco Fran-cese in predstavnik Ecosportella tržaškega združenja Legambiente Nicola Stefani. Oba sta poudarila pomen širjenja zavesti o tem, prvi pa je opozoril tudi na potrebo po srečanjih, na katerih bi obravnavali posamezne postavke: izolacije, razne sisteme ogrevanja in načine naravi prijazne gradnje. Drugi je povedal, da je eko-okence, ki ga financira Pokrajina Trst, na razpolago občanom in končnim uporabnikom, katerim nudi konkretne informacije in svetovanje na področju energetskega varčevanja, kot tudi naslove inšta-laterjev, ki se s tem ukvarjajo, kot npr. člani SDGZ, navedeni v novi brošuri. Tudi Pokrajina je objavila publikacijo, ki obče pouči o tem, kako lahko tudi pri vsakdanjih opravilih pridemo do manjše porabe energije. Geometer Franco Crevatin je opozoril na predstavitev deželnega protokola VEA in na nov deželni zakon o gradbeništvu ter spodbudil razpravo. Pomembno poglavje davčnih olajšav je obravnavala direktorica Servisa Nadja Prašelj, ki je poudarila, da je olajšava v višini 55 odstotkov investicije namenjena samo obstoječim zgradbam, poslužujejo pa se je lahko tako zasebniki kot podjetja. V poštev pride pri zasteklitvah, izolacijskih delih, pri namestitvi sončnih celic, notranji ureditvi podov, posodobitvi obstoječega ogrevanja ipd. Elektroinštalater Rajko Petejan, ki je dejaven na Goriškem, je plastično pokazal, kdaj in zakaj se splača namestiti fotovoltaiko, opozoril Z openske predstavitve brošure Ekološka gradnja in energetsko varčevanje za naš dom kroma pa je tudi na pasti t.i. energetskega računa (conto energia). Giancarlo Foraus je navedel različne vrste ogrevalnih sistemov, ki lahko v kombinaciji s fotovoltaičnimi panoji celo izničijo strošek ogrevanja oz. ohlajevanja stanovanja. Kot zanimivost je omenil sistem geo-termije, ki je v naših krajih, kjer imamo trdo kamnito podlago, še posebej učinkovit. Uporabna in prijetno ilustrirana knjižica vsebuje sezname s šestimi gradbeniki, ki se ukvarjajo z izolacijskimi sistemi, šestimi mizarji za stavbno pohištvo, sedmimi in-štalaterji za elektro in fotovoltaične sisteme ter devetimi za sončne in ogrevalne sisteme. Devet projektantov dopolnjuje strokovne sezname brošure, ki jo je mogoče dobiti na sedežih in podružnicah SDGZ. Z jutrišnjo številko pa bodo brošuro prejeli tudi naročniki oziroma bralci Primorskega dnevnika, ki časopis kupijo v trafiki. Ob omenjenih ustanovah so v publikaciji navedni še podjetje Ecolabio iz Humina, ki je lani v Boljuncu priredilo pomemben posvet in je glede tega referenčni center v deželi, Zadružna kraška banka, Zadružna banka Doberdob in Sovodnje in čedajska Banca di Cividale, ki nudijo informacije o finančnih kritjih in dotacijah za tovrstne posege. Srečanje na Opčinah je zaključil direktor SDGZ Šik, ki je osvojil predlog iz diskusije, da bi priredili vrsto javnih tematskih srečanj, ki bi obravnavala posamezne argumente. Slovensko ricino gospodarsko združenje Unione region^ Z***""" gorica - Informest in AREA Science park Posvet o povezovanju ladjedelniško-navtičnih okolišev treh sosednjih ozemelj Govorci na včerajšnjem goriškem posvetu o projektu STARNETregio bumbaca navtika - Medtem ko je proizvodnja že v polnem teku Deželni odbornik Riccardi v novi Seawayevi tovarni v Tržiču a TRŽIČ - Novo Seawayevo tovarno v Tržiču si je v četrtek ogledal deželni odbornik FJK za infrastrukture in transport Riccardo Riccardi. Sprejela sta ga pooblaščeni upravitelj družbe Seaway Technologies Carlo Giordano in projektni vodja Andrej Cunja, z njima pa sta bila tudi generalni direktor družbe MonteCarlo Yachts Fabrizio Iarrera in direktor tržiškega konzorcija za industrijski razvoj Gianpaolo Fontana (foto Alessandro Biasioli). Odborniku so razkazali novo halo, v kateri proizvodnja že teče, nato pa so ga seznanili z nekaterimi perečimi vprašanji, ki ovirajo razvoj navtičnih podjetij v tržiški industrijski coni, v prvi vrsti poglobitev vstopnega kanala in premestitev visokonapetostnega daljnovoda Tržič-Padriče. Za poglobitev se je deželna uprava zavezala, da bo čimbolj pospešila postopek in nakazala glavnino finančnih sredstev, medtem ko bodo preostale stroške pokrili tržiški industrijski konzorcij in zasebniki, v prvi vrsti Seaway, ki nujno potrebuje ustrezno globino za prosto plovbo večjih jadrnic. Za premaknitev daljnovoda, ki teče ravno po parcelah, ki so v lasti Seawaya in MonteCarlo Yachts, je pristojna država, nujna pa so soglasja cele vrste subjektov, kar zavlačuje postopek, ki bi se bil moral zaključiti do konca letošnjega leta. Riccardi je pozitivno in laskavo ocenil Seawayevo investicijo in izpostavil pomembnost izbire lokacije na ozemlju Fur-lanije-Julijske krajine. Odbornik je ob tej priložnosti sprejel povabilo na uradno odprtje tovarne, ki bo v prvi polovici februarja. Pri Seawayu v Tržiču je trenutno zaposlenih približno trideset ljudi, h katerim gre prišteti vsaj še enkrat toliko zu- nanjih sodelavcev in podizvajalcev. Proizvodnjo bo kmalu začel tudi MonteCarlo Yachts, ki se zaeknkrat poslužuje Sea-wayeve hale, tako da bo stotica kaj kmalu presežena. Ogromna avtomatska freza je že presegla 1500 delovnih ur, saj deluje v treh izmenah. Ravno v četrtek je med drugim Seawayeva ekipa pod vodstvom koordinatorja Thea Nonisa izdelala prvi kos trupa motorne barke s tehniko vakuumske infuzije smole. (vb) GORICA - Približno 900 podjetij, 11 tisoč zaposlenih in več kot 3000 milijonov evrov letnega prometa so številke velikega industrijskega okoliša ladjedelništva in navtike, o katerem je tekla beseda na včerajšnjem posvetu in okrogli mizi, ki sta ju v prostorih goriške fundacije Fondazione Cassa di Risparmio di Gorizia priredila agencija Informest in tržaški AREA Science park. V ospredju posveta je bil leta 2008 začet projekt STARNETregio, financiran po sedmem okvirnem programu EU, ki ima za cilj promoviranje medregional-nega in čezmejnega sodelovanja med grozdi ladjedelništva in navtike. V ta okvir sodijo raziskovanje, tehnološki razvoj in pospeševanje inovativnosti v treh tehnično-industrijskih okoliših v Furlaniji-Julijski krajini, v Sloveniji in v hrvaški Primorsko-goranski županiji. Na goriškem posvetu so govorili predstavniki vseh treh sosednjih regij oziroma partnerjev: univerz, razvojnih agencij in vodilnih podjetij na področju ladjedelništva in navtike (kot npr. Fincantieri in slovenski Seaway). Gre za mednarodno in javno-zasebno partnerstvo, v katerem so med drugimi konzorcij za visoko ladijsko raziskovanje Rinave, ladjedelniški koncern Fincantieri, Javna agencija RS za tehnološki razvoj in reška agencija za ozemeljski razvoj. Iz posveta je med drugim izšla potrditev, da je projekt STARNETregio koristen pripomoček tudi pri vzpostavljanju mreže, ki omogoča povezovanje okolišev iz različnih držav. EVRO 1,4757 $ +0,2 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 11. decembra 2009 evro (povprečni tečaj) valute 11.12. 10.12. ameriški dolar 1,4757 1,4730 japonski jen 131,13 10 0755 130,03 10 0556 kitajski juan ruski rubel mniickn runiia 44,3730 68 7100 44,8505 68,7000 II lUlJjKa 1 ULilJa danska krona rvritanCKl ti ini" UO, / 1 \JKJ 7,4420 0,9051 UO, / 7,4417 0,9043 L/1 1 LC11 O M 1 Ul 1 L švedska krona nnr\¿i ^ «rnna 10,4490 8,4435 10,4367 8,4355 1 1UI VCjKa M Ul Id češka krona 25,727 15125 25,705 15113 jVILoIjKI llallK estonska krona msHTarcki trtrint 15,6466 273 12 15,6466 272,05 1 1 \O\-\i-0 1 jl\I IUI II 1 L poljski zlot 4,1457 1,5481 4,1405 1 5472 KC11 ICIUJM UUICII avstralski dolar nAlnarcKi l^v 1,6076 1,9558 1,6074 1 9558 UUlUal JM ICTV romunski lev litVn/CK i ifac 4,2568 3,4528 4,2382 3,4528 IILUVJM I I LC13 latvijski lats hr37i ICKI rAal 0,7068 2,5846 0,7072 2,5904 uio¿.njoM iccn islandska krona ti lira 290,00 2,2058 290,00 2,2020 LUI jIVcl lila hrvaška kuna 7,2810 7,2668 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 11. decembra 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,2340 0,2551 0,4618 1,0066 LIBOR (EUR) 0,4568 0,6775 0,98 1,2237 LIBOR (CHF) 0,1133 0,2516 0,3483 0,6483 EURIBOR (EUR) 0,484 0,714 0,996 1,245 ZLATO (999,99 %%) za kg 24.493,94 € -340,71 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 11. decembra 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,49 INITEDIII IDriDA C 7Q -0,48 -1 53 KRKA 1 1 IKA KOPER 64,54 -1,71 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 24,04 155,92 31519 -0,29 -0,85 TELEKOM SLOVENIJE 134,83 +0,72 -1,15 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 53,05 AERODROM LJUBLJANA 35,61 DELO PRODAJA -rrm nnnn +3,98 +1,74 ISKRA AVTOELEKTRIKA -' -' ICTD A DCM7 Q ">n _/1 «C NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMnTCCT 12,01 +0,84 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 24,50 14,01 26,00 -1,72 -2,44 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 456,00 223,30 184 00 +0,22 -0,44 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 77,00 26,10 +1,32 -0,84 MILANSKI BORZNI TRG 11. decembra 2009 FTSE MIB: +0,11 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,35 84,71 178 +0,45 +1,81 +154 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 5,31 1 24 -2,57 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 5,06 1 03 -0,88 -1,17 EDISON ENEL ENI 4,07 16 79 +0,97 +0,49 FIAT FINMECCANICA 10,21 1112 +0,30 +0,00 FINMECCANICA GENERALI IFIL 17,63 +1,18 +0,46 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 3,01 1312 +0,17 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 17,3 -0,98 +0,93 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,37 7,84 1 94 +0,85 -0,57 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,42 117 +0,62 +2,27 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 22,13 +2,63 -0,36 +1 60 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,49 5,79 1 07 -0,09 TENARIS TERNA 13,65 +0,66 +0,89 +1 32 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,88 0,17 +3,31 +0 10 UNICREDIT 9,85 2,27 -1,41 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 69,65 $ -0,32 IZBRANI BORZNI INDEKSI 11. decembra 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.067,69 981,92 -0,39 -0,68 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ 2.066,55 -0,06 FIRS, Banjaluka - - Ralav 1 Ç pû^i.-jrl SRX, Beograd BIFX Saraie\/0 297,05 1.828,70 +0,73 -0,06 Dir/\, Jal ojcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.793,86 +0,00 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.471,50 1.792,06 +0,63 -041 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.106,41 1.154,06 5.757,06 +0,37 +0,45 +0,84 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 5.259,65 3.803,72 2.488,36 +0,29 +1,23 -0 13 a i x, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.110,0 2.863,16 +0,82 +1 60 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.107,87 2.800,75 21.902,11 3.247,32 17.119,03 +2,48 +0,67 +0,93 -0,21 -0,41 / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 12. decembra 2009 5 SLOVENIJA TA TEDEN Politizacija - cepivo proti odgovornosti Vojko Flegar So zmote, ki jih ni težko priznati, to, ki jo bom priznal v nadaljevanju, pa lahko le z debelim cmokom v grlu. A kar je treba, ni težko: pred slabim letom, januarja letos, sem se zmotil, ko sem na tem mestu zapisal, da slovenska zdravniška zbornica nima dobrih možnosti, da zdrži pritiska javnosti in pristojnega ministrstva, če bo vztrajala pri »absolutni nezmotljivosti« zdravniškega stanu. Gre za razv-pito-tragični primer smrti 12-letnega Bora Nekrepa, ki je pred več kot poldrugim letom v še vedno nepojasnjenih okoliščinah (pravni postopki še tečejo) umrl v mariborskem univerzitetnem kliničnem centru. Ta teden je postalo jasno: večina slovenskih zdravnikov, natančneje tistih, ki sedijo v skupščini, najvišjem organu stanovske zbornice, ni pripravljena možnosti, da se je eden izmed njih zmotil ali bil malomaren, niti dopustiti. Zdravnica, ki ji starši umrlega fanta pripisujejo najmanj malomarnost, saj da se celih 19 ur, kolikor je bil Bor v njeni »pristojnosti«, zanj ni zmenila s potrebno poklicno skrbnostjo, morda pa tudi znanjem, saj je spregledala nekatera znamenja, ki so nedvoumno kazala na sicer zelo redko zastrupitev z amoniakom, je po odločitvi zdravniške zbornice dobila javni opomin in obveznost trimesečnega dodatnega izobraževanja. Skupščina zdravniške stanovske organizacije je tako predrugačila sklep zborničnega častnega razsodišča, ki je zdravnici najprej izrekel ukrep dvomesečnega začasnega odvzema licence, po njeni pritožbi pa ukrep šti-rimesečnega odvzema. Prizadeta zdravnica se je pritožila tudi na drugostopenjsko odločbo razsodišča in iz pravnoformalnih razlogov (po pritožbi prizadetega sank- cije ni mogoče poostriti) je bilo vnaprej jasno, da bo štirimesečni odvzem razveljavljen. Toda zbornica je - po mnenju številnih pravnikov prav tako nedopustno - izrečeno sankcijo ne le razveljavila (in vrnila razsodišču v ponovno odločanje), temveč je kar sama določila novo. Najmilejšo v vrsti, kot je prepričan pretežni del slovenske javnosti, že tako preblagih, s kakršnimi se je zdravniško združenje poskusilo izvleči iz težav, potem ko je postalo očitno, da je najprej dolge mesece zavlačevalo s postopki in se trudilo zanj predvsem neprijeten (ne pa tudi obžalovanja vreden) primer pomesti pod preprogo. V celotni zgodbi Nekrep, je tako na razgledi.net zapisal dr. Igor Pribac, profesor socialne filozofije na ljubljanski filozofski fakulteti, tako ne gre več samo za to, ali je zdravnica v resnici krivdno odgovorna za smrt pacienta, ampak za »ravnanje matične organizacije slovenskih zdravništva, ki s svojim odlaganjem odločanja in nato s prizanesljivimi odločitvami kaže, da ni sposobna procesirati kriznih situacij, v katerih bi morala priznati večje ali manjše napake. Zdravniki so se odločili, da na dvome, sume in obtožbe glede njihovega delovanja, ki so se sem ter tja pojavili in spodrivali prevladujoče čaščenje ali strahospoštovanje, odgovorijo z užaljenostjo in protiobtožba-mi, da so žrtve difamacije. Na kocko so postavili ves svoj ugled in čast in zavzeli bojno držo do vseh nevernikov v njihovo vnaprejšnjo moralno čistost, ki se kotijo v slovenski družbi. Ugled zdravnikov v slovenski družbi je resda izjemno visok, toda prepričan sem, da je celoten proces (ne)odločanja v zadevi Nekrep ta silen kapital močno najedel in da je - samo za zdaj zadnja odločitev - plazino močno povečala in po- spešila njeno drsenje.« Primer Nekrep pa je poleg tega, da je zanesljivo močno načel doslej velik ugled zdravnikov, pokazal tudi, kako »neprebojna« je njihova organizacija. Najprej sistemsko, saj po zakonu država nima nobene možnosti (niti, denimo, upravnega nadzora), da poseže v postopke zbornice, člani zbornice, ki se morebiti ne strinjajo z ravnanjem njenih organov, pa so na drugi strani prisiljeni molčati, ker jih v nasprotnem primeru lahko doleti »maščevanje« zaradi »nelojalnosti stanu« v obliki izključitve iz zbornice, s čimer pa bi bili tudi ob licenco in službo. Nedotakljivost pa si zdravniki s svojo »državo v državi« zagotavljajo po novem še s politizacijo. Ker je v pripravi nov krovni zakon o sistemu zdravstvenega varstva, ki marsikomu v belem ni všeč že zgolj zato, ker bi zdravnikom iz javnega sektorja prepovedal popoldansko zasebno prakso, so že mesece na okopih proti ministrstvu in vladi, češ da gre za »politično nasilje in diktat« (besede Gordane Zivčec Kalan, predsednice zbornice), zaradi katerega da bodo po potrebi šli tudi pred evropsko sodišče za človekove pravice. V konkretnem primeru pa je starosta slovenskih porodničarjev Vasilij Cerar izjavo direktorja direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu Janeza Remškarja, da je zbornica ravnala »nespodobno in nevredno ceha«, označil kar za »politično križanje zdravnikov«. Staršev Bora Nekrepa to ne zanima in večine drugih državljanov prav tako ne. So pa le še bolj utemeljeno prepričani, da živijo v državi, kjer se da s politizacijo zamegliti vse in z njo vsakogar cepiti pred odgovornostjo še bolj učinkovito kot proti novi gripi. Zato mi je bilo zmoto težko priznati. koroška - Dvojezične table Ostro stališče NSKS proti deželnemu glavarju Dorflerju CELOVEC - Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) se je v tiskovni izjavi odzval na izjave deželnega glavarja Gerharda Dorflerja o vprašanju dvojezičnih krajevnih tabel na Koroškem na tiskovni konferenci na Dunaju in jih označil za »absurdne« in hkrati »značilne za to, kako najvišji predstavniki koroške politike ravnajo z razsodbami avstrijskega ustavnega sodišča.« Krovna politična organizacija Slovencev mdr. ugotavlja, da Dorfler »po eni strani dopušča, da ga državno tožilstvo označi za kot pravnega samouka, ki ne more oceniti razsežnosti svojih dejanj, po drugi strani pa se gre nadučitelja, ko vrhovnim sodnikom in branilcem ustave razlaga, da so v vprašanju dvojezične topografije s pravnega vidika ravnali napačno.« Koroški deželni glavar je v četrtek na tiskovni konferenci na Dunaju PISMA UREDNIŠTVU Spoštovanje pravic Nisem vernik, globoko pa spoštujem vse tiste, ki verujejo, pa naj si bodo to kristjani, muslimani, budisti itd. Priznati moram, da me je rezultat ankete o minaretih močno presenetil in tudi pretresel. Smatram, da ima vsaka skupnost, pa naj si bo to verska ali drugačna pravico do svojega hrama, kjer se lahko druži ali pa moli svojega Boga. Mi Slovenci upravičeno od someščanov in oblasti zahtevamo spoštovanje do nas in dosledno izvajanje vseh tistih zakonov, ki nam zagotavlja- jo pravico do obstoja naše skupnosti. Iz rezultata ankete pa žal ugotavljamo, da iste pravice odrekamo drugim skupnostim, in to ni prvi primer, kot pravilno ugotavlja Sandor Tence v petkovem uvodniku. Res žalostno! Aleksander Kokoravec Ena od spornih dvojezičnih tabel z »mikro« napisom v slovenščini ke tudi postavlja. Kot primer je navedel tablo na Beli pri Železni Kapli. Splošno pa je glede reševanja problema dvojezičnih krajevnih tabel na Koroškem vnovič poudaril, da je za njega sprejemljiva rešitev, kot jo je uvedel leta 1977 tedanji avstrijski kancler Bruno Kreisky (SPÖ). Nadalje je deželni glavar Dörfler na tiskovni konferenci v uglednem hotelu Sacher govoril tudi o odnosih s Slovenijo. Omenil je projekt kandidature za svetovno prvenstvo v alpskem smučanju ob tromeji (Kranjska Gora, Trbiž, Bad Kleinkirchheim) leta 2017, prav tako svoje obiske pretekli mesec pri slovenskih ministrih in županih gorenjske regije. Leta 2010 pa naj bi prišel na Koroško tudi slovenski prometni minister. »Z njim bom ves dan na poti, predvsem na južnem Koroškem«, je napovedal koroški deželni glavar Gerhard Dörfler. Ivan Lukan odprta tribuna Predbožični čas tesno povezan z družino Predbožični čas (če mu že nočemo reči advent) je obdobje, ki je tesno povezano z občutenjem družine in z družinskim življenjem. Vezi med družinskimi člani se krepijo, vsi skušamo ustvarjati čim bolj harmonično, veselo in zadovoljstva polno vzdušje. Mar se vse to res dogaja povsod? Kljub betlehemski luči in drugim predbožičnim pobudam za mir in sožitje je tudi to obdobje žal značilno zaznamovano s tragičnimi dogodki in zločinskimi dejanji ter z brezbrižnostjo in nerazumevanjem do drugih, kljub deklarativnosti in javnemu izražanju dobrih namenov. "Spoznal sem, da ne morem delati dobrega, če nisem v sredi med pomoči potrebnimi ljudmi", je izjavil v Sloveniji za svoje delo nagrajeni misijonar. Ne vem, koliko smo vsak zase dejansko med potrebnimi, koliko posluha imamo za druge. Prevečkrat brezciljno lebdimo v neobvladljivem vrtincu, v katerega nas potiskajo potrošništvo, lažne vrednote in priročna opravičila za izbire pri zadovoljevanju svojih, tudi najnižjih potreb. Sodobni človek hoče biti svoboden, tudi če svoboda raste iz bede soljudi. Vedno na novo se začudim nad poročanjem o razširjenosti aidsa z žariščema v podsaharski Afriki in v Vzhodni Evropi ter obsodbe tistih, ki v kondomu ne vidijo prave rešitve tega svetovnega problema, ob tem pa ni niti besedice o uničujočih učinkih vse bolj popularnega spolnega turizma, ki si podredi ženske, otroke in vse drugo, kar si dovoli bolna domišljija, denarna razpoložljivost in poveličevanja lastne osebne svobode na račun drugih. Oni, ki v družini in zvestobi vidijo osnovno vrednoto, pa so velikokrat predmet zasmehovanja ali so upoštevani le takrat, ko so bistvena osnova za trženje večjih javnih prispevkov. Družina v družbi opravlja vrsto osnovnih vlog, saj je primarna družbena celica, v kateri se izoblikuje vsak novi pripadnik človeške družbe. Tako je govor zlasti o seksualni, biološki, ekonomski in vzgojno-socialni družinski funkciji. Nedvomno nam napredek omogoča, da biološko funkcijo-reprodukcijo popolnoma ločimo od družinske podlage in celo od človeka samega, osnovnemu dejstvu, da je nastanek novega človeškega bitja združenje ženske in moške spolne celice, pa se ne moremo izogniti. Če bi bil novorojeni človek že popolnoma izoblikovan in ne le nebogljeno bitje, bi verjetno ta asep-tična, laboratorijska in preračunana združitev dveh spolnih celic popolnoma zadostovala. Ker pa ni tako, se okrog novorojenega bitja izoblikuje nujno ustanova, ki ji pravimo družina. Zanjo je značilno, da je vsaj dvogeneracijska. Večgenera-cijske družine so že skoraj stvar preteklosti. Obstajajo alternative jedrni družini (npr. kolektivna vzgoja otrok in druge). Varovati se moramo pred idealizacijo družine. Družine tudi ne smemo kriminalizira-ti. To je le nekaj ugotovitev iz območja sociologije. Kako zelo družina zaznamuje s svojo reprodukcijsko funkcijo stopnjo družbene kvalitete, opazimo lahko sami ob pojavih, vzporednih nenehnemu staranju prebivalstva. Družina kot osnovna celica človeške družbe ima tudi celo vrsto socialnih vlog. Njena vzgojna naloga je primarna socializacija družinskih članov in to, kar od konca 19. stol. sociologi označujejo kot socialni nadzor: udejanjanje procesov in mehanizmov, s pomočjo katerih družina (in širša družba) uči svoje člane vedenja, ki bo v okviru družbe imelo pozitivne učinke. Notranje se nadzor uresniči tako, da vsak član usvoji socializacijske norme, po katerih bo lahko živel v širši skupno- sti, zunanjo kontrolo pa izvajajo "drugi" s sankcijami in nagradami. Otrok mora biti motiviran za to, da se obnaša skupnosti primerno, da se ga vzgojni pristopi "primejo". Najprej doma, v družini in kasneje v socialnem omrežju, ki je osnova vsake družbe in skuša izoblikovati otroka in mladostnika v socialno bitje, ki se bo iz primarne skupnosti - družine, lahko samostojno in varno vživel v družbo. Družina potrebuje za to primerne kompetence in zlasti zavest o svoji vlogi. Družba naj bi ji zagotavljala možnost delovanja za skrb šibkejših članov: od dojenčkov do nemočnih ostarelih. V času se je družina razvila. Njena vzgojnoizobraževalna funkcija je npr. še primarna, kasneje pa jo prevzamejo državne šole. Zaradi tega pa družina ni nič manj pomembna, zlasti zaradi svojega dolgoročnega (pozitivnega ali negativnega) vpliva na posameznika. Pri vzgoji je osnovni katalizator prav družinski zgled in vzor. Družina je več kot le neka ljubezenska zveza med dvema zakoncema, saj mora biti usmerjena tudi k otrokom. Vsak človek lahko živi kakor hoče, če pri tem ne jemlje drugim enake pravice. Prevečkrat pa obvelja pravica agresivnejšega. Paradoksalno se danes mnogi mladi odločijo za partnersko zvezo in otroke brez institucije civilne ali cerkvene poroke, hkrati pa drugi za svojo isto-spolno partnersko zvezo naglas zahtevajo institucionalno poroko. Kaj je torej pravica in kaj svoboda? To naše sobotno razmišljanje naj bo le vzgib za razmislek o pomenu družine. Družinske odlike so zavestna povezanost, pripravljenost na žrtvovanje, medsebojna ljubezen, ustvarjanje plodnih tal za rast občutka pripadnosti, odprtosti do drugih, odločnosti in vztrajnosti za lastno utrjevanje in izboljšanje. Odnosi in vezi v družini so različni in se značilno vtisnejo v njene člane za celo življenje. Vsaka družina ima svoj značaj, svoj slog, svoja pravila in svoje rituale. Vsaka družina se izoblikuje še ob stikih z drugimi družinami -starih staršev, sorodnikov, prijateljev in znancev. Kasneje pa ob stiku z vrtcem, šolo in skupnostjo, v kateri živi. V družini, ki ji pravijo jedrna (mati, oče in otroci), družino oblikuje tudi otrokov razvoj: glede na otrokovo starost se tudi družina spreminja. Prav tako se s časom spreminja zveza zakoncev ali partnerjev. Življenje v družini pomeni skrb za vzgojo in rast otrok, hkrati pa tudi skrb za partnersko zvezo. Družina je dinamična. Raziskave kažejo, da sta - za veliko večino v ankete vpletenih ljudi - materin in očetov zgled v življenju najpomembnejša stvar in da je še vedno veliko število mladih, ki si za svoj življenjski cilj postavljajo lastno družino. Ljudje ljubijo praznike in praznovanja, zlasti otroci, saj so ti posebna opora v vsakdanjem rutinskem življenju. Ob praznovanju se občutek za skupnost (družinsko ali večjo) utrdi in poveča. Prazniki prinašajo srečo in veselje v vedrem okolju in omogočajo ljudem, da se družijo. Večina naših praznikov je verskega izvora. Eden izmed teh je Božič z vso svojo tesno navezanostjo na medsebojno ljubezen in pomen družine. Tako lahko ta pred-božični čas izkoristimo tudi za krepitev svojih družinskih vezi: npr. s skupnim početjem vsaj v duhu tradicije. Lahko posejemo pšenico na dan sv. Lucije, gremo nabirat skupaj mah, okrasimo drevesce, postavimo jaslice, pojemo stare pesmi, obiščemo skupaj prireditev, če smo verni, skupno molimo in gremo k polnočnici, vsi pa drug drugemu posvetimo več svojega časa. Taka je namreč ljubeča družina. Jelka Cvelbar 6 Sobota, 12. decembra 2009 KULTURA / politika - Premierjev četrtkov napad na ustavno sodišče in predsednika republike še odmeva Berlusconi: Ustava je stara Bersani: Populizem bomo ustavili Fini poziva k spoštovanju predsednika republike - Di Pietro opozarja na nevarnost nasilja BRUSELJ, RIM - V italijanskih političnih krogih še vedno vlada napeto vzdušje po četrtkovem nastopu premierja Silvia Berlusconija na kongresu Evropske ljudske stranke v Bonnu, kjer je napadel ustavno sodišče in predsednika republike, češ da sta politično pristranska, ter zatrdil, da bo z ustavno reformo spremenil situacijo, v kateri »stranka sodnikov« vedri in oblači in si prilašča oblast, ki pripada ljudstvu. Berlusconi je včeraj v pogovoru s časnikarji ob robu evropskega vrha v Bruslju vztrajal na svojih stališčih. Ustavo je označil za »star zakon«, ki ga je treba nujno posodobiti, kar sicer ni novost, saj že leta tečejo prizadevanja v tem smislu. Na časnikarsko vprašanje, kaj odgovarja predsedniku republike Giorgiu Napolitanu, ki mu je v četrtek očital, da ogroža ustavni red, pa je premier rezko odvrnil: »Predsednik bi moral biti zaskrbljen predvsem zaradi politične zlorabe sodstva, kar nasprotuje demokraciji in svobodi.« Napolitano včeraj Berlusconiju ni neposredno repliciral, posredno pa je vendarle nekaj povedal. V sporočilu, ki ga je Silvio Berlusconi ansa poslal ustanovni skupščini Zavezništva za Italijo (Alleanza per l'Italia) Francesca Ru-tellija in Bruna Tabaccija, se je novemu političnemu subjektu zahvalil za izraze spoštovanja in podpore ter z zadovoljstvom ugotovil, da si namerava nova stranka prizadevati za to, da bi država presegla sedanjo fazo »pretirane politične kontrapozi-cije«. Jasneje pa se je na Berlusconijeve besede odzval predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini, ki je sicer že v četrtek premierja pozval, naj spoštuje ustavni red. Govoreč na Univerzi v Kalabriji je dejal, da PIER LUIGI BERSANI ansa v politiki je soočenje, tudi ostro, povsem naravno, tako kot v nogometu. »Kot Milan in Inter ali Roma in Lazio se različne politične strani med seboj pomerijo, vendar morajo spoštovati sodnika in pravila prvenstva,« je dejal. »V državnem poglavarju se morajo prepoznati vsi Italijani,« je pribil. Oglasili so se seveda tudi opozicijski voditelji. Prvi mož Demokratske stranke Pier Luigi Bersani je dejal, da če Berlusconi namerava nadaljevati s takšnimi tveganimi potezami, bo naletel na »trdo reakcijo«. »Berlusconi z razbijanjem in ruše- njem zidov skupnega doma ustvarja pravo afero Italija v svetu, toda mi se mu bomo postavili po robu: ne bomo dopustili populistične degeneracije. Doživel bo trdo reakcijo. Tudi desna sredina bi morala o tem razmišljati,« je dejal. Podobne misli so izrekli drugi predstavniki demokratov, ki so včeraj nastopili v številnih italijanskih mestih v okviru strankine pobude »tisoč shodov za alternativo«. Massimo D'Alema se je v Neaplju dotaknil tudi premierjevih zapletov s sodstvom in glede včerajšnje obravnave na pri-zivnem procesu proti DellUtriju (o njej pišemo posebej) dejal, da mafijski šef, kot je Filippo Graviano, ne more potrditi izjav mafijskega skesanca, kot je Gaspare Spa-tuzza, saj bi bil v nasprotnem primeru tudi sam skesanec. Voditelj Italije vrednot Antonio Di Pietro pa se je včeraj udeležil demonstracije stavkajočih javnih uslužbencev Cgil v Rimu. »V Italiji se uveljavlja ozračje pouličnih spopadov. Vlada je gluha za zahteve državljanov. Če ne bo dala odgovorov, bi lahko prišlo do nasilnih dejanj,« je menil. Minister za dežele Fitto na zatožni klopi BARI - Minister za dežele Raffaele Fitto se bo moral zaradi obtožb o korupciji in nezakonitem financiranju političnih strank zagovarjati na sodišču. Tako je včeraj odločilo sodišče v Bariju. Minister naj bi v času, ko je bil še predsednik dežele Apulija, sprejemal podkupnine za dodelitev 200 milijonov evrov vredne pogodbe za upravljanje z več domovi za ostarele. Podkupnino v višini 500.000 evrov, ki naj bi šla na račun Fittove stranke Ljudstvo svobode, naj bi prejel od rimskega podjetnika Giampaola Angeluccija, ki se bo zaradi suma podkupovanja prav tako moral zagovarjati pred sodiščem. Sedem kitov glavačev umrlo na plažah Apulije FOGGIA - V noči na petek je devet kitov glavačev nasedlo na peščeni obali v kraju Foce di Capo Ia-le-Laguna di Varano v Apuliji. Kljub poskusom krajanov, da bi jih rešili na odprto morje, jih je sedem umrlo, le dva sta preživela. Strokovnjaki se sprašujejo, kaj je botrovalo tej tihi tragediji. Na osnovi prvih pregledov bi kazalo, da so bili kiti zdravi. Po mnenju nekaterih naj bi izgubili orientacijo, drugi pa domnevajo, da gre za posledico onesnaženja voda. mafija in politika - Na procesu proti Dell'Utriju Graviano in Lo Nigro demantirala Spatuzzo PALERMO - Mafijska šefa Filippo Graviano in Cosimo Lo Nigro sta včeraj demantirala izjave mafijskega skesanca Gaspareja Spatuzze, po katerih naj bi se sicilska mafija na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja povezala z Marcellom dell'Utrijem in Silviom Berlusconijem ob začetku njunega političnega vzpona v prepričanju, da je v njiju našla svoja nova politična sogovornika. To sta storila včeraj na prizivnem procesu proti Dell'Utriju v Palermu (senator Ljudstva svobode je bil na prvostopenjskem procesu obsojen na 9 let zapora zaradi »zunanjega« sodelovanja z mafijo). Filippo Graviano je v video povezavi iz zapora v Pisi dejal, da ni Dell'Utrija nikoli srečal in nikoli poznal in da ni Spatuzzi nikoli rekel, da bi se hotel maščevati proti Dell'Utriju in Berlusco-niju, ker da nista držala obljub o pomoči zaprtim mafijcem. Lo Nigro pa je zanikal, da bi konec leta 1993 v kraju Campofelice di Rocella pri Paler-mu skupno z bratoma Filippom in Giuseppejem Gravianom govoril o atentatih, ki naj bi jih mafiji naročila Dell'Utri in Berlusconi. Javni tožilec je Marcello Dell'Utri ansa pozval k pričevanju tudi Giuseppeja Graviana, ki pa ni hotel dajati izjav »iz zdravstvenih razlogov«. DelTUtri se je seveda z velikim zadovoljstvom odzval na besede Filippa Graviana in Cosima Lo Nigra. Ponovil je, da je že 15 let žrtev nezaslišanega sodnega preganjanja. Berlusconi pa je v Bruslju, kjer se je mudil na vrhu EU, dejal, da gre za naravnost »komično zadevo«. javni uslužbenci in šolniki - Stavka sindikata Cgil Stotisoči na ulicah Epifani branil ustavo RIM, MILAN - Kar dvesto tisoč ljudi se je po oceni sindikata Cgil udeležilo več manifestacij v številnih italijanskih mestih za zaščito dela v javnem sektorju in italijanske ustave. Stavke delavcev v javni upravi in izobraževanju, ki jo je organiziral prav sindikat Cgil, naj bi se po njegovih ocenah udeležilo med 50 in 60 odstotki javnih uslužbencev, medtem ko je po mnenju ministrstva za javno upravo udeležba bila okoli 8-odstotna. Najbolj številni manifestaciji sta bili v Rimu z okoli sto tisoč udeleženci in v Milanu, kjer je na ulice šlo kakih 70.000 demonstrantov, katerim so se pridružili še višješolski dijaki in univerzitetni študentje. Na rimski manifestaciji je udeležence nagovoril generalni tajnik Cgil Gu-glielmo Epifani, ki je javne službe označil za branik zakonitosti, demokracije in institucij, ustave pa ni mogoče spremeniti, kot da bi šlo za staro šaro. Prišlo je tudi do trenutkov napetosti oz. spopadov med demonstranti in policijo. To zlasti v Rimu, kjer je bilo več ljudi ranjenih, večji množici protestnikov pa je uspelo prelisičiti agente in se prebiti do poslopja ministrstva za šolstvo. Minister za javno upravo Brunetta je bil tarča kritik ansa ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Med jajci, iztrebki, izsiljevalci in teroristi, za ugled Italije tokrat skrbi kirurg iz Ferrare, ki daje upanje bolnikom za multiplo sklerozo Sergij Premru Italijanski premier je predvčerajšnjim seznanil evropsko javnost, da »ima jajca«. Jajca imajo verjetno tudi predsednik Evropske komisije Barroso, francoski minister Fillon, slovenski predstavnik Janša in še marsikateri izmed 1.500 delegatov iz 39 držav, ki so se udeležili vrha Evropske ljudske stranke v Bonnu, pa se niso pohvalili s svojimi spolovili. Gre za pravo novost v svetu mednarodnih stikov, saj še noben državnik ni javno rabil takih izrazov. Seveda so tudi v tem primeru domači zavezniki podprli premiera. Bossi je še posebej nagla-sil, da Berlusconi ima zares »trda jajca«. To je isti Bossi, ki je pred leti uvedel v italijansko politiko izraz »celodurismo«, to se pravi, da ga ima vedno napetega. Uboga Italija! Da si opomorem, bom najprej navedel eno redkih pozitivnih novic, kar sem jih našel med brskanjem po tujih medijih. Kanadsko združenje za multiplo sklerozo bo financiralo raziskavo, ki daje novo upanje bolnikom po vsem svetu in ki sloni na najnovejših odkritjih ita- lijanskega zdravnika dr. Paola Zambo-nija, poroča kanadska javna televizija CBC. Gre za kirurški poseg, ki omogoča večji krvni dotok do živčnega sistema in so ga že uspešno preizkusili v medicinski kliniki v Ferrari, navaja Canadian Broadcasting Corporation. Pa se vrnimo k vulgarnosti s spolnim priokusom. Pred nekaj dnevi se je z neprimernim duhovičenjem proslavil Franco Zeffirelli. Kot piše španski El Pais, je priletni režiser na predstavitvi svoje postavitve Traviate v rimski operi ostro kritiziral izvedbo iste opere v Hamburgu, kjer je med drugim videti, kako se ženska umiva. To pač opravljajo prostitutke po seksu, je dejal Zeffirelli, nekako tako kot Marrazzo. Na ugovor neke novinarke o umestnosti primerjave jo je razkačeni režiser ozmerjal s kretenom in z iztrebkom, in jo poslal tja, kamor ne bije sonce. Madridski dnevnik poroča tudi, da je Zeffirelli pri tem naglasil svoje spoštovanje in prijateljstvo do premiera. Italijanski premier se je vedno re- šil iz zagate številnih zapletov, ki ga občasno zadevajo. Tokrat pa bi zadeve lahko postale zelo nevarne, piše Financial Times. Mafijski skesanec ga je omenil v okviru pričevanja o stikih kriminala s politiko, vpleten pa je še v druga dva sodna postopka. Zaveznik Fini ga je obtožil, da zamenjuje ljudski mandat z absolutistično monarhijo. Nedvomno je ocena, da mu je odklenkalo, še prenagljena, prav gotovo pa se je znašel na tankem ledu, meni ugledni londonski finančni dnevnik. Pa vsaj nekaj premieru v dobro. Le Temps piše, da je sicer Berlusconi v velikih težavah, včasih pa mu vendar uspe, da si opomore. To mu zagotavlja Milan, nogometna ekipa, katere je lastnik in na katero je zelo navezan, kar mu »jamči zalogaj kisika«. Na nedavnem srečanju s Putinom je sicer na dnevnem redu bilo vprašanje novih plinovodov, Berlusconi pa je redno sledil SMS sporočilom, ki mu jih je pošiljal upravitelj Milana Galliani s tekme Milan-Real Madrid. In zmagal je Milan. S kazahstanskim predsednikom Nazarbajevom pa sta govorila o možnosti, da bi Milan nastopil na prijateljskem srečanju v novem kazahstanskem nacionalnem nogometnem stadionu. Bitka okrog števila udeležencev manifestacije, ki je bila pred tednom dni v Rimu, se nadaljuje. Po uradnih podatkih policije jih je bilo samo 90 tisoč. Kaj pa pišejo tuji časopisi? Belgijski De Standard poroča, da se je po oceni organizatorjev zbralo okrog 350 tisoč pro-testnikov, omenja pa, da jih je fotograf francoske agencije AFP preštel pol milijona. Flamski katoliški dnevnik piše tudi, da je šlo za pobudo raznih interne-tnih blogov in da so protestniki zahtevali, naj se premier ne izmika sodnim postopkom. Te Guardian poroča, da je bil »king of the paparazzi«, kralj italijanskih foto-reporterjev mondenih dogodkov Corona obsojen na 3 leta in 8 mesecev zaporne kazni zaradi izsiljevanja oseb, katerim je v zameno za večje vsote zago- tavljal, da ne bo dal v javnost posnetkov, ki bi jih spravljali v zadrego. Po obsodbi je fotoreporter dejal, da ga je sram, da je Italijan, ker se ima za po krivem obsojenega. Britanski časopis pa navaja izjavo, ki jo je pred časom posnela policija: v razgovoru z bivšo ženo, hrvaško manekenko Moric, se je sam označil kot iztrebek, ki je »uničil življenja drugih«, kljub temu pa se ne čuti krivega. Le Monde objavlja ozadja pobega italijanskega terorista Battistija iz Francije v Brazilijo. Sam je sodišču v Riu de Janeiro priznal, da mu je francoska tajna služba izročila lažni potni list, s katerim je po dolgoletnem bivanju v Franciji kot politični pribežnik pobegnil, ker mu v Parizu niso več zagotavljali zatočišča. Zaenkrat ga brazilske oblasti ne bodo izgnale v Italijo, kjer ga čaka dosmrtna ječa zaradi vpletenosti v vrsto umorov, ker je predsednik Lula zamrznil razsodbo brazilskega vrhovnega sodišča. Odgovarjati pa bo moral zaradi nelegalnega vstopa v državo. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Sinoči balet, nocoj 110-letnica KD Lipa iz Bazovice Kulturni dom spet odprt, a podpisa pogodb igralcev še ni »To ni bojkot gledališča, hočemo le bolj kakovosten teater,« so izjavili igralci Kulturni dom je sinoči spet zaživel. Dvorana je bila oddana v najem za baletno predstavo, odprtje po večmesečnem premoru pa je bilo možno, ker so delavci tehnike v ponedeljek podpisali pogodbe in v sredo nastopili službo. Tako so tonec in dva odrska mojstra lahko zagotovili potek predstave. Nocoj bo v dvorani Kulturnega doma spet živo. Kulturno društvo Lipa iz Bazovice bo s slavnostnim koncertom proslavilo 110-letnico delovanja. Če se dvorana Kulturnega doma počasi prebuja, pa ostaja vprašanje delovanja Slovenskega stalnega gledališča še vedno odprto. Pooblaščena upravitelja Andrej Berdon in Paolo Marc-hesi sta včeraj povabila igralce na podpis šestmesečnih pogodb (do 15. junija 2010), a igralci se na vabilo niso odzvali. Nekaj ur prej so izdali tiskovno sporočilo in nato v Kopru priredili tiskovno konferenco (na katero pa Primorski dnevnik ni bil povabljen), na kateri so pojasnili svoje stališče. Ansambel Slovenskega stalnega gledališča je vse sodelavce gledališča pozval, naj zaradi nerešenih razmer v gledališču pogodb ne podpišejo. Člani ansambla so gledališke kolege pozvali, naj z vodstvom gledališča ne sodelujejo, dokler ne razrešijo težav znotraj teatra. Gre za kolegialnost, saj člani ansambla že od junija ne prejemajo plač, vadijo pa v prostorih koprskega gledališča, je zapisala Slovenska tiskovna agencija. »Ne gre samo za denar. Gre nam tudi za kakovost teatra in za to, da pridobimo občinstvo nazaj, « je pojasnil razloge, zakaj so se odločili za bojkot pogodb o delu, član ansambla Romeo Grebenšek, ki pa je izrecno poudaril, da to ni in noče biti bojkot gledališča. Prav nasprotno: v ansamblu si po njegovih besedah želijo kakovostnejših delovnih pogojev, dialoga in več besede pri soo-blikovanju gledališkega programa. Vodstvu teatra člani ansambla očitajo, da se na krizo s financami, občinstvom in kakovostjo ni odzvalo ustrezno. Ansambel je vodstvu večkrat predlagal, kako naj bi repertoar prilagodili, da bi se bolj približal svojemu občinstvu, a je bilo za njihove predloge gluho. Igralci še vedno niso seznanjeni z repertoarjem za letošnjo gledališko sezono. »Ne poslušajo nas, odrivajo nas, izsiljujejo nas s pogodbami, ki da jih moramo podpisati, sicer bo teater propadel. Še vedno ne vemo, kaj, kdaj in s kom bomo delali, ampak nam je vsiljeno, da moramo najprej podpisati pogodbo, potem bomo izvedeli ostalo,« je odnose med vodstvom in ansamblom pojasnil Grebenšek. Člani ansambla se bojijo tudi, da sredstva, ki jih je Slovensko stalno gledališče za prebroditev finančne krize prejelo od slovenskega kulturnega ministrstva, ne bodo namenjena igralcem, kakor je bilo sprva dogovorjeno, je še zapisala STA. Rešitev za SSG vidijo člani ansambla v zamenjavi sedanjega vodstva, ki se je izkazalo kot »neustrezno in nesposobno vodenja teatra«. Novo vodstvo bi moralo sestaviti raznovrsten repertoar, v katerem bo vsak gledalec našel nekaj za svoj okus, so - po pisanju STA - ocenili igralci. V izjavi za javnost pa so zapisali, da se potem, ko je kolektiv septembra ravnatelju gledališča Tomažu Banu in umetniškemu vodji Primožu Beblerju izrekel nezaupnico, ni nič spremenilo. Vodstvo je bilo za svojo nesposobnost nagrajeno s štirinajstimi plačami in mandatom, da z delom nadaljuje, kolektiv pa je od takrat podvržen pritiskom, izsiljevanju in moralni diskvalifikaciji, so še zapisali. Napovedi o predstavah v Slovenskem stalnem gledališču se ni kroma «Kili "BŠBSSSM" NOVINARSKI KROŽEK - Srečanje s politiki in sindikalisti O prekernem novinarstvu V priredbi deželne koordinacije prekernih in freelance novinarjev ter novinarskega sindikata Assostampa Deželna koordinacija prekernih in freelance novinarjev in deželni novinarski sindikat Assostampa sta včeraj priredila srečanje o zaskrbljujočem prekernem novinarstvu in o nečloveških razmerah, v katerih delajo nekateri sodelavci deželnih medijev. V tržaškem novinarskem krožku so bili včeraj prisotni nekateri politiki - deželna tajnica DS Debora Serracchiani, deželni svetnik Igor Gabrovec, goriški pokrajinski odbornik Marko Marinčič (številni, med drugimi tudi senatorka Tamara Blažina, so pisno sporočili, da so pripravljeni sodelovati) - in predstavniki sindikalnih organizacij. Vsi so poudarili, da jim je tema pri srcu in da bodo pripomogli k rešitvi nesprejemljive situacije. Predstavnik Cgil Renato Kneip je predlagal srečanje sindikatov CGIL, CISL in UIL z novinarskim sindikatom, na katerem bi razmišljali o skupnih pobudah. Sobota, 12. decembra 2009 APrimorski ~ dnevnik 7 UPI - Skupščina »Pokrajine bistvene za razvoj ozemlja« Pokrajine imajo nenadomestljivo vlogo pri ovrednotenju in razvoju ozemlja ter še posebej v tem kriznem obdobju pri spodbujanju aktivnih politik dela. To je izšlo z zadnjega dne letnega kongresa združenja italijanskih pokrajin UPI, ki se je začel 9. decembra in se je zaključil včeraj v Rimu. Vladni predstavniki pa so na zasedanju potrdili, da je nujno pokrajine obdržati in zavrnili tezo, da bi z ukinitvijo pokrajin prihranili denar. Na kongresu so tudi soglasno izglasovali novega predsednika UPI, ki bo v prihodnjih petih letih predsednik Pokrajine Catania Giuseppe Castiglione iz vrst Ljudstva svobode. Ta je nasledil Fabia Me-lilla (Demokratska stranka), ki je vodil UPI od leta 2004. Kongresa so se udeležili tudi tržaški pokrajinski svetniki Demokratske stranke Maria Monte-leone, Michele Moro, Sandi Klun in Massimo Veronese, Zoran So-sič (SSk-DS) in Carla Melli (Zeleni), ki so odločno zavrnili zamisel deželne odbornice FJK Federice Seganti (Severna liga) o ustanovitvi mestne občine na Tržaškem. Veronese, ki je na kongresu pozdravil v slovenščini, je naglasil, da je prisotnost slovenske narodne skupnosti na Tržaškem eden izmed temeljnih kamnov, na katerih so ustanovili Pokrajino Trst. Kot so povedali v tiskovni noti, so vsi omenjeni svetniki v tem smislu poudarili, da je zamisel o ukinitvi Pokrajine Trst »napad na demokracijo in institucije ter še posebej na kulturno, zgodovinsko in jezikovno identiteto ozemlja.« Predlog deželne vlade ne upošteva značilnosti ozemlja in obenem ukine manjše občine, je še opozoril Veronese. Ta je zato tudi izrecno zahteval od novega predsednika UPI Castiglionija in od vsega novega vodstva UPI, da se skupaj postavijo po robu »uničujočemu načrtu deželne odbornice Seganti«. BAZOVICA - Društvena večerja v restavraciji Pri pošti Bandellijev Drugi Trst nazdravil Večerje se je udeležilo kar 164 članov društva - Med prisotnimi mnogo mladih novoustanovljene organizacije Giovane Italia Franco Bandelli, nekdanji tržaški občinski odbornik, je spet zadel v črno. Pred slabima dvema mesecema je skupaj s svojimi štirimi privrženci v občinskem svetu (Sullijem, Pellarinijem, Frommlom in Porrom), deželno odbornico (in življenjsko družico) Alessio Rosolen in tremi mladimi somišljeniki ustanovil društvo Unaltra Trieste - Drugi Trst, ki šteje že več sto članov. Pred dvema dnevoma je društvo priredilo v restavraciji Pri pošti v Bazovici svojo prvo večerjo, in s 164 prisotnimi napolnilo lokal. Odziv je bil nad najbolj rožnatimi pričakovanji, so poudarili organizatorji in - po pozdravu gostitelja, nekdanjega re-pentabrskega župana Aleksija Križmana -navdušeno nazdravili ustanoviteljem. Med prisotnimi je bilo res mnogo mladih z nekdanjo zgoniško občinsko svetnico Ales-sandro Gambino na čelu. Ta je bila do pred kratkim vodja mladinske organizacije Nacionalnega zavezništva Azione giovani. Po prestopu v vrste Drugega Trsta se je organizacija preimenovala v Giovane Italia. Pomeni, da je Bandellijev Drugi Trst privlačen za mlade desničarje. Ustanovni člani društva Un'altra Trieste - Drugi Trst so nazdravili v restavraciji Pri pošti v Bazovici kroma 8 Sobota, 12. decembra 2009 TRST / mednarodni dom žensk - Po obnovitvenih delih včeraj uradno odprtje Preprost in domač kotiček žensk za ženske Prostor za druženje, debatiranje, za študij, razvoj projektov, za pomoč priseljenkam in podjetnicam Obnovitvena dela na stavbi v Ulici Pi-soni 3 so se končno zaključila in včeraj so slovesno predali namenu Mednarodni dom žensk. Že tri leta si ta projekt prizadeva, da bi postal povsem otipljiv odgovor na številne zahteve krajevnih ženskih združenj po enotnem prostoru, v katerem bi se razvila pestra ženska dejavnost. Dvonadstropno stanovanje je bilo včeraj skorajda pretesno, saj se je njegovega odprtja udeležilo res veliko ljudi, predvsem žensk. Predsednica tržaške pokrajine (lastnice stavbe) Maria Teresa Bassa Poropat je po uradnem rezu traku ob vhodu z zadoščenjem pozdravila novo pridobitev za svet žensk. Na skoraj 400 kvadratnih metrih se bodo postopoma začele razvijati študijske aktivnosti, zadišalo bo po najrazličnejših projektih za ženske, tu bodo na primer hranili gradivo o zgodovini ženske organiziranosti in ravno tu bodo našle pomoč in podporo prise-ljenke in pa podjetnice. »Mednarodni dom žensk je odprt vsem, se pravi tudi gostom moškega spola,« je poudarila Poropatova. Pokrajinska uprava je razpisala natečaj za ženska združenja, ki so želela samostojno upravljati objekt in zmagala so združenja Luna e l'altra, center proti nasilju nad ženskami Goap, La settima Onda, Gattanera, Udi - Zži, La Mimosa, Odbor za državljanske pravice prostitutk, Interfemmes, italijansko združenje književnic SIL in socialna zadruga Cassiopea. Da bo Dom žensk mednarodni, se pravi, da se ga bo posluževala širša skupnost žensk, tudi tistih iz bližnjih Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, je nato še poudarila predsednica Silva Bon. Odprtja se je udeležila tudi senatorka Tamara Blažina, ki je ženskam čestitala za pomemben dosežek in poudarila, da je vselej pripravljena podpirati take projekte, ki si prizadevajo za uveljavljanje žensk. Prostori so preprosti in lično opremljeni: pohištvo je ženskim združenjem v Domu darovala trgovina Ikea. V zgornjem nadstropju so poskrbeli za prijetno rdečo kuhinjo, za vrsto knjižnih polic, ki se počasi polnijo, udoben kotiček s kavčem, seveda za mize posvečene študiju, dvorano za dobro počutje, didaktično dvorano, sobo za najmlajše in seveda pisane sanitarije. Dom bo zaživel že v prihodnjih dneh: 16. decembra bodo tam priredili božični bazar za otroke in predstavili tečaje za dobro počutje, 13. januarja se bo začel tečaj šivanja, 15. januarja pa bodo predstavili tečaj za samospoštovanje in pa projekt za otroke o spoštovanju različnosti. (sas) Dvonadstropno stanovanje je bilo včeraj skorajda pretesno kroma prosek - V vrtcu Nežne punčke iz cunj vabijo darežljive obiskovalce V vrtcu Marjana Štoke na Prose-ku je v teh dneh vse polno punčk iz cunj, ki jih je izdelala majhna skupina mam. Posebno v predprazničnih dneh se ljudi, pregovorno, polašča dobrota in pomislijo tudi na tiste, ki so v veliki stiski. V proseškem vrtcu dajejo možnost, da z ogledom razstave punčk iz cunj, ki so nameščene v veži, razveselijo sebe, če bodo domov odnesli eno od 40-ih punčk, ki so zaenkrat brez doma in družine. Za posvojitev bodo morali odšteti 20 evrov (ali več, po želji). Kdor pa misli, da je v prejšnjih letih posvojil že dovolj punčk, si lahko samo ogleda letošnjo razstavo in nameni prispevek Unicefu, s katerim bo ta organizacija kupila cepiva, ki bodo rešila življenje mnogim otrokom do petega leta starosti. V proseškem vrtcu so se potrudili in namenili čas za izdelavo punčk, ker so prepričani, da je morje sestavljeno iz nešteto majhnih kapljic in želijo biti kapljica v morju dobrote. Zato tudi pričakujejo čim več darežljivih obiskovalcev. Naravovarstveniki proti novim gradnjam Naravovarstvene organizacije Wwf, Italia Nostra, Legambiente in Triestebella so včeraj na tiskovni konferenci ponovno kritizirale novi tržaški regulacijski načrt, sicer tokrat v povezavi z novim deželnim zakonom. Ta posplošuje birokracijo pri gradnjah in omogoča povečanje poslopij, tudi za produktivne dejavnosti, do 35 odstotkov glede na kubaturo, so povedali. Na podlagi regulacijskega načrta bodo zato lahko zgradili v tržaški občini do 10 milijonov kubičnih metrov novih stavb, so opozorili okoljevarstveniki in poudarili, da je pri načrtovanju regulacijskega načrta prevladala »sproščenost«, sploh pa ni bilo pri tem nobene strategije. Občinski načrt proti snežnim metežem je nared Občinska uprava je sporočila, da je v primeru sneženja že vse pripravljeno za reševanje morebitnih težav. Vse informacije so na spletni strani www.retecivica.trieste.it, informacije pa nudijo prek tel. št. 0406754850 od ponedeljka do petka od 9. ure do 12.30, ob ponedeljkih in sredah tudi od 14.30 do 17. ure. Samo v primeru snežnega meteža bo na voljo tudi tel. št. 0406758575. Občinska policija proti ponarejenim artiklom Podčastnika trgovskega oddelka tržaške občinske policije sta v četrtek zasegla znatno količino elektronskih artiklov in igrač v neki kitajski trgovini v Ul. Torrebianca. V prvem primeru gre za 57 kosov opreme, od božičnih dreves z lučkami in prazničnih božičnih svetlobnih okraskov do klaviatur in glasbenih kaset, medtem ko je zaseženih igrač dvanajst, gre pa za različne modele daljinsko vodenih helikopterjev. Elektronski artikli niso imeli informativnih etiket v italijanščini, medtem ko na igračah ni bilo navedeno ime uvoznika iz Evropske unije, kot predvideva zakonodaja za zaščito potrošnikov. Trgovec v prvem primeru tvega dobrih tisoč evrov kazni, v drugem pa precej več, se pravi 3.443 evrov. Uniformirani podčastniki trgovskega oddelka občinske policije bodo dejavni tudi jutri in prihodnjo nedeljo v trgovskih središčih Il Giulia in Torri d'Europa z namenom utrjevanja občutka varnosti občanov spričo velikega števila ljudi, ki v prazničnem božičnem času zahajajo v take kraje. dežela - Seganti 200 tisoč € za varnost Tržačanov Dežela Furlanija-julijska krajina bo letos prispevala 200 tisoč evrov za varnost Tržačanov. Temu gre dodati 800 tisoč evrov, ki jih je posredovala v isti namen Občini Trst lani, in dodatnih 800 tisoč, ki je deželna vlada namenila za usklajevanje dela med vsemi silami javnega reda. Vest sta sporočila včeraj na skupni tiskovni konferenci pristojna deželna odbornica Federica Segan-ti in občinski odbornik za varnost Enrico Sbriglia. Od skupno 200 tisoč evrov bo 50 tisoč za orožje za mestno policijo, 125 tisoč za obnovo vozil mestnih redarjev in izboljšanje tehnologije za medsebojne povezave, 8 tisoč za tečaje samoobrambe za ženske in 17 tisoč evrov za projekte v korist mladoletnikov in za preventivo. Segantijeva je še pripomnila, da je deželna uprava v zadnjih 18 mesecih vložila 30 milijonov evrov v varnost v deželi FJK, predvsem na tehnološkem področju. enogastronomija - Z degustacijo Assagio diVino in dnevom matere Zemlje Tržaški Slow Food posvetil proizvodom domače zemlje pokušnjo avtohtonih vin in večerjo pri Miliču Tržaški Slow Food je Terra Madre Day - dan matere Zemlje proslavil v četrtek z večerjo in srečanjem s proizvajalci domačih enogastronomskih dobrot na Miličevi turistični kmetiji v Zagradcu. Res pristna domača večerja je potekala sočasno z več kot tisoč podobnimi dogodki v okrog 120 državah, pobuda pa se vključuje v praznovanje letošnje 20-obletnice mednarodnega združenja Slow Food. V sosednjem Kopru je dan matere Zemlje obeležila tudi komaj teden stara Slow Food Primorska, ki ima že nekaj deset novih članov. Ti so se zbrali na večerji v Istrski kleti na Pomjanu nad Koprom v duhu filozofije Slow Fooda: ohraniti vonje in okuse lokalnih kuhinj, kjer se uporabljajo lokalna živila, pridelana na domači zemlji. Druga pomembna pobuda tržaškega Slow Fooda pa je bila preteklo nedeljo popoldne na Pomorski postaji v Trstu, kjer so se stotinam obiskovalcev, med njimi tolikim mladim, predstavili nekateri najboljši vinarji iz naše dežele. Srečanje z degustacijo avtohtonih vin iz FJK je finančno podprla če-dajska banka Banca di Cividale, pokrovitelja pa sta bila tržaška Občina in Pokrajina. Tokratna je bila že 11. izvedba de-gustacije z v italijanščini posrečenim naslovom Assaggio diVino (božansko-vinska degustacija), na kateri je svoja vina dalo v pokušnjo skoraj 40 deželnih proizvajalcev, med njimi številnih članov naše narodne skupnosti. K dobremu kozarcu sodi seveda tudi dober prigrizek, ki so ga prispevali Dall'Ava, Milic, Giuditta Teresa, Rusignul in združenje tržaških pekov. Omizje proizvajalcev na četrtkovi večerji na Miličevi turistični kmetiji v Zagradcu kroma / TRST Nedelja, 13. decembra 2009 9 taborniki rmv - Redni občni zbor tokrat na Kontovelu Pestro delovanje, ki ima tudi senčne plati Večkrat nizka udeležba članov na akcjah - Žeja po večjem sodelovanju s starši in vključevanju v družbeno doganjanje Taborniki Rodu modrega vala iz Trsta in Gorice so letošnje delovanje zaključili z rednim občnim zborom. Tokrat so ga priredili v večernih urah v telovadnici na Kontovelu, kjer so se zbrali člani, maloštevilni pa so bili starši in predstavniki drugih organizacij. Obračun delovanja je bil tudi tokrat pester. Poročilom glavarjev družin, ki so podrobno opisali delovanje članov na različnih območjih goriške in tržaške pokrajine, je sledilo poročilo načel-stva in taborovodje. Tudi letošnje taborniško leto je minilo v znamenju najrazličnejših akcij. Od januarja do konca novembra so priredili enajst srečanj vseh članov. Februarja so se zbrali na pustni zabavi, aprila pa so praznovali Dan tabornikov v obliki orientacijskega teka. V program so letos vključili spomladanski celodnevni izlet: konec maja so se sprehodili po manj znanih kraških poteh. Ob koncu šolskega leta je stekla že četrtič zapored akcija Odprta vrata v naravo (dvodnevno taborjenje). Novi člani, ki so se pridružili na propagandni akciji, so z ostalimi člani odpotovali tudi na dvotedensko taborjenje na Vrhovo pri Žužemberku. Avgustovski premor so taborniki prekinili s sodelovanjem na vseh prireditvah ob obletnici usmrtitve bazoviških junakov, v soboto pa so kot običajno pripravili večerni program s tabornim ognjem. Zanimivo je bilo srečanje s sokolarji iz Slovaške, konec novembra pa je člane združila letošnja čajanka, ki so jo priredili v Jamljah v dvorani društva Kre-menjak. Člani so bili prisotni tudi na akcijah, ki jih prireja Zveza tabornikov Slovenije (ZTS).Oktobra so v Prosvetnem domu na Opčinah priredili tudi predstavitev 22. svetovnega jamboreeja in slovenske odprave ZTS, ki bo na prizorišče na Švedsko odpotovala avgusta 2011. Sodelovanje z vaškimi organizacijami je večinoma steklo le na Opčinah, že tretjič pa so RMV-jevci sodelovali s KD Vigred na kraškem Oktoberfestu v Praprotu s taborniškim kotičkom. Udeležili so se tudi pohoda miru in sestave živega simbola na Velikem trgu v Trstu novembra letos. Ob številnih akcijah gre poudariti tudi ponovno oživitev družine Pun-tarskega travnika v Štandrežu, ki nekaj let ni delovala. Občni zbor je bil tudi priložnost za razmislek in oceno delovanja. Nekateri glavarji družin in načelniki so nekoliko kritično ocenili udeležbo članov na akcijah, predvsem najstnikov (gozdov-nic in gozdovnikov). Prav oni so namreč bodoči vodilni kader organizacije, ki pa letnih akcij in priložnosti za vodenje in učenje večkrat ne izkoristijo. Načelniki in starosta organizacije Veronika Sos-sa - sestra Kresnica so poudarili, da imajo pri tem pomembno vlogo tudi starši in da se brez njihove pomoči včasih ves njihov trud in vlaganje v organizacijo izničita. Rešitev, meni starosta, bi bila lahko ponovna obuditev srečanj in izletov s starši, ki bi omogočili soočanje in delitev idej, boljše spoznavanje in sodelovanje. V svojem poročilu je starosta omenila tudi izjavo ministra Žek-ša, ki je javno povedal, da bo skrb za mladinske organizacije vse večja. Postavila je vprašanje, ali bo med temi namenjeno več pozornosti tudi tabornikom - organizaciji, ki združuje mlade. Občuti, da so taborniki v nekaterih vaseh in nasploh v manjšini včasih nekoliko izvzeti iz družbenega dogajanja. »Želela bi, da bi nas javnost, druge organizacije in tudi mediji upoštevali tudi kot družbeno-vzgojni subjekt, ki združuje mlade in kjer se mladi razvijajo v odrasle osebe. Veselilo bi me, če ne bi bil edini stik z ostalimi organizacijami le takrat, ko moramo zagotoviti našo prisotnost na častnih stražah ali na sestankih različnih odborov,« je ugotavljala starosta. Ob zaključku posega je pohvalila rodovo upravo za pestro delovanje med letom in zaželela, da bi bi- Ob branju poročil načelnikov in taborovodje so predvajali tudi fotografije kroma lo naslednje leto še pestrejše. Po volitvah nove rodove uprave in pozdravih je starosta organizacije podelila priznanja članom, ki delujejo v organizaciji deset, petnajst in trideset let. Uradni del večera se je zaključil z druženjem mlajših in starejših članov. Rodova uprava: starosta: Veroni- ka Sossa - Kresnica; podstarosta: Andrej Marušič - Volnik; načelniki: Malina Te-deschi - Iskra, Katerina Iscra - Sova, Gabrijel Zavadlav - Kres, Martina Soban - Šmarnica; blagajna: Gregor Zavadlal - Gaber, Daša Pangerc - Timava, Lara Iscra Škrl - Deteljica; gospodarji: Borut Bogatez - Plamen, Miran Sosič - Škrja- nec, Peter Pernarcich - Orel, Erik Pic-cini - Ščurek, tajnici: Madalena Per-narcich - Vrtnica, Mateja Prašelj -Mravljica; Nina Race - Sončnica; nadzorni odbor: Irina Čebulec - Vidra; Katja Gaeta - Rosa, Olga Sosič - Noč, Maj-na Pangerc - Mavrica, Martina Bogatez - Majnica. ŽENSKE - Srečanje združenja Fotografaredonna Proti stereotipu o lepi, vendar nemi ženski prisotnosti Predavateljice četrtkovega srečanja na tržaški univerzi kroma Prazniki z Emergency Danes in jutri bodo člani tržaške humanitarne skupine Emergency s svojo stojnico prisotni v nakupovalnem središču Torri d'Europa, 16. in 22. decembra pa jih bomo lahko srečali na božičnem sejmu na Trgu sv. Antona. Mimoidočim bodo postregli z informacijami o delovanju, o projektih v teku in uspehih, ki so jih doslej poželi. Pri stojnici bo mogoče kupiti tudi božične izdelke. Kraljica terana gostja v zgoniški Vinoteki V torek, 15.decembra, bo ob 17. uri v zgoniški Vinoteki res praznično. Občinska uprava namreč prireja slavnostni sprejem za letošnjo kraljico terana. Kraljici terana je ime Neža Milič in prihaja iz Zagrad-ca v Občini Zgonik. Neža je prestol kraljice zasedla avgusta v sklopu Praznika terana in pršuta v Dutovljah. Organizatorji tega praznika so v razpisu letos povabili k sodelovanju tudi dekleta s tržaškega Krasa. Neža se je prijavila in uspešno prestala teoretski in praktični del preizkušnje. Od takrat je prisotna na večjih in manjših promocijah terana. Tokrat ji sprejem pripravlja domača občinska uprava. Obdobje ni bilo izbrano naključno, saj Občina Zgonik goji namreč zelo tesne odnose s sosednjimi kraškimi občinami v Sloveniji. To sodelovanje se je prevesilo tudi med vinarje, ki so pridelali prvi čezmejni teran, ki je v tem obdobju dosegel svojo primerno zrelost. Prav s tem teranom, poimenovali so ga Kraški princ, bodo z županom Občine Sežana nazdravili kraljici Neži in bližajočim se praznikom. Sladki december v Trebčah Slovensko kulturno društvo Primorec iz Trebč prireja danes ob 19. uri že četrto nagradno razstavo domačih slaščic in slanega peciva Sladki december. Pobuda je prejšnja leta naletela na veliko zanimanje, zato so letos predvidene kar štiri kategorije: slaščice, slano pecivo, piškoti in najboljši cici-kuhar (posebna kategorija za otroke). Natanko pred enim letom je društvo praznovalo 110-letni-co delovanja in videoamaterka, domačinka Mija Kalc je ob tej priliki posnela utrinke prireditve, ki si jih bo publika lahko ogledala ob pokušnji pripravljenih dobrot. Poleg tega je predvidena tudi glasbeno -plesna točka s parom v narodni noši ob spremljavi harmonike v živo. Televizijski sporedi so danes pravi cirkus, v katerem namesto levov, zeber in slonov nastopajo ženske in to kakšne ženske ... Skoraj gole lepotice se šopirijo v vsej svoji veličini in razkazujejo vse svoje obline, naj bodo to naravne ali - kot se večkrat dogaja - umetne. Ženske so predvsem na italijanski televiziji le telo, lepo, vendar nemo, ki ga označujejo velika ustnica, še večje prsi, ličen obrazek brez gub in pa dolge noge. Vse si namreč prizadevajo, da bi bile čim bolj popolne, čim lepše, čim bolj seksi, take, da bi lahko privlačile predvsem moške gledalce in izzvale nevoščljivost vseh ostalih, ženskih gledalk. Kje je pa identiteta? Zakaj se temu ne upremo? Zakaj sprejemamo taka ponižanja? Česa se bojimo? S takimi in podobnimi vprašanji so se včeraj ubadale udeleženke srečanja, ki ga je na tržaški leposlovni fakulteti priredilo mlado kulturno združenje Foto-grafaredonna. Njihovo zanimanje je bilo seveda usmerjeno v prvi vrsti v podobo ženske, v njeno telo, v stereotipe in pa v žensko sporočilnost. Ob predvajanju do- kumentarnega filma It corpo delle donne Lorelle Zanardo, se je razvil pogovor, ki so ga oblikovali Sandra Grego, odvetnica Maria Lodovica Franco, psihiater Assunta Signorelli, docent fotografije Fabio Amodeo in fotografinja Marisa Ulcigrai; vsi so ugotavljali, da je prisotnost žensk na odločilnih položajih prenizka za državo s polno razvito demokracijo. Ženskam je treba dati več besede na področjih, kjer prevladujejo moški. Odvetnica je ob tem analizirala pravico do zasebnosti, do lastne podobe, avtorske pravice in pravico javnosti do informacij, medtem ko se je Signorellijeva spraševala o identiteti ženske, ki se skriva za svojim telesom. Docent Amodeo je postregel s »skrivnostnimi« polaroid fotografijami, predsednica združenja Marisa Ulcigrai pa je spregovorila o delovanju združenja, in sicer o fotografskih delavnicah in razstavah ter o koledarju, ki so ga včeraj tudi prvič predstavili. Gre za več fotografij, ki so jih posnele članice in na katerih so same nastopile kot manekenke. (sas) Delovanje Razvojnega društva Repentabor Čeprav je bil letošnji november, kar se vremena tiče, bolj turoben in dolgočasen, je Razvojno združenje Repentabor poskrbelo za zelo pestro in zanimivo dogajanje. V ponedeljek, 9. novembra so člani združenja obiskali tovarno Wartsila v dolinski občini, za kar je poskrbel član združenja Angelo Barani. Ogledali so si proizvodnjo ladijskih motorjev za vse vrste ladij. V petek, 27. novembra je v Zadružnem domu v Dolu pri Voljah potekala predpremiera filma Vklesano v kamen režiserja Jadrana Strleta, v produkciji RTV Slovenija. Prikaz bogate kamnoseške dediščine Repentabra in ostalega Krasa je pritegnila veliko gledalcev. Naslednji dan, v soboto 28. novembra, se je Združeni mešani pevski zbor Repentabor udeležil revije pevskih zborov Pesem jeseni v Bazovici. Na reviji, na kateri je sodelovalo še osem zborov s širšega tržaškega območja, je repentabrski zbor izvedel Pesem s Krasa (S. Kosovel) ter Ej tedaj in Planike (ljudski). Razvojno združenje Repentabor pa bo poskrbelo tudi za pestro predpraznično in praznično dogajanje, ko se bodo zvrstili številni dogodki, in sicer: balinanje in aerobika za ženske, ustvarjalne delavnice in novoletna prireditev za otroke, postavitev jaslic, božični koncerti domačega zbora, pohod z baklami k pol-nočnici na Tabor in drugo. (dr) 10 Sobota, 12. decembra 2009 ŠPORT / ZLATI SV. JUST - Prihodnji petek podelitev Zlati kipec Tristana Albertija bodo izročili slikarju Brunu Chersicli Prihodnji petek, 18. decembra, bodo na slovesnosti v dvorani tržaškega občinskega sveta, ki se bo začela ob 12. uri, izročili nagrado zlatega sv. Justa slikarju Brunu Chersicli, za katerega so se izrekli člani Združenja kronistov Furlanije-Julij-ske krajine, ki je tudi od vsega začetka pobudnik nagrade, ki je namenjena osebnostim, ki so ponesle ime Trsta širom po Italiji in svetu. Na slovesnosti, ki jo Združenje kronistov FJK prireja v sodelovanju z občino Trst in Fundacijo CRTrieste, bodo govorili predsednik občinskega sveta Sergio Pacor, župan Roberto Dipiazza, podpredsednik Fundacije CRTrieste Ren-zo Piccini, predsednik Združenja kronistov FJK Giuseppe Cordioli in častni predsednik Giorgio Cesare, ki bo Chersicli tudi izročil zgodovinski zlati kipec sv. Justa, ki je delo kiparja Tristana Albertija. Bruno Chersicla, ki bo 43. prejemnik zlatega sv. Justa (med ostalimi prejemniki nagrade, ki jo podeljujejo od leta 1967, sta tudi slikar Lojze Spacal in pisatelj Boris Pahor), združuje s srednjeevropskimi koreninami natančnost matematičnih razmerij, intelektualno strogost in čistost dizajna, pri čemer gre za kulturno formacijo, ki izhaja tudi iz zaznavajočih radovednosti, stikov z umetniki in osebnih nagnjenj, katerim se pridružujejo tudi fantastične intuicije, piše v utemeljitvi. Umetnik se je rodil leta 1937 v Trstu, leta 1966 pa se je preselil v Milan. V 60. letih prejšnjega stoletja je naslikal dela na prekoo-ceanskih ladjah Galileo Galilei, Raffaello, Oceanic in Eugenio C., poleg tega je poskrbel za oblikovanje scen in kostumov v Stalnem gledališču FJK in v milanskem Malem gledališču, medtem ko se je od 70. let dalje posvetil izključno lesnemu ki- Bruno Chersicla se tudi posveča glasbi parstvu, slikarstvu in lesorezu. Sodeluje z arhitekti pri posegih v javnih in zasebnih zgradbah, izdelal je tudi več umetniških del za razna italijanska podjetja, medtem ko je že razstavljal v Chicagu, Miamiju, New Yorku, Ljubljani, Atlanti in Torontu, v Italiji pa npr. v Reggio Emilii, Firencah in seveda v Trstu, kjer je npr. izdelal največjo sliko na svetu, s tem da je leta 2001 poslikal Veliki trg. itis - Razstava Jasne Merku Ilustracije in na papirnati podlagi dela V galeriji ITIS-San Giusto bodo v ponedeljek, 14. decembra ob 18.30 odprli razstavo ilustracij in del na papirnati podlagi Jasne Merku (nafotografiji arhivski posnetek). Njena dela bodo na ogled vse do 13. januarja 2010, in sicer od ponedeljka do petka, od 18. do 20. ure, pobudnik razstave je tržaško združenje United Nations of the Arts Academy. Razstavljenih bo približno petdeset novejših del na papirnati podlagi (2008, 2009). Označuje jih uporaba kombiniranih tehnik in posebej risbe z lepljenko. Razstava se deli na dva tematska sklopa: ilustracije in dela na tematiko vezi. Ilustracije so nastale za knjige pravljic (fantazijska ilustracija) in učbenike (didaktična ilustracija) za različne založbe (med katerimi: Mladika, Pulcinoelefante, Suvini Zerboni, Goriška Mohorjeva družba, ZTT/EST). Čeprav se umetnica poslužuje različnih likovno izraznih tehnik, prevladuje kombinacija med akvarelom, pasteli in kolažem.Podobe se porajajo kot arhetipi emocij človeške narave, v katerih se zrcali kolektivni imaginarij. Ikonična poetika strmi za pripovedovanjem čustvenega naboja, ki oživlja človeka v fantastični in domiselni dimenziji, a ga obenem vabi k razmisleku. Barve so močne, sončne, žareče, postanejo pripoved, ki jo gibkost prepletanja linij dodatno ojačuje. Včeraj danes Danes, SOBOTA, 12. decembra 2009 ALJOŠA Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.45 - Luna vzide ob 3.30 in zatone ob 13.23. Jutri, NEDELJA, 13. decembra 2009 LUCIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 10,1 stopinje C, zračni tlak 1016,5 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 72-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 13,3 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 12. decembra 2009 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Garibaldi 5 (040 368647), Ul. Stock 9 (040 414304), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Garibaldi 5, Ul. Stock 9, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 16 (040 364330). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. M Izleti GODBENO DRUŠTVO „VIKTOR PARMA" TREBCE Sveta noč, blažena noč, vse že spi, godbeni zvok vse prebudi! ■ • • • • * ** Pridi tudi ti na božični koncert, ki bo v soboto, 19. t.m. v Ljudskem domu v Trebčah ob 20.30! SKD "VESNA"-Križ vljudno vabi vse vaščane in prijatelje na 60-letnico moškega pevskega zbora "VESNA" Jutri, 13. decembra 2009 ob 17.30 v Ljudskem domu v Križu Sodeloval bo mešani pevski zbor "DEVIN-RDEČA ZVEZDA" Udeležite se!!! 0 Čestitke Danes slavita 30-letnico poroke ADRIANA in GIOACCHINO iz Pre-benega. Da bi se še v bodoče tako rada imela in razumela ter pod oljko tudi kaj zapela, jima iz srca želijo hčerka Samantha, sin Daniel ter sestri Silvana in Gabrijela in cela družba vesela. Danes si v Borštu obljubita večno zvestobo IVANA in CARLO. Da bi bila njuna pot posuta s cvetjem, želimo Aleksej, Emanuela, Dana, Liza in Deva. Živijo ohcet! Danes praznuje DEAN HUSU 9 let. 100 poljubčkov mu pošiljajo mama, papa in vsi doma. Danes se v Borštu poročita Ivana in Carlo Veliko zdravja, sreče in skupnega razumevanja jima želi SKD Slovenec Danes bosta zaplavala v zakonski stan Ivana in Carlo ...da bi vedno bila kos ''morebitnim nevihtam'', jima iz srca želijo vsi prijatelji ''Mavrične ribice'' SOCIALNO SKRBSTVO občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor v sodelovanju z Zadrugo La Quercia organizira za občane starejše od 65 let izlet v Celovec na ogled božičnih sejmov v torek, 15. decembra. Cena izleta je le 20,00 evrov (kosilo v restavraciji, pijača izključena). Ob 8.00 je predviden odhod. Povratek je predviden okoli 19.00 ure. Indo.: Zadruga La Quercia v Naselju Sv. Mavra 123/c ali pa lahko pokličete od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure na sledeče tel. št.: 040-2907151, 345-6552673 ali 349-2809846. KRUT Nadaljuje se vpisovanje na ogled razstave v muzeju Casa dei Carresi v Trevisu, iz obdobja dinastije Ming, »Skrivnosti prepovedanega mesta«. Izlet bo v soboto, 6. februarja 2010. Vse informacije na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072. VESELA KLAPA IZ BOLJUNCA vabi na zanimiv izlet in Silvestrovanje v Beogradu. Na razpolago je še nekaj mest. Pokliči na tel. št. 335-6036609. Naši pevki Ivani Mahnič in njenemu izvoljencu, ki danes stopata na skupno življenjsko pot, vošči vso srečo cerkveni pevski zbor iz Boršta HB Osmice FRANC IN TOMAŽ točita v Mavhinjah belo in črno vino ter nudita domač prigrizek. Tel. 040-299442. OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matorci št. 5. Vabljeni! Tel. št.: 040229270. OSMICA je odprta v Borštu pri Danjelu Glavini z domačo suho hrano. Tel. št.: 040-228421. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot 23. Tel. 040-201223. V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. 348-8435444. V MEDJEVASI 10 sta odprli osmico Maurica in Sidonja Radetič. Tel. 040-208987. V VIŽOVLJAH je Ivan Pernarčič odprl osmico. Toplo vabljeni. Tel. 040-291498. £ m ■.MlII'.!, KVlJ i in Zbor Jacobus Gallus v okviru božične revije Nativitas VABITA NA celovečerni koncert Zbor jacobus Gallus -zborovodja Marko Sancin- Ensemble La Rose - zborovodja Jose Borgo - Danes, 12. decembra 2009 ob 20.30 v cerkvi Dobrega pastiija pri sv. Ivanu Koncert omogoča — ffi SLOVENSKA -trr PROSVETA DEZIDERIJ SVARA NENAPISANA PISMA ... Otvoritev razstave danes, 12. decembra, ob 18.00 uri • umetnika bo predstavila Jasna Merku •glasbeni utrinek: kitarist Janoš Jurinčič, gojenec Glasbene matice Vabljeni! Ul. Sv. Frančiška, 20 - TRST U Kino AMBASCIATORI - 15.00,16.45,18.30, 20.15,22.00 »A Christmas Carol 3D«. ARISTON 16.30,18.45,21.00 »Looking for Eric«. CINECITY - 15.15, 17.03, 20.00, 22.05 »Jennifer's body«; 15.10,16.15,17.30, 18.30, 20.00, 21.00, 22.00 »A Christmas Carol«; 17.15, 22.00 »A serious man«; 20.00,22.10 »L'isola delle cop-pie«; 16.05, 20.00 »Cado dalle nubi«; 16.30,18.30,20.25,22.20 »La dura velita'; 15.00,17.30 »The Twilight saga: New moon; 14.45 »Planet 51; «15.30, 18.30, 21.30 »2012«. FELLINI -16.00,18.05,20.10,22.15 »Gli abbracci spezzati«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Dorian Gray«. GIOTTO MULTISALA 2- 16.30,18.20, 20.15, 22.15 »A serious man«. GIOTTO MULTISALA 3 -16.15,18.10, 20.10, 22.10 »L'uomo nero«. KOPER - KOLOSEJ - 14.00, 18.00, 20.00, 22.00, 0.00 »Paranormalno«; 15.00,16.50,18.40,20.30, 22.20 »Stara mačka«; 14.10,16.40,19.10, 21.40, 0.10 »Mlada luna«; 16.00 »Božična pesem - 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Jennifer Body«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Die-ci inverni«; Dvorana 3: 16.30 »Planet 51«; 18.00, 20.10 »The Twilight saga: New Moon«; 22.20 »Ninja Assassin«; Dvorana 4: 16.30, 22.15 »Cado dalle nubi«; 18.15, 20.15 »L'isola delle cop-pie«. SUPER - 16.30, 19.00, 21.30 »2012«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 20.10, 22.10 »A serious man«; Dvorana 2: 16.30, 18.30, 20.30, 22.15 »A Cristmas Carol«; Dvorana 3: 17.40, 20.10, 22.10 »Dorian Gray«; Dvorana 4: 17.50, 20.00, 22.00 »L'isola delle coppie«; Dvorana 5: 18.00, 20.00, 22.00 »Cado dalle nubi«. /— | jt, SKD Lipa in MePZLIpa rjrl BAZOVICA fc^ PJ organizirata »S PRIJATELJI V NOVI ČAS« Večer glasbe in petja ob zaključku praznovanj 110-letnice ustanovitve društva SKD Lipa O6em-i*io NOVOMEŠKI SIMFONIČNI ORKESTER glasbene šole M. KOZINA iz NOVEGA MESTA ZDRUŽENI ZBORI MePZ DIVAČA iz Divače MePZI. GRUDEN izNabrežine MePZ LIPA iz Bazovice SLOVENSKI KULTURNI DOM - TRST DANES, 12. DEC. 2009 OB 20.30 VSTOP PROST H Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV srednje šole sv. Cirila in Metoda - Katinara organizira sil-vestrsko družinsko zimovanje Snežinka od srede, 30. decembra, do nedelje, 3. januarja, v počitniškem domu Vila,v Kranjski Gori. Lahko se nam pridružite tudi za krajše obdobje. Vabljene so družine iz vseh šol. Dodatne informacije in prijave zbiram do nedelje, 13. decembra na tel. št.: 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja), ali na e-mail: zscirilmetod@gmail.com. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v otroške vrtce in osnovne šole potekali informativni sestanki. Skupni sestanek za vse otroške vrtce in osnovne šole bo na sedežu Didaktičnega ravnateljstva (Dolina 419) v sredo, 16. decembra, ob 17.00 za otroške vrtce, ob 18.00 za osnovne šole. Po posameznih vrtcih in šolah pa se bodo informativna srečanja odvijala po slededečem razporedu: OV Mavrica Milje - 11. januarja 2010 ob 16.30; OV Miškolin BORŠT - 11. januarja 2010 ob 16.30; OV Kekec BOLJUNEC - 11. januarja 2010 ob 16.30; OV Pika Nogavička DOLINA - 11. januarja 2010 ob 16.30; OV Palčica RICMANJE - 20. januarja 2010 ob 16.30; COŠ »M. Samsa« Domjo - 8. januarja 2010 ob 17.00; OŠ »P. Voranc« Dolina - 11. januarja 2010 ob 16.15; COŠ »F. Venturini« Boljunec - 11. januarja 2010 ob 17.00; COŠ »A. Bubnič« Milje - 11. januarja 2010 ob 17.30. Tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9.00 do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30. Rok vpisovanja se zaključi 27. februarja 2010. RAVNATELJI OSNOVNIH IN NIŽJIH SREDNJIH ŠOL na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji sporočajo, da so lestvice su-plentov izčrpane. Zato vabijo vse morebitne interesente z ustreznimi pogoji za poučevanje, da predložijo prošnje za poučevanje neposredno na posamezna ravnateljstva. Obvestila AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentabrska ulica 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št. SK Brdina: 347-5292058, Valentina Šuber 347-4421131; www.skbrdi-na.org, info@skbrdina.org. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, prireja silvestrovanje z glasbo v živo, domačo hrano in družabnimi igrami. Vse informacije dobite na tel. št. 040-411635 ali 040-415797. SLOVENSKO DRAMSKO DRUŠTVO JAKA ŠTOKA s Proseka išče nove člane za višješolsko skupino (Tatjana 380-2582534). BI RAD BOLJE SPOZNAL SAMEGA SEBE? LaboratorioTre organizira skupinske delavnice namenjene vsem, ki bi radi bolje spoznali katere so notranje dinamike, ki pogojujejo naše vsakdanje življenje. Udeleženci bodo pod mentorstvom psihologov preko meditacije, interakcijskih iger, dela na telesu in pogovorov boljše spoznali, kako delujejo v odnosu do sebe in drugih. Delavnice vodijo psihologi: dr. Iztok Spetič, dr. Alberto Nardelli in dr. Emmanuele De Filippo. Delavnice bodo stekle ko bo dovolj vpisov, dnevi in urniki po domeni. Za vpis in ostale informacije se lahko javite na e-mail.: la-boratoriotre@libero.it ali na tel. št.: 3663625523. SKD SLOVENEC vabi danes, 12.12.2009, ob 20.30 v srenjsko hišo v Boršt na ogled filma Žige Virca Sledi družabnost s pokušnjo novega vina domačih vinogradnikov FUNDACIJA ELIC IN UMETNOSTNA ŠOLA SINTESI vabi vašega otroka na delavnice »Mavrična odkritja« ob sobotah od 16.30 do 18.00: danes, 12. decembra, »Božični origami in voščilnice«. Informacije: 040-390823, 333-4784293, 040774586. KAVARNA V NABREŽINI vabi na Apres sky party danes, 12. decembra, od 21. ure dalje. Nastopa dj Šček in Pavesini band. Priporočena je zimska oprema! Vabljeni! OTROŠKI VRTEC ANTON FAKIN s Cola vljudno vabi vse vaščane, prijatelje in znance na božični sejem ročnih izdelkov, ki bo v prostorih stare šole na Colu danes, 12. decembra, od 16.00 do 19.00 in 13. decembra od 10.30 do 12.30 ter od 16.00 do 19.00. SKD PRIMOREC prireja nagradno razstavo slaščic, slanega peciva in piškotov »Sladki december« danes, 12. decembra, ob 19. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Tekmovanja se lahko udeležijo tudi Ci-ci kuharji. Kuharski mojstri naj dostavijo dobrote v Ljudski dom danes,od 17. do 18. ure. Zaželjena je predhodna najava na tel. št. 338-4482535 (Giuliana). SOCIALNO SKRBSTVO OBČIN Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga »La Quercia«, v sodelovanju s KRD Dom Briščiki, organizirajo v mali dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih, št. 77, danes, 12. decembra, ob 15.30, delavnico božičnih okraskov, ki je namenjena otrokom, ki obiskujejo vrtce in osnovne šole, bivajoče v treh občinah (info: torek in četrtek, od 16.00 do 19.00 na tel. št.: 040-2028028). TRŽAŠKI POKRAJINSKI ODBOR VZPI-ANPI sporoča, da bo odhod na manifestacijo proti rasizmu v Mirano (Benetke) danes, 12. decembra, ob 7.30 iz Milja, ob 8.00 s Trga Oberdan, ob 8.30 z Opčin, ob 8.40 s Proseka (center Lanza) in ob 8.50 z Devina. UČENCI OŠ AVGUSTA ČERNIGOJ na Pro-seku, vabijo na zimsko božični sejem ročnih izdelkov. Izdelke si lahko ogledate in kupite danes, 12. decembra, od 16.00 do 18.00 ter nedeljo, 13. decembra, od 10.30 do 12.30, v prostorih OŠ Avgusta Černigoj na Proseku. Obiščite nas. Ne bo vam žal! ZDRUŽENJE STARŠEV otroškega vrtca Anton Fakin vabi v staro šolo na Col danes, 12. decembra, ob 16.30. Obiskal nas bo Janko Ban in nam predstavil pravljico o Petru in volku. Pridi tudi ti, ne bo ti žal! JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se v nedeljo, 13. decembra, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti Ta Dul'nja štj'rna - Šičuce. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče pri Ta Dul'nje štj'rne ob 8.30. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - v nedeljo, 13. decembra, ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah predvajanje dokumentarnega filma RTV Slovenija, Andraž Poschl: Pesem upora. Vabljeni! SLADKO BOŽIČNO VOŠČILO - SKD Vesna vabi na tekmo slaščic v sklopu Božičnega večera v nedeljo, 20. decembra, ob 18. uri v prostorih doma Alberta Sirka. Vsi vaščani so toplo vabljeni, da s svojo slaščico sodelujejo pri tekmovanju, vpišete se lahko do nedelje, 13. decembra, na tel. št. 338-6371821 (Nicoletta) v večernih urah. V DOMU JAKOBA UKMARJA v Škednju bo v nedeljo, 13. decembra, ob 17. uri nastopil čarodej Lenart, rokohitarc iz Ljubljane. Zabaval bo otroke in odrasle. Prijazno vabljeni! VZPI - ANPI deportiranci in politični pre-ganjanci - v nedeljo, 13. decembra, ob 15. uri bo na openskem strelišču spominska svečanost ob 68-letnici usmrtitve obsojencev na 2. tržaškem procesu Pinko To-mažič, Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos, Ivan Vadnal. Spregovorila bosta zgodovinar Milan Pahor in Štefan Čok za VZPI Mladi. Predsedovala bo Maja Malalan. Skupaj nastopita MoPZ Tabor in MPS sv. Jernej. TRST ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPČIN v sodelovanju s Konzorcijem Skupaj na Opči-nah vljudno vabijo v nedeljo, 13. decembra, v prostore Občinske izpostave na Opčinah - Doberdobska ul. 23, na predavanje kratkometražnega filma »Opči-ne nekoč in danes«. Sledila bo družabnost in izmenjava voščil. Za informacije: 040-211465 (g. Malalan). O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja tečaj degustacije, ki daje možnost pridobitve diplome uradnega pokuševalca. Tečaj (18 lekcij) se bo začel v ponedeljek, 18. januarja, in bo vsak ponedeljek in četrtek, od 20.30 do 22.30 v športno kulturnem centru v Lonjerju. Prijave ob ponedeljkih od 18.00 do 19.00 od 14. decembra dalje na sedežu. Informacije dobite na spletni strani: www.onav.it. ali na tel. št. 334-7786980, email: trie-ste@onav.it. TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA obvešča vse cenjene oljkarje, da bo torkla obratovala zadnjič v sezoni v ponedeljek, 14. decembra. Zaradi tega prosimo vse stranke, ki bi rade še stiskale oljke, naj čimprej kličejo na naslednje št. 040/8990100-110-120 za vpis. MLADINSKI DOM BOLJUNEC prireja ob 100-letnici prvega poleta Rusjanovega letala dia-predavanje Srečka Gombača in odprtje razstave slik Rusjanovih letal, ki jo je pripravila ZSŠDI pod mentorstvom Vilija Prinčiča v torek, 15. decembra, ob 20. uri. Vabljeni! OBČINA REPENTABOR v sodelovanju s športnim združenjem Sloga prireja tečaj telovadbe za občane nad 60. letom starosti. Tečaj bo potekal v občinski telovadnici v Repnu od 15. decembra do 30. junija 2010 vsak torek od 10.00 do 11.00 ure. Informacije nudi tajništvo občine Re-pentabor, tel. 040-327335. OBČINA ZGONIK vabi v torek, 15. decembra, ob 17. uri v vinoteko v Zgoniku na sprejem Kraljice terana Neže Milič. Ob prisotnosti sežanskega župana Davorina Terčona bomo nazdravili Kraljici in bližajočim se praznikom s čezmej-nim teranom »Kraški Princ«. VESELI DECEMBER V ŠEMPOLAJU: v Štalci božični sejem knjig, koledarjev, voščilnic, božičnih venčkov in raznih ročnih del primernih za darila v organizaciji SKD Vigred in Združenja staršev otroškega vrtca Šempolaj in COŠ S. Gruden v sredo, 16., v četrtek, 17. in v soboto, 19. decembra, od 15.30 do 18.30. V nedeljo, 20. decembra, od 10. do 11. ure in od 14.30 do 17. ure. V četrtek, 17. decembra, ob 20. uri »Založba Mladika se predstavlja -Klepet z avtoricami«. Sodelujejo: Vilma Purič (Burjin čas), Jasna Jurečič (Prerokuj mi še enkrat), Alice Zen (Alojz Rebula - Biografija v slikah), Evelina Umek in Živa Pahor (Amerika in druge zgodbe o mojih otrocih), Magda Jevnikar (P. Ro-veredo Sporoči mi). V Škerkovi hiši »Otroški praznični kotiček«, v soboto, 19. decembra, ob 15.30 gostovanje otroške dramske skupine Jaka Štoka z igrico »Punčka za Tanjo«. V nedeljo, 20. decembra, ob 15. uri »Prisluhnimo pravljici Dobri snežak«, z Biserko Cesar. V petek, 18. decembra, ob 18. uri Božičnica na »Placu«. Nastopajo otroci vrtca in OŠ, plesna pevska in glasbena skupina Vigred, plesna skupina AŠKD Kremenjak Jamlje, posebna gosta bosta Božiček in Dedek Mraz ter še mnogo drugih veselih prijateljev. V sredo, 23. decembra, ob 20.30 v Štalci koncert »Srečno«. Sodelujejo razne pevske in glasbene skupine in humorista Zmaga in Vitorijo. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 15. decembra, ob 20.30 na sedežu na Pa-dričah tovariško srečanje ob zaključku leta. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 16. decembra, na otvoritev razstave »Krožna pot po naših gradiščih«. O kulturi gradišč bo govorila arheologinja Lidija Rupel in avtorica razstave Branka Sulčič. Začetek ob 20.30. SLOVENSKA VINCENCEVA KONFERENCA v Trstu vabi svoje člane, sodelavce in prijatelje v sredo, 16. decembra, ob 16. uri v dom šolskih sester pri sv. Ivanu v Trstu k duhovni pripravi na božične praznike. Ob 16. uri bo v. maša. Po maši družabno srečanje in priložnost za božična in novoletna voščila. KROŽEK AUSER za kraško območje vabi svoje člane na predbožično družabno popoldne, ki bo v soboto, 19. decembra, s pričetkom ob 16. uri v Nabrežini, v prostorih Dopolavoro Ferroviario. Poskrbljeno bo za glasbo in ples. SKD IGO GRUDEN prireja Božični sejem, ki bo potekal od 16. do 19. decembra v društvenih prostorih z urnikom 16.00 -20.00. Vabljeni! SOCIALNA SLUŽBA OBČIN OKRAJA (Občine Devin, Zgonik in Repentabor) prireja pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst, kosilo ob priliki praznika sv. Treh kraljev in sicer 6. januarja 2010 v znani restavraciji v Briščikih. Na kosilo, kjer je predvidena tudi glasba in loterija, se lahko prijavijo občani občin Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor, ki so dopolnili 65. starosti. Vpisovanje se začne 16. decembra do vključno 24. decembra v uradih Socialnega Skrbstva Okraja, naselje sv. Mavra 124 od 8.30 do 11.30 - tel. 040-2017390 in 040-2017389. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -Krožek Kras, vabi člane in simpatizerje na sestanek, ki bo v sredo, 16. decembra, ob 20.30 na sedežu SKP v Nabrežini. FOTOKROŽEK TS80 prireja v četrtek, 17. decembra, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani zaključni večer za delovno leto 2009. Ljubitelji filmov si bodo lahko ogledali serijo najboljše uvrščenih filmov iz lanskega festivala Toti v Mariboru. Sledila bo običajna družabnost. KŠD ROJANSKI KRPAN bo 10. obletnico ustanovitve proslavil s slovesnim občnim zborom v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29) v četrtek, 17. decembra. Vabljeni vsi društveni člani in prijatelji Krpana. Občni zbor bo obogatil pevski nastop, prikaz računalniško obdelane slikanice 10-letne društvene dejavnosti in izid priložnostnega glasila. Na dnevnem redu predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, podelitev priznanj in družabnost. Prvo sklicanje ob 20. uri, drugo ob 20.30. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Naslednja urica letošnjega niza bo na sporedu v četrtek, 17. decembra, ob 16.30 v otroškem kotičku Narodne in študijske knjižnice. Pravljico Božično praznovanje bo pripovedovala Ivana Terčon. Toplo vabljeni! OBČINE DEVIN - NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR, v sodelovanju z zadrugo »La Quercia« vabijo na delavnice za starejše osebe, družine in zainteresirane na temo »Pomagajmo si pri ohranjevanju dobrega počutja« v Kamnarski hiši v Nabrežini, od 17. do 19. ure: v četrtek, 17. decembra, »Interaktivne igre za boljše počutje« s psihoterapevtko A. Celea in psihologinjo R. Sulčič. Delavnice so brezplačne, zaželjen predvpis na telefonske številke 040-2907151, 3456552673 ali 349-2809846. UČENCI OŠ ALOJZA GRADNIKA na Re-pentabru bomo koledovali v Repnu. Obiskali vas bomo v četrtek, 17. decembra, v Nebješkem in Gab'rskem ku'te, v petek, 18. decembra, v Škab'rskem ku'te od 10. do 12. ure. Zapeli vam bomo in voščili srečo in zdravje v Novem letu. KONS - društvo za umetnost, sporoča da je v galeriji Narodnega doma v Trstu do petka, 18. decembra, možen ogled društvene skupinske razstave Črno-belo, v sledečih dneh: ponedeljek - petek od 17. do 19. ure. V sobotah, nedeljah in med praznikom zaprto. RAZMIŠLJAŠ MLADO? Te zanima manjšinska stvarnost? Klop - Primorski dnevnik te vabi na debato med predsednikoma SKGZ in SSO Rudijem Pavšičem in Dragom Štoko v petek, 18. decembra, ob 17.30 v mali dvorani Narodnega doma. SKD LONJER KATINARA vabi na pred-praznično kuharsko delavnico za vse starosti z Emilijo Pablič v soboto, 19. decembra, ob 16.30 v ŠKC v Lonjerju. Za-željene so predhodne prijave na naslov jana@arteden.org ali na tel. št.: 3335062494. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU razpisuje 23. natečaj za študijske nagrade iz sklada »Mihael Flajban«, namenjene univerzitetnim študentkam in študentom slovenske narodnosti iz naše dežele. Glavna nagrada znaša 1.500 evrov in je namenjena kandidatom, ki se vpišejo v prvi letnik univerze. Prošnje za nagrade, naslovljene na Slovensko dobrodelno društvo, je treba skupno s predvideno dokumentacijo prinesti ali poslati po navadni pošti na sedež SDD do 20. decembra. Podrobnejša pojasnila so na voljo na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, (Ul. Mazzini 46, prvo nadstropje, 34122 Trst, tel. 040-631203) ob četrtkih od 16. do 18. ure, lahko pa jih interesenti prejmejo tudi po elektronski pošti, če se na SDD obrnejo na naslov do-brodelno@libero.it. KD PRIMAVERA - POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje - zimski solsticij« v ponedeljek, 21. decembra, od 15.00 do 19.00 v prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu št. 66. Za podrobnejše informacije pokličete tel. št. 347-4437922. Sobota, 12. decembra 2009 V BAMBIČEVI GALERIJI bodo do nedelje, 20. decembra, na ogled slikarska dela domačih umetnikov na Božičnem sejmu umetniških slik. To je tudi priložnost za nakup umetniškega dela, originalnega darila v podporo humanitarnim naporom Sklada Mitja Čuk. Slika Jožeta Cesarja iz leta 1946, pa je na dražbi. Ogled je možen od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure ter ob nedeljah od 10.30 do 12.30. SKD VIGRED v sodelovanju z ZSKD in SSG vabi na ogled otroške gledališke predstave Olgica in mavrica (igra Lara Komar, v priredbi in režiji Marka Sosi-ča) v torek, 22. decembra, ob 19. uri v Štalco v Šempolaj. Vstopnina znaša 3,00 evre. SILVESTROVANJE PRI DOMJU Začelo se je vpisovanje za silvestrovanje pri Dom-ju v kulturnem centru A. Ukmar Miro. Zagotovljene so igre, ples in zabava s skupino Korona. Za informacije in vpis tel. št.: 040-383903 (Majda Prašelj). Vpisovanja sprejemamo do sobote, 26. decembra. OBČINE SOCIALNO-SKRBSTVENEGA OKRAJA 1.1 Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor obveščajo, da je bil fi-nansiran deželni sklad, namenjen znižanju mesečnih otroških jasli v šolskem letu 2008/2009. Obrazci prošenj za dodelitev prispevka so na razpolago na sedežih socialne službe Okraja 1.1. Prosilci morajo predložiti do ponedeljka, 28. decembra, prošnjo, obrazec ISEE z dohodkom nižjim od 35.000,00 evrov. Odpiralni čas za javnost: Devin Nabrežina: sreda in petek od 8.30 do 10.30 - Tel. 040/2017387-389-390; Zgonik: ponedeljek od 8.30 do 10.30 - Tel. 040/229101; Repentabor: torek od 8.30 do 10.30 - Tel. 040/327122. KROŽEK KRUT vabi na tradicionalno Srečanje ob koncu leta, ki bo v torek, 29. decembra, v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel (Ul. Ginnastica 72). Vpisovanje in vse informacije na sedežu Krožka KRUT, Ul. Cicerone 8, tel. 040 - 360072. SMUČARSKI ODSEK SPDT bo tudi letos priredil sobote na snegu za osnovnošolce v januarju in februarju 2010. Podrobne informacije bomo objavili na Primorskem dnevniku in na spletni strani ww.spdt.org. Prispevki V spomin na Stanka Blasino darujejo so-letniki 190,00 evrov za Center za rakasta obolenja - A.I.R.C. Ob obletnici smrti dragega Rudija darujeta družini Gergič in Iskra 50,00 evrov za Center za rakasta obolenja. Namesto cvetja na grob tete Nešte daruje Neda 50,00 evrov za KD Prosek - Kon-tovel. V spomin na najinega preljubega, nepozabnega sina Borisa, ki bi jutri, na dan sv. Lucije, imel rojstni dan darujeva Ondina in Davorin Tavčar 50,00 evrov za košarkarski klub Bor. Ob 9. obletnici smrti drage mame darujeta hčerka Nada in prijatelj Viljem 70,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Ob 18. obletnici smrti drage mame Marije Gomezelj darujeta Milan in Nataša z družinama 50,00 evrov za SKD Primorko. V spomin na Giulianino mamo Doro darujeta Elvira in Martina 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Avgustina Calzija daruje svak Boris Kobal 30,00 evrov za Izvir Skupnost družina Onlus. V spomin na Avgustina Calzija darujejo svaki in svakinje z družinami 100,00 evrov za SPDT in 120,00 evrov za AŠZ Gaja. V spomin na gospo Mileno Repinc darujejo Irma, Mira in Edi 100,00 evrov za zadrugo Naš Kras. Ob boleči izgubi drage mame ALOJZIJE izrekamo našemu duhovnemu asistentu Tonetu Bedenčiču globoko so-žalje. Skavti in skavtinje Ob boleči izgubi dragega AUGUŠTINA izrekamo družini globoko sožalje. KD Slovan 1 2 Sobota, 12. decembra 2009 TRST / SV. IVAN - Drevi v cerkvi v parku bivše umobolnice Božična revija z zboroma Gallus in Ensemble La Rose Pri Sv. Ivanu ni božiča brez glasbe, točneje zborovske glasbe. Slednja ne bo zatajila niti letos, ko bo drevi petje dveh zborov napolnilo cerkev Dobrega pastirja v parku bivše umobolnice. Tam bo z začetkom ob 20.30 potekala tradicionalna božična revija zbora Jacobus Gallus, ki jo bo, poleg omenjenega zbora, sooblikoval tudi ženski zbor Ensemble La Rose iz kraja Piovene pri Vicenzi. Glavni organizator dogodka, ki je tudi vključen v tradicionalni sklop božičnih koncertov Zveze slovenskih kulturnih društev Nativitas, je vsekakor domače društvo Marij Kogoj, ki bo tudi letos v sodelovanju s Slovensko prosveto poskrbelo, da bo pri Sv. Ivanu zadonela zborovska pesem. To pa se ne bo zgodilo, kot v preteklih letih, v domači župnijski cerkvi, ker je ta namreč zaprta zaradi izrednih del, ampak, kot že rečeno, v cerkvi Dobrega pastirja v zgornjem delu parka bivše umobolnice. Kot že povedano, bosta pevski večer oblikovala zbora Jacobus Gallus in Ensemble La Rose. O prvem verjetno ni treba izgubljati preveč besed, saj je sestav, ki nosi ime po zgodovinskem zboru Ubalda Vrabca iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja, leta 1991 pa ga je na valu navdušenja ob izvedbi projekta Gallusovo zvočno bogastvo obnovil Stojan Kuret, žel vrsto uspehov v Italiji in Sloveniji. Po Stojanu Kure-tu, Janku Banu in Matjažu Ščeku je lani njegovo vodenje prevzel Marko Sancin, pod vodstvom katerega bo zbor Jacobus Gallus nastopil tudi na drevišnjem koncertu s sporedom del slovenskih in tujih avtorjev iz različnih obdobij: Sancin je namreč za to priložnost izbral skladbe oz. priredbe Arva Parta, Danila Fajglja, Leopolda Belarja, Hilarija Lavrenčiča, Felixa Mendelssohna Bartholdyja, Sergeja Vasiljeviča Rahmaninova, Antona Brucknerja, Ildebranda Pizzettija in Johna Rutterja. Drugi sestav, ki bo sooblikoval koncert, je ženski zbor Ensemble La Rose, s katerim so gal-lusovci navezali stike letos poleti. Zbor, ki ga sestavlja približno dvajset pevk, je bil ustanovljen leta 2004 in je nastopil na vrsti glasbenih festivalov in tekmovanj zlasti v Venetu in Lombar-diji, medtem ko je leta 2006 na 45. tekmovanju Seghizzi v Gorici prejel nagrado Feniarco kot najbolje ocenjeni italijanski zbor. Istega leta je na festivalu združenja Asac in dežele Veneto prejel prvo nagrado za polifonski sakralni spored, posebno priznanje za najboljšo interpretacijo sodobne glasbe in veliko nagrado zborovstva Veneta. Decembra lani pa je zasedel drugo mesto na državnem tekmovanju Francesco Marcacci v kraju Montorio al Vomano, kjer je prejel tudi nagrado občinstva. Zbor od vsega začetka vodi Jose Borgo, ki je za sobotni koncert izbrala skladbe oz. priredbe Paula Ayresa, Wilcocksa, Javie-ra Busta, Alberta Alcatraza, Benjamina Brittna in Noria Suzukija, pri čemer bo zbor pri klavirju spremljal Massimo Zulpo. POTI BREZPLAČNI OGLEDI NA DOM za inštalacijo zvočnikov in opreme za sisteme S Poslovni oglasi BAR IŠČE VAJENKO. Klicati št.340-8736749 0 Mali oglasi ŽENSKI PLAŠČ črne barve znamke Lui Jo, mera 44, je nekdo po pomoti vzel na predstavitvi Magrisove knjige Na slepo v Kulturnem domu v Gorici v petek, 27. novembra. V garderobi Kulturnega doma pa je ostal plašč znamke Zara woman mera L. Oseba, ki je po pomoti dvignila zgrešen plašč, naj ga čimprej vrne osebju Kulturnega doma. BOX ZA AVTO 14 kv. m. v Ul. Trissino 15 (v bližini otroške bolnišnice) dajem v najem. Cena 120,00 evrov mesečno. Klicati na tel. št. 040-825059 v večernih urah. NA OPČINAH - Dunajska cesta št. 36, dajemo v najem prostore primerne za pisarne ali ambulante. Tel. št.: 040-211043. PRODAJAM VW Polo, 1.4, letnik 99, 60.000 km, s klimo, v dobrem stanju za 3.000,00 evrov. Možnost pogajanja. Tel. št.: 335-8176175. PRODAM mali tovornjak Mercedes, 307 DT, letnik 85, 35 kv., tel. št.: 335-6950945. PRODAM stanovanje v Sežani in hišo z vrtom in dvoriščem v Šembijah pri Ilirski Bistrici, ima gospodarsko poslopje in parcele po želji. Cena po dogovoru. Tel. št.: 00386(0)41-345277. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA pomaga pri učenju slovenščine, italijanščine, angleščine in drugih predmetov, tel. št.: 3209772356. PRODAM STANOVANJE s svetlimi prostori v bližini Slovenskega stalnega gledališča, 63 kv.m., s hodnikom, kuhinjo z jedilnico, veliko dnevno sobo, kopalnico, avtonomno ogrevanje, tretje nadstropje z dvigalom. Cena 95.000 evrov. Pokličite GSM 328-3178555 ali 040-364187 v večernih urah. PRODAM harmoniko beltuna, kot novo, zelo malo rabljeno, cena po dogovoru; tel. 0481-778156 (ob uri kosila). KLAVIR YAMAHA mezzacoda, model G2, japonske proizvodnje, črne barve, estetsko in akustično perfekten, prodam za 6.250 evrov. Tel. 040-661178 (ob uri obedov) ali 339-6028301. PRODAM štiri zimske gume, mera 165x70 R13, rabljene tri mesece. Cena 100,00 evrov. Tel. 040-200197. PRODAM po ugodni ceni peč (130 tisoč cc) na kurilno olje ali plin, komplet z bojler-jem v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 331-1129574. 0 Prireditve DRUŠTVO MARIJ KOGOJ v okviru revije Nativitas vabi na celovečerni koncert zbora Jacobusa Gallusa in ženske pevske skupine Ensemble La Rose iz Vicenze. Koncert bo danes, 12. decembra, ob 20.30 v cerkvi Dobrega Pastirja (v parku bivše umobolnice), ki ga omogoča Slovenska Prosveta. SKD LIPA IN MEPZ LIPA iz Bazovice organizirata koncert »S prijatelji v novi čas«, v Kulturnem domu v Trstu (Ul. Petronio 4) danes, 12. decembra, ob 20.30. Večer oblikujejo Novomeški simfonični orkester glasbene šole M. Kozina iz Novega mesta in združeni pevskih zbori MePZ Divača, MePZ I. Gruden iz Nabrežine in MePZ Lipa iz Bazovice. SKD SLOVENEC vabi danes, 12. decembra, ob 20.30 v srenjsko hišo v Boršt na ogled filma Žige Virca »Trst je naš« in dokumentarca o nastanku filma samega. Sledila bo pokušnja vina domačih vinogradnikov. OTROCI OV VRABCA IN UČENCI OŠ KA-JUHA - TRUBARJA v sodelovanju s SKD Lipa pod pokroviteljstvom Rajonskega sveta za vhodni Kras vabijo v petek, 18. decembra, ob 19.30 v bazovsko cerkev sv. Marije Magdalene na koncert »V pričakovanju božične noči« s pevsko skupino Musicum iz Gorice. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z USCI vabi na niz koncertov v sklopu revije Nativitas: Dolina, Cerkev sv. Urha, danes, 12. decembra, ob 20.30, nastopata Zbor Jacobus Gallus-Trst (dir. Marko Sancin) in Ensemble La Rose-Vicenza (dir. Jose Borgo); Škedenj, Cerkev sv. Lovrenca, 18. decembra, ob 20.30, nastopajo MePZ De-vin-Rdeča Zvezda-Salež, Zgonik (dir. Rado Milič), DPZ Kraški slavček-Nabreži-na (dir. Mirko Ferlan), Kvartet Volnik (umetniški vodja Walter Lo Nigro); zbor Jacobus Gallus (dir. Marko Sancin); Lo-njer, Športno kulturni center, 23. decembra, ob 20.30, nastopa PZ Tončka Čok-Lonjer (dir. Manuel Purger); Milje, Stolnica, 10. januarja, ob 15.30, nastopata DPZ Kraški slavček-Nabrežina (dir. Mirko Ferlan) in Kvartet Nomos-Trst (umetniški vodja Aljoša Tavčar). KD IVAN GRBEC Škedenjska ulica 124 vabi na ogled razstave »Mali dragoceni predmeti« za božična darila. Razstava bo odprta do nedelje, 13. decembra, od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure. KD KRAŠKI DOM vabi na ogled komedije Krčmarica Mirandolina v izvedbi mladih tečajnikov Studia Art. Režija Boris Kobal. Predstava bo v nedeljo, 13. decembra, ob 17. uri v Kulturnem domu na Colu. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga v sodelovanju z Občino Dolina, vljudno vabi na koncert zbora Jacobus Gallus in MePZ Postojna v nedeljo, 13. decembra, ob 16. uri v cerkvi na Pesku. SKD VESNA iz Križa vabi vse vaščane in prijatelje na praznovanje 60-letnice Moškega pevskega zbora Vesna, ki bo v nedeljo, 13. decembra, ob 17.30 v Ljudskem domu v Križu. Sodeloval bo Mešani pevski zbor »Devin-Rdeča zvezda«. ZBOR JACOBUS GALLUS (vodi Marko Sancin) in APZ Univerze na Primorskem (vodi Ambrož Čopi) vabita v ponedeljek, 14. decembra, ob 20.30 na predbožični koncert v Luteranski cerkvi na Oširku Panfili v Trstu. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sporoča, da bo razstava Tanje Kralj »Mandale« na ogled ob delavnikih od 9. do 18. ure, do 10. februarja. SKD TABOR vabi v sodelovanju z Zadrugo Bonawentura / Teatro Miela v sredo, 16. decembra, ob 20.30 Prosvetni dom na Opčinah na predstavo »Tingeltanz: es-sere diversamente scemi in tempi di forte idiozia percepita«, v izvedbi skupine Pupkin Kabarett. Nastopajo Laura Bussani, Stefano Dongetti, Alessandro Miz-zi, Ivan Zerbinati in Flavio Davanzo (trobenta) Riccardo Morpurgo (klavir), Lu-ca Colussi (bobni). Ne zamudite! BOŽIČNI KONCERT ZA SKLAD MITJA ČUK Tržaška ženska vokalna skupina »Cappella civica«, flavtist Giorgio Marcossi in kitarist Marko Feri pod vodstvom dirigenta Marca Sofianopula bodo izvedli stare božične himne in hvalnice ter skladbe iz slovenske, istrske, ruske, španske, angleške, nemške, francoske in grške božične tradicije. V soboto, 19. decembra, ob 20.30 - Cerkev sv. Martina na Proseku. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na »Tradicionalni koncert ob zaključku leta« v nedeljo, 20. decembra, ob 17. uri v nabrežinski občinski telovadnici. Gost večera MePZ Gorjansko. SKD TABOR v sodelovanju z ZSKD in SSG vabi na ogled gledališke predstave Olgi-ca in mavrica (igra Lara Komar, v priredbi in režiji Marka Sosiča) v torek, 22. decembra, ob 16. uri v Prosvetni dom na Opčinah. Vstopnina znaša 3,00 evre. GODBENO DRUŠTVO »VIKTOR PARMA« - TREBČE Sveta noč, Blažena noč, Vse že spi, Godbeni zvok vseh prebudi. Pridi tudi ti na božični koncert, ki bo v soboto 19. decembra, v Ljudskem domu v Treb-čah ob 20.30! SKD IGO GRUDEN v sodelovanju z ZSKD in SSG vabi na ogled gledališke predstave Olgica in mavrica (igra Lara Komar, v priredbi in režiji Marka Sosi-ča) v torek, 29. decembra, ob 16. uri v društvene prostore SKD Igo Gruden. Vstopnina znaša 3,00 evre. SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev razstave »Kraški in istrski motivi« Megi Ur-šič Calzi, ki bo v Kavarni Gruden v Na-brežini v torek, 15. decembra, ob 18. uri. BOŽIČ BREZ MEJA: božični gospel koncert priznane ameriške skupine »The Harlem Messengers of New York City«, v nedeljo, 20. decembra, ob 18. uri v Športno kulturnem centru v Zgoniku. Koncert, ki ga prireja Glasbeno Kulturno društvo Dru-gaMuzika v sodelovanju s Kulturnim domom iz Gorice, je pod pokroviteljstvom Občine Zgonik. Vstopnice bodo na razpolago 1 uro pred začetkom koncerta. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Drevored Campi Elisi 59, Milje - Trg Caduti Liberta, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin - državna cesta 14 ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče Q8: Istrska ulica 212 TAMOIL: Miramarski drev. 233/1 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. na NOVO PO CENI RABLJENEGA > RAZRED C 220 cdi berlina classic CENA PO CENIKU € 40.500 CENA CARNELUTTI € 31.500 Ponudba velja do 31. decembra ¡n vključuje službena vozila Mercedes-Benz z vožnjami do 15 km. Glede na izrednost ponudbe je razpoložljivost omejena: svetujemo vam, da kontaktirate našega odgovornega za prodaje. NAMENJENA LINIJA CARN ELUTT + 39335 8417051 G ca rnelutti concessionaire di fiducia Koncesionar za Mercades-Benz Trst - Ul. Flavia, 120 - tel. 040 5890010 ® Mercedes-Benz 14 Sobota, 12. decembra 2009 KULTURA / TOMIZZEV DUH Jogurt revolucija Milan Rakovac_ Jako je zanimljiva pojava pre-šučivanja bitnog povijesnog prijelo-ma u bivšoj Jugoslaviji; sve državne medijsko-političke nomenklature ex-yu dirljivo potresene, ponekad i do suza pravednica i historijske sreče koja je potom nastala, obilježile su slavne dana pada Berlinskog zida i komunizma. Ali nigdje, od Vardara sve do Triglava, osim u ljubljanskom Dnevniku, nije suvislo obilježena 20. obljetnica dogadaja koji su direktno razbili Jugoslaviju i onemogučili barem njenu mirnu tranziciju: to su bile one parade fašistoidnoga nasilja, dobro nam poznate kao »dogadanje naroda«, »mitinzi istine«, »mitinzi solidarnosti« (sa Srbima na Kosovu) a najbolji je bio kolokvijalni naziv za svu tu ujdurmu (spletka, zvijača...) -JOGURT REVOLUCIJA. Piše v Dnevniku Domen Caha-rijas: »Dejstvo je, da so bili mitingaši v Novem Sadu in Titogradu 'uvoženi', a dejstvo je tudi, da ne milica ne lokalni prebivalci nios stoirli nič za ohranitev takratne oblasti. V Sloveniji je bil položaj povsem drugačen. Proti mitingašem sta bila tako republiško vodstvo kot javno menje... Naenkrat imate državo, v kateri skuša oblast prevzeti Miloševič preko cnetralizacije Jugoslavije, tako da prevzema oblast najprej rtam, kjer jo lahko: najprej v Vojvodini, potem v Črni Gori, pa na Kosovu, nato poskuša še v Bosni in na Hrvaškem, kjer ima veliko srbsko skupnost in šibko republiško oblast. Nato poskuša še v Sloveniji, ki je ključna iz enega samega razloga: če bi tukaj uspel s prevzemom oblasti, potem je Jugoslavija centralizirana« ... Caharijas nije precizan do kraja; mitinzi solidarnosti (sa Srbima na Kosovu) pokušani su u nekim srpskim enklavama, npr. u Kninu, ali ne i drugdje (npr. posve neuspjeli u Lici, na Kordunu i Baniji), ali cilj je bio Zagreb, od kojega su mitingaši naprosto odustali, jer je tadašnej vodstvo Hrvatske unaprijed objavilo da to neče dopustiti! »Pale« su bile Vojvodina i Crna Gora, pa i Kosovo (pod milicijskim i vojnim kor-donom, i uz nekoliko albanskih quil-singa, kakav je bio znameniti Mori-na), ali u Makedoniji, Bosni i Hercegovini i Hrvatskoj nijedan zapra-vo ozbiljan miting nije ni pokušan, jer su tadašnje republičke vlasti jasno dale od znanja da če biti skršen. Zato je Miloševič došao do »ingeniozne« ideje; ajmo na Slove-niju, Srba je tamo, doduše, malo, ali time dobijemo na uvjerljivosti naše »demokratizacije«, pa je čak ame-rički ambasador Warren Zimmermann (!!!) »Janeza Drnovška, takrat predsednika predsedstva SFRJ, prepričeval, da Slovenija omejuje demokracijo« - jer sprječava mitinga-še da ordiniraju opo Sloveniji. Ca-harijas je u pravu kad je riječ o bit-noj tezi; da je pala Slovenija, pala bi bila cijela Jugoslavija u Miloševiče-ve šape, ali to sigurno ne bi sprije-čilo ratove, nego ih samo ubrzalo! Kada pokušamo, mi, Južni Sla-veni, ozbiljnije rasudivati, kako je uopče bilo moguče da se tako strašno razdijelimo, obično ostajemo bez teksta. Tekst nam u The Obser-veru, sarkastično, nudi Euan Ferguson, uz fotografiju kostimirane balerine u baru Hrvatskog narodnog kazališta u Zagrebu, koja - puši! Za Fergusona to je ohrabrujuče (i za mene!), ali poražavjuča je njegova bezazlena opaska uz to: »Što su Bal-kanci ikad napravili za nas? Prije nego što sam vidio ovu fotografiju, re-kao bih - gotovo ništa. Bijes, ratovi, vampiri, loša hrana, diktatori, strah... No, Hrvatska je ustala protiv zabra-ne pušenja. Odvažni mali Balkanci. Ipak ima nade«... Mislim da je posve dovoljno ovo, umjesto analize. Ali, ne može-mo pobječi sami od sebe. I ne mo-žemo se tješiti katarzom oslobodi-teljske nacionalne katarze (tu pred-njačimo Slovenci i Hrvati!). Istina je da su pohodi Miloševičevih neofa-šista pod krinkom jugoslavenskog patriotizma i čak komunizma, po-krenuli ratnilčke strasti u svim na-rodima, i da povratka nije bilo. Bolno je, medutim, osobiot za Hrvate i Slovence, tek jedno jedino pitanje; jesmo li mogli pokušati spriječiti rat, kada su ga več Srbi htjeli? Ne! Ali ne zbog onog drugog, krivca, nego zbog nas samih!; ne zbog mitingaša kojim je »dogodeni narod« najprije donosio jogurt za marendu, dok su »obnavljali Jugoslaviju«, a onda ba-cao na njih cviječe kad su tenkovi-ma kretali na Vukovar, nego zato što to nitko (osim Ante Markoviča) ni-je ozbiljno želio, niti pokušao spri-ječiti rat! Da li zato uopče nitko nigdje ne obilježava 20. jubilarnu jugoslaven-sku 1989., kada je u Berlinu pao zid, a mi, Južni Slaveni, tada smo podi-zali zid izmedu nas samih, da bi ga odmah zatim rušili salvama granata? Da li zato što je to ipak naj-sramnija godina u našoj kolektivnoj povijesti? Da li zato što se, ipak, sje-čamo, onih besramnih i beskonačnih nočnih sjednica CK SKJ, i onih grotesknih kasnije (1990. i 1991.) sjed-nica predsjeedništva SFRJ, kada su, primjerice, Stipe Mesič i Vasil Tu-purkovski kao tragikomične marionete vlasti koje nema, pokušali zaustaviti rat u Sloveniji, rat u istočnoj Slavoniji? Istina je gorka za sve nas, Južne Slavene, istina je da je naš lokalni »jubilej« baš ta jogurt-revolucija, ka-da nitko nije pokušao zaustaviti ša-čicu plačenika koji su pripemili pogreb vlastite zemlje. I nacionalna katarza stvaranja država ostaje u sjeni plotuna i tenkovskih gusjenica; jer na Istoku su rezali staljinističke simbole sa zastava, siti ropstva, a mi smo rezali živo meso jedni drugima u krvavoj »tranziciji«, OK, sad smo nacionalno slobodni, slobodni u ka-trazi ekonomsko-scoijalne propasti, od Vardara sve do Triglava! sežana - V Kosovelovi knjižnici Gost tokratnega srečanja je bil Aleksej Kalc V Kosovelovi knjižnici v Sežani je bil ta četrtek (10.12.) poseben gost Aleksej Kalc, s katerim se je o njegovi monografiji Tržaško prebivalstvo v 18. stoletju pogovarjal Stanislav Renčelj. Srečanje je z uvodno besedo pospremila ravnateljica sežanske knjižnice Nadja Mislej Božič, ki je poudarila, da sodi tudi tokratna prireditev v sklop programa Klesati Kras. Aleksej Kalc je rojen v Trstu, a občinstvu je zaupal, da njegove korenine segajo na Kras (mati je iz Dan pri Sežani, ki je ostala brez staršev in je živela pri teti v Gropadi, od koder je tudi Kalčev oče). Področje njegovega raziskovanja je široko in zajema migracijske teme, problematiko prebivalstva v severno-jadranskem prostoru, zgodovino mest in zaledij, vprašanja mejnosti, družbenih odnosov, identitete integracije-asimililacije, tujstva itd., kot so spoznali tudi prisotni na večeru v sežanski knjižnici. Tokrat je bila v ospredju njegova knjiga o prebivalstvu Trsta v 18. stoletju s podnaslovom Priseljevanje kot gibalno demografske rasti in družbenih sprememb, kjer opisuje obdobje, ki je najbolj temeljito oblikovalo družbeno, ekonomsko in kulturno podobo Trsta. »Zgodovino Trsta bi lahko razdelili na dve veliki obdobji: do 18. stol. in po 18.stol. Začetek 18. stoletja pomeni za Trst začetek novega obdobja. Leta 1719 postane Trst prosta luka in pritegne trgovce in drugo delovno silo. Prebivalstvo se od leta 1735 (5 tisoč prebivalcev) poveča do konca 18. sto- Stanislav Renčelj in Aleksej Kalc v Sežani letja za šest krat (na 30.000), kar predstavlja velik problem za evropska mesta. Prebivalstvo se ni bilo sposobno sa-moobnavljati, zato so potrebovali zunanji priliv (demografski sistem visokega pritiska). V Trst je prihajala delovna sila iz najbližjih sosednjih regij (Goriška, Kranjska, Istra in Furlanija). Tako Trst postane delovno in poročno tržišče, pride do prepletanja struktur prebivalstva itd.,« je poudaril Kalc. Trst pa je bil tudi največje slovensko mesto v 19. stoletju. Leta 1910 je imel 230 tisoč prebivalcev, po avstrijskih po- ljubljana - Mladinska knjiga Bogato pisan Čudežni vrt Jelke Reichman Slikarka Jelka Reichman sodi v najožji vrh tistih slovenskih ustvarjalcev, ki od srede šestdesetih let prejšnjega stoletja naprej najbolj pristno in prepoznavno bogatijo otroštvo novih rodov. Mnogi od prvih bralcev in prelistovalcev, ki so danes starši, nekateri tudi že dedki in babice, imajo toliko lepih spominov na prve korake v svet črk in slik, ki jim ga je znala pričarati Jelka Reichman, da obujajo svoja nepo-zabljena občutja in jih z vso ljubeznijo posredujejo otrokom in vnukom. Motive za svoje živobarvne, tople in zasanjane upodobitve je Jelka Reichman vedno znova našla tako v ljudskem pravljičnem izročilu kot pri sodobnih pesnikih in pripovednikih, v »tandemu« s pesnikom Kajetanom Kovičem pa je sploh ne-prekosljiva. Zagotovo bi le težko našli koga, ki ne bi imel kdaj v rokah katere izmed številnih izdaj prijatelja Pikija Jakoba ali ne bi poznal vsaj nekaj verzov iz legendarnega Mačka Murija, če posebej ne omenjamo še Zmaja Direndaja, Pajacka in punčke in drugih. Te naj-uspešnice sicer niso uvrščene v pričujočo antologijo, s katero je založba Mladinska knjiga pred nedavnim počastila slikarkin jubilej, so pa zato uredni- ki izbora, Andrej Ilc, Pavle Učakar in Irena Matko Lukan, lahko namenili več pozornosti njenim zgodnejšim ilustracijam iz Cicibana in drugih periodičnih glasil za otroke pa tudi nekaterim starejšim in manj znanim slikanicam in knjigam. Med avtorji izbranih krajših besedil ali odlomkov, ki jim je Jelke Reichman z ilustracijami vdihnila svoj pečat, so kljub temu sama ugledna imena: Janez Bitenc, Anica Černejeva, Ni-ko Grafenauer, Srečko Kosovel, Polonca Kovač, Neža Maurer, Leopold Suhodolčan, Anja Štefan, Jože Šmit, Prežihov Voranc in drugi. Koliko vsega - ne nazadnje tudi prevodov in izdaj na tujem - se je nabralo v petinštiridesetih dela polnih letih, najbolj zgovorno priča kar sedem strani obsegajoč bibliografski pregled, natisnjen na koncu knjige. Umetnostna zgodovinarka Judita Krivec Dragan v spremni besedi k Čudežnemu vrtu med drugim opozarja, da je otroška ilustracija mnogo pomembnejša, kot ponavadi mislimo, njena vloga daleč presega opisenjevanje in spoznavanje literature. Podobe, ki v mladosti spodbujajo našo domišljijo in nam odpirajo vrata v sanje, nas očarajo za zmeraj ... Iztok Ilich trst - V ponedeljek Zapel bo zbor Univerze na Primorskem f. ok pisih je bilo takrat 56 tisoč slovensko govorečih. Če želimo razumeti nadaljnji razvoj mesta v zalivu, moramo nujno poznati dosedanja raziskovanja o tržaškem prebivalstvu, s Kalcemsogla-šajo strokovnjaki. Srečanja se vrstijo, tako so napovedali že naslednjega, ki bo v četrtek 17. decembra ob 18. uri, ta sodi v sklop programa Kosovelova jutra, pripravljajo pa ga na Kosovelovi domačiji v Tomaju, kamor so povabili Tinkaro Kovač. Olga Knez Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem (APZ UP), ki deluje v okviru Študentske organizacije Univerze na Primorskem (ŠOUP), se bo, na povabilo Mešanega pevskega zbora Jacous Gallus, predstavil v Trstu. Koncert bo v ponedeljek, 14. decembra 2009 ob 20.30 v luteranski cerkvi v Trstu. Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem (APZ UP) pod okriljem Študentske organizacije Univerze na Primorskem (ŠOUP) deluje že šesto sezono. V zboru pod vodstvom skladatelja in dirigenta Ambroža Čopija, poje približno 50 študentk in študentov Univerze na Primorskem (UP) ter drugih zborovskih zanesenjakov. Repertoar zbora obsega poleg sakralne in posvetne glasbe od renesanse do današnjih, tu- di sodobne kompozicije, poudarek pa je na redkeje izvedenih delih in na skladbah primorskih skladateljev. Zbor že vse od prvega leta delovanja poleg dobrih uvrstitev na domačih tekmovanjih, posega v mednarodni prostor z osvojenimi zlatimi priznanji in nagradami. Zbor je bil povabljen je na 42. festival Mo-kranjčevi dnevi v Negotinu, Srbija (2007) in Cro Patria, Split, Hrvaška (2007). S svojo koncertno dejavnostjo po Sloveniji in v tujini promovira mlado univerzo in sodobno slovensko ustvarjalnost. V letu 2008 je APZ UP izdal svojo prvo zgoščenko, na kateri se je predstavil s posnetki s koncertov prvega tri-letja, v letošnji sezoni pa pripravlja drugo zgoščenko z izborom skladb četrte in pete sezone delovanja. Prijeten dom Priloga Primorskega dnevnika *J UW* MANJ JE VEČ Okrašene ulice, lučke na drevesih in žareči (predvsem otroški) obrazi vas opozarjajo, daje december praznični mesec. Vaši ljubi vam sporočajo, da ne potrebujejo ničesar, raje imajo nasmeh ali objem. Dnevi, ki prihajajo niso namenjeni besnemu iskanju okraskov za vaš perfektno okrašen dom in iskanju najprimernejših daril za vašo družino in prijatelje. Prihajajo božični in novoletni prazniki, ko se svet okrog in v nas umiri. Vsaj za dan ali dva. Stanovanje okrasimo in izberimo darila, a pretiravati ni treba. Našim dragim namenimo predvsem čas in pozornost, blišč in razkošje občutkov v domu lahko v čarobnem decembru pričaramo z lastno, umirjeno kreativnostjo, brez velikih pretresov in nepotrebnega glamurja. stran pripravila oglaševalska agencija Tmedia www.tmedia.it za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 Da je začetek novega leta 1. januaija, je določil Gaj Julij Cezar leta 46 pred našim štetjem. Ko so kristjani v starem Rimu začeli praznovati božič, je bil začetek leta premaknjen na dan domnevnega Kristusovega rojstva. Ponovno je za dan novega leta in torej praznovanje 1. januar ustoličil papež Inocencij XII. leta 1691. Še danes je tako; le priprave na praznovanje so se raztegnile čez celoten december. Veseli december je v polnem teku. Pregovorno pravljičen mesec je poleg pričakovanj zaznamovan s pripravami na okraševanje in izbiranje daril za sorodnike in prijatelje. Nekatere je pretekli teden obiskal Miklavž, pred vrati je Božiček. Tudi ta bo vstopil skozi vrata. Da bo korak tudi decembra lahkoten, poskrbijo zelene vejice z nekaj kroglami na vratih. Venček bo sporočil dobrodošlico tudi prijateljem, ki vas bodo obiskali v prazničnih dneh. Če ste bolj pristaši rastlin v loncih, lahko pred prag postavite drevesce, kot je na primer visokodebelno božje drevce ali stožčasta smrečica, okrašena s kroglicami in lučkami. Za okrasitev doma so veliko bolj kot plastični materiali kričečih oblik primerni predmeti iz naravnih materialov. Narava je skorajda brezmejna, že čez leto ste spravili nekaj odličnega dekoracij skega materiala: lubje, storže, plodove. Zdaj je čas, da proizvodom narave dodate osebno noto in okrasite vaš dom. Ne pozabite na posušene rezine pomaranče in limone, ki jih lahko uporabite pri oblikovanju različnih prazničnih skulptur. Posebno pozornost namenite okrasitvi jedilne mize. Ta bo še bolj praznična, če bodo na njej na primer orehi in arašidi ter bomboni in čokolada. Na sredini mize prižgite sveče, katerih ogenj in svetloba dajeta moč za naslednje leto. Prijetno vzdušje je zagotovljeno, če bodo pogrinjki in prtički skrbno izbrani in mimo. Majhno je veliko, če je pristno podarjeno. Vse preveč je kiča, veliko bolj primerno darilo je na primer knjiga, ki jo izberemo posebej za obdarovanca, za katerega vemo kaj ga veseli, zanima ali tare. Nekatere odgovore mu bo v daljših zimskih večerih zagotovo prinesla posebej zanj ali zanjo izbrana knjiga. Ponudba na trgu je pestra. Nemalokrat je že sam razmislek o tem, kaj kupiti, naporen, ko pa se soočimo s skorajda nepregledno ponudbo, lahko kaj hitro postanemo nemočni. Da si ne bi po nepotrebnem nakopali stresa, si oblikujte spisek sorodnikov in prijateljev, ki jih želite obvarovati in poleg vsakega napišite s čim ga želite obdariti. In potem se ni potrebno zakaditi v prenatrpane trgovske centre, raje se odpravite na popoldanski ali zgodnjevečerni sprehod in na stojnicah za vsakega, ki ga želite obdariti, izberite svojsko darilo. Tako, ki bo prav zanjo ali zanj in za nikogar drugega. skladni s svečo, jedilnim servisom in priborom. Ker je jelka kraljica doma v prazničnih dneh, naj ji bo vsakršna dekoracija stanovanja podrejena. Nekateri se obdarujejo za božič, drugi za silvestrovo, ni pa tudi malo tudi takih, ki se obdarujejo ob obeh zimskih priložnostih. Zimski čas je idealna priložnost, da tudi vaš prijeten dom obdarite. Tudi prijatelji, ki so se pravkar vselili v novo stanovanje, bodo bolj kot nepotrebnih predmetov za osebno rabo, veseli ličnih izdelkov za njihov nov dom. Obseg obdarovanj se med družinami, prijatelji in drugimi skupnostmi razlikuje. Nekateri se bogato obdarujejo, mnogo je tudi takih, ki se vnaprej dogovorijo, kaj si bodo podarili. Vse bolj pogosta so tudi obdarovanja, ki so bolj namenska, kot na primer potovanje ali dopust. Nič manj običajno pa ni niti to, da se ne obdarimo, če smo tako dogovorjeni ali če vemo, da nam to ne pomeni veliko. Štejejo dejanja, ne velikost paketa. Dobrodošla je pozornost, lahko tudi z darilom, ni pa nujno. Lepo darilo je na primer že majhna sveča z unikatnim vzorcem za praznične dni ali pa skulptura posebne oblike, ki se sklada z osebnostjo obdarovanca in njegovega ambienta. Časi velikih škatel, zavitih v šelesteč papir in okrašen z rdečo pentljo, so GRADBENO PODJETJE IN GRADBENE OBNOVE FRANDOU GROUP sas mm Nabrežina Kamnolom, 23/H 34011 -Devin Nabrežina (TS) tel/fax 040 200083 - mob. 335 284754 www.frandoligroup.it - info@frandoiigroup.it JjfoJLičU 1%1 Pol Li-j.tvo po meri, kuhinja iiopnite, masivna notranja vrata ter CesTirara okna in vrata po rnetOiti LFM| EN ISO 10077-1 (2002) z možnostjo 55% davčne olajšave, ■I Ke^cvei JD - J1012 tanrin - Irjl 1'itdM tel/Jd* D1D226iBi- e-mai istopa rOfciii.il 1 6 Sobota, 12. decembra 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Spomladi odprtje ustanove Mediateca.GO Ugo Casiraghi Mediateka katalizator širjenja filmske kulture Včeraj podpis sporazuma o njenem upravljanju - Peric: Hiša filma izpolnitev sanj Darka Brati ne Širjenje filmske kulture v čezmejnem prostoru je cilj goriške pokrajinske mediateke, ki jo snujejo v Hiši filma na Travniku in ki jo bodo odprli spomladi. Včeraj so v beli dvorani univerzitetne smeri DAMS v Gorici predstavniki združenja Palazzo del cinema - Hiša filma ter goriške pokrajine podpisali sporazum o upravljanju ustanove, ki so jo poimenovali po filmskem kritiku Ugu Casiraghiju, priložnost pa so izkoristili tudi za predstavitev njenega delovanja in značilnosti. Predsednik društva Hiša filma Roy Menarini je poudaril, da je Mediateca.Go Ugo Casiraghi pomembna pridobitev za Goriško in širše čezmejno območje. Posvečala bo namreč pozornost tudi slovenski filmski kulturi in delovala dvojezično. Nastala je na osnovi deželnega zakona 21/2006, uresničitev projekta pa je omogočilo sodelovanje med subjekti z izkušnjami pri širjenju filmske kulture, in sicer goriško pokrajino, Kinoateljejem, filmsko smerjo Videmske univerze, družbo Transmedia in združenjem Sergio Amidei, ki so ustanovili združenje Hiša filma. »Media-teka bo postala dom filmske kulture, ki bo odprt javnosti. Vanj nočemo privabiti le študentov in poznavalcev sedme umetnosti, pač pa vse, ki si bodo želeli ogledati film, fotografije, diapozitive, filmske revije in časopise ali poslušati zvočne posnetke,« je povedal Menarini in dodal, da bodo prostore bivše trgovine s pohištvom pod Kine-maxom, kjer bo imela sedež mediateka, predali namenu spomladi. Delovanje ustanove, ki bo prirejala tudi srečanja in tečaje, pa ne bo potekalo le v Hiši filma. »Sporazum med združenjem in goriško pokrajino bo namreč urejal aktivnosti, kot so razstave, razni kulturni dogodki in srečanja, ki jih bomo organizirali tudi v drugih krajih,« je poudaril Menarini. Med glavnimi cilji mediateke bo po njegovih besedah ovrednotenje bogatega knjižnega fonda pokojnega Uga Casiraghija, ki ga je me-diateki dala na razpolago državna knjižnica v Gorici. »V tem okviru bomo na prihodnjem festivalu za nagrado Amidei predstavili Casiraghijevo knjigo o filmski umetnosti v času nacizma, ki ni še bila objavljena,« je podčrtal Menarini. Podpredsednica goriške pokrajine in odbornica za kulturo Roberta De Martin je ocenila, da je projekt mediateke še togorica - Grilj Obdukcija morda že danes Danes bodo v goriški bolnišnici po vsej verjetnosti opravili obdukcijo trupla Renata Grilja, mladega Goričana, ki je v noči med sredo in četrtkom izdihnil na svojem domu v Ulici Pasubio v Gorici. Grilja, ki bi včeraj dopolnil trideset let, je v četrtek okrog poldne našla mati; mladenič je brez življenja ležal v svoji postelji. Potek preiskave, ki jo vodijo goriški karabinjerji, bo odvisen predvsem od rezultatov obdukcije. Le-ta bo namreč pokazala, ali je Griljevo srce prenehalo biti zaradi zaužitja mamila oz. če je umrl naravne smrti. Karabinjerji niso v stanovanju našli nikakršne brizgalke ali drugih indi-cev, ki bi jasno dali razumeti, da je smrt povzročil prekomeren odmerek mamila, znano pa je, da je imel Grilj v preteklosti težave z odvisnostjo. Grilja so sile javnega reda poznale tudi kot preprodajalca. Januarja 2008 je bil zaradi razpečevanja mamil aretiran in obsojen na zaporno kazen. Z leve Menarini, De Martinova, Del Biancova in Peric bumbaca liko bolj pomemben, ker nastaja v času krčenja finančnih sredstev in »obubožanja« kulturne ponudbe. »Želimo si, da bi me-diateka postala referenčna točka za celo pokrajino. Začetno je pokrajina za nakup opreme dodelila 200.000 evrov, po novem pa bomo dodatnih 20.000 vložili v nakup novih filmov,« je povedala De Martinova. Da je mediateka pomemben korak v smeri dopolnitve Hiše filma, kot si jo je pred dvajsetimi leti zamislil Darko Bratina, je prepričan Boris Peric, predsednik finančne družbe KB 1909, ki je odločilno prispevala k uresničitvi projekta. »Naše prizadevanje za razvoj Hiše filma je stvaren primer tega, kar imenujemo socialna odgovornost podjetja. Slovenski narodni skupnosti in mestu, v katerega smo zakoreninjeni, moramo biti hvaležni, zato del dobička vlagamo vanj,« je podčrtal Peric, ki je tudi član upravnega odbora združenja Hiša filma. Peric je še ocenil, da bo Hiša filma ustvarjala »dodano vrednost«, ki bo v prihodnosti za mesto izredno dragocena, izrazil pa je tudi željo, da bi v ponudbo mediateke v bodoče lahko vključili še knjižni fond Darka Bratine. (Ale) mediateka - Odprta bo cel dan Filmi, knjige, revije in veliko več Z 3.500 dvd-ji, 2.000 vhs-i, revijami, italijanskimi in tujimi dnevniki ter celotno Casiraghijevo zapuščino, ki obsega okrog 4.000 knjig, tisoč revij, nekaj stotin novinarskih notesov, dopise z režiserji in kritiki ter približno 120.000 fotografij in diapozitivov, bo Mediateca.GO vse prej kot zanemarljiva stvarnost. »Čeprav bo goriška pokrajina zadnja dobila svojo mediateko, bo le-ta razpolagala s fondom, ki ima veliko znanstveno vrednost,« je povedal strokovni svetovalec Silvio Celli, ki s knjižničarkama Raffaello Canci in Martino Humar pobliže spremlja razvoj ustanove. Mediateca.GO Ugo Casiraghi bo delovala kot javna knjižnica. Po načrtih upraviteljev naj bi bila odprta od ponedeljka do petka z neprekinjenim urnikom (dva- gorica krat tedensko do 22. ure), prizadevajo pa si, da bi delovanje zagotovili tudi med vikendi. Skupaj z ostalimi mediatekami v FJK sestavlja Deželni sistem mediatek, ki skrbi za povezano katalogizacijo knjižnih in av-diovizualnih fondov. Uporabniki bodo po odprtju sedeža goriške mediateke lahko iskali knjige in filme preko spleta in preverjali razpoložljivost gradiva v vseh me-diatekah. Poleg tega bo brezplačna izkaznica vsake mediateke omogočala uporabnikom izposojo tudi v vseh ostalih. Dalje si bo mogoče v goriški mediateki ogledovati filme pri multimedijskih točkah, pregledovati knjige in časopise, uporabljati računalnike in brskati po spletnih straneh (na voljo bo tudi wi-fi), pregledovati arhivsko gradivo in še marsikaj. Februarja obnova Ulice Mazzini Februarja se bo v Gorici začela obnova Ulice Mazzini, ponovno pa bodo stekla tudi dela na osrednjem delu Travnika, ki je po prekinitvi pogodbe s podjetjem Luci costruzio-ni ostal nedokončan. Tako je včeraj povedal goriški župan Ettore Ro-moli, ki je spregovoril o poteku javnih del v mestu. V zadnjih dveh letih se je zaradi birokratskih zapletov in težav gradbenih podjetij na tem področju marsikaj zataknilo, končno pa zgleda, da so obnovitvena dela dobila pravi zalet. Ulico Mazzini bo gradbišče zajelo februarja, dela pa naj bi bila zaključena že maja 2010. Seveda bo zaradi gradbišča ulica zaprta prometu. Že 14. decembra pa bo na Travniku ponovno prevozna cesta pred cerkvijo sv. Ignacija in palačo zavoda INPS, ki so jo zaprli pred nekaj tedni. Februarja, predvidevajo goriški tehnični uradi, naj bi se ponovno začela tudi dela na osrednjem delu Travnika, ki pa ne bodo zahtevala uvedbo prometnih omejitev. Junija 2010 naj bi osrednji del trga predali mestu z urbano opremo vred. Včeraj se je zaključil prvi sklop del na trgu pred županstvom, zaradi katerih je bil v prejšnjih dneh oviran promet, 14. decembra pa se bo začel drugi sklop, v okviru katerega bodo obnavljali napeljavo tik pred palačo goriške občine. Po praznikih bo na vrsti Ulica De Gasperi, januarja pa bodo na novo asfaltirali trg pred županstvom. S pospeškom potekajo dela v Ulici Garibaldi, ki bo pretlako-vana pred božičnimi prazniki, in na Trgu Sv. Antona, ki bo dokončan do marca 2010. Pred božičem bodo odprli križišče s Trgom Cavour, januarja pa bo promet spet potekal dvosmerno. Že v prvih dneh prihodnjega tedna pa se bo zaključil poseg na krožišču pri Ulici Isonzo Argentina, kjer mora podjetje SIOSS obnoviti rob cestišča. Po gradbenih delih bodo obnovili še prometno signalizacijo. (Ale) gorica - Štoka in Bandelj obiskala nadškofa Dina De Antonija Primanjkuje duhovnikov Predstavnika SSO opozorila tudi na napovedano krčenje prispevkov za slovensko narodno skupnost V slovenskih župnijah po vsej pokrajini primanjkuje duhovnikov, kar se odraža tudi na kulturnem in družbenem življenju v številnih vaseh. Na problem sta včeraj deželni in goriški pokrajinski predsednik SSO Drago Štoka in Walter Bandelj opozorila goriškega nadškofa Dina De Antonija, ki sta ga obiskala na sedežu nad-škofije v Gorici. »Z obiskom smo sklenili niz srečanj, ki smo jih svojčas začeli pri bivšem tržaškem škofu Evge-nu Ravignaniniju,« razlaga Bandelj in pojasnjuje, da so se pred nekaj tedni srečali z novim tržaškim škofom Giampaolom Crepaldijem, zdaj pa je prišel na vrsto še De Antoni. »Na srečanju z goriškim nadškofom sva s Štoko opozorila na pomanjkanje župnikov v slovenskih vaseh, kar obremenjuje kulturno in družbeno življenje v številnih župnijah, saj verniki in vaščani nasploh nimajo kraja, kjer bi se lahko združevali,« pravi Bandelj in nadaljuje: »Problem je posebno pereč na Plešivem. Tu je zaenkrat poskrbljeno za nedeljske maše, vendar kaj bo v prihodnosti, nihče ne ve. Poleg pomanjkanja duhovnikov je problem tudi njihova starost, saj sta edina mlada Mirko Bu-tkovič in Alessio Stasi, ki trenutno študira v Rimu.« Nadškof je sogovornikoma priznal, da je pomanjkanje duhovnikov splošen pojav. Edino na Filipinih in v Indiji se veliko mladih odloča za duhovniško pot, drugod pa je duhovnikov vedno manj. V nadaljevanju sta Štoka in Ban-delj opozorila tudi na napovedano krčenje prispevkov za slovensko narodno skupnost. Škofu sta pojasnila, da društva v glavnem delujejo na prostovoljni ravni, krčenje prispevkov pa bi zato povzročilo ukinitev določenih dejavnosti. Štoka in Bandelj sta razložila tudi, da veliko pobud društev, ki so včlanjena v ZSKP in ZCPZ, poteka v sodelovanju z župnijami. V številnih vaseh so tako župnijske dvorane pomemben kraj za prirejanje kulturnih pobud in družabnih srečanj. Z leve Bandelj, Štoka in nadškof De Antoni bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 13. decembra 2009 1 17 gorica - Predstavili prvenec Matjaža Klemšeta Z zakrpanimi gojzarji o pomenu poti in praznini cilja Avtorja je k izpovedovanju lastnih doživljanj na Slovenski planinski transverzali izzival sošolec David Bandelj V mali dvorani goriškega Kulturnega doma se je v četrtek zvečer zbralo mnogo ljudi: za vse stole in še več. Matjaž Klem-še, avtor »zakrpanih gojzarjev«, je doživel predstavitev svojega prvenca tudi doma po nerazumljivem prvem prikazu v Trstu. Udeležence je najprej pozdravil ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel, ki je povabil vse, naj ob odhodu podpišejo peticijo na deželni ravni proti krčenju sredstev za kulturne dejavnosti. Ace Mermolja je v imenu ZTT-ja spregovoril o založniških kakovostnih izbirah, ki so dokaj stroge, imajo pa tudi odmevne posledice v širšem prostoru. Tako je Goriška prejela posredno razlago, da do Davida Bandlja in Matjaža Klemšeta celo desetletje ni mogla priti na seznam ZTT-jevih izdaj. Sledilo je osrednje jedro predstavitve, med katerim je David prijazno in pro-nicljivo izzival k izpovedovanju sošolca Matjaža. Ta mu je odgovarjal neposredno ali s prebiranjem odlomkov iz knjige, s čemer je prebujal radovednost poslušalcev, da so si knjigo nabavili pred odhodom. Mnogi med njimi so jo seveda imeli v rokah že med samo predstavitvijo. Prvenec je nastal kot posledica doživetega na Slovenski planinski transver- gorica - Carraro Zelena luč za podpis dogovora Na sindikalnem zborovanju so se včeraj sestali zaposleni iz goriške tovarne Carraro, ki so z glasovanjem prižgali zeleno luč za podpis dogovora o enoletni izredni dopolnilni blagajni. Sklep so podprli vsi delavci razen dveh, ki sta se vzdržala. Sindikalni predstavniki bodo tako 15. decembra na ministrstvu za produktivne dejavnosti v Rimu podpisali dogovor, ki poleg izredne dopolnilne blagajne predvideva tudi odpravnine za delavce, ki se bodo prostovoljno odločili za prekinitev delovnega razmerja. Delavci, ki bodo zapustili podjetje, pred 31. marcem prihodnjega leta bodo tako prejeli 19.000 evrov, kdor bo odšel do junija ali septembra pa 16.000 oz. 13.000 evrov. Delavci, ki bodo prostovoljni odšli iz tovarne, bodo vključeni v sezname mobilnosti in bodo lahko iskali novo zaposlitev. Matjaž Klemše s svojimi zakrpanimi gojzarji (levo); za predstavitev je bila mala dvorana Kulturnega doma pretesna (desno) bumbaca zali (800 kilometrov od Maribora do Ankarana), odločitev za podvig v enem samem zamahu pa je izšla iz velike želje, med dolgotrajnimi terapijami, po povezavi z gorskim svetom. Knjiga ni potopis, še manj pa vodnik po Pohorju, Karavankah, Julijcih in primorskih vrhovih, temveč niz dogodkov, srečanj, premišljanj in tudi samo-preverjanj. V zvezi z gojzarji ne manjka ironije. Najkrepkejši občutki s poti so povezani s stanji pod nekaterimi velikimi nav- pičnicami, v samoti in tišini, z zavestjo o svoji drobcenosti v razmerjih do okolja. Podpisanega je najbolj prevzel avtorjev opis občutkov ob zadnjem žigu v Ankaranu, ki so - na kratko povedano - v skladu s spoznanjem velikega Nejca Za-plotnika o pomembnosti poti in praznini cilja, kar je citiral tudi Bandelj. Da bi o tem še kaj pomodrovali zlasti tisti, ki so trans-verzalo že kdaj okusili - morda celo dvakrat, pa je preprečil predstavnik založbe, ki je nerazumljivo pretrgal predstavitev in onemogočil interakcijo med množico prisotnih in avtorjem. Sledilo je poslušanje (turbo) glasbenih komadov v izvedbi ansambla Floating points, katerega član je tudi avtor knjige V zakrpanih gojzarjih. Tonski tehnik pri tem ni imel prav posrečene roke, saj dveh nastopajočih pevcev tako rekoč ni bilo slišati. Po branju knjige bo morda sledila recenzija. Aldo Rupel nova gorica Natočijo, ne plačajo in odidejo Na območju Policijske uprave Nova Gorica so policisti v zadnjem času obravnavali več primerov, ko so vozniki osebnih avtomobilov na bencinskih servisih natočili gorivo in odpeljali, ne da bi poravnali računa. Tovrstna kazniva dejanja so se zgodila predvsem na bencinskih servisih v bližini državne meje z Italijo, med osumljenimi pa prevladujejo italijanski državljani. Na podlagi registrske številke, če je ta znana, novogoriški policisti prek italijanskih varnostnih organov zaprosijo za pridobitev podatkov o voznikih prebeglih vozil, kolegi z druge strani meje pa z njimi opravijo tudi razgovor. V več primerih se taki vozniki po razgovoru z italijanskimi policisti vrnejo na bencinski servis in poravnajo račun, tako da oškodovanec (bencinski servis) kasneje tudi odstopi od pregona. V nasprotnem primeru pa je zoper pobegle voznike podana kazenska ovadba na pristojno okrožno državno tožilstvo. Ker gre za kazniva dejanja po določbah drugega odstavka 204. člena kazenskega zakonika, čaka prekrškar-je najmanj denarna kazen in zapor do enega leta, če je vrednost ukradene stvari manjša, sicer pa jih lahko doleti tudi zapor do treh let. Najemnik OMV-jevega bencinskega servisa v Rožni dolini je povedal, da ima mesečno le kakšna dva taka primera, zato ju niti ne prijavi, na Petro-lovem bencinskem servisu v neposredni bližini tamkajšnjega mejnega prehoda pa vsak mesec zabeležijo okrog pet takih primerov in vse prijavijo. Zaposleni na servisu so povedali še, da gre v večini primerov za iste osebe, in dodali, da se število tovrstnih tatov goriva v mesecu decembru nekoliko poveča. Na sedežu družbe v Ljubljani v zvezi s tovrstno problematiko pravijo, da se zaradi samopostrežne prodaje na bencinskih servisih srečujejo s tatvinami goriva; na Goriškem naj bi bilo teh primerov manj kot v večjih mestih, kot so Ljubljana, Maribor in Celje, kjer je več bencinskih servisov, večja pa je tudi frekvenca prometa. (nn) gorica-nova gorica - Sinoči prižgali božične lučke Skupni trg v prazničnem sijaju Prisotne nagovorili novogoriška podžupanja Darinka Kozinc, goriški župan Ettore Romoli, njegov odbornik Antonio Devetag in števerjanska županja Franka Padovan Na jelki ob skupnem trgu obeh Goric so sinoči slovesno prižgali božične lučke. Tradicionalno prireditev, namenjeno voščilu in dobrim željam prebivalcev iz Gorice in Nove Gorice, so popestrili s krajšim koncertom pevskega zbora osnovne šole Milojke Štrukelj in goriškega združenega pevskega zbora, zatem pa so spregovorili predstavniki sosednjih občin. V imenu novogoriškega župana Mirka Brulca, ki je na službenem potovanju v tujini, je pozdravila podžupanja Darinka Kozinc. Poudarila je, da so ljudje ob meji od vedno navezovali prijateljstva ne glede na politične konflikte, podobne misli pa sta izrazila tudi gori- Z leve Antonio Devetag, Ettore Romoli in Franka Padovan (levo); lučke na jelki ob skupnem trgu (desno) bumbaca ški župan Ettore Romoli in odbornik za kulturo Antonio Devetag. Po besedah župana so odnosi med Gorico in Novo Gorico odlični, sploh pa je v pripravi več skupnih evropskih projektov. Devetag je po drugi strani predlagal organizacijo čezmejnega jazz festivala, saj je zanj glasba najboljše sredstvo za navezovanje stikov in prijateljstev. Prisotnim je veliko zdravja in sreče v novem letu in ob bližajočih se praznikih voščila tudi šte-verjanska županja Franka Padovan, ki so jo goriški in novogoriški upravitelji povabili za mikrofon za krajši pozdrav. Nagovorom je sledil prižig lučk na jelki, nato pa sta pred slovesom še enkrat zapela sodelujoča zbora. ■ * ' i k < j j - jf m. ^ ■ . ■ *T. ■■ '.k- 1- t ' . ^ -it ■ ■ * ' r I C..... ■ * r. «■ -■ V V i ( ^ * * ■ V ■ * • V i J '"i / 18 Sobota, 12. decembra 2009 GORIŠKI PROSTOR / doberdob - Okrogla miza ob 40-letnici postavitve spomenika Poziv proti revizionizmu in blatenju osvobodilnega boja Pirjevec opozoril na protislovenske izpade - Bacicchi zaskrbljen za usodo ustave Zgodovinskemu revizionizmu in njegovim naporom, da bi zanikal vrednote narodnoosvobodilnega boja in odporni-štva, je bila posvečena okrogla miza, ki je potekala v četrtek v dvorani kulturnega društva Jezero v Doberdobu. S srečanjem, ki sta ga priredili občinska uprava in krajevna sekcija VZPI-ANPI Jože Srebrnič, so obeležili 40-letnico postavitve spomenika padlim v NOB in odporništvu v Doberdobu, sicer pa sta osrednja govornika bila profesor Jože Pirjevec in bivši senator Silvano Bacicchi, ki sta se strinjala, da se je zgodovinski revizionizem, ki skuša izničiti in obrniti na glavo zgodovinske vrednote NOB in odporništva, začel takoj po padcu Berlinskega zidu. Pirjevec je dejal, da ni mogoče ne obsojati totalitarnih režimov, vendar je hkrati poudaril, da je zgrešeno in nesprejemljivo zanikati vrednote NOB. Po njegovih besedah je bil narodnoosvobodilni boj veliko ljudsko gibanje; združeval je ljudi iz različnih slojev in prepričanj, ki so se zavedali, da bi bila Slovenija obsojena na smrt brez ljudskega odpora, sploh je Pirjevec poudaril, da bi brez NOB Slovenija danes nikakor ne obstajala. Obregnil se je tudi ob po-iskusu rehabilitacije ljubljanskega nadškofa Rožmana in poudaril, da je sodelovanje z nacizmom in fašizmom moralno nesprejemljivo. Dodal je še, da je italijanski revizionozem, ki ga danes večina Italijanov sprejema kot vsedržavno resnico, predvsem protislovenski. Bivši senator Bacicchi je spregovoril o sedanjem političnem stanju v Italiji. Italijanski revizionizem se je po Bacicchi-jevem mnenju začel stopnjevati takoj po odobritvi zakona o Dnevu spomina na žrtve fojb in eksodus, ki je bil na žalost odobren tudi z glasovi dela levice. Bacicchi je izrazil veliko zaskrbljenost nad ukrepi Berlusconijeve desne sredine, ki bi rada spremenila ustavno listino in iz nje izbrisala parlamentarno demokracijo. Oba govornika sta se strinjala, da je Evropska unija premalo pozorna nad pojavi revi-zionizma, zato pa sta poudarila, da ni sprejemljivo postavljati na isto raven nacizma in komunizma. Ob začetku proslave je ženski pevski zbor Jezero zapel tri pesmi pod vodstvom Darija Bertinazzija, nato je delegacija krajevne sekcije VZPI-ANPI »Jože Srebrnič« v spomin padlim v NOB iz Doberdoba položila venec pred spomenik, ki ga je občinska uprava postavila pred štiridesetimi leti. Srečanje je uvedel podpredsednik pokrajinskega odbora VZPI-ANPI Mario Lavrenčič, udeležence je pozdravil tudi doberdobski župan Paolo Vizintin. šempeter - Meja Rušili bodo nadstrešnico in kabino Iz šempetrske občinske uprave so sporočili, da je občina v dogovoru in z dovoljenjem Ministrstva za javno upravo, Direktoratom za investicije in nepremičnine, ki upravlja z državnim premoženjem, torej tudi z objekti in površinami na mejnih prehodih, naročila rušenje nadstrešnice in kontrolne kabine na nekdanjem maloobmejnem prehodu v Šempetru pri Gorici. Rušitvena dela, ki jih bo izvajalo podjetje Zides iz Vipave, se bodo začela v ponedeljek, 14. decembra, trajala pa bodo do srede, 16. decembra. Ker sta nadstrešnica in kontrolna kabina locirana preko celotne širine vozišča in pločnika, in ker spada rušitev med nevarnejša dela, bo na območju gradbišča v tem času obvezna popolna zapora prometa. (nn) Bacicchi, Lavrenčič in Pirjevec (desno); del udeležencev srečanja (spodaj) bumbaca nova gorica - Med knjižnico in gledališčem Zaživelo drsališče Kdor za 1,50 evra za neomejen čas najame drsalke, mu ponudijo še skodelico čaja zone. V dogovoru z občino brezplačno zagotavljajo osebo, ki skrbi za izposojo drsalk, zadolženi pa so tudi za čiščenje in vzdrževanje drsališča. Opremo za ureditev drsališča so nabavili pri nizozemski družbi Ice World, sami pa so prispevali tudi dva tisoč evrov za streho nad drsališčem, saj so se Novo-goričani lansko leto pritoževali, ker slednje ni bilo, tako da drsanje v dežju ni bilo najbolj prijetno. V izposojevalnici drsalk imajo trenutno na voljo 50 parov drsalk različnih velikosti, ki jih za neomejen čas ponujajo po 1,50 evra. Vsak, ki jih najame, pa si prisluži še skodelico čaja. Za praznični čas bodo število drsalk za najem še povečali, saj jih po izkušnjah iz lanskega leta v dopoldanskem času, še posebej ob koncu tedna, hitro zmanjka predvsem za tiste najmlajše. Vsi tisti, ki imajo svoje drsalke, lahko drsajo brezplačno. Na novogoriškem drsališču lahko hkrati brez težav drsa okrog trideset ljudi, ob največji gneči pa tudi do štirideset ljudi. V četrtek in vče-rajso se za drsanje odločali predvsem osnovnošolci in dijaki, saj odprtja drsališča niso nič oglaševali, ko se bo med ljudmi razvedelo, da je odprto, pa pričakujejo na njem tudi manjše otroke v spremstvu staršev ter odrasle ljubitelje drsanja. Lani so v Baru Center z raznimi dogodki poskrbeli tudi za popestritev dogajanja na in ob drsališču, letos pa se še niso dogovorili, kako in kaj, zelo verjetno pa bo vsaj nekajkrat na drsališče s svojim programom prišel Lucky Luka, drsalec, bivši olimpijec, ki je že lani vodil nekaj dogodkov na drsališču, in prek katerega so tudi uredili drsališče, saj sam vodi drsališče v ljubljanskem Tivoliju in tudi drugod po Sloveniji. Nace Novak Drsanje na novogoriškem drsališču Na ploščadi med Goriško knjižnico Franceta Bevka in Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica pri Baru Center je, tako kot lani, tudi letos zaživelo zimsko drsališče. Postavljati so ga začeli v ponedeljek, prvi drsalci pa so ga lahko preiskusili že v četrtek ob 15. uri, ko so drsališče uradno odprli. bumbaca Na njem bo mogoče drsati vsak dan od 8. do 23. ure vse do 10. januarja. Mestna občina je za postavitev in delovanje 25 metrov dolgega in deset metrov širokega drsališča prispevala 19 tisoč evrov, postavili oziroma sestavili pa so ga kar zaposleni v Bar Centru, ki imajo s tem izkušnje že iz lanske se- Temeljni kamen v Vilešu V Vilešu bodo danes postavili temeljni kamen za novo avtocesto. Slovesnosti se bodo udeležili predsednik dežele in izredni komisar za avtocesto A4 Ren-zo Tondo, deželni odbornik za infrastrukture Riccardo Riccardi, vodstvo družbe Autovie Venete, predsednik pokrajine Enrico Gherghetta in župani z Goriškega. Ceremonijo ob postavitvi temeljnega kamna bodo priredili pri cestninski postaji v Vilešu, kjer bo naveza pod vodstvom podjetja Icop začela z deli, ki naj bi trajala približno tri leta. Dopolilna blagajna Prihodnje leto bodo redno dopolnilno blagajno uvedli v tovarni Ansaldo v Tržiču, kjer bo ukrep prizadel 450 delavcev. Za dopolnilno blagajno so se odločili, ker ima tovarna za prvih pet mesecev leta premalo naročil, nato pa naj bi proizvodnja spet stekla s polno paro. Sindikalisti se bodo vsekakor z vodstvom tovarne sestali sredi prihodnjega tedna, ko se bodo pogovorili tudi o usodi petih delavcev z začasnimi delovnimi pogodbami; med drugim bodo predstavniki sindikatov opozorili na težave, ki jih ima kakih štirideset zunanjih delavcev iz Romunije. Tržnica v Raštelu V Raštelu v Gorici bo danes sejem antikvariata ter umetniških in obrtniških izdelkov. Na stojnicah bodo na voljo tudi raznovrstni božični okraski. Isonzo-Soča v Krminu V Krminu bodo danes ob 11.30 v okviru pobude »Cormons Libri« predstavili časopis na meji Isonzo-Soča. Spregovorili bodo Dario Stasi, Aldo Rupel in Miriam Blasich, avtorica stripov o Anji. Lutke v centru Bratuž V okviru lutkovnega festivala CTA bo danes ob 16. uri in ob 17.30 predstava »Piume«, za katero bodo uporabili lutke, ki jih je ustvaril Francesco Tullio Altan. Za ogled predstave je potrebna rezervacija na telefonski številki združenja CTA 0481-537280. Mosettijev roman V dvorani APT v železniški postaji v Gorici bodo danes ob 18.03 predstavili knjigo »Dove tutto finira«, ki jo je napisal Giorgio Mosetti. Srečanje bo uvedla Renata Kodilja. Mobilizacija DS Tudi v goriški pokrajini bo danes potekala vsedržavna mobilizacija Demokratske stranke. Predstavniki in somišljeniki stranke bodo s stojnico prisotni na tržnici v Štarancanu med 10. in 13. uro, na trgu Caduti v Romansu med 10. in 12. uro, na trgu Del Popolo v San Pie-ru med 9. in 12. uro, pred barom Rosi v Foljanu med 9.30 in 12.30. Božičnica v Rupi V cerkvi v Rupi bo jutri ob 10. uri (takoj po maši, ki se začenja ob 9. uri) bo-žičnica, ki jo prireja prosvetno društvo Rupa-Peč v sodelovanju z Združenjem cerkvenih pevskih zborov iz Gorice. Nastopili bodo otroški pevski zbor Štma-ver pod vodstvom Nadje Kovic, otroški pevski zbor Rupa-Peč pod vodstvom Zulejke Devetak in dijaki orgelskega tečaja, ki poteka v Rupi v sodelovanju z Združenjem cerkvenih pevskih zborov. Dobrodelni koncert V cerkvi v Koprivnem bo jutri ob 20.30 božični dobrodelni koncert, na katerem se bo predstavil zbor Gruppo Polifonico Caprivese. Prostovoljni prispevki bodo šli za društvo za paliativno oskrbo Mirko Špacapan - Ljubezen za vedno, ki si prizadeva za okrepitev služb za pomoč onokološkim bolnikom. Sv. Lucija v Ikei V veleblagovnici Ikea v Vilešu bodo danes in jutri pričakali prihod sv. Lucije, ki te dni obdaruje otroke na Švedskem in drugje po svetu. Danes ob 17. uri bo nastopil otroški zbor iz Vileša, oba dneva bodo na voljo švedske božične specialitete. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 13. decembra 2009 1 19 Vse najlepše ... pevske skupine Musicum Zadnji koncert ob 10-letnici pevske skupine Musicum bo jutri ob 17. uri v veliki dvorani kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Pod naslovom »Vse najlepše ...« bodo v izvedbi pevske skupine Musicum zazvenele melodije od renesanse, prek črnskih duhovnih pesmi do pop glasbe. Med večerom bo predstavljena tudi notna zbirka »Prve ...«, v kateri so zbrane doslej še neobjavljene prve izvedbe pevske skupine Musicum. Notno zbirko je pevska skupina objavila s pomočjo Združenja cerkvenih pevskih zborov - Gorica. Koncert prirejajo v sodelovanju s kulturnim centrom Lojze Bratuž. GORICA Gospel povezuje Na Goriškem vlada veliko pričakovanje za gospel koncert skupine Cadmos ensemble in vokalne skupine Le Pleiadi, ki bo v torek, 15. decembra, ob 20.45 v veliki dvorani Kulturnega doma v Gorici. Skupini Cadmos es-nemble in Le pleiadi sta v zadnjih letih opozorili nase z glasbo »Made in USA«, ponašate pa s posrečenim klasičnim pristopom, ki vsakemu nastopu vtisne pečat pristnosti in izvirnosti. Skupini odlikuje močan inter-pretativni naboj in poudarjena vokalnost, ki se ujema s posrečeno izbiro programa. Koncert spada v okvir festivala »Go - Gospel 2009«. Novost letošnjega glasbenega večera je prav gotovo skupna organizacija dogodka, saj sta poleg Kulturnih domov iz Gorice in Nove Gorice ter društva Folkclub iz Buttria prvič pristopila k pobudi še tednik goriške nadškofije Voce Isontina in pa goriška glasbena fundacija. Za prihodnje leto prireditelji gospel festivala razmišljajo, da bi sodelovanje razširili še na Glasbeno matico, SCVG Emil Komel in na druge glasbene ustanove, ki delujejo v Gorici. Gosepl koncert v Novi Gorici bo v petek, 18. decembra, ob 20.15, ko bo v Kulturnem domu nastopila skupina Wanda Trent-Philllips & Purpose iz Združenih držav Amerike. □ Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia 40 ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. San Michele 57 AGIP- Ul. Trieste 179 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN OMV- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 50/a RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN AGIP- Ul. Manzoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS AGIP- Ul. Aquileia 34 [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. Gledališče CTA (»Centro Teatro Animazione e Figure«) iz Gorice prireja niz Zimski popoldnevi: danes, 12. decembra, ob 16. uri in ob 17.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo na programu »Piu-me« v izvedbi CTA; informacije na tel. 0481-537280 (urad CTA v Ul. Cappuc-cini 19/2 v Gorici), www.ctagorizia.it. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v četrtek, 17. decembra, ob 20.45 »Bayade-re« nastopa Moscow Festival Ballet; informacije pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi 2/a v Gorici in na tel. 0481-383327. V NOVEM OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v ponedeljek, 14. decembra, ob 21. uri, »Ultima chiama-ta«, igrata Pino Quartullo in Paola Ti-ziana Cruciani; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-969753). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v petek, 18. decembra, ob 21. uri koncert pevca Rona; informacije pri blagajni občinskega gledališča (tel. 0481-630057). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v ponedeljek, 14. decembra, ob 20.45 koncert sopranistke Eteri Gvazava ob glasbeni spremljavi pianista Petra Nel-sona in prebiranju poezij; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-790470). Prazničnima^ fotoutripl^^JS) ^ Okrašene ulice in" —' izložbe nas opozarjajo, ^ da se naglo bliža čas božičnih in novoletnih počitnic. Zagotovo so to dnevi radosti, sprostitve, izletov ali zimovanj, spokojnega življenja v toplem objemu družine ali pa »nore« zabave. Vse kar boš zanimivega ali nenavadnega ujel v svoj objektiv, pošlji na spletno stran www.primorski.eu, tako da klikneš rubriko fotografije bralcev. Tvoje prispevke bomo rade volje objavili. U Kino V GORICI DANES KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »A Christmas Carol«. Dvorana 2: 17.45 - 20.10 - 22.10 »A Serious Man«. Dvorana 3: 19.50 - 22.00 »Segreti di fa-miglia«; 18.00 »L'uomo nero«. V TRŽIČU DANES KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.10 -22.10 »A Serious Man«. Dvorana 2: 16.30 - 18.30 - 20.30 - 22.15 »A Christmas Carol« (Digital 3D). Dvorana 3: 17.40 - 20.10 - 22.10 »Dorian Gray« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 4: 17.50 - 20.00 - 22.00 »L'isola delle coppie«. Dvorana 5: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Cado dalle nubi«. fí Razstave FOTOGRAFSKI KROŽEK ISONTINO - BFI vabi v bar Cichetteria v Ul. Petrarca v Gorici na ogled skupinske fotografske razstave članov ob koncu leta; do prvih dni januarja 2010. KULTURNO ZDRUŽENJE NUOVO LA-VORO vabi na ogled skupinske slikarske razstave na sedežu v Raštelu 72/74 v Gorici med 10. in 12. uro in med 16. in 18. uro. Razstavljajo Davide Cum, Mika, Ade, Camara in Max skupaj z Mario Luiso Sguazzi, Ripillinom in Renatom Elio. SAMOSTOJNA RAZSTAVA LOREDANE PRINČIČ z naslovom Mreže je na ogled v galeriji dei Tigli v Ul. Gramsci 6 v Fiu-micellu do 19. decembra. V GALERIJI A. KOSIČ v Raštelu je na ogled razstava akvarelov in olj slikarja Andreja Kosiča; od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. V GORIŠKI PODRUŽNICI ZADRUŽNE BANKE DOBERDOB IN SOVODNJE na Korzu Verdi 55 bo do 31. decembra na ogled izviren izvod Slave Vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja, katero razstavlja lastnik Roman Gergolet. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ je na ogled skupinska prodajna razstava Umetniki za Karitas od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure ter ob prireditvah. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi ulici 7a v Novi Gorici je na ogled razstava slik Miloša Vola-riča; do 13. decembra vsak dan med 10. in 19. uro. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava risb in slik Zlatka Bou-reka; do 20. decembra od torka do petka med 8. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob ponedeljkih, sobotah in praznikih. ~M Koncerti H Šolske vesti 0 Mali oglasi RAVNATELJI osnovnih in nižjih srednjih šol na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji sporočajo, da so lestvice su-plentov izčrpane. Zato vabijo vse morebitne interesente z ustreznimi pogoji za poučevanje, da predložijo prošnje za poučevanje neposredno na posamezna ravnateljstva. HI Osmice KUKUKOVI v Doberdobu imajo odprto ob četrtkih, petkih sobotah in nedeljah: tel. 0481-78140. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. Ü] Obvestila DRUGA IZVEDBA GO-GOSPELA v organizaciji Kulturnega doma iz Gorice in Kulturnega doma iz Nove Gorice bo potekala z nastopom skupine Cadamos Ensemble - Le Pleiadi v goriškem Kulturnem domu v torek, 15. decembra, ob 20.30 in v Novi Gorici v petek, 18. decembra, ob 20.15 s skupino Wanda Trent-Phillips & Purpose«; informacije v uradu Kulturnega doma v Gorici (Ul. Brass 20 - tel. 0481.33288). PEVSKA SKUPINA MUSICUM prireja ob 10-letnici delovanja koncert z naslovom Vse najlepše... v nedeljo, 13. decembra, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. S podporo ZCPZ bodo izdali tudi zbirko osmih skladb. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo danes, 12. decembra, ob 20.15 koncert dalmatinskega pevca Oliverja Dragojevica; informacije na tel. 0038653354013, www.kulturnidom-ng.si. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja jesenski ciklus v okviru glasbenega niza »Gorizia classica« - Tri stoletja komorne glasbe: danes, 12. decembra, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju koncert tria Op. 100; vstop prost. KONCERTNA SEZONA 2009/2010 V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici: v nedeljo, 20. decembra, ob 17.30 Božični koncert avstrijskega pevskega zbora St. Florianer Saengerk-naben, Collegium Ennsegg, instrumentalna skupina (zborovodja Franz Farn-berger); predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega centra Lojze Bratuž (tel. 0481-531455) od 8.30. do 12.30 in od 17. do 19. ure in na info@kclbratuz.org. DRUŽBA ROGOS prireja v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu v nedeljo, 13. decembra, božično tržnico obrtniških izdelkov in sladic od 10. do 17. ure; informacije po inforo-gos@gmail.com, tel. 333-4056800. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno silvestrovanje v torek, 29. decembra, v vinski kleti Dobrovo v Brdih v prostorni in primerno ogrevani dvorani. Vpisujejo vsak dan od 17. do 19. ure Ivo T. (tel. 0481882024), Ema B. (tel. 0481-21361), Marija Č. (Podgora, tel. 0481390697), Rozina F. (Doberdob, tel. 347-1042156); na račun 20 evrov. GORIŠKI SEDEŽ ZDRUŽENJA LOČENIH STARŠEV FJK prireja vsak torek ob 20.15 v večnamenskem centru v Ul. Baiamonti 22 v Gorici odprta srečanja za pomoč ločenim staršem; informacije na tel. 349-3884549, amps.gori-zia@yahoo.it, www.mammepapase-parati.org. LETNIKI 1934 iz občine Sovodnje ob Soči prirejajo jubilejno srečanje danes, 12. decembra. Zbrali se bodo ob 10.50 v Rupi pred cerkvijo. Po maši in po-klonu pred domačim spomenikom padlim bodo nadaljevali praznovanje v restavraciji Makorič v Orehovljah blizu Mirna. OBČINA DOBERDOB obvešča, sprejetje variante št. 8 k splošnemu občinskemu regulacijskemu načrtu. Sklep bo na razpolago v občinskem tehničnem uradu (od ponedeljka do petka med 8. in 12. uro, ob sredah med 15. in 17. uro) do 31. decembra in v tem roku lahko vsakdo pisno predloži doberd-obskemu županu svoje opombe in nasprotovanja. Poročilo glede okolja in sinteza bosta na razpolago za obdobje 60 dni na tehničnem uradu. PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR bodo Zveza slovenske katoliške prosvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podelili društvom in organizacijam ali posameznikom. Predloge za priznanje zbira Zveza slovenske katoliške pro-svete na podlagi javnega razpisa. Priznanje za tiste, ki delujejo v goriškem prostoru, se praviloma podeli februarja za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2009 na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete - 34170 Gorica-Gorizia, Drevored 20. septembra 85, s pripisom na ovojnico »Predlog za priznanje«. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE vabi člane in simpatizerje na srečanje ob zaključku leta v petek, 18. decembra, ob 16. uri v večnamenskem centru v Jamljah. Ob priložnosti bo sekcija izdajala izkaznice 2010 članom in tistim, ki želijo vstopiti v organizacijo. ŠKD DANICA vabi otroke na delavnico božičnih in novoletnih izdelkov s slikarko Katerino Kalc v ponedeljek, 14. decembra, od 16. do 18. ure v centru Danica na Vrhu. ŠZ MLADOST prireja praznovanje ob 40-letnici delovanja danes, 12. decembra, od 20. ure dalje v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu. Praznično prireditev bo obogatila fotografska razstava, za katero zbirajo fotografije v baru Peric v Doberdobu. Na prazniku bo na voljo tudi knjiga Mladost 40, ki je izšla prejšnji mesec. Nastopili bodo Mali kraški muzikanti. PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. 0 Prireditve CORMONSLIBRI poteka v Krminu do 14. decembra v dvorani Italia v Ul. Friuli (ob delavnikih med 16.30 in 20. uro, v predprazničnih in prazničnih dnevih med 10.30 in 12.30 ter med 15. in 20. uro): danes, 12. decembra, ob 16.30 se bo predstavila pisateljica otroških knjig Chiara Car-minati in ob 18. uri bo v občinskem gledališču v Krminu srečanje z Mar-com Travagliom. V OKVIRU PRIREDITVE CORMON-SLIBRI prireja združenje Modidi v sodelovanju in pod pokroviteljstvom IRIS v ponedeljek, 14. decembra, ob 16.30 v dvorani Italia v Krminu delavnico z naslovom »Compost Book« za otroke od 6. leta starosti. KD BRIŠKI GRIČ v sodelovanju z ZSKD in SSG vabi na ogled otroške gledališke predstave Olgica in mavrica (igra Lara Komar, v priredbi in režiji Marka Sosiča), ki bo v sredo, 29. decembra, ob 20. uri v Kulturnem domu v Števerjanu. Vstopnina znaša 3,00 evre. PROSVETNO DRUŠTVO RUPA-PEČ v sodelovanju z Združenjem cerkvenih pevskih zborov Gorica vabi v nedeljo, 13. decembra, s pričetkom ob 10. uri (takoj po maši, ki bo ob 9. uri) na Božičnico v cerkvi v Rupi. Nastopili bodo otroški pevski zbor Štmaver, otroški pevski zbor Rupa-Peč in dijaki orgelskega tečaja, ki poteka v Rupi v soorganizaciji Združenja cerkvenih pevskih zborov Gorica. ZDRUŽENJE AMICI DI ISRAELE IN JUDOVSKA SKUPNOST IZ TRSTA v sodelovanju z goriško občino vabita v nedeljo, 13. decembra, ob 16. uri v goriško sinagogo ob praznovanju Chanukka. ZDRUŽENJE TURISTIČNIH VODNIKOV ITINERARIA prireja brezplačen vodeni ogled stolne cerkve v Gorici v nedeljo, 13. decembra, ob 15.30; prijave in informacije po tel. 3472522221, itineraria@itinerariafvg.it, www.itinerariafvg.it. V PALAČI CORONINI CRONBERG (v bivši konjušnici) na Drevoredu 20. septembra 14 v Gorici bo v torek, 15. decembra, ob 17.30 predavanje Lo-renze Resciniti o Giovanniju Gu-glielmu Sartoriu; vstop prost. KNJIGA OB 18.03: danes, 12. decembra, ob 18.03 bo v dvorani APT v železniški postaji v Gorici predstavitev knjige Giorgia Mosettija »Dove tutto finira«. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE bo v ponedeljek, 14. decembra, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici predstavila izdajo zgoščenke zborovskih skladb goriškega skladatelja Patricka Quaggiata. O zgoščenki in avtorju bo na predstavitvi spregovoril skladatelj in zborovodja Ambrož Čopi, sodelovali bosta mešani pevski zbor Štandrež in dekliška vokalna skupina Bodeča neža z Vrha sv. Mihaela. KD BRIŠKI GRIČ v sodelovanju z ZSKD in SSG vabi na ogled gledališke predstave Olgica in mavrica (igra Lara Komar, v priredbi in režiji Marka Sosiča) v sredo, 23. decembra, ob 19.00 uri v društvene prostore v kulturni dom v Bukovju pri Števerjanu. Vstopnina znaša 3,00 evre. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Elda Della Zotta vd. Luterotti na pokopališču. DANES V ROMANSU: 10.00, Maria Franco vd. Pellos (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 12.12.2008 12.12.2009 Erminia si vedno z nami. Dušan, Erik, Maja 20 Sobota, 12. decembra 2009 ŠPORT / evropski vrh - Pogojni sklep evropskih voditeljev za prihodnja tri leta EU bo za podnebno pomoč namenila 7,3 milijarde evrov Poziv vodstvu IMF, naj premisli o globalnem davku na finančne transakcije BRUSELJ - Vrh EU se je včeraj v Bruslju pogojno zavezal, da bo EU za pomoč državam v razvoju v podnebnem boju v prihodnjih treh letih namenila okoli 7,3 milijarde evrov. Prostovoljno bodo prispevale vse države članice. Skupen prispevek EU v pomoči državam v razvoju v obdobju 20102012 bo 2,433 milijarde evrov na leto. Prispevek je višji od prvotnega predloga švedskega predsedstva EU in celo več od ocen Evropske komisije. Države v razvoju naj bi za podnebni boj v tem obdobju od vseh razvitih držav potrebovale od pet do sedem milijard evrov na leto. Da bi spodbudil druge države, je vrh EU potrdil, da je cilj unije zmanjšanje izpustov za 30 odstotkov do leta 2020 v primerjavi z letom 1990, a še vedno pod pogojem, da bodo tudi druge države sledile tej veliki ambiciji. Ob tem so se pojavile kritike, da denar, ki so ga napovedale države članice, ni "svež denar", temveč bo le preusmerjen iz drugih programov. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je nanje odgovoril, da je smisel te vaje v tem, da se dobi dodatne prispevke in da denar ne sme priti iz sredstev za uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja. Glavni podnebni pogajalec ZN Yvo de Boer je odločitev vrha EU označil za veliko spodbudo pogajanjem o novem globalnem sporazumu o podnebnih spremembah, ki trenutno potekajo v Koebeh-navnu. Manj zadovoljni so v prvih odzivih okoljevarstveniki. "Kratkoročno financiranje za države v razvoju je potrebno, a voditelji EU se izogibajo bolj bistvenima zadevama, kot je dolgoročnejše financiranje in cilji zmanjšanja emisij," je poudarila Nina Štros iz Greenpeacea v Sloveniji. To je bilo sicer prvo zasedanje Evropskega sveta, v okviru katerega se sestajajo voditelji EU, po uveljavitvi Lizbonske pogodbe. Voditelji so se sestali v "ozkem krogu", brez zunanjih in drugih ministrov. Vrh EU je sicer tokrat še zadnjič vodil voditelj države, ki šest mesecev predseduje EU, torej švedski premier Fredrik Reinfeldt. V prihodnje bo namreč vrhunska zasedanja vodil prvi stalni predsednik EU, Belgijec Herman Van Rompuy. Izpostaviti velja, da je vrh EU potrdil španski protokol, ki utira pot potrditvi pravne podlage za napotitev 18 "fantomskih poslancev" v Evropski parlament. Lizbonska pogodba predvideva 754 evropskih poslancev in predsednika Evropskega parlamenta. Vendar pa so bili evropski poslanci junija letos zaradi zamud pri uveljavljanju nove pogodbe izvoljeni na podlagi Pogodbe iz Nice, ki je predvidevala le 736 poslancev. EU ima sedaj težave, kako in kdaj dodatnih 18 poslancev spraviti v Evropski parlament. Prav tako velja omeniti, da so voditelji EU na pobudo Francije in Velike Britanije spodbudili Mednarodni denarni sklad (IMF), naj v svojem pregledu premisli o globalnem davku na finančne transakcije s ciljem, da bi finančne institucije v dobrih časih javnosti prinašale koristi, obenem pa jo zavarovale pred tveganji. Preostali sklepi vrha so bili v veliki meri usklajeni že prej, tako da večje razprave o njih ni bilo, razen o naslednici liz-bonske strategije, strategiji EU 2020. Voditelji so podali prve osnovne smernice zanjo. Cilj EU je, da je ta strategija sprejeta marca prihodnje leto, in da bi ta cilj uresničila, EU za februar načrtuje izredni neformalni vrh na to temo. Vrh EU je tudi potrdil dogovor, ki so ga države članice v začetku decembra dosegle glede nove arhitekture finančnega nadzora nad finančnimi institucijami, potrdili stockholmski program za varno in odprto Evropo s poudarkom na državljanu ter potrdili sklepe o širitvi in sprejeli izjavi o Iranu in Afganistanu. (STA) Predsednik Evropske komisije Barroso in predsedujoči EU Reinfeldt ansa vatikan - Včeraj se je srečal z najvišjimi predstavniki irske cerkve Papež osupel in zaskrbljen zaradi zlorab otrok na Irskem VATIKAN - Papež Benedikt XVI. je osupel in zaskrbljen zaradi zlorab otrok v katoliški cerkvi na Irskem. Kot so včeraj sporočili v Vatikanu po papeževem srečanju z najvišjimi predstavniki katoliške cerkve na Irskem o spolnih zlorabah otrok, sveti oče v tem težkem času za Cerkev sočustvuje z irskimi verniki. Benedikt XVI. je po poročanju tujih tiskovnih agencij tudi napovedal, da bo katoliški cerkvi in vernikom na Irskem v kratkem poslal pismo, v katerem bo predstavil ukrepe, ki jih bo sprejel v zvezi z zlorabami. Dejal je še, da bo Cerkev primer spremljala še naprej, da bi lahko bolje razumela zlorabe in pripravila strategije, s katerimi bi preprečila, da bi se podobni dogodki ponovili. Papež je v Vatikan povabil irskega kardinala Seana Bra-dyja in predsednika irske škofovske konference ter dublin-skega nadškofa Diarmuida Martina, s katerima je govoril o nedavno predstavljenem poročilu o zlorabah v dublinski nad-škofiji in namernem prikrivanju dogodkov. Več kot 700 strani dolgo poročilo, ki ga je pripravila ekipa pod vodstvom sodnice Yvonne Murphy, razkriva, da je bilo med letoma 1975 in 2004 v dublinski nadškofiji zlorabljenih več kot 300 otrok. Ob tem ugotavlja, da ni nobenega dvoma, da so dublinska nadškofija in drugi odgovorni dogodke prikrili. Ob tem še posebej kritizira vlogo škofa Li-mericka Donala Murrayja, ki je doslej zavračal vse pozive k odstopu. (STA) Irski kardinal Sean Brady v Vatikanu ansa Razprava na ICJ o Kosovu zaključena HAAG - Na Meddržavnem sodišču v Haagu (ICJ) se je včeraj končala razprava o skladnosti razglasitve neodvisnosti Kosova z mednarodnim pravom. Prvič so v postopku sodelovale tudi vse članice Varnostnega sveta Združenih narodov. ZDA, Velika Britanija in Francija so neodvisnost Kosova podprle, Rusija in Kitajska pa ne. Razpravo je zahtevala Srbija, potekala pa je kar devet dni. Prvič v zgodovini sodišča je v tem postopku sodelovalo tako veliko držav - skupno kar 36, 30 izmed njih pa je pred 15 sodniki ICJ tudi ustno podalo svoja stališča. Med njimi je bilo vseh pet stalnih članic VS ZN, kar se je doslej v zgodovini sodišča prav tako zgodilo prvič. Kot zadnja sta svoja stališča predstavila Vietnam in Venezuela. Zdaj bodo sodniki ICJ preučili argumente in z večino glasov - po pričakovanjih najkasneje do polovice leta 2010 - sprejeli svetovalno mnenje o zakonitosti razglasitve neodvisnosti Kosova. Kosovo je doslej priznalo 63 držav, med njimi 22 od 27 članic Evropske unije, ki je v nekdanjo srbsko pokrajino napotila svojo civilno misijo Eulex. Turško ustavno sodišče prepovedalo kurdsko stranko CARIGRAD - Turško ustavno sodišče je včeraj zaradi povezav s separatističnimi kurdskimi uporniki prepovedalo Stranko demokratične družbe (DTP). Gre za najpomembnejšo doslej zakonito kurdsko stranko v Turčiji, ki pa je po soglasni odločitvi 11 ustavnih sodnikov postala "žarišče aktivnosti proti nedeljivi enotnosti" turške države in nacije. Kot je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na včerajšnji novinarski konferenci povedal predsednik ustavnega sodišča Hasim Ki-lic, so vodji DTP Ahmetu Türku in njegovemu kolegu v poslanskih klopeh Ayselu Tugluku že odvzeli poslanski mandat. Tako njima kot še 35 politikom stranke so poleg tega za pet let prepovedali politično udej-stvovanje, finančno ministrstvo pa bo zaseglo premoženje DTP. Po pisanju avstrijske tiskovne agencije APA Turčiji grozi nova politična kriza. Türk je že ocenil, da odločitev sodišča ne prispeva k rešitvi kurdskega konflikta. 21 članov DTP, ki poleg Türka in Tugluka sedijo v turškem parlamentu, pa je še pred včerajšnjo odločitvijo sodnikov napovedalo, da utegnejo protestno vrniti svoje poslanske mandate. Če bodo to grožnjo uresničili, se v nekaterih delih Turčije obetajo nadomestne volitve, pri čemer pa je verjetna dodatna ra-dikalizacija. (STA) podnebne spremembe - Pred predstavniki iz 194 držav na konferenci Združenih narodov Na mizi v Koebenhavnu se je včeraj pojavil prvi uradni pogajalski predlog za sklepni dogovor KOEBENHAVN - Pred pogajalci iz 194 držav na podnebni konferenci v Koebenhavnu se je včeraj znašel prvi uradni predlog besedila končnega dogovora. Največja delovna skupina konference je med drugim v besedilo vključila določilo o dvigu globalne temperature glede na predindustrijsko dobo za bodisi 1,5 bodisi 2 stopnji Celzija. Besedilo skuša povzeti glavne pomisleke različnih skupin držav na konferenci - razvitih, hitro rastočih velikih držav v razvoju in tistih držav v razvoju, ki jih podnebne spremembe najbolj ogrožajo. Obenem predstavlja povzetek glavnih odprtih točk v pogajalskem besedilu bodočega pravno zavezujočega globalnega sporazuma o boju proti podnebnim spremembam, ki obsega blizu 200 strani. V Koebenhavnu namreč pogodbenice Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC) najverjetneje ne bodo sklenile pravno zavezujočega globalnega sporazuma o podnebnih spremembah, temveč le zavezujoč politični sporazum. Ta bi vseboval zaveze, ki bi jih nato prevedli v zavezujoč mednarodni sporazum. Namen včerajšnjega predloga, ki je precej manj dodelan kot drugi pogajalski dokumenti, je tako predvsem zgraditi mostove med različnimi stališči in pripraviti vrhunsko srečanje 110 svetovnih voditeljev ob koncu konference prihodnji petek. Na tem sestanku bodo prisotni voditelji prav vseh najpomembnejših svetovnih gospodarstev, med njimi ameriški predsednik Ba-rack Obama, kitajski premier Wen Jiabao in večina voditeljev EU. Pred tem se bodo o njem od začetka prihodnjega tedna naprej pogajali okoljski ministri pogodbenic UNFCCC. Medtem ko se tudi okoljevarstveniki po pisanju tujih tiskovnih agencij strinjajo, da je obstoj enega samega pogajalskega dokumenta dobra novica za nadaljnji potek pogajanj, pa je pri ključnih vprašanjih še vedno veliko oklepajev, kar pomeni, da soglasja o njih še ni. Tako ni niti konkretnih določil o mednarodni javnofinančni pomoči državam v razvoju pri spopadanju s podnebnimi spremembami, prav tako pa v njem še ni konkretnega datuma, do kdaj naj bi države sklenile pravno zavezujoč sporazum. Glede ciljev o omejitvi dviga globalne temperature v primerjavi s predindustrijsko dobo sta v predlogu navedena tako 1,5 kot 2 stopinji Celzija. Dvig za največ dve stopinji je široko sprejeto priporočilo Medvladne skupine ZN o podnebnih spremembah (IPCC) kot še zadnji obvladljiv dvig, zvišanje za 1,5 stopinje Celzija pa je želja skupine najbolj izpostavljenih držav v razvoju. Mikro otoška državica Tuvalu v Tihem oceanu je v sredo v imenu Združenja malih otoških državic (Aosis) predlagala posebno dopolnilo k UNFCCC, ki bi svetovne države zavezalo, da dvig globalne temperature omejijo na največ 1,5 stopinje Celzija. To bi zahtevalo, da se globalne emisije do leta 2050 glede na 1990 zmanjšajo za 85 odstotkov. Dejansko bi to tudi od najpomembnejših držav v razvoju zahtevalo zavezujoče cilje za obdobje po preteku Kjot-skega protokola. Potezi Tuvaluja, ki so jo glasno podprle številne najrevnejše in podnebnim spremembam najbolj izpostavljene države ter okoljevarstvene organizacije, so ostro nasprotovale Kitajska, Indija in Savd- ska Arabija ter nekatere druge velike države v razvoju, ki so doslej nasprotovale obvezujočim zavezam o zmanjšanju toplo-grednih plinov. Včeraj predstavljeni predlog za zmanjšanje globalnih izpustov do leta 2050 omenja tri številke - 50, 85 in 95 odstotkov, za skupino razvitih držav pa od 75 do 85 odstotkov, od 80 do 95 odstotkov in nad 95 odstotkov. Za znižanje emisij do 2020 pa besedilo ohranja oceno IPCC, da bi morale industrializirane države do leta 2020 izpuste toplogrednih plinov zmanjšati za 25 do 40 odstotkov pod raven iz leta 1990, države v razvoju pa naj bi skušale do leta 2020 rast izpustov omejiti na približno 15 do 30 odstotkov pod svoje dosedanje običajne vrednosti. Prav na razliko med "morati" in "naj bi" se je včeraj odzval glavni pogajalec ZDA Todd Stern. Zatrdil je, da je besedilo v veliko točkah konstruktivno, vendar pa ZDA omenjene razlike v delih o zmanjšanju izpustov ne morejo sprejeti kot podlago za nadaljnja pogajanja. "Pogajanj ne moremo začeti na tej podlagi," če želimo dvig tempe- rature omejiti na dve stopnji, je bil jasen Stern. ZDA so povedale, da ne bodo predstavili nobenih dodatnih zmanjšanj emisij do leta 2020 kot že napovedanih 17 odstotkov glede na leto 2005. Vse ostale napovedi bodo morale počakati na sprejetje nove podnebne zakonodaje v kongresu, kjer pa se kažejo prvi premiki. Precej optimizma vlada glede doseganja soglasja o izhodiščnem letu. Države se strinjajo, da naj bi bilo zgolj eno izhodiščno leto, na katerega bi se nanašali izračuni za zmanjšanje emisij. Večina držav je naklonjena letu 1990, precejšnje nasprotovanje je s strani Kanade, ki bi si želela leto 2006. Včeraj predstavljeni dogovor sicer vztraja, da naj bi cilje do leta 2020 vključili v novo sedemletno ciljno obdobje Kjotskega protokola, ki bi trajalo od 2013 do 2020. Cilje ZDA, ki Kjotskega protokola niso ratificirale, in ukrepe držav v razvoju pa bi vključili v poseben dodatek UNFCCC. Glede tega sicer zaenkrat soglasja med državami ni. Še manj jasnosti je glede finančne pomoči državam v razvoju, kjer so navedene le zelo splošne formulacije. (STA) / ITALIJA Sobota, 12. decembra 2009 21 40-letnica - 12. decembra 1969 je bombna eksplozija v Kmečki banki v Milanu ubila 17 ljudi Prvi člen v dolgi verigi nasilja, ki je država ni hotela raziskati Zakulisje je v grobih obrisih poznano, resnica si je po štiridesetih letih predvsem zaradi prizadevanja sodnikov, nekaterih novinarjev in zgodovinarjev postopno utrla pot, a krivci kljub temu niso bili kaznovani, kot niso bili kaznovani tisti, ki so zasnovali prevratniški načrt. Medtem ko so si sodniki ob podpori demokratičnega javnega mnenja prizadevali, da bi storilce in mandante odkrili, jih je vlada na najrazličnejše načine ovirala in jim večkrat odrekla dokazno gradivo, češ da gre za državno tajnost. Prav v tem odnosu vlade in drugih predstavnikov države, v njihovih lažeh in poskusih, da bi preiskovalce preusmerili na zgrešen tir, se je začel, kot je grenko ugotovil politolog Nor-berto Bobbio »razkroj italijanske demokracije«, saj v igri ni bila preiskava o nekem nepomembnem deliktu, ampak o terorističnem napadu na Kmečko banko na Trgu Fontana v Milanu, kjer je 12. decembra 1969 bombna eksplozija ubila 17 ljudi, več kot 80 pa jih ranila. Od tistega dramatičnega petka je poteklo 40 let, marsikateri člen te dolge verige krvi, vključno z atentatom v milanski Kmečki banki je še nepojasnjen, ovit v meglo nedorečenosti. Očitno je, da je šlo za vrsto napadov na italijansko demokracijo, za poskuse, da bi vplivali na politična ravnovesja in preprečili uveljavitev naprednih levo usmerjenih sil. Ti napadi se niso nikoli spremenili v pravi državni udar, v vojaški puč (kot na primer v Grčiji), ostali so samo nasilen in krvav opomin, ki pa je nedvomno pogojeval politiko in upočasnil družbeni razvoj. Dejstvo, da Italija v tem času vseh teh dgodkov in okoliščin ni raziskala in pojasnila, pa je eden od vzrokov krize njene demokratične ureditve. Drugi aspekt, na katerega je treba opozoriti, je izredno krivičen odnos države do žrtev verige nasilja in do njihovih svojcev. Kljub vsem obljubam predstavnikov države v nobenem primeru pravici ni bilo zadoščeno, ker dogodki niso bili raziskani. Naravnost paradigmatičen je primer milanskega anarhista Giuseppeja Pinellija, ki so ga dva dni po atentatu pridržali na zaslišanju na milanski kvesturi. Po več ko dveh dneh zasliševanj je Pinel-li v še ne povsem pojasnjenih okoliščinah padel z okna urada v četrtem nadstropju kvesture in nekaj ur po padcu umrl za posledicami poškodb. Okoliščine njegove smrti niso bile nikoli pojasnjene, vdova Licia Pinelli je vse do danes zaman zahtevala resnico. Pinelli je od lani tudi uradno 18. žrtev napada na Kmečko banko, paradigma krivičnega in nespoštljivega odnosa države do žrtev terorizma, ker ni bilo nikoli dovolj politične volje, da bi raziskali vse plati in ozadje strategije napetosti, ki je imela najprej politični predznak neofašizma, nato pa povsem nasproten politični predznak ofenzive ultralevega terorizma. Bomba je v salonu Kmečke banke eksplodirala ob 16.37. Torba z eksplozivnim nabojem je bila skrita pod veliko osmerokotno mizo v središču dvorane. Silovita eksplozija je ubila 17 ljudi (14 je bilo mrtvih ob atentatu, trije pa so nekaj dni potem podlegli poškodbam v bolnišnici), več kot 80 pa jih ranila. Skoraj istočasno so eksplodirale še tri bombe v Rimu. Ob 16.55 je bombna eksplozija v podružnici Bance Nazionale del Lavoro v Ul. San Basilio lažje ranila 14 uslužbencev. Pol ure potem pa sta eksplodirali dve eksplozivni telesi ob Vittorianu: ena ob drogu zastave pred spomenikom neznanemu vojaku, druga pred vhodom v muzej Risorgimenta. Obe eksploziji sta povzročli gmotno škodo, nihče pa ni bil ranjen. V Milanu pa so v podružnici Ban-ce Commerciale italiana na Trgu della Scala našli neeksplodirano bombo. Šlo je za odkritje, ki bi lahko preiskovalce napotilo na pravo pot, vendar so pirotehniki na notranjem dvorišču banke še isti večer raztrelili eksplozivno telo, ne da bi o tem obvestili sodnika Uga Paolilla, ki je vodil preiskavo. Za tiste, ki niso doživljali tiste dni ob koncu šestdesetih let ali so nanje pozabi- li, naj spomnim, da je bilo tisto obdobje v Italiji zelo napeto. Sindikati so z izredno mobilizacijo, pouličnimi demonstracijami in ostrimi stavkami zahtevali izboljšanje delovnih pogojev v tovarnah, na volitvah se je politična os začela premikati proti levi, Komunistična partija Italije se je po številu glasov približala Krščanski demokraciji, vezi v levosredinski koaliciji, ki je vodila državo, so popuščale. Do atentata v Kmečki banki na Trgu Fontana v Milanu in do bombnih napadov v Rimu je prišlo v tem vzdušju, šlo pa je za poskus, s katerim so določeni krogi pad. Med temi ne kaže pozabiti tudi na spodletela napada na slovensko šolo pri Sv. Ivanu v Trstu in na jugoslovanski obmejni kamen na meji med Gorico in Novo Gorico. Na obzidju za slovensko osnovno šolo pri Sv. Ivanu je sluga 4. oktobra 1969 odkril neeksplodirano bombo in poklical preiskovalce. Ko bi bilo eksplozivno telo eksplodiralo, bi povzročilo pravo morijo otrok in staršev. Atentat ni imel demonstrativnega značaja, zločinski načrt je spodletel po naključju, ker je zaradi nočne vlage ali zaradi dotrajane baterije odpovedala naprava za tempiranje. Čeprav je bilo precej očitno, da je treba storilce atentata na Kmečko banko iskati med organizacijami prevratniške desnice (k temu bi jih morala napotiti tudi spodletela atentata v Trstu), so preiskovalci milanske kvesture takoj ubrali povsem nasprotno smer, češ da so bombni napadi na banke odražali protikapita-listično usmerjenost storilcev, napada na Vittoriano pa njihovo protimilitaristično prepričanje. Milanski prefekt Libero Maz-za je v brzojavki premierju Marianu Ru-morju že nekaj ur po atentatu zapisal, da je po prepričljivi hipotezi treba iskati sto- Razdejanje v atriju milanske Kmečke banke po atentatu v vojski in obveščevalnih službah skušali preusmeriti politično os v državi na desno. Že leta 1965je vojaški inštitut Alberto Pollio organiziral v Rimu srečanje, na katerem so s prispevkom mnogih teoretikov protigverilske vojne zasnovali novo strategijo boja proti »nevarnosti komunističnega udara«. Eden od sadov tistega srečanja je bila nova strategija boja proti levici. Temeljila je na dezinformaciji, na in-filtriranju v levičarske organizacije, na zaostritvi napetosti in zmede tudi z organizacijo atentatov, odgovornost za katere pa bi seveda naprtili nasprotnikom, to je levici. V obdobju 1969 - 1974 je bilo v Italiji okoli 4000 primerov političnega nasilja, 85 odstotkov teh napadov pa je treba pripisati tedanji prevratniški desnici, ki je postala pravi izvrševalec načrtov, ki so jih za kulisami pletli častniki obveščevalnih služb, vojske in tudi karabinjerjev. Uvod v atentate 12. decembra 1969 je bila vrsta bombnih atentatov na vlake poleti 1969, ki so bili dejansko poskusi, s katerimi so se napadalci urili za glavni na- Bombo ob jugoslovanskem obmejnem kamnu med Goricama so odkrili mesec pozneje. 6. novembra 1969 so jo opazili delavci, ki so na italijanski strani meje obrezovali nekaj dreves. Kot izhaja iz poročila goriških karabinjerjev je bila bomba na las podobna oni, ki so jo našli pri Sv.Ivanu. Šlo je za vojaški kovinski zaboj-ček za prevoz streliva, v katerem so bile palice gelignita z dvema detonatorjema in sistemom za tempiranje. Kot je 30 let potem ugotovil milanski preiskovalni sodnik Guido Salvini je napada zasnovala neofašistična skupina Ordine nuovo iz Veneta, ki je na ta način hotela preprečiti obisk takratnega italijanskega predsednika Giuseppe-ja Saragata v Jugoslaviji kot je izhajalo tudi iz letakov z napisi proti napovedanemu Sragatovemu obisku in proti fojbam, podpisana pa je bila Protislovanksa fronta (Fronte anti slavo). Obenem so teroristi preiskusili tudi naprave za tempiranje. Potem ko so ugotovili, da tempiranje z baterijo in budilko ni zanesljivo, so se za atentate v Milanu in v Rimu odločili za zanesljivejše naprave nemške izdelave. ansa rilce med anarhoidnimi skupinami. Vztrajali so pri tezi, ki so jo izoblikovali že ob poletnih napadih na vlake in odgovornost za morijo skušali naprtiti anarhistom, to je najmanj organizirani skupini levice, v katero so med drugim s precejšnjo lahkoto vrnili svoje informatorje in provokatorje. Zaradi tega je bil pridržan Giuseppe Pinelli, katerega smrt je kvestor Marcello Guida «prodal» novinarjem kot priznanje krivde. Glavni krivec pa je po mnenju preiskovalcev bil anarhistični plesalec Pietro Valpreda, ki so ga v tistih dneh mogi časopisi prikazali kot pravo človeško zver. Kazalo je, da bo poskus, da bi anarhisti postali grešni kozel uspel, toda kmalu se je izkazalo, da gre za politično pogojen konstrukt, ki ni temeljil na nobenem trdnem dokazu. Prvi dvomi so se začeli porajati, ko je sodnik iz Trevi-sa Giancarlo Stiz odkril rovarjenje neofašistične celice Ordine nuovo iz Veneta in ugotovil vpletenost Franca Frede in Giovannija Venture. Njegovo delo (zaradi teritorialne pristojnosti je Stiz preiskavo s svojimi ugotovitvami prepustil Milanu) sta nadaljevala preiskovalni sodnik Gerardo DAmbrosio in tožilec Emilio Ales-sandrini (nekaj let potem so ga ubili teroristi skupine Prima linea), ki sta razkrila odgovornosti črne celice iz Veneta, ki jo je vodil Freda. Tako nevarno sta se približala resnici, da so jima iztrgali preiskavo. Najprej jo je kasacijsko sodišče zaupalo Rimu, nato pa proces dokončno dodelilo Catanzaru, češ da iz varnostnih razlogov ne more potekati v Milanu. Sodni senat v Catanzaru je nekaj let po atentatu salomonsko oprostil tako osumljenega anarhista Valpredo, ker je bilo očitno, da v atentat sploh ni bil vpleten, kot tudi neofašiste navzlic dejstvu, da so bili obremenilni dokazi zelo tehtni. Vsekakor pa je proces dokazal, kako so v za-kulisju delovali tudi oficirji italijanskih obveščevalnih služb ob podpori tajnih služb ZDA, njihova glavna skrb pa je bila preprečiti preiskovalcem, da bi ugotovili resnico, odkrili storilce in tiste, ki so napad naročili. Ta splet je danes jasen, kljub temu pa zaradi atentata ni bil obsojen nihče. Zadnjo sodbo, po kateri ni nobenih krivcev, je 3. maja 2005 izreklo kasacijsko sodišče. Približno dve leti prej, 12. marca 2004 je milansko prizivno sodišče, ki je oprostilo nekatere druge pripadnike nekdanje črne celice iz Veneta, z obžalovanjem ugotovilo, da je bila oprostitev Frede in Venture v Catanza-ru napaka, ki je temeljila na dejstvu, da sodni senat kalabrijskega mesta ni imel vsega gradiva, s katerim so dvajset let pozneje razpolagali milanski sodniki, Fredi in Venturi pa ni bilo mogoče več soditi. Skratka nepravičnosti je bilo zadoščeno. Vsa nasilna dejanja od napada na Kmečko banko v Milanu do terorističnega napada na Trgu della Loggia v Brescii 28. maja1974 veže dokaj jasna črna nit. V ozadnju so bili nekateri krogi italijanske vojaške obveščevalne službe, ki je tudi z vednostjo ameriške obveščevalne službe in nekaterih krogov atlantske povezave NATO, vodila to nevarno igro. Nekateri visoki oficirji karabinjerjev, vojaške obveščevalne službe SID in vojske so imeli velika pooblastila, s katerimi so včasih šli do roba komplota proti tistim demokratičnim institucijam, ki bi jih morali po svoji zaprisegi braniti. Politika, še zlasti pa ministri Krščanske demokracije, ki so vse do devetdesetih let vodili ključna ministrstva, niso hoteli iti zadevi do dna, niso se angažirali, da bi poveljstvu vojaške obveščevalne službe vsilili dosledno spoštovanje ustave. Ob tem pa je treba najbrž tudi dodati, da si tudi takratna Komunistična partija Italije (kljub invaziji Češko-slovačke in brutalnemu zatrtju praške pomladi) ni upala presekati odnosov s Sovjetsko zvezo (to je sicer storila ob koncu sedemdesetih let, a je bilo že pozno), kar bi najbrž v precejšnji meri prispevalo k manj zastrupljenim odnosom v Italiji, čeprav članstvo te poteze najbrž ne bi razumelo. Tem kritikam pa je treba dodati tudi ugotovitev, da je prav KPI s svojo zrelo državniško demokratično držo odločilno prispevala k zmagi v boju proti terorizmu. In tudi v KD popustljivost do obveščevalnih služb ni nikoli zdrnila čez nevaren rob. Strategija napetosti je v sredini sedemdesetih let pokazala svojo neuspešnost. Napad na demokratično državo je po tem dobil drugačen politični predznak, najbolj udarna pest ofenzive so postale Rdeče brigade. Ultralevi terorizerm je bil v določeni meri odgovor na strategijo napetosti in prepričanja v nekaterih krogih zlasti izvenparlamentarne levice, da je treba pripraviti odgovor na prevratniške napade desnice. A tudi v tem primeru so krepitev in razmah Rdečih brigad in njim sorodnih organizacij omogočili nekateri krogi obveščevalnih služb, ki so teroristom dovolili, da so se organizirali, po aretaciji ustanoviteljev Renata Curcia in Alberta Franceschinija pa bo RB dovolili, da obnovijo organizacijo in z ugrabitvijo ter umorom Alda Mora pomerijo demokratični državi naravnost v srce. Vojmir Tavčar 22 Sobota, 12. decembra 2009 PRIREDITVE / LJUBLJANA - SNG Drama Drevi premiera Koltesove zadnje drame Roberto Zucco Na velikem odru ljubljanske Drame bo danes ob 20. uri zaživela zadnja drama Bernarda-Marie Koltesa Roberto Zucco. Ker je dramatika za pisanje navdihnila fotografija resničnega množičnega morilca Roberta Succa, je predstavo pogosto obdajal obstret škandaloznosti. Ljubljansko uprizoritev je zrežiral fracoski gost Philippe Calvario. Koltes slovenskim gledalcem ni neznan. Za svojega ga je nenazadnje vzel režiser Ivica Buljan, ki ga redno prestavlja na odre ter do njegovega dela pristopa že povsem znanstveno. Koltesova pisava se močno dotika tudi francoskega režiserja Philippea Calvaria, ki je v Drami lani že režiral predstavo Samo konec sveta, ki jo je podpisal Jean-Luc Lagarce. Calvario je na novinarski konferenci povedal, da je za Roberta Zucca le razširil igralsko ekipo, ki je ustvarila Samo konec sveta. Pri obeh predstavah je sodelovala tudi dramaturginja Diana Koloini, ki je dejala, do so umori v primeru pričujoče drame sprožilni dogodek, ki odpirajo nove poglede na svet. Zucco je morilec, ki ubija brez razloga, zaveda pa se svoje skorajšnje smrti. Podobno je v času pisanja občutil Koltes, ki je kmalu za tem umrl zaradi aidsa. GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Orazio Bobbio - La Con- trada Danes, 12. decembra ob 20.30 / John Byton Priestley: »Un ispettore in casa Birling« / Nastopajo: Paolo Ferrari, Andrea Giordana in Crescenza Guarneri. Režija: Giancarlo Sepe. Ponovitve: v nedeljo, 13. in v torek, 16. ob 16.30, od srede, 16. do sobote, 19. ob 20.30 ter v nedeljo, 20. decembra ob 16.30. Jutri, 13. decembra ob 11.00 / Otroško gledališče: »La camicia dell' uomo contento«. V nedeljo, 20. decembra ob 11.00 / Otroško gledališče: »Varieta prestige«. Stalno gledališče FJK Rossetti Dvorana Bartoli Danes, 12. decembra ob 17.00 / Claudio Magris: »Il Conde«. Ponovitve: v nedeljo, 13. ob 21.00, v torek, 15. ob 21.00, v četrtek, 17. ob 21.00, vsoboto, 19. ob 21.00 ter v nedeljo, 20. decembra ob 17.00. V soboto, 12. decembra ob 21.00 / Claudio Magris: »Le Voci«. Ponovitve: v nedeljo, 13. ob 21.00, v torek, 15. ob 17.00, v sredo, 16. ob 21.00. v petek, 18. ob 21.00, v soboto, 19. ob 17.00 in v nedeljo, 20. decembra ob 21.00. V sredo, 16. decembra ob 20.30 / Lui-gi Pirandello: »Il piacere dell' onesta«, režija Fabio grossi. Nastopajo: Leo Gullotta, Martino Duane, Paolo Lori-mer, Mirella Mazzaranghi in Valentina Beotti. / Ponovitve: v četrtek, 17. ob 16.00 in ob 20.00, v petek, 18. in v soboto, 19. ob 20.30 in v nedeljo, 20. decembra ob 16.00. GORICA Kulturni dom Danes, 12. decembra ob 20.30 / predstava v furlanščini teatra iz Ragogne: »Plui di la che di ca«. V petek, 18. decembra ob 20.30 / furlanska skupina Trigeminus iz Vidma predstavi: »SOS - fasin une ridade ma pensin parsore«. SLOVENIJA TOLMIN Kinogledališče V torek, 15. decembra ob 20.00 / David Mamet: »Bostonska naveza«. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Danes, 12. decembra ob 20.00 / Bernard-Marie Koltes: »Roberto Zucco«. / Ponovitve: v ponedeljek, 14., v sredo, 16., v četrtek, 17., v ponedeljek, 21. v torek, 22. in sredo, 23. decembra ob 19.30. V torek, 15. decembra ob 16.00 / Andrej Rozman Roza in Davor Božič: Nekateri Roberta Zucca uvrščajo med najbolj reprezentativne igre sodobnega gledališča, imenujejo ga Hamlet 20. stoletja, nedvomno pa je, tako dramaturginja, na interpretacije vplival takrat bližajoči se milenij, konec sveta. Danes, 20 let kasneje, ga lahko beremo in gledamo bolj neobremenjeno, bolj čisto, a njegova moč je še vedno zelo živa. Tudi zaradi posebnega, intenzivnega jezika, ki ga je v slovenščino prelil Aleš Berger. Igralci so imeli s tekstom le malo težav, saj gre po besedah lektorice Barbare Korun za »konstruiran pogovorni jezik«, ki mu je težko kaj dodati ali vzeti. Calvario je opozoril na številna zrcaljenja med Zuccom in Hamletom, toda drama hkrati vzbuja tako globoke občutke, ki so lastni le starogrški tragediji. Pomembno vprašanje je, kako se bodo z Zuccovimi zločini spoprijeli vsi značaji v drami. Tina Vrbnjak, ki igro vlogo Punce, je dejala, da je besedilo polno elips ter da je sprva težko našla razloge za svoja dejanja. Linija njenega lika ji je sicer blizu, ji je jasna, vsekakor pa ni racionalna. Marko Mandič, ki bo nasto- »Neron«. / Ponovitve: v soboto, 19. decembra ob 19.30. V petek, 18. decembra ob 19.30 / Thomas Middleton in William Rowley: »Premenjave«. Mala drama Danes, 12. ob 11.00 in ob 16.00 / Andrej Rozman Roza: »Kako je Oskar postal detektiv«. Ponovitve: v torek, 15., v sredo, 16. v četrtek, 17. in v petek, 18. decembra ob 10.00. V sredo, 16. decembra ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Bog masakra«. V četrtek, 17. decembra ob 20.00 / Julijan Barnes: »Prerekanja«. V petek, 18. decembra ob 20.00 / Samuel Beckett: »Gledališka skica II / Igra«. V soboto, 19. decembra ob 20.00 / Dušan Jovanovic: Življenje podeželskih plejbojevpo drugi svetovni vojni«. V torek, 22. decembra ob 18.00 / Ya-smina Reza: »Art«. V sredo, 23. decembra ob 20.00 / Milena Markovic: »Barčica za punčke«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 12. decembra ob 19.30 / Steven Sater, Duncan Sheik: »Pomladno prebujenje«. Ponovitve: v ponedeljek, 14. ob 19.30 in v sredo, 16. decembra ob 19.30. V nedeljo, 13. decembra ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Reklame, seks in po-žirtja«. V torek, 15. decembra ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne in Bob Merrill: »Sugar - nekateri so za vroče« / Ponovitve: v sredo, 16. ob 11.00, v četrtek, 17. ob 19.30 in v soboto, 19. decembra ob 19.00. V petek, 18. decembra ob 19.30 / Joe Masteroff, John Kander in Fred Ebb: »Kabaret«. Mala scena Danes, 12. decembra ob 20.00 / Peter Rezman: »Skok iz kože«. Ponovitve: v ponedeljek, 14. decembra ob 20.00. V petek, 18. decembra ob 20.00 / Kurt Weill in Bertold Brecht: »Hrepenenja«. V ponedeljek, 21. decembra ob 20.00 / Gregor Čušin: »Hagada«. Šentjakobsko gledališče Danes, 12. in jutri, 13. decembra ob 10.00, 12.00, 15.00 in 17.00 / D. Perne: »Dogodivščine dvornega norčka Ferdinanda«. V ponedeljek, 14. decembra ob 9.00 in ob 11.00 / D. Perne: »Dogodivščine dvornega norčka Ferdinanda«. (predstava za otroke z obiskom dedka Mraza), režija Žiga Sedmak. / ob 20.00 / M. Grgic: »Zbudi se Katka« (komedija), režija Boris Kobal. V torek, 15. decembra ob 18.00 / M. Grgic: »Zbudi se Katka« (komedija), režija Boris Kobal. V sredo, 16. decembra ob 9.00 in ob 11.00 / D. Perne: »Dogodivščine dvornega norčka Ferdinanda« (predstava za otroke z obiskom dedka mraza), reži- pil v naslovni vlogi, pa je o svojem liku povedal, da »nikoli ne bo zidu med soncem in zemljo«. Režiser predstave je v gledališkem listu zapisal, da ne gre za to, da bi razumeli, zakaj bi nas fasciniral morilec, ampak kako nas fascinira. Prav tako ne gre za to, da bi Zuccu sodili, saj je v nekem smislu to storil že sam, ko si je vzel življenje. »A njegovo notranje trpljenje pusti posledice na življenju drugih in vse to je treba pokazati brez sodbe,« je zapisal režiser. Ta je k sodelovanju v predstavi povabil še Mileno Zupančič, Veroniko Drolc, Valterja Dragana, Marka Okorna, Katjo Levstik, Dareta Valiča, Petro Govc, Gorazda Logarja, Vanjo Plut, Matijo Rozmana, Aljaža Jova-novica, Majo Končar, Sabino Kogo-všek, Barbaro Žefran, Miho Rodma-na, Matevža Mullerja, Andreja Za-lesjaka in Edvina Derviševica. Sce-nografinja je Aurelie Maestre, kostu-mografinja Aurore Popineau. Glasbeni opremljevalec je Eric Neveuux. Predstava je nastala v kopro-dukciji s Cie Philippe Calvario in ob sodelovanju CulturesFrance in Francoskega inštituta Charles Nodier. (STA) ja Žiga Sedmak. / Ponovitve: v četrtek, 17. ob 9.00, 11.00 in ob 17.00, v petek, 18. ob 9.00 in ob 11.00 ter v soboto, 19. decembra ob 10.00, 12.00, 15.00 in ob 17.00. V sredo, 16. decembra ob 19.30 / Gašper Tič: »Tičja kletka«. / Ponovitve: v petek, 18. ob 19.30 in v četrtek, 31. decembra ob 19.30. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom (ul. Petronio 4) Danes, 12. decembra / SKD Lipa in MePZ Lipa iz Bazovice organizirata koncert » S prijatelji v novi čas«. Večer bodo oblikovali Novomeški simfonično orkester glasbene šole M. Kozina iz Novega mesta in združeni pevski zbori MePZ Divača, MePZ I. Gruden iz Na-brežine in MePZ Lipa iz Bazovice. Gledališče Verdi Danes, 12. decembra ob 20.30 / »La fanciulla di neve« / Nastopa balet Sta-nislavskij / glasba: P. I. Čajkovskij. Urnik: v nedeljo, 13. ob 16.00, od torka, 15. do četrtka, 17. ob 20.30, v petek, 18. ob 18.00 ter v soboto, 19. decembra ob 17.00 Stalno gledališče FJK Rossetti Danes, 12. decembra ob 16.00 / »Chicago - The Musical«, avtorja Fred Ebb in Bob Fosse, režija Walter Bobbie in Scott Faris, nastopajo Gary Wilmot, Twinnie-Lee Moore, Adam Stafford, Wendy-Lee Purdy, G. E. Weaver. Ponovitve: v nedeljo, 13. decembra ob 15.00. V ponedeljek, 14. decembra ob 20.30 / Nastopa Quartetto Artemis. ZGONIK Športni kulturni center V nedeljo, 20. decembra ob 18.00 / Nastopal bo božični gospel koncert priznane ameriške skupine »The Harlem Messengers of New York City«. TRŽIČ Občinsko gledališče V ponedeljek, 14. decembra ob 20.45 / »... e la mia anima dispiego le sue ampie ali ...«. Nastopata: Eteri Gvayava -sopran in Peter Nelson - klavir. GORICA Kulturni dom Jutri, 13. decembra ob 17.00 / novoletni koncert Zadružne banke Doberdob in Sovodnje nastopa »Orkester harmonik Sinthesis 4«. V torek, 15. decembra ob 20.30 / »Go Gospel 2009« koncert »A dream for Christams« s skupino Cadmos Ensemble & Pleiadi. cert Oliverja Dragojeviča s skupino Du-pini. V petek, 18. decembra ob 20.15 / »Go Gospel 2009« nastopa skupina »Wanda Trend« (ZDA). LJUBLJANA Cankarjev dom V ponedeljek, 14. decembra ob 19.30 Gallusova dvorana / Vlado Kreslin: »Poezije«. / Ponovitve: v torek, 15. in v sredo, 16. decembra ob 19.30. Kino Šiška - Prostor urbane kulture V torek, 15. decembra ob 19.00 / nastopa skupina Noctiferia / predstavitev nove plošče "Death Culture" / Nastopata še skupini: Dickless Tracy in Mordenom. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Narodna in študijska knjižnica: do 10. februarja 2010 je na ogled razstava Tanje Kralj »Mandale«. Urnik: ob delavnikih od 9. do 18. ure. Galerija Narodnega doma: do 18. decembra je na ogled razstava, društva za umetnost KONS, pod naslovom »Črno - belo«. Urnik: od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah zaprto. Tržaška knjigarna: danes, 12. decembra ob 18.00 bo otvoritev razstave Dezi-derija Švara pod naslovom: »Nenapisana pisma«. Umetnika in njegova dela bo predstavila likovna kritičarka Jasna Merku, za glasbeno kuliso pa bo poskrbel kitarist Janoš Jurinčič. OPČINE Bambičeva galerija: do 20. decembra bodo na ogled slikarska dela domačih umetnikov na božičnem sejmu umetniških slik. To je tudi priložnost za nakup umetniškega dela, originalnega darila v podporo humanitarnim naporom Sklada Mitja Čuk. Slika Jožeta Cesarja iz leta 1946, pa je na dražbi. Ogled je možen od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00 ter ob nedeljah od 10.30 do 12.30. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA V Podružnici Zadružne Banke Doberdob in Sovodnje (na Korzu Verdi 55): bo do 31. decembra na ogled izviren izvod Slave Vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja, ki ga razstavlja lastnik Roman Gergolet. Galerija A. Kosič (Raštel 5-7, Travnik 62) je na ogled razstava akvarelov in olj slikarja Andreja Kosiča. Urnik: od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. V Kulturnem domu: je na ogled dokumentarna fotografska razstava »Kultura Majev - The Maya culture«. Kulturni center Lojze Bratuž: je na ogled skupinska prodajna razstava »Umetniki za Karitas«. Izkupiček prodanih del bo namenjen otrokom, katerih starši so zaradi gospodarske krize izgubili zaposlitev. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. SLOVENIJA SLOVENIJA NOVA GORICA Kulturni dom Danes, 12. decembra ob 20.15 / kon- SEZANA V MC Podlagi: danes, 12. decembra ob 20.00 bo otvoritev razstava digitalnih ilustracij pod naslovom »~KN@«. Razstavo bo s kratkim performansom otvorila igralka Vesna Kuzmič. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«.Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobota, nedelja in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Galerija Pri Valetovih: je na ogled razstava Akademije Lepih umetnosti iz St. Petersburga. Stolp na vratih: je na ogled razstava Vesne Gorjan: »Olja in mozaiki«. KOBDILJ Galerija in Vrt pod kostanji: so na ogled dela Britte Hoschele. Urnik: odprto ob sobotah, nedeljah in praznikih od 11.00 do 18.00 in ob prehodni najavi tudi izven urnika. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Pilonova galerija: do 20. decembra je na ogled razstava risb in slik Zlatka Bou-reka. Urnik: od torka do petka med 8. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob ponedeljkih, sobotah in praznikih. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Galerija CD: do 15. decembra bo na ogled razstava Dušana Tršarja pod naslovom "Retrospektivna kiparska razstava". Mala galerija: do 20. decembra je na ogled fotografska razstava Benke Pul-ko pod naslovom: »Črno-bela mavrica«. w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - V A-ligi Ali bo Juventus premostil hud psihološki udarec? Črno-beli bodo danes igrali proti Bariju - Tudi Udinese tvega - Triestina v ponedeljek SOBOTNA PREDJED - Tokrat je sobotni program nekoliko manj zanimiv, saj bo drevi od boljših enaj-steric zaposlen le Juventus. Črnobe-li bodo igrali ob 20.45 v Bariju. Bomo videli, če bodo trener Ferrara in igralci premostili hud psihološki udarec, domači poraz s 4:1 proti Bayer-nu in izločitev iz lige prvakov. Med tednom sta bila zlasti pod udarom Diego in Felipe Melo, najdražja nakupa letošnje kupoprodajne borze (skupno sta stala 50 milijonov evrov), ki sta doslej krepko razočarala. Prvega bo Ferrara potrdil, drugi pa je diskvalificiran zaradi izključitve proti Interju. Za Juventus je torej glavni cilj postalo prvenstvo, kjer mora nadoknaditi pet točk zaostanka za Interjem. Seveda pa bodo morali Turinčani igrati precej bolje kot v torek, če bodo želeli premagati solidni Bari, ki je sicer v zadnjih krogih rahlo upočasnil tempo. Pri domačih računajo na gole Barreta in Meggiorinija, medtem ko pri Juventusu veliko pričakujejo od Del Piera, ki je doslej igral pod zanj običajnimi standardi. Ob 18. uri bosta igrala Cagliari in Napoli. Za obe ekipi je tekma velikega pomena. Z zmago bi se namreč tako Sardinjci kot Neapeljčani zavihteli na četrto mesto na lestvici, kar je bila pred dvema mesecema prava utopija. A Cagliari je zaupal Allegri-ju in rezultati so prišli brez zamenjav na klopi, medtem ko je preporod Na-polija posledica zamenjave na klopi in prihodu Mazzarrija. Pri domačih je zelo razpoložen Matri, medtem ko pri Napoliju začenja igrati zelo uspešno Quagliarella. ŠEST TOČK ZA MILANSKI PAR? -Prestolnica Lombardije je v tem ob- dobju tudi prestolnica italijanskega nogometa, saj sta prvi dve ekipi na lestvici Inter in Milan. Obe milanski ekipi naj bi v tem krogu zmagali, po zahtevnosti sta jutrišnja dvoboja teh dveh ekip na isti ravni. Milan bo igral na San Siru proti nekoliko kakovostnejšemu nasprotniku Palermu, Inter pa bo obratno moral k skromnejši Atalanti na obisk. Črnomodri bodo najbrž znova igrali z dvojico Eto'o-Ba-lotelli, ki jim je zagotovila prestop v osmino finala lige prvakov, medtem ko naj bi Milanov trener Leonardo zaupal Patu, Ronaldinhu in Borriel-lu, čeprav Huntelaar in Inzaghi trepetata. VIDEMSKI »PALIO« - Videmčani gredo na gostovanje v mesto znanega »palia«. Siena si je v prejšnjem krogu opomogla z zmago nad Catanio in zdaj s Sicilijanci delita zadnje mesto na lestvici. A le s ponovno zmago bi lahko Toskanci nekoliko zadihali, tako da se bodo morali Videmčani paziti. Zlasti zato, ker bodo brez kralja strelcev Di Nataleja, ki je diskvalificiran. Trener Marino bo na novo sestavil napad, kjer naj bi Floro Flore-su delala družbo dve polšpici. FANTANOGOMET - V napadu je bil v zadnjih šestih krogih vedno uspešen Matri, proti Napoliju pa ni izključeno, da se bo napadalec Ca-gliarija znova izkazal. V napadu bi mu lahko delala družbo Maccarone (Siena) in Totti (Roma), saj sta obrambi Udineseja in Sampdorie zadnje čase zelo ranljivi. Alternativa je Quaglia-rella (Napoli). Na sredini igrišča ob nezadržnemu Vargasu (Fiorentina) zaupajte Galloppi in Biabanyju (oba Parma): prvi odličen v fazi obrambe, drugi pa tudi strelsko razpoložen. Za Zamišljeni in upravičeno zaskrbljeni Juventusov trener Ciro Ferrara ansa obrambo bi lahko bila primerna četverica Agostini (Cagliari), Mantova-ni (Chievo), Nesta (Milan) in Cace-res (Juventus). NOGOMETNE STAVE - Nekaj tekem je tokrat skoraj vnaprej odločenih in te bi lahko izbrali za možno kombinacijo s šest ali več tekmami: Milan - Palermo 1 (1,45), Atalanta -Inter 2 (1,65), Lecce - Ascoli 1 (1,55), Torino - Sassuolo 1 (1,85) kot baza, dve tekmi na vašo izbiro. V B-ligi bo Triestina igrala šele v ponedeljek, za pobiralce stav pa bodo Tržačani v Reggio Calabrii igrali res podrejeno vlogo. Zmaga domače Reggine je vredna 1,95, medtem ko zmago Triestine kotirajo s 4,00, to se pravi, da je skoraj utopično napovedati prvo zmago v gosteh Sommovih varovancev. A prav zato bi lahko poskušali s tvegano potezo. Tudi zato, ker je Triestina ob pepelki Salernita-ni edini B-ligaš, ki ni še zmagal v go-steh ... NAŠA NAPOVED - danes (ob 18.00) Cagliari - Napoli 1:1, (ob 20.45) Bari - Juventus 1:1; jutri (ob 15.00) Atalanta - Inter 1:3, Catania - Livorno 1:0, Chievo - Fiorentina 1:1, Lazio - Genoa 2:1, Milan - Palermo 2:0, Parma - Bologna 2:1, Siena - Udinese 1:1, (ob 20.45) Samp-doria - Roma 2:4. (I.F.) Sobota, 12. decembra 2009 APrimorski ~ dnevnik 23 BOKS Dejan Zavec svetovni prvakIBF JOHANNESBURG - Slovenski boksar Dejan Zavec je v Johannesburgu osvojil naslov svetovnega prvaka v vel-terski kategoriji do 66,678 kg po verziji IBF, potem ko je s tehničnim knock ou-tom v tretji rundi podrl nasprotnika Juž-noafričana Isaaca Hlatshwaya. Zavec je s tem vknjižil 28. zmago v karieri. FORMULA 1 Nov sistem točkovanja PARIZ - Mednarodna avtomobili-stična zveza (FIA) je sprejela nov sistem točkovanja v svetovnem prvenstvu formule 1 za sezono 2010. Svet za motošport pri FIA je potrdil predlog komisije formule 1 in sprejel točkovanje, po katerem bo nagrajenih najboljših deset dirkačev, zmagovalec pa bo dobil 25 točk. V naslednji sezoni se bodo tako točk za SP veselili dirkači od prvega do desetega mesta. Nov točkovni sistem bo 25-20-15-108-6-5-3-2-1, zamenjal pa bo dosedanjega 10-8-6-5-4-3-2-1, ki je točke dodeljeval prvi osmerici. AZIJCI V POLFINALU - Azijski nogometni prvak Pohang Steelers se je uvrstil v polfinale klubskega svetovnega prvenstva. Južnokorejski nogometaši so v četrtfinalu z 2:1 (0:1) premagali afriškega prvaka Mazembe Lubumbashi. Pohang Steelers se bodo v torkovem polfinalu pomerili z južnoameriškim prvakom Estu-diantesom. SPALLETTI V RUSIJO - Luciano Spalletti je postal novi trener nogometne ekipe Zenit iz Sankt Peterburga, pri katerem igra tudi nekdanji igralec Torina Rosina. Petdesetletnik je podpisal triletno pogodbo. Zenit je v letošnji sezoni zasedel končno 3. mesto. Prvenstvo v Rusiji se bo začelo marca. GIRO V ZDA? - Prireditelji kolesarske dirke po Italiji se s predstavniki Washingtona pogovarjajo, da bi se dirka leta 2012 začela v ameriški prestolnici. HOKEJ NA LEDU - Liga EBEL: Jesenice - Linz 5:3, Graz - Olimpija 5:1. p o i š C i posebno spletno Prilogo Primorskega dnevnika z naslednjo vsebino: Profili dobitnikov Popolne utemeljitve Fotogalerije 360 stopinj Zlata knjiga Tri ankete ODBOJKA - Danes v B2-ligi Za Televito 2010 ključna tekma Zmaga proti Sarmeoli je za odbojkarje moštva Televita 2010 pomenila veliko injekcijo samozaupanje. Ne le zaradi pomembnih točk proti močnemu nasprotniku, temveč tudi zato, ker smo v torek gledali v dvorani Palatrieste napeto in mestoma tudi zelo kakovostno igro, ki je po malem že spominjala na zadnje nastope »pokojnega« Adriavolleja v B1-ligi. To je bil rezultat dobre kolektivne igre, v kateri so vodilno vlogo, tokrat vsi skupaj, igrali Co-razza, Mari (veliko nevidnega dela je opravil tudi v polju) in Ri-gonat, vendar z odločilnim prispevkom Bassija in slovenskega dela moštva. V taboru drugoligaša Sloge Tabor se vsekakor zelo dobro zavedajo, da si z zmago ne bodo nič pomagali, če je do konca leta ne bodo nadgradili še z osvojenimi točkami proti direktnima tekmecema za obstanek Biancadeju (danes v Roncadah) in Trentinu (prihodnjo predpraznično nedeljo v Trstu). S polnim izkupičkom (ali petimi ali vsaj štirimi točkami) bi se tržaški drugoligaš polnopravno vključil v boj za obstanek, iz katerega je bil po prvih nastopih že skoraj odrezan, če vemo, da izpadejo iz lige kar štiri ekipe. Uspešni nastopi bi morda tudi vnovič opogumili vodstvo in morebitne sponzorje, da bi ekipa tudi v novem sončnem letu nastopila s sedanjim kadrom (torej, da Mari ne bi odšel) ali morebiti celo še okrepljena z dodatnim krilnim igralcem, ki bi najbrž (če ostali igrajo tako kot v torek) zagotovil ekipi miren obstanek, čeprav je seveda pri tem potrebno tudi skrbno paziti, da se ne bi vnovič porušilo s težavo doseženo moralno ravnotežje v moštvu, za kar ima najbrž veliko zaslug tudi trener Drasič. Danes bo torej Televita 2010 v Roncadah odigrala ključno tekmo proti tamkajšnjemu Volley Biancade, ki je na lestvici predzadnji, za tržaškim moštvom pa zaostaja za tri točke. Gre za novinca v ligi, ki je presenetil edinole v prvih krogih s Trentinom (izgubili so z 2:3) in videmskim VBU, ko je dosegel edino zmago (3:1), v zadnjem krogu pa je klonil s 3:0 proti mladim igralcem Sisleyja. Igra sloni na korektorju Ciccia'ju, učinkovita pa sta tudi izkušena krilna napadalca Favaretta in Mantellata. Trener Drasič bo imel na razpolago vse igralce razen poškodovanega Vatovaca. Kot v torek bo na igrišče stopila postava z A. Peterlinom in Marijem na krilnih pozicijah, Rigonatom na podaji, Bassijem in Slavcem na centru, Corazzo na korektorju in Matevžem Petrlinom v vlogi libera. ALPSKO SMUČANJE - Superkombinacija Trije avstrijski smučarji na stopničkah v Val d'Iseru KOŠARKA - A-liga amaterjev Težka naloga za tržaški AcegasAps Zaradi TVprenosa izjemoma ob 17. uri Tržaški AcegasAps čaka v 14. krog še ena težka preizkušnja, saj se bo na domačem igrišču pomeril z eno izmed presenečenj prvenstva. Ozzano je sicer ekipa, ki že več let uspešno nastopa v ligi, nihče pa ni pred pričetkom prvenstva predvideval tačas tako visoko uvrstitev. Naslednik slovitega bolonjskega Gire je trenutno tretji s samo dvema porazoma. Njegovi aduti so najboljši strelec Roberto Prandin ( bek, 188 cm, povprečno več kot 17 točk na tekmo), mladi naturalizirani Srb Stojkov (182, cm, organizator igre), Alex Ranuzzi (krilo, 195 cm) in Riccardo Perego (center, 203 cm). Tu je tudi mladi Tržačan Marco Diviach (krilo, 203 cm), ki je pred nekaj leti bil tudi v deseterici tržaške ekipe. Podobno kot pri AcegasAps-u gre za mlado ekipo, ki pa ima očitno že dovolj izkušenj za uspešno igro. V glavnem vrti trener osem igralcev in bo torej edino orožje v Bernardi-jevih rokah večja možnost rotacije. Tekma se bo zaradi televizijskega prenosa na Sportitalia izjemoma pričela ob 17. uri. Predvidevanja za zmago: AcegasAps 35%, Ozzano 65% Marko Oblak Mankoč »srebrn« na EP ISTANBUL - Slovenski plavalec Peter Mankoč je na evropskem prvenstvu v 25-metrskih bazenih v Carigradu osvojil srebrno medaljo na 100 metrov delfin. Zmagal je Rus Jevgenij Korotiškin s časom 48,93, Mankoč, to je njegova 20. medalja, je plaval 49,65, bron pa je osvojil Srb Ivan Lendjer (49,79). VAL D'ISERE - Avstrijski smučarski as Benjamin Raich je zmagovalec superkombinacije v Val d'Iseru. S skoraj sekundo zaostanka (+0,89) je drugo mesto osvojil njegov rojak Marcel Hirscher, tretje mesto pa sta si z zaostankom +1,55 delila južnoti-rolski smučar Manfred Molgg in Avstrijec Romed Baumann. Najboljši Slovenec je bil Andrej Šporn na 26. mestu (+5,38). Tokrat se tekma, prva na Stari celini po koncu severnoameriške turneje, ni izšla po švicarskih načrtih. Carlo Janka, ki je v ameriškem Beaver Creeku zmagal v treh dneh zapored v treh različnih disciplinah, su-perkombinaciji, smuku in veleslalomu, je v Val d'Iseru odstopil na drugi progi. Zato pa je Raich končno avstrijskemu smučanju prinesel prepo-trebni obliž s komaj drugo zmago v svetovnem pokalu v tej sezoni po osmih tekmah. Za avstrijskega vir-tuoza je sicer tokratna zmaga že 35. v svetovnem pokalu. Danes bo na sporedu še superveleslalom. V Areju pa bo na sporedu ženski veleslalom (prva vožnja ob 9.45). 90. ZMAGA - V avstrijskem Hochfilznu se je končala tretja tekma sezone, na sporedu pa je bil sprint. Pri moških je 90. zmago v karieri vknji-žil najboljši biatlonec vseh časov Norvežan Ole Einar Bjoerndalen, pri ženskah je zmagala Švedinja Anna Carin Olofsson-Zidek. Do točk sta v slovenskem taboru prišli Teja Gregorin s 24. in Dijana Ravnikar s 30. mestom. 24 Sobota, 12. decembra 2009 ŠPORT / košarka - V državni C-ligi K Jadranu na Opčine prihaja nekdanji B1-ligaš Nuova Pallacanestro Gorizia se je zaradi finančnih težav zadnji trenutek vpisala v C-ligo Jadran Qubik caffe bo jutri ob 18.00 v telovadnici openske Polisportive gostil najboljšo goriško ekipo. Nuova Pallacanestro Gorizia je namreč naslednica ekipe, ki je dolga leta nastopala v najvišji italijanski ligi, še pred tremi sezonami pa je igrala v B1-ligi. Po zadnjem nazadovanju se je zaradi finančne stiske v C ligo vpisala šele tik pred iztekom zadnjega roka, ekipo pa so tako sestavili šele septembra - ko so vsi nasprotniki že redno trenirali. V Gorico so privabili skoraj izključno igralce iz FJK, ki so minule sezone nastopali širom po Italiji. Kot trenerja so izbrali Waldija Medeota, ki je v Gorici že treniral, sicer med A-ligaši. Od lanskih igralcev sta ostala le bek Coceani, ki je letos tudi najboljši realizator, in mladi Macaro, ki pa zaradi poškodbe še ni igral. Med prihodi pa na papirju izstopata predvsem dva bivša A-ligaša - Brian Shorter in David Londero. Shorter je center ameriškega izvora, ki je že pred leti pridobil italijansko državljanstvo po poroki s Tržačanko - več sezon je namreč igral v Trstu v A1 in A2-ligi. Na »mladinski« ravni pa je v ameri- Jadranovec Christian Slavec kroma ški »Big East« ligi osvojil priznanje najboljšega novinca pred kasnejšim zvezdnikom lige NBA Alonzom Mourningom. Grbčevi varovanci pa se ga ne smejo pretirano bati, saj enainštiridesetletni center v zadnjih sezonah iz leta v leto dosega slabše rezultate. Podobno je tudi z bivšim italijanskim reprezentantom Londerom, ki je letos odigral le zadnji dve srečanji, še lani pa je v Rožacu (amaterska B-liga) dosegal povprečno 13,5 točk na tekmo. V vlogi playmakerja ga je odlično nadomeščal Bravin, najboljša beka pa sta do sedaj bila Benečan Scarpa in Tržačan Zurch. Pod košema letos dobro igra Tržačan Godina, pomembno vlogo pa je imel tudi Krminčan Cabass, ki pa v nedeljo verjetno ne bo igral, saj je italijanska vojska sprejela njegovo prošnjo za prostovoljno vojaščino. V Gorici seveda upajo, da ga bodo čim prej premestili bližje domu, tako da bo lahko še naprej branil barve goriškega društva. Jadranovci so med tednom trenirali v nekoliko oslabljeni postavi, saj je že drugi teden zapored zaradi trdožive gripe miroval Peter Sosič, ki verjetno jutri ne bo stopil na igrišče. Prav tako bo še vedno odsoten Alex Vitez, Saša Ferfoglia pa je dokončno okreval in v sredo dobro igral na trening-tekmi z Novo Gorico. (M.O.) Bor Radenska bo danes na Judovcu igral proti Santosu, ki je doslej izgubil samo enkrat. Na sliki Borov košarkar Andrej Šušteršič kroma košarka - Deželni C in D-liga Vsi v gosteh proti močnim tekmecem V dvanajstem krogu čaka vse tri naše košarkarske deželne ligaše v gosteh na papirju izjemno zahtevna preizkušnja. V C-ligi se bo Breg (16 točk) ob 18. uri v Krminu spoprijel z Albo (16), s katero deli tretje mesto. Sodnika bosta Cussigh in Trombin z Vi-demskega, tekmo bo posnela in nato predvajala že nocoj ob 22.30 zasebna televizijska postaja TeleChia-ra SoloSportFriuli. Košarkarji z Goriškega so po negotovem začetku prvenstva nanizali šest zaporednih zmag, tako da od šestega kroga dalje dejansko upravičujejo sloves favorita. Trojica pod košema, ki jo sestavljajo izkušeni krilni centri Bias-izzo, Muz in Raccaro, je vredna višje lige, na zunanjih položajih pa je ključni mož mladi organizator igre Drius. Tudi pred derbijem kroga ima trener Krašovec kar nekaj težav, zlasti kar se tiče visokih igralcev: ob že kronični Samčevi odsotnosti je namreč vprašljiv tudi nastop Klab-jana in Klarice. Zadnjeuvrščeni Bor Radenska (4) se bo na Judovcu (Altura) v Trstu pomeril z vodilnim Santosom (20), ki je doslej izgubil samo enkrat. Ob 20.30 bosta pravico delila sodnika Gorlato iz Gorice in Grana iz Trsta. Tržačani so prava kolonija bivših borovcev, glavni nosilci so namreč veterani Giacomi (play), Fumarola (krilo) in Visciano (center). Ostali stebri so branilci Cacciatori, Mezzina in Vlacci. Ekipa je zelo izkušena, pa tudi kakovostna, in letos ji gre zaenkrat naravnost vse od rok. Svetoivanča-ni se v preostalih srečanjih do konca sezone v bistvu ne smejo več ozirati na tekmece, ki jim stojijo nasproti. Z nepopustljivim pristopom morajo skušati zbrati čim več točk in se vsaj izogniti zadnjima dvema mestoma po rednem delu. Tokrat lahko proti nespornemu favoritu - predvidoma v popolni zasedbi - igrajo neobremenjeno, hkrati pa morajo nastopiti vrhunsko angažirano. V D-ligi bo Kontovel (12) že ob 17.30 v Vidmu meril moči s presenetljivo Sbrindello (14), ki je novinec po napredovanju iz furlanske skupine promocijskega prvenstva in je v torek proti Perteolam doživela šele drugi poraz. Na tekmi, ki velja začasno tretje mesto, bi morali Gerjevičevi varovanci nastopiti v popolni postavi. matej budin Dolgoletni igralec skrbi zdaj za statistiko Pri Kon-tovelovi članski ekipi je Matej Budin spremljevalec in odgovorni za statistiko. To je zanj gotovo zelo enostavno, saj je zaposlen pri firmi za telekomunikacijo, pri kateri načrtuje strojno opremo. »S košarko sem začel pri šestih letih pri Kontovelu, pri desetih pa sem prenehal zaradi težav s koleni. Tri leta sem nato plaval v Tržiču, pri petnajstih pa sem se spet vrnil h košarki. Po dveh letih s Kon-tovelovimi kadeti sem prestopil k Jadranu, kjer sem igral z ekipo mladincev in dve leti in pol v C1-ligi. Januarja 2002 sem se vrnil h Kontovelu. Bila je prva Jadranova sezona v Gorici, zame pa je bil tudi prvi letnik univerze: od štirih treningov sem na dva prihajal v zamudi zaradi predavanj.« S Kontovelom je odigral še nekaj sezon v D-ligi, prenehal pa je zaradi težav s petami, točneje zaradi izrastkov pod ahilovimi tetivi. Bolečine se pojavljajo predvsem med igranjem košarke zaradi skokov in hitrih sprememb smeri, zato pa se Kontovelov spremljevalec lahko še občasno ukvarja s tekom in kolesarjenjem. (M.O) MATEJEVA NAPOVED: Jadran Qubik caffe - Npg: zmaga Jadran +2 Santos - Bor Radenska: zmaga Santos +5 Alba Krmin - Breg: zmaga Breg +5 Sbrindella - Kontovel: zmaga Kontovel +3 balinanje - C-liga Usoda Gaje bi bila lahko znana že danes Tretjeligaško balinarsko prvenstvo se počasi bliža h koncu. Danes bo na sporedu še zadnji letošnji krog, nakar bo sledil štiritedenski premor. V novem letu bodo odigrali še zadnja dva kroga, polovico ekip bo nato zaključilo z nastopi, ostala polovica pa se bo v dodatnih srečanjih borila za napredovanje v B-ligo ali pa proti nazadovanju v 1. kategorijo. Z dodatnima tekmama v končnici za obstanek se bo po vsej verjetnosti soočala Gaja, ki jo danes le matematične možnosti še ne obsojajo na zadnje mesto. Z morebitnim današnjim spodrsljajem na domačem igrišču proti zanesljivemu Fortitudu pa bi bilo dokončno izgubljeno še zadnje upanje. V veliko boljšem položaju se nahaja Milkovicev Portuale, ki se kljub zapravljeni točki v prejšnjem krogu celo bori za eno prvih dveh mest v skupini, ki še vodi v play-off. Vse bo po vsej verjetnosti odločeno danes popoldan, ko se bodo pristaniščniki v gosteh pomerili s Fiumicellom, ki ima točko manj na lestvici. Njihova naloga bo izredno težka, saj imajo Furlani, ki ciljajo na napredovanje v višjo ligo, z njimi še odprt račun iz prvega dela prvenstva, ko jim je Portuale zadal najhujši poraz (18:2) letošnje izvedbe C-lige (isto je uspelo tudi Čedadcem, ki so z enakim rezultatom premagali Gajo). Izidi 7. kroga: skupina A: Latt.; Fortitudo - Triestina 16:4. Vrstni red: Latt. Cividale 12, Fortitudo, Moimac-co, Triestina in GTN 7 ter Gaja 2.Sku-pina B: Villaraspa - Fiumicellese 11:9; Spilimberghese - Cussignacco 11:9; Portuale - Tre Stelle 10:1. Vrstni red: Villaraspa 12, Portuale in Spilimberghese 8, Fiumicellese 7, Tre Stelle 5 in Cussignacco 2. (Z.S.) HOKEJ NA ROLERJIH Polet ZKB gre na gostovanje po točke Polet ZKB Kwins danes (ob 20.45) gostuje v Piemnontu pri ekipi Monlea-le, ki ima na lestvici tri točke manj. Na papirju so torej poletovi hokejisti favoriti, vendar so pri napovedih zelo previdni. Tokrat bodo igrali v okrenjni postavi, saj v Monlealeju trener Ferjanič ne bo mogle računati na Sironicha, Polonija in Cavaliereja. »Šibki bomo torej predvsem v obrambi. Obenem pa je na tujem igrišču vedno težko igrati, tako da bo srečanje s tekmecem zelo zahtevno,« je napovedal Samo Kokorovec. Na gostovanje bodo odpotovali: Staršnik, Battisti, M. in D. De Iacco, S. Kokorovec, Fabietti, Mon-tenesi (zanj bo šele drugi letošnji nastop), Berquier, Corazza in Facchini, mogoče pa se jim bo pridružil tudi Mitja Kokorovec. promocijska liga - V 7. krogu proti prvouvrščenemu Prva prvenstvena zmaga Bora Art group Virtus - Bor Art group 67:82 (14:17, 19:46, 41:59) BOR: Querinuzzi 1 (1:4, 0:1, 0:2), Schiavo 14 (4:4, 2:5, 2:5), W. Sancin 14 (5:9, 3:5, 1:3), Udovič 20 (6:7, 4:6, 2:4), Oblak 15 (3:6, 6:9, 0:1); Trevisan 17 (3:4, 1:4, 4:6), E. Filipaz nv, B. Fili-paz nv, Puzzer, Faraglia 2 (-, 1:1, 0:1), trener F. Sancin. PON: Querinuzzi (35') in Udovič (37'). Borovci so v sedmem krogu promocijskega prvenstva dosegli prvo prvenstveno zmago proti do tedaj prvouvrščenemu Virtusu. Sanci-novi varovanci so z dobro obrambo že v uvodnih minutah povedli s 3:11. Nasprotniki so se ob izteku prve četrtine približali, po dvominutnem odmoru pa so se borovci spet razigrali. S serijo trojk so si Svetoivančani zagotovili zanesljivo vodstvo 16:32 v petnajsti minuti. Starejši, višji in počasnejši nasprotniki nikakor niso uspeli zaustaviti gostov, takoj da je razlika med ekipama ob koncu prvega polčasa znašala kar 27 točk. Po glavnem odmoru so igralci Virtusa seveda poskusili nadoknaditi zaostanek, pri tem pa so izkoristili predvsem fizično premoč pod košema. V napadu so borovci grešili več kot v prvih dveh četrtinah, kljub temu pa so obdržali zanesljivo prednost do zadnje četrtine, ko so se domačini približali na 10 točk (54:64). Sancinovi varovanci so nato strnili svoje vrste in suvereno zmagali. Za odlično predstavo pohvalo zasluži vsa ekipa, v napadu pa sta posebno izstopala Trevisan (deset točk v drugi četrtini in 4:6 pri metu za tri točke) in Udovič, ki je za nasprotnike skozi vso tekmo predstavljal nerešljivo uganko. (M.O.) DEŽELNO PRVENSTVO U19 Santos - Jadran Zadružna kraška banka 86:41 (20:12, 45:19, 57:32) JADRAN: Košuta 9, Rauber 6, Daneu 4, Longo, Baldassi 2, Valič 4, Žužek 2, Zhok 2, Žerjal 8, Moscati 4, trener Danijel Šušteršič. PON: Košuta. Tudi Santos je bil pretrd oreh za tokrat nekoliko površne Jadranove mladince, ki so zlasti v prvem delu tekme zgrešili preveč enostavnih podaj in odprtih metov. Žerjal in soigralci so nato sicer malce popravili vtis, zmage starejših in očitno močnejših nasprotnikov pa jasno niso več mogli ogroziti. Vrstni red po 9. krogu: Ardita 18, Don Bosco 14, Alba, Barcolana, Fogliano in Santos 10, Ronchi 6, Falconstar 4, Goriziana 2, Jadran ZKB 0. doberdob - Danes ob 20. uri Mladost praznuje 40. rojstni dan Slovesnost v centru na Gradini V Doberdobu bo nocoj (od 20. ure dalje) velik praznik. V sprejemnem centru Gradina pri Doberdobu bo domače športno društvo Mladost slavnostno obeležilo štirideseto obletnico ustanovitve. Doberdobsko športno društvo so namreč ustanovili 5. novembra 1969. Nogomet so sicer v Doberdobu začeli igrati že po drugi svetovni vojni. Zametki prvega športnega društva pa segajo v leto 1965, ko so pri Prosvetnem društvu Jezero ustanovili športni odsek. Bila so to »zlata« šestdeseta leta, ko je po tržaških in goriških vaseh še prevladovalo obdobje zagnanosti in prostovoljnega dela. Doberdobci so takrat, kot tudi prebivalci ostalih vasi, sodelovali na Slovenskih športnih igrah, ki jih je organiziral pokojni profesor Bojan Pavletič. Leta 1969 so se v Doberdobu odločil, da stopijo še korak dlje in ustanovijo športno združenje, ki so ga poimenovali Mladost. Prvi predsednik doberdobskega športnega združenja je bil kasnejši župan Mario Lavren-čič. V sedemdesetih letih so v Doberdobu zgradili še nogometno igrišče in nato tudi poželi prve športne uspehe. Na današnjem prazniku na Gradini bo na razpolago tudi knjiga Mladost 40, ki sta jo napisala profesor in trener Dario Frandolič ter novinar Peter Gergolet, uredil pa jo je Branko Lakovič. Večer bodo popestrili Mali kraški muzikanti. / ŠPORT Sobota, 12. decembra 2009 25 NOGOMET - 14. krog od elitne do 3. amaterske lige Zarja Gaja in Mladost igrata že danes Kras Koimpex proti pepelki DANES 2. amaterska liga Sistiana (22 točk) - Zarja Gaja (17) Zarjo Gajo čaka danes v Vižovljah težka naloga, saj je Sistiana solidna ekipa in zaseda četrto mesto na lestvici. Ekipa vzhod-no-kraškega društva bo igrala s precej okrnjeno postavo. Odsotni bodo diskvalificirani Bernobi (kar 3 kroge), Candotti in Kariš. Danes ne bo niti Gorana Križmančiča, tako da bo moral trener Di Summa precej spremeniti postavo. Sodnik: Argenti iz Trsta. 3. amaterska liga Sagrado (13) - Mladost (12) ob 15.30 Poleg kronično poškodovanih (Carlos Zorzin, Ferletič, Zotti) bo danes (v Za-graju ob 15.30) odsoten še Simone Bressan, ki bo moral zaradi zvina gležnja počivati vsaj dober mesec. Trenerju Kravosu pa bo na razpolago novi nakup Mauro Peric. JUTRI Elitna liga Sarone (5) - Kras Koimpex (25) Kras bo jutri gostoval pri zadnjeuvrš-čenem Saroneju. Športni vodja Goran Ko-cman je bržkone krasovce že opozoril, naj ne podcenjujejo gostiteljev. »Vse ekipe v elitni ligi so solidne in se borijo do konca tekme,« pravi Kocman. Tudi tokrat bosta še odsotna Sessi in Mosca. Giacomi in Tomizza pa bosta tekmo začela s klopi. Mogoče bo od prve minute stopil na igrišče Latin. Sodnik: Feleppa iz Gorice. Promocijska liga Gemonese (17) - Sovodnje (8) Sovodenjci bodo v Humin odpotovali z ožjim izborom igralcev. Odsotni bodo diskvalificirana Trampus in Pacor ter poškodovani Feri. Ferro je bil bolan (vročina), a bo kot kaže jutri prisoten. Še dobro, da se bo vrnil Simone, drugače bi imel trener Sa- Novi igralec Mladosti Mauro Peric ri resne težave pri sestavi začetne postave. Sodnik: Pizzoferro iz Latisane. Pro Gorizia (12) - Vesna (22) Vesna bo skušala v Gorici odnesti domov vse tri točke. Še vedno bodo odsotni poškodovani Stradi, Carli in Ronci. Trener Venezia-no pa bo lahko znova računal na Micheleja Leg-hisso. Zaradi četrtega opomina ne bo niti Saše Guliča. Sodnik: Di Marzio iz Vidma. Martignacco (20) - Juventina (25) Martignacco je solidna ekipa in bo za Juventino prav gotovo trd oreh. »Zadovoljni bi bili tudi s točko,« je dejal športni vodja Juventine Gino Vinti. Pri rdeče-belih bosta odsotna kaznovani Nejc Radovac ter poškodovani Gerometta. Trener Tomizza bo imel nekoliko okrnjeno zvezno linijo. Sodnik: Kapidani iz Pordenona. 1. amaterska liga Isonzo (12) - Primorec (15) Primorec bo v Špetru ob Soči igral s precej spremenjeno postavo. Trenerju PREMIKI Mauro Peric k Mladosti Breg in Primorec zamenjala igralce Breg in Primorec sta si na decembrski kupoprodajni borzi zamenjala nekaj igralcev. Iz Trebč se v Dolino selita vratar Luca Trevisan in Marco Petranich. V nasprotno smer pa odhajata vratar Barbato in napadalec Snidar. Od Primorca je k Roia-neseju odšel še Mersi. Novega igralca ima tudi doberdobska Mladost. Doberdobski ekipi se je ta teden pridružil (na posodo) Goričan Mauro Peric (letnik 1989), ki je letos igral pri Piedomonteju (lani pa pri Juventini). Sciarroneju bosta na razpolago nova igralca Snidar in Barbato. Pod vprašajem so Udina, Lanza in Bocuccia, Moscolin pa je poškodovan in ga ne bo najmanj mesec dni. Sodnik: Settomini iz Gorice. 2. amaterska liga Primorje (15) - Breg (15) Derbi 14. kroga skupine D bo pri Briščikih, kamor prihaja na gostovanje dolinski Breg. Primorje bo igralo brez ka-petana Mitje Merlaka (diskvalificiran). Vsi ostali bodo nared. Pri Bregu je poškodovan Bussi, Coppola pa je diskvalificiran. Na Ervattiju se obeta zanimiva in izenačena tekma. Ekipa proseškega društva bo morala seči v žep, saj jo je deželna zveza kaznovala s 50 evri globe. Razlog: v sodnikovi slačilnici ni bilo tople vode. Sodnik: Carlevaris iz Trsta. GIANNI MARSON Odbornik z zelo pestro kariero Gianni Marson je v Sovodnjah prava institucija. Pri domačem športnem društvu aktivno, najprej kot igralec (Gian- ni je bil odličen vratar) in zdaj kot odbornik, sodeluje že od same ustanovitve. »Nogomet sem začel igrati prav v Sovodnjah. V sezoni 1955-56 smo igrali prvo uradno tekmo v 3. AL,« se spominja Marson, ki je nato v sezoni 1960-61 igral s Pro Gorizio tudi takrat v četrti italijanski D-ligi. »Nato sem igral znova za Sovodnje, pa tudi za Juventino. Igral sem do štiridesetega leta starosti. Kot trener sem nato vodil Sovodnje, Juventino in Mladost,« nam je še dodal 71-letni Marson, ki ga lahko še vedno zasledimo skoraj na vsaki domači tekmi Sovodenj. Gianni vsakič rad priskoči na pomoč tudi ostalim vaškim društvom. »Dobro se spominjam, ko je bilo treba udarniško postaviti na noge sovo-denjski Kulturni dom. Pri delih je sodelovala celotna vas. Vsi smo delali prostovoljno,« je še dodal odbornik Sovodenj, ki je za jutrišnji dvoboj domače ekipe v Huminu napovedal neodločen izid 1:1. GIANNIJEVA NAPOVED: Sarone - Kras 0:2 Gemonese - Sovodnje 1:1 Pro Gorizia - Vesna 1:1 Martignacco - Juventina 0:1 Isonzo - Primorec 0:2 Primorje - Breg 0:0 Sistiana - Zarja Gaja 1:1 Sagrado - Mladost 0:1 roberto pavlica ODBOJKA - Deželne lige Nekdanji odbojkar zdaj blagajnik Pri Odbojkarskem društvu Bor je pred več kot desetimi leti mesto blagajnika prevzel Roberto Pavlica. Robi, kot ga vsi imenujejo, se s knjigovodstvom in vsem kar spada zraven ukvarja tudi poklicno, saj je zaposlen v uradu, ki ga vodita slovenski komercialistki. Pri Boru pa je bil dolga leta aktiven od-bojkar (zdaj pa rad hodi v fit-nes), nato pa tudi odgovoren za prvo žensko ekipo. Igralke je tudi vedno spremljal na gostovanja in zbiral statistike. »Zdaj za vse to nimam več časa, tako da društvu pomagam le še kot blagajnik, tudi na tekme hodim bolj redko. Ekipi pa še vedno sledim preko interneta. Vsako nedeljo takoj pogledam rezultate,« je povedal Borov blagajnik, ki je med tednom proslavljal svojpe-tintrideseti rojstni dan. (T.G.) ROBERTOVA NAPOVED: Bor/Breg Kmečka banka - Blu Volley 3:1 Martignacco - Sloga List 3:1 Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje - Prata 0:3 Porcia - Olympia Fer Style 1:3 Buia - Val Imsa 3:1 Govolley Kmečka banka - Buia 2:3 Fincantieri - Kontovel 0:3 Naš prapor - Cervignano 3:2 V devetem krogu bodo naši deželni odbojkarski ligaši odigrali nekaj pomembnih tekem v boju za obstanek. Tri točke mora ta teden nujno osvojiti goriška Olympia Fer Style, ki se bo odpravila na gostovanje v Porcio. Domačini so sicer prejšnji teden proti Valu osvojili prvo točko v letošnjem prvenstvu, gre pa za ekipo, ki je nedvomno slabša od Je-rončičevih varovancev. Za Olympio najbolj pozitivno vest ta teden vsekakor predstavlja povratek Matije Komjanca, ki bi lahko danes po potrebi tudi stopil na igrišče. Ostala dva naša predstavnika iz goriške pokrajine pa čakata težki preizkušnji. Soča Zadružna banka Doberdob So-vodnje se bo na domačih tleh pomerila s Prato, ki je s sedmimi točkami več na tretjem mestu, izgubila pa je le enkrat po tie-breaku. Varovanci trenerja Battistija bodo morali zato igrati res odlično, če se ji bodo hoteli učinkovito upirati in imeti vsaj minimalno možnost za uspeh. Val Imsa pa bo gostoval pri prvou-vrščeni Buii, proti kateri bo moral pokazati precej več kot na zadnji tekmi v Štan-drežu, ko je pepelki v ligi Porcii celo prepustil točko. Makučevi odbojkarji sicer niso brez možnosti, saj so se tudi boljšim v ligi že dobro upirali, čeprav točk proti ekipam z vrha lestvice niso dosegli. Slogaši, ki so v zadnjih dveh krogih osvojili pet točk, pa bodo ta teden prosti. V ženski C-ligi se bo Sloga List po prepričljivi zmagi na derbiju pomerila z lanskim finalistom v končnici za napredovanje Martignaccom. Nasprotnice so doslej izgubile le proti Milleniumu in bodo za našo ekipo gotovo trd oreh, splača pa se vsekakor dati vse od sebe, saj so presenečenja vedno možna. Na drugo zmago pa mora danes ciljati Bor/Breg Kmečka banka, če se hoče znebiti zadnjega mesta na lestvici. Pred Luka Frandolič (Soča) kroma domačim občinstvom se bo združena ekipa Bora in Brega skušala Blu Volleyu maščevati za lanski poraz v odločilni tekmi za napredovanje v play-offu D-lige. Trener Smotlak bo spet lahko računal na doprinos centra Flegove, pod vprašajem pa je nastop Nataše Zeriul. V D-ligi bi morale Kontovelke še dodatno podaljšati svojo zmagovito serijo. Igrale bodo namreč proti zadnjeuvršče-nemu Fincantieriju, ki je, kot kaže, vsaj za razred slabši od ostalih ekip v tem prvenstvu, saj doslej še ni osvojil niti seta. Edino nevarnost za našo ekipo predstavlja tako pravzaprav le podcenjevanje nasprotnic. Govolley Kmečka banka pa bo tokrat gostil Buio, ki se nahaja na sredini lestvice. Nasprotnice niso nepremagljive, od-bojkarice goriškega društva, ki so v prejšnjem krogu srečanje proti Cordenonsu izgubile brez boja (po poškodbi Danieliso-ve med ogrevanjem je imel trener Petejan na razpolago le pet igralk) pa bodo mora- le zaigrati zelo odločno. Če se hočejo izvleči iz krize, morajo vsekakor čim prej spet začeti zmagovati. V moški D-ligi bo zadnje srečanje v letu 2009 odigral Naš prapor, ki si tokrat res ne sme privoščiti poraza. Gostil bo namreč zadnjeuvrščeni Cervi-gnano, ki ima sicer le tri točke manj od naše ekipe. Če si Kuštrin in soigralci nočejo po nepotrebnem zakomplicirati poti do obstanka, morajo danes igrati sproščeno in zbrano. (T.G.) PRVENSTVO U16 ŽENSKE Bor Kinemax A zmagal v internem derbiju Na Tržaškem Skupina A Bor A Kinemax - Bor B 3:0 (25:13, 25:7, 25:11) BOR A KINEMAX: Pučnik 10, Petejan 8, Antonič 12, Visintini 4, Cella 5, Žer-jal 1, Rabak 2, Kneipp 3, Zonch 3, Miloše-vic 6, Hauschild (L). Trener: Betty Naci-novi BOR B: Costantini, Olivo, Pillepich, Pincer, Pozzo, Pučnik, Rabak, Russo, Zonch. Trener: Mitja Gombač Združena ekipa Bora in Govolleya Kinemax je po pričakovanju brez težav premagala mlajše odbojkarice Bora B, ki pa so se do konca pogumno borile in se klubskim tovarišicam upirale po svojih močeh. Razlika v znanju pa je bila prevelika, da bi lahko bilo srečanje izenačeno. (T.G.) Ostala izida: Altura A - Volley 3000 3:1, Virtus - Volley Oma 3:0. Vrstni red: Virtus 6, Bor A Kinemax in Altura A 3, Volley 3000, Coselli, Volley Oma in Bor B 0 (Virtus in Volley 3000 s tekmo več, Co-selli s tekmo manj). - 17.00 pri Domju: Domio B - Pomlad Domači šport Danes Sobota, 12. decembra 2009 KOŠARKA MOŠKA DEŽELNA C-LIGA - 20.30 v Trstu, Judovec: Santos - Bor Radenska; 20.30 v Krminu: Alba -Breg MOŠKA D-LIGA - 18.00 v Vidmu, Ul. Del Pioppo: Sbrindella - Kontovel UNDER 15 MOŠKI - 17.30 v Palmanovi: Robur - Bor ZKB UNDER 14 MOŠKI - 18.00 v Nabrežini: Sokol - Alba ZAČETNIKI - 15.00 v Dolini: Breg - Pall. Trieste NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Vižovljah: Sistiana - Zarja Gaja 3. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Zagraju: Sagrado - Mladost DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v Repnu: Kras -Monfalcone; 17.30 v Štandrežu: Juventina -Muggia; 17.30 v Križu: Vesna - Pro Gorizia LJUBITELJI - 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje -Moraro ZAČETNIKI -B ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 20.00 v Sovodnjah: Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje - Prata; 20.30 v Porcii: Porcia - Olympia Fer-Style; 20.30 v Buii: Buia - Val Imsa ŽENSKA C-LIGA - 20.30 v Trstu, 1. maj: Bor Breg Kmečka banka - Blu Volley PN; 20.30 v Martignaccu: Libertas Martignacco - Sloga List MOŠKA D-LIGA - 20.30 v Gorici, Kulturni dom: Naš prapor - Cervignano ŽENSKA D-LIGA - 20.30 v Gorici, center Špacapan: Govolley Kmečka banka - Buia; 21.00 v Tržiču: Fincantieri - Kontovel 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.30 v Trstu, Ul. Locchi: S. Andrea - Breg Alta Informatica 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 18.00 v Trstu, Volta: Triestina - Bor ZKB UNDER 14 ŽENSKE - 15.30 v Trstu, 1. maj: Bor -Kontovel; 18.00 v Trstu, U. Carli: S. Andrea blu -Sokol; 19.00 v Trstu, Don Marzari: Azzurra - Sloga UNDER 13 ŽENSKE - 16.00 v Sovodnjah: Soča Hrast - Staranzano HOKEJ NA ROLERJIH A1-LIGA Monleale BALINANJE C-LIGA - 15.00 pri Briščikih, Ervatti: Gaja Fortitudo 20.45 v Monlealeju: Sportleale Polet ZKB Kwins Jutri Važne tekme za obstanek Pomembna srečanja predvsem za Olympio, Bor/Breg, Govolley in Naš prapor Nedelja, 13. decembra 2009 NOGOMET ELITNA LIGA - 14.30 v Saroneju: Sarone - Kras PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Guminu: Gemonese - Sovodnje; 14.30 v Gorici, Pro Gorizia - Vesna; 14.30 v Martignaccu: Martignacco - Juventina 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Špetru ob Soči: Isonzo - Primorec 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 pri Briščikih: Primorje - Breg NARAŠČAJNIKI - 12.00 na Opčinah, Ul. Alpini: Roianese - Pomlad NAJMLAJŠI - 10.30 v Bazovici: Pomlad - Mont./D. Bosco ZAČETNIKI - 10.30 v Repnu: Pomlad - S. Andrea KOŠARKA MOŠKA DRŽAVNA C-LIGA - 18.00 na Opčinah: Jadran Qubik - Nuova Pallacanestro Gorizia ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 18.30 v Trstu, Ul. Veronese: OMA - Sloga Dvigala Barich UNDER 18 MOŠKI - 11.00 v Vidmu: Volleybas - Sloga Tabor; 16.00 v Gorici, center Špacapan: Olympia Terpin - Aurora UNDER 16 MOŠKI - 11.00 v Gorici, center Špacapan: Olympia Hlede A.I. - Cordenons UNDER 16 ŽENSKE - 8.30 v Trstu, Morpurgo: S. Andrea - Bor B; 11.00 v Nabrežini: Sokol - Altura B; 19.45. v Trstu: Volley 3000 - Bor Kinemax UNDER 14 MOŠKI - 15.00 v Trstu, Stuparich: nastopata Olympia in Sloga UNDER 14 ŽENSKE - 9.30 v Tržiču: Fincantieri - Olympia Badelli Rože-Fiori 50-LETNICA BORA - 10.00 v Trstu, stadion 1. maj: nastopajo Bor-Govolley, Virtus, Ankaran in Hit Nova Gorica (finale ob 17.30) NAMIZNI TENIS MOŠKA B2-LIGA - 16.00 v Trevisu; Duomofolgore - Kras □ Obvestila ŠZ MLADOST prireja pod strokovnim vodstvom profesorja Daria Frandoliča, od 2. do 6. januarja, zimski nogometni kamp »Čarobni nogomet na snegu«. Celoten pedagoški proces se bo odvijal v kulturno-naravnem okolju ter v športni dvorani Danica in Vodnem parku v Bohinjski Bistrici. Vabljeni so otroci od 6. do 15. leta starosti. Za starše in druge družinske člane, ki med drugim hočejo izkoristiti bližnja smučišča Koble in Vogla se nudi za isto obdobje polnopenzionske pakete po zelo ugodni ceni. Informacije in vpisnina na tel. +393356041844 ali info@juren.it. ŠD KONTOVEL vabi na redni letni občni zbor v torek, 22. decembra 2009 ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v društvenih prostorih na Kontovelu. Sledi družabnost. ŠZ SOČA vabi vse člane in atlete na redni občni zbor (volilnega značaja), ki se bo vršil v ponedeljek, 14. decembra, v sejni dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v Sovodnjah ob Soči - Prvomajska ulica, 120/A. Prvo sklicanje ob 19.00, drugo sklicanje pa ob 20.30. 26 Sobota, 12. decembra 2009 ŠPORT / ta teden edinost pred 100 leti Edinost je tokrat pisala o perečem vprašanju slovenskih šol. V tem tednu je bila sicer napovedana manifesacija, ki pa so jo sile javnega reda prepovedale. »Policija je opirala svojo prepoved na okol-nost, da je za isto uro napovedan tudi italijanski shod in torej policija ne more jamčiti za javen mir in red. Seveda je bil prepovedan tudi italijanski shod. Politično društvo Edinost je sklenilo takoj, da se pritoži proti odloku policije na namestništvo; bilo je trdno prepričano, da namestništvo razveljavi neutemeljeni sklep policje. Vkljub temu se je bila razglasila govorica, da shoda ne bo. Pri vsem tem, in dasi je padal gosti dež, so se začele zbirati pred Narodnim domom hitro po deveti uri množica zavednih Slovencev in Slovenk. Ob deseti uri je bila gledališka dvorana Narodnega doma že nabito polna; natlačene so bile tudi stopnice in veža, a mnogo ljudi je ostalo pod dežniki pred Narodnim domom, ker niso našli prostora pod streho. A kar moramo še posebno nagla- šati, smo opazili med vdeleženci mnogo narodnih dam. Med tem se je bil podal dr. Slavik na names-tništvo, kjer je interveniral imenom političnega društva Edinost, da bi se razveljavilo policijsko prepoved in dovolilo napovedan shod. Ljudstvo pa je ves ta čas nestrpno pričakovalo odgovor. Okoli polenajste predpoldne se je končno prikazal na odru dr. Slavik, ki je viharno pozdravljen naznanil, da shoda ne bo. Povedal je, da so bili vsi tozadevni koraki brezuspešni in da se torej shod ne more vršiti. Zahvalil je navzoče, ker so se odzvali pozivu in so že s tem samim manifestirali v prilog našim pravicam. Pozval je torej ob enem navzoče naj se mirno razidejo a iz množice se tedaj začulo množične klice: »Na ulico!« Med pevanjem himne Hej Slovani je množica udrla iz dvorane na trg pred Narodnim domom. Zbrani narod je še zapel Lepo našo domovino in nato mirno in polagoma opravil shod, ki se je zaključil z rahlimi izgredi z nekimi italijanskimi provokatorji.« TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI PRIMORSKI DMEVNIK Ljubljanska televizija je v teh dneh posvetila petindvajset minut oddaje narodnemu heroju Pinku To-mažiču, in sicer ob osemnajsti obletnici njegove smrti. »To je bila dokumentirana oddaja, ki je imela za osnovo zadnja Tomažičeva pisma, a je dejansko zajela vse njegovo življenje, od rojstva do zadnjih trenutkov njegovega življenja. Oddaja je bila skrbno pripravljena, in čeprav je bilo na razpolago razmeroma malo dokumentov, ki pričajo o Tomažičevi vsestranski dejavnosti v borbi proti fašizmu in za pravice delovnega ljudstva, je vendar režiji uspelo, da je s pomočjo Pinkovih fotografij, indeksa, listov Delo in Plamen, Piccola, ki je poročal o procesu, posnetkov koronejskih zaporov, njegove hiše v Trstu in one nonine v Škrbini prikazala njegovo življenje v celoti. Zlasti pa še njegovo ilegalno delo v Trstu in njegovo sodelovanje v delavskih vrstah v Mariboru ter naprednih študentskih organizacijah v Zagrebu. V njej smo slišali živo besedo onih, ki so ga dobro poznali, videli smo dogodke, ki so vplivali na nje- gova dejanja in njegove odločitve, občutili smo njegovo veliko žrtev. V kratkih minutah oddaje je Pinko To-mažič ponovno zaživel med nami in kdor ga ni dobro poznal, je lahko iz nje dojel njegovo življensko poslanstvo. In zato smo ljubljanski televiziji hvaležni. Hvaležni smo ji tudi zaradi tega, ker se je spomnila na našega velikega borca in opisala njegov lik tako, da je tudi naša mladina spoznala njegovo življenje in njegovo delo, saj je bil Pinko mlad človek in kot tak vzor mladi generaciji. Dokumentirani oddaji o Pinku Tomažiču so sledili številni ljudje v vaseh zgornje in tržaške okolice, pa tudi na Goriškem.« V tem tednu se je vršil tudi sestanek med tržaškimi in tržiškimi sindikalnimi predstavniki ter predstavniki ravnateljstva podjetja CRDA glede obratnih menz. Ravnateljstvo želi odpustiti osebje, ki je zaposleno v menzah, čemur so se sindikalne organizacije uprle. Na sestanku ni prišlo do enotnega stališča, pogajanja pa se bodo nadaljevala na naslednjem sestanku. FILMI PO TV Nedelja, 13. decembra, rete 4, ob 21.30 Fuga da Alcatraz Režija: Don Siegel Igrajo: Clint Eastwood, Patrick McGoohan, Roberts Blossom in Jack Thibeau Nepopravljivi kriminalec in najbolj nadarjen načrtovalec pobegov iz zaporov Frank, prispe leta 1960 v Alcatraz. Zapor so nalašč zgradili na skalnatem otoku, ki je seveda obdan z morjem in morskimi psi. Takoj po prihodu je povabljen na razgovor z upravnikom, ki mu zagotovi, da tokrat ne bo mogel pobegniti. Frank med zaporniki kmalu najde nekaj prijateljev, a okrog njega se zbere tudi vrsta sovražnikov, ki ga skušajo celo umoriti. Povsem naljučno izve, da sta v zapor prispela njegova stara prijatelja Jack in Clarence. Z njima takoj prične načrtovati pobeg, toda upravnik zapora spremlja vsak korak treh nepridipipravih. Njihovo vedenje je dokaj sumljivo: zato tudi odloči, da bo nad njimi poostril nadzor. Ponedeljek, 14. decembra, La 7, ob 23.20 W Režija: Oliver Stone Igrajo: Josh Brolin in Elisabeth Banks W, kot George W. Bush, oziroma nekdanji ameriški predsednik. Najnovejše delo Oli-verja Stonea, je v zadnjih mesecih v ZDA že zaslužilo 20 milij onov dolarjev in je, po mnenju analitikov, tudi pripomogel k zmagi Ba-racka Obame. Filmska zgodba je posvečena liku Georga W. Busha in brezkompromisno razgalja vrsto skrivnosti, ki ponujajo občinstvu dokaj nepoznano plat predsednikovega življenja. Film so v Italiji predstavili na preteklem turinskem filmskem festivalu. Zaradi očitne pristranskosti mu ni uspelo, da bi našel distributerja in zato ga že predvajajo po televiziji. Torek, 15. decembra, Rete 4, ob 23.20 Artemisia, passione estrema Režija: Agnes Merlet Igrata: Valentina Cervi in Michel Serrault Ljubezen do slikarske umetnosti se seveda lahko izpriča tudi s pomočjo igranih filmov. To je storila tudi francoska režiserka Agnes Merlet, ki je v filmsko kamero ujela biografijo rimske slikarke Artemisie Genti-leschi, ki se je ravno s pomočjo čopiča borila proti kalupom in omejenosti družbe časa v katerem je živela. Umetnico pooseblja še zelo mlada Valentina Cervi, ki s svojo interpretacijo še dodatno izostri poteze Artemi-siinega lika in poguma, ki je označil vse njeno življenje. Sreda, 16. decembra, Rai 1, ob 03.10 Frida Režija: Julie Taymor Igrajo: Salma Hayek, Alfred Molina, Edward Norton, Antonio Banderas in Valeria Golino Julie Taymor je ob sodelovanju in nastopu enkratne Salme Hayek poskrbela za izredno pripoved o življenju in delu mehiške umetnice Fride Kahlo. Film, ki je ob svojem izidu naletel tudi na precejšnje kritike, pa je vsekakor pripomogel k spoznavanju izjemnega ženskega lika ter časa, krajev in ljudi kjer in s katerimi je Kahlova živela. Petek, 18. decembra, Rai 2, ob 21.10 Alla ricerca di Nemo Režija: Andrew Stanton in Lee Unkrich Igrajo: Albert Brooks, Alexander Gould, Willem Dafoe, Bill Hunter in Nicholas Bird Nemo je zvedavi prvošolček, ki živi z ovdovelim očetom Marvinom na robu koralnega grebena. Marvinovi strahovi pa se uresničijo še na prvi šolski dan, ko Nemo prekriža pot potapljačem, ki ga ulovijo in odnesejo v zobozdravnikov akvarij v Sydney. Marvin se nemudoma odloči poiskati in rešiti svojega sinka, na poti pa spozna vedro in prijazno, vendar pozabljivo, modro ribo Dory. Leta 2004 je film prejel oscarjevo nagrado. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV LEON RUPNIK SESTAVIL LAKO TR2ASKO PREDMESTJE Z BOLNIŠNICO RAZČLE NJEVALEC AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA, JUŽNA ... NEKDANJI TURŠKI VELIKAŠ BERI PRIMORSKI DNEVNIK ZAVETNIK KRAJA LEPOTNA KRALJICA ODUČEN BRAZILSKI NOGOMETAŠ RAMON NOVARRO FR. FILOZOF (BLAISE) VRSTA UGANKE, PREMETANKA RUSKI PIANIST IN KLAVIRSKI PEDAGOG (LEV) PRISTANIŠČE V JUŽNI ITALIJI (ORIO.) SPODNJA OKONČINA GLINA, ILOVICA VZDEVEK OLIVERJA MLAKARJA ITALIJANSKI REŽISER (ALBERTO) ROD LAVER ROJAKINJE FIDEL CASTRA USTANOVIT. LLOYDA ADR. AFRIŠKI VELETOK BOLEZEN SPOLOVIL ZUNANJI VIDEZ (ANGL.) PREBIVALEC GORATE GRŠKE POKRAJINE PRAKANTON V ŠVICI NEKDANJI NOGOMETNI VRATAR SZ DASAJEV PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK KOCIJANČIČ IGOR PREBIVALKA NEM. DEŽELE OKRASNA RASTLINA TAZIO NUVOLARI GL. MESTO AFGANISTANA / VEDA O LASTNOSTIH IN SPREMEMBAH SNOVI NAJVIŠJA GORA V TURČIJI NATURA VRSTA ORGANSKE SPOJINE BIBLIJSKO IME ZA PALESTINO VERIŽNI SKLEP KOFI ANAN FRANCOSKI IZDELOVALEC KLAVIRJEV (SEBASTIEN) MESTO V NEMČIJI BORZNI POSREDNIK BRIGA, SKRB DEBELA PAUCA "5VEDSKI" TURKU JAMAJŠKA GLASBA ŠPORTNIK WINDSURFA AZIJSKA DRŽAVA RUPEL ALDO NEKD. ARG. NOGOMETAŠ (RAIMUNDO) GORA V SLOVENIJI, NAD COLOM NOGOMETNI KLUB IZ BERGAMA ITALIJANSKI POLITIK (SILVIO) JADRANSKI OTOK NAŠ ŠPORTNIK PIVK KORDILJERE FERARRIJEV VOZNIK F1 (FELIPE) ŠPORTNA PANOGA PAOLE CIGUI ALOJZ REBULA ZVOČNI ZNAK ZA PREPLAH SPLAVILO OLEPŠAVA, OKRAS ZOLA EMILE NEMŠKI SLIKAR (FRANCIS) KEM. ZNAK ZA TANTAL TEŽA OVOJNINE CIGAN MESTO V SEV. ITALIJI NAJFINEJŠI MAVEC ITAL. RADIO-TEUVEIJA EDUARDO DE FIUPPO CIGARETNI OSTANEK, ČIK NEM. ADMIRAL (ERICH) KRAJ PRI NOVI GORICI DEZIDERIJ ERAZEM OTTO HAHN JOSIP TAVČAR PRIPADNIKI DINARSKE RASE STANJE, KI SE MALOKDAJ POJAVI ALEKSANDRIJ-SKI VERSKI REFORMATOR ALAN JONES ŠVICARSKI SLIKAR (JOHANNES) RIMSKA ŠTEVILKA DVE RAZNOBARVEN POLDRAGULJ ORGANSKO VEČANJE SLOVARČEK - ABO = švedsko ime za finsko mesto Turku • BARODA = mesto v Indiji • BOTT = nemški slikar • ERARD = francoski izdelovalec klavirjev • IRNERI = ustanovitelj Lloyda Adriatica (Ugo) • OBORIN = ruski pianist / RADIO IN TV SPORED Sobota, 12. decembra 2009 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka Lupo Alberto - V mestni džungli 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija, sledi Čezmejna tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Nan.: Julija 6.30 Aktualno: Unomattina Week End 9.35 Aktualno: Settegiorni 10.25 Aktualno: ApriRai, sledi vremenska napoved 10.40 Aktualno: Tuttobenessere 11.30 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. E. Isoardi) 13.30 17.00, 23.05 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy Driver 14.30 Aktualno: Le amiche del sabato 16.55 Vremenska napoved 17.10 Aktualno: A Sua immagine 17.40 Dnevnik L.I.S. 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'Eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Affari tuoi - Speciale per due 23.10 Aktualno: Telethon (v. M. Carluc-ci, F. Frizzi) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rai Due 6.00 Aktualno: Cercando cercando 6.15 Aktualno: Tg2 Eat Parade 6.25 Aktualno: L'avvocato risponde 6.35 Aktualno: Inconscio e magia 6.45 Variete: Mattino in famiglia 10.05 Variete: Ragazzi c'è Voyager 10.25 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.55 Aktualno: Quello che 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 20.30 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Aktualno: Telethon (v. M. Carluc- ci, i. F. Frizzi) 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.25 Žrebanje lota 21.05 Nan.: Close To Home 22.40 Šport: Sabato Sprint 23.30 Nočni dnevnik 23.40 Dok.: Tg2 Dossier, sledi Tg2 Storie 1.05 Aktualno: Tg2 Mizar Rai Tre 6.00 1.40 Aktualno: Fuori orario - Cose (mai) viste 7.00 Risanke 8.05 Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco 9.00 Aktualno: Art News 9.40 Smučanje: SP Veleslalom (Ž) 10.40 Smučanje: SP Superveleslalom 11.45 Aktualno: sledi Tgr Italia Agricol-tura 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimanale, sledi Tgr BellItalia 12.40 Smučanje: SP Veleslalom (Ž) 14.00 19.00, 23.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Ambiente Italia 15.50 Dnevnik - kratke vesti 15.55 Šport: Sabato sport 18.10 Šport: 90° minuto serie B 18.55 Vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa (v. F. Fazio) 21.30 Aktualno: Nati liberi (v. L. Colo) 23.50 Aktualno: Un giorno in Pretura 0.50 Dnevnik in vremenska napoved 1.00 Aktualno: Tg3 Agenda del Mondo u Rete 4 7.35 Nan.: Genitori in diretta 8.10 Nan.: Tequila & Bonetti 9.00 Dokumentarec 9.30 Aktualno: Vivere meglio 11.00 Aktualno: Cuochi senza frontiere 11.30 Dnevnik in prometne vesti 12.30 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Popoldanski Forum 15.10 Nan.: Poirot 17.00 Nan.: Psych 17.55 Dok.: Correndo per il mondo 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.30 Nan.: Bones 23.15 Nan.: The Unit 0.00 Šport: Guida al Campionato 0.30 Aktualno: Passwor*d il mondo in casa 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Glasb. odd.: Loggione 9.30 Talk show: Maurizio Costanzo Show 25 anni (pon.) 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 23.45 Resničnostni show: Grande Fratello 14.00 Talent show: Amici 16.00 Aktualno: Verissimo (v. S. Toffanin) 18.50 Kviz: Chi vuole essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: Chi ha incastrato Peter Pan? - Il meglio (v. P. Bonolis) 0.05 Nan.: Missing 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved C/ Italia 1 6.15 Nad.: Still Standing 7.00 Risanke 10.45 Aktualno: Cotto e mangiato 11.05 Nan.: E alla fine arriva mamma! 11.30 Aktualno: Tv moda 12.25 Dnevnik in športne vesti 13.40 Nan.: Per tutta la vita! 14.05 Film: Austin Powers - La spia che ci provava (kom., ZDA '99, r. J. Roach, i. M. Myers) 15.00 16.00 18.05 18.30 19.00 19.40 21.10 17.15, 20.30, 22.05, 23.55 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: Merry Christmas, Drake & Josh (kom., ZDA, '08, i. D. Bell) Nan.: Quelli dell'intervallo Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Mr. Bean Film: Asterix contro Cesare (anim., Fr., '85, r. P. Brizzi) Film: Il re scorpione (pust., ZDA, '02, r. C. Russell, i. K. Fu) 8.05 Aktualno: Storie tra le righe 9.00 Šport: Volley Time 10.10 Nan.: Daniel Boone 10.50 Talk show: Formato famiglia 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.45 Borgo Italia 13.10 Aktualno: Fede, perche no? 13.15 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 14.00 Aktualno: Assessorato allo sport, sledi Passione sport 14.20 Aktualno: Qui Cortina 14.30 Aktualno: Hard Trek 15.40 Šport: Super Sea 17.00 Risanke 19.00 Variete: Ciacole no fa fritole 19.10 Musica, che passione! 20.00 Športne vesti 20.05 Variete: Campagna amica 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: The prophet's game ('99, r. D. Worth, i. D. Hopper) 22.55 Aktualno: Qui Tolmezzo 23.35 Stoa LA 7.00 10.10 10.45 12.00 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 20.00 20.30 21.35 23.30 0.30 La 7 Aktualno: Omnibus - Week End, sledi Omnibus Life - Week End Aktualno: L'intervista Nan: Le inchieste di Padre Dowling Aktualno: InnovatiOn Dnevnik in športne vesti Nan.: Jag - Avvocati in divisa Film: Omicidio al neon per l'ispet-tore Tibbs (polic., ZDA '70, r. G. Douglas, i. S. Politier) Film: Un maggiolino tutto matto (kom., ZDA '69, r. R. Stevenson, i. D. Jones) Nan.: I Magnifici sette 1.20 Dnevnik Resničnostni show: Chef per un giorno Nan.: L'ispettore Barnaby Variete: Victor Victoria - Senza filtro Dnevnik ^ Tele 4 7.00 S.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.00 Dnevnik (t Slovenija 1 6.15 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke (pon.) 7.25 Križ Kraž 9.10 Film: Kino Kekec 10.45 Polnočni klub (pon.) 12.00 Tednik (pon.) 13.00 17.00, 22.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.20 Film: Pismo Božičku 15.55 17.25 Sobotno popoldne 16.00 O živalih in ljudeh 16.10 Zdravje 16.30 Usoda 16.35 Nasvet 17.15 Ozare 17.40 Na vrtu, oddaja Tv Maribor 18.05 Nagradna igra 18.10 Z Damijanom 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 19.20 Utrip 19.50 Gledamo naprej 19.55 Filmski spodrsljaji 20.05 Igramo se z zvezdami 21.05 Miss sveta 2009, posnetek 23.05 Ars 360 0.00 Nad.: Usodna nesreča 0.35 Nad.: Strasti (pon.) 1.05 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 12.12.1991 1.30 Dnevnik (pon.) 1.50 Dnevnik Slovencev v Italiji (t Slovenija 2 7.15 z arhiva TVS - Tv dnevnik 12.12.1991 7.45 Polemika (pon.) 8.40 Posebna ponudba 9.05 Circom regional (pon.) 10.25 SP v alpskem smučanju, veleslalom (Ž) 11.55 SP v biatlonu 12.40 SP v alpskem smučanju, veleslalom (Ž) 14.10 SP v biatlonu 15.00 Nad.: Samo bedaki in konji (pon.) 15.55 EP v plavanju 18.25 SP v nordijskem smučanju 19.30 Nogomet: Chelsea - Everton 21.30 Bleščica, oddaja o modi 22.25 Miloš Mikeln, portret 23.35 Film: Snežna plast (pon.) 1.10 Nad.: Številke (pon.) 1.45 Tranzistor (pon.) 12.00 13.45 Dnevni program 12.15 Smučanje: SP v alpskem smučanju, veleslalom (ž), 1.vožnja, povzetek 12.45 Smučanje: SP v alpskem smučanju, veleslalom (ž), 2.vožnja, prenos 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti 14.20 Smučanje: SP v alpskem smučanju, super veleslalom (m), povzetek 15.00 Potopisi 15.30 Zoom 16.00 23.30 Vsedanes aktualnost 16.30 Arhivski posnetki 17.15 Globus 18.00 Dokumentarec: Msgr. Paskal Gujon 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 21.55, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športne vesti 19.30 Jutri je nedelja 19.40 Vzhod - zahod 20.00 Festival otroških pesmi 22.10 Glasb. odd.: In orbita 22.40 »Q« Trendovska oddaja 0.15 Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.30 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vreme in kultura (pon.) 12.00 0.00 Videostrani 17.00 Hrana in vino (pon.) 18.00 Kultura: Drugačni Štefan Galič, 2. del 18.30 Izzivi mladih (pon.) 19.15 Settimana Friuli 19.40 Monitor 20.00 Duhovna misel 20.15 Tedenski program 20.30 Primorski tednik 21.30 Glasb. odd.: Z Mojco po domače 23.00 Veliko platno RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro Jutro; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert; 11.15 Sobotni mix; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Ne-diški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 10.10 Vtisi s sejma knjige v Pulju; 10.45 Izlet; 11.00 Kulturno življenje na Bovškem; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja; 14.45 Du jes?!; 15.30 DIO; 16.15-19.00 SMS - Lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Prenos radijskega dnevnika RASLO; 19.45 Radijska kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Capo-distria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Najlepša viža meseca; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po... ; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Izlivi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni večer; 21.20 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 11.15 Zapisi iz močvirja; 11.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturni val; 14.20 Obvestila; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.30 Novice; 17.45 Športna oddaja; 18.50 Napoved sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 14.25 Divertimento; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza: Monica van Paemel; 18.30 V podvečer; 20.00 Posnetek opere Bo-huslav Martinu; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 28 Sobota, 12. decembra 2009 ŠPORT / jasno XX zmerno C—Ü3 oblačno oblačno ó rahel dež a a zmeren °° dež .A. močan 6b dež nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA Konec tedna bo z Balkana začel dotekati mrzel zrak. V Nad večjim delom Evrope je obsežno območje visokega višjih plasteh ozračja bo zlasti danes dotekal nekoliko bolj zračnega pritiska. Z vzhodnimi vetrovi doteka nad naše vlažen zrak. V prizemlju pa bo pihala burja. kraje vlažen in vse hladnejši zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 16.21 Dolžina dneva 8.45 LUNINE MENE Luna vzide ob 3.30 in zatone ob 13.23 BIOPROGNOZA Danes bodo najbolj občutljivi ljudje v notranjosti države imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. PLIMOVANJE Danes: ob 0.17 najnižje -14 cm, ob 6.39 najvišje 45 cm, ob 13.47 najnižje -54 cm, ob 20.14 najvišje 22 cm. Jutri: ob 1.10 najnižje -11 cm, ob 7.16 najvišje 45 cm, ob 14.21 najnižje -59 cm, ob 20.54 najvišje 27 cm. SNEZNE RAZMERE (v cm) Kanin....................- Piancavallo............20 Vogel..................25 Forni di Sopra.........10 Kranjska Gora...........- Zoncolan..............40 Krvavec................40 Trbiž...................10 Cerkno..................- Na Žlebeh.............10 Rogla....................- Mokrine...............45 Mariborsko Pohorje . . . . - Podklošter..............- Civetta...............110 Bad Kleinkirchheim . . 35 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER gng Su5 rahel sneg sneg M&B sneg fronta hladna fronta okluzija izobara Csredisče a sredisce ciklona ^anticiklona M. SOBOTA MARIBOR 01/2 O 1/3 Prevladovalo bo oblačno vreme. V Julijskih Alpah in na zahodu bo povsem oblačno vreme;v Julijski krajni pa bolj spremenljivo. V Julijcih in v Karnijskih Predalpah bo rahlo snežilo. Ob morju bo pihala okrepljena burja, v sunkih do okoli 70-80 km/h. Večerne temperature bodo nižje od jutranjih. Večinoma bo oblačno, občasno bo predvsem v vzhodni in južni Sloveniji naletaval sneg. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 1, na Primorskem do 4, najvišje dnevne od 1 do 3, na Primorskem okoli 8 stopinj C. TOLMEČ O -5/0 CELOVEC O -3/1 TRBIŽ O -6/-1 O-6/2 KRANJSKA G. O GRADEC -2/0 3 o -4/-2 S. GRADEC ^ v^ O O PORDENON -1/6 O TRŽIČ -3/-1 CELJE -3/-1 O , MARIBOR O-2/0 ¿h, PTUJ O ~ M. SOBOTA O-3/0 ČEDAD O -1/6 <25x GORICA O ° N. GORICA A 1/7 ^ 3/6 ' O KRANJ LJUBLJANA -2/0 POSTOJNA O -3/1 KOČEVJE Č O J ČRNOMELJ ZAGREB -1/2 Po vsej deželi bo prevladovalo spremenljivo vreme. Oblačnost bo nekoliko gostejša na zahodu in v hribovitem svetu. Ob morju bo pihala okrepljena burja v sunkih do okoli 70-80 km/h. Po nižinah pa bo zmerne jakosti. Kar mrzlo bo. (NAPOVED ZA JUTRf Jutri in v ponedeljek bo na Primorskem delno jasno z burjo. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno, hladno in vetrovno. V nedeljo bo predvsem v jugovzhodni Sloveniji občasno še naletaval sneg. zmeren za gledališčnike, za športnike Za'n^m bSUrsKi dnevnik še bližji-da bi Jim bu leto 2010 ¡e zev t^v^uw^r^tÄ.P«»«-'' 210 evrov in jo je bodo tudi objavljali SSSmsks^ z nakazilom na eneg Banca mí rividale - Krneča " nodružnica Trst sv. ITS6 P 0301° ____«nnr\r>l <5102 Banca di CWidale- nk>. podružnica Banca dl Clv.dale -Kmet žnicaTrst Zadružna banka Doberdob Zadružna kraška banka ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 , računa: 1T56 F• OM™ ££ 000000019^2 št- računa: 0100000! 0730 št. računa: IT7H-« VJUI - „„„.primorski" Hmorski dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji.