.. LI 5T ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO ^logajači ^ ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER ii, igig, AT POST OFFI CE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879- "J^faesloga tlacij STEV. (No.) 61. CHICAGO, ILL., TOREK, 23. MAJA 1922. LETO (VoL) VIU, REVOLUCIJA V BULGARIJI. Radikalci prišli na površje. Ministrski predsednik Stamboulisky proglasil republiko. Dunaj, 22. maja. — Kakor blisk je švignila novica med širni svet zadnjo nedeljo zjutraj, da je na bulgar-skem izbruhnila revolucija. Prva poročila naznanjajo, da je bulgarski kralj Boris ubežal v Varno, in da je proglašena Bulgarska za republiko po ministrskem predsedniku Stam-boulisky-u. Drugo nekoliko podrobnejše poročilo pravi, da so izbruhnili poulični boji in da po kratkem a krvavem boju. kjer je obležalo nad 200 mrtvih. so prešli uporniki v premoč in zasegli vlado. Poulični boji v Sofiji se nadaljujejo in nova vlada je proglasila vojno stanje v Sofiji. Revolucija je bila umetno organizirana pod direktivnim vodstvom ruskih revolucionarjev. Odkar je anti-boljševiški vodja Wrangel organiziral svoje sile na Balkanu za vpad v Rusijo niso zamudili tudi ruski revolucionarji nobenega trenutka. S tem, da so zanesli revolucijo na Bulgarsko so dosegli velik vspeh, ker s tem je preprečen prevoz Wran-glovih sil čez bulgarsko ozemlje. Poročila pravijo tudi, da je nova revolucionarna vlada na bulgarskem izdala ukaz, da se ima izgnati vse častnike Wranglove armade, ki so baje že pripravljali po bulgarskem pot za transportacijo svojih čet. IRCI SO SE POGODILI. RAZNE N0YICE. JUGOSLOVANSKE NOYICE. I IZ DELAVSKIH KROGOV. KITAJSKI PREDSEDNIK HSU V OPOZICIJI PROTI GENERALU WU. Peking, 22. maja. — Kakor kažejo znamenja kitajskega položaja, bo prišlo najbrže v kratkem do spora med predsednikom dosedajne kitajske republike in generalom Wu. Vsaj tako je pričakovati iz sedaj razvidnih preobratov. Kitajski pred-sedni Hsu zahteva, da bi general \Vu vrgel svojo silo nadalje v boj proti Ča ngu in istega popolnoma uničil v Ma ndžuriji, dočim je Wu drugega nasprotnega mnenja. TIHOTAPCI IN VLADNI DETEKTIVI V BOJU. El Paso, Tex., 21. maja. — Rano v jutru so trčili skupaj tihotapci "železne vodke" wiskey-a in obmejni vladni prohibicijski detektivi. Tihotapci so bili oboroženi z vojaškimi puškami in vnel se je pravcati boj, ki je trajal par ur. Po končanem boju so našli 8. tihotapcev mrtvih, ostali so pobegnili brez sledu nazaj čez meksikansko mejo. Ti u-boga vodka, koliko preglavice si že naredila ljudem! NAROČNIKOM NAZNAlfJE! Radi cerkvenega praznika v četrtek 25. maja na dan "Vnebohoda Gospodovega'*, ne bo izšel naš list. Toliko naznanje vsem naročnikom! Oba voditelja Michael Collins in Eamon De Valera sta podpisala mir. Dublin, 22. maja. — Po dolgi po-1 litični borbi, katera je večkrat do-j vedla do krvo prelitja med njima, ste se obe stranki, tako Collinsova, ka-j kor De Valera, sporazumeli, da se predloži v odobritev irskemu narodu j tako mirovno pogodbo z Anglijo, ka-| kor tudi, komu izmed voditeljev irski narod zaupa svojo usodo. Vse to bodo odločile irske državne vo-1 lit ve. ki so razpisane za prihodnji mesec junij. Obe stranki ste baje tudi prišle do kompromisa, da se naj sestavi za državne volitve koalicijski tiket, na katerem bodo lahko zastopane pro-porčno vse stranke. Tako upajo, da se bodo zedinile vse stranke in da bo domači notrajni boj prenehal. Seveda je pri tem pa še vedno vprašanje, kako bo odločila večina irskega naroda s svojimi glasovi glede mirovne pogodbe z Anglijo. Ce se pomisli, da velika masa irskega naroda še vedno simpatizira za popolno svobodo in popolnoma neodvisno irsko državo, je še vedno vprašanje glede irske usode. Sliši se tudi, da v Londonu angleški državniki niso nič preveč zadovoljni s tem sporazumom med irskimi strankami. Temu se seveda ne-more nihče čuditi, ker Anglija je sama sejala prepir med ubogimi Irci. Saj se je čulo iz zanesljivih virov, da je k organiziranju Collinso-ve stranke največ pripomogla sama Anglija s svojim denarjem. Zato ne bo tudi nič čudnega, ako bo poskušala zasejati neslogo tudi sedaj med vrste irskega naroda, ko se bo šlo za odločitev, kjer bo irski narod pri volitvah s svojimi lastnimi glasovi povedal javno, kaj si želi in kaka naj bo bodoča njegova država. Gotovo je tudi, da bo odločil usodo Irske stari lisjak Lloyd George, ki se je pravkar povrnil iz genovske ekonomske konference, kjer je bil zaposljen več tednov in vsledtega ni mogel nadzirati gibanja irskih strank. Kar bo on odločil tako bo, tega mnenja so skoro vsi politični opazovalci. To pa zato, ker za enkrat je Irska še preslaba, da bi z mečem v roki si izvojevala svoje pravice do popoldne neodvisnosti. Pravica pa tudi ne bo našla nobene milosti v očeh mačehe Anglije, ker ona pravice ne pozna, vsaj v pogledu irskega položaja ne ! Zato je skoro gotovo, da Irci, se bodo morali še naprej biti za svojo "staro pravdo." PARNIK SE POTOPIL; 98 JIH UTONILO. Paris, 22. maja. — jj^adnjo soboto večer se je potopil francoski atlan-tiški parnik Egipt blizu otoka U-shant, ki se nahaja par deset milj južnovzhodno od pristanišča Brest. Na krovu se je nahajalo 236. potnikov od katerih 98. je našlo smrt v valovih. Vzrok nesreče je bil. da je radi neprevidnosti v kretanju par-nikov zadel v parnik neki tovorni parnik Seinne, ki je pa povzročil na parniku tako hudo poškodbo, da je parnik Egipt izginil raz površine v 20-tih minutah. HARDING ZAHTEVA OD ŽELEZNIŠKIH DRUŽB, DA ŽNIŽAJO VOŽNJO CENO. Washington. D. C., 22. maja. — Predsednik Harding je izdal zadnji teden posebni poziv na vse železniške družbe, da naj iste upoštevajo dobo. skozi katero gremo nazaj k normalnosti. Zato, ker vse je že znižalo cene bodisi produktom ali drugi stvari, je dolžnost tudi železniških družb, da slede v to smer, da bo mogoče čimpreje dospeti nazaj k pravi normalnosti. BOLJŠEVIKI POTOPILI ITALIJANSKI PARNIK. Genoa, 22. maja. — Mej tem, ko je ruski zunanjni minister Čičerin stiskal roko italijanskim zastopnikom na konferenci in pel slavo v svojih govorih Italiji, so obrežne baterije v črnem morju poslale na dno italijanski parnik Marte, ki je peljal živila in druga potrebna sredstva za postajo italijanskega rdečega križa na ruskem. Svoje življenje je zgubilo skoro polovico ljudi, ki so bili na parniku. NEMCI KUJEJO NOVO ZAROTO PROTI FRANCIJI. Paris, 22. maja. — Iz verodostojnih virov prihajajo vesti o tajni zaroti pruskih militaristov, da so oni pripravljeni o prvi priliki planiti na Francijo in ji iztrgati nazaj Alzaci-jo in Lorraine. Francoski krogi so zelo razburjeni radi te vesti. WASHINGTONSKA POGODBA RATIFICIRANA NA JAPONSKEM. Tokio, 22. maja. — Japonska državna zbornica, je danes odobrila predloženo ji razoroževalno pogodbo. Ena tretjina japonskega vojaštva je baje že zapustila ozemlje v Shantungu. Ostale pogodbene predpise se bo v kratkem izvršilo, tako se je izjavil državni department japonskega kabineta. ' LLOYD GEORGE UŽALJEN. Paris. 22. maja. — Ko se je peljal britanski ministrski predsednik Lloyd George skozi Paris, zadnjo soboto, bi ga imel baje sprejeti francoski ministerski predsednik Poin-care, toda tega ni storil, dasi je to obljubil. Čisnikarski poročevalci trdijo, da se je čutil Lloyd George u-žaljenega in. da ni hotel na pariški postaji De Lyon raditega sprejeti nobenega časnikarskega poročeval- ca. Holy Name možje in fantje, boste ta mesec roke križem držali? Boste slaker-Ji? Katoliški časnikar izpostavlja svoje prsi, da tvoje varuje. Poročno darilo ptujskega okraja h kraljevi poroki- V Ptuju se je sestavil pod predsedstvom vodje o-krajnega glavarstva dr. Otmar Pirk-maierja poseben odbor zastopnikov ptujskega, ormožkega in rogaškega okraja, potem mesta Ptuj, vinogradnikov, industrijcev ter obrtnikov, ki namerava v znak udarnosti pokloniti Nj. Vel. kralju posebni poročni dar. Na tozadevnem sestanku v Ptuju dne 30. marca t. 1. je bil sprejet predlog. da naj obstoja ta dar v okusno aranžirani skupini glavnih gospodarskih proizvodov okraja. Domača o-brt in umetnost bo zastopana v u-metniško izdelanih z narodnimi rez-ljanimi motivi ter s slikami okrašenih sodih, v katerih bo najboljši vinski pridelek haloških, ormožkih, slo-venjegoriških in rogaških vinskih goric. Cela skupina bo, preden se odpošlje, razstavljena v Ptuju ter se namerava porabiti izkupiček razstave za sklad protituberkulozne lige v Ptuju. Slov. Samomor. V petek popoldne se je v Mariboru v svoji pisarni v Gregorčičevi ulici z brovningom v sence u-strelil 261etni sin umrlega kamnoseškega mojstra Karel Kocjančič. Zadel se je tako nesrečno, da je trpel celo popoldne. Njegova mati ga ni pustila prepeljati z rešilnim vozom v bolnišnico, ker je želela, da umrje doma. Nesrečnež je imel pred seboj tia mizi list, na katerem je napisal vzroke obupa. Kocjančič se je čutil že <11 je časa nesrečnega, ker so mu nagajali radi samostojnosti v obrti. Imel je tudi večje obveznosti napram italijanskim dobaviteljem kamenja. Električno železnico v Ljubljani nameravajo razširiti na Vič. v Moste in.v Šiško. Stalo bi to 48 milijonov kron. Predlog občinskega sveta pa je. da se izpelje električna železnica po celi ljubljanski okolici in naj bi pri tem sodelovale vse okoliške občine. Ljubljanski župan je dobil nalogo, da stopi v ta namen v stik s okoliškimi občinami. SJ.AB VPLIV NA JAVNOST. Previdnost in premišljenost je najboljše sredstvo s katerim se človek: čestokrat obvaruje hudega in slabega. Premagati samega sebe je nekaj najbolj heroičnega. Zato, kdor je v stanu premagati samega sebe je največji junak. Kolikokrat se človeku zgodi krivica, da se peni same jeze, toda če je toliko junaka v njem, da to mirno prenese in premaga samega sebe. — je junak! Takega občuduje vse in pred njim ima vsakdo rešpekt. Tako je tudi z nami delavci. Na stavke odhajajo sedaj ti, sedaj ml itd. Tn seveda gotovo je, da kapitalisti j ne odprejo radi svojih grabežljivih in Iakomnih rok. Da roka kapitalistov se ne odpre, pa magari naj mr-jejo mase radi pomankanja. To vemo mi, to ve javnost in to ve vsakdo, ki je dostopen resnici. In zato ko odhajamo delavci na stavke, o kako podtikajo žerjavico pred nas z namenom, da bi jim jo mi razpihali. i To delajo s zakrknjenim namenom, češ, ko se bodo delavci umazali v razburjenosti svoje dobro ime, bodo izgubili svoj vpliv med javnostjo iri zmaga bo naša. Zato pa posebno apeliramo, delavci, zdržite se mirno na svojih stavkah, pokažite se, da ste vi gentlemani in da kapitalisti so lopovi najpodlejše vrste, ker vam podtikajo vse mogoče stvari, samo da bi vas razburili. S tem. da boste pri takih prilikah premagali samega seber boste zadali kapitalistom najhujši udarec v njih lakomni obraz. S tem boste pa tudi obdržali rešpekt mec? javnostjo, ki bo simpatizirala z vamr ob času volitev itd. Zato pri vsaki stavki se naj doseže zmago z mirnim potom, pa bo delavstvo dobivalo od dneva do dneva boljši kredit. Nasprotno pa bo pri kapitalistih. ker se poslužujejo umazanosti in zahrbtnosti, zato ne bodo dosegli med javnostjo drugega, kakor slab vpliv. DENARNE POŠILJATYE. Vsem pošiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar v Jugoslavijo v kronah in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini, kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih. Vcerajšne cene so bile: Jugoslovanskim kronam: 500 kron ..............• • .$ 2.35 50 1000 kron ............... 4-20 100 5000 kron ............- •. 20.00 500 10000 kron ................ 40.00 1000 Italijanskim liram: Ur ..................$ 335 lir .................. 6.2s lir ................... 29.00 lir .................. 57-00 Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $25-oo do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75- računamo $1.00. Od $75 00 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po 1 c in pol od vsakega dolarja. Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava. Za vsa nadaljna navodila pišite na: BANČNI ODDELEK "EDINOST* 1849 West 22nd Street Chicago, HL fi ° H H==g=; H »g.iVj^.,! 'j.; . , EDINOST. QLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V Izhaja trikrat na teden. AMERIKI, Slovenian Franciscan Press W. aand Street, Chicago, I1L Telephone: Canal 98. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Tri-Weekly by ■LOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. aand Street. Chicago, 111. ■tatered as second-class matter October 11, 1919, at the post office at Chicago, 111. -■. under the Act of March 3, 1879- ODPRTO PISMO Dr. J. Kernu, vrhovnemu zdravniku S. N. P. J. Cleveland, Ohio, (Konec.) Trezno misleči Vaši kolegi, gospod doktor, so to tudi storili in mi-i-lim, da jim zato ni krona z glave padla. Samo par zgledov: Le question qui nous occupe (agitur cie abortu), tako Dr. Begin, "est un des proble-mes les plus eleves de la pratique medical, consideree dans ses rapports rvec les lois religieuses et civiles, avec la morale. Les procedes opera-• l(-ires sont subordonnes a la question plus etevee de sa justification d' rpres le regies du droit et les principes generaux de la morale religieuse et philosophique." Neki drugi Vaš stanovski tovariš, Dr. Villeneuve, pravi: "Cette question est dominee par un element essentiellement moral et religieux." Potem, ko je Dr. Rouxeau ugotovil, da nobena družba ne more ignorirati naravno-nravnega in versko moralnega prava, ne da bi kompromitirala svojo prihodnjost. nadaljuje: "La medecine elle meme, malgre le cercle assez vaste dans laquel elle promene une sorte d' independence necessaire a son action, ne put se soustraire a cette domination, sans laquelle cette independance degenere en profonde et effrovable anar-chie." Da, da. gospod doktor, če hočete vi Eskulapovi sinovi, ne samo s spretno roko. ampak tudi z mirnim srcem izvrševati svojo prakso, morate vprašati, kaj pravi naravno-božja postava o njej. Ako nočete, ni čuda če padete v jamo zmot, ker ste kot taki glede zadnjega cilja, ki mora biti maestrale vsega človeškega dejanja in nehanja. slepi, potrebni voditelja. Pa, če bi bilo' to usodno samo za vas, naj bi bilo, volenti non tit iniuria. T odi z T: vami gredo tisoči, ki občudujejo vašo znanost, ne pomislijo pa. da ste v versko nravnih vprašanjih po večini abecedarji. Seve, če slepec slepca vodi. oba v jamo padeta. Milijone umorov in še veš milijonov življenj, ki jim je bila vzeta možnost vskaljenja, imate zdravniki na vesti. Kajti po moralnih načelih je zamoritev življenja, ki še ni zagledalo luči sveta, prav tako umor, kakor ugonobitev življenja, ki mu ta luč že zahaja. Vi. medicinarji, s tako skrbjo hodite okrog razkrajajočega se življenja, nasprotno pa. s kako mrzlo roko uničujete porajajoče se življenje. Na neotnaltuzianskem kongresu v Haagu 1. 1910. se je baliala predsednica društva "Federation Universelle de la Regeneration humaine". Mrs. Vicherv, da se je po zaslugi tega društva od 1. 1879.. preprečilo eden in dvajset milijonov porodov. Menite li, gospod doktor, da so bile ekse-| kutivni organ tega društva same konjederke? Ko bi imeli od tega leta sem celotno število teh umorov, sem prepričan, da bi jih bilo za pet sve-' lovnih vojsk, kakor je bila zadnja. Koliko teh gre naravnost na račun zdravnikov, ne morem in nočem določevati. Samo to vem. da veliko. Koliko nenaravnost, tega pa sploh ni mogoče statistično dognati. /. gotovostjo lahko trdim le to, da so v prvi vrsti zdravniki tisti, ki so oto-pili ljudsko vest glede teh manipulacij, da zastopniku morale, ki je glede tega edini kompetenten, niti ne verjamejo, da je to greh. ali celo umor. Kdo more pa navesti število preprečenih koncepcij, katerih račun bo gospodar življenja enkrat tudi vam predložil, akoravno ne izključno vam. Pa tudi Vam, gospod doktor, za vse slučaje, ki bodo sledili iz Vašega in-'Jirektnega nasveta, da to ni samo dovoljeno, ampak bi morala celo država sama ščititi. Morebiti ste Vi. gospod doktor po Nietzschejevem receptu "jenseits von gut und bose", ki Vas take reči ne "badrajo". Če sem streljal v praz-r.o. potem Vas pa nekaj druzega vprašam. Gospod doktor! Ali Vam je znano, kako si plemeniti socialni delavci, brez razlike svetovnega nazora, Velijo glave, posebno zdaj, po toliki izkrvavitvi, kako zajeziti padanje rojstev? S krvavečim srcem gledajo, kako umirajo narodi in si po tragičnem zgledu nekdaj tako mogočnih Grkov in Rimljanov, kopljejo svoj lastni grob. Francozi so z eno nogo že v njem, Nemci stoje ob njem. drugi si ga hitro kopljejo. Seveda samo "kulturni" narodi. Ali Vam je vse to znano? Če Vam je in Vi kljub temu take nasvete dajete in celo državo smrtnega greha dolžite, ker Vam noče iti na roko, potem niste samo gro-1 okop morale, ampak tudi lastnega naroda. Tako početje je po besedah Lerov Beaulieu-ja atentat na narod. To, gospod doktor, je velik greh proti Bogu in narodu, za tacega kot ste Vi ti m večji, ker ste po poklicu dolžni življenje negovati, ne pa države poživljati, naj Vam da proste roke, ljudstvo poučevati, kako naj seje na skalo. — Gospod doktor! Poštena slovenska javnost pričakuje od Vas primerne opravičbe, sicer sami sebi pripišite, če bo sklepala: Komur za pomladno človeško življenje ni nič, temu tudi poletnega in jesenskega ni zaupati. Capito ? Z velespoštovanjem ! Dr. Hugo Bren, O. F. M. Chicago, 14. 5. 1922. "EDINOST*___ ročamo, da bo v Rockdalu slovenski vanje za fundament nekoliko zavlek-frančiškan v nedeljo popoldne in lo. Zadeli so tudi na veliko skalo, —* katero bodo morali najprej razstre- liti. — V našem upravništvu v oknu je izložena popolna slika' naše nove šole, kakšna bo, ko bo vse izdelano. Krasna stavba bo, ki bo ponos Chi-caških Slovencev in cele okolice. — Mrs. Bregantič, naša blaga rojakinja je nekoliko zbolela. Upamo, zvečer 28. maja in v pondelek zjutraj 29. maja. V nedeljo zvečer in v pondelek zjutraj bo imel tudi pridigo. Rojaki naj^pazijo na oznanilo v cerkvi glede vsporeda. Chicago, 111. — V nedeljo teden, 28. maja bodo naši Prekmurci nastopili prvič V( ^ zgodovini Chicaške naselbine s svo- da ne bo hudega. Želimo ji skorajš jo posebno prireditvijo. Igrali bodo ne&a popolnega zdravja, v svojem domačem narečju igro _ "Pogodbo", katero je priredil v pre- Forest City, Pa. — Dragi g. ured-kmurščini Mr. John Horwath in ka-!nik: _ Pošiljam Vam zopet par vr-tero sta učila. Mr. J. Horwath in stic za Vaš list Edinost, kateri se je Mr. Gla vač. Tudi bodo dekleta nastopila z nekoliko prekmurskimi domačimi narodnimi pesmami. Igro priredi novo društvo Sv. Ivana Krst itela. Kdor bi rad čul prekmursko narečje, naj ne zamudi te prilike. Sploh se vabijo vsi Slovenci, da pokažejo Prekmurcem dobro volje, da vsem nam zadnje čase zelo priljubil, posebno še, ko izhaja po večkrat na te- vedno vrše seje med lastniki tukajš nih premogorovov in delavci premo-garji, to nadaljujejo še sedaj. A zaključka ni nikakega. Lastniki trdijo, da delavcem nemorejo plačevati tako visoko, da so stroški večji, kakor skoro izkupiček. To vsak ve. da je popolna sto-procentna laž. Zlasti to potrjujejo računi, ko vendar kažejo, da lastniki še nikoli niso izplačali tako visoke dividende. kakor pa so jih zadnje dve leti. Vsakdo ve, da ta denar si lastniki niso izposodili. Ampak je jasno, kakor beli dan. da so ga pri veri žil i z visokimi cenami pri premogu. Lastniki ne gledajo in ne upoštevajo, kakor je videti teh visokih svojih dobičkov, ampak gledajo in pazijo pa dobro nato. da ubogi delavec ne dobi toliko, da bi vsaj pošteno mogel preživeti sebe in svojo sta Mr. Jakob Stonič odide te dni s družino, svojo gospo Mrs. Stonič za več me- *>ri na' se 'e zapomnijo bogatini, secev v Californijo. Želimo mu. ka (la 1)0 nt( ' za "J'h prišel čas. ko bodo kor tudi njegovi blagi gospej sre-: dajali orimorani odgovor svojemu) čen pot in srečen povratek v našo ^tvarn,^n Bogu od svojega h i seva-I sredo. Predno je pa odšel, je pri-1 n*a na tem svetu. Skopuhi so bili nesel svoj prispevek za našo šolo z naI)ram trpinom delavcem, enako' obljubo, da se bode še dal. Rog ga I)Iac,I(> I,0d<» prejeli pa tudi oni od živi! — Mr. Jakoba Stoniča pozna •;voie^a Stvarnika. Koliko družin vsa Amerika, ker je skoraj ni* na- stra,'a dane«, ko njih očetje ne more-j selbine. katere bi ne bil obiskal ^ JO Pn takih razmerah zaslužiti do-svojo trgovino. Povsodi je bil pri- ^ za življenje. Koliko družin ie: ljubljen in povsoc'i si je s svojim ')rez 'iuhega očeta, kateri se je po blagim značajem pridobil velik., pri- razn,!i lajnah mučil in tam pustil jateljev. svoje zdravje in za tem legel v pre-! — Dr. t"ršič se je preselil v svoje .Vrroh in to v vse v korist novo stanovanje v novi hiši Mr. P,at-' ,astnikom. Kako je jokala in plaka-tistiga. ki je na isti ulici, samo na ,a -nlo priporočamo. Mr> Štef Spiclinu je umrl enoletni sinček. To je že drugi slučaj letos v njegovi družini. Naše iskreno sožalje. —- Mr. Karel Bicek je zbolela in trpi velike bolečine. Vendar, kakor 5e poroča je že izven nevarnosti. Blagi gospej želimo skorajšnega zdravja. — Ustanovili smo Prekmurski cerkveni pevski zbor. Kakor hitro bo mogoče, bodo vsako nedeljo pri eni sv. maši peli prekmurski Slovenci sami. — Priprave za naš fer junija so že v polnem teku. Vse hiti prodajati "številke." — Pri gradnji šole zadnje dni je svoj dolgi nos vtiče tja. kamor ga je najmanj potreba. Naj bi se revček raje spomnil, kako so nosili v miljon-ski sklad in naj bi malo poprašal. kje se nahaja sedaj blagajna tega fonda. Revež je pod vplivom lawndalskih lisjakov, in ko je videl, da rojaki delajo za dobro stvar v Shebovganu ga je ujezilo, da je zašpelil svojo u-čeno klobasico v Prosveti. Sicer pa neumni ljudje itak ne vedo kaj delajo. Taki pa so vsi, ki slede rdečim lisjakom, ki farbajo po svojih listih javnost, da že kar smrdi. Sedaj, ko smo doma in imamo čas, pa delamo okoli svojih hiš. da tako porabimo svoj prosti čas. Eni popravljajo hiše. iste barvajo, drugi gradi novo ograjo itd. Pred kakim mesecem je prodal „ ---J ----—......J ~ j V, ^ ^ ----------------JV l' * motil nekoliko dež. da se je izkopa- na^ rojak Anton Zupančič svojo hi Joliet, 111. — Priloženo Vam pošiljam $3.00 za naročnino Vašega cenjenega lista Edinosti. Dovolite mi, da Vam javno povem, da pisanje Vašega lista mi zelo ugaja. Nisem dolgo Vaš naročnik, naročil sem se bil tedaj samo za pol leta. a v tem času sem spoznal, da Edinost je dober list in ga vsakemu sedaj pridno priporočam. Sedaj sem šele spoznal ideje za katere se Vaš list bori. Vsak zaveden katoličan, ki ni katoličan samo radi biznesa, ampak katoličan v srcu. mora Vam častiti za Vaše delovanje za katoliško stvar. Le tako naprej, narod izpregleduje in bo kmalu popolnoma izpregledal. Z delom se je obrnilo nekoliko na bolie in sedaj še iščejo delavce, le plače so nizke. Na društvenem polju pa imamo ved no dovolj prireditev. Društva vedno delujejo energično za svoj napredek. Veselja se nam ne manjka. Prihodnji mesec v ne<*eljo. dne r8. maja pa bomo imeli v naši naselbini zopet ve'iko in redko slav-Iiost srebrni jubilej, katerega bodo obhajali naš č. g. župnik Father Plevnik. Zato slavnost se že priprav-Ija. da se bo vse v najlepšem redu izšlo. \ se čitfttelie iskreno pozdravljam in želim, da bi vsi delovali za napredek našega vo še zmiraj na slabi stopinji, zato ;c nobenemu ne svetujem sem hoditi za čelom. Kadar se bo kaj odprlo, da se mi bo videlo vredno priporočiti komu. sen priti, bom to rade volje storil. Podati hočem pa tudi malo sliko iz našega narodnega polja. Par let nazaj gre nam še precej povoljno. kar moramo pa pripoznati. da veliko nam pri tem pomaga katoliško časopisje in pa naš naudušeni č. Father Jerše. ki se toliko trudijo, da bi _ . vernike pripeljali na pravo pot in pravega cilja. Seveda ne manjka _ pa tudi tu gori rdečega plevela, kakor povsod drugje. Vendar hvala Bogu, čim dalje manj ga ie. Veliko k temu je pomoget ata Kristan, ki je te backe tako imenitno potegnil za nos. Dolarji rdečih socijev in svobodomiselcev so šli. te sedaj oskrbuje ata Kristan. S tem je pa šel tudi kredit rdečih socijev po vodi. Danes se trudijo na vse pretege tudi tukaj po severnem delu oživeti duh rdečega socijalizma. toda zastonj, narod zmajuje z glavo in sleparjem ne bo sledil na led. Narod sedaj vidi s svojimi lastnimi očmi, kjer je resnica in v tem smislu je tudi obsodil socijalizem, ki ga je samo izkoriščeval, medtem, ko so vpili njegovi voditelji, da se trudijo in bore za delavske interese. \ asi članki so že marsikateremu odprli oči in jih še bojo. Le junaško naprej za ciljem resnice! Od nas se je preselil dober mož in naudu^en delavec na katoliškem po-hu in za katoliški tisk, Mr. Alex Smolnikar. Slovenci ga bomo zelo pogrešali med seboj, ker veliko dobrega je storil za procvit Slovencev v naši naselbini. Preselil se je v New Duluth. (Nadaljevanje na 3. strani.) svoje OO se V NEDELJO POPOLDNE. tedenjski koledar. 28. Nedelja. — 6. po veliki noči. — Jezus govori o pričevanju sv. Duha. — Sv. Avguštin. 29. Pondelek. — Sv. Marija Pači ška. dev. 30. Torek. — Sv. Ferdinand. 31. Sreda. — Sv. Angela Meriči dev. 1. junija. Četrtek, — Sv. Juvencij. 2. junija. Petek. — Sv. Marcelin, muc. 3- junija. Sobota. — Binkoštna sobota. Zapovedan post. Danes se blagoslavlja krstna voda, za celo leto do prihodnje velikenoči. Pri Gloria se zvoni kakor na veliko soboto. 4. junija. Nedelja. — Binkošti. Prihod svetega Duha na apostole in ustanovitev kat. cerkve. PRVA BOŽJA ZAPOVED.—NAŠE DOLŽNOSTI DO BOGA. "Jaz sem Gospod tvoj Bog. Ne i-mej drugih bogov zraven mene." Kaj zapoveduje prva zapoved, in kaj prepoveduje? Zapoveduje nam, da moramo pravega, resničnega Boga spoznati in ga častiti in moliti; prepoveduje nam malikovalstvo, vra-žarstvo, sploh vsako brezbožnost. Spoznavati pravega, resničnega 3oga se pravi: spoznavati in pripoz-navati bivanje, eksistenco Boga in njegovo gospodarstvo nad vsim človeštvom. Pravi, resnični Bog je živi, osebni Bog. Stvarnik nebes in zemlje, ko-jega bivanje oznanje vesoljno stvarstvo. Rekel sem, da vesoljno stvarstvo oznanja in priča o njegovem bivanju. Ni namreč vera sama. ki nas uči. da biva en sam Bog, je tudi naš razum, ki nas tako uči in nam to dokazuje. Ako že vsaka mala hišica potrebuje delavca, ki jo je postavil, jo je sezidal, ako bi bilo neumno in blazno, če bi trdili, da je postala po naključju sama od sebe, koliko bolj blazno je, če kdo trdi da je vesolj stvo postalo samo od sebe po naključju, vesoljstvo. ki je tako veličastno in krasno v svoji celoti kakor v svojih posameznih delih! Koliko bolj blazno, če kdo noče priznavati vsegamogočnega, nad vse modrega stvarnika, ki je vse to vstvaril! Ni pa naša dolžnost samo. da spoznavamo in pripoznavamo Boga, mi moramo tudi častiti in moliti. To rast mu skazujemo z vero, upanjem, ljubeznijo, katere imenujemo tri božje čednosti, in s krepostjo, čednostjo vere, ki je prva med nravni-mi čednostmi. Z vero se klanjamo Bogu kot svojemu vrhovnemu Gospodarju. Z upanjem se zanašamo v njegovo neskončno dobrotljivost do nas. Z ljubeznijo se* klanjamo njegovi neskončni popolnosti. S čednostjo vere skazujemo Bogu češčenje. ki smo mu je dolžni. Kolikor natančneje spolnjujemo dolžnosti naše sv. vere, toliko bolj spolnjujemo prvo zapoved. Spol n j ujmo to zapoved, častimo Boga. On je vreden našega češčenja vsi en neskončne svoje popolnosti, vsled milosti in blagoslovov, ki nam iih podeljuje. Če bomo spolnjevali to zapoved, ki jo lahko imenujemo glavno, temeljno zapoved, bomo lahko spolnjevali tudi druge zapovedi, kajti Bog sam pravi: "Jaz sem Gospod tvoj Bog ... in storim usmiljenje v tisoč rodov tistim, ki me ljubijo in držijo moje zapovedi" (II. Mojzesova knj. 20, 6.) II. — BOG IN SVET. 10.—Boga ni nikjer najti. Pri napredku današnje vede preiskali so že vso prirodo, pa niso nikjer našli kakega Boga. Boga torej ni! Odgovor. — Z vso mogočo natančnostjo sem jaz preiskal svojo žepno uro, pa nisem našel nikakega u-rarja v njej. Vendar pa vem, da mo-. ra biti urar, ki je napravil mojo uro, četudi ga nisem nikoli videl. ii-—Vera v Boga—plod strahu. Strah pred gromom, bliskom in drugimi naravnimi prikaznimi je pri takrat še divjem pračloveku povod, da je človek vrjel v bogove. Odgovor. — Najstarejša zgodovina človeštva ne ve ničesar, da bi bil pračlovek divjak, pač pa ga nam kaže zgodovina na jako visoki duševni stopnji, iz te višine padel je človek polagoma še le pozneje. Pa tudi za čas poganstva smatrali so ljudje bogove kot dobrohotna bitja, od katerih je pričakovati več dobrega kot hudega. Resnico bomo zadeli, če rečemo: Strah ni povzročil vere v Boga, ampak bogotajce, ker se boje večnega sodnika. "Deum esse nemo negat. nisi cui Deum non esse expedit", pravi Bako Verulamski, to je: Boga nikdo ne taji, kakor ta, komur bi bilo koristno, da ni Boga. Če kdo pravi — "Ni Boga", pravi: "Rad bi videl, da bi ne bilo Boga. kajti jaz imam preveč vzrokov, da se moram Boga bati." 12.—Vera v Boga—plod nevednosti. Cesar ljudje niso mogli v naravi razumeti, odeli so v božanstvo . . Le nevedneži pojašnjujejo naravne pojave na podlagi vere. Odgovor. — Naj naštejem nekaj takih "nevednežev"! V matematiki: Euier. Gauss, Cau-chy, Puisiex, Hermite, Laplace — vsi možje globokega verskega prepričanja. V zvezdoslovju : "Kopernik, Kepler. Tvcho de Brahe, Newton, Her-schel (Oče in sin), Piazzi, Oriani, Inghirami, Cechi. Denza, Vicho, Se-chi, Bessel, Olbers, Leverrier. La-mont, Fave, Keil, Heis, Gautier — vsi možje globokega verskega prepričanja ! V fiziki i nkemiji: Huvghens, Učenjaki nočejo ničesar o Bogu vedeti, in sicer so to veliki, sloveči, svetovnoznani učenaki. Odgovor. — V svoji stroki so sloveči, svetovnoznani učenjaki, tega ne bom tajil. V drugih stvareh pa ravnajo ravno tako kakor mali o-troci. Zakaj pa nočejo priznati Boga kot Stvarnika sveta in vesoljstva? Edini vzrok, ki ga navajajo, je njihova trditev: "Kjer se pričenja su-pranaturalizem (tu toliko kakor prepričanje o eksistenci, o bivanju Boga), tam preneha vsaka veda." Če pa te učenjake vprašamo, naj dokažejo to svojo trditev, bodo pa rekli, da se to razume samo od sebe. Kakor da bi se razumelo samo od sebe, da veda in zdrav človešk razum ne spadata vkup! Veda pravi: Ali moram priznati, da je Bog, ali pa ne morem nikakega zadnjega vzroka za svet in njegovo uredbo navesti. Nazum pa pravi: Zadnji vzrok mora biti. Vsaka reč ima svoj vzrok. Torej moram Boga priznati Ni li torej blaznost, če kdo trdi: "Ne, Boga ne maram; sicer pridem s svojim razumom, s svojimi mislimi čez ta svet vun (to pomenja ta beseda "supranaturalizem). prekoračil bi meje vede? Neizprosen zakon o vzrokih zahteva za svet vzrok, ki je zvunaj in nad tem svetom. In če sledimo temu zakonu o vzrokih, mora li radi tega prenehati vsa veda? Ravno narobe! Neznanstveno bi bilo, ako človek, posebno pa celo učenjak odklanja za kako dejstvo vzrok, ki edino pojasnjuje in razlaga to dejstvo. M-—Da je Bog, se ne da dokazati. Da je Bog, ali da bi bil Bog. to lahko verjamemo, lahko slutimo, toda znanstveno, to se pravi z razlogi razuma in pameti, tega dokazati ne moremo. Odgovor. — Znanstven dokaz za bivanje Božje ni nikakor nemogoč, če hoče človek rabiti svoj razum. Katoliški apologeti navajajo mnogo Biot. Euler. Rumford, Galvani, Vol- izvrstnih dokazov v svojih spisih, ta, Davy, Ampere, Cauchv. Liebig, jaz hočem podati samo en dokaz. Faradav, Joule. Hirn. Robert Maver 1 * - • . J,T ,, * ivia\er v,N et Je tu m()ra t . Clausius, Maxwell, Perntner, Roent- vzrok di *#» tu Ti 1 . --.t., 1 aa Je tu- l a vzrok pa ne mo-— zopet sanu možje globokega re hiti v- . * s & rc 1)111 * svetu samem, v nie^ovem verskega prepričanja • ■ ■ Jcguvcm bistvu in naravi; svet je spremen- , r . . ... ' ---J \ mineralogiji: Hauy, Beaudant, I ji v. torej ne obstoji radi svoje last Hausmann ; v botaniki in zoologiji:'ne. notranje potrebe; eksistenca ob-Baer. Agassiz, van Benneden, A1-' stoj sveta ne spada torej k njegove-turn, David. Heude, Latreille, La- mu bistvu. Vzrok njegovega obsto- , 1 — _ . ____ ^ f i * T • — I • cordaire, von Martius, Leunis, Ca stracana, Wiegand — zopet vsi možje globokega verskega prepričanja! V geologiji in paleontologiji: Cu-vier. de Luc, Lyell, Quatrefages. J. Barrand, de Serres, Beaumont, Dau-bree. de Lapparent, d'Omalius, Du-mont, Buckland, Hitchkock, McCul-loch. Contbearre. Sedgwick, Dana, Quenstedt, Pfaff. Fraas. Loosen, Waagen, Mvart — zopet sami možje globokega verskega prepričanja! ja moramo torej iskati v kakem drugem bitju, in sicer izključno v bitju, ki obstoji vsled svoje lastne, notranje potrebe. In to bitje imenujemo Boga. Ta dokaz imenujemo kozmo-logičen dokaz. Na kratko bi se ta dokaz glasil: Nekdo mora biti. ki je svet vstvaril: in tega stvarnika imenujemo Boga. Ravno ta dokaz lahko uporabimo za del sveta, na primer za živa bitja. Lgotovimo najprej dejstva, potem V fizijologiji: Spring Wagner ~ * V a - -* P Volk man n, Vierort, Bernard f1ou-'| j v^- ^n™ rens, Pasteur, Carnov, Pantel. Laen- ^ • ' ™ vidimo nec. H vrti, Ranke-sami-možje glo-'^dr T' l ^T^ T*™* 1 , _ . .. J b od drugih; jabolko od labelcne pe- bokega verskega prepričana. Sploh zi . - , , \ / opozarjam v tem oziru na knjigo ta prihaja zopet od drugega dre- nemškega jezuita Kneller-ja: «Kr-' ""V/'7 T1 * J -zopet od ptica itd.; človek od svojih ščanstvo in njegovi zastopniki v modernem naravoslovju. Brezverski naravoslovci mislijo, da so pojasnili blisk, če so dokazali, da nastane blisk vsled elektricitete; mislijo, da so zadostno pojasnili tek nebesnih teles, če jim je znan Keplerjev zakon; mislijo, $la razumejo vesoljen svet, če dokažejo kemične in fizične sile in zakone razvoja. Toda vprašajmo dalje: Kaj je vzrok teh vzrokov, odkod prihaja tvarina? Odkod življenje? Odkod zakoni, odkod tak čudovit red v vesoljni naravi ? Tu pa stoje ti gospodje pred nerešeno uganjko v naravi, in za u-ganjsko ni druge rešitve kakor ravno in edino le Boga.- Brezverci, ki vsaj še nekoliko mislijo, pravijo vsaj: "Ignoramus et ignorabimus" — ne vemo in ne bomo vedeli, to je : Ako ne priznamo, da je Bog vse vstvaril, potem ne moremo ne sedaj ne v bodočnosti pojasniti najvažnejših svetovnih uganjk! 1—Bogotajci in veda. starišev, ti zopet od svojih itd. Vrsta teh živih bitij se je morala nekoč pričeti; ako bi ne bilo nikoli prvega bitja, bi ne bilo drugega, tretjega, četrtega itd. Razun tega je pa moderna veda dokazala dejstvo, da je razvoj vesoljstva s svojo velikansko toploto v prastarih časih izključeval vsako živo bitje, vsako življenje. Življenja torej enkrat ni bilo, to se je enkrat pričelo; to je dejstvo. Sedaj pa vpraša razum: Odkod pridejo živa bitja? Nek vzrok mora za to biti. Samo blaznež bi pričetek pripisoval 4'naključju." Ta vzrok pa mora biti ali v živem bitju samem ali pa zunaj njega. V bitju samem ne more biti vzrok njegovega počet-ka, to je bitje samega sebe ni moglo narediti, vstvariti: stvar, ki je ni, ne more napraviti same sebe. Torej mfcra biti ta vzrok zunaj te stvari. To je neizpodbitna posledica logike. Kateri pa je ta vzrok zunaj živega bitja? Ali svet. ki je obstajal že pred to stvarjo, torej svet brez živ- ljenja, ali pa bitje, ki je izvan tega sveta. Kaj drugega ni mogoče. Da bi pa nastalo kaj živega iz mrtve tvarine, je proti človeškemu razumu — kajti nikdo ne da, česar nima — je pa tudi zoper skušnjo moderne vede. Jasen ko beli dan je neizprosen logičen sklep, da mora biti za pričetek in obstoj vseh živih bitij nek vzrok izvan tega sveta. In ta vzrok, to bitje, ki je izvan tega sveta, to bitje, ki daje življenje, ki ima pa tudi samo življenje, ki ustvarja duševna bitja, kakor našo dušo iz nič, to bitje, ki mora biti duh in ki ima stvarniško moč — to bitje imenujemo Boga. Bog je torej tako gotovo, kakor je svet, in kakpr so živa bitja. (Nadaljevanje z 2. strani.) Pozdravljam vse čitatelje lista E-dinosti, kateremu želim mnogo vspe-ha pri svojem vnetem delovanju za katoliško stvar. J. M- Dillon, Mont. — Cenjeni g. urednik: — Zahvaljujem se Vam, za poslani list, ki ste ga poslali na ogled. Takih listov sem si že dalj časa želela. pa nisem vedela, kje si jih naročiti. Posebno so lepe velikonočne povesti v poslani štev. Ko sem jih čitala, se mi je zdelo, da sem doma v starem kraju, in da slišim pridi-govati slovenskega duhovna. Za nas. ki smo oddaljeni daleč, kjer nimamo domačih duhovnov, so ti listi v resnici velike vrednosti. Prosim, pošiljajte mi liste kar naprej, sedaj smo ravno pri slabih denarnih razmerah, kakor hitro se le kaj izboljša bom Vam poslala celo-letno naročnino. Rada bi Vam dobila kakega naročnika, toda ne poznam nobenega Slovenca v tem kraju. —————mtti : '■ • ZakfjoctJj'em moje pisme z najboljšimi željami za Vaš list in ostajam udana Mrs. M. Butalla. Newburgh, Ohio. — IO delavskih razmerah če pišem kaj ali nič, to je že dovolj vsakemu znano, da posebno dobrega ni nikjer. Vsledtega pa ne smemo obupati, marveč iskati moramo sredstev, da pozabimo za par ur na vse te težave, ki jih nam nalaga sedajna kriza, dan za dnem. Človek je vedno v tovarni poleg gormečega stroja in potem naj bo še ved no doma, to se človeku zdi, da je kot restant. Sedaj so najlepši dnevi, kar jih je v letnem času, toraj pojdimo 28. maja v Randel k Gori-šku, kjer bode imelo društvo "Zvon" svojo vrtno veselico. Tam se bomo navžili svežega zraka in pa poveseli-jli se bomo malo v veseli domači pošteni družbi. Znano nam je, da kadar koli je še dr. Zvon priredilo kako prireditev, smo iz žnje se vedno vračali veseli domov. Vesele čase, bomo imeli pa tudi to pot, posebno plesalci, ker igral bo "Ribničan" in še dva njegova brata. Upam da ljubiteljem petja tudi ne bo krajšano veselje. Kar se pa drugih važnejših stvari tiče, pa ne bom tukaj pisal, naj pa vsak sam v Rnadol pride, kjer bo gotovo zadovoljen in bo videl vse na svoje lastne oči. Imam še veliko za poročat, ampak bojim se, da bi mi vzelo preveč prostora. Ker so pri nas v Newburghu ženitovanja na dnevnem redu. zato oprostite, ako bo to pismo malo mastno od kake pečenke ali potice, ali pa kakšne kokošje bedrice. (Opom. ured.: — Ti kerlci ti! Kako bi radi nam naredili skomine. Le počakajte bomo že (Nadaljevanje na 4 strani.) SIFKARTE ZA VSE LINIJE! Smo zastopniki vseh parobrodih linij, potnike odpravljamo :"z Chicage in v New Yorku jih sprejema naš zastopnik, ki jim preskrbi udobna in zanesljiva prenočišča. Sedaj se lahko pošlje tudi karto iz Amerike svojim domačim, v stari kraj za Ameriko. Preskrbujemo potne liste in sploh vse, kar spada v ta posel. Kdor hoče potovati v kratkem v staro domovino, ali pa dobiti kakega svojca iz starega kraja v Ameriko, je važno, da nam takoj piše po natančna pojasnila, da mu preskrbimo mesto na parniku in vse potrebno. LINCOLN REALTY CO., 1901 West £2nd Street, Chicago, 111. Phone: Canal 0098. NENAVADNA PRILIKA IN NOVOST! Krasni kabinetni gramafon za samo $9.95. Zraven dobite zastonj šest 10. palčnih plošč in 200 šivank. Samo poglejte na to sliko in prepričajte se, da je resnica, da niste se v svojem življenju imeli take lepe prilike, kakor je ta. Ta čudoviti kabinetni gramafon si sedaj lahko kupite za tako nenavadno nizko ceno in poleg dobite še absolutno zastonj šest 10. palčnih plošč Co-lumbijeve izbere in 200 šivank. Gramafon je zelo priročen in narejen močno iz trdega lesa. ima močan motor in najboljši proizvajalec patentiranih glasov, ki proizvaja močan in čisti glas, prav tako. kakor največji dragoceni gramofoni. Pero je iz najboljšega jekla in goni 10. palčno ploščo, skozi. Xa tem gramofonu lahko rabite vse plošče razven Edisonovih plošč. Vi lahko dobite boljši gramofon za večji denar, ampak čemu bi trošili Vaš denar, ko pa imate tukaj tako lepo priliko za kupiti si gramafon za mali denar. Pa ni samo to, da si s tem prihranite lepo svoto denarja, ampak ta krasni gramafon bo tudi okrasil Vaš dom. Te gramafone se ne dobi do prodajalnah, ker ni izdelujemo te gramofone sami in jih prodajamo naravnost našim odjemalcem in to je, zakaj, da smo jih v stanu prodajati po taki nizki ceni $9.95. Ne odlašajte, pa naročite si ta eramafon še danes, ker ta ponudba je samo začasno. Mi garantiramo, da vsakdo, ki ni zadovoljen s tem gramafonom. naj nam vrne vse v redu v 10. dneh v dobrem stanju in mi mu bomo povrnili denar. Ne pošiljajte denarja naprej, iz-režite samo ta oglas in ga pošljite nam vred z $1.00. ostalo pa boste plačali, ko bo Vam dostavljen gramafon. Pišite še danes. NOVELTY IMPORTING CO., Dept. 158. zoi6 Milwaukee ave., Chicago, 111. QI^OHM^I ZA ČAST. Spisal Fr. Milčinski. Pričela se je razprava in sodnik je pozval obdolženko Marico Petelin-čkovo. Dacarju se je zmračil pogled in krenil ga je tjakaj nekam pod strop in poleg je tresel desno koleno. Ni je maral gledati mesarice, kako se bo pred njim zgrudila v prah, vila tiste okrogle roke in ga za žive in mrtve prosila odpuščanja. O, saj dacar Karanfil ima srce — kdo pravi, da ga nima! Toda gre za čast in ko mu gre za čast — je odpuščanje nemogoče! Naravnost in čisto nemogoče! Mesarica se je prerila do sodnika. Ali glej jo, ni prišla sama! Ž njo je prišel siv gospod sitih, rdečih lic, prijazno je voščil na vse strani dobro jutro in izjavil, da bo zagovarjal obtoženko. Glej ga! Zadovoljno se je vsedel nasproti doktorju Pišu in še naklonjeno mu je pokimal. Kaj pa to! Dacar je pogledal svojega odvetnika, ta se ni ganil. Na! Mesarica ima tudi svojega doktorja! Ali je mogoče kaj takega pod milim nebom I Mar hoče neumna ženska žalitev utajiti, ko stoje pred durmi in čakajo poklica tri priče, zanesljive kakor skala? Ali pa se tako boji zaslužene kaz-r:i, da se sama" niti ne upa pred prestol pravice? — Ti preudarki so vršeli po dacarjevi glavi in ko je z očmi postrani šinil mesarico in tisti polni njen obraz, tiste žive ji oči, tiste njene bele, široke zobe. ki v vsem tem ni bilo niti sence kesa ali strahu, se mu je pričela poleg ogorčenja polagoma oglašati tudi skrb, od daleč, rahla, nedoločna; komaj in zgrda jo je odganjal. Petelinčkova pa je na sodnikova vprašanja že odgovarjala, in ko je odgovarjala, je Šegavo povešala oči in se je v smešni zadregi grizla v spodnjo ustnico. Rekla je in brez ovinka priznala, da se je res zasmejala; Miabaha" se je zasmejala, to je res; vendar pa ni kriva, niti toliko ne, da bi človek kihnil. Zakaj ^komedija je bila taka, da ta "hahaha" ni bil namenjen zasebnemu obtožitelju, ki ga komaj pozna in drugega o njem ne ve, nego da rad stika za besedami in lovi jezike. Tako namreč govore ljudje, pa ne ve, ali je res, in ji tucfi ni mar. Mar so ji sploh vsi upokojeni dacarji vesoljnega tega sveta! Ampak, kar je hotela povedati, smejala se je bila svojemu možu in nikomur drugemu, danes ga je kar s sabo pripeljala, naj se zasliši za pričo! Dacar je strmel. Pa se ni še jasno zavedal, kako se suče stvar, že je stal mesar pred sodno mizo, že ga je sodnik opominjal, kakor zakon veleva. in ga zaprisegel. Zaprisežen si je mesar najprvo obrisal pot s čela in to je lahko storil in brez greha navzlic prisegi, kajti bil je še bolj rejen nego. njegova gospa in v dvorani je bilo gorko, razburjenje pa tudi greje. Potem je razodel dogodek dotičnega dopoldne: Preoblačil se je, kakor se preoblači vsaki-krat po opravljenem delu, ker je bolj obilen in se rad poti. Preoblačil se je. in ko se je preoblačil, se mu je odtrgal gumb od hlač. Iskal je gumb, in ko se je pri iskanju pripognil pod postelj, pa so mu počile hlače. In na to se je žena zasmejala "hahaha." Tako je povedal in malo sram ga je bilo zaradi hlač. Njegovo rdeče-lično družico pa je prevzel spomin na slavni dogodek in ušel ji je smeh, stresala je glavo in poleg pokašljevala, kakor bi sama sebe grajala, brisala si je oči in ni mogla ustaviti smeha in smehljal se je dobrohotno tudi njen zagovornik, še sodnik se je muzal in zapisnikar si je moral tiščati na-nosnik, drugače bi mu zdrčal z nosa, tako ga je stresalo, resno zrl v papirje in dacar v doktorja. Oni so se nasmejali in namuzali, potem je sodnik prijazno sklenil roki in rekel tako: "Torej, gospod Karanfil, zdaj ste čuli. izkazalo se je. aa se gospa ni vam smejala, ampak moževim hlačam, ki pa danes ne prihajajo v poštev, ker se niso čutile razžaljene, niti niso tožile. iDanes gre le za vašo čast, ta pa. kakor smo čuli, hvala Bogu. ni prav nič prizadeta, tako se sveti, kakor se je kdaj svetila. Zato mislim, da zdaj z mirno vestjo lahko umaknete svojo tožbo, plačate nasprotnici stroške in se lepo zopet vrnete k domačemu ognjišču." Gospodu Karanfilu je bilo prečudno pri srcu. Tako se mu je zdelo, kakor da mu je sovražna roka na krvavem mejdanu vsekala globoko rano v junaške prsi, zdaj pa zavisten sovrag ne le da mu ne da vitežkega zadoščenja, še rano bi mu rad utajil! — Saj je vendar tožba tukaj, skozi neštete roke je že šla, vsa vas jo pozna in pol Ljubljane, zagovornik tam sedi, oh. sedi, stroški pa ne počivajo, ampak rastejo in če jih od mesarice ne dobi, doktor, jih bo zahteval od dacarja in vse se bo smejalo. Kaka sramota! In spričo take sramote, kdo pravi, da ni razžaljen! To je pravzaprav razžaljivo, je rekel svetli sodniji in jecljal je malo, ako kdo trdi, da on, dacar, ni razžaljen. Nemara bo sam vendarle najbolje vedel, ali je razžaljen ali ne, in on ve, da je razžaljen, globoko razžaljen, od tega ne ocneha .in če sto mesarjev priseže in če se sto mesaric postavi na glavo. Sodnik je kazal silno začudenje; izjavil je, da ne razume ljudi, ki hočejo za vsako ceno biti razžaljeni, čeprav niso. Mar šteje razžaljenost tudi že med užitke? O pervezni svet! —Zagovornik mesarice, dr. Janez Korenina .je dobrohotno prikimaval sodniku. (Dalje prihodnjič.) (Nadaljevanje z 3 strani.) tudi prinas klali!) To bo vse za danes prihodnjič bom pa poročal, kako smo se kaj zabadali na vrtni veselici dr. Zvona. M. V. TO IN ONO. Berkman in Mrs. Goldmann sta našla "zavetišče" v Švedski. Njima niti Rusija ni bila idealna dovolj. Mrs. Goldmann celo trdi. da ji je ljubša ameriška ječa ko pa boljševi-ška Rusija! * * * V tovarnah po Ameriki dela nad 12,000.000 žensk. Koliko je pa mož brez dela? Dr. Piš pa je NAZNANILO IN PRIPOROČILO Našim cenjenim naročnikom in dobrotnikom naših listov, kakor tudi vsem rojakom po naselbinah v državi Minnesota, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni za'stopnik Mr. Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naše liste, kakor tudi oglase in vsa druga naročila, ki so v zvezi z našimi listi. Vsem našim naročnikom in blagim dobrotnikom, kakor tudi vsem rojakom, ga naj topleje priporočamo in prosimo, da grejo Mr. Mladichu, ki se trudi in širi katoliški tisk, kolikor največ mogoče na roke pri njegovem delu za katoliški tisk. Rojaki pomagajte mu širiti naše liste! Uprava Ave Maria, Edinosti in Glasnika P. S. J. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Vsem našim cenjenim naročnikom in dobrotnikom naših listov, kakor tudi vsem rojakom v Clevelan-du in državi Ohio, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Frank Zupančič. ki je pooblaščen pobirati naročnino za vse naše tri liste, oglase in vsa druga naročila, ki so v zvezi z našimi listi. Vsem našim naročnikom in blagim dobrotnikom, kakor tudi vsem rojakom, ga najtopleje priporočamo in prosimo, da grejo Mr. Frank Zupančiču na roke v vseh ozirih pri njegovem delu za katoliški tisk. Pomagajte mu širiti naše liste! Uprava Ave Maria, Edinosti in Glasnika P. S> J. LEPA PRILIKA. 500 dolarjev kupi hišo z štiri renti blizu slovenske cerkve. Ostalo na lahke mesečne plačila. Imam lote naprodaj na 22nd Place blizu cerkve, poceni. Business property, in domovje za vsako ceno. Sedaj se vam bi splačalo pogledati kaj imamo, za vas. Nadaljna pojasnila o teh dobite pri Frank Kosmach, 2116 W. 22nd St. Emil A. Basener, Canal 2138. V ■■ ■ tfr John Gornik SLOYENSRI TRGOVEC IN KROJAČ 6217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO se priporoča 'za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MOŠKE OBLEKE po naročilu točno in ceno. mt^mrnmmtlt i Mi i 4 m Jtt " i & J* J* JU Jž & J3 & & & & & Ji } BENJ. EICHHOLZER . " * FOREST CITY, PA. Se priporoča vsem Slovencem v Forest City in okolici pri nakupovanju razne železnine in kuhinjskega pohištva. Imamo največjo zalogo razne železnine, kuhinjskega pohištva in raznovrstnega orodja. Ker naročamo blago v veliki množini, zato smo tudi v stanu nuditi občinstvu najnižje cene pri našem blagu. Zato, kadar potrebujete razne železnine, kuhinjskega pohištva in drugih raznih stvari, pridite in izberite si tako blago v naši trgovini, kjer se lahko pomenite v vašem lastnem materinskem jeziku, z našim Mr. Joseph Kamen-om, kateri bo vam postregel po svoji najboljši moči. BENJ. EICHHOLZER Trgovina razne železnine in pohištva 527 Main Street, Forest City, Pa. ET &• & r- er p* gr sr ssr er r DR. J. V. ŽUPNIK. ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair avenue in Corner E. 62nd Street, nad Slovene. Banko. Uhod je na 62nd Street. Cleveland, Ohio. Izvršujem zobozdravniški poklic že nad 7, let v tej okolici. Moje delo je zanesljivo. , NA WILLARDU, WIS., v sredini slovenske farmarske naselbine, je naprodaj farma ki obsega 35. akrov zemlje, z štirimi novimi poslopji. Zraven železniške postaje, pošte. šole. cerkve in prodajaln. Do mlekarne (Cheese factory) je pet minut. Za vse podrobnosti se obrnite na lastnika: Frank Kobal, Willard, Wis. J. KOSMACH. x8°4 W. 32nd St., Chicago, Hi Rojakom se priporočam pri nakup' raznih BARV, VARNIŠEV. ŽELEZJA KLJUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanje hiš zunaj in zn«> traj. pokladam stenski papir. Najboljše delo, naniije cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka I DR. RICH TE MS PAIN-^ PELWr JI J2 Ji J* & & A J* Ji JU PRODA SE zidana hiša z dvemi stanovanji vsako z 4 sobami. E-lektrika, gas, garage za dve kare. Mesečno nosi $45.00; blizu slovenske cerkve. Kupec potrebuje le $2500.00. Cena $4500.00. Nadalje imamo na prodaj saloon in 4 sobe odzadej; to sob v gornjem nastropju, elektrika in gas, zidanica, garage, keglišče. Mesečno nosi $90.00. Kupec potrebuje $5200.00 gotovine. Cena $6500.00. MLADICH & VERDERBAJR, 1334 West 18th Street, Chicago, I1L Dobro zdravje je vredno zlata, vsak , plačilni ček je potrdilo dobrega zdravja. Preganjajte mučne bolečine z genijalnim Pain-Expellerjem starim družinskem prijateljem. Zahtevajte na flaški znak sidra. Cena 35c in 70c v drugarnah. P. AD. RICHTER & CO.^ X04-114 So. 4th St. Brooklyn, N. Y. Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših cenah. Vsem se priporočam. Nettf^čeK FOTOGRAFIST 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicag«, 111 Phone: Canal >534. fl^i .....»s/V"" " ^V 1