m« « q p ■ Ulj ii imu*i (UUy •»••P4 ».d lUluUjr* TA glasilo slovenske: narodne: podporne jednote nr«dsl*fcl ln upravatfk! pro- ■torii HS7 B. Uwadal« a v. OfflM of »ubltaattaa: a«fl7 Ho. Law«dat« a*«. Teltplioa«: Lawnd»l| 4635. leto-vearjuii. Cmmm U»u j0 $4.00. Knt«r*4 m mmuU-«Im« ataUar 4sa«sry IS. Iti«, at Ut« pMt-ofOc« rL. m . . . . 0- . /kl v IAOA SuUcri •t c h u-aH o, ut>ou. und.r u« ah «i c«n,r— o t Uu*k •. u?«. Chicago, lil., četrtek, 27. maja (May 27th) 1920. \ 1400 STEV.—NUM^ER 125. ■t«4 usdtr | »rmit (No. 14S) .ulhoris*4 by ih« Acl of Oclob.r a, 1S17, on fil« «t the Po*t Offic. of Cbleago, lllUoi. By •rd.r of tli« PrMi stavki kolodvorskih uslužbencev, ki je pevsročila, da stoje z blagom naloženi vozovi na kolodvorih, prazni vozovi pa nn strnnskih tirih. To vsakdanje javkanje je podobno vsiljivi prošnji profesionalnega berača, kateremu je beračenje obrt, s katero se preživ-^Ja7 Železniške družbe pravijo, da VLADNA KRIZA NA PO U SKEM VSLED PORAZOV NA RUSKI FRONTI. Berlin, 2, kaj bo pa šele pozimi, ko t>o-do snežni viharji ovirali železni- pomagalo že ški promet in bo oprema šc.bfdjiwn»brw. k« pokvarjena, kot je zdaj? JCdaj »topnike v Velebizniško časopisje se tdaj trudi olepšati provokacijo od/ strani podjetniškega podrep-nika. Chicago, 111. — V tovarni Pred A. Snovv Heat Testing kompani-je so zastavkuli delavei, ki delaju v kemičnem oddelku. Delo je list avilo kakšnih pet in dvajaet delavcev, nekateri so pa še ostali na % delu. Proti večeru sta prišla dva stavkarju, da pregovorita še ostale delavce, ,da se pridružijo stavki. To pa ni bilo kompanijskim jMidrepnikoni všeč iu odgnali ao stavkarje. Stavkarji niso šli z lepa, Zato je sklenil podkemičar Kudolph Emerson, da jih odšene s silo. Utaboril se je pod mostov-ženi, odkoder je odprl ogenj na stavkarja! S sabo je imel še dva pomočnika. * zapadni strani inesta vsaki dan petdeset tisoč vreč sladkorja. V hladni shrambi, ki ae rnijiaja mr<-nutUu "rtvrtrftinovč eeffr^hl Dearbornove ulice, so našli en miljon funtov sira, v nekem dru-geni skladišču pa miljonc funtov čaja. V skladišču Monareh Refrige-rating koinpnnije so našli devetdeset miljonov jajc, dva miljona funtov perutnine in UHO,000 funtov sira. To je samo nekaj primer, ki govore jasno kot beli dnu, da leže živila uagrotnadena v skladiščih in da jih profitarji drže proč od trgu, da tako ustvarjajo ume-tno pomanjkanje živil na trgu. Profitarji so podobni hrčku, ki nagromadujc živila v svojih podzemeljskih hodnikih in shrambah v taki množini, da jih ne more povŽiti. In če pogledamo danes v vele-bizniške liste, čitamo, da se bodo živila se bolj podražila, ker bo pomanjkanje živi! postajalo vedno bolj občutno na trgu. Vmes prihajajo pobarvana poročila o slabili letinah po vsem svetu, da tako vlečejo ljudstvo za nos, da ho slnlie letine novzročile pornanj-kanje živil na trgu. Ljudje, ki mislijo s svojimi možgani in niso podvrženi suge-stijam vclebizniškega časopisja tudi priznajo, da primanjkujejo živila iui trgu. A ti ljudje pra-vijo. da živila primanjkujejo na tigu. ker tako žele profitarji, da ložje navijejo cene navzgor, kakor pa ne zaradi slabili \ekdoje med tem tciefoničnn pozval policijo. Pridrdrals sta dva avtomobila, naložena s policaji. Ko je Emeraon Vari avtomobila, je mislil, da prihaja pomoč za stavkarje in pričel je streljati na policijo. Policija je seveda pričela streljati na tiste, ki so streljali nanjo iu zadet je hil pod-kemičar Lorenz, preden je bila zinota pojasnjena. Policija je tovarniškega stražnika odvedla s sabo na postajo. 74 BANK PROPADLO V FI NANCNI KRIZI NA JABON-SKEM; PANIKA TRAJA. IVking, Kitajska. —JVi zadnjih vesteh iz Tokija je Štiriituiodcm-desetu banka zaprla vrata na Japonskem. Uunkirji /vračajo kriv do za finančno krizo na demorali sira no industrijo svilo. Kriza |»u ni zadela samo bankirjev, temveč mnoga druga trgovska podjetja, ki so bankrotirala. Japonska je na pragu veliko gospodarske krize. Xa tisoče delavcev je brea dela. vojna med cehi in poljaki na vidiku. Poljski šovinisti polivajo vlado na krvavi plea valed konflikta v Tešinju. VOJNA JX NEIZOGIBNA, ČE ENTENTA NI POSEŽE VMES. \Vasbington, 1). l\, 26, maju. — Brzojavke iz Vuršuvc ae glase, da poljske putrijntične stranke pozivajo vlado, da ru<"'* takoj na-stopiti z orožjem proti Čehom. Vojna je neizogibna, ako zavoanl-ki >lTro ne iHflJFfcejrr rmear Poljaki obtožujejo Čehe, da so zadnji organizirali terorizem proti poljskemu prebivalstvu v Teši nju na ftlezkem, kjer so ima vršiti plebiscit. V Tfšinju so bogati p:«* mogovniki iu Že od pomirja si tepo Čehi iu Poljaki xii j)okwhi kraja. Na zavezniški mirovni kon fereuci je bilo sklenjeno, da ljud stvo s plebisciteiu odloČi, kam si hoče pridružiti, k Poljaki al, Čelumlovakiji. Tršinje je pod kon t rolo zavezniške komisije, ki ni letin ZADNJO DEJANJE DRUŽIN-SKE DRAME Chicago, 111. — Riehard Wis-mami sta umrla žena in de»e. Preselil se je k svojim starišnii. Odkoder je j>a izginil pred nekaj dnevi Zdaj so ga našli v odvrni nem kanalu pri Loekportu, lil., kamor u« je zanesel vodni tok. Sel )<■ \ prostovoljno umrl. mostovšem tvorili fitlr! * osebe, med katerimi jc bil oborožen samo Lorenz. Policija izjavlja« da je bil stavkar John Skhalat ob-strel jen, preden je dospela na lice mesta, ki je tako težko ranjen, da zdravniki dvomijo, da okreva. Delavci so zastavkali, ker j«* družba odklonila povišanje mezde. Velebisniško časopisje hoče krivdo zvreči na stavkarje. V lepo pobarvanem poročilu pripoveduje, da so stavkarji metali o peko na posadko, ki je bila lita-borjena -pod mostovžem in ki je streljala na stavkarje. fttrajknrji so bežali, kajti John Shkalat je zadet v hrbet in ne v prsi. To dokazuje, da je stavkar bežal in ui metal opeke, kot sugestira vele-bizniško časopisje, ki bi rado za vsako ceno opralo vročekrvnega podkemičarja krivde. 1'ganka je tudi, kako naj trije stavkarji organizirajo napad na tovarno, kajti oficijelno podjH niŠko poročilo govori, da sta se sprednjim vratom približala dva stavkarja, zadnjim pa eden, dn pregovore delavce, ki so ostali na delu, da se pridružijo stavki. V pravljice, ds trije stavkarji pri-rede organiziran napad na tovarno, ne. verjame noben človek z normalno pametjo, ker je lak napad navadna blaznost, ki ne more drugače končati, da so sta s karji dobro pretepeni, polovljeni in aretirani, končno pa obsojeni na več mesecev ječe. Take prav Ijiee. s kakršnimi želi veMiizui-ško časopisje zvaliti krivdo /a krvolitje na stavkarje, najdejo [poslušna ušesa le še v norišnici, ker so z logičnimi zaključki polnorriH v protislovju. fraiu»oskega vojaštva. Medtem pa Čehi in Poljaki vršo silovito agl taeijo v Tešinju, da pridobe vo lilee. Drugi podtikajo drugim nasilje, zločine iu terorizepu Dnevne se vrfte demonstracije in proti deinoustracijc, iz katerih se rodni tat, vi ja jo izgredi iu krvavi poboji. Mnogo oseb je bilo mrtvih in francoske čete so že enkrat posre-lovale in streljale nu izgreilnike Poljaki pravijo v svojem poro čilu. da so Čehi teroristi, dočlin javljajo dnevno iz Prage, da sn Poljaki hujskači in voditelji anarhije v Tešinju. Polažaj je zelo kritičen. nih \ogti|ov, iskrat ih več zadržati resnice. nlelaVC takega piva. ne dovoli pa, (Js si prodaja v salunih. Prodajati bo do smeli tako pivo samo v restavracijah prvega razreda in \ mestih prvega in drugega ruzrc la. V restavraciji prvega razreda morajo meriti tla šest sto šlirja' škili čevljev in pivo se bo proda jalo Je z jedjo. V mestu Ne * Vorku bodo mo rali restavraterji plačati na lete pet slo dolarjev davka. ENTENTA SE PRIPRAVLJA NA NOVO VOJNO Z RUSUO. Ruski cariati zbirajo dve armadi v Jugoaiaviji in na Bolgarskem. Pomagali bodo Rumunci in Madiari, a aa vtemi atoji Francija i afriškimi barbari. Prediranja boljševikov v Peraijo. Nevarnost revolucija v Indiji. Poljaki ae Ša vadno umikajo. liondou, 2t>. maja. — "Dail.v Sketoh" je prejela poročilu, da so mivjetske dete v Perziji okupirale Itešt, veliko areiliače avilue industrije v severnem delu Perzije. Angleške čoto ao nu poti v Teheran, glavno perzijsko meato. 1er zijsko pristanišče Oazin. Dne 21. maja ao ae pojavili pred mestom številni ruski tranapiirti in natu ao izkraale Čete pod kritjem topniškega ognja. Vae eeate in brao juvna zvezu v severni Perziji Je zdaj pod koggrelo sovjetsko armade. Angleška garuisije ao prealube, da bi preprečile prodiranje bolj- Pariz, 2«. maja7 - Po zadnjih poročilih bi Orijenta prodirajo ruski boljševiki tako rapidno v neverni Perziji, da se je bati velikega izbruha v vzhodnem brit-skem cesarstvu v prihodnjih par mesecih. Revolucija v Indiji je skoraj gotova, ako Anglija hitro ne dovoli neodvianoati ljudstvom svojega eeaaratva v srednji Aziji, Ako ae istočasno pojavijo revolucije v lanpvedal je, da ao poagdka potil"4"" ^omiaijt, ai indiji, Persiji, MezopotamUi in industriji liidustHjaiua demnkrs- mnftfov<*m tvoHIt gtM na*ti*fvadržiijo-rwi s pur kompauijaim Kgi|»lit. tadaj Velika Brltanlja}||r ŽGANJE KONFISCIRANO V HIBI MIUONARJA Chicago, III. — Pfobihieijoni-ški uradniki so zaplenili na sla uovauju iniljonarja < 'liarle* hml-tha predsednika Hle*art Wari»ft Hpeedometrr kompanije, deset za bojev žganja, o katerem pravijo, da j" bilo kupljeno, ko je f.e pro-hibicija stopila v veljavo. Hereda niso odnesli vsega žganja, ki ga ima niiljonar v zalogi, kajti rije. gova zaloga Žganja je vredna pH m ihajset tisoč dolarjev. bo v stanju storiti ničesar po mnenju tukajšnih miliiaristlčnlh vešča kov, Praga, Čehoslovakija, 25. maja. — Kuski reskcionarji organizira jo dve armaill na Balkanu za sodelovanje a IM1 Jaki v vojni proti boljše vikom. Zanesljivi češki viri io prejeli informacije, da Franci-ia podpira vojne ukrepe ruskih •aristov in je obljubila, da bo nredlagala na konferenci v Mpaju. la vsa enteuta podpre novo proti« boljševiško gibanje. Runiunija je irtiljublla orožje Iu 'anke, toda čete pošlje le pod po-vojom ,ii k o riaakf caristi in Poljaki ui»dpiš<'jo ujene zahteve, ki ao: Brezpogojna aneksija llesarabije, rumunski mandat v 1'krnjini ln Odesa mora biti svobodno prlata-nišoe, Vsa znamenja kažejo, da jc tudi Ogrska v alijanci z ruskimi earl-iti in bo pomagala s svojimi četami. Nadiiljne informacije so pokazale, da ao se ruski rcakcionutji, katerih kar mrgoli v Jugoslaviji, Bolgariji iti na ftiimunskem, naj ur v o obrnili na Anglijo, Italijo in Kfaucijo s prošnjo zu organizira nje nove kampunje proti sovjetski Rusiji. Anglija ni rekla da niti ne, ampak Italija je odločno odkloni la vsako sodelovanje. Kdiua Kran clja se jc takoj odzvala iu ohlju bila, rta bo plačala bojni materi jel. ki ga preskrbe Bolgarska, Romunije iu Jugoslavija; dalje je Francija obljubila, da bodo njeni trije generali — Ceatelnau, Kran ehet d'Ksperey in Nieaael — po iiiagsli generalnemu štabu ruskih oaristov pri organiziranju armade. Kuski beguni na Balkanu in drugod bodo tvorili jedro proti-holjteviškc armade ,toda v glavnem bodo caristi poskušali dobili erUk«, bosanske, bolgarake iu drug«- prostovoljce Prarieija t>o vsekakor dala afriške zamorce, katerih ima veliko na razpolago profesor napoveduje industrijalno demokracijo v ameriki. Samouprava v industrijah Ja ne-isogibna in As sa delodajalci pametni, ag lahko isvrši mirno. STARI BISTVI umira IN Nl< MOOOOl oa JI okpra. VITI. Boston, Masa, — Profeaor Ifa-rold Laski a hardvsrdakega vse-učilišča je pred nekaj dnevi rekel v svojem predavanjn pred "Twen-li-ih Onturj t'luL»umM t iaj stu, da je sgodovlns tekom asd< njih pet let stopila v novo epoho, ki bo popolnoma drugsčus od atu-rega. kajti to ho epohs Indnatrijal-ne demokraelje, ki je nelioglbna po vaeh iHvitiairanih dršavah taa tudi v Ameriki, • 'i Profeaor Uaki je dejal mei) drugim aledečei « "Američani smo dauea priče gibanja za ustanovitev induatrijslne demokracije, to je Mmevlade v ofjš t.rido morda zelo pnčst), \kk pride gotovo. Dollnost vneli onih, katerim je blagoatanje Kdm-1 ieuih dršav pri areu, je, da spo znajo to neizogibno reanleo. (hI sedanjih kapitanov industrij Je odviano, da Ii pride induslrljslns demokracija s krvjo ali brea krvi t čo bodo iudtistrijaltii kapitani modri in previdni, tedaj pride brez krvi. Delavstvo se je odločilo VRi^ti svoj del vlade v industrijah. No-čem tajiti sposobnosti velikih ameriških kapitalistov, ali če kapitalisti ne spoznajo duha sedanje-dobe ln telenj, a katerimi Js prepojeno delavsko ljudatvo v naši generaciji, tedaj iajavljeni, da Je kapitalistični sistem avtokratlčne vlade v industrijah neapoaol»eu zo t nadaljnl obstoj. Današnji pnlitič- . ni aistem se ravna po ekonomakem sistemu j če konec! rirate gospodar, sko iu finančno moč v rokah nekaj oseh,' tedaj je tudi politična nv rokah teh oseh. Motite se, ako mislite, da Je ameriško ljudstvo g revolucionarno ustavo lets I77#. In 1777. en-krs! za vselej r«*šilo politični ra* voj /ilruženih držav.'* OSEPNICE RAZSAJAJO v MA rvlando: BalUmora, Med. — V Ocean l'ityju so cepili proti osepulcam nad tisoč oseh, ker je v tem me* stu zbolelo na oacpnicah dvanajs! oseb. Na osepn^ah so zboleli ljudje tudi v drugih marylsnd-skih meslili. V H KM K. V petek W . oblačno in nestalno. I^thki severnovihadni vetrovi. Teni|M*ratura v zadnjih 24. urah: najvišja 06, najnižja.M. »olnca izide ob 4 2U, zaide ob 7:14. na 25, maja — da so aovjeta čete okupirale Kječico na desnem bregu Dnjepra, I2A milj severno od Kijeva IMeča armade jc do-»pel« do Bohrinska ob reki Bere zini. Na severnem koncu fronle m- nadaljuje bitka na 40 milj dolgi črti. Polj«ko-tikrajlnski proti- Ve« načrt je lak. da bodo ruski »»P«^ ^ ^f '*}^1?*™ ** častniki komandlrali četam, tako ds bo bela armada Inulu značaj "vseruske vojake". Vsa mobill/a eija so ho vriHle v Srbiji iu na Bolgarskem in čete o» deloma čez Ogrsko na poljsko ukrajinsko fronto in deloma nn transportih čez <"'rno morji* v juštio Kosijo. London, iH ms i«. — Iz Moakve poročajo —- brzd)avka je datira- lezniel, IH milj južnovzbodiio od Kijeva, ao bili zdrobljeni. Poljaki so ojačill z novimi četami črto pred Mln^kom in nudijo srdit od-per, Carigrad, 25. maja. Huske lioljševiške čete neprenehoma prihajajo v južno Kavkaeije valie vojni s Poljaki. V okolišu Bakuja šteje ruska armada še okreg 10,-000 mol PROSVETA GLASILO SLOVENSKI HAKOPIg POOrO|tHE JEPUOTE LASTNINA SLOVENSKE NAEODJfE POOPORNE JEDNOTE~ Ceno po dogovoru. Rokopisi oo do vračajo. Naročnin«: Zodinjono drla v« (Uren Chicago) In Cenode $4.00 na Isto fl.00j*po\ l«u m $1 00 m tri paaoco; ChieNTp «6.60 aa loto, $2.76 as po loto, ia tri moaoeo, in aa inosomotro $7.00. Nailav oa tm, kar im *tft o imomi "PROSVETA" "THE ENLIGHTENMENT' Orsoa *f tko NitimJ Bo»«#U SmMi. ii» ■mm — ii^i—iii i ——i iiiShii ii r » ^■iKubscri Chicago |6 Ow—d Vr tfco SUr—k Nati—E—fil S—Uty. A d vertiaing ratoaonagrf-vm t-nt Ion: Unitod MaUo (oacopt Čhteago)"and Canada $4 por i, and forajgn coontrioo $7.00 por yoar - _ _ (Maja 31—1920) pUmm vaioga Umm ia Jo f tO« daaTMO potakla aaralalaa Paaaollo jo " Mat. 1 " ' h Tfl ALI SO DELAVCI SPOSOBNI VODITI VLADNE POSLE? Če vprašamo trustovskega advokata, če so delavci sposobni voditi vladne posle, dobimo prav zanesljivo odgovor, da delavci ie niso zreli za vladanje in da je bolje zanj£, da izvolijo mesto zastopnikov iz svoje srede preudarne može, ki so veliko let tikali hlače po šolskih klopeh, preden so bili sposobni opravljati posle, ki jih zdaj opravljajo v interesu delavstva. Praksa, gola praksa, nam govori vse nekaj drugega in sicer tako razumljivo, da stvar razume vsak človek z normalnimi možgani, da ima delavstvo veliko sposobnih mož v svoji sredi, ki niso hodili po dvajae let v ftolo, da so postali trustovski advokatje, ampak so grabili svoj prosti čas za študije, da služijo svojemu stanu, ki je teptan in zaničevan, ima pa ravno tiste pravice do dostojnega življenja po božjem in naravnem pravu kot jih imajo vsi drugi stanovi. ---------Prthorinjidvgjgti bodo plačevalikonzumentje fun. sladkorja po devet centov. Funt mesa na debelo bodo plačevali po iest do sedem centov. Ta čudež se ni zgodil pri nas, ampak je naravna posledica zmage delavske stranke v Queenslandu v Avstraliji. Vodja delavsk^ stranke Ed-ward C. Theodore, ki je obenem tudi ministrski predsed nik v Queenslandu, se je te dni mudil v Washingtonu. fii je na potu v Anglijo, kjer se hoče pogajati z britsko viatjo, da se pospeši naseljevanje v Queensland, da dobi dežcjla več delavnih moči, v kateri se ljudje ne mučijo za blagostanje profitarjev. Mr. Theodore je po poklicu rudar in je delal svoie-čaano v kovinskih rudnikih. Kot zaveden delavec, spoznavajoč, da ima delavstvo svoje najboljše sredstvo za zboljšanje sedanjih gospodarskih razmer v interesu delavstva, je pomagal ustanoviti delavsko stranko. V letu 1916, da-siravno star komaj trideset let, je pomagal sestaviti delavsko miniatratvo. Ministrski predsednik je nekaj n*d šest mescev. , Ko se je mudil mr. Theodore v VVashingtonu so ga seveda obsuli časnikarski poročevalci, da izvedo, če ne derejo ljudi na meh v deželi, v kateri je ministrstvo v rokah delavcev. Njegovi odgovori so razočarali vse. Povedal je radovednim časnikarjem, da je delavska stranka logičen izraz delavskega gibanja. V Avstraliji se delavjci ne obračajo do drugih strank, da delajo koncesije delavcem, temveč sestavijo svoj lasten političen program, imenujejo svdje lastne kandidate, ki se zavežejo, če bo<|c izvoljeni, da zahteve v programu izpremene v postave. Fc parlamentarnem sistemu, ki je uveljavljen v Avstraliji ima stranka, ki je zmagala pri volitvah sestaviti svoj kfi binet ali ministrstvo. Vodja zmagovite stranke postane ministrski predsednik. Njegova in drugih ministrov dolžnost pa je, da uzakonijo zahteve v programu in ko so posule postave« da pazijo na,to, da se tudi spolnjujejo. V Avstraliji konzumirajo na leto nad tri sto tisoč ton sladkorja, narejenega iz sladkornega trsa. V Queens-landu lastuje država fttiri sladkorne mline, ki producirajo največ sladkorja. Delavska stranka je preprečila, da monopolisti ne morejo več nagromadovati sladkorja, ker je določena cena za sirovine. Sodišča za vpostavitev poštene in prilične cene, obstoječa iz plantažnikov, tovarnarjev in zastopnikov vlade, določijo ceno. Država plača tovarnam delo za mlenje in sladkorni trs. Sladkorne čistilnice se nahajajo večinoma zunaj Queenslanda in zaradi tega je sklenila queen*lamlska vlada v sporazumu s skupno avstralsko vlado, da se sladkor čisti na podlagi komisijonake odškodnine. Skupna avstralska vlada pa postavi na trg čisti sladkor. Cena za funt sladkorja v trgovini na drobno je zdaj tjevet centov. Ameriški mesarski truatovci imajo seveda tudi svoje klavnice v Avstraliji. Tam sta postavili klavnice tvrdki Swift 6 Co. in Armour & Co. Delavska stranka je pa povzročila, da so mesarski trustovci prišli pod drfavno kontrolo. Pomagala je tudi skupna avstralska vlada, ki je omejila izvoz mesa v tujezemstvo. Ljudstvo lahko kupuje zmrznjeno govedino po šest do sedem centov funt in mesarskemu truntu jf dovoljeno izvoziti le osemdeset tisoč ton mesa na leto, cena za funt tega mesa je pa devet in tri četrtinke centa. Tako vladajo delavci, katerim trustovski advokatje odrekajo spomibnoati za vodenje vladnih poslov. Da so itu vladanje napotrtbne juriatične študije, ao pokasali tudi kmetje v Severni Dakoti, ki so pri zadnjih volitvah izvolili legislatumim poslancem kmete mesto advokatov, ki so jih njim priporočali profesijonalni političarji. Kako je z oskrbo nAakonskifc otrok? — Otroški biro se je bavil s problemom, kako je treba skrbeti za nezakonske otroke. Predložen je bil tudi štatistični izkaz, ki .. pove, da je vsako leto v Združenih državah rojenih dva' jo. Od giavaees < in trideset tisoč belopoltih nezakonskih otrok, od katerih ^J^j™ preživi prvo leto komaj qedeni odstotkov. Z drugimi besedami to potnem, da od sto nezakonskih otrok umre tri in davet^čfet otrok v prvem letu po rojstvu. To je strašna obtožb^ kajti otroci niso krivi, če zagledajo kot nezakonski oj&l luč tega sveta. Na vsehl^^V^le^nirtvopridobHo vogalih se slišijo glaaoivi, ki sporočajo družine z velikim proti vaškemu združenju, temveč številom otrok, dalje imamo družbe za varstvo živali, ne- i' pridobljeno proti združe-zakonaki otroci pa žive v takih razmerah, da v prvem letu po njih rojstvu skoraj vae pokoal^smrtna kosa. Socialni preobrati v preteklosti. (Konec.) V zadnjih sto letih je burioaz-no-kapitali.Hiiriia družba bres malega dovrjuia svojo nalogo^ ki ji je bila odmerjena. Uatvarila je potuje, ki ao potrebpi za osnovanje i<> dočega družabnega sistema. Kapi talizem je organiziral moderno gospodarstvo in veleindaatrijo na mednarodtli podlagi. To je bilo potrebno, kajti bodoča družba, katere enota je industrijslna organizacija, pa naj se imenuje sovjeftyo ekaperimentu v Ruaiji sli kakgodbe. Konvenrijo naj nazivi jemo kakor hočemo, zafboremo jo i meno vati adružitveno, ker bode na isti enakomerno zsatoipano članatvo vseh združuj očrti organizacij in Ureditev zavarovalninakihIP redov ni neobhodno , potrebni Pogodbo za združenje, po^kJ! ker bo v kratkem aledila k^ eija Konvencija pa tudi zaradi proteke^je državnih zak^-noj more pnkrajtati oziroma znikH nove police pod vrednostjo skun ne zavarovalnine brez dovoljZ Mrnkov polke. Članstvo TJ «dr. organizacij bo dobilo vse d kar je opravičeno in ne bode Ji viauo od miloat i kogarkoli Z vsem članstvu HBPZ tudi ue IJia ra biti odviano od milosti Ki J bora in ker imamo pravi,o do splošnega glasovanja, zato gtevamo, da se nam da to, ,j0 sar smo oprsviženi. Po mnenju gl. odbora bi moglo biti v združitveni pogodbi v8e n0 drobnosti o združeni, organi^. Ji, v č^r zamoremo razumeti le, da bi mogel zdr. odbor gesta viti popolna pravila iu mUvo zdnižene organiaacije, 0 združitvene pogodbe na aplošno glaaovanje. Cim več društev ae bo oglaailo tem sigurnejši uspeh: Naše gealo naj bode "0 ZDBV ŽEN JU NAJ ODLOČUJE ČLAN WVOH ne pa deaetorica nasprot nikov združenja. Odobreno na seji dne 11. apr. 1920 Za društvo štev 70 »HPZ. Andrej Milavae, (predsednik. Lonii Starta, tsjnik. Dr. pečat. 133 Sacond At.„ Coni« SthSt, N*w Vork, N.Y. UiU>*rljMi lata 1991. Spr«J«mo AA 4% ibfMlC Najceneje In najhitreje pošiljanj« dvnarja v aUrf kraj, aa obavlja potoni J»k« (draft). vse KAR JC POTRESNO JC TO: Ml vam polijemo *ak In vi m. umi poflJ«t« naslov-IJemu. in on aa kadar ta č«k dobi, gr« enostavno do n«jhltf.nja hranilnica, bank« In tam dobi danar tu lak. čaka ItdaJamo na vsa valj« banka v lufoalavlJL PoAiijamo denar tudi potom In brsojavno. Naša rana Ja vedno naj nitja. PoAiijamo denar tudi v domovino ka uloa« v hranilnica sla vse sa va« hrAnilnta« v Jugoslaviji, ler dobimo s« vaa ulotoo knjllniro v kratkam *aau, Prodajamo parobrodne I laik a s« vaa prog«, Nalim potnikom pr«skrbimo vsa poln« listin« brasplal no. Vam pveekrbimo sorodnike Is stafvgA kmla V Ameriko, ter opravljamo vas notarska poale koti uradna splaa, pooblastila, pofodfce, i t. d. JOHN MEMETH, proeidont. r ' vi h * ;•••»• »srrsvsr^ iawinw um m /^UDOVIH okna Fatima cigaret j« vspeh me- turškega tobaka s določeno množico Ubranega domačega tobaka. To ramo prevladuje atrogoat ekuk, Id h ga tako često dobi v cigaretah narejenih popolnoma ii turškega tobaka. ■ Jit ■ »M* • ■'H' • v- n» ir: Slov enih Uvodna 9. Aprila Podporna Jednota. Iakar». IT. jvalja 1907 • ________ v drla vi llllooU. GLAVNI iTANi taS7-89 SO. LAWNDALE AVI., CHICAGO, ILLINOIS. Iavršovalni odbor. UeSAVNI ODSEK. .^JSSP Oskker, n»iim% P^eaaeaUtva a N« • ------ MSSST'T" • « ' •• v- /y - ; . «?.- *» ( •: m ^ • • . * »'■ ; ^ŠK v^ - " ' i * 'J! _ . • Vsebuje več turškega tobaka M kot katerokoli druge iz turškega tobaka mešane cigarete. "'ET.T A SVOJ Chioafo, r- Poletje jc tukaj in «a oU^i trust je priael čas žetve. .Seveda nc Žanje trust na polju, ampak njegova žetev je o-mejena na bogastva, ki so po naravi namenjena vsemu. človeštvu, « katerib je pa trust napravil «voj monopol. Poletje je' tnkaj in Indiana Standardi, Oil kompanga jc podražila galono gazolina za en '•ent, tako db zdaj atane galona «a*olina osem in dvajaet centov. Načrti za podražitev gazolina ho bili izdelani že lani. Roekefrf-ler je o Božiču rasnim cerkvam podaril en mUjon dolarjev. Vse nelebizniško Čaik>piBje je savria-kalo hozaiia in pelo alavo neeebič nemu dobrotniku. V januarju sc je galona gazolina že podražila za en cent. Če bi podražitev ga "»lina zadela samo tiste, ki <«o si nabavili avtomobile za zabavo, bi *c ne kila taka nesreča. Ali ga zolin se daudanea porabi v veliki meri za-proizvajanje mehanične »lic v tovarnah ln na farmah tla zolin služi za kurivo tudi tovor nim avtomobilom, ladjam itd Po dražitev gazolina torej pomeni, da ae podraže tudi Življonake po-1 fpbščine, ker tovarnarjT farmar Ji in prevafalei n« plačujejo po ^išanib cen aa gaeolin iz svojega *»pa, ampkk jih odvale na ljud «tVo, Tako oljni truat naklada vae-n»n IjudAtvu harač. In če Ijnd •U« ooč« plačati tega karača, ni- ma pravice do olja, ki ga je pro-ducirala narava in ne trust. VA PRRDLOOA PJtOTI ABJEM Z ŽIVILI. Waahington, D. 0. — Kongrea-nik King iz Ulinoisa je predložil zbornici predlogo, ki prepoveduje poaojati denar za živežne špekulacije. King pravi, če se prepove zveznim rezervnim bankam poaoditT denar za tfvežne špeku-cije, tedaj bodo živežni špeku-lantje primorani poataviti svoje velike zaloge živeža na trg. Cc pa pridejo izredno velike množine živeža na trg, tedaj bodo cene padle. Voditelji strokovno in politično organiziranega delavstva pravijo, da gospodje koagreenmi malo prckaeoo prftiajajo s takimi predlogami. Za vložitev takih predlog je bil čaa takoj po sklenjenem premirju in v ljudskih žepih bi ostali lepi milijoni, ki »o izginili v žepih profitarjev. Zdaj amo pred volitvami, kajti jesen bo kmalu tukaj in volilna kampanja zažari križem Združenih držav. Ljudstvo si bo lahko samo pomagalo a tem, da izvoli take poslance v poslAVi»daj»ie zbore, o katerih je prepričano, da m* bodo takrat godali »a »plašne ljudake interese, ko ae zopet bil-ža volilna kArapanja. ' i LETALO V SLUŽBI TTHOTAP GSV. Desmoines. U. — Polieija na znanja, da s« je spuatjl na Ha neznan letalec blizo mesta, ki je pri peljal večjo množino žganja P" letel je ir Winnipega. Can žganji na kar je sedel zopet na letalo, se dvignil v zračne višave in izginil izpred oči radovednaiev. Na letalu je imel osemnajst zabojev pravega žganja in zaboj je prodal po dve ato petdeset dolarjev. Ljpi-d je ao ae kar tepli ea žganje. y dveh urah je bilo čganje razpro dano in leUlec je poletel* po tej izvrstni kupčiji po novo zalogo ker kupčija obeta poeteli izredno dobičkonosna, h J_—— ' maeoam a majmv mor*«* Aurora, Dl. — Ženske, ki pH-padajo k ženeki temperenčni organizaciji, ae jeze, da še niso vsi tihotapci pod ključem, ki kuhajo žgahje. J. W. TJiompaonova. prcdsidni.a tr Mf^animacije, J«-tekla, če mo(je ne ukpravljo kop ca temu početju, nastopijo Zefi ske, ki prav zanesljivo opravijo tihotapec. Dostavila je, da ae bodo oblekle v mofko obleko, dale lasulje na glavo, na kar bodo prt Čele iskali tihotapaka gnezda. gtvar ae sicer lepo sftti, ali če Iki imela uspeh, je pa drugo vpra šanje. ' ' " ~ N VBLIK POiAS Bloefield. W. Ta. - V Welchu Je naatal ogenj tz neznanih vzrokov, ki ae je razvil v velik po žar. t nlčerta je bila cela vrsta hiš, efta oseba Je pa Izgnbila Življenj«-v požaru. Skoda znaša nad tri sfo tisoč dolarjev. RAD BI nVRBBL, kje ae nahaja Autop HkorŠek, do-ma ic Stare Vaai pri Velenju na dtajefskem. Pred več leti je bival v Milwaukee, Wis., ua Clinton Htreet. Ko aem izvedela, da namerava odpotovati v staro domovino, Želim izvedeti r.a njegov naslov, jaz Marija Žervart, rojena Hkoruiek. IJIjudno prosim vse cenjene rojak«, ki vc^o za njegov sedanji naslov, naj mi to opo-roJk, sko bode pa eant čital ta o-glas, itaj sc mi sam prijavi na in . naslov: Mar/ Žervart, P. 0. Ilo* 807, Cle KI um, Waah. letalom Iz visočlne 300 čevljev na tla in ae ubMa. Neareča ae je dogodila, ko sta ae epuŠčala na tla. MAMRVARJB *5SBPBttLA vPi t.ko bHfo" M M iwrn H. p.dl. > i, Dl. Krank Oiodi-nella ao našli krvavečega na n-liei. BII je osemna jat krat aunjen a noiem, rmirajočeg« ao prep«. IJall v bolnišnico, kjer je izpove, dal, da ho morile! Kamuel fltizar-do in ujegova brata, llejal j«, da a« Je črna roka maščevala, ker je zdal (Jlorianov krožek kot državna priča, da j« tako sebe rešil ječe. Bekol je, da mu je Samuel ftu zardo zaklieal, ko ga je eaval a , da ne In> nikogar več izdal, toda zgodilo ee Je drugače, kajti ovadil je morilrc pred evo-jo Amrtje. STARI BARVI Waehington, ti. C.V— Kdw«rd A. Rra/id, tajnik organizacij« ua njarakik tovarnarjev, je prod a«, na t nim odsekom izpovedal, da bo db Čavljl pkdll r e4nl po zimi, ker je pričila pahik*, 26. maja. Luis Cabrera, finančni minister v bivši Carranzovi vladi, je bil včeraj aretiran v Puebli ii^ pripe-I jati v glavno mesto, kjer bo z drugimi ministri vred čakal v zaporu na obravnavo. i Jeneral Rodolffo Ilerrero, ki je ubil 1'srrsnzo, je še na prostem nekje v llidalgu. (leneral Obregon mu je poslal brzojavko, da naj nemudoma pride v Mežico City in osebno pojasni, kako je bilo z ek» m« k učijo bivšega predsednika. Iferrero se izgovarja, da se je Car-, ran za sam ustrelil, ko je videl, da ho ujet, ali temu izgovoru nihče in« verjame. 1'riataši Obregona lipa jo, da bo Iferrero kmstiT v pe-steh rc vol uc iona ni iti čet. Bonillaa, Carranzov predsedniški kandidat, bo najbrž izgnan iz Mehike, ker ga vstaši smatrsjo za inozeinca; nekkteri trde, tla je državljan Združenih držav. Beguni, ki ao se vrnili kot jetniki Iz nesrečnega kraja, kjer je hil t 'ar ran za ustreljen, pripovedujejo, da ao Herrerovi bandit je oropali mrtvega predsednika. Preobrnili ao mu vse žepe in potegnili so mu čevlje z nog. Nspadalci so iskali Bonillaaa, da ubijejo tudi njega, ali v temi ga niao mogli spoznati. Prišli ao v kočo, kjer je Bonillaa apel, in mu pobrali nekaj denarja is iepa, ali apoznali ga niao in tako je ostal pri življenju. Napad je hil izvršen v taki temi, da ae ni videlo nič, razuii bliskov, ko ao ua padalci atreljali. , Švicarski avijatik je pad*l v jesero. Bern, Švica. — Znani švicarski letalec Taddiolij je a svojim letalom padel v Konstanško jezero i>ri Homanshornu in utonil. Taddioli je prvi preletel Alpe leta 1910. Indirektna pogajanja med Anglijo in irslco republiko. Dnhlin, Irsk*. — Med zastopniki angleške vlade in irskih sinfaj-novcev se vrše neuradni sestanki z namenom, da se morda najde kakšna pot za rešitev irskega vprašanja mirnim potom. Profesor MacNeill, minister za industrije v irski republiki, je priznal v intervjuvu, (la se vrše razgovori a predstavniki Anglije oziroma s posredovalci, ki jih jc vlada v Londonu pooblastila, da govore z irskimi repuhličani. MacNeill je dejal, da ainfajuovci ne bodo dali nobenih koncesij in republika je edina rešitev vprašanja. V ječi Mount .Joy se je zopet pojavila gladovna stavka, med irskimi političnimi jetniki, jetnika sta že zelo slaba. kom v Sofijo. Iz notranje Tracijo I predsednika Milleraiula, da je poročajo o velikih nemirih in bo- ogrska vlada sklenila podpisati HMMflMta^H pogodbo a pi idriki Prvi pridržek se tiče sestavljeuja komisij, ki preiščejo spore radi mej, drugič zahteva Ogrska, da se ji takoj dovoli vstopiti v ligo na rem so turški govorniki apeli ralijrodov, iu tretjič hoče imeti plena zaveznike, da uaj v svojem lastnem intereau odnehajo od trdih pogojev, kajti drugače ae ve-čina turškega ljudatva oprime Ruaije in boljševizma. jih, toda podrobnoati še niso znana v*M pretrgane brzojavne zveze. Pred par dnevi je bil v Carigradu velik proteatni shod, ua kate Dva Krasin v Londonu. London. — V torek je doapel v London Gregorij Krasin, trgovski komisar ruske sovjetske vlade. V angleških političnih krogih se pričakuje, da bo vlada disku tirala a Kraainom ne govini z Kuaijo, temveč tudi o položaju v Aziji, ki je vsled gibanja sovjetskih'čet postal zelo kri-tičen. Orki prodirajo v Traeijo. Carigrad. — (trške čete so pričele z okupacijo zapadne Tracije. Ceste, ki drže v notrsjnost, ao polne Bolgarov, ki ae aele h okupiranih vasi in mest. Njihovo revno imetje je naloženo aa vozovih, ki jih vlečejo voli, Civilni uradnl- Stavka na Irskem se rasširja. Dublin, Iraka, 26. maja. —Stavka na irskih železnicah ae razširjal in pridružili ao se tudi priatanišč-ni delavei, ki nočejo izkladati orožja in streliva, prihajajočega iz Anglije na irsko. Vlaki v Kings tonu, naloženi % orožjem iu m uničijo, še vedno čakajo na postaji Ko so vojaki poakuaili voziti vlak, so tak-oj zaštrajkali ogibališčnl čuvaji in vlak ni mogel dalje. Vsled stavke pristauiščnih delavcev so zaostali mnogi paruiki v irskih lukah, naloženi z blagom. Anglija ne bo pomagala Perzi;)i- London. — Angleška vlada je izjavila, da y angloško-perzijskem paktu ni ničesar, kar bi nalagalo Veliki Britaniji, da priskoči z vo jaštvom na pomoč Perziji v sluča ju vojne. Ta izjava je silno presenetila gotove kroge, ki so pričako vali, d« bo vladd poslala sveže čete v Perzijo, katero ugroŽa boljšoviška armada. Iz Moskve je pa prišla vest, da se Perzija nagibi je na stran Kusi je in da bo pretrgala zveze z za padno Evropo? Moskovska vlada pravi, da se je okupacija perzij urez njenih navodil. Poveljnik rdeče floto na Kaspiškem jezeru je hil prisiljen okupirati pristanišče, ker so se tam zatekli ostanki Denikinovega brodovja in Deniki novi častniki so kooperirali z angleškim generalom, ki je poveljeval britski garniziji v Enzeliju. biseit v Kuteniji. Poslaniški svet v Parizu bo odločil, da li se vpo-števajo omenjeni pridržki. Pras-uoivski, ki zdaj vodi madžarsko mirovno delegacijo, je dospel v Psriz. Ogrska podpiše mir s tremi pridržki. Pariz. — Grof Apponi, ki je re-zigniral kot načelnik ogrske mirovne komisije, je formalno obve- ki so ae odpeljali s posebnim vla-1 stil francoskega ministrskega .......SMSSSSSIMMMMI.....MMSSS POTOP. Zgodovinski ! .-'roman**. ttglaal N. Slanldawtca.—Pottevenll Podravsld. MM>SS*SJI***«**MSMIMMSMIMMS** (Nadaljevanja.) IHIvede je po prvem hipu zmešnjave in atrahu oči vidno jelo biti aram, da bi jih zadrževali štirje možje tako dolgo. Hadi tega so jeli besno prodirati naprej ter potiskati a svojo težo Ktnitica in tovariše čimdalje urneje nazaj. Medtem je Kmiticu padel konj in val je zagrnil jezdeca. Kimličl ao ac še nekaj časa borili, podobni utopljencem, kateri vidijo, dn se potapljajo in se hočejo čimdalje vzdržati nad valovi; toda kmalu so popadali tudi oni... Medten^ so Avedje, lik vihar, zahrumeli proti kraljevi karavani. Tizcnhuus a svojimi spremljevalci jih skoči naproti in udarili ao akupaj tako, da je kar.odnfe-vabi j mi gorovju. Toda kaj je značila ta Tizcnhauzova peščica I »roti krepki švedski prednji straži, ki je štela skoro tri to konj! M bilo več dvoma, da je za kralja odbila poslednja ura. ali pa zapade v plen. .lan Kazimir je dajal očividno prednost prvemu pred drugim, Izdrl naposled vajeti škofu in nunciju iz rok ter sdirjal urno za Tiacnhsuzom. Nakret pa ostaue kakor uzidan. Zgodilo ae je nekaj, nenavadnega. Gledalcem se je zazdelo, da prihajajo gore same na pomoč pravemn kralju hi gospodarju. Stene jarka oo se stresle, kakor ob potresu, drevesa, ki so rastla ua rebru, so se zazibala, kakor Id ne tudi ona hotela udeležiti lw»rbc; gruče snega, leti, kamenje in odlomki skal so se jeli valiti z groznim ropotom na stisnjene švedske vrste v jarku ; obenem se je nečloveško tuljenje jelo razlegati ua obeh straneh jarka. V švedskih vrstah je nastala zmešnjava, ka koršne si ni tako lahko misliti. Zdelo ae jim je. «la je priroda asma razjarila nad njimi. Naatal / je krič in atok mož, ki st«, gineči pod privalivšo se telo, obupno klicali na pomoč. Naposled je iz Ijutlij in konj uaalala cela go-rit m-kske krvave rnirsi, na katero so ftc neprestano padali odlomki skal in kamenja. "tlorali! Horalil" zatilje jo se kliei v kraljevi ktiravnni. V tem hipu se na obrh straneh jarjp prikažejo ljudje z dolgimi lasmi, pokriti i usnjatimi knč mami i*r zahmč uarztlol po strmcu* rebru. V črnih in Uellh konjakih pokrlvalih, ka koršne ao imeli Ogrnjme okrog nebo, an hilt bolj podobni ropar skim pticam I »napeli an kakor bi trenil, ter tu grozno krite s sekirami erkall Ae IivrtV Krede Kralj jr h.ilel zabranitl daljše pr*li%anje krvi. ttx\a oni g« ui«u ulmgali ter afottubiU v nektOiko minutah vae. Ko je bilo to gotovo, ao se Gorali bližali kraljevi karavani. Nuncij jih jc gledal z začudenjem, kajti doslej še ni videl tarkšnih ljudi, ki se oblačijo v kože z volno zunaj ter grozno mahajo s svojimi krvavimi sekirami. Pri pogledu na duhovščino so sneli Gorali svoje kučme ter se zgrudili na kolena in, ko jim krakovski škof pove, da so rešili življenje svojemu kralju, so kriki veselja in molitve napolnili jarek. Zvcati Gorali so se pririli bližje ter mu poljubljali noge, stremena in celo njegovega konja. Kralj pa' je stal sredi zvestih Goralov kakor pastir sredi ovac in solze, velike kokor biseri, so mu padale raz lice. _____ Ko jc nekoliko poleglo navdušenje, jeli so jih izpraševati, na kak način so dospeli o pravem času na pomoči Pokazalo se je. da so nekateri švedski oddelki kolobarili okoli Corština, in se niso lotili gradu, kakor bi nekoga čakali. Gorali so tudi slišali o bitki, katero ao imeli ti oddelki z nekimi vojaki, med katerimi se jo baje nahajal sam poljski kralj. Redi toga so sklenili zvabiti fcvede v neravne kraje, jioalali ao k njim v ta namen lokave vodnike, ki so jih privedli v ta jarek. Videli so Kmitica in Kimličc, kako so se borili s ftvedi, ter hoteli zdirjati jim na pomoč, toda bali ao se, da 14 jih apTs|ili prezgodaj. Pri apominu ua Kmitica ae prime kralj za glavo ter zakriči: "Mati Sina jedinega! Pojdite mi poiskat Ba-biniča! Naj mu pripravimo dostojen pogreb! Iu tega človeka, ki je prvi prelil kri za nas, so nekateri smatrali izdajalcem." "Kriv sem, miloatljivi gospod!" su oglasi Ti zenhaua. "Poiščite ga!" zakliče kralj. "Ne pojdem od tod, dokler mu ne pogledam v obraz in se ž njim ne poalovim." Gorali in vojaki, spremljani od Tisenhausa odrinejo na kraj, kjer ae jc vršila prvotna borba, in kmalu i« vleče jo i z p« hI gromade trupel Kmitica. Lice mu je bilo bledo, vae zalito a krvjo, ki se mu jc še strdila na brkeh; tiči je imel zaprte, oklep zganjen od udarcev sabelj in konjskih kopit. Toda uprav ta oklep mu je rešil Življenje, iu vojaku, ki ga je dvignil, ae je zazdelo, da je začni rahel slak. % "Hvala Bogu! Ac je živ!" zakriči nekdo. * "Slceite mu oklep!" zakličejo drugi. .lermenje jc bilo kmalu odrezano in Kmitic si je globoko oddahnil. Ko je lešal nekoliko minut, je odprl oči; na to mu je vlil eden vojakov v usta nekoliko šganjice. V tem hipu jc dospel Ijekaj »ain kralj in pri pogledu na kralja se je Kmitic mahoma streanil in nekak detinski smeh mu je apreletel po licu. "Kralj je liv, svoboden... hvala Bogu t...* je sašepet*!. In solze ao mu zalcaketalc v očeh. "B*hinič, Bahinič!.,, S n