Telefon št 74. Posamna Številka 10 h. Pt pošti prijemu: za eelo leto naprej 26 K — h pol leta > 13 » — » četrt > » 6 > 50 > mesec » 2 »20 > V upravništvu prejemati: za celo leto naprej 20K — h pol leta » 10 » — » četrt » » 6 „ — » mesec » 1 • 70 » Za poSiljanjena dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino In inserate sprejema upravnlštvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vraiajo, nefran kovana pisma n« vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- niškib ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan.izvzemsi nedelje ;n praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 64. V Ljubljani, v petek, 20. marca 1903. Letnik XXXI Državni zbor. Dunaj, 18. susca. Zavarovanje sa starost. Minolo leto je vlada zbornici predložila načrt zakona, po katerem naj bi se v Avstriji uredilo starostno zavarovanje zaseb-nih uradnikov. Tedaj sem že obširneje poročal o vladnem načrtu, ki določa, da v pokojninski zaklad plačujejo delodajalci in delojemalci, torej gospodarji in uslužbenci, ki imajo vsaj 600 kron letnega zaslužka. Soc.- politični odsek se je lansko pomlad obširno bavil s tem vele-važnim socialno-političnim vprašanjem. Toda v odseku so bila trojna mnenja, katera so posamezni člani naglašali z vso odločnostjo. Dobra tretjina članov je n a č e 1 o m a soglašala z vladnim načrtom, da naj se namreč prične z zavarovanjem zasebnih uradnikov. To bodi prvi korak na obsežnem polju državnega zavarovanja. Le glede prispevkov so bila različna mnenja. Druga skupina zastopa stališče, in to so v prvi vrsti socialni demokratje in nekateri zastopniki pete kurije, da ne kaže iz socialnih slojev iztrgati le eno skupino, zasebne uradnike, marveč da je nujno potrebno starostno zavarovanje vseh nižjih slojev, delavcev in poslov. Tretja skupina pa se sploh ne navdušuje za državno starostno zavarovanje. To svoje stališče zagovarjajo z raznimi izgovori. Tako naglašajo, da so zasebni uradniki večinoma že zavarovani. Starostno zavarovanje delavcev in poslov pa bi bilo sploh le tedaj mogoče, ko bi država vsako leto v pokojninski zaklad prispevala nekaj milijonov. Ker pa je z ozirom na slabe finančne razmere popolnoma izključeno, da bi že sedaj vlada hotela in mogla v ta namen prispevati večje redne svote, zato bi bilo za nižje sloje starostno zavarovanje predrago, ako ne popolnoma nemogoče. Vladni zastopnik je že tekom razprave izjavil, da vlada vsaj sedaj ne more obljubiti državnega prispevka. Načelna nasprotja v odseku so bila torej tako velika, da izprva nihče ni hotel prevzeti poročila. Konečno so preprosili češkega poslanca dr. F o f t a, da je prevzel poročilo, toda s pogojem, da predloži svoje poročilo v jeseni. Ker pa se je mej tem soc.-pol. odsek bavil z nedeljskim počitkom, je dr. F o f t šele včeraj odseku predložil svoje poročilo. Ker od odseka ni imel določenega navodila, ali naj se zavarovanje razteza sploh na vse nižje in srednje sloje prebivalstva ali samo na zasebne uradnike, zato se je omejil na vladni načrt, ki je prvi korak v soc.-političnem oziru. Na tisoče prošenj so zasebni uradniki poslali državnemu zboru. Vsi pozdravljajo v bistvu vladni načrt, dasi ne soglašajo z določbami glede prispevkov. Pa tudi nasprotniki ne pobijajo ideje, marveč izražajo le pomisleke glede prispevkov. Uslužbenci žele večje breme zvreči na gospodarje, ti pa na uslužbence. V tem oziru je treba najti pravo srednjo pot. Dr. Fort predlaga, naj se upelje starostno zavarovanje zasebnih uradnikov in »nekaterih javnih uslužbencev." Kdor izmej teh dopolni 20. leto in ima najmanj 900 kron letne plače, mora se zavarovati za starost in onemoglost, kakor tudi za svojo ženo in otroke. Zavarovanje za brezposelnost je izključena iz tega zakona. Pokojnina za slučaj onemoglosti naj bi po desetletnem zavarovanju znašala 40 % letne plače, vsako leto do 35. upravnega leta 1°/0 več. Zavarovanja, oziroma vplačila trajajo 35 let. Kdor bi se torej zavaroval z 20. letom, bi z dovršenim 55. letom imel pravico do pokojnine, ki bi znašala 65 % njegove plače. Ako bi s 55. letom ne hotel stopiti v pokoj, pomnožila bi se mu pokojnina vsako leto za 7%, torej bi v petih letih, to je s 60. letom starosti imel svoji plači enako pokojnino. Premija ali letni prispevek naj hi znašal 13'/,% letne plače. Dve tretjini ali polovico naj bi plačeval delodajalec ali gospodar, eno tretjino ali polovico pa delodajalec ali uslužbenec. V pokojninski zaklad naj bi se stekale tudi službene takse. Te takse, ki bi znašale 335% od zvišane plače, naj bi plačevali uslužbenci. Vlada v svojem načrtu priporoča osrednjo zavarovalnico na Dunaju za vse dežele, poročevalec dr. Foft pa zahteva tudi nekatere krajevne zavarovalnice kot podružnice osrednjega zavoda. Na splošno željo je dr. Foft dal tiskati svoje poročilo. Ko bode tiskano, nadaljuje odsek svojo razpravo o tem vprašanju. Preložitev državne ceate. Poslanca dr. Šusteršič in dr. Žitnik sta danes vložda na prcvzviŠenega g. ministrskega predsednika kot voditelja ministrstva za notranje posle naslednjo interpelacijo glede preložitve reške državne ceste od Prestranka do Selc: Ze več let žele in prosilo prizadeti krogi prebivalstva, da se del reške državne ceste od postaje pri Prestranku do Selc preloži skozi vasi Koče in Slavina. Potrebo te preložitve so merodajni krogi ie pred leti priznali. Ta del državne ceste je velike važnosti za tamošnjo okolico; cesta od Prestranka do Selc pa je deloma napeta do 11°. Vsled tega je promet jako težaven in so se pripetile tudi že mnoge nesreče, ki se utegnejo ša pomnožiti, odkar je na tej cesti živahnejši promet z avtomobili. Pa tudi z vojaškega stališča je ta preložitev potrebna, z ozirom na vsakoletne vojaške vaje v teh krajih. Vsi koraki v tem oziru so bili doslej brezvspešni, ker sa na merodajnem meBtu sklicujejo na pomanjkanje denarnih sredstev. Z ozirom na to, da je ta preložitev nujno potrebna, da je finančna uprava dobila nove dohodke od davka na vozne listke, od konverzije državne rente, od sladornih premij i. t. d., z ozirom na to, da more državna uprava uvideti potrebo te cestne preložitve in da troški relativno ne bodo tako visoki, dovoljujejo si podpisani nujno vprašanje: Ali hoče gospod minister potrebno ukreniti, da se označena preložitev ceste še to leto izvrši? Podržavljenje železnic ^ V poslanskih krog L jo vedno večje zanimanje za podržavljenje večjih železnic, ki so last raznih delničarskih družb. Ta ideja je jako zdrava, ker le potem bi mogla država pravilno in po razmerah uravnati tarife. Železniški minister g. vitez Wittek misli v prvi vrsti na podržavljenje avstro-ogr-ske državne železnice. V tem oziru se že vrše posvetovanja in pogajanja. Severo-zapadno železnico namerava vlada podržaviti, ko upravno sodišče razsodi, ali je sedanja delničarska družba dolžna napraviti drugi tir. V tretji vrsti je severna železnica, katere podržavljenje je zrelo 1. pros. 1904. Zeleznični minister pa hoče počakati s tem podržavljenjem do leta 1906, da bo mogoče za določitev povprečnih letnih dohodkov vračunati dve posebno neugodni leti in tako znižati odkupnino. Poljski klub pa s tem ni zadovoljen in je v podedseku dosegel sklep, da se mora severna železnica že z novim letom podržaviti. Vhda sa tej zahtevi noče udati in včeraj se je že govorilo, da odstopi minister Wittek. Nam se tudi zdi, da prisiljena stvar ni dobra, ker borza bi to naglico gotovo izrabila in država bi morala darovati nekaj milijonov delničarjem severne železnice. Podržavljenje te železnice je potrebno, a do novega leta fizično skoraj nemogoče. Bržčas se bodo Poljaki pomirili, ako jim vlada zagotovi, da se podržavljenje izvrši do leta 1906. Glede Beverozapadne železnice imajo pa češki Nemci svoje narodne pomisleke, češ, da bi češki uradniki pri železnioi preplavili nemške kraje na Češkem. Torej povsod narodno kopito! Avstro-ogrska nagodba. Zbornica nadaljuje razpravo o nagodbi. Prazne so klopi, prazni galeriji. Zanimanja ni nobenega, ker je vsak govornik prepričan, da meče bob ob steno ali pa zvoni po toči. Nagodbo Bta avstrijska in ogrska vlada podpisali, vsaka bistvena prememba je izključena, parlament more nagodbo le odkloniti ali odobriti, kakeršna je. In da ni najboljša, to je včeraj priznal celo dr. Biiren-reither, zmeren politik, ki pa dobro pozna podrobnosti tega zapletenega vprašanja. Danes bo govorili: Dr. K i e d 1 e r, dr. Chiari, dr. Ellenbogen, mini«terski predsednik dr. pl. Korber in dr. K o 1 i -scher. Vsebino ministrovega govora mo-r^m kratko povedati z dvema stavkoma: Nova nagodba je boljša, nego nobena. Kdor pa more dpasei boljSo nagodbo, temu radi prepustimo svoja mesta. Res je to, toda ravno tako je tudi res, da morata Bedanja vlada in parlament plačevati Ogrom danj za popustljivost in površnost prejšnjih vled in parlamentov od leta 1867. To leto je Avstrija storila prvi korak nav zdol, in od tedaj drsi voz v jarek. Dunaj, 19. marca. Danes je zbornica nadaljevala razpravo o avstro-ogrski nagodbi. Zanimanja je vedno manj, ker je tvarina večinoma že premlačena in ker tudi najboljši govorniki ne bodo pregovorili vlade, da bi podpisano nagodbo premenila. Vse, kar more odsek doseči, so morda nekatere premembe postavk v avtonomnem carinskem tarifi?. Danes so govorili: Vsenemec Schrei-t e r , ki je priporočal ožjo carinsko zvezo z Nemčijo. Za njim je gorenje - avstrijski po- ISTEK. P. Hartman in oratorij „Sv. Frančišek". (Dalje.) P. Hartman je rojen 21. decembra 1863 v Salurn na Tirolskem. Njegov oče, Evgen von an der Lan-Hochbrunn, je potomec onega plemenitega rodu, ki je s tem imenom do današnjega dne ohranil neomajano zvestobo avstrijskemu cesarju in državi in je še dandanes v Avstriji v visokih čislih. Rodbina „An der Lan" je prejela 1. 1547 radi posebnih zaslug za deželo in državo poseben rodbinski grb in cesar Leopold I. ji je podelil 1. 1694 dedno plemstvo. An der Lan-i so se tudi odlikovali v bojih za prostost domovine, tako Jožef, ki je služil pod Andr. Hoferjem za poveljnika finančne straže v Tridentu; istotako Vincencij, ki je v isti nevarni dobi vodil okrajno glavarstvo v Imst-u. Evgen je imel za ženo Ano Huebsch, ki je bila rojena v Milanu; povila mu je štiri otroke. Najstarejši (Anton) je c. kr. poštni kontrolor in vodja ekonoma ta v Inomostu; drugi je naš umetnik P. Hartman; tretji P. Rajnerij, je frančiškanski duhovnik in gimnazijski profesor v Hall-u blizu Inomosta; ena sestra je trgovčeva soproga v Bolzan-u. Dva bližnja sorodnika sta na Dunaju v ministerstvih v visokih službah. Stariši Hartmanovi so bili glasbeno zelo nadarjeni, oče je mojstersko sviral flavto. Sploh se je v tej družini zelo gojila glasba. P. Hartman je prejel pri sv. krstu ime Pavel in ostal do šestega leta v hiši svojih dobrih starišev. Njegova pobožna mati ga je lepo vzgojevala, njej je stal na strani bolj resnobni oče. Otrok je lepo vspeval in harmonično so se razvile v njem one čednosti in zmožnosti, katere sedaj svet občuduje na njem. V nežni mladosti že je Pavel obiskaval glasbeno šolo v Bolzan-u; njegovi učitelji so bili Bernard Musch, Ivan Zipperle in Karol Deluggi, ki ga je učil sviranja na glasoviru in goslih. Posebno je pa vplival na mladega Pavla profesor Jožef Anzoletti. Dne 25. avgusta 1879 se je Pavlu spolnila dolgoletna želja, vstopil je namreč v frančiškanski red, ter pričel novi cijat v solnograškem samostanu; dali so mu ime Hartman, Vodnik novincev je bil svetovnoznani P. Peter Singer, iz-najditelj „pansimfonika"; le-ta je Hartmana učil orgelj in kompozicije. V Solnogradu je imel Hartman priliko zgledovati se nad svojimi predstojniki, ki so mu dajali najlepši zgled pobožnosti in ukaželjnosti. On sam pripoznava, da je ta zgled mogočno vplival nanj in da je v redovnem življenju našel svoj ideal in popolno srečo. Mladi klerik se je po dokončanem novicijatu šolal v Schwaz-u, Bolzan-u, Hall-u, Kaltern in Inomostu ter 30. maja 1886 prejel v Briksen-u mašniško posvečenje. Njegova prva štacija je bila Lienz v Pusterški dolini, ondi je bil tri leta organist in učitelj petja v tamošnjih ljudskih šolah. Bil je jako priljubljen in pri odhodu mu je občinski svet po mestnem županu izrekel popolno priznanje in zahvalo za njegovo trudoljubivo delovanje. Prišel je na bavarsko mejo v Reute v enako službo. Tu je imel dovolj časa, da je še natančneje proučeval nauk o kompoziciji in dirigovanju. Na svojih službenih potovanjih se je seznanil z odličnimi glasbeniki. Imenujem profesorja Jožefa Pembaur, ravnatelja konserva torija v Inomostu, ki je dajal P. Hartmanu temeljita navodila v kompoziciji in inštrumentaciji. Posebno tesno prijateljstvo pa je sklenil s profesorjem Karolom Homeyer v Lipskem, slavnim učiteljem orgljanja na tamošnjem konservatoriju; le-ta je najbolj vplival na daljno glasbeno izobraževanje P. Hartmana. L. 1893 je bil P. Hartman premeščen v Jeruzalem in je deloval v cerkvi „S. Salvator" in pozneje v cerkvi božjega groba kot organist in vodja petja. Življenje v sveti deželi je zelo ugajalo umetniku. Kako nebi ? Bivati na onem mestu, kjer se je vršilo delo našega odrešenja, obiskavati one kraje, po katerih je hodil božji Izveličar in jih posvetil s svojimi stopinjami, s svojo krvijo: to gotovo prevzame vsako pobožno, sprejemljivo srce in tAko nežno, mehko srce je imel Hartman. Zajemal je tedaj iz bogatih virov milosti, navdušil se za Boga, katerega hoče proslavljati s sveto glasbo. Nastala je marsikatera skladba, ki je kazala to navdušenje. P. Hartman je ostal dve leti v sveti deželi in si pridobil slavno ime. Evropejski romarji so ga obiskovali in slušali njegovo krasno sviranje na orgijah; med njimi Don Carlos, vojvoda madridski, s svojo soprogo in infantinjo Elviro, ki so bili tako očarani, da so mu izrekli soglasno priznanje in zahvalo ter mu podarili svoje slike. (Dalje prih.) slanec P 1 a s b grajal določbe glede prašičje kage. Poslanec P o v £ e je v daljšem govoru mej živahnim odobravanjem našteval in dokazoval osobito one hibe in nedostatke v nagodbi, b katerimi zastopniki poljedelstva nikakor ne morejo biti zadovoljni. Pač je zvišana carina za vnanje žito, a to ni zasluga avstrijske, marveč ogrske vlade. Na drugi strani pa za uvoz lanu, mleka, kož in lesa ni določena nobena carina, dočim sosedne države skrbno varujejo svoje poljedelstvo. Velika nevarnost preti avstrijskemu poljedelstvu, oziroma živinoreji od Nemčije, ki je določila neverjetno visoko carino za uvoz avstrijske živine. Pa tudi Srbija s svojo živino pritika na cene avstrijske živine. Naloga jo torej zastopnikov v nagodbenem in carinskem odseku, da odločno zagovarjajo poljedelske koristi. Govorniku, ki je razpravljal strogo arospodarska vprašanja, so mnogi čestitali. Govor objavimo po zapisniku. Za Povšetom govore daneB Se S t e i n, dr. Pfaffinger in Kaftan. Izmej južnih slovanskih poslancev je še več ogla-šsnih, a na vrsto pride le B i a n k i n i, ker hočejo jutri končati prvo branje. Vojni minister Pitreicli in dvoboj v armadi. Razni dunajski listi objavljajo „s t r o g o tajni ukaz" vojnega ministra fml. Pit-reicha, čegar vsebina je taka, da bo v obilni meri vznemirila vse one kroge, ki niso zagovorniki dvoboj ne razvade v armadi. Vojni minister namreč v tem ukazu pojasnjuje, da sme o častnih aferah razsojati edino le vojaški častni sod in da torej nikakor ni umestno, da bi o tej zadevi razsojala druga, društvena razsodišča. Aktivni častnik, ki bi bil član »splošne protidvobojne lige", je v direktnem nasprotstvu s stanovskimi dolžnostmi, vsled česar ne more biti član imenovanega društva. Ob enem pa ukaz določa, da morajo iz društva izstopiti tudi neaktivni častniki. — Novi vojni minister, ki so ga mnogi pozdravili ob nastopu kot moža, ki bo odstranil iz armade zastarele nazore ter upošteval zahteve svobodo-ljubnosti in humanitete, noče, kakor je razvidno iz ukaza, nič vedeti o odpravi dvoboja v armadi in ga nekako naravnost zagovarja. Sedaj bodo prisiljeni vsi rezervni častniki in vpokojeni vojaki — in teh ni malo — da izstopijo iz protidvobojne lige. Kdor pripada armadi, ne sme reči, da priznava v kazenskem zakonu in častniškem reglementu označeno protizakonitost kot ] tako, on ne sme reči. da je vnet za boljšo j obrambo časti, ter izjaviti z nadvojvodo [ Karlom, ki je dejal: »Dvoboj smatram za j preostanek iz one surove dobe, v kateri je bilo dovoljeno, da si je vsakdo s silo priboril pravico, in ki so v direktnem nasprotstvu z vsakim redom." — Opravičeno vsklika današnja „Reichspost", da je vojni minister ,v vsej ravnodušnosti konfisciral svobodo združenja, slobodno moško prepričanje, državni zakon — da o božjem zakonu niti ne govorimo —, vse odstranil in vrgel v peč. Slabeje bi ne bil mogel pričeti svojega delovanja. Sedaj, ko misli, da je vojni zakon v Avstriji pod streho, si upa šele s pravimi nazori na dan. Toda prišel je še prezgodaj, kajti dobilo se bo še dovolj prilike, da se dokaže vojnemu ministru, kako nespametno je, če hoče posnemati stopinje Krieghammerjeve. Protidvobojnega gibanja ne bo spravil s sveta. — In res se že javlja, da je centrum storil vse potrebne korake za odločno interpelacijo v državnem zboru. Glavni obračun bo pa v delegaciji. Krosnjarski zakon v gosposki zbornici. Gospodarska komisija gosposke zbornice je včeraj v tretjem branju soglasno odobrila poročilo barona Bergerja o krošnjar skem zakonu. V nasprotju z v zbornici sprejetim načrtom ima načrt gosposke zbornice mnogo prememb v korist krošnjarstvu. Mej drugim je preme-njena določba: »Dovoljenje za krošnjarstvo se sme dati le osebam ...« in se sedaj iz rečno določa, da sme vsak zahtevati dovoljenje in se zahtevi ne sme odreči, kdor je izpolnil potrebne pogoje. — Pomnoženo je dalje število krajev, kjer imajo krošnjarji posebne pravic«, posebno na Češkem, Mo-ravskem in v Š.eziji. Načrt komisije vsebuje še mnoge druge določbe v prilog krošnjarstvu, obenem pa tudi znatno poostrene kazni; sploh je komisijo vodilo načelo, da se mora UBtreči eksistenčnim potrebam krošnjarjev. — Poročilo pride na vrsto v zbornioi v prihodnji seji, ki se vrši iz pred velikonočjo. Zakon bo moral potem še enkrat v poslansko zbornico. Sloga opozicijonalnih strank. Danes, dne 20. marca, se snide osrednji odbor stranke prava in odborniki čiste stranke prava, da odobre sporazum med obema strankama, kakor je bilo o tem skle njeno v zadnji seji dne 17. febr. po odbornikih obeh strank. Odobrile so bodo danes te-le točke: 1. Hrvatska stranka prava in čista stranka prava se organizujeta zajed-niški? S. skupni odbor proisvaja to organizacijo. 8. Organa te zedinjene stranke imata biti v Zagrebu časopisa »O b z o r« in »Hrvatsko Pravo«. 4. V to svrbo se stopita oba lista »Hrvatska« in »Hrvatsko Pravo« v eno glasilo. Te štiri točke so zase nerazdeljiva celina. Ni dvoma, da bodo od borniki obeh strank te točke odobrili ter tako pospešili popolno zedinjenje vseh opozicijonalnih strank samo v eno. Predsednik osrednjega odbora ostane še vedno za to zedinjenje najzaslužneji član dr. Sandor pl. Bresztyenszky. Stališče Rusinov napram ostalim Slovanom. Senzačno vest prijavlja v eni zadnjih številk znano poljsko glasilo »Dziennik Pol-ski". Ta list namreč poroča, da so na ru-sinskem shodu v Podhajcih izjavili delegati mladorusinskega narodnega odbora, da se Rusini v bodoče ne bodo vezali več z nobeno slovansko stranko v Avstriji, ker so se prepričali, da jim ni povzročil nihče več krivice in škode kakor ravno Slovani. Govorniki so mej drugim opozarjali na ugodne razmere, ki so vladale v Galiciji za dobe nemškega uradništva. Imenovani delegati so poživljali kmete, naj takoj prično z bojkotom poljskega jezika v vaških šo-1 a h vzhodne Galicije. — Vest v tej obliki se nam zdi vsaj silno neverjetna. Italijansko-francoska zveza. Povodom razprave o zunanji politiki je francoski minister za zunanje zadeve DelcaBse obširno govoril o franoosko-ruski zvezi ter francosko - italijanskem prijateljstvu, kar so italijanski vladni krogi pozdravili z veliko radoBtjo. Posebno jih veseli, da Delcasse sedaj ni več govoril le o sporazumljenju mej Italijo in Francijo glede ravnotežja v Sredozemskem morju, marveč o neki splošni pogodbi mej obema državama za obestranske interese. Iz taga se sklepa v diplomatskih krogih, da je moralo priti mej obema vladama že do tajne pogodbe ali morda celo do prave aliance. V tem mnenju jih potrjuje te dni izišla oficielna izjava italijanske vlade, ki pravi mej drugim: »Dobre ideje so donesle dobra dejanja in zopet obnovile prijateljstvo mej obema narodoma, ki sta danes še samo prijatelja, nekega dne pa moreta postati tudi zaveznika, kakor v letih 1855 in 1859.« Z uresničenjem te aliance bi trozveza za Italijo ne imela več nobenega > praktiškega pomena, in morda je ravno temu dejstvu pripisovati okolnost, da se je znatno ohladilo sicer že sedaj le bolj navidezno prijateljstvo Italije do naše države in je zopet z vso silo jela delovati iredenta v Italiji. No, v Avstriji po takem zavezniku ne bo nihče žaloval. Iz brzojavk. Parlamentarno stražo obetajo avstrijski poslanski zbornici. Dr. Koer-ber je zborniškemu predsedstvu že obljubil potrebni kredit Straža bo oborožena z meči in dobi zakonite pravice uradnih oseb. Predsedstvu se je naročilo, naj izdela natančna navodila. — Češkoradikalnazmaga. Pri državnozbcrski dopolnilni volitvi v praškem starem mestu je bil z večino 312 glasov izvoljen radikalec dr. B a x a. Protikandidat je bil Mladočeh Novak. — S t a ročeški strankarski shod se vrši baje v kratkem v Pragi. Razgovor bo neki o novem vodstvu. Sodi se, da bo voditeljem odbran dr. b r b. — Izpodbijana deželnozborska volitev. Proti izvolitvi agrarca K u b r a v češki deželni zbor je vložil protikandidat radikalec S o b o t k a vgovor. »Bohemia« javlja, da bo bržkone Kubrova izvolitev razveljavljena. — Nemiri v Bretagni. Povodom zatvarjanja kongregacijskih šol so Be poj s vili večji nemiri. Combes je uvel proti uradnikom strogo preiskavo, a ni zasledil nič napačnega. Vkljub temu namerava sedaj odpustiti ali premestiti vse uradnike, ki niso čisto republikanskega mišljenja. — Nemška cesarska dvojica pridev Rim, kakor je sedaj definitivno določeno, 2. maja in odpotuje čez štiri dni. — Ruski mornariški miniater Tyr-t o w je umrl za kapjo. — Panamsko kanalsko pogodbo je odobril senat v Washingtonu s 73 proti 5 glasovom. — Položaj v Maroku, h Tangerja javljajo, da vstaja znatno napreduje ter da je sultanovo stališče vedno nevarneje. Preten-dent namerava novo ofenzivo. — Vstaja v Urugvaju. 8000 vstašev v okolici Montevideo se je združilo v boju proti vladi. Železnica je deloma že porušena. V sredo se je zunaj mesta že vnel boj z vladnimi četami. Vspeh še ni znan. Vlada je proglasila obsedno Btanje. — Revolucionarno gibanje v Rusiji. Ruska policija je zaBledila, da v industrijskih krajih nastopajo zunanji anarhisti. Več oseb so že prijeli. Pravijo, da je sedež temu gibanju v Galiciji. — Češki radikalci in liberalci. Ob zadnji izvolitvi dr. Baxovi se je pokazalo, kako ostro nasprotje vlada že med mladočeškimi liberalci in med antisemitskimi radikalci, katere vodi dr. Bax«. Na predvečer volitve je sklical Mladočeh dr. Podlipny volivni shod. Prišlo je na shod mnogo pristašev Baxovih, kateri bo Podlip-nemu shod razbili. Do polnoči so razsajali, in ko je Podlipny videl, da nikamor ne more, je shod zaključil. — Mej vojaštvom v Južni Afriki vlada velika nejevolja radi brezbrižnosti londonske vojne uprave. Častniki in vojaki, deloma tudi z rodbinami, morajo še sedaj bivati v šotorih. Častniki se tudi pritožujejo nad izredno mladimi novinci, ki še niso odrasli deški dobi. Dnevne novice, V Ljubljani, 20 marca. »Slovanska zveza« državnih poslancev, ki je sv. očetu Leonu XIII. čestitala ob 251etnioi njegovega vladanja, je včeraj dobila naslednjo brzojavko: »Sv. oče je z veseljem sprejel čestitke in izraze udanosti »slovanske zveze« ter vsem članom podeli apostolski blagoslov«. Kardinal Rampolla. Resolucije s shoda »Slovenskega društva« v Mariboru. I. Dne 15. marca 1903. v Mariboru zbrani zborovalci na občnem zboru »Slovenskega društva" izjavljajo zaupanje navzočima državnima poslancema z naročilom, naj delujeta na to, da se zastopniki slovenskega naroda in vseh Jugoslovanov postavijo v odločno opozicijo proti sedanji vladi, da se poslužujejo sami in v zvezi z drugimi slovanskimi poslanci po možnosti vseh opozicijskih sredstev; csobito pa želijo, da se ob vsaki priliki najodločneje pojasnujejo krivice, ki se nam gode od uprave in pravosodja ter posebej še krivice štajerske deželne vlade. — II. Pri občnem zboru »Slovenskega društva« dne 15. marca 1903. v Mariboru zbrani Slovenci pričakujejo, da bode slavna vlada takoj začela z vsemi potrebnimi pripravami za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani in da čimprej ustanovi ta za razvoj jugoslovanskih narodov in Avstrije nujno potrebni učni zavod. Od slovanskih poslancev pa pričakujemo, da bodo vlado pri vsaki priložnosti opozarjali na nujno potrebo tega zavoda in da se vedno pote-zajo z vsemi močmi za ustanovitev tega vseučilišča. — III. Danes zbrani zborovalci izrečejo željo, da odbor »Slovenskega dru štva" skliče v kratkem shod zaupnikov s Spodnje Štajerskega v ta namen, da se ustvari enotna organizacija, politična in gospodarska organizacija vseh štajerskih Slovencev. Obletnica smrti in prenos ostankov pokojnega kardinala Jakoba Missia v novo grobnioo. Dne 24. t. m. bode minulo leto, kar je goriška škofija zgubila svojega višjega pastirja. Ta dan bodo prenesli na Sveti Gori zemske ostanke pokojnega kardinala v novo grobnico v kapeli sv. Mihaela in bode prevzvišeni knezonad-škof imel slovesno zadušnico po pokojnem svojem predniku v svetogorskem svetišču. Duhovske vesti s Štajarskega. Č. g. misijonar Ponikvar je prestavljen iz Algersdorfa pri Gradcu k sv. Jožefu pri Mariboru; č. g. Franc DoberSekpaod sv. Jožefa pri Mariboru v Ljubljano. Osebne vesti. GoBp. dr. Vladimir S e r n e c je vstopil za koncipijenta v odvetniško pisarno g. dr. R o s i n a v Mariboru. — Gdč. učiteljica Antonija Bese d n j a k se je preselila iz Boršta na šolo v Kamnjah na Vipavskem. Slovenska zmaga. Pristaši »Štajar-čevi« bo pričakovali, da pri obč. volitvah dobe v roke občino Zire in da postane župan kak Štajerčev pristaš. Toda pogoreli so. Županom je izvoljen zavedni Slovenec I. U 1 č n i k. Proti liberalnemu občinskemu gospodarstvu v Gorici. Sedaj gre po Gorici glas, da naj odstopijo vsi obč. svetniki ter se razpišejo splošne nove volitve. Meščanstvo nima v občinski svet nikakega zaupanja več, zato se čuje vedno bolj zahteva, da naj odstopijo vsi. Ali pa se to zgodi ? — Umrl je v Cerknem bivši dolgoletni župan, cerkv. ključar, c. kr. poštar, ud c. k. okr. šol. Bveta, načelnik cestn. odbora in posestnik Peter Podobnik, previden s bv. zakramenti, v dobi 69 let. Bil je mož stare korenine, izvanrednih zmožnostij, dobro znan po celem Tolminskem. — Umrla je pri S v. Marjeti niže Ptuja Marija J a n -ž e k o v i č, mati č. g. kaplana Vida. Pogreb je bil v ponedeljek 16 t. m. s spremstvom šestih čč. gg. duhovnikov in vdeležbo mnogoštevilnih vernikov. Doživela je lepo starost 82 let. Naj v miru počiva! — Pri Voglarjib je umrl c. kr. gozdar v pok. g. Štefan Vovk, star 76 let. — Konoert za družbo av. Cirila in Metoda. Iz Zagreba, 17. marca. Zadnji koncert za družbo sv. Cirila in Metoda je izpal izvenredno lepo ter prinesel do zdaj čistega dobička 6000 K. Ta svota za Zagreb sicer ni velika, a če se pomisli, da je ta denar žrtvovalo za družbo sv. Cirila in Metoda zagrebško meščanstvo in delavstvo, a ne oni mogočneži, ki trošijo svoj denar raje za internacijonalne stvari in za svoje brezpomembne zabave, potem moramo priznati, da Zagreb vendar le v narodnem duhu napreduje pod vsem velikim pritiskom mažaronskega zistema, onega zistema, ki je zastopan v večini hrvatskega sabora, kateri noče vediti, niti slišati, da se nahajajo Hrvati tudi le zunaj mej Hrvatske in Slavonije. Sicer je pa čisto naravna stvar, da sa ta saborska večina ne briga za zunanje Hrvate, ker do zdaj ni imela smisla niti prave volje poskrbeti za blagostanje onega prebivalstva, katero zastopa v hrvatskem saboru. Zadnji koncert je pokazal, kje tiči narodna moč, namreč v meščanstvu in delavstvu, in če je le to organizirano, potem more odbijati napade pokvarjenega zistema. Hrvatska opozicija je slednjič spregledala ter začela marljivo organizirati one stanove, ki bo pravi del hrvatskega naroda in na katero se more cslanjati v borbi za pravice. Takozvani višji razredi našega društva stoje žalibog v službi mažaronskih mogotcev, ki zdaj šo odločujejo na Hrvatskem; toda če stori hrvatska opozicija svojo dolžnost, se moremo nadjati, da kmalu odzvoni mažaronstvu po celem Hrvatskem. B'»or daj! — Grob Atile, kralja Hunov najden? Po Mariboru se goven, d« je pri bv. Janezu na Dravskem polju neki kmet našel Atilov grob. Na krsti je zapisano »Attila« Kmet zahteva za to najdbo 20 000 kron. Danes sa mudi na licu mesta komisija, ki bo dognala, ako je kaj resnice na tej zadevi. — V Celovcu je umrl bivši poslanec celovške trgovske in obrtne zbornice gospod dr. Viktor vitez Rainer. — Včeraj ie umrl v Celovcu svetnik deželne vlade dr. Edvard Hermann. — Prememba posestva. Od gospoda Evgena Vilharja kupilo je deset kmetov iz Bača graščino Kaleč pri Knežaku na Pivki za svoto 104.000 kron. Kupilo se je večinoma z »amerikanskim« denarjem. Kmetje mislijo baje zidati tam hiše, da ondi nastane vas. — Javni shod ima prihodnjo nedeljo ob 4. uri politično društvo »Edinost« na Proseku. Ljubijaus&e novic«. Znamenita proslava. Jutri zvečer ob 8. uri bodo priredili delavci tvrdke Maks S a m a s s a svojemu tovarišu Viljemu Strelu serenado v proslavo 50 let niče, odkar je g. Strel kot zvonarski pomočnik vstopil v delo pri tvrdki S a m a s s a. Pri tej priliki nastopijo prvikrat pevci tvrdke Maks Samassa, da tako tem potom izrazijo tovarišu svoje čestitke. Slavljeneo je bil rojen I. 1828. v Frankobrodu na Odri. L. 1842 se je šel k svojemu bratu v Koiberg učit zvonarske obrti, po dovršenem učenju pa je odšal v Stetin, v ILnover v Auga-burg in v Garo ter v Zagreb. Dno 20. marca 1. 1853. je stopil kot zvonarski pomočnik v delo k pokojnemu g. Antonu Samassa. Sedaj že služi tretjega gospodarja pri eni in isti tvrdki in si je pri svojih gospodarjih, kakor tudi pri svojih tovariših pridobil veliko zaupanje. Naj bo jutrišnji dan slavljencu vedno v prijetnem spominu in naj bi še dolgo let zdrav in krepak bival v krogu svojih tovarišev. 25 let blagajnik »Ljudske kuhinje«. De- putacija odbora »Ljudske kuhinje« se je včeraj pokloniia g. dr. J o s. s t a r e t u ter mu izročila diplomo v znak zahvale, da že nad 25 let posluje kot društveni blagajnik. Osmina za pokojnim gospodom župnikom Turkom se bo vršila tudi v Ljubljani. K proizvajanju Hartmanovega oratorija „Sv. Frančišek" v tukajšnji stolnici, se poroča, da se bo pel oratorij 22. in 23. aprila vsakokrat ob 7. uri zvečer. Pevski zbor »Glasbene Matice", močan 160 pevk in pevcev in godba močna 60 do 70 mož bo-deta nastavljena pred glavnim altarjem. Cerkvene klopi bodo numerirane, poleg tega bodo pa postavili v cerkev tudi stole. Cerkev bo električno razsvetljena. Zadruga gostilničarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov in izkuharjev v Ljubljani vabi na redni zadružni zbor, ki se vrši v ponedeljek dne 23. marcija 1903 ob treh popoludne v steklenem salonu gostilne „Pri zvezdi", na Cesarja Josipa trgu št. 12. Dnevni red: 1. Pozdrav. — 2. Čitanje zapisnikov zadnjih občnih zborov. — III. Poročilo o delovanji zadružnega starešinstva v letu 1902. — 4. Polaganje letnega računa za leto 1902. — 5. Volitev v zadružno starešinstvo in sicer v smislu § 19 zadružnih pravil. — 6. Posamezni predlogi. — 7. Raznoterosti. Ker je za sklepčnost zadružnega zbora potrebna navzočnost 30 udov, naj se ga častiti člani v kar največjem številu vdeležiti blagovolc, posebno ker se gre za jako važne zadružne koristi. Častni večer na čast igralke gdč. Kristine Rvickovebo prihodnjo nedeljo v slovenskem gledališču. Igrali bodo »Devico Orleansko«. — V nedeljo popoludne »Sen kresne noči«. V Ameriko pobegnil. Tukajšnji trgovec Konrad Schumi je pobegnil v Ameriko. Pred 14. dnevi je šel na potovanje, kakor je dejal, na Dunaj in v Budimpešto, da nakupi novega blaga za svojo trgovino. V resnici pa jo je odkuril pred svojimi upniki v Ameriko. Dne 18. t. m. zjutraj je dobil njegov oče krojaški mojster Luka Schumi iz New Yorka telegram, v katerem mu sin naznanja, da je srečno prišel v Ameriko. Posledica tega je bila, da je Luka Schumi, ki je za svojega sina pri raznih upnikih baje dobro stal za 75.000 kron, takoj napovedal kon-kurz. Konrad Schumi je bil še v preiskavi zaradi lahkomiseljne kride in ga je morda še čakala kazen. Pred kaznijo in pred upniki jo je popihal v Ameriko. Mislil je pa brez dvoma že popred na pobeg v Ameriko, ker sta se neki on in njegova žena pridno učila angleščine. Tudi njegova žena se od pravlja v Ameriko. Danes je bila trgovina Konrada Schumija v Prešernovih ulicah zaprta. Skok iz prvega nadstropja. Dne 6. t. m. je prišel v stanovanje k Tereziji Spigo, Gradišče št. 7 neki Jakob Podpečan, ki je dejal, da je zastopnik lista »Blatt fur Alle«. Najel si je pri Tereziji Spigo mesečno sobo in se zmenil, da bode plačeval na mesec za hrano in stanovanje 80 kron. Ker pa ni nič plačal in sa sploh sumljivo vedel, ga je včeraj zvečer njegova gospodarica pozvala, da jej da kaj predplačila, na kar jn Podpečan prinesel iz žepa bankovec za 10 kron, češ, da plača za sedaj tri gld. in da mu naj da Spigo 2 gld. nazaj. Ko je Terezija bpigo položila na mizo 2 gld. in hotela vzeti bankovec, zgrabil je Podpečan bankovec in gol dinarja, zbežal k oknu in skočil iz prvega nadstropja na dvorišče. Skočil je tako dobro, da še padel ni in je takoj stekel naprej po Erjavčevi cesti proti Rožniku. Terezija Spigo ie letela za njim, pa ga ni mogla dohiteti. Tudi policaj je šel za njim, pa ga ni dobil. Nesreča pri nemški predstavi. V sredo zvečer se je pri nemški predstavi »Trubadurja« v deželnem gledališču pripetila nesreča. Pevec Lerchenfeld je z mečem sunil igralca Karola Viktorja v čelo in mu predrl žilo, da se mu je kri vlila po obrazu Poklicali so zdravnika, ki mu je rano izpral in ustavil kri, na kar se je predstava na daljevala. Na današnjem vojaškem naboru za mesto Ljubljano je bilo 41 fantov potrjenih v vojake. Na nabor jih je prišlo 134. Pretep radi litra. Danes po noči so se na Tržaški cesti pred Terpinčevo hišo sprli in stepli hlapca Alojz Petrič in Franc Go rene in tesar Viktor Gregorc. Petrič udaril je Gregorca s kamnom po glavi in ga znatno poškodoval. Policaj je pretepu naredil konec s tem, da je pretepače aretiral. Prepir je nastal, ker Gregorc ni hotel plačati liter piva, katerega je bil zaigral pri balincanju. Glavni nabor za LJubljano se je danes pričel v ^Mestnem domu". Na nabor pridejo danes zunanji mladeniči, jutri pa domači. Opeharjena »Mestna hranilnica". Meseca februvarja letos prišel je v PJantanovo no-tarijsko pisarno neki človek, ki je dejal, da je Val. Skerjanc, posestnik na Selu pri Rudniku, in je prosil, da bi so mu izposlovalo pri mestni hranilnici 1000 kron posojila. Preskrbel je vse potrebne listine in res dobil naprošeno posojilo, katero se mu je 2. t. m. izplačalo. Po izplačilu pa je prišel »švindel« na dan. Vse poizvedbe po sleparju so bile brezuspešne. Danes pa se je slepar sam zglasil, češ, da ga je vest pekla in da je šel k spovedi, kjer so mu dejali, naj nese denar nazaj, kar ie tudi storil. Prinesel je seboj še 880 kron. Dotičnik je Ivan Zlobec, posestnik Orle št. 14. Na vse zgodaj je prišel na magistrat in hodil po poslopju okoli ter iskal zaporov. Ko je povedal, kaj ima na vesti, ga je policija pridržala in zaprla. Pevsko društvo »Zvon" priredi v nedeljo dne 22. t m. ob 10. dop. v Steletovi gostilni na sv. Petra cesti št. 76, svoj občni zbor. Na Vestfalsko. Danes ponoči odpotovalo je 116 hrvaških delavcev na Vestfalsko. Občni zbor bralnega društva v Vod-matu vršil se je včeraj popoldan ob 2. uri. Otvoril ga je in vodil predsednik društva g. Ljudevit K 1 u n, kateri je pojašnjeval razvoj društva in koristi izobraževalnih društev za ljudatvo sploh. Iz tajnikovega poročila bilo je razvidno delovanje društva v minolem letu. Društvo je imelo 7 predavanj, 3 zabavne večere, 2 dramatični predstavi, ter ima svoj mešani pevski zbor, sedaj snuie tam-buraški zbor in ima knjižnico s 350 knjigami. Članov ima do sedaj 73. Društvo pristopilo je k »Slov. kršč. soc. zvezi«. Iz bla-gajnikovega poročila je razvidno, da je imelo društvo od dneva ustanovitve do konca mi-nolega leta dohodkov 202 K 50 v., stroškov 211 K 90 v. Ker društveno delovanje postaja vedno razsežneje in delo narašča, predlagal je predsednik, da se odbor pomnoži za 3 odbornike, ter so bili v odbor voljeni soglasno: za predsednika Liudevit Klun, podpredsednik Iv. S v e t e k. tajnik lv. K r a n j o, blagajnik Jož. E r b e ž n i k, blagajnikov namestnik Jak. Zorič, kojižničar Iv. V r h o v n i k, arhivar And. Urbar, gospodar Ferd. K e b e r, za nadzorstvo Iv. Tejkal in M. Maček. Izgubljeno. Na poti od Marije Terezije cesti, po Bleiweiaovi in po Franca Jožefa cesti do deželnega gledališča je bila izgubljena zlata ženska ura z monogramom M. P. Zaprli so brezposelnega pekovskega pomočnika Ivana Hinka iz Stražišča, občina Mokronog, ker je uganjal nenravnosti z dečki. Mater pretepel. Delavec Mihael Vojska, stanujoč Bohoričeve ulice št 25, je včeraj svečer v pijanosti doma na stanovanju svojo mater neusmiljeno pretepal z metliščem in jej prizadjal na glavi več ran. Policija ga je zaradi tega zaprla. Književnost in umetnost. * Hrvatska straža za k r š c a n - sku prosvjetu. Časopis namijenjen nauči i književnosti. Izlazi svakoga trečega mjeseca. Cijena: 5 kruna na godmu. Sveuči-lištarci i giaci viših razreda plačsju 3 krune. Godina I. S vezak I Urednik: Dr. Ante A l f i r e v i c. Odgovorni urednik : O. St. D u j m o v i č. Krk. Tisak in naklada tiskare »Kurykta\ 1903. I/šia je torej prva številka znanstveno-filozofičnega lista »Hrvatska straža«. Mi jo, kakor smo že rekli, srčno pozdravljamo. Tudi na Hrvatskem se zajeda liberalizem vse bolj zlasti v inteligenco in zadnji čas je, da se postavi proti njemu močna straža. Hrvatski narod ima še vero, toda v javnosti, v politiki, znanoBti, umetnosti tudi v Hrvatih ne puščajo več pristojnega mesta verskim načelcm. Tu treba reakcije! In to nalogo, dvigati visoko krščanski prapor, boriti sa za krščanske ideje, izvojevati javno veljavo religiji — to nalogo ima pred vsem „Hrvatska straža«. Seveda, ker je vir temu zlu malomiselnost, zato bo »Hrvatska straža" tudi izkušala vzbuditi zanimanje in zmisel za pravo filozofijo. »Hrvatska straža« je list za inteligenco in kliče na delo inteligenco. B.skup dr. Mahnič sam pozivlje zlasti vse katoliške 1 a j i k e , naj resno premislijo Bvojo »veličanstveno zadačo" in naj se zedinijo z duhovščino na delo za sveto stvar. Lajiki so se v vseh časih borili skupno s hierarhijo zoper sovražnike krščanstva, cd Hermesa, Atenagora, Klementa aleks. pa do de Maistra, Chateaubrianda, Montalembert3, O' Conella. A naš čas je celo tak, da brez pomoči svetovnih naobraženih mož skoraj ni mogoče popolnoma preosnovati moderne družbe v duhu krščanskih načel. V uvodnem članku I. zvezka urednik tolmači program »H S ". Drugi članek je škofa dr. Mahniča: „Zvanje katolič kih svjetovnaka v naša doba«. V tretjem Članku L. D o s t a l S. J. razlaga »zadačo krščanske filozofije v XX veku". P. H o r -m a n S. J- tolmači »liberalizem in liberalni katolicizem« iz zgodovinskega razvoja. Urednik dr. A. A 1 f i r e v i c je napisal članek o »cerkvi in rodoljubju«. Pod naslovom »Za istinom" piše D r. A. M. apologetična pisma mlademu prijatelju. Dalje obsega I. zvezek kritiko Kranjčevičevih pesmi, razne paberke in drobtine. Nekaj posebnega je v »Hrvatski straži" »slovensko pismo« dr. Jan. Ev. Kreka. V njem dr. Krek v slovenskem jeziku tolmači Hrvatom vodilne ideje kato-liško-ljudskega gibanja med Slovenci! Vsebina I. zvezka je torej zares raznovrstna, članki so temeljiti in aktualni. Zato ne dvomimo, da bodo tudi Hrvatje z veseljem pozdravili „Hrvatsko Stražo«, kakor jo z veseljem pozdravljamo mi Slovenci! Makedonija. Šerif Arnavtovič — obtožen veleizdaje. V Travniku v Bjsni so je začela obravnava proti šerifu Arnavto-viču zaradi veleizdaje. Arnavtovič je najgo-račnejši mohamedanski bojevnik proti bo-senski vladi. Postavil se je na srbsko narodno stališče in hoče, da se naj vdi brbi pravoslavne in mohamedanske vere, združijo, kajti Bosna se more po njegovih mislih rešiti samo s srbsko idejo. Te nazore je Arnavtovič razširjal z največjo gorečnostjo, in vlada mu je bila zaradi tega kmalu za petami. Ko je prišel v Mostar, ga je ljudstvo navdušeno sprejelo, a vlada ga je za pet mesecev internirala v njegovi rojstni vasi. A ljudje so hodili v trumah k njemu v oddaljeno gorsko vas in so poslušali njegove govore. Neko noč so mu pa nasprotniki sa-palili streho nad glavo. Ko je prišel zopet v Mostar, ga je vlada poklicala v Travnik. Tam so ga aretirali in držali sedem mesecev v preiskovalnem zaporu. Zdaj se je začela proti njemu pravda zaradi veleizdajatva. Očita se mu med drugim, da je iz orbije v okupirane dežela pripeljal 50.000 pušk. * * * Bolgarija in dogodki na Balkanu. Razne vznemirljive vesti, ki so dohajale iz Sofije, češ, da se Bolgarija resno pripravlja na izredne dogodke na Balkanu in mobilizira svojo armado, bo napotile vse interesovane vlade, da so se po svojih stal nih ali specialnih zastopnikih prepričale na licu mesta, koliko je resnice na teh govoricah. Zastopniki in vohuni so poizvedeli, da na teh govoricah ni nič resnice in da vlada ni hotela dovoliti niti 5 milijonov frankov, ki jih je slednjič zahteval vojni minister Paprikov v vojne namene. Iz tega razloga in da ustreže zahtevam Rusije, bo ministerski predsednik Danew začasno sam prevzel portfelj vojnega ministra in tako poskrbel, da ostane Bolgarija, če se ne pojavijo kaki izredni dogodki, tudi v bodoče popolno nepripravljena za slučaj vojske. S tem v zvezi je tudi dejstvo, da vlada vkljub razsodbi višjega sodišča ne dovoli povrnitev Jankowu Concevu in drugim k njih rodbinam. Izpred sodišča Izpred deželnega sodišča. Podoknica in nje tragični nasledek. Dne 26. decembra min. leta napravili so fantje nekaterim domačim dekletom za god podoknico, za kar bo preieli darilo v denarjih. Pri razdelitvi darila sprla Bta se fanta Janez in Tone Giavan zaradi 30 vinarjev in ta prepir je končal s tem, da je došli brat Tonsta, France Giavan, poravnal diferenco 30 vinarjev. Pozneje je pa France Giavan zopet izzval Janeza ter ga dvakrat b cepinom tako udaril, da se je Janez Giavan zgrudil na tla. Obdolženec France G'avan z vso trdovratnostjo taji to dejanje, a vse zaslišane priče njegovo krivdo tako odločno potrdijo, da sodišče ni imelo povoda, priti do kakega drugega prepričanja, in ga je na sedem mesecev težke ječe obsodilo. — O d-e I o v 1 j o n ženin. Tapetarski pomočnik Karol Jerančič je imel dalj časa znanje z Ivano Čarne; zaradi n|e je popustil vojaško službo, kjer je že avanziral do četovodje. Kako se je pa začudil Jerančič, ko je zvedel, da misli Ivana druzega fanta v zakon vzeti, ker se ji je povedalo, da je ta delo mržneš in pijači udan. Zvečer po novem letu jo je vprašal pod njenim oknom, če bo res »ofcet«; pričel ji je groziti, da bo zanjo in za njega zadnji večer. Zvečer 9. januvarija je Jerančič skočil za Ivano Čeme ter jo je z gnojnimi vilami tako močno sunil, da je padla čez hišni prag, a k sreči jo je zadel le v zvitek prepasanih kril. Na materin klic sune še njo v levo zgornje stegno in na to zbeži Jerenčič. Obsojen je bil na eno leto težke ječe. — Tatica. Ana Mre-žar, natakarica v Suhemdolu, je bila že večkrat radi tatvine prav občutno kaznovana. Na vernih duš dan je Frančiški Zeleznik v Ljubljani, pri kateri je stanovala, vzela zlato uro z verižico, zlat prstan in 12 kron gotovine, potem pa izginila iz Ljubljane. Zasledili so jo še le kasneje v Mariboru v Bau-manovem hotelu, kjer si je prislužila okoli 180 kron. Ana Mrežar ne taji tatvine. Sodni dvor jo je obsodil na osem mesecev težke ječe. — Kaznovana laž Orožniška patrulja iz Dol. Logatca je zasledovala znanega siloviteža Janeza Miklavčiča, ker je ta v Cestah v Kavčičevi gostilni ukral nekemu gostu petdesetak. Pri zasledovanju tatu vprašala sta orožnika posestnika Janeza Pivka iz Travnegavrha, je-li on kaj videl Miklavčiča. Na Pivkov odgovor, da ga ni vidol, se je konečno na prit sek orožnikov le udal, da je bil koj po tatvini v njegovi hiši. Pivk se je pri obravnavi zagovarjal, da je le iz strahu pred Miklavčičem zamolčal resnico. Sodni dvor ga je na 30 kron denarne globe obsodil. — Prijet tat. Trgovec gospod Jeaeoko na otarem trgu zasačil je delavca Lojzeta Borišeka iz Dol. loga, ko je ravno pobasal pred prodajalno viseče hlače, a bil še pravočasno od policijskega stražnika prijet, kateremu se je nalagal, da se piše Matevž Rovavš. Poizvedbe so dognale, da je lansko leto vzel litijskemu oerkveniku uro budilko. Antonu Vodušeku na Vidergi pa par šsornj. Sodišče ga je obsodilo na šest mesecev težke ječe. Ženska obsojena na smrt. Pred graškimi porotniki je bila v amrt na vislice obsojena posestnica Neža Knoper, ker je zastrupila svojega moža, ki je vsled zastrup-ljenja umrl. Oproščen je bil predvčerajšnjim pred tukajšnjim okrajnim sodiščem gospod Šefer, ki je bil tožen, da je zakrivil v lekarni Pie-collijevi poneverjenje. Dokazati se mu ni moglo nobenega poneverjenja, radi tega ga je sodnik oprostil. Razne stvari. Najnovejie od rasnih strani čudno motenje benefične predstave. Neka igralka v Dunajskem Novem mestu je predvčerajšnim imela bene-fico. Na večer predstave je prišel v gledališče eolioitator nekega odvetnika in je za-rubil blagajno po naročilu neke šivilje, kateri je bila beneficijaniinja dolžna 327 kron. — Tatvina v cerkvi bv. Štefana. V cerkvi sv. Štefana na Dunaju je bilo včeraj raz Marijine podobe, dar cesarioe Eleonore, ukradenih za 20.000 K juvelov in drugih dragocenosti. — Poboj mej vojaki in kmeti. Iz Bulgrada poročajo: Na cesti mej Kragujevacem in Milanovacem so kmetje zanetili ogenj v času, ko je oddelek vojakov transportiral smodnik. Ker na poziv častnikov kmetje niso hoteli pogasiti ognja, 8 3 vojaki prijeli za orožje in ubili dva kmeta, nekaj jih ranili. Izmej vojakov je eden težko ranjen. — Trgovina a sužnji obstoji še v Betnadiru glasom poročil iz Adena. — Vsakoletni dopust poštnih uradnikov se skrajša pri raznih kategorijah za štiri do 14 dni. — Umori in samomori na Dunaju. V Donavi sta so utopila 38letni Frid. Gmeiner in njegova ljubimka 261etna omožena Adolfin« Zeug. 20ietni Karol Prieger je pa ustrelil 231etno kuharico Fran-čiško Duschl in nato sam Btbe. — Soproga Waldeok-RouBseau-a pri u s m i 1 j e n k a h. Soproga bivšega franc. ministerskega predsednika se radi neke | bolezni nahaja v zavodu A^guštink. Frama-I soni so radi tega vsi iz sebe. — P r o t e -j s t a n š k a d i a k o n i s a a a m o m o -j r i 1 k a. V Potsdamu sta se usmrtila z opi-j jem medicinec Gissenberger in diakoniea ] Klein, o kateri ni nihče mislil, da je z njim i v intimni zvezi. — Stavka stavcev j v Rimu še ni končana. Posestniki j t skarn zahtevajo, da stavci stopijo brezpo-; gojno v delo. Pripravlja se radi tega gene-j ralna Btavka. — Osleparjeni j u -j v e 1 i r. V Petrogradu se je pred prodajal-! nico nekega juvelirja pripeljala v dvorni ko-| čiji elegantna dama, ki je zahtevala naj se j ji izroče za neko nadvojvodinjo dragoceni j okraski. Juvelir ji je zaupal, ker je videl j pred s^boj dvorno kočijo in ji dal zahte-i vano. Sedaj se je izkazalo, da je bila kočija S le ponarejena iu da je iuvelir postal žrtev premetene sleparice. — Henrik Ibaen je tako bolan, da nima nič več moči. — Velik finančni škandal imajo v Parizu. Odlični gospodje so falsifioirali ustanovno listo družbe za zgradbo sueškega prekopa, da tako oškodujejo dediče pravega ustanovitelja inženirja Negrelli Mldelbe. Dediči inženirjevi zahtevajo sedaj 170 milijonov frankov odškodnine. — Stavke. V Felegykaza na Ogrskem stavkajo zidarji, v Velikem Varadinu stavkajo ključavničarji, krojači in zidarji. — Srednješolci stavkajo v Bologni, ker niso zadovoljni z reformami, katere namerava uvesti minister Nasi. Tudi p> drugih laških mestih so priredili srednješolci demonstracije po cesti. — Na potu do vešal zblaznel je v Olomucu na smrt obsojeni morilec Sen-tenčik. Oddali bo ga v blaznico. Darovi. Poslani našemu uredništvu. Za Jeranovo dijaško mizo: G. Jakob Koritnik, župnik na Blokah mesto venca na grob dragega sošolca Avg. Turka 10 K. Za družbo s v. Cirila in Metoda: Stolni kaplani dar botrov gospd Fr. T. in g. K. V. pri krstu dne 19. t. m. 7 K. Bog plačaj! Telefonska in brzojavna poročila. Kranjska gora, 20. marca. Sramota liberalnim izdajalcem. Vse, kar slovensko čuti, naj se združi zoper liberalno izdajstvo. — Kranjskogorski narodnjaki. Gorica, 20. marca. Danes popoludne so tu pokopali c. kr. notarja g. Josipa Kavčiča, ki je umrl v sredo v 84 letu svoje starosti. Dunaj, 20. marca. (0. B.) Zbornica nadaljuje prvo branje nagodbenih predlog. Dunaj, 20. marca. Poslanec dr. B a e r n r e i t h e r je odložil mandat v nagodbenem odseku, ker je določen za načelnika carinskega odseka. Dunaj, 20. marca. Poslancc Foft je izstopil iz parlamentarne komisije mladočeškega kluba ter odložil tudi mandate v vseh odsekih razun soc„ politiškcga, kjer ima poročilo o zavarovanju zasebnih uradnikov. Po poročilu v plenumu zbornice odloži tudi ta mandat. Dunaj, 20. marca. Novoizvoljenemu poslancu dr. Baxa so že pri izvolitvi zarubili dnevnine za znesek 1500 gld. Duiiaj, 20. maroa. Zaslužnim umrlim parlamentarcem Hokemvartu, Riegru, Kaizlu, Taaffeju, llausnerju in Eeeru postavijo v parlamentu spomenike. Budimpešta, 20. marca. Uradniške kavcije se odpravijo in 6 mil. kron se vrne uradnikom. Lipsko, 20. marca. Vsled manifesta saškega kralja je princezinja Lu-jiza tako razburjena, da je obolela. Posebnega manifesta proti kraljevi izjavi ne izda. Princezinja se je poskusila usmrtiti. Klm, 20. maica. Poslanci Ciccoti, Bissolati in Trasati so zbornici predložili predlog, naj se premožnejši poslanci, ako neopravičeno izostanejo od sej, kaznujejo z denarno globo, ki se naj potem razdeli mej manj premožne poslance. Carigrad, 20. marca. Tu se čuje, da je Srbija odklonila bolgarsko ponudbo, da bi Srbija in Bolgarija v makedonski zadevi skupno postopali, pač pa se potrjuje vest o turšk o -grški zvezi. Carigrad, 20. marca. Položaj v Albaniji je postal izredno kritičen. Včerajšnji izredni ministerski svet se je pečal izključno s koraki proti Albancem. Carigrad, 20. marca. V Albaniji je kritičen položaj. Glavna sedeža albanske opozicije sta Ipek in Diakova. Petrograd, 20. marca. Kmetje oblegajo židovsko prebivalstvo mesta Pussary na Dnjestru. Vzrok razburjenju je, da je zginil nek deček, katerega so stariši poslali k nekemu židovskemu trgovcu, fcedaj so našli dečka v trgovčevem vrtu mrtvega in z 18 ranami. Prebivalstvo sumi ritualni umor. 3Iadrld, 20. marca. Zdravje španskega kralja Alfonza je jako kritično. Kralj mora za dalje časa zapustiti Madrid in poiskati zanj ugodnejšega podnebja. Pariz, 20. marca. Poslanska zbornica je v sredo zvečer ob 10. uri s 300 glasovi proti 257 brez nadrobne debate vsprejela predlog komisije, da se odreče avtorizacija vsem redovom, ki poučujejo in vzgajajo mladino. Obenem je bil izročen komisiji predlog, naj se te kongregacije razpuste tekom šestih mesecev. Proti vladi je glasovalo 25 vladinovcev, mej temi trije bivši ministri. Ostale kongregacije pridejo na vrsto v ponedeljek. Umrli »o: 18. marca, Ivan Tanko, žičarjev sin, 10 dnij, Velike čolnarske nlice 8, življenske slabosti. V h i r a 1 n i ei: 17. marca. Marija Korenfiič, kuharica, 54 let, Tumor cerebfi. Votroški bolnišnici: 17. marca. Antonija KliS, črevljarjeva hči, 9 mes., Tubercul. Meningitis basilaris. — Angela Curk, čuva-jeva hči, 3 leta, Morbilli. Gangraene vulvae. 18. marca. Karol Dejak, knjigovezov sin, 4 mes, Menii gitis. Meteorologično porodilo. Vifiina nad morjem 306.2 m. srednji zračni tlak 746-0 mm I Caa opazovanja Stanje | Tempe- baro- i ratura motra. j po v mm. 1 Celsiju Vetreti. Nebo 2?- 18j 9. | 73b'8 i 'iV | sl. s^ali. | jasno 00 iq 7. zjutr 13 2. oonol 74iK> "M2'K 40 11-7 si. jug sr vzsvzh. o.-Učno jasno 19| 9. zveč. | V46-.H | b'0 | sl. jzab. | jasno 00 cn| 7- »j"'1"-|2. popol. 747-9 746-5 0-3 129 sl. svzb. sr. jjzah. pol. obl. jasno Srednja temperatura srede 8 6°, norm. 4'0. Sredina temperatura četrtka f> 9°, normale, 4'2. Dunajska borza dnž 20. marca. Skupni državni dolg v notah.....100-70 Skupni državni dolg v srebru.....100-65 Avstrijska zlata renta .....121-50 Avstrijska kronska renta 4%.....101'15 Ogerska zlata renta 4%.......12130 Ogerska kronska renta 4% .....99'60 Avstro-ogerske baučne del.niče 600 gld. . IS'99 Kreditne delnice, 160 gld..............690-— London vista...........239'— Nemški drž. bankovci za JOO m.nem. drž. velj. 117-10 20 mark............ 23 42 20 frankov (nauoleondor)......19'0H Italijanski bankovci......... 95'4o C. kr. cekini...........11-31 Ži ime južne železnice . ... , 7-60 * Rž » » . ...» 6 «0 » Ječmen , » . ... n 640 , „ ob Tisi.........6-40 „ Koruza ogrska.........6 66 , Cinkvant ...................7 20 „ Oves srednji........, 6 40 Fižol............,6 75 8-45 7-90 7-16 7-40 7 75 7-7-50 6 60 13 75 SLOVENEC gr se prodaja doslej v naslednjih ljubljanskih tobakarnah: Blaž N., Dunajska cesta 12. Brus Maks, Pred škofijo 12 Dolenc Helena, Južni kolodvor. Kališ Alojzij, Jurčičev trg 2. SuSnik Josipina, Umska cesta 24. Tonich Ivana, Florijanske ulice 1. Vrhove Ivan, Sv. Pitra cesta 52 Mala špecerijska trgovina 332 3-2 v Ljubljani z lepim prometom in celo opravo se radi rodbinskih razmer takoj odda. Vprašati je pri Ivanu Jebačinu. Vabilo na III. redni občni zbor hranilnice in posojilnice za Planino in Studeno v Planini, regitttr. zadruge » neomejeno zavezo, kateri se bo vrSil v nedeljo, dne 29. marea 1903 ob II. uri dopoldne v prostorih gospoda načelnika. Dnevni red: 1. Odobritev računov za 1. 1902. 2. Volitev načelstva, ra<5. pregiedovalca in namestnika. 3. Slučajnosti. 361 i-i Načelstvo. m u h n M U it M Za Marijin mesec maj in praznike Matere Božje priporočamo Janez Pogačnik: Dvanajst Marijinih pesmij za mešan zbor. 55 t S* Cena partituri 50 kr., posameznim glasovom 10 kr. « Katol. TIskarna v LJubljani. H K K Dobro izurjena in po|tena kuharica želi službe V pošteni rodbini ali v župnišču. Ved se poizve pri upravniftvu Slovenca". 368 2 -2 Važno za gospode! cTZovo! &lqvg! Vljudno naznanjam, da sem v 1. nadstropju svoje trgovine Pred. škofijo Štev. t otvoril posebni oddelek ja vsakovrstno sul^neno blago ter sem se potrudil, svoje skladišče dopolniti z najnovejšim, najmodernejšim tu- in inozemskim blagom od najfinejše do najceneje vrste, tako da sem v prijetnem položaju ustreči vsem sahtevam. Po 8 mojim vsako-j lO^tp^u i~rii\rui, vrstnim suk)jenim blagom in prepričali se bodete, da Vas bode zadovoljila moja velika izbera, kakor tudi kakovost in cene kar najbolje. K prijaznemu ogledu vabi najvljudneje iBroBelnifi, JSjuGljana. Blago iz lanske sezije 20% in sukneni ostanki 30% ceneje. 305 io—4 Vzorci na deželo zastonj. 9 Umetni in »rjovski vrtnar Alojzij KorSikct v Ljubljani —*-2- priporoča svojo bogato semensko zalogo, katera je edina na Kranjskem, strokovno urejena semenska trgovina* ter ima vsa krmska, zelenjadna ia cvetlična semena, prava in dobro kaiilna, za katero kakovost jamčim, nadalje imam mnogovrstne ovetlloe v loncih, sveže in suhe palmo. Izdeljuiein tudi sveže in suhe venoe in Šopke z trakovi in napisi in vse sploh v mojo stroko spadajoče predmete po najnižjih cenab. — llustrovani oonlk za 1.1903 se dobi brezplačno. Za obilno naročbo se priporoča 240 10—9 z odličnim spoštovanjem Alojzij Kor sika. Največja | zaloga oblek za gc$pe in delnice, gospode in dečke. Ljubljana, Prešernove ulice 9, svojim p. n. cenjenim odjemalcem uljudno naznanjata, da so Najpozornejša postrežba, najnižje cene, solidno blago. ;■■mm BV v velikej izberi v zalogi. -fPl 262 12—5 Nakup ln prodaja IS vsakovrstnih driavnih papirjev, srečk, denarjev itd. tavaro vonja za zguke pii irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Proaaese za vsoko žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borit. Menjarična delniika družba „n EBCIJ I., Mfollzeili 10 in 13, Dunaj, I., StrabBlgass« 2. Pojasnila ** _ _ odarsklh in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekolaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor ie mogoee visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloftenih glavnlo. 134 174 (idajatslj ia oifororai ustnik: •r..l|saol| Zltslk. Slak .Katoliška Tiskarno* v Ljubljani.