Št. 48.
Maribor, dne lO. oktobra. 10O7
Tečaj XLI.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Iihaja vsak četrtek in velja s poSinino vred in t Maribora * pojenjem ni dom za celo let« 4 K, pol leta 2 K in za četrt let* 1 K. K&ro&in» za Nemčijo S K. n drugo btvenavstrfirke doiek 1 K bodi eam ponj, pkča na ¡eto samo S K. Naročir.na se polil;a na: Upravnižtvo „Slovenke?» Gospodarja" t Mariboru. — List m dopošilja do odpovedi. — Deležniki «KatolSkoca tiskovne«» druitva* dt list brez posebao n*ročaine. — Posamezni listi kUiiejo 10 vin. — Uredniftvo: Koroika cesta itev. 5. — Rokopisi se no vračajo. — Upravniitvo KoroSka ceste Stav. 5, sprejema naro&dno. to«ate b roklat — Za insernto se plačuje od «nastopne petitvrste za enkrat 15 via^ za dvakrat 26 vin., za trikrat 85 vin. Za večkratne «glase primer« poport. Inserati m «prejemajo d« srede riatroj. — If«zaprte rakla
so poštnino proste.
Naši shodi.
Shod na V. e r ž e j u.
Grom in strelo sta klicala „Narodni List" in „Domovina" zoper napovedan shod. Tržane in okoličane je rotil „za čast trga vneti in delavni (!) junak nemških govorov, naj pridejo na shod in zadavijo Kmečko zvezo. Po pisavi teh listojv bi človek moral pričakovati, da bo liberajstvo 6, oktobra v Veržeju obhajalo velikansko zmagp, še večjo, kakor je bila tista, ko so Veržejci Kruce v Muro napodili. Pa kaj se zgodi! Iz trga ter bližnje in daljnje okolice se je zbralo nad 300 mož korenjakov, ki so navdušeno pozdravili Kmečko zvezo in njenega načelnika, poslanca Roškarja,
Shod je bil sijajna obsodba politike zlumpanih študentov in ljudskih oderuhov. Med množico se je videlo tudi nekaj zagrizenih liberalnilh obrazotv, ki so pa bili tihi kakor miši. Le nekaj pijancev so najeli, da so med govori nekje naj ulici nekaj časa krulili in s tem proslavljal napredno misel. 'Oglasiti se pa nobeden ni upal, menda si bodo rajši jezo hladili v „Narodnem Listu" in „Domovini", odkrite in moške hesede ti ljudje itak niso zmožni. Sicer je pa bilo tudi vse tako stvarno, da je na>-sprotnitoom kar sapo zaprlo. Na razne napade v imenovanih listih ne bomo odgovarjali, domači ljudje itak poznajo, koliko je vreden njih pisatelj in koliko dopisi sami. Pustimo žabe regijati in vrane krokati, mi gremo naprej, na delo pošteno!
Vreme je bilo toliko prizanesljivo, da so ljudje lahko prišli na shod, šele bo je bil shod končan, se je vlilo.
Ker je shod priredila Kmečka zveza, je postavno vodil predsedstvo njen načelnik, g. Roškar, sam, župan trški, g. Seršen, je bil njegov namestnik. Po kratkem pozdravu g. Seršena ml. je državni poslanec Roškar v krepkih besedah poročal, kaj so poslanci Kmečke zveze doslej v državnem zboru ukrenili v zboljšanje kmečkega stanu. Iz tega je ob enem razvidno, po kakšni poti želi Kmečka zveza pomagati' kmetom. Razvil je zlasti naslednje točke, o katerih so tudi naši poslanci že vložili predloge: 1. razbremenitev kmečkih posestev, da se kmetu j olajša rešitev iz dolgov; 2. preosnova davčne postave; 3. zavarovanje za starost tudi pri kmetih; 4. obvezno zavarovanje zoper ogenj, da ne bomo več pošiljali denarja v tuje države; 5. skrajšanje vojaš-
ke službe na dve leti in dopust ob času najhujšega dela; 6. podržavljenje notarijata; 7. zvišanje sklada za zboljšanje kmečkih zemljišč; 8. odškodnina od države občinam za prenešeni delokrogi; 9. preosnova šolske postave v prilog kmečkim koristim.
G. Roškar sicer ni deželni poslanec našega okraja, vendar kot naš državni poslanec mora porabiti tudi priložnost v deželnem zboru v prid svojim volilcem. Zato je tudi, naprošen od občin pri Muri, vložil predlog v deželnem zboru, da se da podpora posestnikom, ki jih je letošnja dolgotrajna povodenj hudo oškodovala.
Za gi poslancem je dobil besedo domači rojak dr. Kovačič, ki jo razbijal zlasti tri točke, katere si j je Slovenska kmečka zveza zapilsada na svojo za-stavo: 1. gospodarsko povzdigniti kmeta; 2. varovati ' slovensko narodnost in jezik na Sp. Štajerskem, zlasti v šoli in uradih; 3. ohraniti krščansko vero in poštenje v kmečkem ljudstvu, kar je podlaga vsakemu narodu. Pokazal je, da je dolžnost vseh stanov, podpirati Kmečko zvezo v tem njenem delovanju, in kaj je misliti o ljudeh, ki rujejo zoper Kmečko zvezo.
Potem se je izvolil pododbor Kmečke zveze za trg, izrekla zaupnica poslancem Kmečke zveze ter sprejela resolucija, naj se čim prej regulira Mura i od Radgone do Medžimurja, ker dela leto za letom j neizmerno škodo.
Posamezni volilci so potem g. posl. izrazili svoje ; želje in potrebe ter vprašali za svet v raznih za- j devah. Med zborovalci so vzbujali posebno pozornost krepki iljaševski požarniki, ki so prišli na shold v svojih lepih uniformah. Razšli pmo se veseli in zadovoljni, nasprotniki pa osramočeni.
Shod na P r i h o v j.
V nedeljo dne 6. oktobra je imel tukaj g. P i-š e k zborovanje, na katerem je poročal o svojem delovanju in delovanju Slovenskega kluba. Vkljub deževnemu nalivu, ki je razmočil pota in napolnil struge z deročimi hudourniki, se je zbralo čez 100 mož iz prihovške in venčeselske župnije. V enour-nem govoru je g. poslanec zelo poljudno obrazložil mnoga kmetijska vprašanja, katera bo Slovenski klub skušal ugodno rešiti za kmete. Z napeto pozornostjo so g. poslanca poslušali možje, pritrjevali njegovim besedam in konečno glasno zahvalo izrekli svojemu ¡¡zbornemu zastopniku.
Za g. poslancem je govoril Potnik iz Sv. Kun» gote o Kmečki zvezi ter vabil z njemu iastno govor-nostjo k pristopu. Vsi udeleženci tega shoda so se izrekli za njo, zlasti ker so na Prihovi že mnogi pristopili k tej kmečki armadi, kakor se je Kmečka zveza imenovala na tem (zborovanju, katero se je po dveurnem trajanju zaključilo že. v mraku.
Shod pri Sv. K u n i g u\n d L
Sijajen je bil milnolo nedeljo shod S. K. Z. Navdušenje je bilo velikansko.. G. poslanec P i Š e k je govoril blizu dve uri. Žel je splošno zahvalo in priznanje. G. Potnik je govoril o Kmečki zvezi in vabil k pristopu. Pri nas je S. K. Z. zmagovito prodrla.
Shodi v brežiškem okraju.
Preteklb nedeljo je priredil gospod državni po-slanea dr, B e n k o v i č dva . gospodarska shoda in sicer zjuiraj na Dobovi in popoldan na Artičah. Na Dobovi so se zbrali vsi župani in najuglednejši posestniki obširne župnije ter so po obširnih izvajanjih gg. državnega poslanca dr. Benkoviča ter potovalnega učitelja Zadružne zveze v Ljubljani, usta^ novili posojilnico Rajfajznovko za dobovsko župnijo. Impozanten je bil popoldanski shod v Artičah, katerega so se udeležili župani in v velikem številu posestniki iz sromeljske, zdolske in artiške župnije ter občine Zakot. Govorila sta gg. dr. Benkovič in potovalni učitelj Zadružne zfveze v Ljubljani o raz-, nih gospodarskih vprašanjih, kakor o ustanovitvi Rajlajznovke, o zavarovalnicah za živino, o novem vinarsk,em zakonu, o hipotečnih bankah ter raznih, za brežiški okraj važnih gospodarskih zadevah. Z velikim navdušenjem se je ustanovila posojilnica Rajfajznovka za župnije Sromlje, Zdole in Artiče ter. občino Zakot; sklenilo se je tob enem prirediti več takih shodov v kratkem v brežiškem okraju.
Osrednjemu odboru S. K. S. Z. v Ljubljani v premislek.
Od dne do dne postaja S. K, S. Z. važnejši kulturni faktor. Življenje se razvija, da je veselje. Kmalu skoro ne bo več vasi, ki ne bi imela svojega izobraževalnega društva. Mladež se čvrsto giblje in
Podlistek.
Nie ni tako skrito, da bi ne bilo oeito.
Poslovenil I. V. Listmarek-Gerlovski.
L
V tem pustem poljskem gneizdu mora biti človeka od samega dolgega časa konec, godrnjal je čvrst ulanec Stelan. Krtačil je ravno svojo rujavo kobilo in žvižgal veselo poskočnico, posebno iz srca mu torej vzdihljej ni prihajal. Kmalu pa so se mu zopet izvijali vskliki: Konje krtačiti, jermena snažiti, stražiti, vedno le vaditi se, pes vzemi vso neumnost — če smo le zato vojaki, pač se ne izplača! V štirih tednih že odrinem na dopust, a do sedaj nisem bil Še na najmanjši praski, le pri teh bedastih manevrih — sram te bodi, Lidka, in skoro pregoreče je potezal krtačo po stegnu kobile. Ali
tudi ti še nilsi duhala sovražnega smoidnika?
* *
Trab, trab, pripodil se je tuj jezdec na dvorišče. Ulanci so obstali pri svojem delu.
Grad Pioskovo je napadla ruska druhal, gospod grof prosi, da mu pošljete oddelek ulancev na pomoč, poročal je ravno navzočemu ritmojstru tuji jezdoc na penečem se konju.
Pol eskadrona na konje — naprej, poročnik Prelog vodi, ukazoval je ritmojster, in ni preteklo pet minut, ko je bil oddelek že pripravljen.
Pogladil je ulanec Štefan svojo Lidko in dejal: Glej, konjiček, Bog vendar nekoliko misli na nas,
ko nas na vse zadnje kliče še k majhni praski, seveda le z ruskimi uporniki), kateri se premalo menijo za mejo - hudega ne bo, tak-le grof se prav kmalu pretrese, pa boljše nekaj kot nič.
Zelo se je motil ulanec Štefan, ko je mislil, da je to kaj malega. Grad Pioskovo je bil v ognju, in razdivjana druhal je vriščeč in kričeč dirjala po grajskih hodnikih in odnašala, kar ji je prišlo v roke.
Taki napadi so se godili večkrat na Ruskem radi nemirov, in dasi je bila Pioskova oddaljena več ur od meje, vendar so se uporniki lahko priplazili, ker je bil za gradom do meje gosto zaraščen gozd.
V skoku so pridirjali ulanci, s sulicami izganjali upornike iz gorečega gradu.
,Tu se začuje z grajskih stopnic sem otroški klic na pomoč. Ulanec Štefan je podil svojega konja okrog, a ogenj in dim sta mu ovirala pogled, toda čul je otroški glas v bližini1: Očeta so mi uhili, mater vrgli v ogenj, in mone — o, mene bodo tudi pobili — vojaki, rešite me, rešite me!
Za trenutek se je zdelo ulancu, da vidi pred seboj majhnega dečka v sami srajci, a predno je mog|eI določno spoznati, zadela ga je na rame bojna sekira, katero jo zavihtel nanj neki upornik, zdrsnila od tu na konja, ki se divje vspne in vrže jezdeca, kateremu je zadeta roka otrpnila, čez glavo v razvaline.
• • •
i Diano nalogo srečno dovrSili,. naznanjal je drugi dan poročnik Prelog, ki je bil tudi lahko ranjen na nogi, ritmojstru. Napadnike smo deloma zajeli, deloma razgnali, grofa in groflnjo je divja dru-
hal, žal, z malim grofom vreld pobilat, še predno smo prišli.
Gospod poročnik, pokorno naznanjam, deček je še živel, poseže vmes ulanec Štefan, katerega so bili vsBgia opečenega rešili iz razvalin; slišal sem ga vpiti in videl s stopnic skočiti v sami srajci, v, istem trenutku pa me je zadela sekira preklicanega Rusa!
In pogledal je na obvezano roko, z drugo pa si je pogladil ostanke brk, ki so še prejšni dan bile tako orjaške, da bi bil iz njih lahko plel kite, a sedaj vse osmojene.
Niti najmanjšega sledu ni bilo dobiti za dečkom, najbrže so ga nečloveški roparji tudi vrgli v ogenj, oče, mati in dete so mrtvi!
Čudna usoda! Posestvo pride sedaj na grofa Lotarja, temu bode prav prišlo, ker tiči do ušes v dolgovih, pripoveduje ritmojster, majaje z glavo, in ti, Štefan, obrne se na ulanca,' sedaj si bil pri praski, po kateri te je tako mikalo, a skupil si jo tudi, kaj praviš k temu?
Da,> gospod ritmojster, pritegne Štefan, ter si z zdravo roko pogladi osmojene brke, če gre dekle na ples in ne dobi plesalca, je znamenje, da jo vse zasramuje in vojak, ki ves čas, kar služi, ni bil za kaj drugega, kot za manevre in parade — ta — no, ta ni veliko boljši!
(Ti si bedast, smejal se je ritmojster, taka primera !
Bedak sem, bedak tje, vesel bi pa le bil, če bi bil rešili ubogega dečka.
Kajpada, vsakdo bi rad — ubogi deček, ubogi stariši! Kaj poreče nato grof Lotar!
¡(Dalje prihodnjič.)
organizuje v telovadnih odsekih. Sadovi dolgoletnega truda in sejanja dozorevajo.
Ko se delo in organizacija tako širita, je za vsakega narodnega delavca nujno, da ima o vsem gibanju celotno jasno sliko vsega kulturnega stanja, oziroma Ijetnega razvoja. Treba je registrirati, zbirati in, deliti moči. Treba je tudi drug drugemu biti v zaslombo-i Saj se skušnje ne smejo omejiti le na poedince, bodisi osebe ali društva.
Ce pregledujemo vse gibanje, ki ga je ustvarila katoliška renesanca slovenskega ljudstva v zadnjih dveh desetletjih, in rastoče zahteve obširne organizacije, kakor je S. K. S. Z., skoro da pridemo do zaključka, da vkljub vsej mnogostranosti, obšir-nosti in delni vzornosti vendarle nečesar manjka: Poedinim delom cele orgtawzacije, t. j. poedinim društvom Zveze, je treba najožjega duševnega stika, skratka: manjka lastnega glasila!
Važni so vsakoletni sestanki, kot je bil n. pr. letošnji na Jesenicah, lansko leto v Mariboru, važni so tudi shodi v manjšem obsegtu, a vkljub vsej svoji pornenljivosti nikakor ne morejo nadomestiti pereče potrebe: trajne, nepretrgane idejne zveze.
Prepričani smo, da je ta nedostatek glavnemu odboru in tudi vsem prijateljem krščanskosocialne organizacije več ali manj znan. Ne škodi pa, če pride tudi izven odbora, vodstva, inicijatiVa. Danes hočemo samo o glavnem sprožiti misel o posebnem glasilu, ki bi ga naj izdajala S. K. S. Z.
Mislimo pa si to glasilo po vzoru nemškega kršč. soc. glasila „Soziale Reform", nekaka Četrtletna poročila, ki bi prinašala kratke zanimive članke o socialnem gibanju, zlasti pa razmotrivala o načelnem in, praktičnem oziru društvena, sploh orga-nizačna vprašanja. Glavni del pa naj bi bil posvečen poročilom poedinih izobraževalnih 'društev o vseh ¡podrobnostih notranjega in zunanjega društvenega leta od četrtletja do četrtletja.
Tako bi si od časa do časa brez posebnega truda sami ustvarjali! bilanco dela, uspehov in — nedostatkov. Dobili bi pregled o delavnosti poedinih Hruštev, a ne le to, tudi o stanju društva vobče, lahko bi jih razdelili po svoji agjlnosti v posamne kategorije.
Poročati pa bi morali o sejah, sklepih, mesečnih sestankih in tvarinah, ki se je na njih obravnavalo, o stanju knjižnic, izposojevanju knjig, pripomočkih in novostih, ki' poživljajo društveno življenje. A ne le vse lepo in dobro, tudi napake naj bi se odkrivale. Brezdvomno bi tem potom vsaj približno poznali1 celo organizacijo tudi v njenih podrobnostih.
Kot pričetek poročil smatramo društveni koledarček. Kar podaja, je k večjemu tisočerni del vsega, kar bi morali imeti zbranega, zapisanega. Koliko novic leži razmetanih po raznih časnikih. Kdo naj jih zbira, da si vstvari objektivnp sodbo o napredku našega ljudstva? Prepričani stmo, da bi do-nesla nasvetovana poročila bogat donesek k sliki — slovenske kulture! Kulturni zgodovinar, ki bo pisal o naših organizacijah, bo hvaležen, (da mu ne bo treba brskati po lističih, da vlovi malo zrnja.
Kajj j moramo pokazati tujcu, ki hoče preštudirati naše kulturne uspehe? Peljemo ga v Ljubljano in pravimo: glej in občuduj in piši o krasni naši stavbi! V roke mu pa ne damo dobrega voditelja, ker ga — nimamo! Revež! si pomaga, da obišče tu-intam zanimivejše kraje, da si tako ustvari karikaturo, mesto resnične, harmonično sestavljene slike o našem kulturnem stanju.
Poročila bi bila; neprecenljive vrednosti za vsako društvo pcsebej. Tu bi dobivali člani, zlasti voditelji, marsikatere migljaje za izpopolnjenje, izboljšanje, preustrojitev, prenovitev lastnega društva. Po poročilih bi se misli, skušnje, ukrepi in sklepi poedinih društev izmenjavale in socializirale. Postala bi taka poročila važen vzgojni faktor pri prosvetnem gibanju. Ne le podajala bi tvarine drugim, nego tudi vzbujala bi agiluost, množila zavzetje za dobro stvar.
Današnja raztresenost in krajevna ločitev bi polagoma izginila. Poročila bi torej pospeševala to, kar hočejo letni skupni shodi in posvetovanja. Treba je krepke centralizacije, da se čuti moč skupnosti. Poročila bi bila viden znak tc koncentracije sil. Vsa nesoglasja, ki bi s časoma lahko nastala med središčem in periferijo, bi se v poročilih več ali manj oblažila, pojasnila in pravočasno zaprečila.
Glasilo bi duševno družilo vse oddaljene drobce, služilo bi meidsebojnemu sppznavlanju in ume-vanju. Priznati mcramo, da se danes še vedno poznamo premalo in radi „Vseslovenjjo" sodimo samo z vidika — provincializma. Idejo celokupnosti bi tem potom praktično zanesli med širše mase.
Poročila bi bila sčasoma najvažnejši posredo-vatelj meid društveniki, društvi vseh delov Slovenije. Resnica je, da se pri nestalnosti zlasti delavskih krogih poizgube člani;, ki so pretrgali stik z domačim društvom in odšli v tujino. Poročila bi opdzarjala na naša (društva zlasti v tujih mestih. S tem bi uredili vsaj nekoliko prehajanje članov iz; enega v drugo društv.o! Jako važno vprašanje posebno za večja mesta, kjer se preprost Slovenec kaj rad poizgubi med tujim elementom. No, pa to so že Specialna vprašanja!
Upamo, da smo vsaj površno osvetili važnost in potrebo glasila, ki naj bi ga Slovensko krščansko socialna zveza začela čimprej izdajati. Opozarjamo pa že danes: če hočemo res uspeha, glasilu, dajmo
mu spretnega, nepreobloženega in akademično na-obraženega urednika. To vprašanje je malodane — življensko vprašanje. Boljše nič kot — potvaro. — Urednik imej proste roke in talent za vzgojo dopisnikov in bravcev!
Ne sint verba odiosa.
Deželni zbor štajerski.
Dne 2. o k t. Poslanec Ploj je utemeljeval svoj predlog zaradi uravnave Drave.
Poslanec dr. Jurtela je poročal o predlogu zar radi uravnave Hudinje.
Danes so se predsedniki klubov na poziv namestnika posvetovali o volilni preosnovi za deželni zbor.
Poslanec Robič se je pritožil zaradi tega, ker je oldišel dne 25. decembra 1. 1. neki osebni vlak prehitro iz Maribora in poslanec Hrašovec se je pritožil zaradi razpisa učiteljske službe v Selnici.
Dne 3. o k t. V današnji seji je prebral dr., Hrašoveo slovensko interpelacijo radi zanemarjanja slovenskega jezika pri deželnem odboru. Nemci so med čitanjem slovenske interpelacije večinoma zapustili zbornico. Sutter je žalil Slovence.
V prizivno kGmisijo za osebno dohodninski dar vek je izvoljen med drugimi poslanec Robič.
D n e 4. o k t. V današnji seji se je najprej sklenilo povodom 601etnice cesarjevega vladanja, ki se bo slavilo prihodnje leto, darovati gotov znesek v dobrodelne namene,. V ta namen se je izvolil odsek 15 poslancev.
Vsied predloga odseka za občinske zadeve se je predlagalo, da se preosnovijo določbe glede potovanja pomočnikov in njih preskrbe. Govorniki so se pritoževali, da ti obrtniški pomočniki po leti potujejo od oskrbovališča do oskrbovališča, obrtnikom pa primanjkuje pomočnikov. In temu se| mora v okom priti. Proti je govoril socialdemokrat Resel, ki je rekel, da bi se s tem potujočim rbkpdelcem omejila prostost. Pri obravnavi o tem predlogu je prišlo do hudih rabuk. Predlog je bil slednjič sprejet.
Poslanec Vošnjak je interpeliral namestnika zaradi pokopališča v Šoštanju.
Dne 5. o k t. Deželni zbor je naročil deželnemu odboru, do prihodnjega zasedanja izdelati po-i stavo, da se obdačijo avtomobili.
Poslanec dr. Jankovih se pritoži zaradi razža-Ijive besede, katero je izustil nemški poslanec Sutt-ner, ko je v torkovi seji prebral poslanec dr. Hra-Šovec slovensko interpelacijo. Slovenski jezik gpvori velik del štajerskega, prebivalstva, zato ima je|dnake pravice v deželnem zboru kakor nemški, in slovenski poslanci se ga bodo vedno, kadar bo treba, posluževali.
Poslanec dr. Jankovič nato utemeljuje svoj predlog zaradi uravnave Save, ki se izroči deželno-kulturnemu odseku.
Poslanec Vošnjak utemeljuje svoj predlog zaradi zidave šol, in poslanec dr. Jurtela predlaga v imenu deželnega kulturnegta odseka, da se deželni odbor ziačne takoj z vlado pogajati zaradi uravnave Drave pri Obrežu.
Poslanca Wastian in Stiger sta stalila predlog, da nastavlja kletarske nadzornike, kakor jih zahteva nova vinska postava, vlada samo v sporazumu z deželnim odborom in kmetijsko družbo. S tem bi radi gospodje za svoje ljudi dobili mastne službe.
Poslanec Robič je temu ugovarjal in svaril vlado, temu ugoditi, ker poslanec Wastian in, gospodje pri kmetijski družbi so bili največji nasprotniki novi vinski postavi, ki ima edini name», ščititi naša vina.
Namestnik Clary je na koncu seje naznanil, j da je deželni odbor odgpden z ozirom na to, ker bo kmalo sklican državni zbor. Izjavil je, da bo še deželni zbor sklican k zasedanju, predno se razpusti, da obravnava nekatere važne stvari, kakor: volilno preosnovo, ribarsko postavo, lovske rezervatne pravice itd.
Politični ogled.
—	Državni zbor je sklican za dne 16. t. m. Pri tej seji bo skoro gotovo ministrski predsednik poročal o na-godbi.
—	Prestolonaslednik in cesar. Vsepovsodi se opaža, da prestolonaslednik Franc Ferdinand vedno bolj posega v javne zadeveL Cesarjeva želja je, da sodeluje pri vseh važnejših imenovanjih. Prestolonaslednik so z vsemi merodajnimi političnimi osebami dobro razume. Cesar se tudi pri drugih prilikah ozira na prestolonaslednika«
—	Nagodba med Avstrijo in Ogrsko se je sklenila dne 5. t. m. v Budimpešti. Pod kakšnimi pogoji se je sklonila, to je še sedaj tajno. Oba ministrska predsednika bosta zato na isti dan to nagodbo predložila svojim državnim zborom.
—	Zborovanje katoliške mladeži Južnočcške. V čeških Budjejevicah je zborovala južnočeška katoliška mladina, ki se zbira okoli (krščanskosocial-negla prapora, Sklenili so ustanoviti tajništvo za agitacijo mod mladino. Prvi je govoril pater Vonav-ka, ki je poživljal krščansko organizacijo, naj se
ustavi nenravnosti med mladino. Potem je govoril1 Vaclav Stasny, o organizaciji kmečke mlajdine, Ve-secky o organizaciji delavske1 in, rokodelske mladine. Slednjič, govori poslanec dr. Myslivec, ki pravi med drugim, da se ima za to, kar je, zaliValiti škofu dr. Brynychu, ter poživlja mladež, da naj brani verske svetinje.
—	Francoska. Med francoskimi liberalci in socialisti je prišlo do razpora. Ker, pa imajo prvi 350 mož v parlamentu, ne žalujejo preveč po nezvestih rudečih bratcih, in odločujejo sami, kako naj se dela politika. Ker pa ne znajo nič drugega, kakor preganjati cerkev, so zopet začeli pridno delati. 19. m. m. so zapodili uršulinke iz Bloisa, in karme-ličanke iz Roubaixa. Liberalni senator Lecomte piše,, rla bo socialistom še zelo žal, ker so se ločili od ra-dikaJcev, socialist Allard pa meni, da bodo radika-listi zdaj jokali.
' — Makedonija. Na vseh krajih in koncih se govori o preosnovi v Makedoniji, Vendar moramo reči, da je v zadnjih treh letih to preosnovno delo imelo jako malo uspeha. Ni ga tedna, da ne bi poročali o kakem spopadu makedonskih band, o grozodejstvih, ropih in umorih, ki jih morajo prestati makedonski kristjani. Kristjani trumoma zapuščajo Makedonijo, eni gredo v Srbijo, drugi v Bolgjarijo, tretji na Grško, ostali pa v Ameriko. 'Skrajni, čas je že, da se izvede pravosodna preosnova, ker bolni mož ob .Bosporu — Turek — je slabši kakor pa za nič!
—	Amerika se pripravlja, Amerika je pričela resno računati z možnostjo vojske z Japonsko. V. ta naimen je dala zgraditi štiri bojne ladje, ki bodo celo večje kot angleška „Dreadnought", največja vojna ladj a angleška. Amerika si. hoče s tem ustvariti močno brodovje za Tiho morje».
—	Kitajci proti Rusom. Iz Vzhodne Azije prihajajo vznemirjajoča poročila, da so začeli Kitajci nastopati proti Rusom. To je napotilo rusko vlado, da je začela zidati v Sibiriji tovarne za patrone in puške. Tudi bo razširila državpe tovarne ob Uralu.
—	Upor na Kitajskem lahko postane za svetovni mir nevaren, ker je naperjen v prvi vrsti proti kristjanom. Ta upor je sličen boksarskemu vstanku leta 1895, vendar je mnogo nevarnejši. Bokssrji so bili oboroženi samo s puši-cami in meči, sedanji uporneži pa so oboroženi z izvrstnimi puškami. Če ne bodo domači vojaki premagali upornežev, poseči morajo velevlasti vmes. Pri tem pa bode hotela tudi Japonska imeti važno besedo in ta se gotovo ne bo potegnila za kristjane.
Mala politična naznanila.
Dne 2. o k t. Blizu Odese na Ruskem so napadli roparji brzovlak, ga ustavili ter izpraznili bla-giajno v vlaku. — Stari sultan maroški je sedaj v mestu Rabat, kamor je pozval zastopnike velevlasti^ — Včeraj se je podal cesar v Schonbrunn, kjer na^ merava ostati nekaj dni. — Nižjeavstriski deželni zbor je zahteval, da se uvedejo pri vojakih kmečki tečaji za kmečke sinove. — Slovaki na Ogrskem so imeli 120 zborovanj, kljub temu da je vlada mnogo shodov iz ničnostnih razlogojv prepovedala.
Dne 3. o k t. Državni zibor ne bo sklican 10. oktobra» — Nagodbena pogajanja so bila dosedaj brezuspešna. — Pri rekognoscSranju v okolici Casar blance niso zadeli vojaki na noben odpor, — Pasivna resistenca se že' čuti na severnih železnicah. Vsi vlaki imajo zamudo. Ravnateljstvo bo prisiljeno ugoditi zahtevam.
Dne 4. oktobra. Danes je god našega cesarja. Po vseh cerkvah je bila v ta namen sv. maša.
Dne 5. o k t. Mati japonskega cesarja je danes umrla* — Včeraj so bili v angleški Indiji veliki izgredi. Indija Indijcem! je klic, ki gre pp deželi. Odkar so Japonci zmagali, vzdigujejo rumeno-kožci glavo.
D n e 6. o k t. V Budimpešti je oblast prepovedala manifestacijo za volilno preosnovo dne 10. t. m., ko se otvori parlament. — Pasivna rezistenca na severozahodni in državni žieleznici traja dalje* Vlaki imajo po 8 uri zamude. N)a Dunaju je nastalo pomanjkanje, ker se živež neredno dostavlja*
Dne 7. o k t. Turki prodirajo v Perzijo in so zavzeli perzijsko mesto Askverabat. — Z Dunaja pišejo, da ni mogoče, da bi bila nagodba za Avstrijo ugpdna, sicer bi je ne upal predložiti ogrski ministrski predsednik svoji zbornici. — Pri otvoritvi ogrskega državnega zbora dne 10. t. m. se je bati demonstracij, zato je poslala vlada v Budimpešto vojake. Delavci nameravajo 10. t. m. štrajkati in pred parlamentom prirediti manifestacijo za volilno preosnovo. — Vsled pasivne rezistence na severnih železnicah imajo vlaki zamudo in zato pogine v vlakih mnogo živine. V enem samem vlaku je poginilo 8 volov in 20 svinj.
Dne 8. o k t. Cesar ostane ves oktober v Schonbrunnu in ne bo nikogar sprejemal, ker se je prehladil in je bolan. — Princ !AMred Lichtenstein je danes na gradu Holleneg pri Nemškem Lonču umrl. — Na Dunaju so zaplenili 108 bosanskih* volov, o katerih se sumi, da so vtiholap-ljeni iz Srbije, — V Casablanci je prišlo med francoskim generalom Drude in poveljnikom španskih čet Santa 01'ala do razpora. Poroča se, da se še niso udala vsa plemena, Zadeva v Maroku je vejdno bolj zamotana. — Pruska vlada namerava izdati nov zborovalni in društveni zakon, s katerim bo mogpče nastopati z veliko strogostjo proti poljskim društvom in zborovanjem.
Razne novice.
*	S šole. Za nadučitelja na Hajdinu je imenovan, učitelj Jožef Wesiak od Sv, Urbana pri Ptuju. Za. del. učitelja na okoliški deški šoli v Ptuju je imenovan g>. Vincenc Serona od Sv,: Barbare. v Halozah, in za def. učiteljico v Šmarju tamošnja sup-lentinja Pavla Jaklič.
*	Iz sodne službe. Za alvskulfcanta sta imeno-ivana gg. Josip Tornbah v .Celju in dr.. Frid. Bab-nik v Mariboru.
*	Iz finančne službe. Finančni komisar dr. K. Dobrauc je prestavljen ifz Gradca v Maribor. Davčni upravitelj v Laškem je postal Anldrej Prah.
*	Poštne izpremembe. Gdč. Fanika Zinener, dosedaj poštna oficijantinja v Velikovcu na Koroškem, je imenovana za poštno upraviteljico w Grižah pri Celju.
*	Potovalni učitelj zadružništva g Vladimir Pušenjak je izstopil iz služlbei pri Zadružni zvezi v Celju in stopil v službo Zadružne zveze v Ljubljani,.
*	Deželnozborski mandat dr. I. Dečka prost. Kakor znano, je gospod dr. Ivan Dečko, ki je poleg dr. Hrašovca voljen v deželni zbor za celjski in sosedne okraje, že blizu trii leta bolaui up, živčni bolezni, od katere bode Se težko kdaj popolnoma okreval. Pred tednom dni se je določilo čez dr. Dečka sodno oskrbstvo in je imenovan kuratorjem njegov svak g. Anton Cvenkl. Iz političnega stališča je ta dogodek važea vsled tegia, ker je s tem dr. Dečko tudi nehal biti deželni poslanec in je ta mandat postal prost. Vprašanje je, ali bo|de dopolnilna volitev odrejena., ker se šestletna doba zasedanja štajerskega deželnega zbora bliža koncu in so prihodnje leto splošne volitve.
* Hudobna laž „Damovine". Sl&vno uredništvo! Z ozirom n » pristavek, katerega ste Vi natisnili k mojemu popravku, prijavljenem v Vašem listu od 26. septembra J 907 pod naslovom „Hudobna laž ,Domovine"1, prosim s pozivom na tisk. postavo za sledeči popravek: 1. Ni res, da sem se pri zidarju „Narodnega doma" pustil za narodno ¡stvar drago plačati, res pa je le, da sem dobil za 2 letno ^vodstvo št«vt>e „Narodnega doma" plačani stroškovnik za znesek po 255 gld. 38 kr med temi gotovih stroškov 119 gld. 38 kr in med stroški dva pota v Gradec, mnogo prošenj in rekur/ov. 2. Ni re-», da sem si dal plačati za narodno stvar pote na Dunaj v narodnih zadevah, res je, da sem dobil za dva tasa pota povrnitev svojih gotovih stroškov. V enem slučaju pa še teh nisem zahteval in ne dobil. 3. Ni res, da sem se dal kedaj plačati kake odškodnine za shode med narodom, ker sem pri teh vselej sam plačal vo-.zove in poš nino. Celje, dne 27. sept. 1907. Dr. Jos. Sernec.
*	Ježovnik, ne marajo te! Žalski liberaleo "Sagimeister se je proti nekomu izjavil: Skoda, da ni bil izvoljen Robič, on bi bil ravno tako napravil, kakor Ploj — t. j.„ da bi| bil uskočil. Ne verjamemo, da bi bil g. Robič tako politično neznačajno ravnal, pa vsekakor je zani|mivp, da sami liberalci priznavajo, da je Ježovnik — za nič.
*	¿Narodnost liberalcev. Liberalni listi so mi-noli teden napadali našega urednika Leskovarja, da se je pred porotniki nemški zagovarjal. Ta napad pač najbolj kaže, kako brezvestno in zahrbtno se znajo zvijati liberalni listi. Zastopnik notarja Stu-pice kot tožitelja liberalni odvetnik dr. Novak iz Ljubljane je jiakor nalašč odklonil vse slovenske porotnike, tudi take liberalnegamišljenja. Vsled tega so prišli med porotnike sami Nemci, med njimi nekateri, ki niso znali besedice slovenski. Liberalni odvetnik dr. Novak je najprej govoril kratko slovenski in je potem rekel, ne 'da bi kdo od njegja. to zahteval: h,Z ozirom na to, ker nekateri porotniki ne znajo slovenski, bom stvar v nemškem pojasnil." Kdo je pa povedal temu liberalnemu gpspodu, da nekateri porotniki ne znajo slovenski? Je pač on to flobro znal, saj jih je on spravil na porotno klop, da sodijo v slovenski obravnavi slovenskega urednika! Da bi zakrili „narodnost" svojega zastopnika dr. Novaka, napadajo sedaj našega urednika. Liberalna ■značajnost!
*	Kdo Je kriv? Celjska lista hočeta javnost, (v kolikor je nerazsodna, spraviti na krivo mnenje, Ida je poslanec Pišek kriv nazadovanja slovenskega ljudskega šolstva ob meji. Toda vsak količkaj razsoden človek ve, do ravno na ljudsko šolstvp državni poslanec ne more nič uplivati, ampak samo deželni poslanec, in tukaj imata celjska li&ta prav blizu dr. Hrašovca. Pri njem se lahko poučita, ali je kaj in kaj sploh je storil za ljudsko šolstfvo. V. svojem domačem kraju pa je storil vse, da je kraj-ni< šolski svet prišel v slotvenske roke. Nemških učiteljev, oziroma suplentinj pa ne nastavlja poslanec Pišek na slovenske šole in tudi v okrajnem šolskem svetu nima kot poslanec mesta, da bi se mogjel pro-tiviti ponemčevanju naše okolice.
*	Liberalno dijaštvo. V „Slovencu" čitamo: Nastop radikalnega (liberalnega) dijašttva pri družbi sv. Cirila in Metoda začne roditi sadove! Vprašajo nas od vseh strani za svet, kako stal/Išče naj zavzamejo merodajni krogi nasproti družbi sv. Cirila in Metoda. Nam je bilo težavno radi nepremišljenega nastopa radikalnih dijakov takoj pretrgati nit in pustiti velevažno društvo na cedilu,., Povsod smo delovali na to, da se mirno čaka, da se časi zjasnijo. Toda v zadnjem času dobi/vamo mnogo jako značilnih vesti, katere hočemo zaporedoma objaviti, da si vsak sam lahko naredi sodbo o bodočem delovanju
družbe, Če bo ostala pod varstvom radikalnega di-jašt(va. Dijaki že postopajo sedaj drzno; mislijo, da so povsod v družbi neomejeni gospodarji. Pripetil se je na Muti nedavno značilen slučaj. Prišel je in-špicirat(P) g. Pahernik. Trgovec g. Keček pride vpra-feat, če je prednica doma, ker bi rad govoril neki davkarski uradnik z njo radi dacvka. Ko je zvedel, tia prednice ni doma, so si' šli trije gpspodje ogledat gospodarska poslopja in podstrešje. Drugi dan vpraša prednica g. Kečeka, kdo da je bil gospod poleg g. Pahernika, nakar ji g. Keček odgovori, da je bil to prvomestnikov zastopnik iz Ljubljane. Zdaj pa zvemo, da je bil študent Stibler! Vprašamo samo, je-lj bil res Stibler ali ne, in zakaj se je reklo enkrat, da je to davkarski uradnik, drugjč pa, da je iz Ljubljane celo prvomestnikov zastopnik. Kako početje je p|a to? Torej sedaj bodo nadzorovali pod krinko glavnega odbora razne zavode liberalni dijaki, kakor se jito bodeV poljubilo. To bode vzorno šolanje? Lahko se jim pač zaupamo!
*	Fon — Pivko. Dočim kriči na nas cela liberalna časnikarska garda, ker smo se zaradi političnih zadev dotaknili „najbolj zaslužnega moža v Mariboru", dr. Pivka, v isti sapi napada isto časnikarstvo izredno sprostaško prof. Fona v Celju in sicer ne zaradi politike, ampak zaradi vršenja stanovskih dolžnosti. To je pač zrelo ovaduštvo, dvojna mera pri Fonu in Pivku pa zaa«. liberalne zna-čajnosti.
*	Naše liberalno nčiteljstvo ima natančen program, kako je treba ubijati „klerikalnega zmaja", dobro ve, kako je treba širiti liberalizem, da prej pride do ločitve cerkve od šole, toda kaj je treba storiti, da se ne bo širilo narodno odpadstvo med učitelji in da ne bo napredovalo ponemče-vanje naših ljudskih šol, o tem pa ne slišimo ničesar ne na njihovih zborovanjih, ne iz njihovih listov. Ali v narodnem ozira liberalno nčiteljstvo pri šoli ne zahteva prvenstva?
*	Slov. kršč. socijalna zveza za Štajersko poziva svoja društva, da začnejo sestavljati zimski program za notranje društveno delovanje po zimi. Ona društva, ki še niso odrajtala društvenine za zvezo, prosimo, da to kmalu store. Za zvezina društva priredimo letos vsaj dva socialna kurza.
*	Iz katoliške cerkve je izstopila gospa Marija Schlosser, soproga nadporočnika in nečakinja slov. deželnega poslanca Ivana Kočevar.
*	Stariši, pazite na svoje sinbve-dijake! V zadnji številki našega lista smo opozorili katoliške stariše, naj pazijo na svoje sinove, ki so na gimnazijah in drugih višjih šolah, ker so v nevarnosti, da izguhijo vero in zabredejo ¡v razuzdano življenje. Da smo prav imeli, potrjuje liberalni „,Naro(dni List", ki širi med dijake protikatoliški duh in ki v svoji zadnji številki takole piše: „Naše dijaštvo je ta ostane po svoji ogromni večini nefodvisno, samostojno. Iz tega sledi, da je v šolah večina takih dijakov, ki hočejo biti neodvisni od božje postave, neodvisni od katoliške cerkve ali kratko rečeno, ki so liberalni. Zatorej, stariši, pazite na svoje sinove-dijake!
*	V komisijo za pridobnilnski davek v okrajih Maribor, St. Lenart, Slotvenska Bistrica so izvoljeni zanesljivo slovenski možje: V IV. razredu g. Marko Grizold v Račjem, g. Bauman v St. Ilju za Odbornika, gi. Mulej Alojz v Rušah, g. Dobaj v St. 'Juriju ob Pesnici za namestnika. V III. razredu je slovenski trgovec Pintar iz Slov. Bistrice, Opozarjano zlasti male obrtnike in trgovce na deželi, katerim se pogosto naloži nepotrebnega, prevelikega davka, da se obračajo na te ude in jih obvestijo o Svojiih težnjah. Toda zapomniti si mora vsakdo, da ti udje ne morejo v komisijah ničesar doseči, če ni vloženih prizi;vov. Ce se kateremu zdi davek previsoko odmerjen, mora vložiti priziv (rekurs) na Havčno oblast; na podlagi priziva šele lahko dosežejo člani komisije kakih ugodnostij.
*	Tržne vesti. Oslabelost cen in tendence zadnjega tedna je trajala tudi v početku tega tedna. Ali oktoberski termin je povzročil, zopetno vzdigo cen. Posebnp zadnje dni so se potili in tirali cene na budimpeški in berolinski b,orzi. Dunajska borza se ni toliko ozirala na to gibanje. Berolin je po večjem padcu zopet dvignil cene. Kako utemeljujejo to zopetno dviganje cen? Budimpešta pravi, da se je dala lahko oddati pšenica, ki se je morala prevzeti s prvim. To je podprlo drugo gibanje cen. Kakor pa pravijo druga poročila, so oddali1 le s težavo, torej zopet nasprotujoča poročila. Istina je, da se fconzum nikakor ne zanima živahneje za blago, vsled
dviganja cen je stopil v popolno rezervo. Berolin fcani pa so naenkrat prišli do tega, da je uvoz manjši, kakor druga leta. Rusi nimajo blaga, letin? slaba, Argentinija je že pr*azna (kje je zalogia lanske dobre letine?), podonavske dežele so opešale itd. Čuditi se moramo, kako da so naenkrat prišli na vse to. Židje obračajo svet v pol di>eva, Bog pa v enemy tedaj so židje urnejši. Kter pa take umetnosti nimajo trajne veljave, se jih ne sme .vpošteivati. Kakor smo omenili višje, ne zaupa konzum položaju in 1 promet se je ustavil. Ali tendenca je jako krepka. ! Ponudbe skromne. — Rž vživa več zanimanja kakor pšenica, cene stalne. — Položaj mlinov je postal še težavnejši. Fine vrste ne gredib, sretfnjih in temnih pa mlini nimajo več. Kruhna moka vžijva zanimanje, gre dobro izpod rok. Mlinom se je posrečilo uvesti splošno omejitev obrata. Agrarski krogi agitirajo za prepoved izvoza krme. Posebnp klajne moke se veliko izvozi na Nemško in veleposestniki uvidevajo, da vsled tega cena klajne moke, otrobov itd. ne bo padla, preje poskočila, in bi jih debelenje pujskov
itd. drago stalo, • zato treba prepovedati izvoz. Klaj-na moka jako stalna, otrobi se živahno zahtevajo od Nemčije, vendar ceno niso več tako stalne. — Svinjski masti je cena nekoliko padla, konzum živahen« — O hmelju vlada ugodno mnenje, tendenca stalna4 cene neiepremenjeno ugodne. — Meso na Dunaju^ Konzum se ni povečal, cene nazadujejo. Govedina K -.70-1.80, teletina K 1.- do 1.60, ovčje meso K —.60 do 1.24, svinjina K 1.20—1.64 za 1 kg vštevši ^žitnino.! /— Živina na Dunaju. Cena je zadnji semenj (3. t. m.) znatno padla, dovedlb se je mnogo živine.
*	Zimski tečaji za stavbene obrtnike, to je za
zidarje, tesarje in kamnoseke, na c. kr. umetni obrtni strokovni šoli v Ljubljani se prično v ponedeljek dne 4. novembra. Vsak tečaj obsega tri zimske petmesečne tečaje. Obiskovalci se morajo izkazati s starostjo 18 let, in učnim izpričevalom dotič-nega obrta. Natančneja pojasnila daje ravnateljstvo.
*	Vinogradniki! C. kr. vinarski inšpektor za Štajersko nam pošilja sledeči razglas: Pri pregle-davanju vinogradov, za katere se je dovolilo brezobrestno posojilo iz državnih in deželnih sredstev, se je opazovalo, da nekateri posestniki pri obnov-Ijenju vinogradov ne postopajo pravilno. V več slučajih se je namreč našlo, da zasajajo posestniki zri-golan svet s trtno vrsto, imenovano šmarnica. To je ameriška trta, ki sicer rodi neposredno, to je: ne da bi se jo požlahtnjevalo, vendar pa ta vrsta ne kljubuje trtni uši.. Šmarnico torej uniči trtna uš ravno tako kakor našo domačo trto. Vino, ki ga da-je šmarnica, spada med najslabše vrste vina, ter radi svojih slabih lastnosti za trgovino in konzum v širšem obsegu nima pomena. Vinogradniki, ki se poslužujejo pri obnavljenju svojih pp trtni uši uničenih vinogradov te slabe vrste, škodujejo s tem postopanjem prvič samemu sebi, drugič pa tudi svojim soobčanom, ker na ta način spravijo ves dotični vinski okoliš ob dobro ime, kajti vinski kupci, ki potrebujejo dobro vino, bodo se vedno izogibali krajev, kjer se prideluje šmarnično vino. Posestnikom, katerim se je podelilo brezobrestno posojilo in ki sadijo v obremenjenih vinogradih šmarnico, bode se posojilo brez izjeme odtegnilo in , podelilo drugim! Pozivam torej vinogradnike, da razmnoževanje in zasajanje šmarnice opuste in da pri obnovljenju vinogradov rabijo edino le take vrste, katere priporočajo državni in deželni vinarski strokovnjaki.
Mariborski okraj.
m Volitve v mariborski okrajni zastop se vr-Se: 1. Za skupino velikega posestva v četrtek dne 24. vinotoka 1907, ob desetih dopoldne v prostorih Okrajnega zastopa v Mariboru, Koroška ulica št. 26. Ta skupina voli 9 udov. 2. Za skupino najvišje ob-dačenih obrtnije in trgovine v ponedeljek dne 28. vinotoka 1907 ob 10. dopolfdne v prostorih okrajnega zastopa v Mariboru, Koroška ulica št. 26. Ta skupina voli 9 udov. 3. Za skupino mest in trgov v sredo dne 30. vinotoka 1907 v mestni hiši v Mariboru ter v občinski pisarni pri Sv. Lovrencu nad Mariborom. Ta skupina voli 9 udov. Od teh spada na mesto Maribor 8 udov, na trško občjino Sv. Lovrenc nad Mariborom 1 ud. 4. Za skupino občip v četrtek dne 31. vinotoka 1907 ob 10. dopoldne v prostorih okrajnega zastopa v Mariboru, Koroška ulica štev. 26. Ta skupina voli 9 udov.
m Blagoslovljenje oltarjev. Dne 20. oktobra bodb naš premilostljivi knez in škof v baziliki Matere Milosti v Mariboru blagoslovili dva nova oltarja sv. Antona Paidovanskega in ^v. device mučenice Filumene.
m Zaprli so 571etnega čevljarja Schnideritsch iz Pobrežja pri Mariboru, ker je na sumu, da je zažgjal Večernikovo hišo, ki je dne 30 septembra zgorela.
m Mrtvega pod vozom so našli) Antona Dou-nik iz Tinja pri Slov. Bistrici. Prelveč je naložil oglja. Zato je moral v breg zadaj voz tiščati. Po nesreči se mu izpoddrkne, da pade pod kolo. Ker je bilia živima preslaba, začne voz iti nazaj in kolo na prsi voznika. V nedeljo 29. sept. je bil pogreb, ko-jegp. se je vdeležilo veliko ljudstva.
m Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali sledeči dobrotniki in dobrotnice: gostje ob bla@o-stovljenju kapele v Stročji vasi (nabral g. Zacherl) 9 K; Peter Skuhala za kruh sv. Antona 4 K; Jan. Prešern, župnik, 15 K; Vozlič, kaplan, 6 K; Dr. Barle, c. k. notar in župan, 20 K; Rožman* župnik, 4 K; okrajna posojilnica v Ljutomeru 40 K; Kolgar, kaplan, 6 K; namesto venca na grob č. g. Martina Lenarta darovali čč. gg* A. L., M. P.; V. Ž. 20 K; Moravec, stolni župnik, 10 K; dr. Firbas, c. k. rtotar, 20 K: Pišece 20 K; Schreiner, ravnatelj, 10 K; Cižek Jožef, dekan, 10 K; Vreže Ivan, prof., 10 K; Slander, dekan, 10 K;j dr. Medved, prof. 10 K; Majcen Jožef, kanonik, 10 K; gostje pri srebrni poroki Franca ini M;arije Dunaj v Cezan-jevcih (g. Zacherl) 13 K; Terstenjak Ernest, voj. kur. v Pulju, 10 K. Vsem dobrotnikom in dohrotnj-cam stoteri Bog plati!
m Umrla je v Slov. Bistrici posestnica Ana Fekjonja v starosti 56 let. — V Mariboru je umrl g. Jurij Moser v 78. letu.
m Jetnika sta ušla iz zapora v Slov. Bistrici. Med 6. in 7. uro zvečer sta naredila v zidu luknjo
in potem sta se na rjuhi spustila na tla. Prvi A. Faktor je bil zaprt zaradi tatvine, drugi, J. Pernat, zaradi nevarnega žuganja. Oba že priidno iščejo orožniki.
m Razvanje. Dne 3. t. m. smo imeli pri nas vroče občinske volitve. Prebivalstvo ni nikakor zadovoljno s sedanjim občinskim zastopom. Zato so se začeli volilci gibati, da bi spravili tudi trezne in vrle može v odbor. Nasprotniki so delali z groznim pritiskom, vendar se nam je posrečilo, spraviti dva naša moža v odbor. Začetek, je storjen, seldaj pa ne obupati, ampak naprej!
m Nemški šulferajn v Kamnici je priredil pretočeno nedeljo ustanovno veselico. Priprave so bile velike, toda, smola, deževno vreme, jim je. prekrižalo vse načrte, da so vse običajne svečanosti morale iz-ostati in le nekaj mariborskih gostov v družbi z domaČimi Nemci m odpadniki se je moralo zadovoljiti z gostilniško izbo. Slovenski 'delavci, ki so celi teden delali priprave za veselico, so se pritoževali, da morajo trpeti pomanjkanje, ker jim šulferajnarji niso privoščili potrebne hrane, katero si venidar vsak pošten delavec zasluži! Obžalovanja vredni pa so naši narodni odpadniki, ki so sinovi slovenske matere ter po rodu popolnoma Slovenci, pa vendar v nemški rog trobijo ter jih zelo veseli, ako se morejo nemškim bogatašem prikupiti. Ako znajo za silo nemški govoriti, menijo, da so že Nemci. Svoj ma-terni jezik zatajiti je neznačajno. Znana je ona pri-godba o sraki, ki je hotela zatajiti svoje pleme ter se nakitila z pavovim perjem iti hotela postati pav; 'tovarišice so ji izkljuvale vse perje. — Prireditev šulferajnske veselice v slovenskem kraju je izzivanje Slovencev. Kaj bi rekli Nemci, ako bi peščica Slovencev v kaki nemški vasi na Sre(dnjem Štajerskem priredila enako veselico? Naši nasprotniki računajo le na našo potrpežljivost. Šulferajnske šole in njenih veselic mi zavedni Slovenci ne potrebujemo. Da se otroK res kaj za življenje potrebnega nauči, so mora učiti na podlagli materinega jezika, ne pa v jeziku, ki ga ne razume; tako počenjanje je vendar protinaravno in umni odgoji nasprotno. Iz šulferajnskih šol pridejo slovenski otroci le kot nevedneži in narodni odpadniki; zato imamo dovolj žalostnih vzgledov. Otroci iz šulferajnske šole ne bi znali brati slovenskih knjig, ker v taki šoli nimajo priložnosti, da bi se slovensko brati naučili; nemščine pa se otrok lahko nauči, ako je res marljiv, na podlagi materinega jezika v naših slovenskih šolah. Zavedni Kamničani, nikar torej ne pripustimo, da bi se pri nas ustanovila šulferajnska šola; čeravno bi nam mogoče obljubila kako podporo, vendar bi taka šola naši mladini mnogo več škodovala. Za šulferajn^ko šolo bi pa nazadnje morali vendarle sami plačevati. Ne delajmo se odvisnih od naših narodnih nasprotnikov, ampak postavimo se na svoje noge ter zahtevajmo slovensko šoloi! Vsak narod se poteguje za svoje pravice, tako storimo tudi mi!
m Sy. Ilj V Slov. gor. V nedeljo 6. okt. jc divjal v Št. Ilju in okolici hud vihar z nalivom, bliskom in gromom. V Strihovcu je strela udarila v hlev posestnika Toplaka. Poslopje je pogorelo do tal. Škode jo krog 7000 kron. Bil je zavarovan. — Umrl je v Gradcu tukajšnji posestnik in obč. odbornik Rudorfer. Bil je hud naš nasprotnik. N. v. m p ! — Holtscbl je odjadral o J Šentilja v, Maribor! Noben ŠentiljČan ne potoči solze za njim! Srečno pot! — Našemu vlč. gosp. župniku se zdravje polagoma vrača. Da! Bog, da že kmaiu popolnoma okreva!
m Od Sv. Martina pod Vurbergom ho dali liberalci v „Narodni list" domačega in vnrberškega župnika. Prvega za to, ker je baje odfclonil sodelovanje pri posojilnici, drugega za to, ker jo je ustanovil. Cadni ljudje so t6, da se jim duhovnik nikoli po volji ne obrne. Pišejo tudi, da je vurberški župnik nekaj izvoha! o šmartinski posojilnici in je ustanovil protipesojilnico. To ni resnica. Vnrberški župnik nič ni voha! in nič izvohal, ker ga šmartinske razmere, zlasti pa tukajšnjih par liberalčkov, čisto nič ne brigajo. Ustanovil pa je posojilnico za Vnrberg, Sv. Martin, Rogoz nico, Jiršovce in Drstelo, ker je potrebna. Kdo to trdi? Celjska „liberalna zveza". Ta je namreč vohala po Vurbergu, če bi mogla tudi gori ustanoviti posojilnico. Najprej je poslala nekaterim kmetom knjižice s prdukom, kako se ustanavljajo rajfajzenovke. Ravnotakrat pa, ko so na Vurbergu že ustanovili posojilnico, so dobili nekateri kmetje sladka pisma iz Celja, v katerih so jih prosili, da naj skličejo skupaj nekaj mož, da bi tudi na Vurbergu ali v bližini ustanovili liberalno posojilnico. Toda poštenih Vurberžanov se te sladke besede niso prijele. Dalje pravi „Narodni list", da je „delovanje naših narodnih duhovnikov edino le huj-skati in delati proti vsemu, kar je v p»šten;h narodnih rokah". Liberalčki šmartrnski in vnrberški, povejte, kdaj, kje, kako in s kakimi besedami sta hujskala tukajšnja dva župnika proti narodnim napravam ? Vi o narodnosti kar molčite, dokler imate med seboj take osebe, ki se prodajajo ptujskemu ¡Strašila, da zlezejo na boljše mesto, dokler imate med seboj take, ki so pri zadnjih volitvah s „Štajercem" in „Narodnim listom" ob enem delali zoper kandidata „Kmečke zveze". To je naša prva in zadnja besfda v časopisih. Ce boste poročali še tako neresnico v vaš list, se bomo že drugje zmenili.
m Sv. Jurij v Slov. gor. V sredo, dne 2. t. m., se je ustrelil Franc Nudi iz ¡Srednjega Gas.craja. V torek je hodil še v Mar.bor kupovat si pištolo Našli so ga v jur-jevški občini v ravni legi s klobukom na glavi. Moral se je torej ustreliti ležč in naravnost v »rce, da je bil pri priči mrtev. Z desnico je krepko kazal — figo, češ, grešni svet, pojdi se solit.
m Sv. Lovrenc nad Mariborom. Naše slovensko kmečko bralno društvo je priredilo dne 22. septembra na vrtu g. Skačeja ljudsko veselico s šalo-
igro, petjem, podučnim govorom g. dr. Hohnjeca, srečolovom in streljanjem. Veselica je bila nepričakovano dobro obiskana, se je v najlepšem redu vršila ter je vsestransko dohrp uspela. Kdor pozna tukajšne razmere, mu je. jasno, da je bido treba tukaj tudi dosti truda in še več požrtvovalnosti, da se je moglo vse to prirediti. In glej nehvialežnost! V nemškem luteranskem listu „Marburger Zeitungf od dne 1. oktobra t. 1. nas nek dopistuf (naj si bo že ojd Narodne stranke< ali od nemčurske gazde iz trga) prav na nesramen način napada, smeši in se norčuje iz cele veselice in udeležencev. Se norčuje iz Skačejevega vina, iz igre in sotrudnikov, najgrje pa iz gospodičen pevk; te pa so bile dame iz najboljših hiš iz trga in iz Puščave, med njimi idve učiteljici. 'Škodoželjno denuncira g. Kozjeka, ki je letos dovršil višjo gozdarsko šolo na Dunaju. Ta gospod se celo veselice udeležil ni. 'Dalje dopisnik čveka, da so morali Slovenci Narodne stranke svoja imena naznaniti, ne samo liberalci in Narodni stran-udeleženci veselice, tudi gg. duhovniki, morali svoja imena naznaniti', ne samo liberalci ,in Narojdni stran-karji. Ce se je bojda, kakor poroča „Marburgerca", neki gospod iz Ruš imenoval s psevdonimom Inkog-nito, ji odgovarjamo, da to ni Bog ve kaj posebnega, zakaj ta beseda je tudi nam že zdavnej vsaj tako znana, kakor veleumnemu dopisniku. Kar se „narodnih" Slovencev tiče, so po dopisnikovem mnenju prišli le z namenom, da bi, ako bi se nameravalo bralno društvo v izobraževalno društvo spremeniti, to preprečili. Mi pa mislimo, da so gospodje Narodne sirianke toliko pametni ter vejo, da se pri veselicah ne bofdo nova društva ustanavljala, ampak to fina le odlbor razsoditi. Sicer pa ne bodemo nikogar Vprašali, če bi imeli to storiti, naj si. bodo še tako „zaslužni" ljudje, bodisi dohtarji, 1 učitelji ali kaki spufani študenti. Zatorej podpisani odbor protestin proti neznačajnemu dopibunuh ki se skrila pod krinko „Marburgerce." Odbor kmečkega bralnega društva pri Sv. Lovrencu naid Mariborom, dne 8. oktobra 1907.
Dostavek uredništva: ^Narodni List" z dne 4. oktobra se v dopisu „Iz podravske doline" zaletava v „Slov. Gospodarja" in njegovo poročilo o veselici kmečkega bralnega društva pri Sv. Lovrencu, češ, da je fia veselica bila označena kot shod, in na vse zadnje bo bojda „Slov. Gospodar" smatral za shod, „ako bodeta dve tercijalki kje klepetali." „Narodni •List" naj bo preverjen, da so naši sho(di prav dobro obiskani v našo največjo zadovoljnost, in skrbeli bomo, da še 'bodo bolj obiskani; takoj bodo naši liberalci imeli še več prilike, lagati avetu o malem številu udeležencev. Tisto klepetanje po shodih pa že opravljajo — in to jim radi prepustimo — dični političarji Narodne stranke. Sicer pa dotičpa veselica ni bila označena kot shod, temveč pod zaglav-jem „Naši shodi" je bi Jo kot nekak doldatek tudi sprejeto poročilo o tej veselici z besedami: Pri Sv. Lovrencu nad Mariborom je v nedeljo dne 22 (Septembra bralno društvo priredilo veselico s poučnim in bodrilnim govorom. Torej, velerazboriti gospod dopisnik „N. L.", učite se prej pošteno brati. Kdor trezno in pošteno prebere tisto poročilo, ne bo tudi našel nobenega zabavljanja na bogastvo in inteligentnost pristašev Narodne stranke, temveč samo po-hlevnb objektivno kenstatftranje. Kar se tiče govornika, ni res, kar poroča „N. L.", rd& namreč narodnostnega momenta sploh ni poudarjal. Odločno ga je poudarjal, kakor so nam sporočili poslušalci, posebno ko je i govoril o šolah, in takrat se mu je z odobravanjem pritrjevalo tudi v krogu Narodnih Istrankarjev. Ce pa je g. dr. Hohnjec naglašal tudi krščanstvo, še to ni nobeno pridiganje. Sicer pa je pridige ntajbolj potreben tisti, ki se je najbolj boji. O drugih izvajanjih dopisnikovih, posebno o njegovem seveda od najčistejšega rodoljubja narekovanem pretenju ne maramo govoriti. Vidi se torej, da si v obrekovanju in objedanju narodne prireditve slbven-skegja bralnega društva' „Marburger Zeitung" in „Narodni List" z ganljivo složnostjo podajata roke. Sorodna bratca dva!
m Slivnica pri Maribora. Mladeniči, vojaški novinci cele fare priredilo dne 13 oktobra po večernicah v Slivnici siupno odhcdnico v slo? i. Slavnostni govornik j* prečast. gosp, prof. dr. Anton Medved. Fantje bodo deklarairsli 8. Gregorčičeve „Cesarski razglas" — „Vojrci na poti" — in „Z» dom v bo-ni grom". Pod spretnim vodstvom Sliv-ničanom že priljubljenega prireditelja K. Seničar sledijo nekateri Šaljivi prizori, ki bodo gotovo vzbudili, kakor navadno, obilo smeha in nedolžne, poštene zabave. — Možje in mladeniči obširne župnije I Vaš dan je; skrbite s svojim obiskom, da bo časten. Mladim junakom obilo sreče in vesela na razna pota novega, častnega stanu I
m Ruška koča se zatvori v nedeljo 13. oktobra. Isti dan se bole brala v cerkvi sv Areha ob 10. uri tudi sveta maša. Pridite v obilnem šfevi'n isti dan v Rnško l^čo .slovo jemtt". — Dve vrli nlnv»n*fei Ameiikanki. gosoa Alojzija Erbatič, in gspdč. Jf^ioina Ulbl v New-Yorku sta poslali z» RuAlto kočo " ki p,) 10 K Cast niitua! — Dalje je Se posl»l 80 K K'->sp. d,-. Iv. GUter iridobij-nih v>led kazen.kib p>ravnav. Ilvjlal l'!a;.icski pozdrav ic Raifce kečel
Ptujski okraj.
p Vnrberški grad z lepimi gozdi in sadonosniki je bil prodan v petek, dne 4. t. m. Kupil ga je sedanji lastnik ptujske grajšČine, češki kavalir grof Herberstajn. Tako je po dolgem času ta grad prišel zopet v last rodbine, katera ga je že dvakrat posedala in sicer od 1. 1619—1627 in od 1. 1639 — 1715. Grofica Krescencija Horber»tajn se je dne 28. septembra 1715 poročila z grofom Ignacijem Marijo Attems in tako ie prišel grad v last grofov Attemsov. ki so ga imeli do 1. maja 1. 18>*5. Tistega dne jo dunajski dvorni vinotržec Fr. LeibeLfrost kupil grad s svojo hčerjo
Korolino omoženo Troll. Ta dva sta po kratkem času umrla,, m zdaj ga je sin Ferdinand Troll prodal grofu Herber-staji.u.
p Na Vurbergu se je v ponedeljek 30. sept. ponesrečil Jožef Črnko. Pri vožnji gramoza za cesto se mujesplašil konj, iu mož je padel pod ioz, ki mu je ¿drobil levo nogo.
p Vsemogočnež na Bregju pri Ptuju je Maks Straschill, žganjar itd. Otroci, ki' so šolo zamudili, nesejo tozadevne listke k Straschillu, kateri jim zamude kar opraviči; seveda samo šnopsarjem in šta-jercijancem.
p Zavrč. Letina je prt nas precej slaba. Sadja nimamo nič. Druge pridelke kakor rž in pšenico pa nam je toča precej hudo potolkla. Le vinska trta nam je letos obetala precej bogjato trgatev, ali žali-bog tudi njej ni toča prizanesla. Vendar tako hudo ni, kakor so že marsikateri časopisi poročali. Polovica zavrčke fare še je ostala precej nepoškodovana po toči. In tam, kjer je še toča kaj pustila, bode zaradi prav ugodnega vremena zrastla prav izvrstna kaplica. Stari ljudje pravijo, da že dolgo ne pomnijo tako dobrega mošta kakor letos. Le drugo nas tlači. To so namreč naši vinski prekupfci, kateri že sedaj kar besnijo za vinskim moštom in obetajo prav neznatno ceno. To pa zategadelj, da čim cenejše dobijo mošt, potem pa, ko si svoje kleti napolnijo, ga Iprav po visoki ceni prodajo.. Zato pa, dragi Zavr-čani in vinogradniki, ne dajte se. preslepiti in vka-niti od raznih vinskih oderuhov. Ker je letos vinski pridelek itak skoro vse povsod nedostaten, se bodo že tuidi pri nas vinski kupcii oglasili, ki nam bodo našo izvrstno vinsko kapljico tudi pošteno plačali.
p Stoprce. V Crmožišah je želarju Jakobu Vodušek dne 23. m, m. pogorelo gospodarsko poslopje in svinjaki. Zavarovan je bil za malo svoto. Meseca julija mu je toča uničila strniinp, kar pa je toči ostalo, pokončal je ogenj. Beda je velika, državna pomoč pa počasna. Poljedelci, vsi brez razločka, združite se v Kmečko zvezo, da se postavite na lastne .noge in si sami pomagate.
p Kostanji so letos posebno obrodili. Tudi sadja za zapravljanje mošta je obilno* Kupci, pridite ter kupite od posestnikov samih!
p Toča v oktobru. Na ipžnivensko nedeljo, t. j. dne 6. oktobra je zjutraj ob %2. med silnim bliskom in gromom toča pobila v Zavrču^ mnogi vinogradniki, ki še niso bili pobraji, so popolnoma-uničeni.
p Hajdina pri Ptuju. Nadučiteljem na Hajdinu ije imenovan zagrizeni štajeroijanec Wesiag od Sv. Urbana. To je Straschillovo delo! Prihodnjič o tem več! Hajdinčani kratktomalo ne marajo človeka, ki se pokori podlemu, brezversfcemu, nemškutarskemu „Štajercu!"
Ljutomerski okraj.
I Preslka pri Ljutomeru. Grozovit požar smo imeli dne 5. oktobra. Užgalo se je poslopje posestnika Martina Mavriča, mizarja v Presiki. Bilo je vse naenkrat v ognju. Gasiti ni bito mogoče. Sosedi so bili v velikem strahu zaradi vetra, ki je nesel ogenj črez druga poslopja.
1 Sv. Jurij ob Ščavnici. Tukajšnje gasilno društvo na^nan^a, da prirtdi veliko trgatveno »eselioo pri Sv. Duha v gn«ti!ai g. Šijau.Ta. Na sporeda je skrivna t gatev, na katero bodo pazili čuvaji u Azij« m Afrike, ubijanje lonca, šaljiva dražba, šaljiva poŠta i. dr. Igral» bode društvena godba ¡tod vodstvom gosp. Vogrinca. K obilni udeležbi vabi odbor.
i Podporno društvo za ubožne šolske otroke Franc Jožefov« Šole v Ljutomeru vabi vse prijatelj« šolske mladine na tombolo, ki jo priredi die 20. oktobra 1907 (žegnanjska nedelja) v gostilni g. Ivana Vaupotič v Ljutomeru ob 6. ari zvečer. — Prosi se narodna društva ljutomerska iu okolice, da ta dan ce priredijo lastnih zabav. — K uaro-gobrojni udeležbi najuljudnejše vabi odbor.
Konjiški okraj.
k Crešnice pri Vojniku. Dne 13. t. m. po pozni božji službi bo tukaj shod Slovenske kmečke zveze. PferoČat pride naš državni poslanec Franc Pišek. Somišljeniki, pridite!
Jeljski okraj.
c Celjsko ljudsko šolsko vprašanje (za okolico) ne pride ne za ped naprej. Ker je Roblek neimožen, zastopati višja vprašanja, obrniti se bomo morali do drugih poslancev, kajti zadeva čaka že predolgo rešitve!
c Šmarje pri Jelšah. V petek dne 4. oktobra med hudo nevihto je vdarilo v drevo blizo hiše posestnika Blaža Cupeš v Brezji pri Smarji in omamilo dvoje svinj, katere je moral potem hitro za-klati, ker jih ni bilo mogoče rešiti.
c Trbovlje. Nenavadno mirno je pri. nas. Zdi se, da so stranke v zadnjem volilnem boju porabile vse svoje sile. Socialdemokrati se samo po tihem jezijo, da so propadli z dvema kandidatoma, z Zagor-janom.in Hrastničanom. Se bolj pa jih peče, da so jih liberalci že prekosili v surovosti. Toda sedanji mir v Trbovljah je podoben tišini pred nevihto. Že se zbirajo oblaki, bliža se časobčinskih volitev. Tu-intam stikajo ljudje skupaj glave in ugibajo, kako bo. Roš je že izjavil, da ne sprejme več županstva, a on sii rad premisli. Resnica je, da ga radi njegove liberailne vere, v kateri se 10 zapovedi glasi
•drugače ko pri nas kristjanih, ne mara nihče več. -Celo njegovi1 liberalni prijatelji (delajo proti njemu. Odkar je podpisal v Celju liberalni program Narodne stranke za razporoko in svobodno šolo, ga zapušča sreča, in najbrž bo imel dovolj prilike, premišljevati ta svoj prenagljeni korak. Skrajni čas je že, da se naredi v občinskem gospodarstvu red, k čemur treba seve inteligentnega moža na čelu naše velike občine. Radovedni smo, kako se stvari razvijejo.
c Šmarje pri Jelšah. V nedeljo 13. t. m. vrši se ustanovni občni zbor kat. slov. izobraževalnega jdruštva v Šmarju pri Jelšah v gostilniških prostorih g. Habjana. Začetek ob 3. uri popoldne. Vabimo vse prijatelje in somišljenike k obilni udeležbi.
c Treščilo je dne 4. t. m. v Slivnici pri Celju Iv gospodarsko poslopje posestnika, Franca Završek. Ggenj mu je uničil poslopje, shranjeno krmo, žito in več polovnjakov sadne pijače.
c St. Pavel pri Preboldu. TukajŠni občinski odbor je pred kratkim sklenil z večino glasov, da odstavijo g. župana Cajnerja ipi ž njim tudi liberalnega tajnika. Pa kakor je videti, ostalo bode vse pri starem. — Pri volitvah postavil si je o'dlbor tudi blagajnaka,-i bili so si svesti, 'da bi občinsko gospodarstvo bolje uspevalo. Pa kaj pomaga najboljši blagajnik, če denarjev ne dobi., — Pri nas pač dela kapljica prijatelje. Pa v obče gospodu ne bo poma-iglano, ker mnogo nas je med občani, ki zasledujemo delo občinskih zastopnikov, in bodemo skrbeli za to, tia se stvar prej ali slej temeljito predrugači.
c Sv. Peter v Medvedovem selu. Zborovanje Slovenske kmečke zveze je prav lepo vspelo, in to jezi nasprotnike kmečke organizacije. Za to Čitamo v „Narodnem Listu" tudi skrajno neresnično in podpihujoče poročilo. Plemeniti dopisnik podpihuje uči-teljstvo proti dr. Korošcu, češ, da je zabavljal čez (vse, zaganjal se v šolo in učitelje. O učiteljih dr. Korošec sploh ni besedice govoril, o Šoli pa (v smislu zahtev kmečkega ljudstva. Ali/ vam, naprednjaki, to ni prav? Povejte odkrito kmetu,, da ne date nič na njegove želje, a ne hlinite se¡ mu ter ne hujskajte proti onim, ki gredo vedno s kmetom. Potem bo Narodna stranka kmalu sestavljena iz samih generalov brez ljudstva!
c Umrl je v Savddni pri Celju dne 3. t. m. upokojeni stotnik Teodor Agrikola, star 65 let.
O Braslovče. ' V ponedeljek se je od nas poslovil gospod K. Stergar, vodja v trgovini Pauer, in je nastopil v Skalah kot samostojen trgovec.
c St. Rupert naid Laiškem. Zoper našega g. župnika je bilo letos v „Štajercu", „Narodnem Listu" in „Domovini" nakopičeno polno grdih neresnic. Jaz nisem sposoben zagovarjati g. župnika zoper te napa'de, pa ker vidim, da g. župniik na to ne odgovarja, zato hočem jaz vsaj nekatere bolj debele neresnice razkriti. Ceratvno ni bil vsak dopis zoper našega g. župnika podpisan, vendar pri nas vsak človek ve, kdo te dopise kuje. Prišle so letošnje državnozborske volitve, ki so pregpale od nas mir med župnikom in naxluéiteljem. Nadučitelj Zupančič, ki je mislil, da ima) kot občinski tajnik komando čez celo župnijo, je sprevidel, da župnik, čeravno ob času volitev hudo bolan, noče spati, ko sovražni člbvek v župniji ljuliko seje. Volitve niso izpadle po tajnikovi volji, kakor je znano iz časnikov, ker iarani nismo hoteli plesatii, kakor je naš nadučitelj kot občinski tajnik piskal. Posledica tega je bila, da je občinski odbor tajnika odstavil in ni torej res, da se je isti odpovedal službi, kakor, je v „Štajercu" pisal. Ni tudi res, kar je v istem dopisu v „Štajercu" trdil, da je gi župnik zameril, da se je tajništvo. poverilo nadučitelju, ki; je zato ganljivo prosjačil, ampak resnica je, da so župnik občinskemu odboru predlagali, naj se tajništvo da našemu organistiu, da se mu služba zboljša, in vsi odborniki sedaj obžalujejo, da niso takrat ubogali župnika, ker so imeli sedaj brifdke skušnje. Grdo obrekovanje g. župnika so tudi besejde v „Štajercu" o „znani globočini župnikovega žepa." Mi iarani dobro vemo, kako je g. župnik pomagal nam popraviti župnišče in farno cerkev, Idi sta bili v zelo slabem stanu, ko je g. župnik pred 7 leti) prišel k nam. Vsa dela je g. župnik sam vodil in za vse skrbel, med tem ko ne vemo nič povedati o tem, 'da bi bil nadučitelj za nas kaj storil in nam stroške zmanjšal, rajši pa prej zvišal. V juliju smo imeli občinske volitve, vpljen je v odbor tudi g. župnik. Zaradi tega nadučitelj javka v „Narod. Listu" im v „Štajercu" nad župnikovo častilakomnostjo, saj ve, 'da njega ne bomo nikdar volili. Mi vemo ceniti dobre, mirne učitelje, ki imajo srce za nas in za naše otroke. Za učitelje, ki niso s kmetom, tudi kmet ne mara, in kdo mu bo to zameril? Zakaj se torej, vi nadučitelj, maščujete zdaj nad g, župnikom zato, da jih napadate po listih in tožarite pri sodniji? Ljudje trdijo, da v miru živeti ne inórete. Lani ste povzročili, da nas je zapustila mirna učiteljica Likar, preganjali zaradi malenkosti nekatere domačine, in zadnji čas ste se lotili g. župnika. Bil je pri nas prej mir, dokler vas tukaj ni, bilo in to si tudi naprej želimo, vam pa srečen pot od nas. S sovraštvom ne boste ničesar dobrega za nas storilk Pa tudi vam ne bo to v čast in ne v korist,, kakor ste se lahko že zdaj prepričali.
c V Mozirju je nastal ljut boj zai pravice občinstva. Občinski računi so pred soldiščem, računi vseh zadrug v preiskavi, načelništvo požarne bram-be prevzel je zopet odstopivši načelnik, pri vsem tem
pa je predstojnik M, Schueter. Mozirska inteligenca napreduje. Kaj porečete k temu, g. župan? Ce so jabolke zrele, gremo jih brat. Mozirski Cestar je bil od župama tožen, a do sedaj se mu ni' nič hudega zgodilo. Kakor slišimo, se zoper nezakonito postopanje vloži pritožba.
c Čebelarska podružnica za Celje ln okolico priredi t nedeljo dne 18. oktoi ra ob 8 un popoldan v gostilni gospoda Sameea na Lož-nici pri Csija stoj redni občni zbor. Pri tej priliki predaval bo g -spod Jurij S-iiiieo i i -Novecerkve o prezimovanju čeiiel.
c Prostov. požarna bramba t Rečici stavi dna 18. okt. t. I. svojo 25 letnico, ob kateri priliki priredi veliko ljudiko veselico t kon certom — katerega proizvaja polnoiue ilna Soitanjsk» naseda» godaa in več pevskih diuštev.
Brežiški okraj.
b Dobova. V župniji Dobova, ki obsega sedem občin, se je 6. t. m. ustanovila posojilnica Rajfajz-novka, ki se pridruži Zadružni zvezi v Ljubljani. IV načelništvo in v nadzorstvo izvoljeni. možje dajajo poroštvo, da bo dobro uspevala. Slava ljudskemu organizatorju v našem savskem-poljskem okraju, dr. Benkoviču!
Drobtinice.
d Grob Krištofa Kolumba in nehvaležna Amerika. Smrtni ostanki Krištofa Kolumba, ki je odkril Ameriko, imajo vrlo burno minolost. Ko je Kolumb dne 21. maja 1506 umrl v Valladolidu na Španskem, so njegove kosti pokopali tamkaj, potem so bile leta 1509 prenešene v Sevilo. Tu so ostale kosti do 1540. Tega leta so jih po želji pokojnika prepeljali v St. Domingo na Haitiju. Ko je ta del otoka prišel v francoske roke, so kosti prenesli v Havano na otoku Kuba in po ameriško-španski vojni so prenesli kosti v Sevilo na Španskem, kjer so prvotno počivale. S kostmi je bil prenešen tudi spomenik, ki ga je napravil Melida. Spomenik nosi napis, ki je gotovo pod utisom nesrečne vojne prišel na spomenik. Napis se glasi: Ko se je nehvafežna Amerika odpovedala matere zemlje, mu je Sevila shranila kosti. Na posredovanje mnogih Amerikan-cev bodo ta naslov spremenili.
d Infanten j a dobi novo nniformo in sicer sivo kakor
lovci.
d Teža po poklicu. Neki angleški statistik je sestavil statistiko, koliko so na Angleškem težki ljadje v gotovih poklicih. Mesarji tehtajo povprečno po 85 kg, gostilničarji pa po 82 kg. Duhovniki tehtajo po 81, zidarji in kmečki najemniki po 80Vs kg, sodni uradniki pa po 80 kg. Trgovski potniki imajo po 79 kg, kovači po 171/i kg, bankirji po 76 kg, tesarji po 74'/„ učitelji po 73Vs, črevljarji po 73 in trgovski pomočniki po 72 kg. Krojači imajo po 71'/, kg	i ,
d Čuden otok. V mehikanskem zalivu je otok, ki redno menjava barvo. Dolgo so preiskavali, kaj je tema vzrok, a končno so dognali, da vpliva na spremembo barve plima in oseka. Pri plimi pokrijejo morski valovi nebroj drobnih polžev, ki je ž njimi posuto nabrežje. Ko nastane potem oseka, ostanejo polži na pesku mokri ter odsevajo v zlato-rumeni barvi. Bolj ko se suše, bolj postajajo rdeči in otok dobiva vsled tega rdečo barvo, ki je končno tako intenzivna, da je videti otok z daleč liki škrlatni plašč.
d Ponesrečeno prilizovanje. Nekoliko let pred svojo smrtjo je šel pruski kralj Friderik Veliki z [višjim dvorjanikom grofom Schwerinom sprehajat se po svojem vrtu v gradu Sanpouci. Da bi povedal kralju kaj priliznjenega, je menil grof, da hodi kralj tako hitro, da je težko, dohitevati ga. Schwerin je te besede ponovil, kralj je zopet) mol|Čal. V tretjič je pričel Schwerin: Vaše Veličanstvo hodi tako hitro in čvrsto, da vam ne morem več slediti. Tu je pa kralj Friderik pretrgal svoj molk: Tako! je rekel, no, temu se pač lahko odpomore! Pri teh besedah je poklical dva služabnika ter jima zapovedal, naj prine-seta nosilnico. Schwerin se je moral vsesti v nosil-nico in še dobro uro je hodil kralj poleg Schwerina, ki so ga proti njegovi volji nosili, ter se je žnjim razgovarjal.
d Oboževano živali. Znano je, da so stari Egipčani častili mačke po božje. Akjo je v egiptovski hiši nastal požar, se ljudstvo ni dtosti hrigalo za Ogenj, temuč so le skrbeli, da rešijp mačke. Ako je katera mačka zgorela, bila je to javna nesreča. Ves narod je ! oblekel žalno 'obleko, možje so si obrili Obrvi, ženske so tulile po mestu, duhovniki so mač-kino truplo balzami rali ter g{a svečano prenesli v tempelj Bubastis. Sicer pa so o vseh časih ljudje tudi drugje živali ljubili do smešnosti. Cesar Avgust je imel pravo .strast za svojo papigo. Counod je nežno ljubil opico, Heliogabal pa škorca. Kaligula je dal za svojega konja Incitana zgraditi posebno palačo ter g[a hotel napraviti celo za konzula. Cesar Honorij je oboževal neko pišče, ki mu je dal ime Rim. Ko so mu sporočili, da je Rim — namreč mesto — padlo v Alarihovo oblast, se je Honorij strašno razburil, a le zato, ker je napačno razumel. Kaj? je bolestno vzkliknil, Rim je izgubljen? Pa saj je Šele stoprav jedel iz moje roke!
d Drobne vesti. V Mori na Tirolskem je dno 3. t. m. trčil brzovlak s tovornim. Pet oseb je ranjenih. — V rudnik blizu Cakolan je udrla voda. Mrtvih je 5 rudarjev. — Grof Zeppelin v Friedrichshafenu na Nemškem je iznašel vodljiv zrakoplov. Grof se je že celo svoje življenje mučil s tem in je že tudi zapravil vse svoje premoženje. Sedaj se mu je
vendar posrečilo. — Na južnem Francoskem so imeli minoli teden strašno povoden. Mnogo hiš je posuSenih. — Tudi na Španskem so bile velikanske povodni. — Na Tirolskem je bil dne 6. t. m. potres. Napravil ni velike škode. — Pri Ungeani na Ruskem so roparji dne 3. t. m. napadli vlak ter ukradli s poštnega voza 25.000 iubljev. — V Hotedcršici na Kranjskem so ustrelili minoli teden 56 kg težkega \olka.
Narodno gospodarstvo.
g Hmeljarski shod v Zatecu se je obnesel ze-!o impozantno. Poslanec Zuleger je naznanil kot bodočo nalogp hmeljarjev, da postanejo cene za hmelj stalne. Izločiti se morajo mešetarji in trgovci ter hmeljarji sami prodajati hmelj potom hmeljarske zadruge. V Savinjski dolini pa Roblek in tovariši nočejo o tem nič vedeti,! Zelo zanimivo je govoril hmeljar Siegmund. Rešitev hmeljarjev je organizacija. To je pokazala letošnja dobra letina. Treba je hmeljarskih zadrug, hmeljskih sejmov, skladiščne zadruge in organizacija kredita.
g Grubati treba v jeseni. Na zeleno cepljene ameriške trte gruba se pri nas po Slovenskem navadno šele na spomlad. To ni pač nikakor prav, kajti, kako lahko se primeri, da cepljeni del trte po zimi pOzebe. Ako popolnoma pozebe, ni tirta za gru-banje na spomlad seveda čisto nič vredna, in treba jo je pri tleh odrezati. Ako pa le deloma pozebe, tar-ko da se dvomi, bo li zagnala ali ne, pa tudi ne kaže jo grubati. In v tem slučaju se pusti cepljene trte h kolu povezane, Icviško stati: celo poletje, češ, tiste, katere bodo ozelenele, pogrubal bom na jesen prihodnjega leta. Take, eno celo leto kviško povezane, na zeleno cepljene trte, se pa nikakor dobro ukoreničiti nočejo. Posledica temu je seveda dalje pa ¡še tai, da one tudi nič kaj čvrsto rasti ter rodijti nočejo. Zatb naj bi se po Slovenskem pjač vse, v enem letu na zeleno cepljene trte, tudi v tistem letu še zagrubale, in to na jesen takoj po trgatvi.
V jeseni že grubatii cepljene trte kaže tudi zato, ker je takrat za to delo veliko več časa, kakor pa na spomlad, ko pride tudi vse poljedelsko delo na vrsto. Spomladi je tudi veliko večja težava, dobiti potrebnih, delavcev, kakor pa v jeseni. J^o, poglavitna korist jesenskega grubanja pa. je in ostane paS ta, da v jeseni zagrubane trte nikakor pozebsti ne morejo, ker jih sneg pred tem varuje. Edina ovira pri jesenskem grubanju je pač ta, da je pri navadno slajbih in strmih vinogtradsikih potih jako težavno, v jeseni že potrebni gnoj ali kompost v vinograd, pripraviti. V zimskem času po snegu gire to seveda neprimeroma lažje izpod rok. Sicer bi se pa dalo ¡tudi temu priti v okom, namreč na ta način, da bi se za grubanje umetna gpojila uporabljalo. Celi tvoz gnoja ali komposta nadomesti ena sama vreča umetnega gnojila, katero je seveda neprimerno lažje v vinograd pripraviti, kakor pa voz gnoja ali pa komposta?
Ako pa že res nikakor mogoče ni, na zeleno cepljene trte v jeseni zagrubati, stori naj se pa z njimi prav gotovo vsaj to-le: Pred nastopom zime položi naj se jih na tla, tam naj se jih s koljem ob-teži, da se ne morejo od tal (dvigniti, cepljeni del zasuje naj se pa par prstov na visoko z zemljo. Tako čez zimo na tla položene trte ne pozebejlb nikoli, in delo, katero to pokludanje povzročuje, je pač malenkostno.
Kar še našim vinogradnikom glefde grubanja ,na zeleno cepljenih trt nikakor neomenjeno pustiti ne moremo, je to, da jim rečemo: pazite, da ne pri-'de pri grubanju Čisto nič evropskega lesa pod zemlje. Evropski les se namreč pod zemljo kaj rad in močno ukoreniči. Na evropejskih koreninah naseli se ,pa trtna. uš, katera se tam pomnožuje, in korenine vsled tega pognijejo.
Glede gjrubanja na zeleno cepljenimi ameriških trt omeniti moramo končno pa še to-le: Kaj pogostokrat se vidi, da puste naši vinogradniki gruba-nim trtam '4, da še celo po 6, 6 očes. To ni nikakor pravilno, kajti tako postopanja ima dvojno slabo posledico. Prva je ta, da se trte prezgodaj k kaj obilni rodovitnosti sili, drugta pa ta, da ostanejo tfake trte slabotnih stebel, tako, da se same pokoneu vzdržati ne morejo. Vsaki zagrubani trti pusti naj se k večjemu po tri očesa, pa samo dva tudi zadostujeta.	—1—
g Uši pri živini se prav dobro in zanesljivo uničijo 3 močno tobakovo vodo. V to svrho je najbolje kupiti tobačnega izvlečka, ki se dobiva v vsaki večji prodajailni tobaka. Vzame se dve žlici tobačnega izvlečka na liter vode ter se vse skupaj dobro pomeša. S tobakovo vodo se ušiva mesta dobro zmočijo, ker le tista uš pogine, ki jo ta voda zmoči. Gnid, t. j. ušjih jajec, pa tobakovai voda ne uniči in čez nekaj dni se izležejo nove uši, zato je to sredstvo vsakih pet dni toliko časa ponavljati, dokler uši ne zginejo.
g Novi vinski zakon. S 1. decembrom t. 1. stopi v veljavo novi vinski zakon. Zato se nam zdi potrebno, da si ga že sedaj pri) trgatvi nekoliko bližje ogledamo. Novi zakon je namenjen v prvi vrsti proti ponarejanju vina. V tem pogledu bo dobro ilošel vsem vinogradnikom, pa tudi uživajočemu občinstvu. Stroga določila ima pa tudi glede zboljšanja vin s pomočjo sladkorja. Dosedaj se je smel sladkor poljubno dodajati, naj si bo za napravo pe-
tijota ali pa za zboljšanje slabega vina. Po novem zakonu je pa dodajanje sladkorja močno omejeno in združeno z neprilikami. Ne le, da se tako vino ne sme prodajati kot „naravno" ali „pristno" vino, ampak dotični vinogradnik si mora tudi potrebno dovoljenje za tako oslajanje izposlovati potom županstva.
Novi rvinski zakon šteje vsega skupaj 16 paragrafov, Važni in, zanimivi so pred vsem oni parar grafi, ki določajo, kako se sme z vinom ravnati in kaj se mu sme dodajati, da ne velja za ponarejeno, in kaj se mu ne sme dodajati. Oglejmo si jdanps nekoliko bližje najvažnejša* dolbčila novega zakona.
Po par. 3. se smejo rabiti pri vinu vsa ona sredstva,, ki se piiporočajo v umnem kletarstvu, ako je treba vino napraviti stanovitno ali pa popraviti vino, ki ima napake, ali, je drugače pomanjklijivto. Dovoljena so zaradi tega običajna čistila za čiščenje ivina, potem žveplo, ogljikova kislina, da postane vino bolj rezko, lesno ali kostnio olje, če je treba vinu barvo odvzeti, nadalje fini šprit, toda k večjem 1 odstotek ali 1 liter na 100 litrov vina. Nadalje je dovoljeno cepljenje vina s kakim drugim vinom ali vinskim moštom. Preobilna kislina se mu lahko odvzame s čistim ogljikovo kislim apnom. Obolelemu vinu se lahko nadomesti potrebna kifelina z dodajanjem {vinske kisline, toda vzeti je k večjemu 1 gram za 1 liter vina. Ce manjka vinu barve, se mu lahko doda s pomočjo črnih tropin ali pa žganega sladkorja (karamela).
Po par. 4. se sme dodajati sladkor, toda le proti izrecnemu! dovoljenju okrajnega glavarstva, oziroma deželne vlade. Dotičmo prošnjo je predložiti potom županstva, oziroma kmetijske podružnice.
Po par 6. so prepovedani pri ravnanju z vinom sledeči pripomočki in sioer: suho grozdje (rozini, civobi), fige, rožiči in druge take sladke tva-rine, pa tudi njih kuha ali izvleček, potem umetna sladila kakor n. pr. saharin, dujcin itd. Prepovedan je nadalje glicerin, škrobov sladkor, premalo čist Špirit, sol, potem sadni mošt, iln saidno vino sbloh, potem vse take snovi, ki pripomorejo, da je vino bolj polnega okusa kakor n. pr. gumi in podobne tvarine, nadalje dišeče snovi, esence, umetne snovi za napravo mošta.? razna barvila in kisline.
Po par. 7. se ne sme vino, ki je zboljšano s sladkorjem, prodajati kot naravno vino.
Po par. 8. je pa prepovedano prodajati vsa ponarejena vina, kamor spadajo tudi tropinsko vino (petijot), potem krščeno vino, kateremu se je voda dodala, drožno vino, napravljeno iz vinskih drožij in vode s pomočjo drugih primesi! ali ne, in vinske me-Sanice, ki se dobe s primešanjem sadnega mošta in drugih vinu podobnih tekočin.
Vsa druga določila se tičejo naprave sladkega ali desertnega vina, potem petijota za domačo rabo, dodajanja sladkorja za zboljšanje vilna in pa nadzorstva kleti. Ko bodo izišle izvršitvene naredbe k temu zakonu, hočemo o celi stvari več izpregotvoriti.
Najnovejše novice.
Poslanec dr. Korošec, ki; je iskal na jugu zdravja, leži bolan v Pulju v bolnišnici.
Na straži ustreljen. Infanterist 87. polka Fr. Guzej je bil dne 9. t. m. v Pulju na straži ustreljen.
Otrok zadušil. Zakonskima Orthaber na Sp. Polskavi se je zadušila dveletna hčerka, katero sta pustila v sobi samo zaprto. Iz poškodovane peči so vnele iskre postelj in predno so opazili ljudje dim, se je otrok zadušil.
Ustnica uredništva.
Sv. Jurij v Slov. gor., Poljčane: Si ne upam je prenevarno! — Cejje: Na željo nekaterih gospodov nismo priobčili. — Hoče: Hvala!
Pri priliki 1 — Loiuica: Brez podpisa! — Mozirje: Kaj nsj naredimo? — Dobrna, Št. Jurij ob jnž, že), Muračak, Zreče, Celje: Prihodnjič!
Loterijske ¿tevilke.
Dne 5. oktobra 1907.
Gradec ... 20 29 8 77 27 Dunaj ... 61 79 53 65 71
Tržnt cene
v Maribora od 5. oktobra 1907
Živila
100 kg
Pšenica . . , rž . . . . ječmen . . . , oves . . . koruza . . . proso . . . ajda .... seno .... slama . , .
fižola . . , grah . . . leča . , . , krompir . .
sir.....
surovo maslo maslo . . . , Speh, svež zelje, kislo . . repa, kisla . .
mleko . . . . «metana, sladka „ kisla ,
zelje . . . , jajce . . . .
lkg
1 lit.
100 glav
1 kom.
od
K
22 19
17
18 17 17 19
7 6
50
co
K i k
Vabilo
na
IV, redni občni zbor
Kmetijske sairuge v SI. Gradcu,
ki se vrši v sredo dne 16. okt. 1907 ob 3. uri popoldan v prostorih „IVaroclneg-a doma«,
Dnevni red.:
1. Poročilo načelstva. — 2. Poročilo nadzorstva. — 3. Volitev načelstva. — 4. Volitev Dadzorstva. — 5. Slučajnosti.
697 (i-i)	Načelstvo.
Oznanilo.
Naznanjam posestniikom vinogradov, da imam nad 30.000 na suho cepljenih trt na prodaj, vse cepljene na Rip. portalis in sicer: šipon 10.000, laški rizling 9.000, žlahtnina bela in rudeča 6.000, silva-ner 3000, muškat in trunta 2000; vse trte so dobro zaraščene in dobro vkoreninjene.
Cena je I. vrsta za v jesen odvzete trte 1000 kom. 150 K, za na spomladj pa 160 K. Kupci se blagovolijo oglasiti za v jesen, odvteete trte do 15. novembra, za na spomlad pa dokler bo kaj v zalogi.
Franc Muršlč, trtnar in posestnik: v Senčaku, p.
Juršinci pri Ptuju.
Zahvala.
Vsem gostom, ki so poletu obiskovali mojo gostilno, posebno onim iz Maribora, izrekam tem potom najsrčnejšo zahvalo in se jim tudi za naprej priporočam. Od 1. oktobra se gostilna za zimski čas zapre.
Peier Zupančič,
gostilna „Pri bistri postrvi". — Bistrica pri Mariboru.
$ Pohištvo in po- * m steljske priprave
lastnega izdelovanja
« Kari Wesiak
W	tapecirar
«a Maribor, Freihansgasse 1. *
Dražba vina.
V Leskovcu pri Ptuju se bo v cerkvenih goricah 15. t. m. kakih 10 polovnjakov vinskega mošta po dražbi prodajalo. Začetek okoli poldneva.	706 (1—1)
Poslano.
Z ozirom na razširjene govorice in časniška poročila o knezoškofijski graščini Gornjigtrad in nje oskrbovanje dovoljujem si javnpsti naznaniti, da tem govoricam in časniškim poročilibm manjka vsake dejanske podlage, in da bom proti provzročiteljem zahteval u(vedbo kazenskega postopanja.
V Gornjemgradu, ¡dne 7. oktobra 1907. Oskrbništvo ljublj. knezoškof. graščin v Gornjemgradu.
Predno si kupite nagrobni kamen
priporočam, da si ogledale mojo veliko zalogo izgotovljenih nagrobnih kamenov po vsaki ceni.
Posebno priporočam pristne švedske kamne iz črnega granita.
Prodajam po priznano nizki ceni samo kamene brez napake. N^hče se ne sili kupiti!
X. P« Pe^or*
kamnoseški mojster.
Maribor, Hilariusstrasse, blizn južnega Kolodvora.
Zahval?!.
Povodom sTrrti ljubljenega mož», oziroma brata, o'rta, svaka in zeta gospoda
Otona Vrbnlak
doglo nam je toliko tolažbe in sočutja polno pisem, d* se moremo samo tem potom dostojno zahvaliti! — Obenem s* zahvalimo tč. ses r»ui križaikam z» ljubeznjivo postrežb , velecenjpnima gg. zdravnikoma za blag hotno pomoč, časti ti oa gospodom duhovnikom: ormoškima in domačima, velespoSt >-vanim gospodom: dr. Prosker. dr. G;ršak, dr. Ornuloc, dr. Mohorič, gospodu ravnatelja Mikel in cbitelji, slavnemu uči teljstvu, gospodu Serajniku in gospodom pevcem za ganljivo petje, kakor sploh vnem ee jeiiim gospodam in ftospem, ki so darovali vonce, in vsrm sosedam in prijateljem ki so spremili blagega rajnega k ve'r.emn počitku ! se enkrat: B)g plati!
Žalujoča oblfelj Vrbnjak-Korenjak.
674 3-2
- m --:
Ljudska hranil niča in posojilnica v Celju
»egistrovana zadruga z i eon;ejeno zavezo posjoje od 1. septembra 1907 v svoji uradnici
Hranilne vlog*e se sprejemajo od vsakega če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo s 472% obrestmi. Obresti se pripišejo h kapitalu koncem vsakega leta in se obrestujejo potem enako glavnici. Rentni davek plača zadruga sama in ga ne zaračuni vložnikom, tako da ti dobijo od vsakih vloženih 100 K glavnice polnih 4 K 50 v obresti. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se na obrestih kaj zgubilo "'iS&C
P«rsoiila se dajejo le članom, ki pristopijo k zadrugi z deležom p; 2 K, kateri je njihova last, in sicer na vknjižbo pri posestvih proti 5% in 572% na os-bni kredit proti 6°/0 obrestovanju. Nadalje se izposojuje denar na zastavo vrednostnih papirjev, zlatnine, srebrnine itd. Dolgove pri drugih denarnh zavodih prevzame zadruga v svojo last iu jih prenese n- svoje ime
(konveitira) proti povrnitvi gotovih izdatkov, ki pa nikdar ne presegajo zneska 8 K. V pisarni se sprejemajo vse tozadevne prošnje ln se brezplačno ln liitro rešujejo. Uradni dan je vsak torek ln petek od do 12. ure dopoldne. Pojasnila glede posojil in drugih denarnih operacij pa se dajejo vsak dan razun nedelje med navadnimi uradnimi urami, t. j. od 8. do 12. dopoliae in od 3. do £ 6. popoldne. Za pismena pojasnila naj se priloži v znamkah 20 v za navadno, ozir. 45 v za priporočeno pismo. Poštne gj hranilnice čekovno št. 93.395; položnice za poštno hranilnico so na razpolago.
Načelstvo: Anton Cestnik, profesor v Celju, načelnik; Ivan Fon, profesor v Celju, prvi načelnikov namestnik; Prano Samec, posetnik in gostilničar na Ložnici pri Celju, drugi načelnikov namestnik, Jožef Kač, veleposestnik v Bukovemžlaku št. 34; Ivan Karba, posest, v Gaberju pri .elju,,Franc Kmecl, hišni posestnik v Celju, Poter Kostii, trgovec v Celju, Karol Kotel), posestnik v Kukovemžlaku št. 2, Franc Lipovšek, veleposesrnik v Medlogu št. 2. Jožef Robov, posestnik v Cretu št. 9. pri Teharjah odborniki.
Nadioratvo: Mil. flosp. Franc Ogradi, opat v Olja, gg. dr. Ivan Benkovlč odvetnik v Brežicah, dr. Lavoalav Gregorec, kanonik pri Novicerkvi, dr. Lndovik Fllipič, odvetnik t Celju, Matevž Glinšek, veleposestnik in župan na Gornji Hudinji, Franc Nidorfer, v Vrbju pri Žalcu, Franc Zdoliek, župnik pri Sv. Juriju ob Taboru.
ALA OZNANILA.
Vsak« besed» stane 2 «in.
Ti uiserati m »pejmejo samo proti predplačilo. — Pri vpražacjih --bs apravništvo s« aort priložiti znamka za odgovor. =====
Vhod:
Arindlruo posestvo v Jarenini z gospodarskim poslopjem vse z opeko krito, njiva, lep ssdonosnik in studenec. Na zelo prijaznem kraju, 6 minut od cerkve. Ve6 se izve pri Antonu Pavalec mizarju v Jarenini.___
Štuaplljs
iz kavčuka, modele za prfdtžnkarije, izdeluje po ssni Karol Kamer, zlatar io graver v Mariboru, Gosposka ulica Štev. 16. Webergasse 8.
Kovaškega učenca, pridnega, sprejme Franc Vihar, kovaški mojster v Framu. Dobi tudi nekaj plačila.	683 (3-2)
Lepo, dobro obdelano posestvo se da na več let v najem. Kje, se izve pri Franc Cukala, trgovcu na Gomilskem._681 (8—2)
Hlapca in deklo za domača in kmetijska dela sprejme gosp. ZoS v Pobrežju štev. 38. pri Mariboru. Vstop 15. oktobra, plača na leto 120 K in en par čevljev. _679 (3-2)
Cela konjska oprava, Se skoro nova in dobro ohranjena je ceno na prodaj pri Jožefu Ssnekovič na Tezni 47 pri Mariboru. 684 2-2
Mesarskega učenca sprejme gosp. Friderik Reismann, Koroška nesta 66. Maribor.__685 (1)
Čevljarski pomočnik sn sprejme za trajno delo proti dobri plači od 1. vinotoka pri Andreju Sternad črevljar v Rošpahu štev. 165. pri Mariboru.	673 2—2
Star srebrn denar kakor n. pr. tolaije Marije Terezije, križnike i. t d. kupuje A. Kiffman v Mariboru.	639
Izurjen Cecilijanec, oženjen, ne-vojak, z jako dobrimi spričevali, ki zna dobro k cerkvi spadajoče rokodelstvo, želi takoj nastopiti na kaki srednji fari, kjer bi bilo dosti v cerkvenem petju poučevanja, ker ima veselje do tega in zna tudi fotografirat._666 (3—3)
Izurjena kuharica, stara 83 let, poštenih starišev, izvežbana tudi v vsakem gospodinjstvu, išče primerne službe za oskrbnico, ali v kako župnišče. Naslov pri uprav-ništvu.	668 (3—8)
Mizarski pomočnik iz dežele, ki bode imel stalno delo se sprf-jme pri Jos. Vogtinec Zgor. Hajdini štv. 35. pri Pttyu. 669 (4—8)
Majer s 3.—4. delavnimi močmi, pri živini vešč, se vzame na posestvo grofice Brandis pri Sv. Petru niže Maribora.	672 (3—3)
Driala za časopise priporoča sL društvam v vseh velikosti P. Ko-stič v Celju.	848
Hlapec za govejo živino se takoj sprejme v župnišču Stoprce. P. Rogatec. Plača po dogovoru.
688 (5—1)
Organist in cerkovnik se takoj sprejme. Prednost ima samičen ceciiijanec, kateri se mora osebno predstaviti. Župnijstvo Stoprce p. Rogatec.	687 (5—1)
Kolarskega pomočnika sprejme takoj Jakob Kosi, kolar v Lahon-
cih pri Ormožu.
ion-690 (8—1)
Očenea sprejme takoj tapetar Vezjak v Mariboru, Freihaus-gasse 1.	691 (3—1)
2 sobi, ena več j» in ena manjša, elegantno opremljeni s posebnim vhodom, se oddasta, tudi s hrano. Maribor, Wildenreineratrasse št 4.
671 (8-3)
Služba organlsta in cerkovnika pri iupni cerkvi v Skomru (pošta Vitanje) se takoj odda. Prednost imajo cecilijanci in rokodelci
682 (3—2)
Proda se zaradi smrti posestvo v Studencih p. Mariboru. Šolska ul. 29. v bližini cerkve, obstoječe iz hiž«, gospod, polsopja in travnika.
686 (2—2)
Hiša na prodaj. Lepa hiša z dobro idočo branj arijo v lepem vrtu za zelenjavo na lepem potu ob glavni stezi, četrt ure od mesta Ptuj, je takoj na prodaj zaradi preselitve in večjega podjetja. Pri hiši je vodnjak z dobro vodo. Spodobna je tudi zelo za vpokojence vsakega stinu. Natančneje se izve pri Janezu Kegl v Budini pošta Ptuj.	704 (2—1)
Pridnega fanta, kateri ima Tešete do kovaške obrti, sprejme takoj z ugodnimi pogoji Matej Bregant, kovač v Orehovivasi, pošta Hoče, Slivnica.	694 (3—1)
^▼▼▼▼V W	V 9 ▼▼ ▼▼
Javna zahvala.
Podpisana se zahvaljujem s tem prav prisrčno g. Franc Majcen-u jun. Bodkovci, pošta Juršinci pri Ptuju za navodilo po katerem sem si pripravila na jako priprost način in brez vseh stroškov najboljšo, uprav čudovito delujoče sredstvo za lase. Lasje so mi prej zelo močno izp»dali, a že po trikratni rabi onega sredstva mi je izpadanje las popolnoma prenehalo. Iz tega lahko razvidi vsakdo, kako velike važnosti in neprecenljive koristi je ono sredstvo. Svetujem toraj vsakemu, ki išče v resnici uspešno sredstvo za rast las in brk naj se obrne zaupno na gori imenovanega gospoda in naj mu poilje zraven po nakaznici vsaj 1 krono za njegov trud, kar sem storila tudi jaz. S sredstvom katerega si bi kdo po njegovem navodilu pripravil, bo vsak zadovoljen, kakor sem zadovoljna tudi jaz Marija Horvat, Hum na Sutli, Hrvaško.
694 (1-1)
nuxunun*xu
Divje kostanje kupuje za najbolj» ceno trgovec Josip Matič v Celju.
696 (2-1)
Krojaški pomočnik se sprejme na stalno delo, kateri je zmožen boljšega dela pa tudi za sejem pri Ivana Partlič krojaškem mojstru v Studencih, Okrajna cesta št. 3, pri Mariboru.	699 (1—1)
Seno proda Janez Golob p. d. Vo-lotek, posestnik v Teru, pošta Ljubno pri Celju, okoli 30 met. centov izvrstnega in okoli 20 met. centov fine detelje. Cena po dogovoru.	695 (1—1)
Iščem učenca za klobučarsko obrt. Ivan Bregar, Maribor, Gosposka ulica št. 16.	692 (8—1)
Pristen čebelni med prodna Ivan Jurančič, potov, učitelj čebelarstva, pošta Si. Andraž v SI, g., Spod. Stajer.; in sicer: najfinejši poletni med 4 kg plehnata posoda K 10 franko; ajdov med 4 kg plehnata posoda K 7'60 franko. Večje množico 100 kg po K 125 — od Ptnja.
689 (1—1)
Umetni mlin in žaga, na jako
dobri vodi, kakor tudi peksrija, v kateri se na mesec speč« do 800 K. z zemljiščem in tudi lahko z živino in fundus instruktus se na pol zastonj takoj proda. 4000 gld. lahko ostane. Tudi so valcni in drugo mlinsko orodje, posebej na prodajo. Kje, pove uredništvo.
609 (6-6)
Posestvo v prijaznem mestu na Slovenskem — je na prodaj ali pa za priženitev (sta dva fanta na izvoljo), je na priročnem kraju t mestu pri vojašnici, državni ceeti, prostori za vsakovrstno trgovino in obrt. Hiša — največja v mestu z 19 izbami in potrebnimi prostori, gospodarskim poslopjem, lepim ležiščem in sadnim vrtom. Zdaj je tam med drugimi najemniki vojaška kazina, spod — dobro idoča pekarija — grajzlarija itd. Cena 44.000 K. Potem — na polju zunaj mesta, njive z travniki cena 6000 kron. Pod mestom pri vesi mlin z mlatilnico itd. na močni vodi, s sadonosnikom in travnikom blizo kolodvora in lepi cesti cena 6000 K. Dolga je vkriji-ženega 2C00 K. Proda se skupaj ali kosi. Kje, pove upravništvo 670 (3-3)
Lepo posestvo obstoječe iz njiv, travnikov in iz leea v izmeri 6 oralov se iz prosta roke prodi. Oglasiti se treba na pošti pri Sv. Tomažu pri Ormoiu. 701 (2—1)
Učenec poštenih staršev se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom pri And. Kos na Bizeljskem.
700 (2-1)
Takoj se prodajo sa majhno cerkvo izvrstne precej nove orgle prav po ceni, kje pove g. P. Jagodič, po-dobar-pozlatar. Celje, Cerkvena ul.
703 (3—1)
Izurjen rezbarski pomočnik, kateri je zmožen tudi nekaj mizarskega in se zastopi pri cerkvenih delih dobi stanovitno delo pri dobri plači pri P. Jagrdic podobar-pozlatar v Celju, Cerkv. ulica 4.
703 (1—1)
Pozor, kmetice in dekleta!
V moji lakarni&ki prako«, kstero lavršnjrm ie <iez 25 iet, posraSilo »e mi jo iznajti najboljše sredstvo za rast las, t. j.
Kapilor št 1!.
Isti dsiaje, da postanejo iaai gost), doigi in odstranjuje prhljaj (!sii»kine! r.a glavi. Cena (franku s a v, ako poŠto) je: twieu lonSiČ 3 K 60 r, dva ¡oadka 6 K. Treba, da si vsaka obitelj narodi. Prosim, da «e uaroSi s»mo rt d meaa pod naslovom: P. JurM<5, lekarnar, Pakrao, Slavonija. Denar se pošlje naprej ah s poštnim povzetjem.
T
pozor! Za jesen in zimo I pozor! Trgovina
LONČAREC k HAVEIKA
: v Ptuju :
priporoča slavnemu občinstvu svoje najnovejše dobro sortirano manufakturno blago kakor: veliko izber lepega volnenega blaga za ženske obleke vsake vrste, barhenta stalnih barv, veliko množino pletenih, svilenih, snknenih in drugih raznih robcev po zmernih cenah. Nadalje priporoča tudi novo in dobro modno sukno za možke obleke, različne potrebščine za krojače in šivilje, kravate in likane srajce za taožke, če v*je za dame in gospode, odeje, prte, obrisalke ter sploh vsakovrstnega platna za perilo. — Ker ima v zalogi le novo blago, nakupljeno pod ugodnimi cenami, lahko prodaja isto po primerno nizkih cenah. — Za SS SS a mnogoštevilen obisk se priporoča trgovina ai ss SS
„pri dobrem pastirju".
postrežba točna in sfrojo solidna!
Kdor hoče po ceni in dobro kupiti,
Se mora „pri dobrem pastirju" zglasiti!
Kdor narodno trgovino
počasti, 8 tem si iotični lepo ime
pridobi	660 5-3
I
m m&m
i K
Karol Kocijančič
kamnoseški mojster
MARIBOR, samo Schiilerstrasse 25.
izdeluje altarje, prižiiice, podobe in vsa druga stav-binska dela iz kamna, žrfi, spomenike itd.
Zaloga izgofovljenih nadrobnih spo-4t6	menikov.
koti az>
ssasss: Ptuj, Poštna «.lice, in MARIBOR, Kaserngasse št. 13
priporoča spoštovanim kmetovalcem kotle in najboljša brlzgalnlce, pri katerih jamči za dobro in trpežno delo. Popravbl vsehe vrst« ceno In hitro.
Kspnjem stari baker, cink In mesing po najboljši «eni.
Kdo gnoji s Tomaževo žlindro
mora gnojiti tudi
s tajnim ali kalijevo soljo.
Ta gnojila prodaja po najnižji ceni na debelo in drobno M Bi n trgovina z železnino in poljedeljskimi stroji ks K H
P. Majdič („Ifterkur" Celje).
SMC" Poučni spisi in cenili i zastonj.
Pozor!	fiitaj!	Pozor!
Pakraške želodčne
kapljice.
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kongestiji — pomanjkanju teka, krčih i. t. d. Nedosežno sredstvo za vzdržanje dobrega prebavanja.
Delovanje izvrstno, vspeh siguren. Cena je za 1SS steklenic (1 dvanajsto-rica) 5 K franko na vsako pošto po povzetju ali Če se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od:
P. Jurišlča,
C56
lekarnarja t Pakracu št. 201. (Slavonija.)
ZJalite-sraJte
zastonj, da »e Vam polije ilnstrovani cealk z nad 1000 sllkaal.
Št 365. Srekroa danska O-rfl _ remontoar «r» ftld w OU
Št. 822. Srebrna rwaoi- o-Cfl __tear »ra za gonpode «J Pw
št 837. Srebrna anker ■ra, 15 kamenov, gld. 5, dvejai yokrev gil
650
81 841. Srebrna anker ura, dvojil pokrov, 15 7_Q"Cfl ham*noy zelo močna gld. * s
Oapanoija reč let.
Blago, ki ne ugaja, vzame se proti polil otf
Biik»
«veti nazaj.
Anton Kiffmann,
i» ^ največja zaloga ar srebroine te zlatega
pol n*r velikosti.	v!affa. ^„t v vse deieie.
2^ari"bor	Štajersko.
Karol Sinkovič,
ključavničar in izdelovatelj motorjev in strojei
IfSnribor, S'ttfffftt»Hf 9.
Ker postaja bencin vedno dražji, so najboljši za industrijo in poljedelstvo
Climase Bohsel-moforji
pri katerih stan* en* konjska moč za eno uro 1 '/s do 2 '/t vinarja. Ti motorji .se lahko ogledajo v toku pri meni.
Karol Sinkovič, 76	zastopnik Climase Bohsel-motorjev
Srunc Morošec
trgovina a železom in mešanim blagom
r €tlm% Mndfgoni
pri Škerlecn
priporoča svojo veliko zalogo lepo pozlačenih nagrobnih križev z zlatimi napisi, tudi kotle, štedilnike, železne reči vsake vrste, barv, lakov, karbolinenm, veliko zalogo cementnih izdelkov,
vse po najnižji ceni in solidni postrežbi. 588 (1)
Svoj i k svojim!
F
Nova trgovina
%
urar,' očalar in zlatar
v Mariboru, Tegetthoffoua cesta štev. 33,
priporoča slavnemu občinstva svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in srebrn ine po najnižjih cenah. Garancija več let. Vsi popravki se točno ¡¡SjSB in hitro izvršijo, bi ¡s a
iKom YinoiraaoY ü¡
Naznanjam s tem, da bom imel meseca novembra in prihodnjo spomlad
več flsoč suho cepljenih frf na prodaj
različnih, dobrih vrst, n* Ripario .Portalis, Rupestris montikolo in So-lonis, cepljene na Laški rilček, Žlahtnino, šipon rumeni, Burgundec beli, Valenčič, Muškat in Traminec itd. — Vse vrste so dobro zaraščene in dobro vkoreninjene; cena po dogovoru. — Nadalje imam oddati tudi več tisoč divjih korenjakov in ključev. — Vse trte smejo se izvažati in pošiljati le v okužene občine. — Znane in zanesljive posestnike počakam pol leta na denar, ako je v gospodarstvu veliki nesreča, tudi eno leto. — Posameznim glasilom je priložiti znamko ali dopisnico za < dgovor. Na vprašunja brez znamke za odgovor se ne odgovarja. Ustreglo se bo, dokler je kaj v zalogi. — Oglasi naj se pismeno ali ustmeno pri
676
Filipu Mulec,
frfnarju pri Sv. Trojici v Slov. Qoricah.
2-2
Pozor!
Za Jesen!
Pozor!
r
Priporočam slavnemu občinstvu največjo zalogo ravno na novo došle 1 volne za ženske obleke, kakor tudi veliko izbiro suknja za možke.
Razven tega tudi največja izbira izgotovljenih oblek za moške in fante, svilenih in volnenih robcev, predpasnikov, ter perili za ženske in moške, kravate itd. po najnižji ceni.
Postrežba točna m strogo solidna.
M. E. ^.EPEC,
trgovina z manufakturnim in konfekcijskim blagom.
MARIBOR,
BupgpIatZ 2.	Grajski tpg 2.
Maribor Rfla BOPClcljs Sofijin trg
trgovina s špecerijskim blagom in semeni priporoča:
Ia Barthelziovo apno za polilaj*», brusne in mlinske kamne vsake velikosti,
Kupuje lepo pšenice po najvišji ceni.
w

c/ilojz Sket f
pozlatar Maribor, Stolni trg 5
H priporoči iauliti. dmhoviUni m slavne,nu etarastt» o Ù-vrhvanje vsett b to rtroha 9fn*-dajoiih <iei sn
K?*'.-
M
Restavracija .Narodni dom'
t Maribora
priporoča sortirana vina dr. Tnrnsrja, esobite čisti muškat v steklenicah, Zadrsvčev IJutosieržan, dr.Stuhečev haložao i. dr. = Piva: bndljevliks la ob veselicah tadl akcijsko laško. = Kuhinja samo s svežini jedili. 0 petkih in postnih dneh morske ribe.
Trgovina z železnin®
Maribor, Tfžms cesti i
priporoča svojo veliko lalogo vsakovrstnega orodja s» rtkoSeJ««, vse vrste šelenriBtt, trarerzt, teaas, peči, Todovodse sap?»*« itd. Peri» lacd in Som a« renčat, anr.fe M. Vse po najnižji cenil
Usojam si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem od gospoda Talenta, Melje št. 12 prevzel
trgovino s premogom m In raznimi drwami m
za kurjavo, ter bodem vodil isto pod mojim imenom naprej.
Potrudil se bodem, cenjenim odjemalcem vedno le najboljše postreči, ter se priporočam k obilnemu obisku. S spoštovanjem
Ivan BCovačIč*
trgovina s premogom in drvami, Melje 12. (Mellingerstr. 12.)
Priporočam tudi razne vrste vina na malo in veliko posebno rudečega in belega Bizeljčana po najnižji ceni. Prodaja: Augasse št. 15.

Pozor, kupovale!!
t
Jožef Ulaga
v Mapibopu, Te&ethofova oesta 21.
priporoča svojo veliko in najnovejšo »loge «aiaf&ktnraegs blaga, kakor: velika izber volnene obleke za jesen in zimo po jako nizki ceni, kakor tudi velika nska zaloga v spletenih in dragih raznovrstnih robcev. Dalje priporoča tudi jako dobro modno uukno za moške obleke. Vsakovrstne preproge, odeje in rjnhe, platno za perilo, moške in ženske i raj i e ter sploh vse najrazličnejše perilo. — V«e po aujniiji eeii!
Vsled ugodnega nakupa blaga mi Je mogoče prodajati blago 10% cenejše kakor drugod.
-—r
=—t
r
L
„pri s«. Jofofu'
Tovarna za glinske izdelke
= «r Raoju	—
izdeluje s parnimi stroji iz najboljše, večkrat premlete gline priznan« najboljše izdelke, kakor: pfitentovano lareiso in vsakovrstno drugo strešno opeko, opeko «8 fid, za oboke, dimnike, rekoičra-ojieko,
plošče ea tlak, knčene cevi itd. po najnižji ceni, • Zaloga tudi v Mariboru, Cesarska oesta, pri kamenarju A. Bolser-Ju. ©
Hcra trgovina i lesom In premogom
IVAN LAMPRECHT
MARIBOR, KarCovina 188 ob glavni cesti, za gostilno Taferne.
Prodaj» vseh vrst lts», drv in premog».
Cene zmerne, postrežba točna.
Špecerijska trgovina
cM. Vertaik
Maribor, Koroška cesta št. 9 !
S
priporoča svojo veliko zalogo Spe- < serijskega blaga ter različnega vina i in piva, Uganja itd. Velika »aloga premoga in drv. j
Delniška dražba združenih pivovarn Žalec in Laški trg
t-«V* v Ljubljani	...........
' -rA~LI—~,r,ri "'-■-«-«'<""«■_'''._*»» S	nrinoroča svoie	»'
v Ljubljani -V-
priporoča svoje
¡zborno pivo w sodoili in steklenicah.
(«MM

1
Zaloga pohištva
franca pleferšek.
Mojim cenjenim odjemalcem naznanjam, da se preselim v Koroško ulico št. 10 in prosim tudi na novem mestu zs cenjeno zaupanje.
Nova trgovina
Mahorič & Šeligo
• F» t tu j *
nasproti poŠte In gutlla« VrsSki
priporočat* slav. občinstva trroj« i najnovejšo salogr, aasafAkt«?» nega bhiga ter vabita k obilnem« obiska
POSOJILNICA V MARIBORU
- ustanovljena 1. 1882. -
e>
(F
šteje 3000 zadružnikov z 120.000 K vplačanih deležev. — Stanje hranilnih vlog: tri in pol milijona kron. — Stanje posojil: tri milijone kron. — Stanje rezervnih fondov in za dobrodelne namene: 325.000 kron. — Obrestna mera za hranilne vloge: 4% in 4'/,°/o- — Obrestna
mera za posojila: 5%. 5*/,% za hipotekami, 6% za osebni kredit. Rentnl davek plačuje posojilnica za vlagatelje. — Obresti hranilnih vlog pripisuje!« se glavnici poluletno brez posebnega naročila.
Pisarna je v „Narodnem domu".
Uraduje se v torkih, sredah, četrtkih In sobotah dopolndne, izvzemSi praznike.
FELIKS ROP
manufakfrurna trgovina v
Grajski trg št. 5.
Mariboru
priporoča svojo veliko zalogo mannfaktnrnega blaga za moške In ženske obleke, vsakovrstnega finega perila, predpasnikov, žepnih roboev. naglavnih rut, aogavio itd.
Zalega sobnih preprog, potna in posteljna ogrinjala. Najnižje cene!	Postrežba točnal
******************** j Alojzij Pinter
trgovina pri farni cerkvi v Slov. Blstrlol (podrnžnloa na 6or. Bistrici) priporoča celemu okraju različna semena : detelj no, travno itd., galico, ličje trike iz gumija, lopate, kose, brizgalnice, Tom. žlindro, železo ter vsakovrst. druge reči po najnižji ceni.
ANTON VIHER
stavbeni in umetni miz»r
Hengasse 4 MaribOI* Hengasse i
(v lastni hiši)
prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvrši v najkrajšem času po konkurenčnih cenah.
Priporoča se tudi v izdelovanje šolskih in cerkvenih oprav, pisarniškega in umetnega pohištva ter vseh v trgovinah potrebnih mizarskih Utelkov.
Delavnica : Heugasse 4.
Prodaja pohištva:
Na novem trgu, Freuhausgasse 1.
Kapljice za želodčni krč.
Stane ena steklenica 50 vinarjev.
Žganje proti trganja.
Prav dobro mazilo pri prehlajenju v zglobih in udih. Gena 1 K.
f. prull, mestna lekarna pri c. kr. orlu
MARIBOR, Glavni trg št. 15.

S7	3»'A
<0 fl.S1^
Svoji k svojimi
0 MÉ.m j| |.?T
iliipllk Ča*S»**S*»«)f«9*»**S » IMBUOOm>iS|UJTSAo;od08A
Svarim vsakega v lastno korist, kateri bi šel za letošnjo jesen kam dragam blago kupovat predno si naroči vzorce ali si zalogo osebno ogleda v Trgovski hiši manulaktarnega in modnega blaga na drobno in na debelo
R. Stermecki,
Celje,
založnik c. kr. d. uradnikov. Zaloga velikanska. Cene čudovito nizke. Postrežba strogo solidna. Nakup neprisiljen. Vzorci proti vrnitvi na vse strani zastonj.
,CROATIA'
edina hrvaška zavarovalnica, osnovana od občine svobodnega la
BgHsiuciiiiiisiiiiingsiBw D'^v. mesta Zagreba.
,CROATIA', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnin« vsake vrste: hiše, gospodarska poslopja, tvormce, mline itd. ter premičnine, kakor: hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po jako agodnlh pogojih ln nizkih cenah. Vsa pojasnila daje : Podralnlea ,CROATIE' v Tritn. Cono it. 1.
H«rodn» gostilna
,Prl poŠti'
Maribor,Teietboforacest»«
priporoča vedno ivela pivo, izvrstna domača Visa ter mrzle in tople Jedi. Mar. Meden.
perutninarjl!
p a t m \ j*®^110 sre<iatTo>
riUJlllil- ozdravi vsako perutnino, ki obeša perutnic«, jo dris-ljava, ima zapečene zadke in vam včasih zalega do zadnjega komada pogine. -• Pošljite 36, 66 ali p« 100 vin. naprej in naročit« Palm« z navodilom poštnin« prosto. I. E. Weizl, tičjoklajni preparati Maribor, Sofijin trg 5.
Odgovorni arednik : Ferdo Leskovar,
Tisk tiskarne sv. Ciril» v A uiboru.