^rak ja pnu^1 dallj PROSVETA - ^ "a GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNÖTE Uiw Jalikt te «pravniški feesterii i * BSVT S. Lswadale Ava. Offlee eí Publication! M* South Lawadale Am Talophoao, RookwaU 4M« ikv-tia* CHICAGO, ILU TOREK, 4. MAJA (MAY 4), 1937. Subscription 96.00 Yoarly STE V.—-NUMBER 87 Aoeeptaaee for malliag at apodal raU of poatage provided (or la aoctloa 1108, Act of Oct. I, 101T, authorised on Jaao 14, 191». fclika stavka zajela filmsko I industrijo v Holly woodu Uni enajstih unij »H v boj, da izvojujejo priznanje in zaprto delavnico. Organizacija fUmikih igralcev te tudi pripravlja na oklic stavke. Voditelji stavke zahtevajo razpust kompanij-slte unije Hollywood, CalM 3. maja — *t tisoč filmskih delavcev, čla-enajstih strokovnih unij, se pri glasovanju izreklo za oklic ivke, da izvojujejo priznanje uprto delavnico. Te unije so linjene v organizaciji Federa-d Motion Picture Crafts, ki «da k Ameriški delavski fede-ciji. Screen Actors Guild, u-ja filmskih igralcev, ki ima o-og 5600 članov, se bo morda di pridružila stavkarjem. Ak-zavisi od izida konference ed reprezentanti te organiza-e m uradniki filmskih kom-nij, ki se prične v sredo. Stavka v filmski koloniji je puhnila zadnji teden, ko so ini treh strokovnih unij odlo-orodje. Vse te so enote Fe-rsted Motion Picture Crafts imajo okrog 16,000 članov. Unija filmskih igralcev je že dnji teden predložila magna-m večje število zahtev glede »Ijžanja delovnih pogojev, de> mega časa in plače in pol za urno delo. Ce ne bodo druž-pristale na te zahteve, bo u-i& oklicala stavko prihodnjo del jo. Ako se bo to zgodilo, bo i filmska industrija paralizi-na. Glavna zahteva v federa-i včlanjenih unij je, da mora i priznana kot tvredJ&auuca. rti delavcev pri kolektivnih rajanjih. Gild filmskihi igralcev ima id svojimi člani prominentne ndnike in zvezdnice. Predsed-i gilda je Robert Montgomery, fd člani, ki se posvetujejo gle-oklica stavke, so Frederic uch, Franchot Tone, James Domače^vesti Nov grob na zapadu Washoe, Mont. — Dne 19. a-prila je v East Heleni, Mont., umrl za srčno hibo Ludvik Cam-pa, star 63 let in rojen v Ribnici. V Ameriki je živel čez 36 let in bil je član društva 112 SNPJ in tudi član JSKJ. Tu zapušča ženo, dva sinova in hčer. Pokopan je bil 26. aprila v Bear Cree-ku, Mont. Mihrauike novice Milwaukee. — Na posledicah operacije je umrla Katarina Sta-rič, stara 41 let in rojena v Bočni v Savinjski dolini. Tu zapušča moža, dva otroka in sestro, nekje v Ameriki pa očeta. — Bivša Milwaučanka Gussie Pavlin-Er-menc, hči znane Pavline Vogri-čeve, katera živi s svojim možem v Chicagu, je bila pred kratkim napadena po nekem bandi-tu, ki jo je težko ranil. Bila je v bolnišnici in zdaj je toliko okrevala, da se je vrnila domov. — Jakob Dolenc (ki je bil pred leti znan po imenu Hočevar, ko je spisal igro "Krvava noč v Ljubljani") in njegova žena sta te dni za stalno odpotovala v California. — Težko je obolel slo-vemrtrf pevmrodjm FT. Mflrek; Stavka v hotelih v San Francisco Petnajst velikih hotelov prizadetih San Franciaco, CaL, 3. maja. — V petnajstih največjih hotelih v tem mestu je sinoči izbruhnila stavka 3500 delavcev, katero je podprlo 13 unij. Walter Cowan, predsednik stavkovnega odbora, je dejal, da je v stavki prizadetih okrog 6000 gostov v teh hotelih. Stavko vodijo unije kuharjev, klerkov, natakarjev in strežnic. Tem so se pozneje pridružili raz-vaialci mleka in kruha, elektri-čarji, tapetniki in avtni mehaniki v hotelskih garažah. Unije zahtevajo priznanje delavskega sveta v San Franciscu, v katerem so včlanjene in raztegnitev delovnega tedna pet dni na vse hotelske delavce. Vse delo je bilo ustavljeo v hotelih, ki jih je zajela atavka. Ti so Bellevue, El Cortez, Alexander Hamilton, Cathedral, Clift, Drake, Fair-mont, Hopkins, Palace, Plaza, Whkcomfe, Taylor, St. Francis, Gaylord in Steward. Tom Nicka-la, član stavkovnega odbora, je dejal, da se bodo stavki pridružili tudi operatorji radiopostaj v teh hotelih. na ledvicah. Dalje so v bolniški postelji Ana Suša, Josephine Avguštin in Mary Peč, dočim so Mary Frangeš, Molly Kolenc in Mary Žugelj v bolnišnici. — Dve dvojici, Anton Senica z ženo in John Slatinšek z ženo, sta zadnje dni slavili prva 32-letnico in *wy. ChiMter^ Morris, Frank d[u*a ^letn!co 8Voje*a zakon-Mftn, Francis Lederer in Joan ske*a žlvlJenJa-•fort. Nov grob v New Yorku Little Falls, N. V. — Pred kratkim je tu umrl Joti n Istenič, star 54 let in doma iz Cevice pri Logatcu.. Zapušča ženo in tri hčere. yanizacija Federated Crafts uverjena, da bo stavko podprl ' filmskih igralcev. Člani gil-| morajo s tričetrtinsko večino W>riti oklic stavke, drugače ni Mina v smislu dogovora s film-timi družbami. ttiije, ki so se izrekle za stav->. reprezentirajo pleskarje, ko-«trojnike, električarje, knirje in druge izurjene delav- • filmske kompanije so nazna-k. da Me bodo upirale glavni za- ki je zaprta delavnica, industrija v Hollywoo-1 uMuje okrog 40,000 delav-v i" ¡Kraleev. Ussing, predsednik «*»ted Motion Picture je izjavil, da ta organiza- • ^prezentira vse delavce, ki »vojevni v stavki. On je oži-■»' m»irnate, ker sponsorira- kompanijako unijo Interna-Alliance of Theatrical Er"ployea. Ns včerajšnji •iTerenci, katere so se udele-»rtprezentantje unij, ao raz. ■niali o načrtih glede oklica **** stavke v filmski indua-lj\ glavnega *tana te orga-J* prišlo naznanilo o pi-kinogledališč v Los Organizacija hoče po-E? tudi f,|mske operatorje ^ "*»tu v Mavko. htlcajev zu-nanji minister Pn Mussoliniju k,Z t m*ji — Kon- SiJ2SVurath' »- U * AuMl prišel ^ * konferenco z Muaeoti-n u. '.¿J lfajala tri dni. Ge- ša H,. ,r*kr»plovatva in desna , !!. pr' ^UHiaolinijta. k »1 '«potoval v Jugoalavi- Tavčarjeva odvedena v (alifor-nijo New York. — Frances Tavčar je 1. maja dokončala šestmesečni zapor v tukajšnji federalni kaznilnici zaradi ponarejenega .potnega Jista, s *katerim se je zadnjo jesen vrnila iz Evrope v Ameriko, toda na pragu kaznilnice jO je le čakala policija, ki jo je odvedla v nov zapor na obtožbo Iz I/os Angeless, Calif., zaradi ničvrednega čeka v vsoti $660. Zdaj bo odpeljana v Californijo. Nazaj v bolnišnico Diamondvllle, Wyo. — Frances Rolih, članica društva 253 8NPJ, se je morsls vrniti v bolnišnico v Rochester ju, Minn., kamor jo je spremil njen mot Joe Rolih. Clevelandske ve«11 Cleveland. — V bolnišnici je umrla 29-letna Nellie Helen Go-renc, ki je bila zaposlena tu, toda njen dom je bil v Sharon u, Pa., kjer zapušča stsrše. brsts in dve sestri. — Dslje je v bolnišnici umrla Katsrina filossr, roj. Gaua, stars 56 let in doms s Klanca pri Voloskem v Istri. Tu zapušča tri otroke. — V sosednjem Lorsinu je umrl Anion 8k raba, po domače Kovačev Tone, star 74 let In samec, doma z Iga pri Ljubljani. N«v grob ? starem kraja Seattle. Wash. — Lucaa De beljak j« prejel žalostno vest. ds je r Radovljici umrla njegova sestra Marija Resman, dekliško ime De beljak, rojena v Sv. Duhu pri <» izpodkopaval temeljev, na katerih stoji tretje cesarstvo, ksjtl to cesarstvo je trdno." Hitlerjevo svarilo je nov dokaz, da nacijska vlada ne bo od-nehaja v svoji kampanji proti kotolikom. Možno je, da bo kmalu odpravila katoliške šole, cerkev |ia bo morala iztrebiti nemo-ralnost iz svojih institucij. V zadnjih dneh je bilo aretiranih več ko tisoč duhovnov, menihov in katoliških veljakov na obtožbo nemoralnosti. Hitler je v svojem govoru smešil tudi Sovjetsko unijo, ki se ponaša, da Je raj za delavce. "Proletarska diktatura v Rusiji (Dslje aa S. straaD Fašisti napadajo angleške rušilce Baskiski kanonik obto-iuje faiiste London, 3. maja. — Angleška admirallteta poroča, da je prejela podrobno poročilo o bombnem napadu na angleški rušilec Faul-kner v bilbaoški luki. Napad je Izvršilo fašistično (Hitlerjevo) letalo zadnjo soboto. Prvo poročilo o tem napadu je objavila časnikarska agentura španske vlade Agence Kspagne In zdaj je bilo v Londonu potrjeno. Na temelju tega poročila je rušilec Faulkner priplul v pristanišče Bilbao a namenom, da sodeluje pri reševalni akciji, ko se imajo šenske in otroci ukrcati na ladje, ki jih odvedejo v bližnja francoska pristanišča Fašistični letalci, ki so bili v zraku, so opazili rušllca in eno letalo se je približalo ter vrglo pet bomb, ki pa so padle v vodo. (Fašistično uradno poročilo M Salamance priznava izgubo kri-žarke Espane, katero so zadnji petek^potopile bombe Iz vladnih letal v Biskajskem zalivu. Posadka na krišarkl, ki je štela nekaj čez 800 mož, se je v večini rešila. Sest bomb Je zsdelo ladjo; ena bomba, ki Je padla v dimnik, Je raznesla kotle In u-žgala munlcljo na križarkl. Uničenja te krlžarke, ki je bila največja v Francovi fašistični mornarici, je bila največja zmaga španske ljudska fronte izza poraza Italijanov v Guadalajarl.) Na podlagi poročil ia Baske so bsskiške čete včersj vrgls nazaj fašiste, ki so skušali prodreti do morja med Ihirangom in Ano» rebleto vzhodno od Rilbaoja. Riarrlts, špansko - frsncosks meja, 3. msjs. — Bsskiškl kanonik A. Onainda iz uničene Guernlce Je dospel semkaj na potu v Rim, kjer predloži najvišjim katoliškim oblastem v Vatikanu svojo obtožl>o napram generalu Francu in drugim fašističnim glavarjem v Španiji. Kanonik Onainda pravi, da je na lastne oči videl, kako so nemški letalci pred nekaj dnevi z bombami požgali mesto Guerni-co in s kroglami iz strojnic v letalih masakrirall čez tisoč atsr-cev, žensk in otrok, nsksr Je bil priča, ko so na |>osorišče udrll divji Maročani In poslljavsll ter poklali vse mlsde ženske kolikor Jih Je prej ušlo nemškim bom« bam in kroglam is zraka. Največji poraz japonskega režima Opozicija dobila okrog 400 mandatov federalna vlada ne ame aatsvfté gradnje refflntfi prejeti«*. (NarUaJ Jerger.) Tokio, S. maja, — Nobena Ja-potiska vlada, odkar Je na Ja-|M»n*kem parlamentarni sistem vlade, ni bila še tako strahovito porsžens kot Je bila zdajšnja vlada, kateri načeluje general Henjuro IlaJaši, pri splošnih volitvah zadnji petek. Najnovejše poročilo «».volilnem Izidu se glasi, da so visdi nasprotne politične strsnke osvojile okrog 400 aedeAev V zbornici, dočim Je lis-Jsšijevs vlada dobila le 06 se« dešev. Japonsko ljudstvo Je pri teh volitvsh dalo milltaristom največjo nezaupnico v zgodovini.. Okrog 60 odstotkov vol i Ice v se je udeležilo volitev. Ilajašijeva /nilita ris tirria vlada ima zdaj dve poti — In oli* poti (»omenita notranjo krizo Vlada mora resigniratl in dati meato opoziciji, kar |iomeni pa-d«r mllltarističnega reiima, ali I ta ignorirati volitve in oatati na krmilu, kar bo pomenilo koner parlamentarne vlade na Japoti» akem. USPEH KAMPANJE V ELEKTRAR SKIH TOVARNAH ——— I Industrijska unija naraste vsak dan za eno novo postojanko tudi poITlicne unije se zganile New York. — (UNS) — Industrijska unija elektrarsklh In radijskih delavcev, ki Je bila pred dobrim letom organizirana apojenjim 18 federalnih unij in se pridrušila CIO, Je do 20. aprila te narasla na 122 krajevnih unij. Samo v zadnjih štirih tednih Je ustanovila 34 novih krajevnih unij — več kakor po eno )>ostoJanko na dan. V mnogih tovarnah Je bila te priznana Sklenjene pogodbe povsod določajo zvišanje plač, skrajšanje delovnlka In Izboljšanje delovnih pogojev. V več krajih vodi tudi stavko. V tem oalru je zdaj na prvem mestu St. Louis, kjer so velike tovarna sa električne atroje In naprave. V tem mestu Je tudi sedeš "openšaparske" National Metal Trade* asociacije, ki špe-ciallsira v razbijanju stavk. Kljub svojemu rekordu pa nI kos militantni elektrarskl uniji CIO, ki Je že |N)dvrgla v St. Loulsu dve veliki družbi, pri tretji pa ja stavka. Skozi šest tednov je sedelo 200 delavcev v tovarni Emerson Electric Co., 1800 drugih stavkarjev pa Je s masnim pike-tiranjem skrbelo, da sedeči stav-karji niso bili vrženi is tovarne. Po šestih tednih boja Je drušba kapltullraltt. Uniji U. K A K. W. se Je pod veibnrijem Metal Trsdes aaocla-clje uprls tudi Century Electric Co., ki je zdsj zašita s stavko kakor boben. Wagner Elactrlc Co., tretja In največja tvrdka te vrste v Mt. Loulsu, Js postopala bolj previdno. Ko so se delavci izrekli xa stavko, Je takoj pozvala unijo na konferenco. Oči sta Ji odprli stavki pri prej omenjenih družbah. Uniji se je imkIsIs tudi Melss-ner Coil Co. v Mt. Carmellu, lil., ki Je notorlčno antlunljsko mesto. Do prihoda unije Js ta družba plačevala delavkam po 16e na uro, Podsla se je po Štirih tednih stavke, priznala unijo in zvišala plače do 66'1, Ns konvenciji krajevnih unij Westinghouse Electric Co., ki se je vršila zadnje dni v Plttsbur-ghu, pa so delegatje sprejeli sklep, s katerim zahtevajo, da družba prizna United Electric A Itadio Workers unijo kot edino predstavnico vseh 47,000 delavcev. Nadalje zahtevajo šest do-Isrjev minimalne plače za delavce in pet dolarjev za delavke na dan, aedemurnik po pet dni na teden, splošno zvišanje plač za 10 centov na uro In 10 centov več za nočno delo, en teden plačanih počitnic na leto za delavce z enoletno sluJtbo in dva tedna za delavce s |»etletno sluftbo. V situacijo pri Westinghouse kompaniji, kakor tudi drugje, ao se pričele vmešavati tudi poklicne unije AI M\ ki al laste Jurla-dikcijo. Kna od teh Je Brotherhood of Electrical Workers, druga pa unija strojnikov. O teh unijah nI bilo ne duha ne sluha, dokler ni prebila ledu IndustrlJ-aka unija CIO In pričela organizirati te delavce. Zadnjič Je bratovščina elektrl-kov podala v Pittsburgh večji štab organizatorjev z navodilom, naj Ignorirajo JurisdikcIJske meje in (toberejo v unijo vse, ksr leze In gre pri Westingbouae kompaniji. Kmalu pa so prišli v navskritje s uradniki unije strojnikov radi jurisdikcije. Nobena teh unij nima doati prista-4ev med delavci, ker je med njimi močan sentiment sa unijo ItoU« aa I. fuaau — noirm prosveta tu k bnlightbnmbkt «UMUI IM LASTNINA SUlVSMiaS UA» POOPUUI JM>*otb » «I mm* ...... I W tk. M M MM M wu. IIM m Im Ctmmm m I« N.I r« M* Vmtmé M M H* r* da Low » «tli»». M »rw i*«* »i. im7). |h4« taMM m mml—m p—mi. 4. »««>•• I— p^àte néalM. fMMvM« i» p—mámmmm. SnmMn "Smrt MaaroMniju! Smrt MU zna!** Kdo so mesarji v Španiji Naši prijatelji španskih fašistov neprenehoma očitajo socialistom in ostalim levičarjem v Španiji, da so "rdeči mesarji" največ zaradi tega, ker Je bilo nekaj — koliko, ne ve nihče, edino prijatelji španskih fašistov to natančno vedo! — katoliških duhovnov in nun usmrčenih. Naše stališče glade teh "mesarij" je sledeče: Ce so levičsrji, kdorkoli so, pobili duhovike in nune enostsvno iz terorističnega inatinkta sil iz golega maščevanja, so izvršili zločinsko de-janje, ki ga mi obsojsmo; če ps so bili uboji izvršeni v boju, ko so bili duhovniki in nune za-sačene z orožjem v rokah (nihče naj ne misli, da niso tega zmožni oziroma zmožne) sli med dejanji špionaže oziroma v teku kakršnegakoli sovražnega čina, tedaj so si sami pripisali posledice. Rszumljivo mora biti to, da nobeno levičarsko zlodejstvo ne o|>ere fašističnih zk>dejstev. Prijstelji ali pristaši španskih fašistov bi morali biti zelo previdni z obtožbami glede "rdečih mesarij" v času provoclrane vojne, v kateri fašisti in njihovi najeti Mussolinijevl In Hitlerjevi morilci sistematčno pobijajo neoborože-no civilno prebivalstvo. Naši katoliški pristaši španskih fašistov ne morejo utajiti dejstva, da Je španska provinca Baska pod Plrenejl in v tem gorovju katoliška. Kljub temu je ljudstvo te province zvesto š|>an-ski levičarski vladi in zadnje dni je bilo zaradi tega najgrozovitejše In najbolj barbarsko kaznovano. Kaznovali so ga najeti Hitlerjevi letalci, ki so prišli iz Nemčije naravnost preko Francije po zraku z najnovejšimi letali modela Junker in Heinkel in z velikimi tovori bomb v Španijo. Mowrer poroča, da moderna zgodovina še ne beleži tako strašnega zločina kot je bil napad Hitlerjevih letalcev na baskiško "sveto mesto" Guernico, bivšo prestolico Baske. To mesto ni bilo utrjeno in brez brambovcev, kajti vsi moški vojaške starosti so bili zunaj na fronti; v mestu so ostali le starci, starke, mlade ženske ln dcca. Kdini predmet v Guernici, ki bi po vojnem pravu lahko zapadel bombardiranju, je munlclj-ska tovarna, ki se nahaja zunaj mesta in katera ni hibi dotakn lena! Ker so Nemci napadli Guernico pri belem dnevu, so lahko opazili, kje se dim kadi iz tovarne, toda ta jih ni brigala — brigalo jih je mesto, katerega so z laimbami polenoma uničili, razdejali In požgali, istočasno pa iMibili okrog tisoč starcev, žensk In otrok! Hitlerjeva letala so bila tako nizko, da so lahko iz strojnic v letalih sipnli krogle v množice zl>eganih žensk in otrok . . . Fašistični general Emlllo Mola, ki vrnil Invazijo Baske, je brž izjavil, da njegovi ljudje niso izvršil napada na Guernico. Sprva je bil Mola tako predrzen, da je sploh tajil, da so bombe iz zraka razdejale mesto in skušal je zvrniti krivdo ns "rdečkarje", Češ, da so sami zapadli svoje mesto, na|>o*led je pa le moral pri-mstl, da so uapi«l izvršili najeti Nemci — ampak brez njegovega povelja. Izgovor na "rdeč-kar je" je bil tako banalen, da se ga Je moral general Mola sam sramovati, kajti vsa S|»anija ve, da med Baskičani nI socialistov in še manj komunistov. Mourer, ki je prejel poročilo o masakfu v Guernici od očividcev, javlja, da kar je ostalo živega Nemcem v zraku, ao |»ohili Maročatii, ki so takoj po zrsčnem napadu udrli v mesto. Afriški Martn ani so |M*silll| vse mlade ženske kolikor jih je še bilo živih v Guernici, nukar so Jih enostavno prebodi! ali zada\iii. Takšna je civilizacija, ki jo je prinesel ge-ntral Frsnco s svojimi Mnročanl in Nemci v katoliško Ba»ko. Naj so preprosti španski levičarji, pijani strankarskih strasti, še tako krvoločni s duhovniškimi hujskači — takih bestl-alnonti, kot jih počenja Franco s svojimi afriškimi divjaki ln nemškimi Ttr italijanskimi hla|tcl, jim do danes ne more še nihče očitati. Vsaka vojna je barbarstvo, ps naj se vrši še tako "zakonito" in po pravilih, anijtak vojna, katero so začeli in jo še dane« vodijo španski fašisti, je rekord zverske podivjanosti — In za demokratične države sveta je največja sramota. da kaj takega trpe. Glasovi iz naselbin ISeJle Vernon. Pa. — Naj se v pričet k u dopisa tudi jaz dotaknem delavskih razmer. Po 1. a-prilu rovi zelo slabo obratujejo po en dan ali dva v tednu. Boljše delajo tovarne, ki obratujejo a polno paro. Kot premogar, mam sedaj dosti prostega časa, da lahko sejem solato in drugo podobuo drobnarijo, včaai tudi stopim regrat nabirat, v ostalem pa čitam razne napredne liate, »osebno Prosveto, katero preberem od konca do kraja z velikim zanimanjem. Navadno hitro pogledam, kaj je v dopisih, ali je čaj napisal Anton Zidanlek, Joe Snoj ali Frank Barbič in drugi. Zadnje čase so se pričele oglašati tudi ženske. Le tako naprej! Na 18. aprila me je povabil prijatelj Tegel, rekoč, da ima še en ekstra tiket za italijanski banket, ki se je vršil v Italijanski dvorani v Monessenu v pomoč španskim lojaliatom. Nama sta se pridružila tudi Felix in Henry Likon, ki se tudi zelo zanimata za boj, katerega bije špansko delavstvo, das! sta še mlada fanta, toda naprednega mišljenja. Ko pridemo v dvorano, Je bila že polna ljudi. Zasedli smo mize in banket se Je takoj pričel. Med banketom Je bilo več govorov, dva v angleškem jeziku, ostali pa v italijanskem, ker je bila večina IjudT Italijanov. Zelo pomemben govor je imel župan iz Jeklarskega mesta Homesteada. Pozival Je navzoče, da Je naloga delavcev, da branijo demokracijo kjerkoli je potrebno, naj bo to v Španiji, Franciji, Rusiji ali na Kitajskem. Obsojal je fašizem, ki hoče zasužnjiti delavstvo ln tja potisniti nszsj v suženjstvo in barbarski fevdalizem. Njegov govor je občinstvo vseskozi odobravalo. Italijanskih govornikov seveda nisem razumel, razen prve besede, ki so bile "Morto Mussolini! Morto fašizem!" Po končanih govorih so nakolektali $95 za pomoč španski vladi in njeni borbi proti fašizmu. Veselje je bilo videti, da vsi Italijani ne drvijo za dučejem* ampak imajo pogum ga javno obsojati in kazati njegova morilska dela. Ko že pišem, naj omenim, da sem bil z družino vred dne 9. a-prila v West Newtonu na dramski predstavi mladinskega društva. Udeležba je bila največja, kar sem jih še videl v omenjeni dvorani — in videl sem jih že mnogo. Igra Je bila zelo dobro igrana. V njej Je bilo dosti humorja, kar je spravilo avdienco v veselo raz|H)loženje. Dasi je bila večinu dlletantov prvič na odru, je bila igra dokaz, da ima mladinsko društvo dobre Igralske latente. Nič nt pretirano, ako zapišem, da publika upravičeno pričakuje, da v bližnji bodočnosti zopet kaj dobrega postavijo na oder. Stari člani so lahko ponosni na svojo mlajšo generacijo, ki je |K>kazala, da je znuržna in voljna prispevati svoje talente svoji organizaciji, katero so ustanovili njih očetje. Upam, da jim bomo nudili svojo |a>moč in jih kdaj videli na odru tudi v kakšni slovenski Igri. Kaj rečeš k temu, Kudy? Thomas IHidhevaek. 506. ' cej po številu, toda blagajna je | bolj revna, oziroma je bila revna do zadnje veaelice. Ker ji je sapa popolnoma zastala, smo na seji meseca marca sklenili, da priredimo veselico 10. aprila. In čeprav je bilo na ta dan slabo vreme, je bila udeležba veMka. Torej, kjer se člani malo potrudijo, je uspeh zagotovljen. Tudi mislim, da ni bilo nobenemu tal. ki je bil navzoč, ker bilo je vse veselo. Tudi blagajna sedaj lažje diha. Društvo se zahvaljuje vsem, ki so bili navzoči. Joaeph Htefancic, 247. Delavske vesti Is Akroaa Akron, O. — Akron je ie dalj časa zavit v stavke» ker se kom-panije na vso moč branijo priznati unije. V trgovinah "6 A 10" je stavka že od velike noči in so zsprte vse prodajalne. Tudi pri Fireatonu štrajk še ni bil poravnan do tega poročila; traja že okrog dva meseca. Pred nekaj dnevi so delavci udrli v tovarno in spodili ven stavko-lomce. Tudi avtobusni vozniki so še vedno v stavki. Delavci se povsod trdno drže in upajo, da bodo zmagali. Dalje naj poročam, da je bilo tukaj veliko ljudi uposlenih in ruzmere bi bile veliko bolje, če bi ne bilo toliko stavk. Teh Je bilo dosti tudi lani, ko so delavce strašili s sežiganjem kritev. Kla-novci in vigilanti so to opustili, ker vidijo, da nič ne pomaga. 8 tem so le provocirall delavstvo na večjo bojevnost in večji odpor proti tukajšnjim posneifcal-cem Mussolinlja. Ce bi tukajšnji bossje mogli, bi z delavstvom prav tako napravili kot sta napravila Hitler in Mussolini: zatrli bi ga popolnoma in uklenili še v večjo sužnost. To je tudi vzrok za stavke. Martin Klari«, 170. večjo 8NPJ, katere sem ponosen član in se ne skrivam iti tudi k maši ne hodim. Nick Gšogovšek, 833. Nekaj besed članice Icia&rtoa, Pa. — Aprila amo zopet imeli muhaato vreme, posebno proti koncu meseca smo i mali toliko deževja, da je bilo vse poplavljeno. No, z nastopom maja pričakujemo lepših dni, ko bo zopet vse v cvetju. Sploh se tega meseca vsak človek najbolj veseli. Topil solnčni 4arki bodo zopet aevali tudi na revno ljudstvo in vsak si jih bo lahko privoščil. Naj izrazim delegaciji 11. redne konvencije SNPJ svoje mnenje. Predvsem priporočam, da bi zvišali bolniško podporo tako, da bi se pričela s prvim dnevom bolezni, ko človek najbolj potrebuje podpore. Operacije pa naj odgovarjajo vsoti, kolikor stanejo. Tudi je želeti, da bi Prosveta zopet pričeja izhajati ob sobotah, ker to števjlko težko pogrešamo. Te dni, 8. maja, bo 12 let, od-od kar je umrl moj soprog, oziroma oče. Za njim žaluje podpisana, hčer in sinovi. Naj mu bodo te vrstice v blag spomin. Franees Drnač. Na aedečo stavko, Mleta ln vdove! Hroughton, Pa. — Tudi jaz bom prosila za malo prostora v Prosvetl. Zelo rada čltam napredne časopise, poaebno pa dopise Antona Zidanška, ker zmeraj kaj smešnega napiše. Ko sem bila še v Jugoslaviji, se je tudi meni slabo godilo. Zmeraj sem molila in goreče prosila Boga, naj mi pomaga, da bom tudi jaz šla v Ameriko, toda Bog me ni usllšal. Ko mi je bilo 18 let, mi je padlo v glavo, da sem pisala staršem in jih prosila, naj mi pomagajo, da se bom pripe-ljala v obljubljeno deželo. MoJ oče me je res uslišal in mi poslal denar za potovanje. Strinjam se z mrs. Fajdigovo, ko piše, da smo dekleta žalostne, ker smo ostale same, ko je prišla pepel niča. To je bil seveda hud udarec za nas, posebno pa za polnoletna dekleta ln vdove, ki čakajo od leta do leta, toda zaman. Jaz bom že prestala, ker še nisem polnoletna. Priporočam pa vsem dekletom ln vdovam, da pričnemo s — sedečo stavko . . . Ivana Grobin, f>2. Delavske In društvene vent i Central C ity, Pa. — Naj mi lx> dovoljeno poročati nekaj vrstic v naši Prosvetl. Z delom gre tukaj precej povoljno; ielim, da gre enako tudi drugod. Na 1. decembra prošlo leto smo dobili našo skromno plačo In nekoliko priboljšks. Prvega aprila smo se zojM't zbrali vsi skupaj In odšli v pisarno z zahtevo po višji |»la-čl. Ker je kompanija odbila našo zahtevo, »mo zaštrajkali in bili doma en teden. Toda nič zato. ker smo zopet nekaj dobili. Pregovor pravi, da sloga jaČi, nesloga ps tlači, kar je resnica. Ko smo bili doma, so okrog txissa hodili farmarji in moledo-v ali, naj jim da delo. Ali naš boss je bil vseeno toliko previden, da jim je rekel, da mora gledati za nas stare delavce. Kjer jaz delam. so večinoma domačini upo-«leni. Slovencev nas je «amo sedem. Domačini so pripravljeni delati za vsako plačo, ker so večinoma še lloovrovega kalibra. Naj malo poročam, kako Je pri našem društvu. Članov je še pre- • V en t i iz vzhodnega Okla Blalae, O. — Kar se dela tiče v tej okolici, gre sedaj bolj počasi. To velja predvsem za premogovnike, tovarne pa bolje obratujejo. Veselic |>a Je še preveč. toliko, da se človek ric more vseh udeležiti. . . Na 30. maja bo v tukajšnji naselbini konferenca društev in klubov Prosvetne matice JSZ. Vršila se bo v dvorani društva 888 SNPJ. Naslednji dan se bo na istem prostoru vršil piknik našega društva 888. Torej vsi, ki se boste udeležili konference In piknika na 30. maja. vas vabim, da ostanete pri nas še za drugi dan. Prenočišča vam bomo že preskrbeli. Torej na svidenje 30. In 81. msja v Rlalnu. Za postrežbo bo skrbel posebni odbor. C« ho slučajno čital te vrstice moj prijatelj Andy Obed v Gl» velandu (njegovo zadnjo dopisnico z 4104 St. Oalr ave. sem prejel), naj mi pile. ker bi se kot delegst rad z njim sestal za časa konvencije SNPJ. Stanovanje, mislim, bomo dobili kje v hHftinl SND. Upam, da bomo zborovali složno, ds nss potem ne bo sram priti nazaj med svoje član«, ki v resnici tele n s pred« ks Jed noti ln njenim voditeljem. Torej le pogumno naprej še za Kako je Barbič iskal iafonaaelje Cleveland, Ohio.—Ravno pred društveno sejo sem prejel od tajnika društva it. 182 pismo, ako bi mogel kaj pozvedeti gle-de smrti njegovega očeta, kateri je izgubil življenje v eksploziji parnega, kotla pred nekako 48 leti v Clevelandu. Pismo sem položil na stran za nekaj dni. Ker sem pa oni dan imel oprav ka v bližini pogrebnika Josepha Želeta, sem stopil k njemu in sem ga vprašal, koliko let je že on v Ameriki. Odgovori mi, da od leta 1900. Premalo časa, da bi mi mogel odgovoriti na moje vprašanje. Rekel sem mu, naj ml pove, kje bi poizvedel natančno kdaj je umrl U in U rojak, ki se je nahajal v Clevelandu pred 50 leti in je zgubil življenje v tovarni. Žele mi pove, da v mestni hiši (City Hall) na zdravstvenem uradu, kjer beležijo rojstvo in smrt. Podal sem se tja in povedal, česa želim. Poklicali so me v piaarno in mi izročili knjige, seznam mrtvih od leta 1867 do 1898. Prelistal sem vse pod pričetno črko imena, ali zaman. Spomnil sem se, da so takrat o-ni, ki so najeli angleščine neveščega delavca, zapisali ime kakor se nJim zdelo, da je pravilno. In iskal sem pod drugo Črko. Tudi tukaj ni uspelo. Od Šel sem. Mladi rojak mi je povedal (ko me je slišsl vprašati Toneta Jankovicha, ako pozna nekega rojaka Žganjarja, ki se je enkrat nahajal v Euclid City ju, ker bi rad informacije I* tot 1887-8-9), da se tam nahaja star naseljenec Skoda, ki ima dober spomin in je 45 let v A-meriki. Podal sem se k Skoda tu, ki sem ga brez naslova s težavo našel. Skoda pa ni vedel; nI nič slišal in ni poznal pokoj nika. Ker sem že bil v bližini, se ustavim pri Vincencu Salmi ču, kateri je bil lansko leto v kolizijl, ko je vozil avto s pikni ka soc. Zarje. Vprašam nJega, a ko pozna katerega 50-letnega naseljenca 81ovenca. Da, pravi Vincenc, Jamšek bo; on živi v prvi hiši od St. Clairja na East G3rd street. kje se Je dogodila nesreča? Vprašal sem, kogar eem videl, da je te star možak, ali se kaj spominja take nezgode? Je li kdaj delal v American Steel k Wire? Tom Relley v remizi (Car Barn) Jih ima 60. Tom, veš kaj o tej eksploziji, ga vprašam. Da, bila je v Newburghu, ko sem bil 12 let star, mi odgovori. Ta bo prava, sam mislil. Pa veš kaj, vprašaj Petra Witta, on je delal v Newburghu, on ve. Napotim ae k njemu. Hello, mr. Witt! Povedano mi je bilo, da ste vi delali v A. S. & W. BI mi mogli povedati o taki in taki nezgodi? Ne, jas nisem delal tam. Jaz sem bil izučen livar. Vprašaj v Ljudski čitalnici in Um boš gotovo izvedel) kdaj se je to zgodilo. f Grem v Public Library. Mr. Peter Witt mi je dejal, da bi mi vi lahko dali informacije o eksploziji, ki se je pripetila ... Počakajte. Kaj želite? pravi miss English. To In to. Ali ste že bili v American Steel in Wire? Oh, da. Kaj so rekli? Oni nič ne vedo. Bomo poskusili pro-najti za vas. Pokličite. Goodbye! Ali ste vi Frank Zaviršek? Da, sem, kaj bi pa rad? Slišal sem, da ste star Amerikanec, in bi rad, da bi mi povedali o eksploziji v A. S. & W., kjer je ubilo 13 delavcev. Jaz se nič ne spominjam. Veš pa kam pojdi, k Ulčarju, mu pravijo po doma če, piše se pa Hočevar. On je nekje tam doma; mislim, da iz Dobrega polja, jaz sem pa iz Višnje gore. Zaviršek je došel v Ameriko lete 1887, meseca a-prila. Delal je v Newburghu, 8 mesecev potem jo pobrisal v Minnesoto. Bil je v Towerju, poznal je rev. Buha; ve kdaj je začel prvi list izhajati. Bil je tudi na Ely ju. Leta 1893 je došel nazaj v Cleveland, pričel trgovino z grocerijo. "Father" Vitus Hribar je bil posvečen za mašnika in Zaviršek je bil prvi katerega je poročil. Slovenci še niso imeli svoje cerkve. So še kolektali, In na East 62nd so zasipavali graben. Moliti so pa hodili na East 17th in Superior ave. k sv. Petru. Podal sem se tja. Ga nI bilo doma. Tudi drugič ga ni bilo; tretjič ga dobim., Mož je doma iz Toplic pri Novem meatu. V Ameriko je prišel leta 1887, ali je še vedno domač. Ni se preveč amerikaniziral. Strokovno je ometač. Rad govori, ali take eksplozije se ni spominjal in umrlega ni poznal. Vprašal sem ga, ako pozna katerega starega salonarja. Poznam Zavirika Franka, ki Je le tudi dolgo v Ameriki. Stanuje na Eaat 39th street blizu St. Clairja. Njega naj vprašam. Poslovil sem se In gredoč stopil k Franku Cernetu. Zopet isto vprašanje. Povedal pa mi Je o Johnu Hrvatu, kateri je bil uposljen pri American Steel a Wire Co. 45 let, sedaj pa dobiva penzijo. Anton 2ganjar mi je piaal, da j« njegov oče delal v "dra-tovni", kakor so naši nazivali American Steel a Wire Co. Ta kompanija pa lastuje štiri tovarne, toraj je bilo vprašanje,I Ali se pri vaa pravi pri Rusu, kateri klobase dela? Yes. Rac bi govoril t mr. Hočevarjem. S katerim pa, mladim ali starim? Z onim, kateri je v Ameriki dol go let, menda 55. Oh, on ni tu kaj, on je na Cari ave. in je jako bolan; ne more govoriti. Hvala lepa, grem tja vseeno. Helio, moje ime je Barbič. Rad bi govoril z ne vem ali je mrs. ali miss English. Klica sem jo po telefonu in mi je de jala, da bo poizvedela zame o neki eksploziji. — Nje ili tam danes. Grem drugič in zopet povem, kaj bi rad. Pojdite v zgodovin sko sobo v drugo nadstropje. All right. S čem vam morem postreči? Rad bi izvedel o eksploziji, katera se je dogodila menda pred 47-48 leti. Ne vem, če vam morem postreči, ampak bom skušala. Evo je zgodovine Clevela/nda. Tukaj hO» požarjl in lahko, da je tudi eksplozija. Listam od leta 1854 do leta 1909. Ni notri, kar želim. Je pa sledeča opazka na listu: Od leta 1890 pa do sedaj (to je do 1909) poročila ognjegasnega oddelka ne vsebujejo vseh poročil o požarih. Uradniki, kot je razvidno, se bolj zanimajo, za koliko bi se lahko stari konji prodali (ker so še vedno rabili konje), kakor pa. da bi vpisali, kje je gorelo! Moram še priti nazaj, da govorim z mlss English.' Brrrrr (zvonec na vratih Hočevar jevlh na Cari ave.). Kaj bi radi? Ali bi mogel govoriti z mr. Hočevarjem? Počakajte, bom vprašal mamo. Težko bo, on je bolan, in se več ne sporni-njs veliko, mora biti tudi v temni sobi radi oči. Mož ima 85 let. No, pa pojdite, in skušali smo s njim govoriti. Izvedeli nismo nič; je predolgo od takrat, je dejal mr. Hočevar. V American Steel and Wire: All bi mi mogli povedati o tej eksplosill? vprašam v pisarni. Kaj? Jaz sem tukaj 17 let pa je prvič, da to slišim. Vprašaj kakega starega delavca, ki je bil tukaj uposlen dolgo let Poznam Johna Hrvata, ki je tukaj delal, sedaj pa je na penziji. Tu-(Dalj« as I. «iraaU mrazu i Zemlja se bo ohladila Pred časom je neki angleški geolog vanjem nekaterih astronomov izračunal" zemlja ta čas nekako v sredini med dvemT nima dobama in je v kakšnih 6000 do 7ooo računati z močnejšo ohladitvijo zmernen na severni zemeljski polovici. Astronom son je celo izračunal, da sledijo premiki a ske osi, ki imajo za posledico ohladitev oz ogretje poedinih predelov zemlje, nekemu, ki obsega $15,800 let. Napovedi bodočih lednih dob s0 bile združene vedno s prilično žalostnimi predat mi o usodi vsega živega. Praktični ekspüj pa v marsičem naaprotujejo teoretskim du vam. Pred Narodno geografsko družbo ie , kratkim ameriški biolog dr. Viktor Jollo«' daval o vplivih kozmičnih žarkov in mr življenje. Pri tem je uporabil zanimive ke, ki ao jih zbrali v zadnjih letih a nov s posadkami in brez posadk v atiatäfl, Teh poletov so se udeleževala vedno pogb občutljiva živalska in rastlinska bitja, ^ lahko na njih opazovali učinke kozmetičnih j kov. Pri poletu balona Explorer II. no vzeli i koliko kozarcev tako zvanih bananskih muh seboj. Nekatere teh kozarcev so izpostavili« prte soncu in kozmičnemu žarenju, drugi so I skrbno zaslonjeni in zaprti. Vse muhe so m nile zavoljo mraza. Važno pa je bilo, fc, mogli jajca in ličinke teh muh s skrbno spraviti do razvoja. Pri muhah, ki jih je umoril mraz, in tako pri zaslonjenih kakor pri nezaslonj so se pokazale neke spremembe. Te sprem« so bile takšne, da je bilo mogoče sklepati, di bil vpliv mraza na muhe, jajčeca in ličinke i važnejši in večji nego vpliv kozmičnih zark Sedaj bodo raziskovali vplive mraza in koz nih Žarkov na ličinke in jajčeca iste vrste i in sicer v ločenih okoliščinah. 2e prej je uji izzvati z mrazom določene spremembe pri bit na zemlji. Toda višinski mraz, ki je pri os njenem stratosfernem poletu vplival lahko i moteno štiri do pet ur, utegne, kakor vse kd povzročati še vse drugačne spremembe. Poj sedanjih opazovanjih bi bilo sklepati, da dni ohladitev določenega dela zemlje, torej mi ledna doba, dosti lažje spremeniti obraz sv« in njegovega življenja nego nekaj močnejši vm kozmičnih žarkov, ki prihajajo od zvezd ntpn stano na našo premičnico. Rak — izrod stanic? Na 61. zborovanju nemške družbe za kird gijo v Berlinu so se bavili med drugim tal zelo obširno z rakom, njegovim bistvom 1 nastankom. Zanimivo je, da posamezni pit davatelji sploh niso govorili o rezanju rak stih tvorb. Menili so, da je zdravljenje ni z radijem in fcoentgenovimi žarki po daNi njem stanju znanosti še najboljše. Prof. Bauer iz Vroclava je govoril o ekipi rimentih, ki so jih delali na živalih od U 1913 dalje. Ti poskusi so pokazali, da je m trati rak z vso sigurnostjo za obolenje oflfl ma izrod stanic. Niso samo nekatere staniči snovi povzročiteljice raka, temveč stanical ma. Nadaljnji poskusi so pokazali, da raki koli ne zavisi od enega samega dednegiia telja, temveč pogostoma od sedmih do enajs raznih činiteljev. Da morejo tudi določene I mične snovi povzročiti to bolezen, je doka predavatelj s svojimi poskusi s katranom. snali amo, da so ogljikovi vodani v živali* telesu nosilci raka. Prof; Bauer je razsi učinke kakšnih 150 snovi te vrste in je hištvo iz hiše. ha sta se morala zateči k boki, živino pa deloma prodati, ma jo izročiti v hleve k sose- Podkraj bo izginila. Sicer dva |K)sentnika ostala v 'h hinah, toda verjetno je, 10 plaz in |K)jm»zanje zajelo ti dve domačiji. Globoko •i v zemlji je razpeljanih *o rovov, ki jih sicer menda IponMjgjo in so jih zasuli, I ko se gradivo v rovih popol-Mobra sesede, nastanejo I PMmi vrzeli. Zaradi njih tfnf «»'««dati zemlja in zač- * Pojavljati na površini zem-**ovi. Tako je izginilo že ^»Jhnih naselj v trbovelj-1 *virjih. ^'»'U ul>i( akademik ko- aiuniat frrebu je priAlo 14. aprila '"^«trsclj in so se posa- * »kupi»,«> akademikov de-"Popadle. V tem spopa- * '"'o v* akademikov ranje-■*» njimi 22 letni akade- '-Jubičič, ki je ranam •a» J"» Je Ljubi-Policija Je "H tirala, za Mariboru. Pred nekaj lati je aa-čel sam izdajati svoje izbrane spise in je iašlo že šest knjig in so za sdaj izbrani spisi zaključeni. Teh šest knjig predstavlja vse pomembno njegovo noveli-stično delo. Pred nekaj leti je napisal tudi dramo "Blodnji ognji", ki so jo igrali v Ljubljani, Mariboru in Pragi. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje i 2. «tranl.) kaj je njegov naslov — 6711 Edna ave. Hvala. Goodbye. John Hrvat: Da, jaz sem delal tam 45 let, ampak kaj takega se ni nikoli pripetilo. Samo enkrat je enega pograbil jermen, ko se je približal kolesu, kar je bilo strogo prepovedano. Njega je zmečkalo. Pač so bile eksplozije v Newburghu. Ste li poznali katerega Slovenca, pred mnogimi leti, da je pozneje bil ubit, ko je eksplodiral kotel? Ne, nisem poznal nobenega. Poznate katerega starega salonarja, ker ta, za katerega poizvedujem, je bil tudi muzikant. Morebiti se bi ga kakšen salonar spominjal? Ne, ne spominjam se jih. Ko sem bil pri HoČevarjevih, me je mrs. Hočevar (katera je omožena s sinom starejšega) o-pozorila, naj bi se oglasil pri pogrebniku F. Ziem Co. Stari Ziem je imel takrat pogrebni zavod na East 60th in St. Clair ave. In on je tudi bil nekak tovariš Grdine. Ziemov zavod je bil ustanovljen že leta 1889. In šel sem tudi k Ziemu. Sedaj ao sinovi, ki imajo zavod na Superior in E. 14. street. Povedal sem, česa želim. Vem, da ste vi pokopavali včasih naše rojake, in gotovo imate rekord vaših pogrebov. Da, imamo jih, ali to je že dolgo, ampak bomo skušali pralna j ti. Oglasite Me zopet. In sem se, ali zastonj. Oglasim se pri našem pogrebniku A. F. Svetku. Povem mu kakor drugim. Ker sem govoril o eksploziji in ubitih osebam, je dejal mr, Svetek, da bi moral gotovo imeti seznan te nezgode mrliški oglednik. Naj se tja obrnem. Mrtvašnica (County Morgue) je na 712 Lakeside ave. Zopet: Hello, ali bi mogel poizvedeti o nezgodi, ki se je menda pripetila pred 48 leti? Hm, so dejali. Kako pa? Kje? Mi nimamo rekordov tako daleč nazaj. No, pa počakaj. BiH, pojdi v drugo nadstropje, vprašaj doktorja, ali ima zapisnike tako daleč nazaj. All right. Ko se vrne: Da, "dok" pravi, da jih imamo za sto let nazaj. Kje da se je to zgodilo? In kje je glavni stan kompanije? V Rocke-fellerjevem buildingu. AH right, bom poklical. Americal Steel popoldne? . . . Good. Pokliči pozneje, ali pa pridi, je dejal oglednik. Morajo skozi zapisnike. Mi bomo atorili vse, kar se da v aadevi. Dobro jutro, mr. ognjegasec (City fireman) sem pozdravil na poulični. Veš kaj sem čital v zgodovini Clevelanda o vaši požarni brambi? Kaj si čital? Hm, da ste bili pred leti bolj za intereairani, za koliko boste vašega starega konja prodali, kot pa, da bi vpiaavali požare in kje so nastali. In tako je šel pogovor naprej o eksploziji. Veš kaj, je dejal požarni brambovec. Pojdi k staremu upokojenemu poveljniku Walacu, on bo gotovo vedel kaj o tem, ker je bil dolgo let v službi. Dobro, poj-dem. Pride drugi ognjegasec. Povem mu zopet o konjih itd. On: Pojdi do "kapitana Logana v pumping postajo (Cleveland dobiva vodo iz jezera po ceveh, napeljanih dve milje daleč pod jezerom. In tukaj so pumpe). On je delal kot fantič v American Steel & Wire. On gotovo kaj ve, ker je že star veteran. Wallace je pa že prestar in se ne spominja dobro. Hello, ali morem govoriti s kapitanom Loganom? Ne, on ni danes v službi, pridi jutri. Good, pridem. Drugi dan. Kapitan IiOgan, ali smem vas nekaj vprašati? Povem od kraja. Da, je dejal, jaz sem delal preko ceste, ko se je pripetila nesreča v tovarni Steel & Wire. Ampak razletelo se je le kolo in jih nekaj ranilo. To je vse, kar jaz vem. Bilo je na East 38. cesti. Sel sem ponovno v mrtvašnico. Knjige so imeli pri rokah, ali našega imena nismo * našli. Ponovno v čitalnico. Nlfr niso našli. Sel sem k listom Cleveland Press in Plain Dealer in njih čitalnice, all "mrtvašnice", kakor jih sami nazivajo. Naj-dalje, kar so držali izrezke o eksplozijah, je od leta 1914. George Woodsworth je bil mnogo lot "forman" pri A .S.W. Co. Sedaj dobiva penzijon in se nahaja na 52 West 4th st., Salem, Ohio. Mislil sem mu pisati. Telefonično sem poklical Joe Smrekarja v a»rodni dom v Newburghu, naj vpraša rojake, stare naseljence, ako so poznali Franceta Zganjarja. Ravno tako Joe Jančarja, ker njegov oče Jack je star Newburčan. Zaviršek mi je povedal, da stanuje med Superior in Payne ave. na E. 34th Joe Zganjar. Našel sem ga na 1&78 East 34th. On je poznal Franka še v stari domovini in to je vse. Dal mi je naslov mrs. Sot, katera da več ve. Sel sem do nje in šele tukaj izvedel, da se je ta eksplozija dogodila pri U. S. Salt Co., sedaj Union Salt Company, na and Wire? To je County Morim Rad bi izvedel, ako se je .East 65th street ob New York pripetila ... Ooo, naj Čakam da|Central železnici, pri Jezeru. Stopil aem k prodajalcu Čevljev na St. Clair ju med E. 64th in 65th. Mr. Butalu sem dejal, da bi rad vedel, ali je on star Amerikanec! Oh, da. On je do-šel v Ameriko lata 1888. O solinami ve tole, da je neko noft Jako gorelo in so opazovali ogenj in gasilce. Ni se pa spominjal leta. Tovarna je pogorela. Stanoval da je Butala pri Hočevarju. Takrat da je bilo le približno šest slovenskih družin v Cle-velandu in nekaj samcev. Sta-novali ao v bližini 40. ulice in St. Clair ave. Street kare so konji vlekli ln le do 40. ulice (sedaj vozijo do 185.). Kjer je sa daj hrvataka cerkev, je bila ta< ko rečena Car barn. Kjer je ae-daj E. 65th, so bile farme, kamor ao hodili jabolka kraatl (tudi mr. Butala!) in piknike so prirejali. Kjer je 62nd in North American banka, ter prejšnja cerkev sv. Vida, tam je bil potok. Zasuli so ga in potem zidali cerkev. "Father" Vitus Hribar je rabil za poročne certifikate češke listine, ker še nI imel slovenskih. Franka 2ganjerja se Butala ni spominjal. Jaz pa sem šel ponovno na poizvedovanje in skoal knjige v mestni hiši. Salt fabrl-ka je pogorela leta 1894 na 18. avgusta. To poročilo sem dobil v pisarni poveljnika požarna brambe. Poročila, kdaj je bila eksplozija, nI, ker so jih nekaj zgubili. Zapisnikov U. S. Salt Co. tudi nI. So v tistem požaru zgoreli. Pri Union Salt Co. sedaj ne vedo nič, ' jalo pred 40 leti, ker ...----- rih delavcev. Tako ml je povedal neki mr. Skully. Kotel da je eka plodiral 27. decembra, leta ni. V treh letih — 1887, 1888 in 1889 — v decembru najdemo pod črko G ima Gaffney, ki bi bilo podobno 2ganjar, in edino ime Frank, kateri je vpisan kot umr 11 na 29. decembra. Pod črko Z je Frank Zendt, umrl 25. decembra leta 1888 in Frank Zei gier 31. decembra 1894. To sem našel v knjigi umrlih. Ako je bil Frank fcganjar pokopan po ka toliškem obredu, sem dal tudi to preiskati, ker potem bomo vedeli, kje in katerega leta je umrl. Takrat da so pokopavali katolike na pokopališču Woodland na Woodland in East 79th. Morebiti dobimo rekord. Jim Ryder Jih ima 57. Ko Je bil 14 let, je dejal v Union Salt. Spominja se požara, na pa eksplozije. Povedal mi je pa, da je delal Že stari policijski aaržent Rayen Patrick, ki se bo kaj spominjal. Ga bom obiskal ob priliki. Tako se konča moja preiskava o Frank Zganjarju. On je šel v Ameriko kakor mnogo drugih v nadi, da bo prihranil ln se vrnil. Prehitela ga je v tujini kruta smrt in ne po njegovi krivdi. Na nekem clevelandskem poko-paltšču spi večno spanja. Nič Senator J. F. Duffey (levo) in Jo n L. UwIm, načelnik odbora CIO. več ne ve, kako težuk Je boj zn obstanek. NI pa pozabljeni Njegov sin, kateroga je zapustil z mislijo, da gu bo zopet videl, misli nanj ln se ga spominja v tisti deželi, kjer je bila nJemu pretrgana nit življenja. Pa kako bi se ga ne. Saj je bil njegov oče! Nisem tega napisal radi truda s preiskavo, ampak da se rojaki seznanijo, kakšne pomanjkljivosti so se dogajale pred leti pri beleženju dogodkov, ih>-sobno smrti in rojstev. Tukaj v Clevelandu se je nahajal nekdo, ki je bil rojen v Penni. Ženil se je z Angležinjo. Ona je hotela postat! državljanka, kot to lahko stori oženjema inotemka. Od njega so zahtevali rojstni list. Pisal je ponj. Ali tam niso vpisavali rojstev do nekako pred 30 leti. In ona ni dobila drugih državljanskih tis-plrjev kot predpisuje zakon sa take slučaje. In to radi zanemarjenosti zakonodajcev. Frank Uarbtč. Uspeh kampanje v elek< trartkih tovarnah «a. ooo M 100 «n* m zi sc VMi OU •«'luelJ» UM (NsdsU«vanja s 1. itranl.) CIO. Kraft isti se zdaj prepirajo o Jurisdikclji, Slično se je zgodilo pri Edisonov! kompanij! v New Yorku, kjer je United Electrical & Radio Workers unija že dalj časa vodila kampanjo in organizirala več tisoč delavcev. Zadnjič pa je družba kar na tihem sklenila pogodbo z bratovščino elektrikov in pognala bosse na delo, da vpišejo delavco v unijo ADK. Potom je bila storjena proti uniji CIO, Slednja pravi, da Je ta |m>-godba fakirska, ker delavei niso bili vprašani, v katero unijo hočejo spadati in sploh niso imoli nobene besede pri sklepanju pogodbe. t Hitler zahteva pokorièî no od katolikov (Nadaljevanj* s I. strani.) prihaja Iz Palestine, ne Iz ruske-gs proletarijata," je dejal Hitler. H tem Je namignil, da židje vladajo v sovjetski Rusiji. Ilerlln, 3. maja. — Katoliški škof In grof Preysing v Berlinu Je včeraj v pastirskem listu odgovoril na Hitlerjev ultimat, da katoliška cerkev v Nemčiji m> ne bo |MMlala in da bo odločno zahtevala vzgojo katoliški* mladine zase. Njegov psslirski list je bil prečitan v vseh katoliških cerkvah v berlinski škofiji. Zakon minimalne mm-zde v N e w Yorku Albany, N. Y. — Delavke v drUkwi New York so |sinovno do-bile zaščito, ko Je guverner I^*h-man podpisal zakon minimalne mezde. Hllčen zakon je bil že jirej sprejet v državni zbornici, a ga Je fedaralno vrhovno sodišče proglasilo za neuvtavnega. Zakon Je ustavljen v smislu nedavnega odloka vrhovnega tri-bunaia, ki je potrdU zakon minimalne mezde, ki ga Je sprejela državna zborniea v Washington u Krije okn>g .'VVO.OOO delavk, ki so uposlene v iiewyor-|ških industrijah. _ Ali al» ša aarWItl f'ra«**« ali Mla* Slaafcl IM avalMsa prl|aM|a aH Zemljevid Španije, ki kale kra)e. kje no bogati rudniki. Te fcočoU dobili Hitler la *tu~olioi. salo ^Vj^^ s.^.^^ïi pošiljata orožje la vojake generalu Francu, vrtov sem« poveljolku uporniške armade. Uhka paMJru «teke« » dwt~. IZ PRIMOR J A Trnovo, aprila 1987. — Tukaj merijo in izvršujejo načrte zu napeljavo vodovoda, ki Je bolj potreben kot pa asfaltiranje cest. Trnovo je brez dobre in zdrave pitne vode, v poletni auši pa zmanjka vodo celo po velikih vodnjakih, ki so sicer nchigle-nični, a vendar v potrebi služIjo za pitno vodo, pranje In druge potrebščine. Že pred vojno so nameravali urediti vodovne naprave, pa se je zaradi nekih nesoglasij realizacija načrtov zavlekla do Izbruha svetovne vojne In tako je ta prepotrebna u-reditev ostala nerešena do danes. Načrte in merjenje zemljišča izvršujejo tudi za novo živinsko sejmišče. V zadnjih letih nazadujejo povsod pri nas živinski semnji zaradi padca živinoreje, ki je bila včasih glavni vir dohodkov za našega kmeta, živinski semnji so zgubili na vrednosti in nI na njih nič več tiste Živahnosti In velike Izbere kot svoj čas. Vedar pogrešamo v Trnovem primerno ln praktično živinsko sejmišče, zato skušajo sedaj, to urediti. Na obširnem travniku |>od cerkvijo ln |Mikopališčem na tako zvanem "Vidmu" nameravajo zgraditi novo poslopje, ki naj bi služilo zu okrožno sodišče v Trnovem iu Ilirski Bistrici. Poleg sodnijskega poslopju namerava* Jo zgruditi |>oslopje za defto o-snovno šolo, ki Je sedaj v sredin! Trnovega. Za oIm* poslopji so v delu še načrti in razne predpri-pruve. Zurudl pnrcelucije obsežnega prostoru |hh1 pokopališčem nameravajo dosedanje |x>ko|>ulišče o-pustltl ter urediti novo, Izven Trnovega, ob cesti, ki pelje proti Sembijam in dulje nit Pivko, nu trnovskih parcelah "Pri malem moatičku". Kdaj bo prišlo do re-ullxot'lje vse teh načrtov pu nI laaiifr Organizirani lovi na tihotapce II. Bistrica, npr i lu 1«07—Ve* olmiejnl pus Je močno zastražen zaradi čim dalje živahnejšega tihotapstva Iz Jugoslavije v Italijo. Kljub padcu italijanske valute tihotapstvo še vadilo cvete, zlasti s konji In tobakom. Obmejne oblasti se na vse mogoče načine trudijo, da bi zatrle trgovino, vendar Je v obsežnih snežniških gozilovih to združeno z velikimi težkočami In daje le malenkostne uspeha. Vendar se tu pa tam finančnim stražnikom posreči priti na sled kakemu ne-previdnežu. Tako so '¿A. marca t. I. prišli na sled nekemu tlhota|icu iz Starega trga, ga lovili po Trnovem In ga končno tudi ujeli, V spremstvu večjega števila finančnih stražnikov je bil vklenjen In od-lieljan v bistriške zapore. Med potjo, in 'lcer v sredi Trnovega se Je tljvrtapcu poet reči I o utrgati verige in »bežati. Pričel je za nJim pravcati lov: finančnim stražnikom so. Je pridružil tudi tajnik fašistične stranke In učitelj Vaglianti. Za beiečim ao streljali in ga ranili v glavo. Ka-iiJeni tihotapec se je zatekel v neko lo|»o, kjer so ga po dolgem iskanju tudi našli vsega iznemo-glega In okrvavljenega. Ponovno ao ga vklenlli ter t avtom odpeljali v zapore, kjer čaka na obsodbo. . _ . F. M. DOSTOJEVSKUl Bratje Karamazovi Romea v Mirih Mih t epUogoss—Poslovoail Vladimir Uvrttit "Vrag ti ga vedi, Če ne aiepari V Miutov je zamišljen obsUl, neodločno gledaje za odhajajočim burkačem. Ta «e je obrnil, in ko je videl, da Pjotr Aleksandrovič gleda za njim, mu je z roko vrgel poljub. "Ali vi pojdete k igumanu T je Miuaov t pretrganim glasom vprašal Ivana Fjodoro-viča. "Zakaj pa ne? Mimo tega me je Igu man še včeraj poaebej povabil." "Na žalost se Čutim res skoro primoranega, da grem na ta prekleti obed," je nadaljeval Miusov še vedno s tisto trpko razdraženostjo, ne meneč se za to, da ga je menišec poslušal. "Treba je, da se Um vsaj opravičimo za to, kar smo napravili, In pojaanlmo, da ni bilo po naši krivdi . . . Kako mlsliUT" "Da, treba je pojasniti, da nismo bili mi. OčeU pa iUk ne bo," je pripomnil Ivan Fjodo- rovič. „ "Se vašega očeta bi se manjkalo! Prekleti obed!" In Uko so šli vendarle vsi. Menišec je molčal in poslušal. Na poti skozi gozdič je samo enkrat omenil, da oče iguman le davno čakajo in da so sš zakasnili za več nego za pol ure. Nihče mu nI odgovoril. Miusov se Je sovražno ozrl na Ivana Fjodoroviča: "Vidiš ga, zdaj gre na obed, kakor da nI bilo ničeaar!" Je pomislil. "Trda glava pa kara-mazovska vest." VI Semeniičnik-lcarijeritt Aljoša Je privel svojega sUrca v spalno sobico In ga posadil na posteljo. Bila je to zelo majhna sobica z najpotrebnejšim pohištvom; ozka posUlja je bila železna in na njej je ležala namestu žimnice samo polstlna. V kotu pri svetih podobah Je stal čiUlnlk, na kaUrem sU ležala križ In evangelij. SUrec se Je v Iz-nemoglostl spustil na posUlJo; oči so se mu bleščale in dihal Je Užko. Ko se Je vsedel, je pazljivo pogledal Aljošo, kakor bi o nečem premišljeval. "Pojdi, dragi, pojdi, meni zadošča tudi Por-flrij, ti pa hiti. Potreben si Um, Idi k očetu igumanu In strezl jim pri kosilu." "Blagoslovite me, da smem osUtl tu," Je s prosečim glasom rekel Aljoša. "Tam si bolj potreben. Tam nI miru. Stre-gel Jim boš in se izkazal koristnega. Ce se ratvnamejo strasti, pomoli. In vedi, sinko (sUrec ga je rad Uko imenoval), da tukaj tudi v bodoče ni mesto zaU. Zapomni si to, mladenič. Kakor hitro me Bog spozna za vrednega, da stopim predenj — pojdi tudi iz samosUna. Oditi povsem." Aljoša se Je zdrznil. "Kaj ti Je? Tu zdaj še nI mesto zaU. Blagoslavljam U za veliko nalogo med svetom. Dolga pot Je še pred teboj. In oženiti se boš moral, moral se boš. Vse boš moral prenesti, preden se vrneš semkaj. In dela boš imel veliko. Toda jas ne dvomim o tebi, zato U tudi pošljem. Kristus Je t Uboj. Ohrani ti Njega in On bo ohranil tebe. Veliko gorje boš videl In v Um gorju boš trečen. V gorju išči sreče: to bodi tvoj zakon. Delaj, delaj nepresUno. Zapomni si poslej mojo besedo, zakaj dasi bom še govoril s teboj, so vendsr ne samo moji dnevi, ampak tudi že moje ure seštete." Na Aljoševem obličju se je spet izrazila silna presunjenost. Koti ustnic so mu drgeUli. "Kaj ti je že spet7" se je tiho nasmehnil, stsrec. "Posvetni ljudje naj s solzami sprem-IJsjo svoje rajnike, ml tukaj pa se radujmo. kadar nam oče odhaja s tega sveU. Kadujmo se in molimo zanj. OaUvi me tedaj. Moliti moram. Pojdi in |M>dvizaJ ae. Bodi pri svo-jih bratih. A ne samo pri enem, ampak pri obeh." SUrec je vzdignil roko, da bi ga blagoslovil. Aljoša se ni mogel upirati, čeprav se mu je silno hotelo, da bi oaUl. Rad bi ga bil le kaj vprašal; posebno mu je bilo na jeziku vprašanje, kaj je pomenil tisti globoki poklon pred bratom Dmitrijem, a ni se ga upal izreči. Vedel je, da bi mu sUrec sam brez vprašanja pojasnil, če bi bilo mogoče, toda očividno ga ni bilo volja. A U poklon je bil stratno iznena-dll Aljolo; bil je trdno uverjen. da se skriva v njem skrivnosten pomen. Skrivnosten, nemara pa tudi strašen. Ko je stopil izza ograde aamotišča, da bi hiUl v samosUn k pričetku obeda pri igumanu (seveda samo zato, da bi stregel pri mizi), se mu je zdajci bolestno skrčilo srce in usUvil se je na mestu: bilo mu je, kakor da so pred njim Iznova odjeknile sUr-čeve besede, s katerimi je napovedal svoj toli bližnji konec. Kar je sUrec prerokoval, in še s Uko točnostjo, se je moralo nedvomno zgoditi, Aljoša je bil sveto prepričan o tem. Toda kako naj osUne brez njega, kako naj živi, ne da bi ga videl in slišal? In kam naj se obrne? Pravi mu, naj ne plaka in naj gre iz samostana, o Gospod! Aljoli le davno ni bilo Uko tel-ko pri srcu. Naglo je krenil po gozdiču, ki je ločil samotitče od samosUna ; nezmožen, da bi prenašal svoje misli, Uko zelo so ga Užile, je jel gledati na stoletne smreke obakraj gozdne sUze. Razdalja ni bila velika, ne več ko pet sto korakov; niti srečati ne bi bil mogel nikogar ob Uj uri — a tedajci je na prvem ovinku steze opazil Rakitina. Ta je nekoga čakal. "Pa ne da bi čakal mene?" Je vprašal Aljo-ša, ko je prišel do njega. "Prav Ube," se je nasmehnil Rakltin. "K očetu igumanu hitiš. Vem, gostija je pri njem. Take pojedine že ni bik) od tisUga dne, ko je gostil arhiereja In generala Pahatova. Mene tam ne bo, ti pa le pojdi, da jim boš podajal omake. A povej ml nekaj, Aljoša: kaj pomenijo U sanje? Vidiš, to sem U hotel vprašati." "Kakšne sanje?" "Nu tisti dozemeljtki poklon tvojemu bratu Dmitriju Fjodoroviču. Kar s čelom je udaril ob tla, pa kako!" "OčeU Zosimo misliš?" "Da, očeU Zosimo." "S čelom?" "A, nespoštljivo sem se izrazil! Nu, pa naj bo nespoštljivo. Tak kaj pomenijo te sanje?" "Ne vem, Miša, kaj pomenijo!" "Saj sem vedel, da ti tega nI pojasnil Skrivnostnega in zamoUnega ni tu seveda nič; to so zgolj vsakdanje blage neumnosti, da se Uko izrazim. Toda istorija je bila nalašč vprlzor-jena. Videl bol, kako bodo zdaj vsi svetohlinci pričeli govoriti in raznašati po vsej gtrberniji, češ: 'Kaj pomenijo te sanje?' Po mojem mnenju ima sUrec v resnici dober nos: zaduhal je kriminal. Pri vat nekaj smrdi." "Kakšen kriminal?" Rakitinu je očividno nekaj sililo na jezik. "V vaši druži niči bo U kriminal. Zgodil se bo med tvojima bratoma in tvojim bogatim očetom. Prav zato je tudi oče Zosima za vse slučaje trčil s čelom ob tla. In potlej, če se kaj zgodi: Oh, saj to je sveti sUrec napovedal, prerokoval Je, da bo Uko, —- čeprav, kaklna prerokba je neki v tem, da je udaril s čelom ob tla? Ne, poreko ljudje, to je bil simbol, prispodoba in sam vrag si ga vedi kaj le! Raznesli bodo glas in ga ohranili v večnem spominu, čel: zločin je naprej uganil, zaznamoval je zločinca. Slaboumni zanesenjaki so zmerom Uki: pred krčmo se križa, v cerkev pa kamenje meče. Taklen je tudi tvoj sUrec: pravičnika palico naganja, morilcu se do Ul priklanja." (Dalj« prihodnji«.) nezmisel. Edini zmisel onega pogovora je bilo to, da sva se domenila za sesUnek. Nato ni več plezala. Odpravila ee je domov z mamico. Ko sem odhajal malce pred njo, me je spremila t pogledom do izhoda in blesk "apo-minčic" dvajsetletne mladenke me je spremljal Ukrat domov in me spremlja danea. Sledili so se-sUnki, prišla je ljubezen. Komaj je vzklila ta nežna pomladna cvetka, že so Jo pričeli ruvati viharji intrig. Mira je začela dvomiti v ljubezen, izgubljala je vero v človeka, vero v življenje. Temne misli to ji rojile po glavi. Ustra-šil tem te jih. Prišel je grozni trenutek, imel tem le še toliko čaaa, da tem prihitel k onemu brzemu vlaku, o katerem je zmerom pravila, da jo bo nekoč ttrl. tistih trenutkih groze ti no- »K r-» ™ = darci na zvon ob spuščanju ga-M1*11 1 Slika kaže čttalnico v uradu krajevne unije Ladies' Garment WorkeraT'Ñew Yorks, ______lastnimi očmi, kako bo wnàTwKm u. Hoiri «amte na mojem le Ig«**!, razumeš,obrMtt 8poznala, da moram ne- priča i jam se ^tel o Iskreno- ved€£Brf je priinala 8ama sti njenih silno ^'varih piatm «^ tr€tji dye tt!! f?£den*to ■ zadevo * ^ komu zaupal, je tUr pregovor. In preden lenskl zaupaš, dvakrat glej, kateri. Tako sem ravnal. Izdelal sem ceii peklenski načrt, toda namen posvečuje sredstvo. Torej čuj: moje pisave še ni bila spoznala in Uko sem ji pričel pi-. , šariti pod izmišljenim imenom ■Potopi» pisma. Da Je stvar bila vi-,,z ene 11 deti čim verjetnejša, sem si iz-poslovsfl od MIrine prijateljice preko tretje (Osebe Mirin naslov, seveda samo pod pretvezo. Torej cel bojni načrt. Igral sem dvojno vlogo, dve osebi samo v enem človeku. Spočetka mi je vse lepo priznavala, da jI nekdo dvori s pismi, a da si ga prav nič ne želi spoznati, ker da pripada samo meni. Imel sem, kakor vidiš naj-idealnejše nadzorstvo nad svojim dvojnikom. Polagoma "sva" ti v milejši obliki: da jo je oni dan slučajno srečal na ulici in da se ji je predstavil kot pisec onih pisem in jo je tako doigo prosil, da jo je slednjič le premamil, da mu je rekla: popoldne gre k modistinji in jo na tej poti lahko Potem se je zaleUvala laži v drugo, toda iz mojih klešč ni mogla več. Ko sem ji dejal, da jo je nekdo videl na sprehodu s tujim gospodom, me je skušala najprej prepričati prisego in častno besedo: ni res, v Tivoliju sploh ni bila. Naposled se je izprevrgla v užaljen-ko: 'Tistemu, ki ti je to povedal, se lahko zahvališ." In se je obrnila in šla. Dovolj! V slovo sem ji poslal košarico spominčic. Boril sem se za zaupanje, priboril sem grenko razočaranje. bi prestala to preiz NAROČITE $1 DNEVNIK PR P« sklopa 10. rodas konvencije so lahko naroČi aa list Pnmfcl prištojo eden, dva, tri, štiri ali pot članov is one draUas k «ai mm nini. Liât Prosveto staas sa vao enako, sa ilaae ali asélss« ftJti eno letno naroéaino. Ker pa élaai le plaéajo pri ssmmists llJti tedaik, so Jim to prišteje k naročnini. Torej sedsj al vsr«ks, ntU Jo list predrag sa ilaae &N.PJ. List Presveta Je vsis luUs gotovo Je v vsald družini nekdo, kl M rad iitol list vssk ésa. lista Proeveta Jo: Za Združ. državo la Kanade.M.M Za Cicero In Chlesgs J».,. . 1 tednik in..............4Ji 1 tednik in..............i S tednika la............. 140 S tednika ia.......... S tednike ia.............ÈA9 S tedaike la.......... 4 tedaike la.............1JS 4 tedaike ia............. I tednikov la............ alé I tednikov In......... Za Evropo Je.............,|M9 Ispelnlte spodnji knpoa, priložite potrebno vsoto d«ssrjs tU Mafl Order v pismu ia si naročite Prosveto, list, ki Je voie Isstsim. Pojaanilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov prenehs biti M SNPJ, ali êe ss preseli proč od družin« In ho sshbsvsi ua mjH tsdnik, bode moral tisti élan is dotiêne družin«, ki j« tsko ik*e naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nasaaniti uprsvniitvo US| in obenem doplačati dotiëao vsoto listu Prosvsta. Ako tejiMita tedaj mora uprsvniitvo mižati datum sa to vsoto nsročnik». P BOS V KT A, SNPJ, ltS7 Se. Lawadale At., Chien. "L Priloženo pošiljam naročnino sa liât Proevete vsote 9....... e....................................Čl. drsitvs It... Mirko l^ogar: Spominčice "S|M>minčice. samo dinar šopek." Boris Je kupil tri šopke, jih preplačal in položil pred se. ie davno je prelistal vse revije, do čltanja mu ni bilo. Dih pomladi je polnil promenado. Boris je gledal mimoidoče «prehajalce in prihajajoče kavarniške goste. Deklica a spominčicami ga je bila za trenotek predramila iz sanj, a v naslednjem hipu je bil že spet tatopljen v svoje misli. "Ke. Boris, kaj pa tu samevaš? In ti šopki? Nemara čakaš kako damo? Ali te je |>a pustila morda na cedilu, ko tako klaver-no gledaš v svet." "Mirko! Odkod pa ti? Dolgo ae že nisva videla. Sedi in povej, kaj delaš." "Da. čas hiti. Srednješolke klopi sva do osme skupaj bri-aala, potem so se pa najine poti ločile. Sicer ml ¡m rajši ti povej, kaj te teži in kaj pomeni tale gozdič s|M»minčic na kavarniški mizi." "Mirko, ne zbijaj šal. Na ta način me ne razvedriš." "No, zato na trebe. Polnoč Je že odbila, ko sem stopil v plesno dvorano. "Slovanski vačer". Mlade dame v zapeljivih* toaletah, veselje, «meh In razigranost. Da sem se v onem trenutku zavedal piv membnoati mojega koraka, bi' bil brezdtomno takoj obrnil in šel. Razgibano vzdušje pa me je brž potegnilo v svoj vrtinec." 'Smem prositi' ., . 'Me veseli.' 'Ksko, prosim, nisem razumel.' "Ah. saj ni važno.' 'Zame je! Rad bi vendar vedel za ime plesalke, ki mi je danes tuksj najbolj všeč vsaj ta krstno, prosim.' 'Mira.' je šepnila, če ste le tako radovedni, In pogledala me ja tako )>oredno s svojimi kras nimi modrimi očmi; dvoje prelepih velikih spominčič, katerih ne bom mogel nikoli poaabiti. Pa nams je že zadonelo na ušesa *8mem prositi • • .' in odplesala Je z drugim. Ae enkrat sem ujel njen pogled. Komaj sem čakal, da so priplesali naokrog in spet in spet sem Jo prosil sa plee, samo njo. Predlagal sem ji, da bi šla malo sedet na balkon, kjer bi lahko v miru pokramljala. Odzvala se Je mojemu vabilu, češ, da je le U-ko trudna. Ona urica ml bo osUla v ne-pnaabnem spominu. Plaha kot srnica je sama itlirala kotiček. Pitana godba je nama lahno u-darjsls ns ušesa, midva sva se šalila in smejala. Govorila sva na tega vsiljivca pozabila, kajti *e , najina ljubezen je morala klju- ^^ako srečna bi lahko bl-bovatl drugim pomladnim vihar- '« J» 'Tako pa je bila tudi ona jem. A vsiljivec ni pozabil Mire. I -lednJI« Moj pnja- bll je od sile vztrajen in ni takoj ^ " ** >*J^rIgal zanj "NARODNEMU ADRKSARJU» IftS Fifth Avenue. New York CKy. (NI treba vporiati podat k« rWd« podrusak natlk Jedaet In Zveš). 1) Ii Naalev ....................................................... Ustavite tedaik la ga pripitite k moji asroéalai od aMrfiktM meje družine: I).........................................CL draMvs R......- !)••<......................................Cl. driiRvs ......... 4). *••,..,...'.............«..•••.•........ .Cl. drultVS ....... «).........................................CL dmMvs ......... Država Mesto ............................. Nov naročnik..................Star ..............................* TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA tbkarsko obrt spadajocajj shode, vizitnies. ** Tiska vabila za veselice in anuuc, -------- u knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, h™-slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku ii» VODSTVO TISKARNE APELIRA NA 8.NJU., DA TISKOVINE NAROTA V SVOJI TISKARNI fLAJ* Vsa pojasnila daje vodstvo ttoksrm Cene smerno, uaijako delo prve »«•* Pišite po Informacij« aa S. N. P. J. PRINTER^ 2AS7-&9 SO. LAWNDAI.E AVI^n TaJefea ladtweH 4f04 CHICAGO, nx. t