Cena posamezni štev. 1 Din 50 p.
Rokopisi se ne vračajo.
Izhaja enkrat na mesec.
Poštni čekovni račun štev. 12450.
UPOKOJENEC
Glasilo državnih upokojencev in upokojenk v Sloveniji.
V Mariboru, dne 25. oktobra 1928.
Uredništvo in uprava: Maribor, Ob bregu 14.
Društvene vesti.
Odgovori.
1. Čebulj Sl- Vaš izstop vzamemo na znanje, želeč Vam, da bi Vam prihranek — Din 2 mesečno —.drugod več koristil- 2. G- Zelenko Martin. Hvala za utemeljen odgovor. Kakor je slišati, bo Glavna kontrola vzela v roke razne naše zadeve, da stori konec opravičenim našim pritožbam. 3- G. Fister Jos. Kakor hitro ste postali naš član — za neorganizirane ne ganemo prsta — bomo zasledovali Vašo zadevo. Položnico do-biste v kratkem. 4- G. Vidmar Iv. Hvala za poslane Din 4.50- 5- G- Klemenčič Fr., Ljubljana. Oprostite, pomota se je zgodila v ekspeditu, ako se ni to zgodilo na pošti. Manjkajočo štev. dobiste takoj. Poslali ste: 28- I. 1927, 30- I. 1928, 3. VII. 1928, vsakokrat po Din 12. Hvala-
Odborova seja
bo v nedeljo, dne 11. novembra 1928.
Krožek upokojenega učiteljstva
ima svoj redni mesečni sestanek v četrtek, dne 8. nov. t- 1- v »Mariborskem dvoru«, Kralja Petra trg.
Upokojenec — samec
dobi službo, ako prevzame upravo sred-njevelikega na kmetih ležečega posestva, ki je oddaljeno od trga Sv. Lenart v Slov. gor. — avtobuspostaja — 30 min-, od grada Hrastovec, avtobuspostaja 25 minut. Plačilo v naravi: prosto stanovanje, hrana; kurjava in razsvetljava. Ako zadovolji delodajalca, mu je zasigu-ran primeren prispevek — % v denarju. Ponudbe z znamko za odgovor na upravo lista.
Vprašanja na »Upokojenca«.
1.	Ali in kakšne udobnosti imajo člani uradniške »Samopomoči« v slučaju smrti pri tukajšnjem mestnem pogrebnem zavodu? 2. Kaj je obljubil psihijater in verni drug Puniše Račiča Pušenjak de-putaciji staroupokojencev?
Sfaroupokojenec nam je poslal sledeči dopis: (dobesedno) Pokojenec, povej vladi, da mi odpuščamo grehe svojim sovražnikom, ne moremo pa odpuščati vnebovpijočih grehov, posebno 3. in 4., ki se glasita: Zatiranje ubožcev, vdov in sirot. Delavcem in najemnikom zaslužek zadrževati ali utrgovatL
Ako tega ne poveš, si deležen enega ali drugega 9 tujih grehov- Se priporoča
staroupokojenec P. K lj, Maribor,
Slomškov trg.
Zaostala članarina.
Danes dobijo tudi tisti »Upokojenca« in položnico, ki so ga radi opomina — rdeča štev. pri naslovu — vrnili. Du so vrnili »Upok-«, s tem še niso poravnali svojega dolga, s tem so nam le dali vedeti, da izstopijo iz društva, da se ue zavedajo važnosti hi moči organizacije in da hočejo izven naših vrst čakati na delež, katerega so mu dobojevali organi-ziranci. Zalibog tudi visoke inteligence ne najdemo v naši bojni črti, v kateri stoji navaden priprost boritelj, ki se bojuje tudi za Vašo boljšo bodočnost.
Dr. K-l Crmlenski, Maribor.
Kal nai ukrenejo staroupokolenci ?
Tekom zadnjih let se je predložilo merodajnim mestom in osebam od posameznih upokojencev in od različnih društev ukojencev nebroj prošenj in spomenic, ki so stremile za tem, da se zvišajo staroupokojencem priznano daleč nezadostne penzlje-Vse te vloge so bile in bodo po mojem mnenju ostale brez uspeha in to iz enostavnega razloga- Ne moremo namreč lahko pričakovati, da bo minister, min. referent ali narodni poslanec — če bi tudi ob sebi imel dobro voljo — našel časa, da bi se poglobil v to zadevo. Vsak-dor ima drugih svojih skrbi in iposlov dovolj ter nima nagona, baviti se natan-
čneje s stvarmi, ki ne spadajo v okvir njegovih neposrednih dolžnosti.
Upokojenci moramo pripravno delo sami vzeti v roke in izdelati načrt novele k uradniškem zakonu, temu načrtu pa dodati izčrpno a po možnotsti kratko utemeljitev naših teženj.
Tak operat bi si morali osvojiti in ga podpisat)! vse organizacije drž. nameščencev — aktivnih in upokojenih — ako pa se to ne bi dalo doseči, vsaj vse prečanske organizacije, potem ga pa izročiti narodnemu poslancu s prošnjo, da ga uveljavi v svojem klubu in konečno predloži narodni skupščini. Danes so slučajno na vladi stranke, ki so svoj čas sklenile odnosno omogočile vzako-njenje uradniškega zakona z besedilom, ki je staroupokojencem skrajno krivično (čl. 239).
Zdaj imajo priložnost in častno dolžnost, da odpravijo krivico, ki je obče kot taka priznana. Na drugi strani bo pa častna dolžnost drž. nameščencev, da se pri bodočih volitvah ifckažejo hvaležne tistim skupinam narodnih poslancev, katere se bodo za njih zavzele. Roka roko umiva.
Kako pa se naj glasi novela k nridn. zakonu eventualno Iposeben zakon za staroupokojence?
Od vladarja predsankcijoni-ran načrt uradniškega zakona, ki je bil enakomerno pravičen vsem upokojencem, se je glasil, kakor smo v našem listu že opetovano poročali, takole:
Sa licima koja su penzijonisana pre obnarodovanju ovog zakona postupiče se ovako:
I- Oni koji su penzijonisani pre 1. avg. 1914. godine ili koji su penzijonisani po navršteku najrrianje 20 godina efektivne službe, Hi koji su u času obnarodovanja ovog zakona več navršili 60 godina života, prevešče se na penzijske prinad-ležnosti po ovem zakonu bez revizije, prema godinama službe i prema polo-žajima sa kojig su penzijonisani.
II.	Oni koji su penzijonisani posle 1. itvg. 1914. godine ili koji su u času pen-žijonisanja imali manje od 20. god. efektivne Šltižbe, ili koji su u času obttaro-dovanja ovog zakona imali manje od 60 Rodina života, imajo se podvrčl reviziji li prtgledu njihove sposobnosti za službu.
Na kongresu drž. nameščencev — IV. redril letfti skupščini Glavnega Saveza državnega službenika dne 19. IV- 1925 'jr V Ljubljani bila je sprejeta resolucija, da se naj sklene novela ali pa poseben zakon za staroupokojence i nastopnim besedilom:
Pred zakonom z dne 31- julija 1923 upokojeni uslužbenci, za vdove pa umrli, se prevedejo kakor aktivni in dobe pokojnino po v noVem zakonu navedenih 'postavkah na osnovni in položajni plači ter stanarini.
Draginjske doklade dobe enake kakor aktivni uslužbenci.
Vsaka poznejša sprememba prejemkov aktivnih uslužbencev velja tudi za upokojence.
Rodbinske pokojnine se ugotavljajo po predstoječih načelih in določilih za-kofia z dne 31. VII. 1923.
Imamo torej na razpolago dvoje besedil. ki ste bili že obravnavani in od v to pozvanih strani odobreni.
Ako bi imel kdor izmed cenjenih tovarišev v zadevi kake pomisleke ali nasvete*, bodi si glede besedila, bodi si glede utemeljitve predlaganega zakona, naj to izvoli nemudoma s/poročiti predsedniku našega dtuštva.
* Opomba uredništva. Velecenjene p. n. gospode člane-juriste, kakor tudi druge p. n- g. člane, ki se zanimajo za zadevo, najvljudneje vabimo na tozadeven pogovor v nedeljo, dne 4. XI. t- 1. v Šodni ulici 11, soba št. 27. Tudi pismeni nasveti so dobrodošli!
tke su nam savez-nicil
Mislim, da medju uzkračenim umirov-ljenicima, neče biti više ni jednoga, koji nebi bio osvjedočen, da smo u borbi ža naš obstanak nevješti i nedisciplinirani i zato slabi,. To uvjčrenje zah t jeva da se obazremo U prvom redu, na naše vlaštite redove, a onda da potražimo sa-veznike.
Premda smo se Več dosta otrijeznili uvidjajuč,’ da samo složnim nastupom možemo doči do kakvog upliva, ipak nam redovi još nfjesu dosta čvrsti Ne pucamo složno i ha isti qilj, nego svojevoljno, po slučaju i ošječaju i još k to-mu pre često. Pučajmo svi najedanput i samo onda, kad je vredno pucati. Na naše pucanje su se fiaiši tlačitelji več naučili, uši ga čuju ali ih glaVa zato ne boli. To izkustvo nalaže nam, M štedlmo sa našim nabojima za vremena, kad de-
mo biti, sigurni, da se naše pucanje neče moči prešlušati.
Naša slabost i osamljenost nal;i(že nam nadalje, da se poskrbimo za saVez-nike. Gdje ih smijemo tražiti? Medju našim političkim strankama? Na toni polju postradale su natrt do sada sve tia-de- Od te Strane još koju pomoč očeki-vati, bila bi samo obmana.
Moramo ljude podražiti, s kojim nas vežu isti ili slični interesi a to su u pr-vom redu aktivni Činovnici. Ta i njima prijeti opastiost, da Če ih nekada stig-nutS isti udes. Tim više što je nužno u krugovima, koji o tom udesu odlučuju, ipromjeniti mišljenje o dužnosti države proti njenim službenicima. Dokle se to rrMŠljfctfjb Hfe jDtbttijfehl, dbkle drždvitl službenik nebude ocijenjen, kao temeljni stup državnog uredjenja, dotle neima izgleda, da če se njegov socialni položaj poboljšati. Bez svake je dvojbe da i aktivni činovnici ftnadu dosta uzroka, da nas u našoj borbi sa čitavim svojim tiplivom i sa svom svojom snagom pod-pomažii.
Iz toga je uzroka nužno, sa činovni-čkim udruženjem održati što tjesnije veze. I oni se bore za bolji obstanak. Mi im u toj borbi nemožemo mnogo pomoči ali kad oni budu jednom pucali, pu-cajmo i mi snjima. Aktivni činovnici su jedmi, oslon, s kojim računati smijemo. Sve druge kombinacije su problematične-
Osim aktivnog činovnika su samo još invalidi, s kojim nas vežu slični raz-mjert i interesi- I njima je država neza-hvalan poslodavac, i oni imadu uzroka boriti se proti njemu. Ako bi se složili u toj borbi, ojačili bi se oni a i mi-Činovnici, umirovljenici i invalidi kao saveznici u borbi, složni u shvačanjtt i taktiki, bili bi borbena falanga, preko koje se nebi moglo preči na dnevni red, a da se glas njihov omalovaži.
Ima ih medju nami i premnogih, koji razočarani izgubiše svaku nadu, te u posvemašnoj apatiji, očekivaju . svoje zadnje dane. Te drugove treba probudi-ti, pozivom, da se i oni stave u redove borbenika, da i oni dignu svoj glas, iur nije svejedno, koliko nas je na boilštu. Zima je opet pred vratima. Oskudha u življenju če s6 još više osječati a to Je baš najzgodniji momenat, da se okupimo 1 javimo na mjestu, gdje se borbenici kupe. Kad več moramo prerano umirati, onda ne u apatiji, nego na bojnom polju.
A. L.
ObupenJinančni položaj in 100.000 zastonjskih ieiezhiiKlh kart.
Iz Beograda. »Gl&s« ž dn‘6 6. okt. objavlja članek pod naslovom »Tajne sile Ift KDK«. v katerem pravi, da zadnje politične informacije Iz področja naše
notranje politike niso ugodne. Kljub vsein naprotnim vestem prestolniških listov, se naš notranji položaj vedno bolj zaostruje- Namesto, da bi bili 10 let po ujedinjenju najjačji, smo pajslabši ter se nahajamo v vejikem duhovnem koaiu. Poslednje ihfotiijacije iz krogov, kf-J| jim mora poveriti popolno zaupanje, pra vijo, da je naš gospodarsko-flnaneni pp-ložaj tako obupen, da je vlada mogla ta niesec izplačati državnim uslužbencem plače samo s pomočjo nekega kratkoročnega posojila v inozemstvu. To je bilanca režima tajnih sil.
»Glas« trdi, da je vse to posledica nepoznavanja socijalnih ih gospodarskih razmer ter povdarja, da v Srbiji sploh rti izvedena organizacija strank na demokratični podlagi. Edine stranke, ki so v resnici demokratske stranke, tvorijo KDK, one imajo izvedeno organizacijo ljudstva s celim omrežjem kulturnih in gospodarskih organizacij ter močan strankarski tisk. Proti taki organizaciji je vsak pritisk nemogoč, ker je nezlomljiva. Zato je KDK edina v stanju, da živi neodvisno od oblasti in zato tudi edina predstavlja svobodo in demokracijo v naši državi-. 6. oktobra t. 1- so pričeli dospevati v Beograd posetniki velike vladne proslave solunskega proboja, ki je bila, kakor znano, od prave obletnice 15. septembra preložena na 7. oktober, ker so se zaradi znanega beograjskega šlendri-jana vse priprave zakasnile- Kakor smo svojčas poročali, je vlada sklenila, da ima vsak, ki se hoče udeležiti te proslave kot gledalec, prosto vožnlp v Beograd in nazaj. Po Informacijah s podučene strani je vlada v ta namen odobrila 100.000 prostih vozovnic ter bodo vla ki te dni prevažali v Beograd in iz Beograda same brezplačne potnike. Vrednost teh vozovnic se ceni na najmanj 20 milijonov Din, kar znaša občutno in v današnjih težkih časih naravnost neznosno obremenitev državnih železnic, katerih deficit raste vsled skrajno slabega gospodarstva od meseca do meseca ter bo znašal letos, kakor se zatrjuje, zopet nekaj sto milijonov več nego lani. Medtem pa, ko železniška uprava nima denarja niti za najnujnejše izdatke, se na drugi strani razsipa, kakor v nobeni drugi državi na svetu.
Gospodarstvo z brezplačnimi vozovnicami je doseglo ž najnovejšo vladno odredbo svoj Vrhunec. V gospodarskih krogih se ta ukrep najostreje obsoja zlasti v času, ko na drugi strani vlada pripravlja občutno zvišanje taritov, s katerimi bo	, neznosnosti, ^obremenila
vse naše ekonomsko življenje.
Iž domače lekarne.
Blagoslovljena citrona.
Znano je, da so citrone za najrazličnejše bolezni v nosu in vratu, kakor pri
^rvavljenjih, oteklinah, davici Itd. zelo Uspešno lečilo. Čisti sok, ki ga vsrkaš riekolikokrat na dan skozi nos, ti olajša 4li popolnoma odpravi tudi najbolj trdovraten nahod- Tudi proti ustni gnjilobi, gnijočem zobem in slabi sapi, sploh pro tl vsem ustnim boleznim je citrona sijajna pomoč, zato bi se morali ljudje navaditi na vsakodnevno izpiranje ust e razredčenim sokom tega južnega sadeža- Košček citrone na kakšno bradavico, ti jo odpravi v nekolikoi dneh. Z istim uspehom izlečiŠ kurja očesa in ozebline. Če si od časa do časa opereš glavo z razredčenim sokom, si boš pomagal na najlažji način proti izpadanju las, tvore-nju prhljaja in drugim kožnim boleznim na glavi- Zmerna stradalna kura s citroninim sokom je uspešno sredstvo proti reumatičnim obolenjem. Tudi v gospodinjstvu bi morali citrono bolje uporabljati. Mrzla limonada je pa sploh najboljša pijača, s katero postrežeš bolnemu, še bolj pa zdravemu človeku.
Koliko dragih sredstev uporabljajo raz ne osebe obojega sipola za negovanje lepote. Malokomu ipa je menda znano, da je citrona najboljše in najcenejše lepoti-lo. Citronin sok, ki ga vribaš v kožo, naprav} kožo gjadko in .mehko, iri ji pri pravilni	daje.	zdrav, cvetoč,iz-
raz. Zajedavci in c^ruge kožne nečistine izginejo sčasoma popolnoma. Šok pror dira v kožne luknjice, čisti, razkužuje in (pospešuje kožno dihanje. Že ostanki citroninih lupin zadostujejo za vribanje, zato jih naj nihče ne odmetava. Rimlja-iiom, zlasti rimskim ženam je bilo to !e-potilo dobro poznano, uporabljali so ci-frono kot dodatek v kopeljih. Kopel s Citrono, ki je zdrava za kožo in mišičevje, si napraviš na sledeči način: Kopalno kad napolniš z vodo, ki ima temperaturo + 40 do 42 stotpinj, vanjo zliješ sok 2 do 4 citron, premešaš ga z vodo in tako do-sježeš pravilno temperaturo + 36 do 37.5 stopinj Celzija. Za negovanje lica in rok se priporoča, da režeš citrono na rjačin, da dobiš samo toliko soka, kolikor ga trenutno rabiš. Seveda ;$e vribanje ne sme pretiravati. Najbolje fe, ako tb storiš vsak večer, p^edno se.vležeš k . počitku. Pravilna uporaba citrone ppkaže že v najkrajšem času uspeh in ti bo dokazala, da je citrona res najcenejše sredstvo za negovanje lepote.
Obupno zdravstveno stanje v naši driavi.
Na kongresu zdravstvenih zadrug, ki $e je v nedeljo vršil v Beogradu, je dr. Stevan Ivanič, upravitelj centralnega tjigijenskega zavoda, govoril o važnosti socijalno-higijenpkega dela v zdravstvenih zadrugah in ob splošni bozorno sti vseh prisotnih podal nenavadno zani ipiv in obenem silno žalosten referat o zdravstvenih razmerah v naši državi-
Kako slabe so zdravstvene razmere pri nas, dokazuje izredno visoka smrtnost. Izmed 1000 ljudi umira pri nas letno njih 18 do 24, dočim v Holandiji samo 9, v Angliji 11, v Ameriki 12, v Nemčiji 13 in v Češkoslovaški 14. Skratka, smrtnost je v malokateri državi tako ve lika kakor ipri nas. Prvenstvo pa nap predvsem pripada glede smrtnosti otnik. V dobi od 2- do 15. leta umre izmed 100 otrok n. pr. na Hrvatškem njih 22, a v Vojvodini 26, dočim iznaša ta odstotek v Švici 9, v Franciji 8 in na Holandskem
samp 5.. Razen tega je pri nas velika smrtnost. dojenčkov. Lahko rečemo, da od 100 otrok doživi 15. leto samo polovica. Po statistiki vojnega ministrstva sta bili pri zadnjih naborih dve tretjini mladeničev nesposobni. Po posameznih pokrajinah in oblastih so te številke še stfašnejše- Izmed 100 otrok, rojenih v enem letu, ostaja pri nas samo 24 mlade ni£ey sposobnih za vojaško službo. R>-ko se bo pri nas razvijalo gospodarstvo, ako nimamp, čjYjrstih mišic? Bogata Mačva in Vojvodina dajeta ravno- največji
it
&oToYoTolroToToToiroToTo\roTaTo^^
1
zadruga
v lastni hiši
r. z. z o. z.
v lastni hiši
v Mariboru, ^Rotovški trg št 2
pudi svojim članom najboljše ugodnosti pri nakupu špecerijskega, delikatesnega in manufaktur-nega blaga kakor tudi kuhinjske posode in kuriva.
vhod Lekarniška ulica 6, nudi prvovrstna vina in mrzle prigrizke. Odprta je tudi ob nedeljah in praznikih dopoldne.
imun
Oii
Zdravilišče Rogaška Stalina
Najlepše in najbolj moderno urejeno zdravilišče kraljevine SHS. — Svetovni zdravilni vrelci : Tempel, Styrla, Donat. — Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni *rca, ledvic in jfter.
Sezona: Maj-septembar	Sezona:	Mai-septamber
Senc sanerne. V predrin f>osezoni znaten popust. Koncertira vojaška godba, ajvečja udobnost. Radio. Prometne zveze ugodne. Zahtevajte prospekte.
lateljstvo zdravllliia Rogaška Slatina.
I
.il?
, S? Prešfernova ulica 10
v poslopju starega okrožnega sodišča
vabi vse čfrzavrie uslužbence in upokojence, da pristopijo k zadrugi kot člani.
Svoji k svojim!
Cerie konkurenčne.
Telefon štev. 16 Ustanovljena 1. 1889 Poštni
priporoča svojo bogato zalogo hiSnih in gospodarskih predmetov, posode in vsakovrstnega orodja.
Poseben oddelek za stekleno blago in porcelan.
V sarajevskem »Glasniku umirovlje-nika« od 1. oktobra čitam o nedavnem Zborovanju upokojencev in upokojenk v Beogradu sledeče pretresljivo (poročilo:
»... Posle njega govorili su u istom smislu gg. Vojislav Lazarevič, Dušan Gregorovič, predsjednik Udruženja že-ljezničkih penzionera, Jovan Krečare-vič i Milutin Djatič. G. Djatič je pred zborom osudio postupak predsjednika vlade g. dr. Korošca, što nije mogao da primi upravu penzionera, koiaj prestavila toliko hiljada nekadašnjih činov-nika, koji su časno služili za veličinu i slavu ove zemlje.
— Žalostno! Sramotit! upadaju gotovo svi prisutni-
G. predsjednik vlade nam je preko Ufefa kabineta eaopštio, da predamo svoju resolucija i da nas ne može pri-miti, Jer prima narodne poslahike i ministre.
Kad se ovako s nama postupa, kako čemo mi učiti našu djecu da vole ovu državu, završio je g. Djaitič pozdravljen od zbora.«
G. predsednik vlade občuje s poslanci in ministri, a za vpokojence nima časa! Le kadar gre za volilne kroglice, je srce SLS na široko odprto ljubezni do rodne grude, do slovenskega ljudstva, do bednih in ponižanih.
Prosim V4s, 9. urednik, da gornje priobčite z mojim trdnim zagotovilom, da si bomo upokojenci dali raje odsekati roko, kakor da bi kdaj še glasovali za ljudi, ki nas po izvolitvi tako brezmejno ponižujejo in prištevajo med fakinažo, ki ni vredna, da se ž njo spregovori vsaj beseda utehe.
Staroupokojenec.
f MUKEŠKU IHDDSTIUSKfl DRUŽBI 1
S Telefon 67
Ustanovljena 1906 Lastni kamnolomi
Telefon 67 g
Razlagova 7
PODRUŽNICA
mesečne obroke. Stalno velika zaloga spomenikov od najpreprostejše do najmodernejše oblike. Zahtevajte načrte in proračune.
š= Izdeluje vsakovrstne nagrobne jj| spomenike iz marmorja, granita,
= sijenita itd., nagrobne plošče in = okvirje, garniture za spalne in 3 jedilne sobe, obzidne plošče, mo- _____	__
= zaik in vsa v kamnoseško stroko	Konkurenčne	cene!
==■ spadajoča dela. Prodaja tudi na RSMfl535i£aiw	plačilni	pogoji!
milim   n         ..........................................................................
Ugodni 3
Ustanovljeno leta 1810
Ustanovljeno leta 1810
Veletrgovina z železnino
D.Raku$ch,Celje
★
Izdaja Društvo dri. upokojencev za Slovenijo, predstavnik dr. Kronvogel, Maribor. Odgovorni urednik Kopič Rado, Maribor. Tiska Mariborska tiskarna*
predstavnik Stanko Detela, ravnatelj, Maribor.
odstotek mladeničev, ki niso sposobni za vojaško službo. In Bosanci, ki so nekoč sloveli po svoji čvrstosti, so danes bolehni in šibki.
Mnoga zla in bolezni zatirajo naš narod. Najstrašneje pa grasirata tuberkuloza in alkohol- Letno umre v naši državi na jetiki po 40-000 do 50-000 ljudi, dočim v drugih državah kvečjemu po 10-000- Imamo polmilijonsko armado tuberkuloznih.
Drugo strašno zlo je alkoholizem. Za-pijemo tretjino proračuna, okrog štiri milijarde Din letno, 45.000 krčem je v naši državi, a samo 20.000 učiteljev. Pa koliko žrtev ima na vesti tudi nikotin. Saj smo v lanskem letu spustili v zrak 10 milijonov 191-789 kg tobaka v skupni vrednosti 1798 milijonov Din-
Bedna in slaba je prehrana našega naroda- Mi, država bogatih žitnic, nimamo kruha. Naš kruh pojedo izvozniki, a naš narod je otrobe in ponekod celo zmleto drevesno lubje in sirk.
Največji /lovenec in najbednejši ljudje.
ček 10.533'
Stanje vloženega denarja nad 300 milijonov dinarjev
Stanje vloženega denarja nad 1200 milijonov kron
(Gradska štedionica)
Ljubljana
Prešernova ulica
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. — Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občinski denar. — Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice