Ptuj, petek, 16. marca 2007 letnik LX • št. 21 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR (280 sit) Natisnjenih: ^ 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V Štajerski POMLADNO PRESENEČENJE _f Odkrijte svoj paket -pripravite vozilo na pomladi TEHNIČNI PREGLEDI DOMINKO Dominko d.o.o., Zadruini trg 8, 2251 Ptu¡ 02/788 11 75, 788 11 74, 788 11 68 PAR I NTERSRAR ™ Ponudba velja do 27.3.2007 oz. do prodaje zalog. i Mlada goveja rebra ali prsa i postrežno, različni dobavitelji, 1 kg IZJEMNA CEN¡ € 3,19 i* 764,45 SIT Sir [marska Gavda 45% m.m., postrežno, 1 kg BzjemñAceNi¡ € 4,49 i* 1.075,98 SIT Kajzerice pakirano, '^v^V Mlinotest, 10/1, 550 g redna cena € 0,96 134,20 SIT PETEK, 16.3.2007 ob 16.30 - praznovanje 2. rojstnega dne supermarketa Spar v Slov. Bistrici! VABLJENI! TRGOVINA. M0KTAZA •vodovod • centralna kurjava • plinske instalacije • kopalniška oprema _ • keramične ploščice d.o.o. L-. OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90 Nogomet • Lahko Simeunovič preseneti Beska? Stran 15 Tenis • 16-letni Rola zmagal med člani Stran 16 Foto: Martin Ozmec Doma in po svetu Aktualno Ptuj • Nadomestila le za komunalna stavbna zemljišča Stran 2 Po naših občinah Ptuj • Cas za nove Haloze • S Schen-(stare) rešitelje ptuj- genom konec Turi- skega turizma? stične cone?! Stran 3 Po naših občinah Ptuj • Vrtni odpad še prepovedano se-žigati na prostem Stran 5 Stran 9 Turistična cona HALOZE - ZAGORJE Podeželje Črna kronika Slovenija • Spet Ptuj • Kje je velike težave z elek- bil obtoženi ob tronskimi vlogami eksploziji? Stran 10 Stran 32 Kmetijstvo Ormož • Prašičja kuga trka na (slovenska) vrata Stran 11 Najcenejsi izdelek v Sloveniji smo preverili v programu GFK Leaflet Monitor (izvajalec GFK Gral Iteo) in je preverjeno cenejši od enakega izdelka, ki je bil od i.1 .'06 do 28.2.'07 objavljen v različnih akcijskih letakih. Ptuj • Delna razveljavitev mestnega odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Nadomestilo le za komunalno opremljena stavbna zemljišča Konec februarja je MO Ptuj prejela odločbo ustavnega sodišča o razveljavitvi 2. b člena odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v MO Ptuj, kolikor nalaga plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od nezazidanih stavbnih zemljišč, ki niso komunalno opremljena. V postopku za preizkus pobude in v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti (začelo ga je na pobudo Hermana Savca) je odločilo, da se omenjeni člen razveljavi. Po ustaljeni ustavno-sodni presoji so razlog plačevanja nadomestila lahko le komunalno opremljena stavbna zemljišča. Že v odločbi iz leta 2006 je ustavno sodišče poudarilo, da je zakonodajalec v četrtem odstavku 218. b člena zakona o graditvi objektov natančneje opredelil pogoj komunalne opremljenosti nezazidanih stavbnih zemljišč oziroma zemljiških parcel, za katere se plačuje nadomestilo. To pa so zemljišča oziroma parcele, prostorsko načrtovane z občinskim prostorskim planom, ki morajo imeti zagotovljen urejen dostop do javnega cestnega omrežja, zanje pa je možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, v kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav. Po 2. b členu odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča MO Ptuj Uvodnik pa je predvideno plačilo tudi nadomestil od zemljišč, ki niso komunalna opremljena, kar pa je v neskladju z določbo že omenjenega zakona. Nadomestilo preseglo katastrski dohodek Pobudnik za oceno ustavnosti in zakonitosti ptujskega odloka je navedel, da je lastnik zemljišč, ki so po prostorskem planu namenjena gradnjam in jih uporablja za kmetijsko dejavnosti. Zanje pa naj bi plačeval nerazumno visoko nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, za več kot desetkrat višje od davka na katastrski dohodek od teh zemljišč. Gre za nevzdržno finančno breme, ki naj bi ga sililo k prodaji zemljišč, MO Ptuj pa zanje naj Kdo bo koga prehitel? Pred dnevi mi je med vožnjo iz bele prestolnice napovedovalec nacionalnega radia v poročilih med drugimi novicami prijazno povedal, da se je senat ene od slovenskih fakultet odločil odstaviti dekana, češ, da škodi ugledu fakultete. Pa mu ni uspelo. Dekan je na začetku seje pobral šila in kopita. Seveda ne bi bil znan po pregovorni nenaklonjenosti javnim službam, h katerim prištevam tudi šolstvo, če ne bi takoj pomislil - ne na druge fakultete - ampak sem bil precej bolj skromen; v mislih sem začel premlevati osnovne šole na ptujskem. Da ne bo pomote, nisem sanjaril o obnovljenih in novozgrajenih šolskih stavbah in svetlih učilnicah, ampak so mi zlobne misli uhajale bolj k tistemu, kar se o hramih učenosti v bližnji in daljni okolici sliši na ulici, v trgovini, pri frizerju ali na popoldanski kavi. Spet kdo poreče: eno samo natolcevanje in nič drugega. Pa naj vseeno zapišem, da ni vse zlato, kar se sveti in da so nekatere šole v času ocenjevanja delovne uspešnosti ravnateljev kot ekonom lonci - polne pritiska. Marsikaj razumem, ne morem pa razumeti, kako je lahko nekdo prepričan, da je najboljši in seveda prepričan pričakuje, da bodo tako mislili tudi drugi, recimo podrejeni. Slišim, da se kar nekaj ravnateljev na ptujskem ukvarja s takšnimi ali drugačnimi problemi, alipa se z njimi ukvarjajo drugi, pa »nikome ništa«. V trenutku, ko so učitelji in, o groza, morda kje tudi starši dali vedeti, da bi lahko na njihovi šoli bilo še kaj bolje in to pričakujejo od ravnatelja, pa se začne v šolah direndaj. Ampak o tem skoraj nič ne vemo, saj so učitelji raje tiho, tiho so tudi starši, vsaj dokler njihov naraščaj guli šolske klopi. Če si preglasen kot učitelj, lahko kaj hitro končaš v kakšnem varstvu vo-začev ali guliš epruvete v šolskem laboratoriju, čepa si glasen kot starš, pa... Čakam dan, ko bomo v našem časopisu lahko zapisali, da je kateri od ravnateljev prehitel svet zavoda. Zmago Šalamun Foto: Črtomir Goznik Po odločbi ustavnega sodišča se za nezazidana komunalno ne-opremljena stavbna zemljišča nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ne plačuje. V MO Ptuj pravijo, da bo zaradi tega proračunski izpad minimalen, ker so že v prejšnjih letih sledili "pritožbam" zavezancev ... bi ponudila sprejemljive cene, temveč "oderuško". Za območje, na katerem naj bi bila sporna zemljišča, pa tudi ni sprejet izvedbeni prostorski akt, ker naj bi MO Ptuj menila, da ni potreben. V MO Ptuj so odgovorili, da so v postopku sprejemanja prostorskega plana vsem prizadetim lastnikom Sedem (ne)pomembnih dni Spet Balkan ÉZÉ Minuli teden je bil spet nabit z »balkanskimi« temami. Začelo se je v Bruslju, kjer so (po slovenski uradni interpretaciji) Hrvati zavedli del (najbolj) vplivnih Evropejcev, končalo pa se je na Dunaju s srbskim odločnim odbijanjem najnovejšega mednarodnega predloga za reševanje kosovske krize ... Kot se za »balkanske« teme spodobi, je seveda tudi tokratno dogajanje potekalo »specifično«, z nepričakovanimi potezami in očitnimi nasprotovanji in napetostmi. V Bruslju sta kar dva visoka evropska funkcionarja različnih političnih barv (predsednik evropskega parlamenta Hans Gert Pottering in evropski poslanec, zadolžen za spremljanje hrvaške poti v Unijo, Hannes Svoboda) predlagala mednarodno arbitražo za urejanje hrvaško-slovenskega obmejnega spora. Ne glede na vsa poznejša dodatna pojasnila slovenske strani (zlasti premiera Janeza Janše), se ni moč izogniti vtisu, da je Hrvaška uspela prepričati (vplivni) del Evrope v svoj model urejanja odprtih vprašanj s Slovenijo. To pa seveda pomeni, da je uspela preigrati Slovenijo, ki se je tako rekoč še nedavne (predvsem z izjavami svojega zu- zemljišč zagotovili možnost sodelovanja, prostorski plan je tudi podlaga za izdajo odločb o plačilu nadomestil. Predkupno pravico pa je uveljavljala na podlagi zakona o javnih financah in uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin, vrednost zemljišč so ocenjevali usposobljeni cenilci, zato ponujena cena naj ne bi bila oderuška. Sledili pritožbam zavezancev "MO Ptuj je v prejšnjih letih sledila pritožbam zavezancev in odločitvam ministrstva v njihovo prid, zato teh zemljišč pri pripravi plana prihodkov za leto 2007 in 2008 v pretežni meri nismo upoštevali, zato bo tudi razlika med predvidenimi in dejanskimi prihodki relativno nizka. Odstopanja bodo predvsem pri nezazidanih stavbnih zemljiščih znotraj prve cone, v MO Ptuj je to predvsem območje Rabelčje vasi, za katerega je v pripravi lokacijski načrt (okrog tri tisoč evrov), na drugih območjih pa gre le za manjše parcele. Ocenjena realizacija za leto 2006 naj bi znašala 206.514 tisoč evrov, v letu 2007 pa 205.738 evrov, kjer pa je že upoštevan 5-od-stotni dvig vrednosti plačil, sprejet decembra lani," je na vprašanje o morebitnih manjših prihodkih zaradi odločbe ustavnega sodišča o razveljavitvi 2. b člena odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki se nanaša na stavbna zemljišča, ki niso komunalno opremljena, je povedal direktor uprave občine Ptuj mag. Stanko Glažar. MG nanjega ministra dr. Rupla) kar na veliko sklicevala na svojo »evropsko pozicijo« in nekakšno prednost, ki naj bi iz tega izhajala tudi pri reševanju vseh medsosedskih problemov. Hrvati se trenutno počutijo kot »zmagovalci«, ne glede na slovensko (samoprepričeva-nje), da so pri nekaterih iz Evrope pač uspeli, ker so jih informirali in prepričevali »enostransko« in samo s tistimi dejstvi, ki so v prid njim. Tudi, če sprejemajo to tezo, ostaja nerazjasnjeno (in nepojasnjeno) zelo pomembno vprašanje, ali je v zvezi s tem Slovenija (doslej) znotraj Evropske unije in njenih inštitucij storila vse (in dovolj), da bi bili vsi relevantni dejavniki celovito seznanjeni z njenimi stališči in »nenavadnim ravnanjem« Hrvaške, na kar zdaj tako poudarjeno opozarja. Kakšna je komunikacija in kakšni so odnosi znotraj EU, če mora (enakopravna) članica kar tako (ne da bi imela pred tem možnost povedati svoje mnenje) poslušati nekakšna navodila, kaj ji je storiti v bilateralnih odnosih z državami-nečlanicami? Se evropski organi in posamezniki obnašajo arogantno do Slovenije, ali pa je odpovedala slovenska diplomacija v Evropi? Vsekakor pa je najslabše, da vse vladajoče slovenske ekipe kar naprej ustvarjajo nekakšen vtis, kot da bi se Slovenija bala mednarodne arbitraže. Zakaj? Enoten nastop (drugače zelo nasprotujočih ali vodilnih srbskih voditeljev) Borisa Tadica (predsednika republike), Vojislava Koštunice (dosedanjega premiera) in Vuka Draškovica (dosedanjega zunanjega ministra) na zaključnih pogajanjih o prihodnji ureditvi Kosova na Dunaju ponovno potrjuje, da se v Srbiji še vedno ni zgodilo nič prelomnega v pogledih na to »zibelko srbstva« in na večno grozeči »sod smodnika«. Vsi trije so v zaključnih izjavah pravzaprav samo tekmovali med seboj. Kategorično je odbil predlog glavnega pogajalca Združenih narodov in kdo bo bolj nekdanjega finskega premiera Martija Ahtissarija, po katerem se Srbiji jemlje suverenost nad Koso-vim, zagotavlja izjemna zaščita Srbom na Kosovu in praktično daje neodvisnost Albancem, čeprav se to v pripravljeni pogodbi izrecno ne omenja. Srbski predsednik vlade Koštunica je izjavil, da je lahko edina rešitev za Kosovo »resnična avtonomija« v okviru Srbije. Koštunica misli, da Ahtissarijev predlog z mnogimi določili neposredno krši suverenost in teritorialno integriteto Srbije, da spreminja njene mednarodne meje, kar je »popolnoma protipravno in nelegitimno«. Če bi Združeni narodi sprejeli takšno odločitev, bi bil ta najbolj nevaren presedan v celotni zgodovini Združenih narodov«. Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja je takratni srbski predsednik Slobodan Miloševic javno grozil, da se bo Srbija za »svoje« Kosovo bojevala z vsemi sredstvi, tudi z vojno - in te svoje grožnje tudi uresničil. Zdajšnji srbski predsednik sicer izjavlja, da Srbija svoje pravice do Kosova ne bo branila z vojsko, vendar poudarja, da je Ahtissarijev predlog za Beograd nesprejemljiv. Na Kosovu živi 2 milijona ljudi: 88 odstotkov Albancev in 7 odstotkov Srbov. Zunanji minister Vuk Draškovič misli, da lahko zdaj predvidena rešitev za Kosovo ogrozi sedanje razpoloženje v Srbiji, ki je naklonjeno približevanju EU. Ponižana Srbija, ki bi ji bil odvzet del njenega ozemlja, ne more biti temelj evroopozicije Balkana«. Vuk Draškovic poudarja, da se namesto »evropopozi-cije Balkana« zelo lahko zgodi »kosovizacija Evrope«. Najnovejše reakcije prevladujočih srbskih politikov vsekakor potrjujejo, da Srbija glede Kosova še vedno ni razčistila sama s seboj. Kakorkoli izgleda vse nerealno (in črno), bi morda vztrajanje vodilnih svetovnih akterjev pri ponujenem Ahtissarijevem predlogu po svoje pomenilo največjo pomoč Srbiji, ki se glede tega očitno sama še dolgo ne bo znala odločiti. Počasi čedalje več ljudi v Srbiji vendarle ugotavlja, da postaja Kosovo čedalje bolj zaviralni element v siceršnji srbski politični in gospodarski stabilizaciji in napredku. Zelo pomembno je, kakšna bo končna odločitev Rusije v zvezi s Kosovom. Jak Koprivc Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik. si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (150 tolarjev) (za naročnike 0,50 EUR [150 tolarjev]), v petek 1,17 EUR [280 tolarjev]. Celoletna naročnina: 85,34 EUR [20.440 tolarjev], za tujino (samo v petek) 112,84 EUR [27.040 tolarjev]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ptuj • Zgodba ptujske (pokrajinske) turistične (ne)organiziranosti pred razpletom? Čas za nove (stare) rešitelje ptujskega turizma? Ptujski mestni svetniki se bodo 19. marca (končno) spopadli tudi s poslovanjem LTO Ptuj in njeno prihodnostjo. Svojega deleža krivde se ne bodo mogli otresti, da se v zadnjih treh letih niso uspeli lotiti te razprave in jo doreči s takšnimi ali drugačnimi posledicami. Tokrat bodo imeli tudi priložnost, da javnosti končno povedo, kaj je ostalo še nerešenega od prvega modela vzorčne organiziranosti turizma na lokalni ravni (GIZ-a Poetovia Vivat), ki naj bi se mu na pogorišče sedaj pridružila tudi LTO. Aleksander Dolenc, direktor LTO, je odstopno izjavo s te funkcije podal že decembra, a je svet zavoda takrat ni sprejel, ker je bilo potrebno v takšni ali drugačni obliki "od-delati" kurentovanje 2007, za katerega pa je potem glavno skrb prevzel novoustanovljeni Konzorcij kurent v sestavi treh: MO Ptuj, Perutnine Ptuj in Term Ptuj. Po razpravi na mestnem svetu pa je Dolenc odločen nepreklicno odstopiti, ker se ne želi več ukvarjati s "politiko", temveč konkretnimi turističnimi projekti, ki nastajajo na območju turistične destinacije med Ormožem, Slovenskimi goricami, Halozami do Rogatca. To je skupna pokrajina, na območju katere bi morali razvijati skupne turistične projekte in ki jo mora stoodstotno videti tudi Konzorcij kurent, ki svojih namer še ni predstavil, razen, da je uspešno, tako je vsaj najavil in tako kažejo tudi ocene, izvedel kurentovanje 2007. Ptuj je magnet, a ni dovolj močan magnet, zato je potrebno graditi vzporedne turistične produkte, da bodo gostje prihajali in v mestu in okolici ostali nekaj dni. Prepričan je, da bo do leta 2010 Ptuj že lepo turistično razvit, da bo dobil nekaj tematskih družinskih parkov, muzejev, da bo svojo ponudbo razvilo jezero, da bo zaživela grajska žitnica, ki s svojimi 4000 m2 atraktivne površine vse predolgo sameva. Za turistično pravljico Ptuja so odgovorni vsi, politika, gospodarstvo, zasebni sektor, civilni sektor, v okviru katerega ima turistično društvo posebno mesto za ustvarjanje turizmu prijaznih razmer, da se bo čim več občanov poosebilo s tem razvojem. Ni belega, ni modrega prospekta V tem trenutku je v ptujskem turizmu tako, da se nihče ne ukvarja z razvojem turističnih produktov. LTO Ptuj vegetira že od lanskega polletja, TIC je odprt le od 9. do 16. ure dnevno, nove prostore je mesto lani odprlo z velikim pompom. S promocijskim materialom so na psu, ni belega, ni modrega prospekta, zato se bo potrebno čim prej odločiti, kako najprej v turistični organiziranosti (povezanosti) Ptuja, se dogovoriti, kdo bo kaj delal in za kaj sprejemal odgovornosti. Dolenc je prepričan o skupni krivdi za stanje v LTO, začenši pri zaposlenih, svetu zavoda z nekaterimi odločitvami, MO Ptuj, zasebnem sektorju, ki v letu 2005 ni videl priložnosti za vstop, ko je bil zavod še kolikor toliko zdrav, ko je znašala izguba 65 tisoč evrov, do danes je narasla na 140 tisoč evrov. Nepojmljivo je tudi, da je malo Mozirje za svojo pustno prireditev (za razvoj in promocijo) uspelo pridobiti nepovratnih 300 tisoč evrov, mnogo večjemu Ptuju in z daljšo tradicijo ter največjo pustno prireditvijo v Sloveniji pa ne. Bo Konzorcij sprejel ponujeni izziv? Zavod predlaga, da bi novoustanovljeni Konzorcij kurent prevzel sanacijo zavoda, ker obstajajo možnosti za odpis nekaterih terjatev, pri Saza-su tudi do 50 tisoč evrov, ker razpolagajo z določenim znanjem, neporabljenih je še 23 milijonov tolarjev, ki so jih pridobili za razvoj turistične destinacije, če zavoda ne bo več, jih ne bo mogoče porabiti, prav tako čakajo na izzid prijave za pridobitev sredstev na norveškem skladu in Inter-regu. Že v letu 2005 so zgodbo nastavili bolj v smer razvoja novih turističnih produktov in pridobivanja turistov, na občini pa je bil glavni moto njihovega delovanja v organizaciji prireditev in kurento-vanja kot osrednje prireditve. Kurentovanje traja enajst dni, leto jih ima še 355, ko se mora prav tako mora nekaj dogajati. Konzorciju kurent je letos uspelo v kratkem času zbrati potrebnih 160 oziroma 200 tisoč evrov sponzorskih sredstev za kurentovanje, vprašanje je zato toliko bolj umestno, zakaj se taisti ljudje niso za te namene angažirali že v prejšnjih letih, saj so bili že takrat sestavni del ptujske turistične zgodbe, v LTO pa jim je po velikih mukah uspelo zbrati za kurentovanje do največ 70 tisoč evrov in zakaj se v tem prostoru ni mogoče uspešno povezovati v okviru projektov, ki vodijo v uspešne zgodbe. MO Ptuj bo tudi v bodoče morali dodajati svoj delež za kurentovanje, glede na ceno enega, ki dosega 300 tisoč ev-rov, bo njen vložek moral biti najmanj 20-odstoten. Vprašanje je tudi, če je potrebno LTO ukiniti »samo« zaradi tega, ker ima največja prireditev minus, ki pa je z delitvijo na javni in komercialni del lahko uspešna, za to so se zavzemali že v prejšnjih letih, a zziva ni nihče sprejel oziroma potrdil, drugo delovanje (destinacija, promocija, TIC, razpisi, manjše prireditve in podobno) pa ne prinaša izgube. Predsedniku sveta Zavoda LTO Ptuj Francu Mlakarju je po hudih mukah, trajalo je skoraj dve leti, delno uspelo sestaviti svet zavoda iz ljudi, ključnih nosilcev turistične operative, ker je bil prepričan, da je s samo tako zastavljenim svetom možno povezovalno in uspešno delovati v ptujskem turizmu. A se je uštel, LTO ni postal "naš" zavod, zato si je po 14 letih umetnega delovanja ptujske turistične organizacije potrebno povedati resnico, prekiniti delovanje LTO, da se prostor sprosti za neko drugo organizacijo, ki bo temeljila na zdravih povezavah. Če turistični subjekti niso bili zain- teresirani, »njihova« interesna skupnost mora ugasniti še preden zabrede v še večje težave. Zdaj imajo priložnost tisti, ki "vedo", kaj v turizmu na Ptuju ni prav, je še povedal Mlakar. LTO za Ptuj korak nazaj? »Glede zapletov okrog LTO lahko povem, da v Mestni hiši nismo kaj preveč srečni, ko dobivamo s strani naših javnih zavodov tovrstna letna poročila. Še zlasti me kot župana prizadenejo takšni dogodki, če vemo, da smo na Ptuju bili med prvimi, ki smo poskušali razumeti turizem kot kompleksno gospodarsko panogo. Ustanovitev GIZ Poetovio Vivat je bila po moji oceni na teoretični ravni dobra odločitev. Žal pa je večina takratnih podpisnikov pogodbe v glavnem pričakovala lastne koristi brez lastnih vložkov. Naslednji korak, ki je botroval k ustanavljanju lokalnih turističnih organizacij, je morda bil dober za manjše lokalne skupnosti, ki do tistega trenutka niso imeli nobenih pravih oseb za pospeševanje turizma. Za tako bogate turistične destinacije, kot je Spodnje Podravje s Ptujem kot kulturnim spomenikom, pa je ustanovitev lokalne turistične organizacije v primerjavi s predhodno obliko gospodarskega interesnega združenja zagotovo korak nazaj. Poslovna poročila in revidirani poslovni rezultati LTO Ptuj nam to dejstvo tudi potrjujejo. K temu ni kaj dodati. Letošnja izvedba kurentovanja znotraj Konzorcija kurent je jasno pokazala, da so ptujske turistične prireditve dosegle že takšen nivo (po kakovostnih, finančnih, kadrovskih in drugih zahtevah), da jo z organizacijsko in ka- »M drovsko zasedbo znotraj LTO ni mogoče izpeljati. Še huje je, če pomislimo, da bi s takšno organizacijsko in kadrovsko obliko morali v prihodnje vse to še kakovostno nadgrajevati. Smisel ukvarjanja s turizmom vendarle mora biti v socialnoekonomski učinkovitosti. Turizem ni in ne more biti zgolj javna gospodarska služba. Sedanja neugodna finančna in kadrovska situacija v LTO na Ptuju nas preprosto sili v iskanje drugačnih rešitev. MO Ptuj bo v prihodnjih dneh in mesecih zagotovo poiskala smiselno organizacijsko in kadrovsko obliko znotraj Konzorcija kurent. Vsekakor bo potrebno ustanoviti skupno pravno osebo, v kateri bomo ustanovitelji natančno definirali vse naše vsebinske, kadrovske in finančne obveznosti. K tej pravni organizaciji bodo kot pogodbene partnerice pozvane tudi druge pravne osebe v občini. Kdo in na kakšen način bo pripravljen sodelovati, bo pokazal odziv na javni poziv, ki ga bomo objavili v medijih. Ob tej novo ustanovljeni pravni osebi bomo ustanovitelji tudi znotraj naših ustanov in podjetij imenovali konkretne sodelavce, ki bodo preko delovnih zadolžitev sodelovali z zaposlenimi pri posameznih konkretnih projektih. Dokončna usoda LTO še ni znana, o njej bodo odločali na mestnem svetu MO Ptuj na prihodnjih sejah," pa je pred sejo mestnega sveta o razmerah v LTO in možnih izhodih povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan. Špeha za glodanje je dovolj, saj se je nabiral najmanj zadnja tri leta, ko se ni našel čas za razpravo in morebitne drugačne poteze. Zdaj je izziv - pogorišče. Peter Vesenjak, Hosting (oče slovenske turistične organiziranosti na lokalni ravni) o razmerah v LTO Ptuj: "Mislim, da analiza poslovanja LTO pravilno ugotavlja, da je bil glavni problem zadnjega leta in pol v tem, da seje zavod preveč ukvarjal z eno samo prireditvijo, znotraj te pa tudi z nekaterimi nepotrebnimi stvarmi. Sanacijski program oziroma predvidena reorganizacija pa ni dobro postavljen iz enega samega razloga, ker jasno in nedvoumno ne ločuje tistega, kar je v javnem in skupnem interesu v okviru ene take organizacije na eni strani, od komercialnega na drugi oziroma tistega, kar je v interesu posameznega gospodarskega subjekta. Poenostavljeno povedano, premalo je jasno definirano, kaj bo financiral eden, kaj pa drugi sektor v okviru tegajavno-zasebnegapartnerstva." Apače • Informativno srečanje slovenskih delavcev v Avstriji Protestni shod bo v Ljubljani V Avstriji bi naj bilo zaposlenih med 15 in 17 tisoč slovenskih delavcev. Delavci, zaposleni v Avstriji, se zavzemajo, da bi jih država Slovenija izvzela iz obdavčitve, tako kot je to bilo urejeno pred 1. januarjem 2005. Po veljavni zakonodaji so namreč dolžni oddati davčno napoved, v nasprotnem primeru jim grozi kazen. Zahtevajo tudi, da se vsi postopki zoper njih, ki jih vodi davčni urad, ustavijo. Lani spomladi so ustanovili tudi civilno iniciativo, ki jo vodi Dušan Cvetko iz Apač, ki pravi, da so v desetih mesecih na državne institucije naslovili več kot 60 pisem, v katerih so opozorili na navedeno problematiko. Pripravili so tudi tri velike shode in podali pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti Zakona o dohodnini. V soboto, 10. marca, se je v športni dvorani v Apačah zbralo preko dva tisoč slovenskih delavcev, zaposlenih v Republiki Avstriji. Vodja civilne iniciative Dušan Cvetko je zbranim podal poročilo o delu odbora v letu 2006 in v letošnjem letu. Med drugim je povedal, da so se v zadnjih desetih mesecih obrnili na vse državne institucije in tudi politike, izvedli so tri akcije državne nepokorščine in od ustavnega sodišča junija lani zahtevali presojo davčnega zakona po hitrem postopku, vendar je sodišče njihovo prošnjo zavrnilo in se odločilo, da bo zadevo presojalo v rednem postopku. Cvetko je še povedal, da se zavzema za strpno reševanje zapleta in poudaril, da še pravna sredstva niso izčrpana. Vsak pa se mora tudi sam odločiti, ali bo oddal dohodninsko napoved, saj bo tudi sam nosil posledice takšnega početja. Zakon velja in zagrožena kazen znaša od 400 do 1400 evrov. Tistim, ki niso oddali napovedi, pa jim Cvetko svetuje, da če so vabljeni na razgovor na davčni urad, da se ga udeležijo. Cvetko je povedal, da so se obrnili na vse politične stranke v Sloveniji, vendar ni bilo odziva, poslanci SNS so postavili poslansko vprašanje, na katero je odgovoril zunanji minister Dimitrij Rupel, saj finančnega ministra Andreja Bajuka ni bilo na seji. Zbrani na sobotnem shodu pravijo, da bodo k sodelovanju poskušali pritegniti še več pravnih strokovnjakov. Zastopa jih odvetniška pisarna Čeferin, povezani pa so tudi z vrhunskima davčnima strokovnjakoma, katerih imen še ne želijo izdati, za pomoč pa so zaprosili tudi strokovnjake iz EU. Napovedali so tudi da bodo svoje težave v pismih predstavili predsedniku Evropske komisije, nemški kanclerki kot predsedujoči EU, evropskemu varuhu človekovih pravic in evropski komisiji za ekonomsko politiko. Zakon o dohodnini je za njih diskriminatoren, saj zaposleni v Avstriji pravijo, da so si delo po propadu slovenskih podjetij v Avstriji poiskali sami in tako pomagali državi Slovenija. Ta pa sedaj od njih zahteva plačilo od 100 do 4000 evrov davka, kar za nekatere pomeni četrtino letnega zaslužka. Zato zahtevajo spremembo davčnega zakona in ustavitev vse postopkov, ki jih vodijo v Sloveniji, proti Na shodu se je zbralo preko 2000 slovenskih delavcev, zaposlenih v Avstriji. njim. Na zboru v Apačah so sklenili, da jim mora vlada to pisno zagotoviti do 15. aprila, v nasprotnem primeru bodo 17. maja pred slovenskim parlamentom organizirali enega največjih protestnih shodov v Sloveniji. Na sobotnem zboru smo slišali tudi podatek, da je na murskosoboškem območju lani napoved oddalo 271 re-zidentov. Od teh je bilo 84 takšnih, ki jim ni bilo treba dohodnine doplačati, 86 jih je plačalo manj kot 350 evrov, 34 pa jih je moralo plačati okrog 800 do 1.300 evrov. Po podatkih DURS naj bi dohodninsko napoved do konca februarja za leto 2005 oddalo le 906 rezidentov Slovenije, ki so dohodke prejemali v Avstriji. Udeleženci pa na sobotnem shodu nikar niso mogli skriti razočaranja, da se vabilom zaradi službene zadržanosti ni odzval noben predstavnik države. Predsednik vlade Janez Janša in Andrej Šircelj sta se zaradi drugih obveznosti opravičila. Lanskega zborovanja v Apačah se je udeležil direktor davčne uprave Ivan Simič, letos ga ni bilo. Zmago Šalamun Hajdina • Dobrodelni kulturni večer za pogumno Mojco Sagadin Večer, da bi bili vsi srečni Na pobudo ljubiteljske slikarke Cecilije Bernjak in v izvedbi KPD Stane Petrovič Hajdina je bila minulo soboto na Hajdini še ena dobro obiskana dobrodelna kulturna prireditev, na kateri so zbirali sredstva za Mojco Sagadin in njeno zdravljenje v Ameriki. Ob tej priložnosti je slikarka Bernjakova na ogled postavila kar nekaj svojih všečnih likovnih del, izkupiček od prodaje pa v celoti podarila Mojci Sagadin in njeni družini. Sicer pa je Bernjakova po novem Hajdinčanka, šele nekaj mesecev živi tam in pravi, da je vesela, da je prišla k pozitivnim ljudem, v okolje, ki jo zelo sprošča in ji dale energije za ustvarjanje. Tako kot za marsikaj v življenju se je tudi za projekt prodajne razstave odločila povsem Slikarka Cecilija Bernjak je pokazala, da je zelo srečna, da lahko pomaga Mojci na njeni poti zdravljenja mimogrede, saj je enostavno začutila, da mora dati slike v svet, z velikim veseljem pa želi pomagati pogumni Mojci in njeni družini. Na prireditvi je še dejala, da si je zaželela tak kulturni večer, na katerem bi bili vsi srečni in to ji je tudi uspelo. Slikarko in prav vse, ki so kakorkoli pomagali pri dobrodelni prireditvi, pa je nagovoril tudi hajdinski župan Radoslav Simonič, ki je ob tej priložnosti Mojci znova zaželel uspešno zdravljenje z željo, da bi uspešno prebrodila vse skozi življenje. Malo presenetljiv in hkrati čudovit pa je bil kratek nagovor Mojčinega očeta Ivana, ki je dejal, da pri njih bolezen traja že 12 let, pa vendar jih ni strah, saj se zavedajo, da imajo okrog sebe veliko prijateljev, ki jih spodbujajo in podarjajo tople besede. Za vse to so Sagadinovi še kako hvaležni, saj Mojci želijo zares najboljše, da bi ozdravela. Prav vsak evro pa gre za njeno zdravljenje v Ameriki, ki je že čisto blizu, le še na dober glas iz Ljubljane čakajo ta teden, je dodal oče Ivan. Mladi hajdinski kulturniki Sanja in Anja Muršec, Leja To-polovec, Urška in Rok Štum-berger, Katja Markež in Seba-stijan Dobnik so poskrbeli za prijeten program, nastopile so tudi hajdinske ljudske pevke, harmonikar Timi Sitar in mlada pevka Sanela Ožinger - Sany iz Zavrča, bili pa so tudi taki, ki so dodali svoj sponzorski prispevek. In kot je ob koncu dejala Sanja Mur-šec, vsak je podaril delček sebe, za lepšo in svetlejšo prihodnost Mojce Sagadin. TM Od tod in tam Videm • Razstava ročnih izdelkov V videmski kulturni Drvarnici je bila minuli teden na ogled zanimiva razstava unikatnih ročnih del skupine Zankice. Gre za povsem prostovoljno skupino 20 članic, ki so se začele družiti pred desetimi leti in že leta 1998pripravile svojo prvo razstavo. Tokrat so v prostorih Drvarnice postavile na ogled najrazličnejše ročne izdelke; kvač-kane in našite prte, pletene izdelke, vizitke, zanimiv nakit in veliko vrst drugih okraskov. Neuradna voditeljica skupine Marta Milošič, ki skrbi za redne razstave članic, pravi, da so izdelki v prvi vrsti namenjeni ogledu, sicer pa je možno kakšnega tudi kupiti. Članice skupine Zankice se dobivajo enkrat tedensko v prostorih domače OŠ, njihova srečanja pa so namenjena izmenjavi izkušenj in vzorcev, klepetu, izdelavi unikatov ter reševanju težav, povezanih z ročnim delom. SM Ptujska Gora • Ljudske pevke Ljudske pevke s Ptujske Gore smo imele predstavitev CD-ja in Kasete. Ta projekt smo izvedle letos s pomočjo do-natorjev, katerim se iskreno zahvaljujemo. Predstavitev te naše prve zgoščenke so nam s pesmijo popestrili še: Ljudski pevci Prešmentani Faloti iz Stoperc, Rožmarin Dolena, Ljudske pevke iz Makol, Ljudske pevke iz Sesterž KUD Majšperk in Ljudske pevke iz Stoperc. Našo skupino vodi Adela Pulko, prepevajo pa še:Marica Dajnko, Pavlika Lampret, Angela Medved, Cvetka Lešnik in Angela Unuk. Čeprav prepevamo le nekaj let, nam je z veliko truda uspelo. Pevke nastopamo na občinskih prireditvah in kamor nas povabijo tudi izven občine. Prepevamo stare ljudske pesmi, po izročilu babic v upanju, da se ohranijo za mlajše rodove. Ker nas pesem veseli in združuje, jo bomo ohranjale, dokler nam bo zdravje dopuščalo. Ljudske pevke s Ptujske Gore letale • Zlata poroka Zakonca Matija in Veronika Plajnšek sta minulo soboto praznovala 50-letnico poroke. Svoj prvi da sta izrekla 2. marca 1957 v Žetalah, od koder sta tudi oba doma. Skupni dom sta si ustvarila v naselju Kočice 54, v zakonu pa so se jima rodili trije otroci; dva sinova in hči, danes pa ju razveseljuje šest vnukov in vnukinj. Matija je kruh za svojo družino služil v tujini v Nemčiji, od koder se je vrnil šele v jeseni življenja, ko je dočakal upokojitev. Žena Veronika pa je ves čas skrbela za družino in veliko kmetijo; dela na 15 hektarjih zemlje ni nikoli zmanjkalo; še preveč ga je bilo. Obred zlate poroke je na sobotni popoldan v prostorih občine najprej opravil župan Anton Butolen, kije zlatopo-ročencem izročil posebno priznanje občine in praktično darilo, po zdravici pa sta se zakonca s svati in številno družbo odpravila še v domačo cerkev. Foto: SM Foto: ZS Foto: SM Foto: TM Ptuj • Mestni svetniki sprašujejo Zeleni vrtni odpad bo še naprej prepovedano sežigati "prosto" Svetniki ptujskega mestnega sveta so se že privadili temu, da večino vprašanj, pobud in predlogov zastavljajo pisno, le vprašanja, ki so po njihovem nujna, zastavljajo ustno. Milan Petek (SDS) se je zavzel za revizijo odloka o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb, zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju MO Ptuj, da bi pod določenimi pogoji, brez škode za okolje občanom, na podeželju bilo dovoljeno kurjenje na prostem, zlasti še v času rezanja brajd, drevja in okrasnega grmičevja. Trenutno veljavni odlok je po njegovi oceni krut, po njem namreč nihče, niti pod določenimi pogoji, brez škode za okolje, ne sme kuriti na prostem. Pod določenimi pogoji bi na prostem to lahko počeli, ker, če bi vsi te odpadke vozili na deponijo, bi jo že zdavnaj zapolnili. Milan Petek zato predlaga, da bi opravili revizijo odloka, tudi zato, ker ima informacije, da v sosednjih občinah tako krutega odloka nimajo. V ilustracijo je povedal, če na Grajenščaku nekdo zakuri na levi strani ceste plača kazen, na desni strani ceste pa takšno kurjenje ne podleže kazni. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je v kratkem komentarju Petkove pobude povedal, da je ptujski odlok posledica zakona, pobudo pa bo posredoval strokovnim službam v preučitev. Z odgovorom komunalne inšpektorice Majde Murko Petek po vsej verjetnosti ne bo zadovoljen. V odloku je prepoved sežiganja izključno komunalnih odpadkov zapisana v 38. členu. Med komunalne odpadke se uvrščajo odpadki, ki nastanejo v gospodinjstvu, papir, steklo, plastična in tetrapak embalaža, pločevinke, biološko razgradljivi in drugi odpadki. Foto: Črtomir Goznik Biološke razgradljive odpadke je potrebno kompostirati, sežiganje je dovoljeno le v sežigalnicah. Na Grajenščaku, na primer, je kurjenje na levi strani ceste kaznivo, na drugi strani ceste pa ne. Komunalni odpadki sodijo v sežigalnico Med biološko razgradljive odpadke, ki so po svojem izboru komunalni odpadki, sodi tudi zeleni vrtni odpad, med katerega pa se štejejo odpadki rastlinskega izvora iz vrtov in parkov (odpadne veje, trava, listje), ki pa ga je potrebno po pravilniku o predelavi biološko razgradljivih odpadkov kompostirati. Iz tega izhaja, da je način ravnanja s tovrstnimi odpadki določen že z republiškim predpisom, vsaka druga oblika ravnanja, ki bi jo zapisali v občinski odlok, bi avtomatično pomenila nezakonitost oziroma neskladnost lokalne z republiško zakonodajo. Poleg tega je potrebno vedeti, da je sežiganje komunalnih odpadkov dovoljeno le v sežigalnici. Komunalna inšpektorica tudi opozarja, da pa se prepoved sežiganja po občinskem predpisu ne nanaša na odpadke kmetijske proizvodnje, obrezovanje trte v vinogradih, drevja v drevesnicah, čiščenja gozdov, travišč in podobno. Če bi iz kakršnihkoli razlogov izpadla odločba o prepovedi sežiganja komunalnih odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvu in na podlagi tega nadzor, bi se lahko ponovilo obdobje izpred nekaj let, ko so občani vsakodnevno prijavljali in opozarjali na za-dimljenost mesta in okolice, saj so komunalne odpadke tako rekoč sežigali pri skoraj vsaki individualni hiši. Prav lahko pa bi se tudi zgodilo, da bi pod krinko komunalnih odpadkov ljudje sežigali tudi druge odpadke. Zadrego ljudi, tudi tistih, ki imajo veliko drevja okrog individualnih hiš in niso kmetijski proizvajalci, pa bi lahko Čisto mesto Ptuj "rešilo" z enkratnim odvozom teh odpad- kov v spomladanskem času. Tovrstno pobudo bi lahko mestni svet sprejel že na seji, ki bo 19. marca. Svetnik SNS Miroslav Le-tonja je predlagal, da bi pri mestnem svetu imenovali tudi odbor za lokalno samoupravo. Prepričan je, da takšen odbor MO Ptuj potrebuje že zaradi sprejema drugostopenjske lokalne samouprave. Njegovo področje dela bi bilo spremljanje novitet lokalne samouprave, koordinacija med občino in četrtmi ter ugotavljanje uspešnosti občine pri črpanju evropskih sredstev. Odbor za lokalno samoupravo bi s svojimi sklepi lahko veliko prispeval pri kvalitetnejših odločitvah mestnega sveta, je še prepričan Letonja. V odgovoru je mag. Janez Merc, vodja oddelka za splošne dejavnosti MO Ptuj, zapisal, da se v pripravi spremembe statuta in poslovnika mestnega sveta, Spodnja Hajdina • Pločnik do poletja Štiriinosemdeset Sporazum o sofinanciranju ureditve je občina Hajdina podpisala maja leta 2006, tripartitna pogodba med naročnikom (DRSC), sofinan-cerjem (občina Hajdina) in izvajalcem del (Cestno podjetja Ptuj) pa je bila podpisana 18. septembra 2006. Celo- tna investicija naj bi znašala blizu 84 milijonov tolarjev, od tega je sofinancerski delež občine Hajdine nekaj nad 25 milijonov tolarjev, preostanek 58,4 milijona je prispevek DRSC. Pred začetkom gradnje sta bila 12. junija lani izvršena terenska obravnava in sestanek v prostorih občine Hajdina, kjer so sprejeli nekatere rešitve, potrebne za nemoteno izvedbo gradnje, ker je bilo potrebno doreči vrsto podrobnosti, ki v prvotnem projektu niso bile zajete. Za potek gradnje pločnika na Spodnji Hajdini se je na četrti v katerih bodo morali zajeti nekatere zakonske spremembe, obenem pa je to tudi priložnost za dopolnitev v tistih delih, kjer bi lahko prispevali k povečani učinkovitosti dela mestnega sveta in njegovih delovnih teles. Del vsebine iz Letonjeve pobude že vključuje pri svojem delu odbor za splošne zadeve, zato bi bilo smotrno tudi že v samem nazivu tega odbora zapisati, da gre za odbor za splošne zadeve in lokalno samoupravo. Spremljanje uspešnosti MO Ptuj pri črpanju evropskih sredstev pa naj bi bila po mnenju oddelka za splošne zadeve pristojnost odbora za finance, pa tudi odborov za infrastrukturo in za družbene dejavnosti. Dodatni tržni prostori na ulicah in trgih Peter Pribožič (N.Si) pa je podal pobudo za ureditev prodaje pridelkov in izdelkov iz kmetij na stojnicah v mestu izven območja tržnice ob posebnih prireditvah. Minja Vučinič iz oddelka za gospodarstvo MO Ptuj odgovarja, da je oddelek že večkrat posredoval vprašanja v zvezi s prodajo na stojnicah ministrstvu za gospodarstvo, ki je pristojno za področje trgovine. Na ministrstvu zagotavljajo, da je prenova pravilnika o minimalnih tehničnih in drugih pogojih, ki se nanašajo na prodajne objekte za opravljanje trgovinske dejavnosti in pogojih za prodajo blaga zunaj prodajaln nujna, da bodo veseli vseh konkretnih pobud in predlogov. Ugotovitev Petra Pribožiča v obrazložitvi njegove pobude, da omenjeni pravilnik predstavlja ome- jitev za prodajo kmetov na premičnih stojnicah, pa naj ne bi držala v celoti. Prodajo kmetov omejuje šesti člen pravilnika o obratih na področju živil živalskega izvora, ki pravi, da lahko kmetje prodajajo le na domu in tržnicah, vendar le živila rastlinskega izvora. Zakon o gostinstvu, ki je omejeval kmete z registrirano dopolnilno dejavnostjo, pa bo kmalu spremenjen. Omogočil bo, da bodo kmetje z registrirano dopolnilno dejavnostjo lahko prodajali izven svojih kmetij, doslej je ta zakon omejeval le slednje, ne pa tudi kmetov - pridelovalcev vina, ki pa jih omejuje zakon o vinu, ki pravi, da se lahko vino daje v promet končnemu potrošniku le originalno polnjeno. V oddelku za gospodarstvo MO Ptuj zato menijo, da sprejem odloka, povezanega z organizacijo prireditev, ni smiseln, ker bi bil sprejet v nasprotju z zakonom, ker ne more dovoljevati prodaje kmetom, saj jih omejujeta pravilnik o obratih na področju živil živalskega izvora in zakon o vinu. Problem pa bodo skušali rešitvi v upravi z opredelitvijo dodatnih prostorov, trgov in ulic v tržne namene, na katerih bodo tudi zagotovili pogoje za njihovo obratovanje. S tem bodo kmetom omogočili, da bodo lahko prodajali vse, kar se lahko prodaja na tržnici, ne pa tudi vina, ki ga lahko prodajajo le original polnjeno. Če pa ni originalno polnjeno, ga lahko končnemu potrošniku prodajajo le, če so po zakonu registrirani kot pridelovalci grozdja in vina, če ponujajo deželno vino PGO iz lastne pridelave grozdja in vina v svojem proizvodnem obratu, vpisanem v register. MG (v takšni dolžini je postavljen predvsem zaradi izvedbe financiranja), sama izgradnja pa je razdeljena v dve fazi. Direktor Cestnega podjetja Ptuj Ferdinand Veingerl je za Štajerski tednik povedal, da bo izgradnja končana najpozneje do letošnjega poletja. MG milijonov za pločnik Cestno podjetje Ptuj je konec lanskega leta začelo graditi pločnik na Spodnji Hajdini v dolžini nekaj več kot 900 metrov ob glavni cesti Hajdina-Ptuj in Hajdina-Gruškovje. redni seji občine Hajdina zanimal tudi svetnik SDS Franc Krajnc, ki je tudi želel izvedeti, ali je za dokončanje izgradnje pločnika postavljen tudi rok za dokončanje. Ta je določen v tretjem členu tri-partitne pogodbe, znaša pa 360 dni po sklenitvi pogodbe Foto: Črtomir Goznik Ptuj • Sedemdeset srečnih let zakoncev Mojzer Kljub železni poroki ljubezen ne bo zarjavela V Domu upokojencev v Ptuju živita 92-letni Milan in dobro leto dni mlajša Marija Mojzer, ki si v zakonu delita srečo že 70 let. In čeprav praznujeta železno poroko, se ne bojita, da bi njuna ljubezen zarjavela, saj se imata še vedno rada, še vedno se spoštujeta in še vedno sta močno navezana drug na drugega. Na visok življenjski jubilej zakoncev Mojzer, na njuno železno poroko, nas je opozorila njuna nekdanja soseda iz Njiverc, ki ni želela biti imenovana. Poklicala nas je zato, ker slavljenca zaradi svoje skromnosti zadeve nista želela obešati na veliki zvon. Kljub temu pa sta ob visokem življenjskem jubileju z veseljem sprejela čestitke kidričevskega župnika in vodstva Doma upokojencev v Ptuju, pa tudi našega obiska v njuni sobi št. 205 sta bila zelo vesela, še posebej železni ženin, ki je bil na pragu 93. pomladi še vedno zgovoren in celo duhovit. Železna nevesta Marija, z dekliškim priimkom Ribič, je bila rojena 26. julija 1916 v Štukih pri Ptuju očetu zidarju in materi gospodinji, kot najstarejša od štirih otrok. Mlada leta je preživela v Krčevini pri Ptuju, se izučila za šiviljo in štiri leta pridno delala v tedanji ptujski Delti, a ko je leta 1937 rodila, jo je tedanji lastnik takoj odpustil. Železni ženin Milan Mojzer, domači in prijatelji ga kličejo Emil, pa je bil rojen 15. januarja leta 1915 v Stas-soldu v sosednji Italiji, kjer je bil oče finančnik, mati pa je pridno gospodinjila. Za razliko od Marije je bil Milan rojen kot najmlajši med petimi otroki, sicer pa so se kmalu po njegovem rojstvu z družino preselili v Novo vas pri Ptuju, kjer je preživel svoja najlepša - mlada leta. Tu se je izučil za mizarja in do druge svetovne vojne delal v ptujskih Železniških delavnicah. Takoj po vojni, aprila leta 1947, pa se je kot mlad mizar zaposlil v tedanji TGA „Boris Kidrič" Kidričevo. V tamkajšnjih Mizarskih delavnicah je hitro napredoval, tako da je bil kar precej let vodja tega obrata, vse do upokojitve leta 1975. Spoznala sta se na ptujskem mostu Naključje je hotelo, da sta se železoporočenca spoznala prav na ptujskem mostu, bilo je poleti leta 1936, ko je tedaj še 20-letna Marija v družbi kolegice pešačila na tombolo proti Hajdini; na drugi strani ceste pa sta jo v isto smer mahala tudi tedaj še 21-letni Milan in njegov starejši brat. Beseda je dala besedo, mladostna razigranost je zaživela, padli so prvi zapeljivi pogledi, med Milanom in Marijo pa so se zaiskrile tudi prve iskrice ljubezni, ki še danes blestijo, le da niso več tako izrazite kot so bile v mladih letih. Od takrat sta nerazdružljiva, poročila sta se 7. februarja leta 1937 v cerkvi Sv. Petra in Pavla v tedanjem ptujskem kloštru in še istega leta 7. septembra povila svojega edinega in nadvse ljubečega otroka hčerko Milico. Medtem ko je žena Marija po izgubi zaposlitve v ptujski Delti vse življenje pridno gospodinjila, se je mož Milan ob delu posvetil številnim aktivnostim. Leta 1948 se je mlada družinica preselila v tedaj novo zgrajeni blok v Kidričevem, zakonca pa sta ves čas pridno delala in si v bližnjih Njivercah zgradila lično hišico, kamor so se preselili leta 1956. In v tej hišici sta živela, delala in uživala celih 46 let, vse do 5. decembra 2002, ko sta se zaradi starosti, prav na Miklavževo, preselila v Dom upokojencev v Ptuju. In tako je sedaj že peto leto njun drugi dom soba št. 205, ki je ravno dovolj velika za njune potrebe. Čez poletje veliko časa preživita na balkonu, od koder je lep pogled na Štuke, kjer sta preživela svoja mlada leta, pozimi pa sta v glavnem v svoji sobi oziroma v domu. V pogovoru ob steni, polni priznanj, plaket in fotografij, ter odlitka prvega kidričev-skega aluminija z datumom 21. 11. 1953, na katerega je Milan še posebej ponosen, smo izvedeli še veliko zanimivega. To, da je bil železni ženin v rani mladosti dokaj uspešen telovadec kot član Sokolske-ga društva v Ptuju, pozneje se je posvetil gasilstvu, saj je bil dolga leta član IGD TGA, sedaj Talum Kidričevo, precej aktiven je bil tudi kot sindikalni delavec, po invalidski upokojitvi tudi kot član društva invalidov nekdanje občine Ptuj, saj je bil od leta 1978 do 1999 tudi predsednik tega društva. Zanimivo je tudi, da se je kot aktiven športnik in nogometaš takoj po vojni posvetil ustanovitvi Nogometnega kluba Drava Ptuj in postal prvi predsednik tega kluba. Bil je tudi eden od soustanoviteljev industrijskega gasilskega društva TGA, sedanjega Taluma Kidričevo, kjer so ga proglasili za častnega predsednika društva. Leta 1948 je skupaj s tremi brati Vaupotič iz Vidma ustanovil pevski kvartet, iz katerega se je potem razbil moški pevski zbor TGA, sedaj Talum Kidričevo, kjer je tudi on prepeval vse do leta 1970. Recept je zmerno življenje Ko smo slavljenca vprašali, kakšen je njun recept za to, da človek dočaka 70 let zdravega in srečnega, sta oba dejala, da to nič posebnega: „Treba je zmerno živeti, zmerno delati, zmerno jesti, piti, se spoštovati, ne biti prevzeten, predvsem pa si je treba vzeti čas tudi za srečne in vesele trenutke," z veseljem pove železni ženin Milan ter doda, da je do nedavnega vsak dan spil kakšno kupico ali dve dobrega vina, sedaj pa zaradi tablet že nekaj časa ne sme. „Pa še nekaj, človek ne sme pozabiti nase, aktiven mora biti tudi na stara leta, jaz sem še sedaj, kolikor zmorem," doda ženin Milan, ki svojo aktivnost nadaljuje tudi v domu upokojencev, kjer je predsednik sveta stanovalcev ter vsestranski aktivist v skupini za samopomoč in soanimator domskega življenja. Sicer pa obema železopo-ročencema zdravje še vedno služi, tako, da lahko še sama hodita v domsko jedilnico na dnevne obroke hrane, tu in tam pa si privoščita tudi kakšen sprehod v bližnjo okolico. Vsak dan redno prebirata časopisje, popoldne in ob večerih rada gledata televizijo, zjutraj pa razmeroma zgodaj vstajata in se veselita vsakega novega dne, še posebej obiskov njune hčerke Milice ter vnukinje Edite, ki so dokaj pogosti. In to je vsa njuna sreča. Železoporočen-cema Mariji in Milanu želimo še veliko zdravih in srečnih skupnih let tudi sodelavci iz uredništva Štajerskega tednika. Naj njuna ljubezen nikoli ne zarjavi! M. Ozmec Sv. Tomaž • Četrta seja občinskega sveta Imajo statut, poslovnik in nadzorni odbor Svetniki občinskega sveta občine Sv. Tomaž na svoji četrti seji niso imeli posebno težke naloge, so pa naredili pomembno delo, saj so sprejeli statut in poslovnik ter imenovali nadzorni odbor. Na predlog župana Mirka Cvetka so svetniki iz dnevnega reda umaknili točko Pravilnik o financiranju društev, saj menda čas še ni primeren za to oziroma pravilnik še ni dodelan. Pri obravnavi poslovnika in statuta so se svetniki lotili le enega vsebinskega popravka, povečali so namreč število odborov, ki delujejo pri svetu občine Sv. Tomaž. Sprva je bilo predvidenih šest delovnih teles - odbor za finance, premoženje in proračun, odbor za gospodarstvo, drobno gospodarstvo, kmetijstvo in turizem, odbor za družbene dejavnosti, odbor za okolje in prostor, komunalno infrastrukturo in promet, odbor za požarno varnost in civilno zaščito ter statutar-no-pravno komisijo. Po spremembi pa so razdelili odbor za gospodarstvo na dva odbora. V prvem sta združeni dejavnosti gospodarstvo in drobno gospodarstvo, posebej pa so ustanovili odbor za kmetijstvo in turizem. Debate o tem, ali tako majhna občina, s tako nerazvitim gospodarstvom in praktično brez drobnega gospodarstva, zares potrebuje za to dejavnost poseben odbor, na sami seji ni bilo. Razmisliti pa bodo morali tudi o tem, kje bodo dobili dovolj ljudi z voljo in znanjem za zasedbo posameznih odborov. Ti so namreč lahko od tri do petčlanski. Tudi sprejem nadzornega odbora je bil usklajen, saj so soglasno potrdili vse člane. Nad poslovanjem občine Sv. Tomaž bodo poslej bdeli Valerija Munda, Miran Gorenc in Karolina Žajdela. Svetniki so sklenili, da bo občina pristopila v Združenje občin Slovenije, ki zasto- pa zlasti interese manjših občin, trenutno je vključenih kar 82 občin. Potrdili so tudi pristop občine k razvojnemu partnerstvu za Prlekijo, želeli pa so, da na kateri od prihodnjih sej vsebino partnerstva kdo podrobneje obrazloži. Edina vsebinska razprava se je razvila ob točki pobude, predlogi in vprašanja svetnikov, kjer je Janez Rep najprej opozoril na problem objektov v samem središču purge. Župan Cvetko je povedal, da gre za privatno lastnino in v tem primeru je občina nemočna. Vsekakor pa se bodo pogovorili z lastnikom nekdanje gostilne, kakšne namene ima s poslopjem, ki ni v preveč dobrem stanju. Prav tako se bodo pogovorili z direktorjem Kmetijske zadruge Ormož, kaj namerava storiti s kletjo, ki je ob rušitvi, za okolico nevarne zgradbe, niso zrušili. Ob- čina zaenkrat nima načrtov z zemljiščem, saj tudi nima denarja za odkup, vsekakor pa ima v prihodnosti interes zemljišče odkupiti. Podžupana Aleša Lucija so zanimale podrobnosti v zvezi z delitveno bilanco in če je dosežen kakšen napredek v dogovorih. Cvetko si je za odgovor sicer vzel precej časa, vendar njegov odgovor ni vseboval ničesar novega, kar ne bi bilo že vsaj nekajkrat slišano. Franc Pondrk pa je opozoril na problem avtobusnega postajališča ob šoli. Župan je povedal, da se vsi zavedajo pomembnosti varnega postajališča za najmlajše in da bo njegova izgradnja gotovo kmalu na vrsti, v tem sklopu pa naj bi uredili tudi načrtovane talne cestne ovire. Foto: vki Svetnik Janez Rep je opozoril na problem v občinskem središču - kljub temu, da je Kmetijska zadruga podrla poslopje, je ostala še klet. Hajdina • Športna infrastruktura v primežu občinskih svetnikov Za športno infrastrukturo je v občini Hajdina dobro poskrbljeno Hajdinski svetniki so doslej v novem mandatu največ spraševali o infrastrukturi, še posebej o vlaganjih na področju športne infrastrukture. Ivan Vegelj (SDS) se je zanimal za porabo sredstev pri gradnji tribune v Slovenji vasi. Med tremi ponudniki za dela (GIC Gradnje, Šta-jergrading Ptuj in Gradbeništvo Bezjak) je delo dobilo Gradbeništvo Bezjak, ker je oddalo najcenejšo ponudbo. Z njim so podpisali najprej pogodbo v vrednosti nekaj manj kot treh milijonov tolarjev (2,966 milijona), zatem pa še aneks zaradi dodatnih del (izdelave cementnega estriha pred slačilnicami, izvedbe ponikalnice, priklopa odtokov na ponikalnico in postavitve lesene ograje pri garaži), prav tako pa tudi zaradi več dela (dejanske količine vgrajenih materialov) še aneks k osnovni pogodbi v višini 1 milijona 228 tisoč tolarjev. Brez vključenih dodatnih del je bila ponudba GIC-a Gradnje Rogaška Slatina za izgradnjo tribune v Slovenji vasi 3,518 milijona tolarjev, Štajergradinga Ptuj pa 3,03 milijona. Mag. Stanislava Glažarja (SDS) je pri izgradnji športne infrastrukture v letu 2005 in 2006 zanimalo, kje je bil razpis objavljen in kakšni so bili kriteriji delitve. Predlog za izgradnjo športne infrastrukture v tem obdobju so podala športna društva, vaški odbori in maja 2006 tudi Športna zveza občine Hajdi-na. Stališče k predlogom je po sprejemu proračunov oziroma rebalansov podal odbor za družbene dejavnosti, sklep o izvedbi investicij pa je sprejel občinski svet. Skladno z zakonom o javnih naročilih je izvajalca del za posamezno investicijo izbrala občinska uprava. Glažar z odgovorom ni bil zadovoljen, ker še vedno ni podatkov o kriterijih delitve. Na predlog Franca Mlakarja (Sd) je hajdinska občinska uprava pogledala v zgodovino vlaganja na področju športne infrastrukture od začetka delovanja nove občine Hajdina. Tudi legalizacija objektov jih je nekaj stala V letu 1999 investicij na tem področju ni bilo, leta 2000 so za ureditev centralne kurjave in slačilnic za potrebe ŠD Hajdina porabili 1,7 milijona tolarjev, za enake namene v ŠD Hajdoše 1,171 milijona tolarjev, v ŠD Gereč-ja vas 1,896 milijona tolarjev in ŠD Slovenja vas 761 tisoč tolarjev. Postavitev bojlerja na igrišču v Spodnji Hajdini jih je v letu 2001 stala 127 tisoč tolarjev, za gradbeni material in mreže za ograjo igrišča v ŠD Hajdoše pa so v istem letu plačali 774 tisoč tolarjev. V letu 2002 so v ŠD Hajdina preplastili igrišče za mali nogomet in legalizirali športne objekte, investicija je stala 500 tisoč tolarjev, legalizacija pa 481 tisoč tolarjev. Tudi v ŠD Hajdoše so se v tem letu ukvarjali z legalizacijo športnih objektov, kar je stalo 481 tisoč tolarjev, ureditev parkirišča pred igriščem pa 6,1 milijona tolarjev. ŠD Nova Hajdina je za urejanje igrišča porabilo 5,5 milijona tolarjev, navoz gramoza pa je stal več kot en milijon tolarjev, ŠD Slovenja vas je rekonstrukcija slačilnic stala dva milijona tolarjev, ŠD Gerečja vas pa legalizacijo športnih objektov 481 tisoč tolarjev. Za leto 2003 je ŠD Slovenja vas za barvanje fasade porabilo 814 tisoč tolarjev, ŠD Hajdina je prejelo dotacijo v znesku 1,5 milijona tolarjev, dotacija za ŠD Gerečja vas je znašala 1,5 milijona tolarjev, ŠD Nova Hajdina pa 250 tisoč tolarjev. V letu 2004 je gradbeni material za sanitarije v ŠD Hajdina stal 449 tisoč tolarjev, dotacijo pa je prejelo ŠD Hajdoše v višini enega milijona tolarjev. S porabo sredstev za športno infrastrukturo v letih 2005 in 2006 pa so se hajdinski svetniki že predhodno seznanili. Franc Krajnc (SDS) pa je želel zvedeti tudi, kdo so bili izvajalci posameznih investicij v športno infrastrukturo v letih 2005 in 2006. Za te namene je proračun občine Hajdina v letu 2005 zagotovil devet milijonov tolarjev. ŠD Hajdina so zagotovili dotacijo v višini enega milijona tolarjev, ŠD Nova Hajdina dotacijo v višini nega milijona tolarjev in 94.089 tolarjev za izvedbo elektro priključka, ki ga je iz- Foto: Črtomir Goznik Med najbolj radovednimi so za zdaj svetniki opozicije, SDS-a in SD-ja. Ti stranki bosta v kratkem tudi na tiskovni konferenci pojasnila svojo vlogo v delovanju občinskega sveta v obdobju 20062010. vedelo Elektroinstalaterstvo Otmarja Arnuša. ŠD Gereč-ja vas je prejelo dotacijo v znesku 500 tisoč tolarjev, za prekritje strehe slačilnic so krovstvu in kleparstvu Brigi-te Pišek plačali 2,119 milijona tolarjev, projektni pogoji Telekoma so jih stali 9.600 tolarjev, 10.382 projektni pogoji Komunale Ptuj, za izvedbo vodovodnega jaška pa Komunalnemu podjetju Ptuj plačali še 133.448 tolarjev. V ŠD Skorba so v letu 2005 urejali lastništvo, porabili so 400 tisoč tolarjev, v ŠD Slovenja vas za so TMD Investu za projektno dokumentacijo za tribune plačali 240 tisoč tolarjev, izgradnja tribun, ki jih je izvajalo Gradbeništvo Bezjak je stala 4,193 milijona tolarjev, barva za ograjo, ki so jo kupili pri Ptujčanki pa 30.143 tolarjev. V letu 2006 so v hajdinskem proračunu za leto 2006 na postavki upravljanje in vzdrževanje športnih objektov zagotovili 3,8 milijona tolarjev, porabili pa so jih tri tisoč več kot štiri milijone tolarjev. ŠD Hajdina je v letu 2006 porabilo za kurjavo nekaj manj kot sto tisoč tolarjev, dobavilo jo je podjetje Teve, za lovilca olj je bil račun, ki ga je dobavil Kemovod Ptuj, 439 tisoč tolarjev, za prekritje strehe na objektu ŠD Hajdoše pa je bil račun izvajalca del Krovstva in kleparstva Brigite Pišek en milijon 798 tisoč tolarjev, ŠD Gerečja vas in ŠD Skorba sta za kurjavo porabili po 100 tisoč tolarjev, dobavil jo je Teve. ŠD Slovenja vas je kurjavo v znesku 104 tisoč tolarjev dobavil Petrol. Za igrišče na Zgornji Hajdini pa je Leduk dobavil mrežo in stojalo v znesku 79.200 tolarjev, ograja igrišča za odbojko je stala en milijon 281 tisoč tolarjev, dobavila jo je OPZ Panorama. Iz postavke za ravnanje z odpadno vodo pa so v letu 2006 za izgradnjo črpališča pri ŠD Hajdina porabili nekaj več kot 2,8 milijona tolarjev. Dobavitelj je bilo podjetje Grum iz Maribora, za eno tretjino stroškov je bilo obremenjeno ŠD Hajdina, za dve tretjini pa lastnici stanovanjskih hiš. Na prihodnji seji sveta občine Hajdina pa naj bi Kabel TV, d. o. o., skupaj z Društvom za kabelsko televizijo Gerečja vas odgovorila na vprašanja glede kabelskega sistema. Naročnina se iz meseca v mesec povišuje, trenutno že presega zneske okoliških občin. Svetnike vprašujejo, kako je urejeno razmerje med občino in kabelskim sistemom, kako je z vlaganji. Do konca marca naj bi pričel delovati kabelski internet - G2, občani pa že imajo možnost uporabljati internet in digitalno telefonijo, marca bodo pričeli tudi z IP telefonijo, pa je bil odgovor na vprašanje Ivana Veglja (SDS) glede hitrega kabelskega interneta - G2 v občini Hajdina. MG Ptuj • Spodbudne novice z gradbišča hotela v Termah Polčas več kot uspešen Na gradbišču grand hotela Term Ptuj je bil včeraj, 15. marca, poseben dan. Na vrh objekta so postavili smrečico, simbol zaključka del na konstrukciji hotela s 14 tisoč m2 neto površine, pri čemer so porabili 11.500 m3 betona in vgradili kar 1100 ton armiranega železa. Investitor in izvajalec del sta izpolnila obljubo, dano ob položitvi temeljnega kamna, 6. septembra lani, da bo hotel v grobem stal 15. marca 2007. Glavno najhujše delo je za njimi, datum odprtja ni več ogrožen, odprli ga bodo po 15. septembru letos. SCT je podpisal relativno težko pogodbo, predvsem zaradi kratkega pogodbenega roka in same zahtevnosti gradnje. Gradnja hotela s štirimi zvezdicami bo stala okrog 17 milijonov evrov, ob kreditnih sredstvih Term Ptuj oziroma 100-odstotnega lastnika Save, d. d., Kranj, bo hotel zgrajen tudi s pomočjo evropskih sredstev, evropskega sklada za regionalni razvoj. Ob stacionarnih gostih računajo tudi na enodnevne goste, je včeraj na terasi novega hotela povedal direktor Term Ptuj Andrej Klasinc, ko je javnosti predstavljal do sedaj opravljeno delo na gradbišču najbolj pričakovanega ptujskega hotela, ki bo ptujski turizem zagotovo pozicioniral v sam vrh slo- venskega turizma. V trženju ptujskega turizma prihajajo lepši časi. Že dobro leto je hotel z wellnes ponudbo v povezavi z golfom prisoten tudi na oglaševalskem trgu. Skorajda ni hotela, ki bi imel na razdalji 200 metrov tako lepo urejeno igrišče za golf z 18 luknjami kot je ptujsko. Novi ptujski hotel bo pripovedoval rimsko zgodbo, oprto na leto 69, ko je bil Ptuj prvič omenjen v pisnih virih. Program v 700 m2 velikem wellnes centru bo v celoti ponudbo gradil na rimskem programu. Bazenski kompleks se bo razprostiral na 500 m2 površine, v Foto: Črtomir Goznik V grand hotelu Term Ptuj bodo ob 118 sobah uredili tudi tri luksuzne apartmaje, ki bodo zadovoljili še tako zahtevne goste. Na fotografiji direktor Term Ptuj Andrej Klasinc in Stojan Novak, vodja projekta s strani izvajalca del SCT Ljubljana in glavni koordinator vseh podizvajalcev, pri ogledu enega izmed apartmajev. hotelu bodo tudi še savne, prav tako nekaj kongresnih površin, v kletnih prostorih bodo uredili tudi igralnico. Po vodnih površinah so Terme Ptuj po najnovejših podatkih že takoj za Termami Čatež. Izvajalcem del in investitorjem je v vseh šestih mesecih odkar poteka gradnja šlo na roko tudi vreme. Gradbišče je stalo samo en dan v tem času, sicer pa 160 delavcev, kolikor jih je v zadnjih treh mesecih v povprečju, delajo vsak dan v podaljšanem delovniku, tudi ob sobotah in nedeljah. Sama gradnja je zelo zahtevna, zaradi pod- talnice so morali narediti jekleni obod okoli celega gradbišča, izčrpali so velike količine vode. Temeljenje objekta in izsuševanje gradbene jame ter izvedba kletne etaže je zahtevala cele tri mesece. V letošnjem letu pa jim je samo v dveh mesecih in pol uspelo zgraditi štiri etaže. 15. marec je za izvajalce del in investitorje t. i. polčas, v naslednjih šestih mesecih jih čakajo finalizacijska dela. Novi hotel ne bo samo objekt Term Ptuj, temveč tudi mesta samega in njegove okolice. Žetale • O prihodnosti občine Projekti, projekti ... Novi žetalski politični „akterji", torej svetniki, župan in predstavniki vaških odborov, so se na minuli razširjeni seji lahko iz „prve roke" seznanili z večjimi projekti, v katerih bi občina lahko sodelovala oziroma se vanje vključila. Najprej je bil na vrsti projekt Očistimo Dravinjo, ki povezuje kar 13 občin; kot zadnje so se vanj vključile občine Hoče-Slivnica, Podlehnik in Žetale. Sam projekt v bistvu (brez leporečja) temelji na možnosti ureditve kanalizacijskega omrežja občin ob reki Dravinji oziroma ob njenih pritokih, s čimer bi se izboljšala kvaliteta vode, občine pa bi seveda prišle do sofinanciranja kanalizacije na podlagi prijave projekta za pridobitev evropskih strukturnih sredstev in deloma tudi državnih (iz okoljskega ministrstva). Kohezijska sredstva namreč za te naštete občine ne pridejo v poštev, saj so kriteriji previsoki glede na frekvenco poseljenosti območij. Podobnih projektov je v Sloveniji v pripravi (ali pa so že oddani) kar 21, sicer pa je projekt Dra-vinje vključen tako v regional-no-razvojni kot nacionalno-razvojni program, zato naj bi bile možnosti sofinanciranja precejšnje, kot je pojasnila koordinatorka Cvetka Ribarič Laznik. Z uspešno kandidaturo in dodelitvijo denarja bi občine lahko lažje zgradile manjše čistilne naprave in primarna kanalizacijska omrežja po svojih naseljih, kar je sicer finančno zelo zahtevna zadeva, ki je občinski proračuni sami ne bodo zmogli. Trenutno je, po besedah Laznikove, projekt še v fazi načrtovanja; določene občine, ki so se vključile vanj že na začetku, leta 2004, že imajo pripravljeno idejno zasnovo, za preostale pa naj bi se ta pripravila v tem času: „Na osnovi idejnih zasnov se lahko naredi izvleček, kaj od predvidenega se lahko financira iz strukturnih skladov, kateri elementi kanalizacije pa bodo ostali v breme občin oziroma sofinancirani s strani okoljskega ministrstva," je prisotnim še pojasnila Laz-nikova ter dodala, da bodo po- Zetalska politična smetana, ki bo imela največ besede pri nadaljnjem razvoju občine, se je seznanil z večimi velikimi projekti, v katere se lahko občina vključi - kakšni pa bodo rezultati na razpisih in pri sofinanciranju, se pa nikoli ne ve ... skušali pridobiti tudi denar za sofinanciranje kasnejše projektne dokumentacije. Poslušajoči okoli projektov niso imeli posebnih vprašanj, oglasil se je le župan Anton Butolen, ki je gladko in realno povedal naslednje: „Kar se tiče naše občine, je treba vedeti, da bo gradnja kanalizacije še dosti večji zalogaj kot je bil vodovod, ki ga bomo itak plačevali še naslednji dve leti! In, ta projekt je za nas izvedljiv in možen samo, če bo sofinanciranje višje kot je bilo pri vodovodu. Sicer bi si osebno želel, da bi bili uspešni s kandidaturo, opozarjam pa na finančno stanje občine in velikost proračuna, ki megalomanskih izdatkov tudi v prihodnje ne bo zmožen prenesti." V nadaljevanju so se nato prisotni seznanili z dvema variantama možne izgradnje vrtca, ki ga občina še nima, nato pa še s projektom daljinskega ogrevanja z lesno biomaso (DOLB). Predstavila sta ga Roman Širec in Matjaž Germek, za občino Žetale pa bi ogrevanje z lesno biomaso znalo biti res zanimivo, saj je nadpovprečno porasla z gozdnatimi površinami. Če bi se občina lotila tovrstnega projekta, bi morala zagotoviti zemljišče za kotlovnico in zalogovnik, z lesno biomaso pa bi potem lahko v enem sistemu ogrevali šolo, občinsko stavbo, dvorano z ambulanto in mrliško vežico. Dolgoročneje naj bi bilo takšno ogrevanje bistveno cenejše od sedanjega s kurilnim oljem ali plinom, katerih cena neprestano raste, vedno bolj vprašljiva pa postaja tudi dobava. „V Žetalah je izračunan največji možni posek, ki znaša kar 11.213 kubičnih metrov letno, kar bi več kot zadostovalo za ogrevanje naštetih Med zanimivejše zadeve gotovo spada medobčinski projekt "Očistimo Dravinjo", iz katerega bi občine lahko "potegnile" kakšen evro za gradnjo kanalizacije, ki bo po haloških hribih (kot je jasno povedal tudi župan Butolen), še veliko dražja in zahtevnejša kot vodovod ... stavb, seveda pa se lahko v sistem ogrevanja vključijo tudi individualni objekti. Vse to je stvar dogovora in priprave konkretnega projekta. Ob tem bi ta način ogrevanja dal zaslužek tudi domačinom, lastnikom gozdov, v občini pa imate tudi obrat za izdelavo sekancev," je še povedal Širec. Matjaž Germek pa je, med drugim, Žetalčane spomnil tudi na druge možnosti zaslužka iz lesne biomase, ki je njihov kapital: „Glejte, v občini Markov-ci je velika industrijska cona, kjer bi bilo ogrevanje z lesno biomaso gotovo rentabilno. Lahko bi se dogovorili s to občino in s kakšno pogodbo zagotavljali sekance oziroma les, ker tam potrebne surovine nimajo, vi pa jo imate." Naslednji je bil na vrsti Jernej Golc z agencije Halo, ki je Žetalčanom predstavil glavne usmeritve novega evropskega kmetijskega programa, t. i. Leader programa, ki bo finančno podpiral predvsem podjetništvo na podeželju, iz njega pa bo možno črpati tudi sredstva za infrastrukturo in kulturne objekte. Seveda pa ne bo možno računati na nič od tega, če ne bodo pripravljeni dobri projekti, za katere mora poskrbeti lokalna agencijska skupina (LAS). Kot zadnji je bil na vrsti še predstavnik agencije Bistra, ki pa se v podrobnosti regionalnega razvojnega programa za celotno Podravje ni spuščal, pač pa je med splošnimi načeli in kriteriji povedal le, da je za območje Podravja zbranih in prijavljenih kar za 1,26 milijarde evrov lokalnih projektov, v celotni državi pa je za te razvojne programe na voljo le 4 milijarde evrov. Jasno je, da bo tako veliko prijavljenih projektov izpadlo iz sofinanciranja, kateri pa bodo uspešni, pa zaenkrat še ni znano. Foto: SM Foto: SM Od tod in tam Trnovska vas • Sprejeli osnutek proračuna Svetniki občine Trnovska vas so se s samo eno točko dnevnega reda sestali v torek, 6. marca, na nadaljevanju pete redne seje, to je sprejemanje osnutka letošnjega proračuna občine. V osnutku proračuna prihodki znašajo 1.000.210 evrov, odhodki pa 1.035.000 evrov, razliko med prihodki in odhodki pa bodo pokrili s prenosom sredstev iz preteklega leta. Za investicije je v osnutku proračuna namenjenih 392.743 evrov. Največ sredstev, 97.000 evrov, je namenjenih za gradnjo kanalizacije, slabih 83.000 evrov pa je namenjenih za modernizacijo dveh cestnih odsekov, nekaj več kot 70.000 evrov je namenjenih za finančno zaključevanje investicije izgradnje šole, vrtca in telovadnice, slabih 34.000 evrov pa morajo v Trnovski vasi nameniti za poplačilo kredita, kije bil najet za gradnjo šole, vrtca in telovadnice. Iz investicijskih sredstev pa je kar nekaj sredstev namenjenih za sanacijo potoka Črmlja in za izdelavo projektne dokumentacije za razne manjše investicije v občini Trnovska vas. Za idejne projekte za izgradnjo pločnikov skozi Biš in Ločič pa v proračunu namenjajo 57.000 evrov. V tem idejnem projektu je predvidena izgradnja pločnika skozi naselje Biš v dolžini 1,2 kilometra in 600 metrov pločnika skozi naselje Ločič. Vrednost celotne investicije pa je ocenjena na 800.000 evrov. Ob koncu seje pa so se svetniki seznanili tudi s poročilom o pripravah na odprtje zunanje enote Zavoda Hrastovec-Trate v Trnovski vasi. Občina Trnovska vas je Zavodu Hrastovec-Trate podarila staro šolsko stavbo, v kateri bo Zavod Hrastovec uredil enoto zavoda. V njej bo bivalo 17 stanovalcev. V enoti bo zaposlenih deset delavcev. V prvi polovici letošnjega leta bo dokončana adaptacija objekta (obnova strehe, fasade, instalacij in prostorske ureditve). Otvoritev enote pa naj bi bila izvedena v mesecu septembru ali oktobru letošnjega leta. Zmago Šalamun Sv. Jurij • Imenovali delovna telesa V torek, 6. marca, so se svetniki občine Sv. Jurij v Slovenskih goricah sestali na četrti redni seji. Svetniki so najprej imenovali člane delovnih teles. Odbor za komunalno in gospodarsko infrastrukturo, varovanje okolja in urejanje prostora bo vodil podžupan Peter Škrlec, člani so Drago Korošec, Branko Črnčec, Janez Verbošt in Marjan Senekovič. Odbor za gospodarstvo bo vodil Ludvik Dajčman, člani pa so Drago Korošec, Dejan Simonič, Darko Bukvič in Ivan Špindler. Odbor za družbene dejavnosti bo vodil Roman Črnčec, člani pa so Marija Šauperl, Ludvik Dajčman, Mateja Bukvič in Franci Črnčec. Marija Šauperl je bila imenovana na čelo statutarno pravne komisije, člani komisije pa so Gregor Nudl, Dejan Simonič, Alojz Adrejč in Simona Bauman. Za člane sveta zavoda OŠ Sv. Jurij, kotpred-stavniki ustanovitelja, so bili imenovani Mateja Buk-vič, Gregor Nudl in Roman Črnčec. V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli poslovnik občinskega sveta, odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave občine Sv. Jurij ter pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta, članov občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter povračilih stroškov. Svetniki so tudi soglašali s predlagano ceno efektivne ure za uporabnika socialno-varstvene storitve. Svetniki so se tudi seznanili z namero o skle-nitvipogodbe o izgradnji in obratovanju ter skupnem upravljanju regionalnega projekta celovite oskrbe severovzhodne Slovenije s pitno vodo in z informacijo o pristopu k pripravi strokovnih podlag za nove občinske prostorske akte. Zmago Šalamun Juršinci • Svetniki o proračunu V ponedeljek, 12. marca, so se sestali svetniki občine Juršinci na šesti seji. Najprej so sprejeli predlog proračuna občine za leto 2007, v katerem prihodki znašajo 1.609.387 evrov, za investicije je namenjenih dobrih 725.000 evrov, za poplačilo kreditov pa letos namenjajo 172.000 evrov. V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli osnutek proračuna občine za leto 2008, v katerem prihodki znašajo 1.535.170 evrov, za investicije pa je namenjenih 632.000 evrov. Prihodnje leto pa v Jur-šincih za poplačilo kreditov namenjajo kar 252.000 evrov. Kot je poudaril župan občine Alojz Kaučič, sta to prva dva proračuna v zgodovini občine Juršinci, v katerih ni predvidenih novih zadolžitev in poudaril, da ne bodo z investicijami nadaljevali, ne glede na to, da kar precej sredstev namenjajo za poplačilo odprtih obveznosti iz preteklih let. Ob koncu seje so svetniki sprejeli še odlok o kategorizaciji občinskih cest, ki je potrjen s strani Direkcije za ceste RS. Zmago Šalamun Haloze • Kakšna bo prihodnost Turistične cone S Schengenom konec Turistične cone?! Projekt Turistične cone, ki povezuje sedem haloških in osem čezmejnih hrvaških občin, je bil ob svojem začetku vreden vse pohvale in kazalo je, da ima lepo prihodnost. Danes pa je projekt „brezmejne" TC na hudo trhlih nogah, saj enovita cona med obema državama ne bo mogla funkcionirati po prvotnem načrtu. Agencija Halo, ki na slovenski strani vodi ves projekt, se je aktivno ukvarjala (in se še vedno) z vsemi potrebnimi dejavnostmi, ki so nujne za razvoj in dejansko oživitev tovrstne cone, spremljala vse razpise ter se pridno prijavlja za pridobitev sredstev, izobraževali so se turistični vodiči, pripravile zloženke o TC Haloze-Zagorje, reklamni filmi, zemljevidi z vrisanimi turističnimi in zgodovinskimi zanimivostmi ter celovito gostinsko ponudbo, potmi in mejnimi točkami, čez katere naj bi se turisti sprehajali brez težav s posebnimi (turističnimi) prepustnicami ... No, prav na tej točki prostega prehoda meje med obema državama v okviru Turistične cone pa se je vsa zamisel okoli „brezcarinskega in prostega otoka" začela ustavljati. Namreč, občine, povezane v eno turistično cono, kjer naj meja ne bi igrala nobene vloge, bo v kratkem, do konca letošnjega leta, razdelila Schengenska meja s strogimi predpisi, ki v ničemer ne priznavajo tovrstnih izjem. Zlasti in predvsem ne, ko gre za občine, ki so razdeljene med državo, ki je že v EU in tiste, ki ležijo v državi, ki ni članica EU. Državni sekretar v ministrstvu za notranje zadeve Zvonko Zinrajh je dal jasno vedeti, da je takšna TC, kar se tiče praktično neomejenega Table, ki označujejo vstop v TC Haloze -Zagorje, ostajajo na svojih mestih. prehajanja meje, neizvedljiva - ne zaradi slovenske, ampak evropske zakonodaje oz. schengenskega režima. Tovrstna cona bi lahko brez težav funkcionirala med dvema država znotraj EU, nikakor pa ne med državama, ki se po statusu članstva v EU razlikujeta. Z vzpostavitvijo režima schengenske, ki mora biti uveden do konca letošnjega leta, bo TC kljub teoretičnemu obstoju dokončno razdeljena na dva dela, na dve državi. To ne pomeni, da kot taka ne more funkcionirati, saj bo na obeh straneh meje še vedno obstajala enaka turistična ponudba, kot je predstavljena, vendar pa si turisti ali domači obiskovalci ne bodo mogli privoščiti prostega prehajanja meje v okviru cone, pač pa se bodo lahko napotili na ogled ali prenočitev v hrvaški del cone samo preko uradnih mejnih prehodov: Zavrč, Gru-škovje, Zg. Leskovec. Vmes, na morebitnih izletih, pa bodo morali paziti, da slučajno ne prestopijo evropske meje, saj bo to smatrano kot prekršek. Obmejne ceste bodo sicer na točkah prehajanja meje z uvedbo Schengena itak zaprli s cestnimi zaporami (rampami, op. a.), pazljivost pa bo potrebna pri sprehodih po stezicah. Temeljna zamisel TC, ki naj bi se je Schengen izognil in bi predstavljala nekakšen povezovalni otoček obeh držav, Turistična cona Haloze-Zagorje, ki naj bi enovit turistični okoliš povezala obmejne slovenske (halo-ške) in hrvaške (zagorske) občine, bo z uvedbo šengenskega režima razpadla na dva dela ... je tako padla v vodo, dokončno, vsaj po zadnjih informacijah. Sicer pa lahko Turistična cona, sicer razdeljena z evropsko mejo, še funkcionira - pač kot območje, kjer je možno videti in doživeti marsikaj zanimivega, tako v eni kot v drugi državi, le prehod čez mejo bo potrebno opraviti na mednarodnih mejnih prehodih. Uradne prepovedi prostega sprehajanja po TC Haloze- Zagorje še zaenkrat ni, saj evropska komisija uradno še ni podala dogovora na to, kako bodo urejeni prehodi znotraj cone. Neuradno pa, kot pravijo na ministrstvu in pristojni policijski upravi, takšne izjeme ni pričakovati in se tudi nima smisla slepiti, da bi bilo to možno. Turistična cona Haloze-Za-gorje je sicer le ena izmed večih takšnih projektov ob slovensko-hrvaški meji. Dejansko je kot pilotski projekt meddržavne TC doslej v polnosti zaživela le TC v Podčetrtku, po doslej zbranih podatkih policijske uprave pa ravno posebnega zanimanja za prehajanje gostov - turistov skozi celotno cono (preko meje) ni bilo, saj je bilo izdanih vsega skupaj le 47 prepustnic. SM Lenart • Kolegij županov Osrednjih Slovenskih goric Lenart mora ostati upravno administrativno središče V začetku marca je v Lenartu potekal kolegij županov Osrednjih Slovenskih goric, ki se ga je udeležilo vseh šest županov z območja upravne enote Lenart, in sicer: župan občine Lenart mag. Janez Kramberger, župan občine Benedikt Milan Gumzar, župan občine Cerkvenjak Jože Kraner, župan občine Sv. Ana Silvo Slaček, podžupan občine Sv. Jurij Peter Škrlec in župan občine Sv. Trojica Darko Fras. Župani so sklenili, da bo kolegij postal tradicionalni. Dogovorili so se, da se bodo srečevali vsak prvi ponedeljek v mesecu. Naslednji kolegij v začetku aprila bo potekal pri Benediktu. Zbrani župani so na kolegiju govorili o sodelovanju med občinami in o sodelovanju z UE Lenart. Pri tej točki je bil prisoten tudi načelnik Upravne enote Lenart Jože Kraner. Župani so ugotovili, da je sodelovanje med občinami in Upravno enoto Lenart primerno in se dobro razvija. Ugotavljajo, da se z reorganizacijo uprav ali posameznih državnih institucij iz tega območja Osrednjih Slovenskih goric selijo posamezne institucije. Poudarili so, da želijo sodelovati pri tem, predvsem z vlado RS in Ministrstvom za javno upravo in tako skupaj iskati organizacijske in prostorske rešitve, da s tega območja ne bodo službe uhajale drugam, v Maribor ali na Ptuj. Župani so prepričani, da se s tem, ko službe odhajajo s tega področja, storitve občanom zmanjšujejo. V nobenem primeru to ne prispeva k racionalizaciji, če se morajo uporabniki določenih storitev voziti 20 ali več kilometrov za neko uslugo. Župani so ob koncu razprave sklenili, da bodo v Lenart na sestanek povabili ministra Viranta in načelnika Upravne enote Lenart Jožeta Kranerja, na katerem bodo vsi skupaj poskušali poiskati ustrezne rešitve. Župani so poudarjali, da je najbolj pereča zadeva v tem trenutku zemljiška knjiga, ki naj bi jo preselili na Ptuj ali v Maribor. »Če bo do tega prišlo, bomo župani tega območja zahtevali tehtne in jasne argumente. Prostore na tem območju imamo, da se lahko določene službe nadgradijo, če je potrebno. V nobenem primeru ne želimo, da se ponovi zgodba davčne uprave, kjer se je dobršni del servisa tako za pravne kot fizične osebe preselil v Maribor in ljudje s tem absolutno niso zadovoljni, saj so prej vse urejali v Lenartu, zdaj pa se morajo voziti v Maribor,« je na tiskovni konferenci po končanem kolegiju menil župan občine Lenart mag. Janez Kramberger. Župani so na kolegu spregovorili tudi o sodelovanju med šestimi občinami in se nekako dogovorili, da želijo skupno urejati v Osrednjih Slovenskih goricah področje zdravstva, knjižnice, inšpekcijskih služb itd. Za določene zadeve želijo oblikovati skupno upravo, kjer predvsem razmišljajo o vprašanju redarske službe, inšpekcijskih služb in o razvojnih programih v okviru ustanovitve Razvojne agencije Slovenskih goric. Župani so ob koncu srečanja ponovno poudarili, da bodo na kolegijih iskali skupne rešitve. Vsi so v razpravah poudarjali, da mora Lenart ostati upravno administrativno središče Slovenskih goric. Zato nasprotujejo, da bi se vse te pristojnosti selile v bodoče centre pokrajin. Župani zunanjih občin so poudarili, da se lahko znotraj Lenarta povezujejo, saj se na razpise za sofinanciranje projektov na nivoju države in Evropske unije ne more prijaviti posamezna občina. Zato je treba pripraviti regijske projekte in ti so gradnja kanalizacijskega omrežja, čistilnih naprav itd. Skupni projekt rekonstrukcije primarnega tranzitnega voda vodovoda iz Maribora do Lenarta in še naprej proti Gornji Radgoni pa bo prvi skupni projekt teh občin. Zmago Šalamun Foto: SM Foto: SM Foto: ZS Središče ob Dravi • Huda kri pridelovalcev mleka Pomota, malomarnost ali kaj tretjega? Minuli teden so me poklicali pridelovalci mleka, ki oddajajo mleko v zbiralnico v Središču ob Dravi. Kar precej hude krvi in negodovanja je povzročilo laboratorijsko poročilo o odvzetih vzorcih z dne 20. februarja. Na spisku tistih, ki so oddali mleko, je 12 imen. To ni nič nenavadnega, bolj čudno pa je to, da sta na spisku dva, ki že dobro leto ali več ne oddajata mleka, pa tudi ime gospoda, ki je že pokojen in še enega, ki je spremenil stalno bivališče. Doslej je bila ob imenih pridelovalcev mleka, ki trenutno ne oddajajo mleka, pač ničla. Na poročilu z 20. februarja, pa so bile za ne-oddano mleko zapisane tudi vse vrednosti. To je razburilo pridelovalce mleka, ki so se odločili tokrat zadevi priti do dna. »Od nas zahtevajo, da se natančno držimo vseh njihovih navodil. Če je kaj narobe, nas takoj udarijo po denarnici. Sami pa delajo šlampasto,« se je jezil eden od pridelovalcev mleka. »Najhuje od vsega pa je to, če prihajajo taka po- ročila, se nujno postavi vprašanje, koliko dejansko lahko verjamemo takšnemu laboratoriju? Laboratorij, ki ugotavlja vrednosti, s tem določa tudi naš dohodek. Poleg tega vzorčenje kmetje plačamo, koliko pa mu, ob takih napakah, lahko tudi verjamemo?« Po nekaj telefonskih klicih se je zgodba hitro razpletla. Lahko bi rekli celo razvodenela in izgubila začetno napetost. V Pomurskih mlekarnah nam je Branko Krest, ki se ukvarja z obračuni mleka, namreč zagotovil, da gre pri celi zadevi za napako. Zanjo je kriv poizkus posodobitve sistema računalniške obdelave podatkov. Zgodilo naj bi se, da se je obema pridelovalcema mleka, ki že lep čas ne oddajata mleka, avtomatsko izpisala vrednost drugih dveh pridelovalcev. In če to preverimo, so dejansko vse postavke do potankosti enake. Vsi vzorci, ki jih obdelujejo v atestiranem laboratoriju v Domžalah, so menda označeni le s šiframi, da se izključijo manipulacije. Tako dobijo podatke v Pomurske mlekarne, kjer vrednosti posameznih Na zbiralnici v Središču ob Dravi oddaja mleko okrog 12 pridelovalcev mleka. šifer, s pomočjo računalnika, pripišejo posameznim imenom. V Pomurskih mlekarnah si ne znajo razložiti, kako je do napake prišlo, so pa prešli nazaj na stari sistem obdelave podatkov. Ko sem Kresta pobarala o netočnih osebnih podatkih, ki jih vodijo, pa je odgovoril, da jim podatke o pridelovalcih posreduje vsaka od kmetijskih zadrug. Zato sem poklicala na pristojno Kmetijsko zadrugo Ormož, kjer se z mlekarstvom ukvarja Danica Perger. Gospa Perger je povedala, da morajo oba posameznika, ki mleka trenutno ne oddajata, voditi v poročilih zaradi mlečnih kvot, kar se pa tiče osebnih podatkov, pa jih je dolžna spremeniti Agencija za kmetijske trge. Tako. Klic na Agencijo sem si prihranila, saj je splošno znano, da tam z bolj zaskrbljujočimi zadevami kot so osebni podatki, zamujajo več let. Zato poizvedovanje ne bi imelo kakšnega posebnega smisla. Seveda pa obstaja tudi možnost, da bi mi razložili, da za to niso krivi oni, ampak Kekec, teta Pehta ali sedem palčkov. Zaključimo torej lahko, da je tokrat šlo za napako, ter da bo še nekaj let trajalo preden bo Agencija spremenila osebne podatke. Ne verjamem pa, da imajo pridelovalci mleka ob tem kaj boljši občutek kot prej. Vsekakor pa se je v njih naselil dvom, laboratorijska poročila bodo še natančneje pregledovali, koliko pa jim verjamejo, pa vedo le kmetje. Viki Klemenčič Ivanuša Foto: vki Slovenija • Težave z elektronskimi vlogami Zgodba se ponavlja, vsako leto znova Bi lahko rekli ob ponovnih težavah z aplikacijami pri elektronskem vnosu vlog za pridobitev neposrednih plačil oz. subvencij. Začelo se je že prvi dan kampanje, petega marca, ko delo svetovalcev na vnosnih mestih nikakor ni steklo kot bi moralo in to brez izjeme povsod po državi. Po enem tednu ne-prenehnih prekinjanj vnosov se je oglasila z uradno izjavo Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), v kateri je opozorila na resne težave pri oddajanju zahtevkov za ukrepe kmetijske politike za leto 2007. "Glede na načrtovano število vlog bi morali dnevno izpolniti več kot 1450 zahtevkov, vendar je bilo v prvih petih delovnih dneh zaključenih in natisnjenih le 1053 vlog!" Zaradi velikanskih težav podaljšanje roka kampanje?! "Napake v delovanju aplikacije niso bile odpravljene pred začetkom roka za oddajo zahtevkov, zato KGZS čudi nedavna izjava direktorja Agen- cije za kmetijske trge Franca Kebeta, da poteka letos vnos učinkoviteje kot lani. Nasprotno, delo poteka izredno počasi. Kmetje in svetovalci so ob računalnikih po več ur čakali za izvedbo posameznih operacij v aplikaciji, vnos pa so morali tudi prekinjati zaradi popolnih prekinitev naročenih s strani Agencije. Svetovalci posameznih vlog niso mogli zaključevati, tako da so se morali z vlagatelji sestati večkrat oz. jih prenaročiti na nove termine," so povedali v vodstvu zbornice. V KGZS nadalje še ugotavljajo, da takšen način dela povzroča nenačrtovane stroške kmetom in Kmetijski svetovalni službi: "Ker se uradni rok za oddajo zahtevkov izteče 15. maja, poudarjamo, da s tako nestabilnim delovanjem aplikacije ne bo mogoče do roka izvesti pomoči pri vlaganju zahtevkov vsem vlagateljem. Razmere so nevzdržne, zato naj Agencija takoj odpravi napake in zagotovi nemoteno delovanje sistema. Od kmetijskega ministrstva pa pričakujejo, da takoj preuči možnost podaljšanja roka za oddajo zahtevkov. Svetovalci bodo delali v dveh izmenah Takoj po javnem ogorčenem opozorilu Kmetijske zbornice se je zgodil sestanek med ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztokom Jarcem, predsednikom Kme-tijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Petrom Vriskom in direktorjem ARSKTRP Francem Kebetom. Na sestanku so se dogovorili o reševanju nastalih težav pri delovanju aplikacije za elektronski vnos zbirnih vlog in zahtevkov in sicer tako, da bo Agencija v prihodnjih dneh z zunanjimi izvajalci intenzivno poskušala odpraviti tehnične težave z namenom čimprejšnje vzpostavitve nor- malnega delovanja aplikacije. Naloga KGZS, s ciljem, da bi uspeli do roka izpeljati vnos zbirnih vlog, pa bo, da uvede delo kmetijskih svetovalcev v dveh izmenah. Do prekinitev dela pa zaenkrat še vedno prihaja, po pojasnilu odgovornih, predvsem ta- krat, ko je računalniški sistem preobremenjen oziroma je v aplikacijo prijavljenih večje število uporabnikov. Sicer pa je po zadnjih podatkih do 13. marca ARSKTRP skupno prejela 2.230 vlog, od tega 1.203 ročno podpisanih in 1.027 elektronsko podpisa- nih, na terenu pa je bilo poleg teh v aplikacijo vnešenih še 1.227 vlog, ki pa na ta dan še niso bile zaključene oziroma oddane. Kako bo elektronski vnos tekel vnaprej, bomo še videli in gotovo tudi poročali. SM Sv. Andraž • Občni zbor Vinogradniško-sadjarskega društva Ustanovili so Sadjarsko jabolčno pot Minuli petek je potekal na turistični kmetiji Pri Marti v Drbetincih redni letni občni zbor Vinogradniško-sadjarskega društva Vitomarci. Člani in članice so na zboru pregledali narejeno v preteklem letu in si zastavili program dela za letošnje leto. Na zboru pa so ustanovili tudi Sadjarsko jabolčno pot, ki bo potekala po občinah Sv. Andraž, Cerkvenjak, Jur-šinci, Sv. Jurij ob Ščavnici in Ljutomer (KS Mala Nedelja). Ustanovitev poti je podprlo 11 sadjarjev iz občine Sv. An- draž, štirje iz občin Juršinci in eden iz Male Nedelje. V naslednjih dneh pa naj bi ustanovitev še podpisali sadjarji iz občin Sv. Jurij ob Ščavnici in Cerkvenjak. Namen ustanovitve Sadjarsko jabolčne poti je promocija sadjarjev ob tej poti in priprava skupnih projektov, na osnovi katerih računajo na pridobitev evropskih sredstev. Ob tej poti naj bi sadjarji ponujali stare sorte jabolk in obiskovalce seznanjali z običaji in zgodovino sadjarstva v Slovenskih goricah. Zbrani na zboru pa so podpisovali tudi protestno pismo proti uvajanju zakona, ki bi omejil promocijske predstavitve vin vinogradnikom in prodajo, če vinogradnik ni gostinec. Manjši vinogradniki so prepričani, da so lokalne prireditve, razstave in predstavitve sort edina možnost za male vinogradnike. Omenjeni predlog zakona pa je po mnenju vinogradnikov v nasprotju z veljavno že sprejeto davčno zakonodajo. S tem pa se ohranja slovenska poseb- nost mnogih kvalitet in različnosti kot osnove turizma. »Slovenija ima veliko malih vinogradnikov, pustite nam živeti,« so podpis protestnega pisma sklenili vitomarški vinogradniki. Zmago Šalamun Foto: SM Farma Sobetinci • Po izlitju gnojevke se stanje umirja Lastnik prepričan, da gre za namerno dejanje! Po tem, ko je minulo nedeljo, 11. marca, prebivalce Sobetincev presenetilo izlitje večje količine gnojevke iz tamkajšnje farme govejih pitancev, pri čemer je bilo zalitih tudi nekaj sosednjih zemljišč, zadevo preiskujejo policisti, ki poskušajo najti storilca. Lastnik je prepričan, da gre za namerno dejanje, sicer pa se stanje počasi umirja. Župan občine Markovci Franc Kekec je včeraj, tri dni po dogodku, deloval pomirjujoče, saj je za Štajerski tednik o tem povedal: "Prepričan sem, da pri tem ne gre za ne vem kako velik ekološki problem, vendar pa opozarjam, da je v bodoče lastnik farme dolžan zavarovati vse naprave znotraj farme, da te ne bodo izpostavljene in dostopne nepoklicanim oziroma, da bodo dostopne le zaposlenim delavcem. Največji problem je za nas še vedno dejstvo, da je del gnojevke iztekel tudi v manjšo zapuščeno gramoznico ob farmi, kjer obstaja možnost onesnaženja podtalnice. Sicer pa sem si včeraj samo farmo in stanje po dogodku še enkrat ogledal skupaj z inšpektorji iz kmetijskega in okoljskega inšpektorata, ki so bili podobnega mnenja kot jaz. Menili so le, da je v omenjeni farmi v bodoče potrebno izvajati pogostejšo kontrolo nad vzrejo živine oziroma pitancev." Lastnik farme Karel Ko-rent, sicer tudi lastnika podjetja Korent, d. n. o., pa nam je o neljubem dogodku povedal: "V soboto, 10. marca, popoldne je bila naša uslužbenka, vodja obrata Anita Bolčevič, še v farmi in je po tem, ko je preverila, da je vse v redu, farmo zapustila ter odšla domov. Naslednji dan, v nedeljo, 11. marca, ko je okoli sedme ure prišel v službo naš dežurni delavec, pa je bil presenečen, ko je opazil, da je vklopljena črpalka za prečrpavanje gnojevke ter da je prišlo do izlitja gnojevke, zato je takoj ukrep al ter o tem nemudoma obvestil vodjo obrata. Ta je ob prihodu na farmo takoj ukrepala naprej in poskrbela za živino in hleve, nato pa smo skupaj z delavci takoj pričeli zadeve sanirati. Naše ugotovitve so, da je ponoči nekdo namerno vklopil Foto: M. Ozmec Lastnik farme Karel Korent in vodja obrata Anita Bolčevič, univ. dipl. ing. agronomije. črpalko za prečrpavanje gnojnice, zaradi česar je po določenem času gnojevka pričela iztekati in naprej zalila dvorišče, nato pa delno še nekaj tujega zemljišča ob farmi. Z lastniki zemljišč smo se že dogovorili, da bomo nastalo škodo povrnili. Ker smo prepričani, da gre za namerno dejanje, je bila o tem obveščena tudi policija in želimo, da bi storilca uspeli izslediti. Povedati moram, da je ta farma zaprtega tipa, zato ima poleg zaposlenih vanjo vstop le veterinarska inšpekcija, saj gre za živilski obrat. Seveda je tudi v obratu nastala ogromna materialna škoda." Kaj pa boste storili z gnojevko, ki je imate očitno kar precej? "Moram reči, da nam je uspelo vso gnojevko prodati okoliškim kmetom, ki razpolagajo z okoli 300 hektari zemljišč na območju od Ormoža do Ptuja. Glede očitkov, da je farma v slabem stanju, bi rad povedal, da je kozolec, ki se podira, šele pred kratkim postal naša last, medtem ko hmeljska sušilnica ni v naši lasti. Morda še to, da od te farme živijo trije zaposleni, od nje pa ima prihodek okoli 100 kmetov v razdalji okoli 15 km okrog farme." Vodja obrata Anita Bolčevič, dipl. ing. agronomije, pa ob tem dodaja: "Rada bi poudarila, da je gnojevka dober nadomestek za umetna gnojila, poleg tega je veliko cenejša in ekološko manj sporna. Farma je ob ustanovitvi leta 2005 pod inšpekcijskim nadzorom veterinarske in kmetijske inšpekcije. Pričakujemo, da neljub dogodek, za katerega nismo krivi mi, ne bo skalil sodelovanja z vaščani Sobetincev in nekaterimi okoliškimi prebivalci, kajti z večino od njih smo do sedaj dobro sodelovali. Zato želimo, da bi bilo tako tudi v prihodnje!" M. Ozmec Ormož • Zajel nas je ogroženi pas prašičje kuge Prašičja kuga trka na vrata V začetku tedna je Veterinarska uprava Slovenije (VURS) objavila, da sega desetkilometrski ogroženi pas okoli kraja Vugrišinac na Hrvaškem, kjer je izbruhnilo novo žarišče klasične prašičje kuge, tudi v štiri slovenske občine Črenšovci, Ljutomer, Ormož in Razkrižje. V Ljubljano očitno še ni prišla novica, da že nekaj časa eksistira tudi občina Središče ob Dravi, ki je v tem primeru še posebej izpostavljena, saj je neposredno ob meji. Čeprav okuženi pas na slovensko ozemlje ne sega, je potrebna velika mera opreznosti in upoštevanje navodil pristojnih služb. To je drugo žarišče klasične prašičje kuge na Hrvaškem, katerega ogroženi pas sega v Slovenijo. Prvi primer je žarišče okoli kraja Vučil-čevo, ki je od slovenske meje oddaljen le okoli 500 metrov. Na VURSU se malo jezijo na hrvaške kolege, ker jim menda niso dovolj hitro sporočili, da so pri njih izbruhnila nova žarišča prašičje kuge, ki zadevajo tudi Slovenijo. Ogroženih okrog 15.000 prašičev Na srečo kmetov ob hrvaški meji imajo ormoški veterinarji precej boljše odnose s svojimi hrvaškimi kolegi, kot tisti na VURSU. Ker so dobri prijatelji in imajo redne stike, so bili o novem žarišču prašičje kuge obveščeni še isti dan, 2. marca. Ta datum nosi tudi pismo, ki so ga vsem večjim rejcem prašičev na območju UE Ormož namenili iz Veterinarske postaje Ormož. V njem prašičerejce pozivajo, da se obnašajo, kot da so na ogroženem območju. To pomeni, da natančno upoštevajo predpisane ukrepe, ki so namenjeni preprečevanju vnosa in širjenju bolezni. Med te pa sodi skrb za predpisane higienske razmere v objektih, kjer se redijo živali - razkuže-valne bariere, živali na gospodarstvu morajo biti ustrezno označene in evidentirane, preprečevati je potrebno stik divjih prašičev z domačimi, zagotoviti zdravstveno neoporečno pitno vodo in krmo, ustrezno ravnati z živalskimi trupli, spoštovati prepoved krmljenja prašičev s pomijami in da kupujejo nove živali le iz registriranih rej s preverjenim zdravstvenim stanjem črede. Svetovali so jim tudi, da poskrbijo za čim manjši promet obiskovalcev na svojih dvoriščih in da skrbno opazujejo živali, če opazijo kakšne znake morebitne bolezni. Veterinarji ocenjujejo, da na območju UE Ormož kmetje redijo okrog 10.000 pujsov, večja farma pa je v Središču ob Dravi, kjer redijo 3500 prašičev. Po podatkih VURSA ogrožen pas zajema 47 naselij, kjer je po podatkih zadnjega popisa iz aprila lani 809 gospodarstev z 14.071 prašiči. V Sloveniji je sicer okoli 600.000prašičev, od tega polovico na gospodarstvih in farmah v občinah ob meji s Hrvaško. V teh občinah je VURS te dni začel deliti zloženke z osnovnimi podatki o klasični prašičji kugi. Razdelili bodo okoli200.000 izvodov. Na ormoški veterinarski postaji je te dni še posebej živahno dogajanje. Zaposleni bodo pomagali VURSU in inšpekcijskim službam pri razkuževanju vozil, ki se bodo vozila po ogroženem območju v UE Ormož. Nenehno pa tudi zvoni telefon, saj imajo kmetje veliko vprašanj. Najbolj jih seveda zanima, ali lahko trgujejo s prašiči z ogroženega območja. Odgovor je NE. Prav tako nobeno prevozno sredstvo, ki je bilo uporabljano za prevoz prašičev, ne sme zapustiti ogroženega območja, ne da bi bilo prej očiščeno, razkuženo, pregledano in odobreno s strani uradnega veterinarja. Prav tako te opozarjajo, naj bodo pozorni, da so tudi veterinarji dolžni nositi zaščitno opremo - škornje, rokavice, ... Kaj je prašičja kuga? O tem, kakšna bolezen je prašičja kuga, smo povprašali dr. sci. Boruta Zemljiča, direktorja Veterinarske postaje Ormož. »Gre za virusno bolezen, ki se izredno hitro širi, Foto: vki »Stvari so pod nadzorom in vsi potrebni ukrepi so v teku,« sta pomirjujoča mag. Mitja Lovše, direktor območnega urada Veterinarske uprave Ptuj in dr. sci. Borut Zemljič, direktor zasebne veterinarske ambulante v Ormožu. ne prenaša se le s kontaktom, ampak se širi tudi z vetrom, prenaša se na čevljih, z vozili, omejena pa je le na prašiče. V literaturi je sicer opisan primer, ko naj bi v 60. letih v Indiji bil opažen prenos s prašiča na človeka, vendar tega kasneje niso niti zanikali, niti potrdili. Virus prašičje kuge je v Evropi permanentno prisoten in včasih pač izbruhne z večjo silo. Pri reji v Sloveniji direkten prenos ni mogoč, ker ne poznamo paše pri prašičih, kot recimo na Hrvaškem. Simptomi so podobni kot pri gripi. V Sloveniji smo imeli kugo morda nazadnje leta 1996. V okolici farme Ihan so našli šest pujsov z znaki prašičje kuge, uradnega potrdila, ali je šlo za kugo ali ne, pa do danes ni bilo. Zadnji uradno potrjeni primer prašičje kuge je bil v Sloveniji leta 1978. Pri nas se je cepljenje prašičev proti prašičji kugi opustilo leta 2000, v Evropi že prej. Cepljenje je bilo opuščeno iz ekonomskih razlogov. Vzhodno evropske države, ki so največji uvozniki prašičjega mesa, namreč nočejo kupovati prašičjega mesa, ki je bilo v stiku z virusom prašičje gripe, bodisi živim ali v vakcini.« Prašičji holokavst Dr. Zemljič se spominja leta 1990, ko je bila prašičja kuga v Belgiji, Nemčiji in na Nizozemskem. Takrat so pobili 13,5 milijonov prašičev. Veterinarji so zahtevali ponovno uvedbo cepljenja, ki je z evropsko direktivo prepovedano. Prašičev namreč niso pobijali zato, ker bi bolezen ogrožala druge živalske vrste ali človeka, ampak da se omogoči trgovina. »Danska izvozi letno 27 milijonov prašičev na Japonsko. Če bi prašiče cepili, jih Japonci ne bi kupili. Nizozemska je imela na jugovzhodnem delu države koncentriranih preveč prašičev, ob priliki prašičje kuge so na ta način razredčili populacijo. Svinje se v tem primeru mora pobijati brez krvi, skratka evtanazirati. Na Nizozemskem so to počeli z vodnim curkom. Si predstavljate, kako zgleda veterinar, ki mesec dni ne dela drugega kot pobija prašiče? Veterinarji so se uprli, saj je bila zadeva etično sporna. Proti bolezni namreč obstaja cepivo. Veterinarska stroka zagovarja cepljenje, vendar veterinarji ne odločajo, odloča kapital. Zato je to grda bolezen ... Pri nas proti prašičji kugi ne cepimo, ker je nimamo in ker je to predrago.« Ogroženo območje je tako v karanteni, ki bo trajala 40 dni, če se ne pojavi primer klasične prašičje kuge. Vse pa je odvisno od razvoja dogodkov na Hrvaškem. Viki Klemenčič Ivanuša Zagreb • Zmaga devetletni violinistki Ptujčanka Eva prva na mednarodnem tekmovanju violinistov Na mednarodnem glasbenem tekmovanju z naslovom Etide in skale, ki je potekalo v Zagrebu in na katerem je v prvi kategoriji sodelovalo 15 mladih tekmovalcev iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Madžarske, Liechtenstein, Romunije in Slovenije, je obe nagradi na Ptuj prinesla devetletna violinistka Eva Prešern. Tekmovanje, na katerem so se predstavili mladi virtuozi, je bilo razdeljeno na štiri kategorije. Devetletna Eva je v prvi kategoriji odnesla vse nagrade, ki jih je bilo možno osvojiti in si s tem prislužila tudi denarno nagrado, ki je bila več kot dobrodošla za nakup novega kolesa. V svoji kategoriji je Eva zasedla prvo mesto kot najboljša violinistka, drugo nagrado pa je dobila za najboljšo izvedbo pesmi Etida. Eva, ki obiskuje četrti razred Osnovne šole Pod-lehnik, violino igra šele tri leta. Na regijskem tekmovanju v Mariboru je lani že osvojila zlato, s katerim se je kasneje uvrstila na državno tekmovanje, in domov prinesla še bronasto priznanje. Eva, ki je sicer odlična učenka, rada plava, smuča, najljubša predmeta pa sta ji angleščina in telovadba. Pravi, da jo je violina vedno privlačila in da se je za igranje tega instrumenta odločila sama. Odlična uvrstitev na Hrvaškem pa bo devetletno violinistko maja popeljala na tekmovanje v Bukarešto, kjer bo konkurenca še veliko večja kot na Etidah in skalah. Iz ptujske Glasbene šole Karola Pahorja so se tekmovanja na Hrvaškem udeležili štirje učenci, v Bukarešto pa tokrat potuje samo Eva. Do takrat pa se bo morala veliko pripravljati, njen učitelj violine Tomaš Tulaček pravi, da bosta z Evo vadila trikrat na teden, veliko časa za vadbo pa si bo morala vzeti tudi doma. Evin oče Ljubo Prešern pravi, da pri Evi vadba violine nikoli ni problem in da je nikoli ni treba spominjati, kaj so njene obveznosti. »Res je, da je veliko odrekanja in da je treba vložiti veliko časa in truda, a se vseeno obrestuje,« je še dejal Evin oče. AČ Eva Prešern je v prvi kategoriji odnesla vse nagrade, ki so bile možne. Ptuj • Na Elektro šoli v soboto dva dogodka Tekmovanje z mobilnimi roboti V prostorih Poklicne in tehniške elektro šole Ptuj na Vičavi bosta v soboto od 9. do 13. ure potekala dva dogodka. Učenci osnovnih šol se bodo pomerili na regijskem tekmovanju z mobilnimi roboti, sočasno pa si bo možno ogledati razstavo, ki so jo pripravili v sodelovanju z Radioamaterskim klubom Ptuj z naslovom Tehnika skozi čas. Na regijskem tekmovanju Lego Bum 2007, ki ga Poklicna in tehniška elektro šola Ptuj letos organizira drugič, se bodo pomerili učenci zadnje triade štirinajstih osnovnih šol. Po predprijavah, ki so jih na Elektro šoli doslej dobi- li, bi se naj tekmovanja udeležilo približno 50 učencev in 20 mentorjev. Na osnovnih šolah so poskrbeli za priprave učencev, ki bodo svoje znanje pokazali v soboto. Roboti, s katerimi bodo tekmovalci tekmovali, bodo sestav- Aleš Stojak (desno) in Gregor Krušič (levo), dva izmed petih najboljših dijakov, ki sta navdušena nad tehniko. ljeni že pred tekmovanjem, v soboto pa jih bo potrebno preizkusiti na dveh progah. Zmagovalec bo tisti, ki bo progo prevozil v najkrajšem možnem času, vrednost posameznega robota, s katerimi bodo tekmovali, pa je 230 evrov. Pred petimi leti je Feri Maribor kupila 18 kompletov robotov in jih dala v uporabo osnovnim šolam, s pomočjo projekta Phare pa so kupili še dodatnih 14 kompletov, od tega so jih kar 12 podarili osnovnim šolam. Nekatere šole te robote kupujejo tudi same, saj je zanimanje med učenci vedno večje. Med najboljšimi, ki je lani sodeloval kot tekmovalec, letos pa že kot eden izmed treh sodnikov, je dijak prvega letnika Elektro šole Gregor Krušič. S pomočjo mentorjev Slavka Murka in Bruna Ljub-ca je Gregor svoje znanje v dobrem letu dni bistveno izpopolnil. Po besedah ko- ordinatorja projekta Franca Vrbančiča, je Gregor eden od petih najboljših in najbolj zagretih učencev za področje robotov. Finančno pomoč dijakom nudi tudi Elektro šola, ki letno za ta projekt nameni 600 evrov. »V Sloveniji so učenci in dijaki zainteresirani za tehniko, a je šola tista, ki mora narediti prvi korak,« je dejal Vrbančič. Medtem ko bodo učenci tekmovali, bo na ogled postavljena tudi razstava z naslovom Tehnika skozi čas, ki sta jo pripravila Elek-tro šola Ptuj in Radioamaterski klub Ptuj. Razstava bo razdeljena na dva tematska dela, in sicer razvoj tehnike skozi čas, od leta 1960 naprej, ter predstavitev današnje tehnike, kjer bodo obiskovalci tudi praktično lahko poskusili delo z radioamaterskimi postajami. AČ Tednikova knjigarnica Prva monografija pravljičarstva na Slovenskem Kako lepo se ujemata ta zgodnja pomlad, navdušeno cvetenje pomladnih bilk, žgolenje ptičjih parčkov, božanje nenavadno toplih sočnih žarkov in izid knjige Sedi k meni, povem ti eno pravljico z urednico, ilustratorko, soavtorico in prvo slovensko učiteljico pripovedovanja, pravljičarko Ljobo Jenče! Čez 350 strani zajeten zbornik je pravkar izšel pod okriljem mariborske knjižnice, največje splošne biblioteke pri nas, kjer tudi sistematično negujejo in razvijajo bibliopeda-ško dejavnost s poudarkom na mladinskem knjižničarstvu in pripovedovanju pravljic. Posebej hvalevredna je založniška dejavnost mariborske knjižnice, saj izdajajo edino slovensko strokovno revijo za vprašanja mladinske književnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih medijev Otrok in knjiga (glavna in odgovorna urednica Darka Tancer Kajnih), strokovne zbornike (npr.: Prispevki s simpozija Perspektive v mladinski književnosti, 1999, Splet znanja in domišljije, 2006, ...) in monografije, izvirne domače učbenike in pomnike besedne ustvarjalnosti za mladino in otroke, npr.: Vedež in začetki posvetnega mladinskega slovstva na Slovenskem (Marjana Kobe, 2006), Poetičnost zvoka: ustvarjalne možnosti radijske igre za otroke (Rosanda Sajko, 2006). Pravljične, pripovedovalske poti so vedno dolge, navkljub pravljicam, ki so lahko tudi izjemno kratke. Pravljične pokrajine tvorijo nepregledna polja zavednega in nezavednega, vrtovi, ki so od vekomaj in pomenijo osnovno bivanjsko, dušno identiteto - narodno celostno. Pravljični, pripovedovalski prostori so tisti, kamor je narod izgovarjal, zagovarjal, razlagal, učil, tolažil, prigovarjal, pojasnjeval, spodbujal, opisoval, zaklinjal, tolmačil, razveseljeval, modroval, malikoval, ljubil, hvalil, ... Pripoved, zgodba je bistvo, je vse in edino, je moč, ki ločuje homo sapiensa od drugih bitij. Toda kaj in kako pripovedovati? Kako in katere besede nizati? Likovna in glasbena umetnost pre-moreta jasno pisan spomin in načela, pripovedovalska umetnost - kakšno naključje - pa dobiva »učbenik« šele v času totalnega potrošništva, ko tudi narašča strokovno in splošno zanimanje za umetnost pripovedovanja. Sedi k meni, povem ti eno pravljico je knjiga, temelječa na prvem simpoziju pravljičarjev, ki se je pod vodstvom Ljobe Jenče zgodil leta 1994 na Kozjaku. Urednica Ljoba Jenče je avtorica treh uvodnih prispevkov: Nič kaj pravljični predgovor, Med poknjiženo in ljudsko pravljico, Simpozij pravljičarjev na Kozjaku in dveh sugestivnih pripovedovalskih poglavij: O ljudskem pravljičarju ob oživljanju umetnosti pripovedovanja, Prvi koraki za razvijanje umetnosti pripovedovanja, pripomočki za začetnike. O pravljični tvarini so prispevali naslednji vrhunski strokovnjaki etnološkega, etnografskega, glasbenega, literarnega, knjižničnega, likovnega, literarnega, lutkarskega področja,...: Alenka Goljevšček (Pravljice - okamenine ali žive ustvarjalke?), Marko Terseglav (Univerzalno in nacionalno v ljudski spontani ustvarjalnosti), Monika Kro-pej (Mitološki liki in bajna bitja v slovenskih pravljicah in povedkah), Igor Cvetko (O zvoku v otroških ljudskih igrah na Slovenskem), Marjeta Cerar (Pravljica v vzgojno-izobraževalnem procesu), Tilka Jamnik (Otrok in knjiga. Ura pravljic v knjižnici) Mira Kliček (Kaj je umetnostna terapija), Breda Zupanič (Lutke v pravljičarstvu), Drago Kunej (Trstenke - slovenske panove piščali), Bernarda Cerar Rakar (Pravljica, petje, ples ob spremljavi Orffo-vih instrumentov), Nadja Lazar (Izdelovanje polsti in polstenih predmetov), Ivana Indjin (Kostumografska delavnica), Marko Pogačnik (Pravljična bitja kot resnična bitja narave). Svojo pravljičarsko pot je tenkočutno popisala Zdenka Gajser (Pravljice so kot kraji in letni časi človeškega srca), mariborska knjižničarka, ki je tudi srce Pravljične šole v Mariboru. Zbornik še na kocu prinaša izbrane ljudske pravljice, temeljno predivo pripovedoval-skega izobraževanja Ljobe Jenče (Od ptiča celega sveta, Od dvanajstih sinov in hčer, Od ježa, S povodnim možem oženjene, Čudovita roža, Boj v vodi Išci, Kačja kraljica na dravskem otoku pri Kamnici, ...). Sedi k meni, povem ti eno pravljico je trikrat podna-slovljen: Za ohranjanje slovenskega izročila, Zbornik prvega simpozija pravljičarjev, Priročnik pripovedovanja pravljic I, iz česar je razbrati njegovo interdisciplinarnost, namembnost in kontinuiteto ter mu velja nameniti pozornost na vseh nivojih vzgojno- izobraževalnih ustanov in v raznovrstnih ustvarjalnih oblikah za otroke in odrasle. Liljana Klemenčič Foto: AC Foto: AC Ormož • Pred državnim tekmovanjem mladih glasbenikov Lep uspeh mladih glasbenikov V mesecu februarju je potekalo 10. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov Štajerske in Prekmur-ja, na katerem so nastopili tudi trije učenci Glasbene šole Ormož - Thierry Šavora Dinga v kategoriji klavir, učitelja Gorazda Premoša, ter Nataša Žalar in Davor Novak v kategoriji klarinetistov, oba pa poučuje Rado Munda. Najbolje se je odrezal slednji, ki je s 90,63 točke osvojil zlato priznanje in se uvrstil na državno tekmovanje. Ker je državno tekmovanje na sporedu šele čez mesec dni in je visoko formo treba držati precej dolgo, so v ormoški glasbeni šoli minuli teden organizirali koncert tekmovalcev 36. tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije iz glasbenih šol Slavka Ostrca Ljutomer, Ka-rola Pahorja Ptuj in domače glasbene šole. Koncert je bil namenjen preverjanju pripravljenosti mladih glasbenikov in seveda priložnost, da se predstavijo publiki. Nastopili so Janja Turk, Urška Lju-bec, Dunja Kolenko, Maruša Poštrak in Davor Novak. Davorja Novaka in njegovega profesorja Rada Munda sem pred nastopom ujela pri partiji šaha, s katero sta si krajšala čas in mirila živce pred nastopom. Kakšne posebne treme sicer nista imela, pred nastopom na državnem tekmovanju pa bo seveda druga reč. Davor je doma iz Velikega Brebrovni-ka in obiskuje zadnji razred osnovne šole Miklavž pri Ormožu. Ljubezen do glasbe je že v družini, za igranje klarineta pa se je odločil najverjetneje zaradi vzgleda, saj oče igra enaki instrument. Mladi glasbenik je s svojim dosežkom seveda zadovoljen, kako bo pa na državnem tekmovanju, pravi, da bomo še videli. Šolanje namerava nadaljevati na srednji medicinski šoli, kljub temu pa se od klarineta ne želi ločiti. Razmišlja, da bi vzporedno vpisal še B-program instrumenta. Profesor Munda je na svojega varovanca ponosen, njegov uspeh, pa pravi, temelji na pridnosti, s katero je v kombinaciji s talentom mogoče v glasbi dosegati dobre rezultate. Sicer pa se na ormoški glasbeni šoli klarinet uči okrog 20 učencev. Način tekmovanja je treba izboljšati Z doseženim je zadovoljen tudi ravnatelj Slavko Petek, ki pa ima tudi kar neka predlogov za izboljšanje načina tekmovanja mladih glasbenikov. Glavni problem tekmovanja je v tem, da je tekmovanje le vsaka tri leta. Petek je mnenja, da bi moralo biti tako, kot je v šoli za različne predmete - biologijo, kemijo, matematiko in tako naprej, namreč vsako leto. »Vsak učenec gre na tekmovanje takrat, ko je najboljši. V glasbi pa to ni mogoče. Jaz pravim, da je naše tekmovanje glasbena olimpijada, pa me opozarjajo, da je olimpijada le vsake Davor Novak je na regijskem tekmovanju dosegel 90,63 točke in zlato priznanje. Pri tem ga je s klavirjem spremljal Gorazd Premoša, klarineta pa se uči pri Radu Mundu. štiri leta, ampak bistvene razlike ni. Menim, da bi moralo tekmovanje potekati vsako leto, če bo na dve leti, bo to že uspeh.« Poleg tega regijska tekmovanja potekajo na sedmih koncih Slovenije in na njih se prijavlja premalo učencev. Zgodi se namreč, da je v kakšni kategoriji prijavljen le eden ali dva učenca. Petek je mnenja, da se to ne bi smelo dogajati, glede na to, koliko otrok se izobražuje v glasbenih šolah, bi moralo biti v vsaki kategoriji prijavljenih vsaj deset učencev. Pri tako majhnem številu tekmovalcev komisija težko primerja in oceni, kdo je dober in kdo manj. Petek predlaga, da se tekmovanja v kategorijah, kjer na regionalni ravni ni najmanj deset tekmovalcev, združijo v skupno predtek-movanje z drugimi regijami. Tudi z organizacijskega vidika bi bilo to veliko lažje. »Glede na to, da je sedem regijskih tekmovanj, so zahteve za člane komisije velike - člani komisije za vsak instrument in kategorijo posebej morajo biti glasbeniki, ki so že nekaj dosegli, tudi na tekmovanjih učencev, ne smejo pa biti učitelji ali sorodniki učencev, ki tekmujejo. Izračunal sem, da potrebujemo okrog 400 takšnih učiteljev, pa nisem prepričan, da jih v Sloveniji imamo. Pri predtekmovanju bi lahko komisijo povečali na štiri člane, ki bi poslušali vsa regijska predtekmovanja za posamezen instrument. Tako bi se izognili tudi sedanji težavi, da različne komisije v različnih regijah ocenjujejo Slavko Petek, ravnatelj Glasbene šole Ormož, je zelo zadovoljen z dosežkom ormoških tekmovalcev na regijskem tekmovanju. Ima pa kar nekaj predlogov za izboljšanje samega načina tekmovanja. vsaka po svojih kriterijih, zato zagovarjam eno komisijo za vso Slovenijo. Tako bi zagotovili, da bi se na državno tekmovanje uvrstili zares tisti najboljši. Čeprav se zavedam, da se dosežkov v glasbi ne da meriti z metrom.« Sicer pa so glasbeniki pri organizaciji tekmovanj že marsikaj spremenili. Ukinili so predtekmovanja za srednješolce in študente akademije, ti se direktno uvrstijo na državno tekmovanje. »Ti so na predtekmovanjih igrali tudi po 20 minut, komisija je plačana po minutah, prostor tudi, mislim, da smo prihranili veliko denarja . Že na račun tega bi lahko imeli tekmovanje vsaj vsako drugo leto. Rezultati iz tekmovanj koristijo učencem tudi pri vpisu v šole oziroma pri pridobitvi štipendije. In če imaš nesrečo in si rojen napačno leto, greš lahko na tekmovanje le enkrat v času šolanja, kar je v primerjavi z drugimi predmeti tekmovanja nepravično. Srednješolsko tekmovanje iz klavirja je bilo pred tremi leti, šola pa traja štiri leta. Nekdo, ki je v drugem letniku, nima več možnosti, da se udeleži tekmovanja v srednji šoli. Poleg tega bi moralo biti samo tekmovanje bolj pozitivno naravnano. Letos na regijskih tekmovanjih tega sicer ni bilo, ampak se je v preteklih letih težilo k temu, da se dokazuje, da so učenci slabi. Recimo, nobeden ni dobil prve nagrade. Menim, da četudi ni nihče dosegel točk za zlato priznanje, je bil nekdo vseeno najboljši od sodelujočih. Kajti od učencev, ki se udeležijo tekmovanja, pa res nihče ni slab.« Viki Klemenčič Ivanuša Foto: vki Foto: vki Sindrom majhnega otroka Si že predstavljam sceno. Vidim nasmejano skupino ministrov in evropskih uradnikov, ki v času našega evropskega predsedovanja potuje po južni meji Slovenije ter se ustavlja na Oto-čcu za kozarček cvička, v Podlehniku na dobri kremni rezini, se kopa v Sečovljah, ribari na Dragonji in se namenoma počasi, tako da bi sosede izzivali, pripra vlja na slikanje. Naši voditelji pa se še bolj izkazujejo. Državni protokol je vse pripravil na način, da bi pri Hrvatih sprožil ljubosumje. Kakšen užitek je kazati, kje smo mi, kaj vse smo dosegli in koliko truda še morajo vložiti v Zagrebu, da bodo prišli tako daleč. To bi bilo pravo maščevanje. To bi bil dokaz, da smo v neskončnih pogajanjih imeli mi vedno prav. Na žalost se bojim, da v odnosih med Slovenijo in Hrvaško res lahko pride do česa takšnega. Počasi bomo prekoračili vse meje medsebojnega spoštovanja in se začeli preko državne meje napadati še s fračami. Tisti dan bo ministrstvo za zunanje zadeve objavilo:»Hrvati sprožili tretjo svetovno vojno, Slovenija se sklicuje na 5. člen Severnoatlantskega pakta!« Sami sebi moramo priznati, da smo glede na svojo velikost in geopolitično težo od osamosvojitve dosegli zelo pozitivne in pohvale vredne rezultate na mednarodnem odru. Naša diplomacija, z vsemi svojimi finančnimi, kadrovskimi in političnimi omejitvami, seje vedno dobro izkazala. Le na eni točkipokva-rimo celotno sijajno sliko. Naša zunanja politika do Hrvaške je škandalozna. Ne trdim, da so južni sosedje kaj boljši, a prav zato bi se morali mi obnašati bolj gosposko. Od osamosvojitve do danes se ni spremenilo skoraj nič. Se vedno se obnašamo kot dva otroka, ki se prepirata zaradi marmelade in tečeta tožarit staršem, ko eden malo glasneje zakriči ali zajoče. Moram priznati, tako kot vsi državljani, ki nimajo prostega dostopa do diplomatskih dokumentov, ne morem in ne želim sklepati, kdo ima prav. Ne poznam vseh stališč, dejstev in detajlov, s katerimi se državi pogajata že šestnajst let. Moram pa reči, da sem osebno začel dvomiti v naša stališča v trenutku, ko je Ministrstvo za zunanje zadeve lansko leto izdalo Modro knjigo. Žal meje sram priznati, da moji dvomi ne temeljijo na vsebini, temveč na ugotovitvi, da sem moral knjigo kupiti za skoraj 5.000 tolarjev. Minister je izjavil, da je publikacija za vse državljane, da se na ta način želi potrditi učinkovitost naše diplomacije, pojasniti trdnost naših stališč, istočasno pa prosi babice, ki so pozabile, da imajo pod posteljo ali na podstrešju kakšen uporaben dokument, naj ga čim prej posredujejo Ministrstvu. Nisem vedel, ali se moram jokati od smeha ali od žalosti. Davkoplačevalec, recimo babica, ki je že celo življenje omogočala obstoj naših ministrstev, ki je že vnaprej plačala tiskanje Modre knjige, bi se morala še napotiti v Mladinsko knjigo, jo kupiti, seveda prebrati in ugotoviti, ali ima še kakšen uporaben papirček, ki bi nam na podlagi mednarodnega prava omogočal označitev rib v Piranskem zalivu s slovenskim grbom. Posamezne neusklajene poteze predsednikov republike seveda ne pomagajo, vendar te so le posledica desetletnih nesporazumov in malomeščanske meddržavne politike. Namesto ba-havosti in ošabnosti bi Slovenija že zdavnaj morala pokazati »angleški stil«, sploh, če smo prepričani, da imamo prav. Se imamo za večvredne? Obnašamo in komuniciramo na enak način kot hrvaške državne ustanove. Počasi izgubljamo vso svojo verodostojnost. Pred tedni je v pogovoru za nek časopis Dr. Danilo Turk opisal pretirano domačnost med Ljubljano in Zagrebom kot posledico »televizijske diplomacije«. Diplomacija potrebuje čas, pravilno mešanico tajnosti in javnosti, modre predstavnike, potrpljenje ter jasno vizijo in strategijo. Politiki vedo, da včasih ni toliko pomembno, na čigavi strani je pravica, ampak kdo je videti resnejši v očeh mednarodne skupnosti. Slovenci smo padli v »sindrom majhnega otroka«. Dobili smo igračko EU, s katero se zdaj veselo igramo, jo razkazujemo in izzivamo tiste, ki je še nimajo. Iz življenjskih izkušenj vsi vemo, da je takšna usmeritev kratkoročna. Hrvatom smo se že zamerili. Nekega dne bodo postali - z našo pomočjo ali brez nje - sestavni del Evrope in že danes stavim, da nas bodo glede lastnosti kulturnega, političnega in gospodarskega sloja v nekaj letih prehiteli. Le dajmo jim čas, da uredijo notranje težave. Maščevanje bo sladko. Namesto da bi že na začetku Ljubljanska banka poravnala vse dolgove do varčevalcev, ki so -takrat - bolj verjeli v slovenske finančne institucije kot v domače ter prenesli znesek na močnejši izhodiščni pogajalski položaj, smo raje izgubili javno mnenje, kredibilnost in željo po sodelovanju. Za diplomacijo ni nič lepšega in lažjega kot se pogovarjati in pogajati brez lastnih grehov oziroma na podlagi neporušlji-vih dejstev, ki dokažejo naklonjenost nekemu narodu, ne da bi pozabili na svoja stališča. Izzivanje s svojim večvrednostnim kompleksom je do danes pripeljalo le do ljubosumnja. Čas je, da Hrvatom, ki živijo v stalni krizi identitete, ki potrebujejo zunanjega sovražnika zaradi notranjepolitičnih razmer, ki se počutijo obkroženi s paktom Nato ter vlečeni za nos od Bruslja, ki jih je cenil za manj vredne od Romunov, dokažemo, kako jih spoštujemo, kako jim želimo resnično pomagati, kako jih cenimo. V pogajanjih se ne bomo imeli česa bati. Govorila bodo samo dejstva. Mednarodna skupnost pa ne bo naklonjena Zagrebu zaradi napačne percepcije. Začnimo graditi kulturo in diplomacijo medsebojnega spoštovanja. Obrestovalo se nam bo. Dr. Laris Gaiser Zetale • Učenci pomagajo Dokumentiran „drobiž" iz Vukove domačije V obnovo in revitalizacijo znane žetalske Vukove domačije, ki jo je občina po dolgotrajnih zapletih vendarle dobila v svojo last, lani pa začela še s prepotrebno obnovo, so se pod mentorstvom Stanka Skledarja vključili tudi učenci domače OŠ. „Pred sanacijo hiške, ki jo je začela občina s pridobitvijo evropskih sredstev Inter-reg, je bilo v njej najdenih kar precej zanimivih predmetov, ki so jih nekdanji lastniki uporabljali predvsem v gospodinjstvu in so pač odraz življenja in dela haloškega človeka v prejšnjem stoletju. Govorica teh predmetov je zelo raznolika, saj povedo veliko o gospodarskem stanju, duhovni kulturi, medsebojnih odnosih, vsakodnevnem življenju in zato je ohranitev tega drobnega inventarja za spoznavanje zgodovine naših prednikov zelo pomembna za prihodnje rodove," je najprej povedal predsednik že-talskega turističnega društva Skledar. Turistično društvo in OŠ Žetale so se tako skupaj lotili akcije oz. projekta inven-tarizacije malih predmetov iz omenjene domačije. Pod vodstvom učiteljice zgodovine Lidije Šešerko in Stanka Skledarja so podrobno popisali vso kuhinjsko posodo; jo premerili, opisali, fotografi- rali, oštevilčili in na ta način dokumentirali. Prostovoljno je pri akciji sodelovalo več učencev, ki so v to delo vložili precej svojih prostih ur: „Res je bilo potrebno kar veliko ur in pridnega dela, da smo ves ta „drobiž", med njim so bili tudi izjemno zanimivi gumbi, spravili na popisne liste in pripravili kartoteko." Z obnovo Vukove domačije je občina začela lani, učenci in Turistično društvo pa je dodalo svoj delež z dokumentarizacijo drobnega inventarja. Vsi popisani predmeti so seveda last občine Žetale, obiskovalci pa so si jih lahko ogledali na priložnostni razstavi v osnovni šoli ob kulturnem dnevu. Po zaključeni sanaciji Vukove domačije - kdaj bo to, žu- pan Anton Butolen ne more napovedati - pa bodo gotovo našli svoje pravo mesto v njenih prostorih, kjer si jih bodo lahko ogledali tudi vsi drugi, ki bodo pokukali v notranjost tipične žetalske hiške. SM Radenci • 11. Pomurska salamiada Ocenili 93 vzorcev salam V soboto, 10. marca, je v Radencih potekala tradicionalna 11. Pomurska salamiada. Pričela se je v Gornji Radgoni, potem pa so jo preselili v Radence, kjer se je po nekaj letih razširila. Iz Mačkovc (16,375), Andrej Divjak iz Radencev (16,375), Peter Selak iz Šmarjeških toplic (16,5), Darko Hlupič iz Slovenj Gradca (16,5), Jože Hamler iz Sp. Ivancev (16,8- 75), Aleš Kosec iz Ljutomera (17,25) in zmagovalec Milan Belec iz Ljutomera z oceno 17,625 točk. Zmago Šalamun Pomursko salamiado organizira Turistično društvo Radenci, salame pa oceni strokovna komisija, ki jo sestavljajo Vladka Hradil Barbarič, Lidija Matevž, Ljubo Fekonja, Milan Hari, Štefan Balažic in Jože Kovač. Najvišja skupna možna ocena je 20 točk, od tega največ osem za okus, štiri točke za vonj, štiri točke za izgled in barvo prereza, dve točki za zunanji izgled in dve točki za teksturo (vsebino). Organizatorji pravijo, da salamiado organizirajo, da se dvigne kvaliteta suhomesna-tih izdelkov in da s tekmovanjem vzpodbujajo, da ljudje te izdelke izdelujejo in na ta način obogatijo turistično ponudbo. Na letošnji 11. Pomurski salamiadi je sodelovalo 72 izdelovalcev domačih salam s 93 vzorci salam. Deset odstotkov najboljše uvrščenih izdelovalcev se bo udeležilo slovenskega finala, ki bo letos 5. maja potekalo v Braslovčah. Zraven izdelovalcem salam iz Pomurja pa se salamiade v Radencih udeleži kar nekaj izdelovalcev salam iz Koroške in Dolenjske. Nekaj izdelovalcev pa prihaja na Pomursko salamiado iz ptujskega, lenar-škega in ormoškega konca. Iz Lenarta je tekmoval Ivo Klobučar, iz Sv. Trojice Roman Kramberger, iz Cerkvenjaka Andrej Hvalec, iz Benedikta Marija Bratuša, Jan Hvalec in Marjan Kralj, iz Trnovske vasi župan občine Alojz Benko, Peter Benko, Karl Kramber-ger, Jože Pihler in Zmago Šalamun, z Destrnika pa Uroš Gričnik in Marjan Hamruš, iz Ptuja Urban Toplak in iz Ormoža Ivan Žinko. Na Slovensko salamiado prvakov pa so se udeležili Slavko Geder iz Gornje Radgone (16,25), Ignac Jakopina iz Fo-kovec (16,375), Jožef Sever Prvaki pomurske salamiade, ki so se uvrstili na slovensko salamiado prvakov. Med nagrajenci je tudi župan občine Trnovska vas Alojz Benko. Grajena • Društvo upokojencev ima nov prapor M Voličina • Za dvig pismenosti Foto: SM FOTO: ZS Razvili nov prapor Od kakovosti k odličnosti Društvo upokojencev Grajena je po 26 letih končno dočakalo nov prapor, ki so ga v petek, 2. marca, tudi ponosno razvili. V prostorih Doma krajanov Grajena, kjer se je prireditev začela ob 16. uri, so praznovanje, kot se spodobi, začeli z nastopom Ljudskih pevcev Grajena. Ti so na samem začetku zapeli himno in dve pesmi, sledil pa je govor predsednika DU Grajena Albina Krambergerja. Kot je dejal, je stari prapor že dotrajal, saj so ga imeli že od leta 1981 in je bil eden starejših v širši oko- lici. Povedal je, da ja z novim praporjem zelo zadovoljen kot tudi z obiskom, saj je nov prapor Dom krajanov na Grajeni dodobra napolnil. Svečanosti sta se zraven krajanov in ostalih povabljenih gostov udeležila tudi župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Če-lan in predsednik PČ Andrej Rebernišek, nov prapor pa je, kot se spodobi, blagoslovil tudi župnik Mirko Pihler. Vsi Praporščaka sta obiskovalcem s ponosom pokazala nov prapor. prisotni so lastnikom novega prapora zaželeli predvsem to, da bi ga čim manj uporabljali v žalostne in čim več v vesele namene. Praporščak Alojz Murko in njegov pomočnik Milan Kumer sta tako postala ponosna nosilca novega izredno lepega modro-rdečega prapora, ki ga najbrž ne bi dobili, če ne bi imeli tako darežljivih botrov, ki so nesebično pomagali pri nakupu. Trake botrstva so nanj obesili: Štefan in Terezija Malek, Justika Sluga ter Frančiška in Franc Pust. Pri izvedbi in uresničitvi projekta so Društvu upokojencev (DU) Grajena pomagali tudi DU Rogoznica, Pokrajinska zveza upokojencev Spodnjega Podravja, DU Zavrč, DU Budi-na-Brstje, DU Muretinci, DU Destrnik, DU Kidričevo, Rdeči križ Grajena, Gasilsko društvo Grajena in PČ Grajena. Po uradnem delu, ki je trajal skoraj dve uri, je v čast novemu praporu sledila še odlična pogostitev. AČ Na Oš Voličina izvajajo projekt Od kakovosti k odličnosti skupaj s še šestimi drugimi osnovnimi šolami, ki so na podlagi skupne prijave OŠ Brežice uspele na razpisu Ministrstva za šolstvo in šport. Projekt je sofinanciran s strani Evropskega socialnega sklada. V njem poleg že omenjenih šol sodelujejo še OŠ Grm iz Novega mesta, OŠ Majde Vrhovnik iz Ljubljane, OŠ Trbovlje, OŠ Podzemelj in II. osnovna šola Slovenj Gradec. Kot je povedal ravnatelj OŠ Voličina Anton Tone Goznik, s projektom skušajo učence motivirati za dvig pismenosti na vseh področjih, in sicer najbolj na področju bralne pismenosti, računalniške pismenosti oz. dela z IKT tehnologijo. V projektu prostovoljno sodelujejo učenci 5. razreda osemletke in učenci III. triade. Izbirajo lahko med tremi bralnimi zbirkami: za slovenski jezik, državljansko vzgojo in angleški jezik. Na voljo so jim različni naslovi ponujenih knjig. Seznami bralnih zbirk so dostopni na spletni strani www.simos.si in tudi v šolski knjižnici, kjer jim pri izbiri svetuje knjižničarka, če učenci izrazijo željo po nasvetu. Vsak učenec, ki sodeluje v posamezni bralni zbirki, najprej knjigo prebere, nato z mentorico komunicira o prebrani knjigi preko elektronske pošte na različne načine, saj lahko napiše povzetek ali obnovo prebrane knjige, opiše glavno književno osebo, nadaljuje zgodbo po svoje, spesni pesmico na temo prebrane knjige, zgodbo konča na drugačen - svoj način ali pa uporabi druge možnosti, seveda v dogovoru z mentorico, ki nato pregleda zapis o prebrani knjigi ter običajno prosi, da učenec kakšne stvari v sestavku popravi oziroma dopolni. Šele po dveh ali več elektronskih komunikacijah mentor objavi delo učenca na svetovnem spletu. Več o projektu ter o vseh sodelujočih šolah in že objavljenih prispevkih učencev si lahko ogledate na spletni strani www.simos.si. SIMOS je kratica, ki pomeni Slovenska internetna mreža osnovnih šol. Zmago Šalamun Foto: AC Tenis 16-letni Rola zmagal na članskem turnirju Stran 16 Rokomet V Ormožu tekma za takojšnjo pozabo Stran 16 Odbojka Benedičanke končale prvenstvo na 5. mestu Stran 17 Športno plezanje Na Ptuju nastopilo 121 mladih plezalcev Stran 17 Nogomet Različni izhodišči Zavrča in Stojncev Stran 18 Bowling Ekipa Sar zelo blizu magičnih 2000 Stran 19 Nogomet • NK Drava tednik RADIOPTUJ tto. ofeletcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Rok Kronaveter podaljšal pogodbo do 30. 6. 2010! Nogomet • NK Drava Ptuj Lahko Simeunovič preseneti Beska? Foto: Črtomir Goznik Se bodo igralci Drave tako veselili tudi v soboto? Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak Četrtkova redna novinarska konferenca NK Drava je spet postregla z zanimivo novico: v. d. poslovnega direktorja Boris Emeršič je povedal, da so z najbolj »vročim« igralcem 1. SNL predčasno podaljšali pogodbo: ta sedaj velja do 30. 6. 2010. Rok Kronaveter ob tem ni skrival veselja: »Vesel sem, da so mi pri Dravi ponudili novo pogodbo. Tukaj je zares vse v najlepšem redu, lepo je biti član te ekipe. Posebno veselje je seveda igrati pred tolikšnim številom gledalcev, kot se jih je zbralo v nedeljo.« Posebej zanimivo mišljenje je ob tem podal Dražen Be-sek: »Prvi vidik te pogodbe je, da se Rok lahko sedaj posveti samo nogometu. Drugi bo morda zvenel malo čudno, vendar si zanj želim, da bi že poleti zapustil Ptuj in šel igrat v lia, K Pred časom smo že poročali o primeru Tisnikar, ko je omenjeni igralec Drave po tekmi Maribor - Drava povedal, da je sodnik Janez Babnik 11-me-trovko za Maribor dosodil »zaradi politike NK Drava«. Na prvi stopnji je Disciplinski sodnik Združenja 1. SNL zavrnil vsakršno krivdo Boruta Tisnikarja in ustavil disciplinski postopek zoper njega. Član IO NZS in predsednik Zveze nogometnih sodnikov Slovenije Vlado Šajn se je pritožil in zahteval ponovno presojo, eno od petih najmočnejših lig na svetu! S svojimi igrami mora prisiliti managerje in trenerje, da razmišljajo o njem in da gre čimprej po stopinjah Zahoviča, Katanca, Čeha ... Sicer je trenutno lepo biti član Drave, saj se dogajajo same dobre stvari. To kaže tudi odziv gledalcev in samo želim si lahko, da bi bilo tudi v bodoče tako. Igralci trenutno delajo z nasmehom na obrazu in to predstavlja meni kot trenerju največje zadovoljstvo. Tudi po tekmi z Interbloc-kom želimo zadržati odlično atmosfero v ekipi, motivacije nam ne manjka. Za nogomet bi bilo najboljše, da se po tekmi govori samo o dobrih predstavah nogometašev, ne pa o sojenju in drugih obrobnih zadevah.« JM L čemur je pritožbena komisija ugodila. Tako smo sedaj čakali na ponovno odločitev disciplinskega sodnika Združenja 1. SNL, ki pa se od prvotnega ne razlikuje. ... »Disciplinski organ je med dvema nasprotujočima si izjavama igralca Boruta Tisnikarja in sodnika Janeza Babnika večjo vero poklonil izjavi prvega, saj je bila njegova izjava v celoti potrjena s strani štirih njegovih soigralcev. Hkrati pa izjavi sodnika Babnika Nogometaši ptujske Drave so si v nedeljo priigrali še drugo zaporedno zmago v prvenstvu 1. SNL. Ko so na gostovanju v Ajdovščini premagali ekipo Primorja, je bilo veliko komentarjev o tem, da so imeli srečo itd. Ko pa so v nedeljo brez večjih težav odpravili še lendavsko Nafto, je bilo še vsem preostalim skeptikom jasno, da trener Dražen Besek, skupaj s svojim strokovnim štabom, misli resno glede borbe za evropske vstopnice. Na omenjenih dveh tekmah je »eksplodiral« mladi slovenski reprezentant Rok Krona-veter. V Ajdovščini je z dvema zadetkoma pokopal Primorje, tokrat je bil v vlogi glavnega režiserja, oziroma kreatorja igre, kjer je bil trikrat podajalec, ob vsem tem pa zadel prečnik v 10. minuti. »Niso mi vsi verjeli, ko sem dejal, da smo dobro pripravljeni in da gremo po tri točke v Ajdovščino. Nismo bili prepričani o osvojitvi vseh šestih točk v prvih dveh krogih, vendar smo na njih upali. To smo naredili in sedaj gremo lahko po tretjo zmago v Ljubljano,« je samozavestno dejal Rok Kronaveter. Vratar Drave Mladen Daba- verodostojnost jemlje tisti del njegove pisne izjave, ki govori o obsegu zanikane izjave igralca oziroma komentarjev v medijih, saj le ta bistveno presega obseg očitane izjave. Sodnik je v svoji pisni izjavi zanikal izjavo na tekmi, ki mu sploh ni bila očitana, ki ni bila objavljena v medijih in katera ni predmet tega postopka,« ... je med drugim zapisal disciplinski sodnik Združenja SimonJegiič. V praksi to pomeni, da se i M J 111 Ullj I \km ^f-uJ & i V^B jkj i , novič je bil ponovno tisti, ki je dal svoj delež. Za vratarje velja nepisano pravilo, da z leti bolje braniš. Mladen je seveda dal svoj delež k zmagi. Njegovo razmišljanje glede gostovanja v slovenski prestolnici pri Interblocku pa je naslednje: »Naši zmagi proti Nafti ne je sodnik Babnik s pisnim dokumentom branil za izjavo »da je kot razlog dosojenega kazenskega udarca navedel klubsko politiko, rušenje vodstva NZS s strani njihovega predsednika ter da si bo NK Drava to zapomnila po rezultatih«, ki mu sploh ni bila očitana! Tisnikar ga je namreč citiral le v izjavi »politika vašega kluba je kriva za dosojeno enajstmetrovko«. Simon Jeglič po vsem tem res ni imel težkega dela . Jože Mohorič more nihče nič očitati. Igrali smo dobro in zasluženo osvojili tri točke. Gostovanje pri Interblocku pa je gostovanje pri ekipi, ki se krčevito bori za pomembne točke obstanka v prvoligaški karavani. Ne bo nam lahko, čeprav glede na prvenstveno razpredelnico ne bi smeli imeti nobenih težav. Toda Ljubljančani imajo zelo dobro in izkušeno igralsko zasedbo, vendar so proti Nafti in Hitu Gorici nesrečno izgubili. Predvsem zadnje gostovanje v Gorici, kjer so prejeli zadetek v zadnjih trenutkih igre, je bil za njih pravi šok, saj jim je bila vsaj točka na dlani. Za nas je pomembno, da zaigramo tako, kot smo na prvih dveh tekmah, potem lahko upamo na končni uspeh, Ni dvoma, da bomo dali vse od sebe, saj morate vedeti, da se tudi mi radi vidimo na drugem mestu. Da pa tukaj ostanemo, rabimo tri točke. Imamo pa Dravaši do Ljubljančanov še moralni dolg iz jesenskega dela prvenstva, ko so nas presenetili na Ptuju in slavili zmago z zadetkom Čoraliča in Jakopiča.« Mariborčan rešuje Ljubljančane Factor ali Interblock je bil v jeseni ekipa, ki so mu vsi pripisovali samo borbo za obstanek. Po dveh spomladanskih porazih je jasno samo to, da bo direktni obstanek za njih težavna operacija. Zato vidijo v srečanju z Dravo priložnost za prvo spomladansko zmago in ohranitev klubskega miru. Zakaj so že po prvem krogu zamenjali hrvaškega trenerja Dragana Skočiša v tem trenutku sploh ni pomembno. Stari nogometni lisjak Vojislav Simeunovič, je ponovno sedel na trenersko klop. Tako 65-letni Mariborčan ponovno rešuje prvoligaški status ljubljanskega kluba. O pričakovanjih pred tekmo z Dravo je povedal naslednje: »V nedeljo sem si ogledal tekmo med Dravo in Nafto. Drava igra zelo hitro, predvsem pa kvalitetno in taktično zrelo. V Ljubljano prihaja v vlogi favorita, vendar sem prepričan, da mi ne bomo ponovili napak iz Lendave in Nove Gorice. Borili se bomo po svojih močeh ter poizkušali presenetiti zelo dobro moštvo trenerja Dražena Beseka. Ne predajamo se in upam, da bomo uspešni. Izgubiti tako in tako nimamo kaj.« Danilo Klajnšek Interblock - Drava Sobota, 17. 3. 2007, ob 15. uri Stadion: ŽAK Ljubljana Delegat: Gros Branko 1. sodnik: Huselja Emir 2. sodnik: Vozlič Vinko 3. sodnik: Majcen Karel 4. sodnik: Goričan Vojko Tekmi v jesenskem delu Ekipa Interblocka je v jesenskem delu prvenstva nastopala pod imenom Factor. Factor - Drava 0:1; strelec: Zilic 32.; R.K.: Lunder 69./ Drava Drava - Factor 0:2 (0:1); strelca: Čoralič 27., Jakopič 70. Foto: Črtomir Goznik Marko Drevenšek, Rok Kronaveter, Dražen Besek in Boris Emeršič na četrtkovi tiskovni konferenci, kjer je slednji povedal, da so pri NK Dravi predčasno podaljšali pogodbo z Rokom Kronavetrom. Kronaveter in Drevenšek v slovenski ... Mlada vezna igralca Drave Rok Kronaveter in Marko Drevenšek sta s svojimi dobrimi igrami prepričala trenerja mlade reprezentance Branka Zupana, da ju je poklical v slovensko reprezentanco U-21. Le-ta se bo v okviru tekmovanja Mirop pokala 24. marca pomerila z Madžarsko, 27. marca pa bo naša reprezentanca gostovala še na Hrvaškem. ... Bošnjak v hrvaški reprezentanci U-21 Mladi igralec Drave Miljenko Bošnjak je ponovno dobil poziv hrvaškega selektorja U-21 Dražena Ladiča v reprezentanco U-21. Ta se bo v okviru pokala Mirop 23. marca v Zagrebu pomerila s Slovaško. Štiri dni kasneje bo hrvaška reprezentanca U-21 v Zaprešiču na stadionu Inkerja ob 15. uri gostila Slovenijo (Rok Kronaveter in Marko Drevenšek). DB Nogomet • Zadeva Tisnikar Babnik se je branil za izjavo, ki mu sploh ni bila očitana! Rokomet • 1. A SRL (m) - MIK liga Tekma za takojšnjo pozabo, kljub razburljivi končnici Jeruzalem - Riko hiše 21:21 (10:11) Jeruzalem: G. Čudič (12 obramb - 4 x 7m), Dogša, Cvetko; Radujkovic, Sobočan 3, Halilovič 1, Bezjak 6, Bogadi 1, Ivanuša 1, B. Čudič 7(4), Turko-vic 2, Sok, Golčar in Potočnjak. Trener: Vlado Hebar. Sedemmetrovke: Jeruzalem: 5/4; Riko hiše 9/5. Izključitve: Jeruzalem 10; Riko hiše 14 minut. Obe ekipi sta v hudi krizi, kar je po devetih zaporednih prvenstvenih porazih povsem normalno. Vinarji so zadnjič slavili 8. novembra 2006 v 7. krogu, zadnja zmaga rokome-tašev iz dežele suhe robe pa sega do 30. septembra 2006 in 3. kroga. Derbi začelja je povsem opravičil naziv. Na Hardeku smo spremljali eno najslabših predstav na Hardeku v zadnjih letih. Gledalci, okrog 300 se jih je zbralo, so dvorano zapuščali razočarani in z vtisom, da si nobena izmed ekip v tem trenutku ne zasluži nastopa v MIK Foto: Črtomir Goznik Bojan Cudič (Jeruzalem Ormož, beli dres) je v zadnji minuti tekme zastreljal sedemmetrovko za svojo ekipo; na drugi strani je isto storil Mikulin (Ribnica Riko hiše). ligi. V zelo izenačeni tekmi so Ormožani v 52. minuti povedli z 20:17, vendar te prednosti niso znali zadržati do konca. Pri izidu 21:21 je v 60. minuti Bojan Čudič zapravil sedem-metrovko za vodstvo Jeruzalema (obramba Kersniča), na drugi strani pa je Jaka Ilc štiri sekunde pred koncem iztržil deveto sedemmetrovko na tekmi za Riko hiše. Odgovornost je prevzel Mikulin, vendar je zatresel le prečnik. Tako je ostalo pri pravični delitvi točk. Dres Jeruzalema danes nosi nekaj rokometašev, ki si tega sploh ne zasluži, nad čemer bi se nekateri morali zamisliti. Uroš Krstič 1. A MIK liga Rezultati 19. kroga: Jeruzalem Ormož - Riko hiše Ribnica 21:21 (10 :11), Rudar EVJ Trbovlje - Trimo Trebnje 29:27 (12:13), Slovan - Gorenje 22:40 (11:19), Prevent - Celje Pivovarna Laško 28:29 (15:15), Sviš - Ci-mos Koper 27:34 (13:18). V tem krogu je bila prosta ekipa Gold cluba. 1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 19 17 0 2 34 2. CIMOS KOPER 19 15 1 3 31 3. GORENJE 19 14 2 3 30 4. GOLD CLUB 18 13 1 4 27 5. PREVENT 19 8 3 6 19 6. TRIMO TREBNJE 19 9 0 10 18 7. SVIŠ 19 7 1 11 15 8. RUDAR EVJ TRBOVLJE 19 6 2 11 14 9. SLOVAN 19 6 2 11 14 10. JERUZALEM ORMOŽ 19 4 4 11 12 11. RIBNICA RIKO HIŠE 19 3 2 14 8 12. VELIKA NEDELJA 18 1 2 15 2 Velika Nedelja je Izstopila Iz 1. A SRL. Boris Bečirovič (Riko hiše): »Slaba tekma, ki bi se je sramovali celo klubi v 1. B-ligi. Res ne vem, kaj sta danes obe ekipi delali na igrišču. Na koncu nismo zdržali pritiska in smo zapravili priložnost za zmago. Upam, da bo res izpadla najslabša ekipa v ligi, vendar v tem trenutku res ne vem, kdo je slabši, Jeruzalem ali Riko hiše.« Bojan Čudič (Jeruzalem): »So bile že slabe tekme, vendar tako slabe ne pomnim. Imeli smo priložnost za zmago, vendar sem zapravil sedemmetrov-ko in na koncu smo zadovoljni s točko. Čestitke za obrambo Kersniču, ki me je prečital.« Rokomet • ŽRK Mercator Tenzor Ptuj » Branile bomo drugo mesto! V soboto zvečer so v športni dvorani Golovec ptujske roko-metašice slavile pomembno zmago proti Celjskim mesninam, ki jih je pripeljala na tako želeno drugo mesto na prvenstveni razpredelnici 1. slovenske ženske rokometne lige, takoj za ljubljanskim Krim Mercatorjem. Ena izmed ključnih rokome-tašic ptujske ekipe v Celju bi naj bila Ana Mihaela Ciora, ki je na tem srečanju dosegla pet zadetkov, vendar je zaradi poškodbe zadnje mečne mišice konec srečanja pričakala na klopi. »Za nas je bilo dobro, da nismo bile obremenjene z razliko, s katero bi morale zmagati, ampak samo z zmago. Dolgo smo se mučile, na koncu pa se nam je izšlo. Novi dve točki sta ravno dovolj za tako žele- Foto: Črtomir Goznik Vratarka Darja Rajšič (MT Ptuj, desno) je v Celju prispevala levji delež k zmagi svoje ekipe, Danijela Volarevič pa je ostala dolžnica predvsem v napadu. « no drugo mesto. Seveda smo znale to tudi proslaviti. Ob tej priložnosti bi se zahvalila vsem tistim našim navijačem, ki so nas prišli bodrit v Celje in se po koncu tekme z nami veselili zaslužene zmage,« je dejala romunska rokometašica s slovenskim potnim listom in slovenska reprezentantka Ana Mihaela Ciora. V bistvi je v zadnjih štirih krogih najtrši oreh za ohranitev drugega mesta ekipa Inna Dolgun, ki v soboto prihaja na Ptuj. O tem srečanju pa nam je izkušena rokometašica dejala: »Zanesljivo v soboto ne bom nastopila, ker mi poškodba tega ne omogoča. Verjamem pa v svoje soigralke, da bodo dale vse od sebe, da osvojimo novi dve točki in da ostanemo na drugem mestu. Moje soigralke so tega sposobne. Res je, da ne bom na parketu, vendar bom držala pesti za tiste, ki se bodo trudile na igrišču. Sedaj končujem terapijo v Celju in upam, da bom čim prej sposobna za vadbo in igro,« je po telefonu dejala Ana Mihaela Ciora. Danilo Klajnšek Tenis • TK Terme Ptuj 16-letni Rola zmagal na članskem turnirju! V začetku tedna je v svetovnem merilu odmeval poraz teniškega šampiona Rogerja Federerja (prvi po sedmih mesecih in 41 zaporednih zmagah), na slovenskih igriščih pa je velik uspeh dosegel mladi ptujski igralec Blaž Rola (nje- Rezultati OP ZRT Maribor: 1. krog: Blaž Rola - Luka Pajnik (ŽTK Maribor, 8) 6:2, 6:0; 2. krog: Blaž Rola - Radovan Vukič (Medvode) 6:4, 6:2; Četrtfinale: Blaž Rola - Grega Teraž (Mojstrana, 1) 6:4, 4:6, 6:1; Polfinale: Blaž Rola - Rok Petelinšek (Branik MB, 3) 3:6, 6:2, 6:3; Finale: Blaž Rola - Anže Kapun (ŽTK Maribor, 4) 6:1, 7:6(3). Foto: Črtomir Goznik 16-letni Blaž Rola (TK Terme Ptuj) je v Mariboru prikazal najboljše igre v dosedanji teniški karieri. gov vzornik je prav švicarski šampion). Blaž je po neugodni enomesečni poškodbi prsta prvič nastopil na odprtem prvenstvu ŽTK Maribor. S trenerjem Lukom Hazdovcem sta nameravala ta turnir izkoristiti kot pripravo na ITF turnir v Umagu naslednji teden, pokazalo pa se je, da je Blaž v tem trenutku sposoben veliko več, čeprav je bil pred turnirjem šele na 132. mestu članske jakostne lestvice TZS. Presenečenje se je napovedalo že v 1. krogu, ko je bil boljši od 8. nosilca Luke Pajnika. Tudi v 2. krogu je suvereno opravil s svojim tekmecem, nato pa ga je v četrtfinalu čakal 1. nosilec Grega Teraž iz Mojstrane (7. na članski lestvici TZS). Blaž se ni ustrašil in se je pogumno postavil po robu veliko bolj izkušenemu igralcu. Po dobljenem prvem nizu je naslednjega izgubil, nato pa v odločilnem nizu pokazal ves svoj razkošni talent; Teražu je prepustil samo eno igro! Podobna zgodba se je odvila tudi v polfinalu, kjer je 3. nosilec Mariborčan Rok Petelinšek, sicer dvoboj bolje začel, nato pa ni mogel več slediti visokemu ritmu, ki ga je narekoval Blaž. Že z uvrstitvijo v finale je mladi ptujski tenisač presegel vse načrte, vendar se je zbrano podal tudi v zadnji dvoboj; nasproti mu je stal 4. nosilec Anže Kapun. Rola je odlično začel, hitro povedel 1:0 v nizih, v drugem pa sta se oba zagrizeno borila za vsako točko. Odločitev je padla šele v tie-breaku, kjer je bil Blaž spet odličen in je izkoristil že drugo zaključno žogo! »Ta turnir sem odigral res na visokem nivoju, še sam sem bil presenečen nad svojimi igrami. Proti Teražu sem bil popol- noma neobremenjen in sem ga nekoliko presenetil, medtem ko je bil zame najtežji dvoboj proti Petelinšku, a sem ga uspešno prestal. Sedaj me čaka najprej turnir U-18 v Kopru, nato pa naslednji konec tedna ITF turnir v Umagu. Upam, da bom podoben nivo igre kot v Mariboru zadržal tudi naprej,« je po velikem uspehu povedal Blaž Rola, ki se bo s tem rezultatom zavihtel na 18. mesto jakostne lestvice TZS, kar je za 16-letnika (oktobra bo dopolnil 17 let) seveda velik uspeh. Jože Mohorič Nina Potočnik na reprezentančnih pripravah Selektor slovenske reprezentance za Igralke do 12 leta starosti Dominik Senlca je objavil seznam osmih Igralk, ki jih je povabil na reprezentančne priprave. Med njimi je tudi Nina Potočnik, 10-letna igralka TK Terme Ptuj (rojena januarja '97), ki je obenem najmlajša med vsemi (vse ostale so letnik '95 in '96). Priprave bodo pod vodstvom trenerjev Aleša Šporna in Marka Tekavca potekale od 31. 3. do 1. 4. na igriščih TK Max v Ljubljani. Tine Glodež zmagal v Ljubljani Na igriščih TK Z sport v Ljubljani je 10. in 11. marca potekalo odprto prvenstvo za igralce od 8-11 leta starosti. V najštevilčnejši kategoriji, midi (prijavljenih je bilo 73 nadebudnežev, od tega 46 dečkov), je velik uspeh dosegel Tine Glodež (TK Terme Ptuj), ki je premagal vseh 8 nasprotnikov (najprej 3 v skupini, nato pa še 5 v glavnem turnirju) in osvojil 1. mesto. V finalu je zmagal zelo zanesljivo: 7:1, 7:1. Nogomet • 2. SNL, NK Aluminij Lahko Mura poplavi v Kidričevem? Nogometaši Aluminija so v prvem spomladanskem krogu gostovali na koprski Bonifiki, kjer so gostovali pri vodečem moštvu v 2. SNL Bonifiki. Njihov nastop je bil uspešen, saj so v borbi za obstanek osvojili pomembno točko, ki jih ohranja konkurenčne v hudi in neizprosni bitki za drugoligaški status. V nedeljo je pred nogometa- ši Aluminija že nova preizkušnja in sicer jim v goste prihaja močna Mura 05, ki si prav tako želi obstanka v ligi. Pred prvenstvom v nobenem taboru niso pričakovali, da bo ta tekma der-bi začelja 2. SNL. »V Kopru smo res osvojili pomembno točko, a to je sedaj že za nami. Vse naše misli ter priprave so usmerjene na srečanje s Sobočani. Vemo, da nam v goste prihaja kvali- tetni nasprotnik, vendar mi igramo doma in v poštev pride le zmaga. Naslednji teden igramo doma še tekmo z Dravinjo, vendar je to sedaj drugotnega pomena. Gremo iz tekme v tekmo in v zbiranje točk za obstanek,« je dejal najizkušenejši nogometaš Aluminija Robert Težački, sicer okrepitev v spomladanskem delu prvenstva. Danilo Klajnšek Športno plezanje • Vzhodna liga Na Ptuju 121 mladih plezalcev Ptujski plezalni klub 6b je v nedeljo v športni dvorani Gimnazije Ptuj pripravil plezalno tekmovanje za otroke v starosti med sedmim in štirinajstim letom starosti v okviru Vzhodne lige. Le-ta zajema celotno Štajersko; tekmovanja na Ptuju se je udeležilo kar 121 mladih plezalcev in plezalk. V ptujskem klubu 6b v zadnjih mesecih dobro delajo z otroci in na tekmovanju jih je iz njihovega kluba nastopilo kar štirinajst; bili so druga najštevilčnejša ekipa. Nekateri izmed njih so prvič nastopili na kakšnem uradnem tekmovanju, najboljši rezultat pa je uspel v kategoriji starejših deklic Urški Veler, ki je dosegla 7. mesto. Med deseterico so bili še Nina Muršič na 8. mestu, Luka Pintarič na 9. mestu in Murko Jakob ter Eva Zmazek na 10. mestu. Samo tekmovanje je bilo zelo zanimivo za kar veliko število gledalcev, ki so se lahko prepričali o velikem plezalnem znanju mladih plezalcev in plezalk. Vsekakor si za organizacijo tekmovanja zasluži čestitke Plezalni klub 6b, ki je po nekajletni pavzi odlično pripravil Foto: Stanislav Zebec Utrinek s tekmovanja na Ptuju zahtevno tekmo. Mogoče bodo Ptujčani letos pripravili še tekmovanje za državno prvenstvo za mlajše kategorije, možna pa je tudi organizacija spektaku-larne tekme v balvanskem plezanju v središču mesta. Posebna gostja tokratne prireditve je bila ptujska športna plezalka Mina Markovič, ki je mladim nadobudnim plezalcem in plezalkam podeljevala priznanja in je tudi preplezala eno postavitev na steni. Marko-vičeva se trenutno v Sloveniji Rezultati: - cicibani: 1. Unuk Tim (PK Laško), 10. Murko Jakob (PK 6b); - cicibanke: 1. Kruder Julija (PD Celje), 13. Fajt Sandra (PK 6b), 15. Hunjet Hana (PK 6b); - mlajši dečki: 1. Karničnik Andraž (PK Ravne); - mlajše deklice: 1. Omerzel Tamara (ŠAO Velenje), 1. Špiler Lea (AK Ravne), 1. Maver Nuša (APD Kozjak), 1. Šerbinek Anja (APD Kozjak), 1. Strmčnik Sara (AK Slovenj Gradec), 1. Ledinek Živa (AK Ravne), 10. Zmazek Eva (PK 6b), 17. Lah Lea (PK 6b), 20. Čeh Sara (PK 6b), 22. Cvetko Špela (PK 6b); - starejši dečki: 1. Zorko Matjaž (PK Laško), 9. Pintarič Luka (PK 6b) - starejše deklice: 1. Zore Taja (PD Celje), 1. Kruder Neža (PD Celje), 7. Veler Urška (PK 6b). in v Avstriji pripravlja za letošnjo sezono, ki pa se bo za njo začela nekoliko kasneje zaradi odpovedi tekem za svetovni pokal. Predsednik ptujskega Plezalnega kluba 6b Andrej Žitnik je po tekmovanju povedal: »Mislim, da smo dobro organizirali tekmovanje in da so mladi plezalci in plezalke lahko uživali v tekmi težavnostnega plezanja na Ptuju. Postavitev stene je bila po mojem mnenju kar zahtevna, a mladi so pokazali veliko znanja in so se dobro spoprijeli z zahtevno postavljenimi plezalnimi smermi. Prav tako lahko pohvalim naše tekmovalce, ki so se potrudili po svojih močeh in so pokazali vidni napredek v njihovem plezalnem znanju.« Tisti, ki pa bi se radi s športnim plezanjem podrobneje spoznali, boste imeli na Ptuju kmalu možnost, saj bo Plezalni klub 6b že v mesecu aprilu pripravil začetni in nadaljevalni tečaj plezanja. David Breznik Strelstvo • DP veteranov i Strelkam TSO dvojni kroni V nedeljo je v športni dvorani Mladika, v organizaciji strelskega kluba Ptuj, potekalo državno prvenstvo veteranov in veterank v streljanju s serijsko zračno puško in standardno zračno pištolo. Tekmovanja se je udeležilo tudi mnogo ptujskih in okoliških strelcev, ki so dosegli odlične rezultate. Pri veteranih s puško nad 50 let je zmagal Edvard Horvat, SD Partizan Zalog, s 181 krogi, dobro pa sta se odrezala tudi kidri-čevska strelca Marjan Gajzer in Zvonko Mlakar, ki sta dosegla enak rezultat 178 krogov in zasedla 5. in 6. mesto, ptujska strelca Jožef Malek in Alojz Raušl sta osvojila 29. in 30. mesto. V kategoriji veteranov nad 60 let je letošnji prvak postal strelec Impola iz Slovenske Bistrice, Karl Vidmar, ki je dosegel 181 krogov, Ludvik Pšajd, Sd Kidričevo, je s 176 krogi zasedel 7. mesto, Branko Veselko, SD TSO, in Franc Simonič, SK Ptuj, pa sta osvojila 21. in 28. mesto. V ekipnem delu veteranov 50+, kjer so starejši strelci lahko streljali za mlajšo ekipo, je odličen rezultat dosegla ekipa SD Kidričevo, ki je v postavi Marjan Gajzer, Zvonko Mlakar in Ludvik Pšajd dosegla 532 krogov in osvojila 3. mesto, ptujski strelci so s 483 krogi tekmovanje zaključili na 10. mestu. Pri veterankah s puško je v kategoriji 50+ letošnji naslov državne prvakinje pripadel ormoški strelki TS Vesni Mele, ki je dosegla 183 krogov in s tem dosežkom postavila abso- Foto: Simeon Gonc Strelke TSO, v postavi z leve Vesna Mele, Anka Moro in Milka Vo-čanec so na Ptuju postale dvojne ekipne državne prvakinje. lutni najboljši rezultat pri strelcih s puško! Njeni klubski kolegici Milka Vočanec in Anka Moro sta obe dosegli po 158 krogov in osvojili 8. in 9. mesto. V ekipnem delu veterank 50+ so strelke SD TSO s 499 krogi posameznemu naslovu dodale še ekipnega, odličen dosežek pa še enkrat ponovile v streljanju s standardno zračno pištolo, kjer so slavile s 457 krogi. Med posameznicami je svojo nepremagljivost še enkrat več pokazala Vesna Mele, ki je s pištolo dosegla 171 krogov ter si priborila še svoj drugi posamični naslov, Milka Vočanec in Anka Moro pa sta dosegli 149 in 137 krogov ter zasedli 4. in 6. mesto. Pri veteranih s pištolo se je izkazal kidričevski strelec Jurček Lamot, ki je dosegel 181 krogov in osvojil naslov podprvaka. Dobro streljanje je prikazal tudi ptujski strelec Stanislav Golc, ki je dosegel 176 krogov in osvojil 6. mesto, med tem ko so Milan Stražišar, Alojz Raušl in Jožef Malek osvojili 11., 20. in 21. mesto. V ekipnem delu strelcev s pištolo je ptujska ekipa (Stanislav Golc, Milan Stražišar, Alojz Raušl) dosegla 497 krogov ter osvojila 4.mesto, slavila je ekipa iz Gro-suplja s 520 krogi. V kategoriji veteranov 60+ s pištolo je nastopal dornavski strelec Slavko Ivanovič, ki je dosegel 173 krogov in osvojil 6. mesto. Simeon Gonc Odbojka • 1. DOL - končnica Benedicanke končale prvenstvo na petem mestu 1. DOL - končnica V povratnih četrtfinalnih tekmah v 1. državni odbojkarski ligi za naslov prvaka ni bilo nobenih presenečenj, saj so med štiri uvrstile ekipe HIT Nova Gorica, Nova KBM Branik, Slo-ving Vital in TPV Novo Mesto. Rezultati: Šentvid - HIT Nova Gorica 0:3, Galeb Grup Hitachi - Nova KBM Branik 0:3, Benedikt - Sloving Vital 1:3, Luka Koper - TPV Novo mesto 0:3. Benedikt - Sloving Vital 1:3 (-16, 25, -23, -14) Benedikt: Kadiš, Rajšp, T. Borko, J. Borko, Meolic, Klasinc, Hauptman, Veit in Kodila. Trener: Dušan Jesenko Odbojkarice Slovinga Vitala iz Ljubljane so v drugi četrtfi-nalni tekmi končnice državnega prvenstva premagale ekipo Benedikta s 3:1. S skupnim izidom 2:0 v zmagah so se Ljubljančanke uvrstile v polfinale, kjer se bodo pomerile z ekipo Hita iz Nove Gorice. Tekma je potekala v sredo, 14. marca, pred 100 gledalci v Športni dvorani v Benediktu. Tekmo sta sodila Miran Borko in Janko Plešnik, oba iz Mežice. Podobno kot na treh tekmah ligaškega dela prvenstva ter na prvi tekmi končnice, so bile Ljubljančanke tudi petič v tej sezoni pretrd oreh za varovanke štajerskega trenerja Dušana Jesenka. Igralke iz Slovenskih goric so se sicer borile v okviru svojih moči, toda razen enega osvojenega niza ter tesnega poraza v tretjem nizu kaj več niso uspele osvojiti. Predvsem Simona Fabjan, Tjaša Dimec in Katja Medved so bile nerešljiva uganka za domačo ekipo, ki se je tako poslovila že v četrtfi-nalu letošnjega državnega prvenstva. To pa je nekoliko manj kot se je pred prvenstvom pričakovalo, toda dejstvo je, da so Ljubljančanke le kakovostnejše. Trener Jože Časar je imel skozi celo sezono večje število kakovostnih igralk. »Gostje so se zasluženo uvrstile med najboljše štiri. Menim, da Ljubljančanke nimajo zadostne kakovosti, da bi posegle med tri najboljše, tudi četrto mesto je za njih velik uspeh,« je dejal Dušan Jesenko, trener odbojkaric Benedikta in dodal, da so imele domače odbojkari-ce sicer priložnost, da bi tekmo dobile, a so bile Ljubljančanke v odločilnih trenutkih bolj zbrane. O letošnji sezoni pa je Dušan Jesenko dejal: »V prvem trenutku so občutki slabi. Mogoče, ko bomo analizirali celo sezono, bomo ugotovili, da je to peto mesto realno stanje. Med sezono smo imeli precej težav s poškodbami tako, da smo celo sezono krpali ekipo. Trenutno tudi nimamo več igralk kot osem ali devet, ki so razpoložljive za igro. Do prihodnje sezone bo treba veliko narediti na pridobivanju novega igralskega kadra.« Zmago Šalamun Odbojkarice Benedikta so se tako zahvalile svojim navijačem za podporo v letošnji sezoni. Košarka • OMREZJE.NET & PARKL Tiskarji in picopeki« za obstanek » Krog pred koncem so znane štiri ekipe, ki bodo razigravale za prvaka lige. To so ekipe Starš, Pragerskega, Good guys in Rač. Ekipa »tiskarjev« si je z zmago nad Din don Neman podaljšala upanje pred direktnim izpadom še za en teden, nemanovci pa nimajo več možnosti za osvojitev četrtega mesta zaradi slabšega medsebojnega količnika z ekipo Rač. Tako bosta ekipi iz Cirkovc in Majšperka v medsebojni tekmi odločali, katera ekipa bo izpadla direktno in katero bo imela še eno možnost v tekmi za obstanek z ekipo Dornave, ki je osvojila drugo mesto v drugi ligi. Kidričani so potrdili svoj »pri- mat« še z eno stotico in lahko bi rekli, da so se »sprehodili« skozi tekmovanje v drugi ligi. Derbi kroga je bil med ekipama Starš in Pragerskega. Domači so »stopili« na plin že v prvi četrtini in gostom dali vedeti, da jih zanima le zmaga. Skozi celotno tekmo so razkazovali svoj repertoar vključno s svojim najboljšim strelcem Petrom Peskom, ki je metal trojke kot iz »topa«. 1. liga Rezultati 13. kroga: KK Starše - KK Pragersko veterani 77:70 (22:7, 20:22, 20:16, 15:25), KK Rače - Good Good guys prvič v boj za prvaka guys 66:75 (21:14, 16:16, 13:23, 16 :22), Picerija Špajza - KPŠ Slam 61:68 (22:11, 12:21, 20:19, 7:17), Din don Neman - Tiskarna Ekart 66:74 (12:23, 19:12, 23:18, 12:21). 1. KK STARŠE 13 12 1 +153 25 2. GOOD GUYS 13 9 4 +125 22 3. PRAGERSKO VET. 13 9 4 +117 22 4. KK RAČE 13 7 6 +29 20 5. DIN DON NEMAN 13 6 7 -45 19 6. KPŠ SLAM 13 4 9 -118 17 7. PICERIJA ŠPAJZA 13 3 10 -147 16 8. TISKARNA EKART 13 2 11 -114 15 2. liga Rezultati 13. kroga: KMO Dornava - ŠD Ptujska gora 79:73 (30:16, 15 :10, 22:22, 12:25), KK Nova vas MB - ŠD Kidričevo 50:100 (9:21, 8:30, 14:28, 19:21), KK Starše mladi - Veterani 73:90 (16:21, 21:23, 18:19, 18:27), ŠD Podlože - ŠD Destrnik 55:61*(14:13, 14:17, 9:8, 13:12;*5 :11)* podaljšek. Zaostala tekma 10. kroga: Veterani - ŠD Destrnik 97:66 (22:16, 20:7, 24:26, 31:17) 1. ŠD Kidričevo 13 13 0 +449 26 2. KMO Dornava 13 11 2 +129 24 3. ŠD Ptujska gora 13 9 4 +63 22 4. Veterani 13 7 6 +47 20 5. ŠD Destrnik 13 4 9 -113 17 6. ŠD Podlože 13 4 9 -152 17 7. KK Nova vas MB 13 2 11 -121 15 8. KK Starše mladi 13 2 11 -302 15 Radko Hojak Foto: ZS Nogomet • 3. SNL - vzhod Športni napovednik Različni izhodišči Zavrca in Stojncev Ta konec tedna se bodo začele tudi tekme v 3. SNL. Naša predstavnika Zavrč in Stojnci bosta prvenstvo nadaljevala s povsem drugačnim izhodiščnim položajem. Medtem ko Za-vrčani suvereno vodijo na tretje-ligaški lestvici vzhod, se njihovi sosedje borijo za obstanek. Kot smo že pisali sta v zimskem prestopnem roku obe ekipi doživeli kar nekaj sprememb v igralskem kadru. Tako so moštvo Zavrča okrepili Smolkovič (Mura 05), Šnajder (Mura 05), ter povratnik vratar Veselič (Stojnci). Na prvenstveni lestvici imajo štiri točke prednosti pred drugo-uvrščenim Veržejem. Veliko v tako izenačeni konkurenci, a vendar malo če vemo, da se nasprotniki ne bodo kar tako predali in so se tudi oni primerno okrepili. Toda ekipa je dovolj izkušena, da se zaveda, da je potrebno iti iz tekme v tekmo in se ne obremenjevati s končno lestvico. Vsako srečanje je potrebno odigrati po najboljših močeh, rezultati pa bodo v tem primeru prišli sami Foto: Črtomir Goznik Igralci Zavrča (beli dres) in Stojncev imajo pred spomladanskim delom prvenstva različna izhodišča. Rok Letonja, igralec Zavrča: »Priprave so potekale v redu. Mislim, da smo dobro pripravljeni za nadaljevanje prvenstva. Tudi z novimi (starimi) okrepitvami smo se dobro ujeli. Nekaj igralcev je sicer poškodovanih, vendar mislim, da bodo kmalu nared. (za tekmo v Šentjurju bi naj kandidirali vsi razen Koreza op. a.) V Šentjur gremo seveda po zmago, nenazadnje smo prvouvrščena ekipa, ki jo morajo zmeraj in povsod zanimati tri točke.« po sebi. Že nekajkrat je namreč Zavrč bil blizu, toda do sedaj jim še ni uspelo. Vedno jim je zmanjkal tisti kanček sreče ali poguma. Želijo si le, da bi bili zdravi, potem jih bo, kot sami zatrjujejo, zelo težko ustaviti. Znanje in kakovost za končni uspeh nedvomno imajo. Prvo srečanje v tem delu prvenstva bodo odigrali v soboto v go-steh pri Šentjurju. V povsem drugačnem vzdušju je minila jesen pri »rumenih« izpod Borla. Kljub temu, da Stojnci zasedajo skromno enajsto mesto na lestvici, pa so dosedanje prijateljske tekme pokazale, da so kanarčki pod vodstvom prekaljenega Ivana Zajca na pravi poti. Res je si- Nogomet • 1. SŽNL Cilji so dolgoročni Nogometašice ŽNK Ljudski vrt so pričele s pripravami na drugi del sezone v prvi polovici februarja. Predzadnje mesto po jesenskem delu ni ravno tisto, kar so si v ptujskem ženskem nogometnem prvoligašu želeli, čeprav ne moremo mimo dejstva, da je to zelo mlada ekipa. V drugem delu prvenstva jo bo vodil mladi trener Aleš Huzjak, nekdaj tudi sam odličen nogometaš. »Nogometu sem ostal marsikaj dolžan, tako da imam še veliko Filip Žnidarič, kapetan Stojncev: »Priprave so bile takšne kot pri večini drugih ekip. Trenirali smo štirikrat na teden, ob vikendih pa igrali prijateljske tekme. Obstanek s to ekipo ne bi smel biti vprašljiv, kar je nenazadnje pokazale tudi prijateljska tekma z Dravo (0:0, op. a.) Tudi okrepitve, predvsem tu mislim na Goloba, Čeha ter Ger-miča, so se izkazale za prave, medtem ko se bodo mladi igralci, ki so prišli iz Ptuja, morali še dokazati. Že prvo tekmo v nedeljo se bo videlo, kje smo. Prijateljske tekme so namreč eno, prvenstvene pa nekaj drugega. Pred nami je težko srečanje, toda igramo pred svojimi gledalci in računamo na tri točke.« cer, da se prijateljske tekme ne morejo primerjati s prvenstvenimi, toda če se po jutru dan pozna, bomo spomladi gledali Stojnce v drugačni luči kot jeseni. (predvsem v zadnjem delu prvega dela). Klub sta okrepila Sebastjan Golob (Aluminij), Sandi Čeh (Aluminij), iz ptujske Drave pa so prišli vratar Germič, bivši mladinci Čeh, Nežmah, Zaranšek in Novak. Prav tako je pomembno, da se vračajo poškodovani igralci (Fruk, Milošič, ...), ki so večino jeseni počivali predvsem zaradi prometne nesreče, o čemer smo že pisali. V nedeljo se bodo doma pomerili z ekipo Palome iz Sladkega Vrha. tp ciljev. Sedaj je moja prioriteta delo v ženskem klubu Ljudski vrt. Tukaj vidim veliko možnosti in predvsem veliki potencial deklet, ki se ukvarjajo z nogometom. Imamo mlado ekipo, ki je voljna kvalitetno delati. Rezultat tega je, da imamo v mladinski reprezentanci Matejo Arnuš, ki je bila zraven pri vseh akcijah. Tako je bila zraven tudi pred kratkim na Češkem, kjer prvo tekmo proti domači reprezentanci ni nastopila, drugo srečanje pa je pričela v prvi postavi in igrala celotno tekmo. Zraven je bila tudi naša mlada vratarka, 15-letna Urška Arnuš, ki sicer ni nastopila, vendar njen nastop v mlajši reprezentanci U-17 ni vprašljiv. Mateja je nastopila Trener ŽNK Ljudski vrt Aleš Huzjak tudi na srečanju s Hrvaško. V klubu pa še imamo igralke, ki bodo v kratkem potrkala na vrata reprezentanc.« O samem prvenstvu pa nam je mladi trener dejal naslednje: »V prvenstvu si želimo napredovati. Naš končni cilj je usmerjen v bodočnost, saj bomo našo mlado ekipo pripravljali tako, da bo čez čas nekaj pomenila v slovenskem ženskem nogometu; vse je torej dolgoročno usmerjeno. Sedaj imamo dve ekipi (člansko in kadetsko), ki bosta polagoma dozorevali, iz tega pa bomo potem črpali kader za prvo ekipo. Nič ne gre čez noč. Bo pa priložnost, da v naslednjih letih pokažemo naše potenciale, ki niso mali. Da bi dohiteli Pomur-je ali Krko, pa bo potrebno še veliko dela in časa.« Danilo Klajnšek Športni napovednik 10 let športne zveze Gorišnica Desetletno delovanje Športne zveze Gorišnica bodo v petek, 16. 3. 2007, ob 19. uri v kulturni dvorani občine Gorišnica primerno obeleležili s slavnostno akademijo in proglasitvijo športnika leta. Na prireditev so povabili ugledne goste iz Ministrstva za šolstvo in šport, Olimpijskega komiteja, dr. Rajka Šugmana ter odgovornih iz našega okolja za razvoj športa. DK Najuspešnejši športniki občine Hajdina leta 2006 Športna zveza občine Hajdina organizira v petek, 16. marca 2007, ob 18. uri v prostorih telovadnice OŠ Hajdina športno-zabavno prireditev »Najuspešnejši športniki leta 2006 občine Hajdina«. Na prireditvi bodo proglašene najboljše športnice in športniki na področju šolskega športa, najzaslužnejši športni delavci po posameznih društvih, nekateri posamezniki z vidnimi rezultati in najuspešnejše ekipe po posameznih starostnih kategorijah iz občine Hajdina za leto 2006. JM NOGOMET 1. SLOVENSKA NOGOMETNA IGA Pari 23. kroga - SOBOTA ob 15.00: Interblock - Drava, Koper - Domžale, Nafta - Bela Krajina; NEDELJA ob 15.00: Primorje - MIK CM Celje; NEDELJA, ob 17.45: Maribor - HIT Gorica. 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Pari 16. kroga - SOBOTA ob 18.00: Rudar Velenje -Tinex Šenčur; NEDELJA ob 15.00: Aluminij - Mura 05, Dravinja Duol - Livar, Zagorje - Krško, Triglav - Bonifika. 3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA VZHOD Pari 15. kroga - SOBOTA ob 15.00: MU Šentjur - Zavrč, Tenostroj Ver-žej - Pohorje; NEDELJA ob 15.00: Stojnci - Paloma, Železničar - Kovinar Štore, Odranci - Črenšovci, Koroška Dravograd - Malečnik, Trgovine Jager - Tišina. Štajerska liga Pari 15. kroga - SOBOTA ob 15.00: Gerečja vas Unukšped - Zreče, Oplotnica - Šoštanj, Šentilj Jarenina - Peca, GIC Grad. Rogaška - Šmartno 1928, Bistrica - Mons Claudius; NEDELJA: Holermuos Ormož - Tehno-tim Pesnica, GP Šampion - Jurovski Dol. 1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA 17. krog: Aluminij . Krka (sobota ob 12.00). 1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA 17. krog: Aluminij - Krka (sobota ob 14.00). 2. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA - vzhod 15. krog: NŠ Poli Drava - Ljutomer (sobota ob 14.00). 2. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA - vzhod 15. krog: NŠ Poli Drava - Ljutomer (sobota ob 12.00). LIGA U-14 vzhod 16. krog: Maribor - Aluminij, CMC Publikum - NŠ Poli Drava Ptuj. 1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA 12. krog: ŽNK Ljudski vrt - Krka (nedelja ob 11.00 na igrišču z umetno travo). ROKOMET 1. A SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA -moški Pari 20. kroga: Cimos Koper - Jeruzalem Ormož, Celje Pivovarna Laško - Sviš, Ribnica hiše - Rudar EVJ Trbovlje, Trimo Trebnje - Gold club, Gorenje - Prevent. 1. A SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - ŽENSKE Pari 18. kroga: Mercator Tenzor Ptuj - Inna Dolgun (sobota ob 19.00 ŠD Center), Olimpija PLK - Celjske mesnine, Izola - Zagorje, Loka KSI - Kočevje, Celeia Žalec - Europrodukt Brežice. 1. B SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - moški Pari 17. kroga: Istrabenz plini Izola - Gorišnica, Klima Petek Maribor - Intra Gorica Leasing, Dobova - Dol TKI Hrastnik, Sevnica - Pekarna Grosuplje, Krško - Krka, Radeče MIK Celje - Termo. 2. SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA ZA MESTA OD 9.-15. Pari 4. kroga: Mokerc Ig - Drava, Arcont Radgona - Cerklje, Pomurje - Radovljica. ODBOJKA 2. DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - ženske Pari 20. kroga: Nova KBM Branik II. - MTD ŽOK Ptuj, MAGRO Grosuplje - Kajuh Šoštanj, Aliansa Šempeter - Comet Zreče, Prevalje - Formis Bell, Ecom Tabor - Partizan Škofja Loka, Kočevje - Mislinja. NAMIZNI TENIS 1. SLOVENSKA NAMIZNOTENIŠK LIGA 15. KROG: NTK Ptuj - Tempo Velenje (sobota ob 17.00 v ŠD Mladika). 3. SLOVENSKA NAMIZNOTENIŠKA LIGA 9. krog: NTK Ptuj II. - Maribor Finea II. (sobota ob 10.00 ŠD Mladika). KEGLJANJE 2. SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA VZHOD - moški 17. krog: Pivovarna laško - Drava. 2. SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA VZHOD - ŽENSKE 13. krog: Šoštanj - Drava. TENIS ZIMSKA LIGA 2006-2007 10. krog - SOBOTA: ob 9.00: Š.C. Skorba - TK Skorba gad, TK Gorišni-ca - Okrepčevalnica Patruša;ob 12.00: Tigri - TK Štraf. BOKS Zlati grb Slovenske Bistrice V soboto ob 18.00 uri se bo v Slovenski Bistrici pričelo zanimivo boksarsko tekmovanje in sicer za 14. zlati grb Slovenske Bistrice. Danilo Klajnšek Foto: DK Kolesarstvo • TBP Lenart Uspešne priprave v Poreču Kolesarski klub TBP Lenart je v času šolskih počitnic organiziral priprave svojih mlajših selekcij v hrvaški Istri, natančneje v Poreču. V klubu želijo, da njihovi kolesarji kar najbolje pripravljeni pričakajo novo sezono. Priprave so potekale v dveh delih, razlog zato pa so različni termini počitnic. Naj- prej so priprave opravili mladinci, v drugem delu pa mladinci in dečki. Vsake priprave so naporne in nič drugačne niso bile kolesarjev iz Lenarta, ki so izpolnjevali naloge vadbe po začrtanem programu. Fantje, sicer željni kolesarstva, pa so marljivo vadili, saj vedo, da jim bo to prav prišlo na dirkah. Če je soditi po opravljenih pripravah v Poreču, potem se v klubu nadejajo uspešne sezone. Več pa bodo pokazala tekmovanja oziroma dirke. Starejši mladinci bodo že v soboto, 11. 3., nastopili v Italiji, za ostale pa se bodo tekmovanja pričela v začetku aprila. Danilo Klajnšek Planinski kotiček Vulkanski stožci na Madžarskem Sobota in nedelja, 31. marec in 1. april 2007 Večina ljudi ob besedi Madžarska pomisli na ravnino. Država, kjer je vse pretežno ravninsko in od koder prihajajo pekoče jedi. Vendar temu ni povsem tako. Pojdite z nami in močno boste presenečeni. Madžarska premore tudi prave hribe in povrh vsega še vulkanske stožce, ki smo jih bolj vajeni iz posnetkov Afrike. Severno od Blatnega jezera, ki mu pravijo tudi ''Panonsko morje'', se vzpnejo vulkanske gore, bogate z rodovitnimi vulkanskimi prstmi. Zato so na njih odlični pogoji za gojenje vinske trte. Tudi nas bo pot vodila najprej iz ravnine, porasle s trstiko, čez vinogradniška pobočja na travnate vrhove vulkanskih stožcev. V nedeljo pa se bomo spustili še v vulkansko podzemlje ter si ogledali jamo, kjer pa se ne hodi temveč vozi s čolni. Zraven vabimo tudi vas. Udeleženci izleta se zberemo v soboto, 31. marca 2007, ob 6. uri na železniški postaji Ptuj. Odhod iz Ormoža ob 6.30. Opremite se planinsko (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik) in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika, v gostilnah ob poti in v penzionu. Cena izleta na vulkanske stožce vključuje prevoz s turističnim avtobusom, nočitev z zajtrkom v zasebnem penzionu (dvoposteljne sobe), degustacijo madžarskih vin, vstopnino v kraško jamo in organizacijo ter znaša za člane PD 39 evrov (brez ogleda jame 35 evrov). Prijave z vplačili sprejemamo do torka, 27. marca 2007, v društveni pisarni oziroma do zasedbe 39 mest. Pohitite s prijavami. Prijave za PD Maks Meško pri Marjanu Kukovcu. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki. Marija Bistrica - Hrvaška Ptujskim planincem je lanskoletni pomladanski izlet v Marijo Bistrico na Hrvaškem ostal v lepem spominu. Na željo mnogih lanskih udeležencev bomo šli tja ponovno v soboto, 24. marca 2007. Zberemo se na železniški postaji, od koder odpotujemo z avtobusom ob 7. uri. Hoja traja okoli 4 ure po prijetnem, ne posebno strmem, terenu. Ob-hodnica »Za dušo in telo« je dobila ime po pesmi, s katero je domači pesnik izrazil ljubezen do svojega domačega kraja. Na poti bomo uživali v lepem razgledu, posebej na mesto Marija Bistrica in božjepotno cerkev Marije Snežne. Marija Bistrica se v pisnih dokumentih prvič omenja leta 1209. Kip Matere Božje Bistriške je iz XV. stoletja, v baziliki pa je zanimiv še lik črne Marije z otrokom. Leta 1971 je bila cerkev proglašena za hrvaško nacionalno svetišče. S seboj ne pozabite vzeti dokumentov za prehod hrvaške meje (osebna izkaznica), 25 kun za pohodniški dnevnik. Hrana iz nahrbtnika. Oprema planinska za sredogorje in primerna vremenskim razmeram. Cena izleta je 10 € za prevoz in vodenje. Prijave z vplačilom v pisarni društva do torka, 20. marca, oziroma do zasedbe mest. Informacije na tel. 772 91 71. Vodi Ante Mlinarevič s sovodniki. Viktorija Dabič Šah Tekmovanja v mesecu marcu V začetku tega meseca se je nadaljeval ciklus šahovskih turnirjev domačega društva za prvenstvo v hitropo-teznem in pospešenem šahu. Hitropotezni šah Na tekmovanju v hitropoteznem šahu je sodelovalo 17 igralcev, ki so odigrali 13 krogov po švicarskem sistemu. Na turnirju je z naskokom zmagal Viktor Napast, ki je konkurenco prehitel kar za 2,5 točki. Rezultati hitropoteznega turnirja: Viktor Napast 12, Dušan Majcenovič in Gregor Vohl 9,5, Anton Butolen 8,5, Jožef Kopše 8, Boris Žlender in Silvo Zajc 7,5, Branko Orešek in Ivan Krajnc 7, Igor Iljaž 6,5, Tomaž Žalig in Martin Majcenovič 6 točk itd. Po treh turnirjih je v vodstvu Dušen Majcenovič 42 (s 3) , pred Gregorjem Vohlom in Viktorjem Napastom 26 (z 2) itd. Pospešeni šah Na turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo kar 22 igralcev, kar kaže, da je šahiranje na 15 minut za partijo vse bolj priljubljeno. Na turnirju so bili doseženi naslednji rezultati: Janko Bohak (zmagovalec zardi boljšega Buchholza) in Viktor Napast 5,5, Dušan Majcenovič 5, Boris Žlender, Anton Butolen, Igor Iljaž in Ivan Krajnc 4,5, Aleksander Podkrižnik, Martin Majcenovič, Leon Selišek in Peter Bajec 4 itd. V skupnem seštevku je vrstni red po treh turnirjih naslednji: Janko Bohak 49 (3), Igor Iljaž 34 (3), Martin Majcenovič 28 (3), Dušan Majcenovič 23 (2) in Boris Žlender 23 (3) itd. Janko Bohak Nam. tenis 3. Odprti turnir kadetov Alen, Luka in Domen v finalu Minuli konec tedna je bil na Jesenicah III. Odprti turnir za kadete, ki so se ga udeležili tudi trije člani NTK Ptuj. Na turnirju ni manjkal nihče izmed najboljših kadetov v Sloveniji. Vsi trije Ptujčani so se uvrstili v finalni del. Alen Ber je v svoji predtekmovalni skupini premagal Žiga Skoka (Edigs), Patrika Sukiča (Kema) in Matica Kolara (Tempo Velenje), nakar je v finalnem delu premagal Miha Flajsa (Olim-pija) in v osmini finala klonil proti Ervinu Železenu (Kema Puconci). Luka Krušič je v svoji skupini premagal Miha Šinkovca (Škofja Loka), Tonija Kožila (Logatec) in Nika Drozga (Kajuh-Slovan), v finalnem delu pa premagal Tomaža Mi-hajloviča (Melamin), se nato pomeril z Timom Zajcem (Me-lamin), kjer je bil blizu zmagi, vendar je bil njegov nasprotnik uspešnejši v zaključkih nizov (1:3). Domen Ovčar je bil v svoji skupini drugi, nakar mu je žreb namenil drugega nosilca Gorazda Horvata (Kema), s katerim je izgubil 0:3. Danilo Klajnšek ACtfk&vt športna stavnica H3 r F!11/ /7 Čučkova 6a, Phjj LJ ' U V U Pikado liga Štajerski tednik Žabica prva brez poraza A-liga Zadnji krog ni prinesel nobenih sprememb na prvenstveni lestvici, štirje prvouvrščeni klubi so zmagali. Najtežje delo je imela ekipa Bara Winstona, ki je z najtesnejšim izidom premagala ekipo Bara Justa ter tako obdržala 3. mesto. Celotno prvenstvo je bila najbolj prepričljiva ekipa Bar Žabica, ki je vseh 18 dvobojev zmagala. Drugo mesto je osvojila ekipa Bar Ring, ki je edina poraza doživela proti prvakom. Iz A-lige se poslavlja Bar Dolence, ekipa Bar Opel pa bo igrala kvalifikacije za obstanek z drugouvrščeno ekipo B-lige, to je postala ekipa Bar Esa. RANG TURNIRJU LIGE ŠTAJERSKI TEDNIK Na zadnjem rang turnirju lige Štajerski tednik, ki je bil na sporedu v Baru Opel v Kidričevem, je 1. mesto osvojil Uroš Lovrec, drugi je bil Sandi Lesjak, tretji pa Bojan Čerček. »Šele četrti« je bil tokrat Denis Krajnc, ki je v skupnem seštevku prepričljivo osvojil prvo mesto. KONČNA UVRSTITEV: Zaključek lige Štajerski tednik Zaključek lige s turnirjem, podelitvijo pokalov in nagrad bo v soboto, 17. 3. 2007, v domu krajanov na Vičavi. Turnir se bo pričel ob 16.30 uri, razglasitev zmagovalcev s podelitvijo nagrad pa bo predvidoma okoli 19. ure. 1. Denis Krajnc Bar Žabica 244 2. Bojan Herga Bar Winston 178 3. Uroš Lovrec Bar Ring 166 4. Davorin Matjašič Bar Žabica 115 5. Gorazd Kukovica Bar Ring 103 6. Bojan Čerček Bar Žaga 97 7. Boštjan Gavez BarSharky 85 8. Beno Mesarič BarSharky 82 9. Damjan Kozel Bar Žaga 77 10. Igor Čerček Bar Ring 61 11. David Rebernik Okr. Zeleni Gaj 60 12. Marsel Predikaka Bar Sharky 58 13. Andrej Iljevec Bar Žabica 58 14. Sandi Lesjak BarSharky 58 15. Boštjan Ciglar Okr. Zeleni Gaj 55 JM A-liga: rezultati zadnjega, 18. kroga (10. 3.): Bar Ring - Bar Amur 12:4 (26:11), Bar Opel - Bar Žabica 4:12 (12:28), Bar Žaga - Bar Dolence 13:3 (28:9), Bar Justa - Bar Winston 7:9 (19:21), Okrepčevalnica Zeleni Gaj - Bar Sharky 9:7 (22:17). KONČNI VRSTNI RED: 1. BAR ŽABICA 18 18 0 0 234:54 54 2. BAR RING 18 15 1 2 187:101 46 3. BAR WINSTON 18 10 3 5 162:126 33 4. BAR ŽAGA 18 9 5 4 151:137 32 5. BAR JUSTA 18 8 1 9 154:134 25 6. BAR SHARKY 18 5 5 8 137:151 20 7. BAR AMUR 18 4 5 9 134:154 17 8. OKREP. ZELENI GAJ 18 5 2 11 114:174 17 9. BAR OPEL 18 2 3 13 101:187 9 10. BAR DOLENCE 18 1 1 16 70:218 4 Bowling • Ptujska podjetniška liga Ekipa Sar zelo blizu magičnih 2000 Za nami je 2. krog v Ptujski podjetniški bowling ligi. Najboljši rezultat je tokrat dosegla ekipa Sar, ki se je zelo približala magični meji 2000 podrtih kegljev (povprečje treh najboljših članov ekipe - 165). Največji skok je uspel ekipi TC Luka-Patruša, ki je tokrat osvojila kar drugo mesto (v prvem krogu 8.). Tames, ki je bil zmagovalec prvega kroga, se je moral tokrat zadovoljiti z osmim mestom, podobne zdrse pa sta doživela še ekipi Pomaranče in Bulldoga. Rezultati 2. kroga: 1. Sar 1.987 (16 točk), 2. TC Luka-Patruša 1.942 (15), 3. Salsa 1.834 (14), 4. VGP Drava 1.826 (13), 5. Talum Kidričevo 1.805 (12), 6. Železniške delavnice Ptuj 1.760 (11), 7. Damoss 1.757 (10), 8. Tames 1.756 (9), 9. Radio-tednik Ptuj 1.718 (8), 10. Bulldog 1.614 (7), 11. Exit club 1.603 (6), 12. Podjetje za stanovanjske storitve 1.567 (5) in Asfalti Ptuj 1.567 (5), 14. Intera 1.562 (3), 15. Pomaranča 1.534 (2), 16. Športna šola JU-HU-HU 1.294 (1). Foto: Črtomir Goznik Ekipa TC Luka-Patruša je tokrat dosegla drugi najboljši rezultat kroga. 1. SAR 3.809 30 2. SALSA 3.731 29 3. TAMES 3.675 25 4. VGP DRAVA 3.575 25 5. TC LUKA-PATRUŠA 3.638 24 6. ŽELEZNIŠKE DELAVNICE 3.459 22 7. BULLDOG 3.421 20 8. TALUM 3.452 19 9. DAMOSS 3.397 16 10. RADIO-TEDNIK PTUJ 3.395 16 11. POMARANČA 3.232 12 12. EXIT CLUB 3.185 11 13. PODJETJE ZA STAN. STOR. 3.132 9 14.INTERA 3.043 6 15. ASFALTI PTUJ 3.025 6 16. ŠPORTNA ŠOLA JU-HU-HU 2.769 3 Foto: Črtomir Goznik DaMoSS-ovci so svoj rezultat iz 1. kroga popravili za več kot 100 podrtih kegljev. Legenda: skupno št. podrtih kegljev, skupno število točk. JM Tunizija • Od severa proti jugu in nazaj Ženske skrite pred očmi javnosti Trudijo se, da bi zadovoljili okus Evropejcev. V hotelskih kuhinjah posegajo po evropskih receptih, a jim ne uspeva stoodstotno. Veliko okusneje znajo pripraviti avtohtono hrano, ki se od naše sicer kar precej razlikuje. Takšna je prva asociacija na severnoafriško državo, ki v poletnem pa tudi zimskem času gosti številne evropske turiste. Tunizija ... Mamljive cene agencijskih ponudb so eden izmed bistvenih razlogov, zakaj vedno več ljudi letuje v oddaljenih krajih. In ena izmed destina-cij, ki se ponuja pozimi ali poleti, je Tunizija. Vzhodni del države ponuja kilometre dolgih peščenih plaž, lagun in zalivov, severna obala je strma in skalnata, osrednji del je puščavski (Sahara), na vzhodu pa pusta sušna pokrajina prehaja v gorovje Atlas. Povprečne poletne temperature so okrog 40, zimske pa okrog 20 stopinj Celzija. Strogo se držijo svoje vere Tunizija leži v srednjeevropskem časovnem pasu, razteza se na dobrih 163 kvadratnih kilometrih površine. Ima okrog 9 milijonov prebivalcev in pozitivni naravni prirastek (2,1 %). Glavno mesto je Tunis z nekaj manj kot 700.000 prebivalci. Uradni jezik je arabščina, kot izobraževalni in sporazumevalni jezik je še zmeraj pomembna francoščina. V hotelih in gostinskih lokalih govorijo nemško, angleški jezik se skorajda ne uporablja. Denarna enota je tunizijski dinar. Njegova vrednost je okrog 150 tolarjev. Prevladuje muslimanska veroizpoved, ki posledično pušča zelo močan vpliv tudi v družbenem in kulturnem življenju. V notranjosti in južnem delu države živi nomadsko ljudstvo Berberi. Kot turist iz liberalnejšega dela sveta (beri Evropa itd.) se lahko v hotelskem kompleksu obnašaš popolnoma evropsko. To naj bi pomenilo, da se ženske lahko sončijo tudi zgoraj brez, da so na razpolago alkoholne pijače, da lahko punce nosijo mini krila ali kratke hlače ... Nekaterim turistom so ozki okvirji hotelskega kompleksa, kjer lahko doživiš neko zaigrano sliko države, dovolj za spoznavanje avtohtone kulture. Res je, da poskuša hotelsko osebje (zlasti animatorji) pokazati čim več tradicionalnih običajev in da so v kompleksu ne le hotelske sobe in restavracija, ampak tudi trgovinice s spominki, živili, diskoteke, bazeni, bari, gledališče na prostem . Res pa je tudi, da nekatere turiste hotelska ponudba popolnoma zadovolji, spet drugi si želijo nekaj več. In če želiš državo in ljudi spoznati pobliže, moraš vsekakor prestopiti zidove hotelskega kompleksa. In potem se začnejo ugibanja ... Zlasti za ženske. Kaj obleči? Tunizija vendar velja za strogo muslimansko državo. Ženske imajo pravico zgolj rojevati otroke in skrbeti za družino. Zavite so od pet do glave. Kot turistka se seveda oblečeš nekoliko bolj po njihovo (dolgo krilo, majica z rokavi), a tudi takšna obleka je dovolj za nejevoljne in stroge poglede domačink. V Sahari se je denimo zgodilo, da si je starejša domačinka, ko se je na cesti srečala s skupino turistov, popolnoma zakrila obraz, brž ko smo bili mimo, pa si ga je ponovno odkrila. Vendar to ni osamljen primer. Na velike težave lahko naletiš tudi pri fotografiranju. Vsak te neprijazno in zlovešče pogleda ali pa se preprosto obrne. Prijaznosti ni (razen seveda v hotelih, kjer osebje enostavno pač mora biti prijazno). Kakšen lep pogled se najde še po trgovinah in to je tudi vse. Gostinski lokali po mestih so rezervirani za moške, žensk se v javnosti v glavnem ne srečuje. V gostilnah ne točijo alkohola. Na voljo so kava, čaj in brezalkoholne pijače. Moški sedijo na terasah, se pogovarjajo, pijejo skorajda nič, kadijo vodne pipe . Manj strogo glede pojavljanja žensk v javnosti je v glavnem mestu, na podeželju in obronkih pa strogo velja, da so ženske skrite za hišnimi zidovi. V strnjenih naseljih moški pozno popoldan oziroma ko se večeri, posedajo pred pragi svojih hiš, igrajo karte, kadijo vodne pipe, kramljajo . Otroci razposajeno tekajo okrog, žensk pa enostavno ni videti. Ko se s severa spuščamo proti jugu, nam Tunizijci na vzhodu države razkažejo stari rimski amfiteater. Ozemlje današnje Tunizije je bilo okrog leta 800 pred našim štetjem trgovska kolonija Katargina. Ustanovili so jo Feničani iz Tirosa, ki so po- Moški posedajo pred gostilnami. Pijejo čaj ali kavo, kadijo vodne pipe. Alkohol je prepovedan. časi razširili svojo oblast in podjarmili tudi tam živeče Berbere. V tretji punski vojni (146-149 p. n. š.) je Katargina prišla pod rimsko oblast (iz tega časa tudi ostanki am-fiteatra). Nekaj stoletij kasneje so temu ozemlju vladali Vandali, Bizantinci in turško cesarstvo. Pred avtonomijo leta 1954 je bilo tunizijsko ozemlje v rokah Francozov. Politična usmeritev aktualne politike v zadnjem času žal tudi v Tuniziji krepi položaj militantnega islamskega fun-damentalizma. Danes je Tunizija predsedniška republika. Domačinka v Matmati - vasici pod zemeljskim površjem. Muslimanke se ne pustijo fotografirati. Da lahko narediš kakšen posnetek, moraš biti izredno hiter. Predsednik je izvoljen za obdobje petih let. Enak mandat imajo tudi predstavniki zakonodajne oblati - enodomnega parlamenta s 163 člani. Jamski človek? V južnem delu države je podnebje puščavsko. Padavin ni, temperature so okrog 45 stopinj. A trdoživim Ber-berom (nomadsko ljudstvo) so tudi takšni življenjski pogoji pod kožo. Vroč puščavski zrak, kjer smo komajda še lahko dihali, brez klime na avtobusu pa tako ali tako ne bi šlo, je za njih povsem običajen. V Matmati, ki je prav tako turistična zanimivost, nomadi živijo pod zemljo. V hrib imajo namreč izdolbene jame. Svetlobe v takšnih bivalnikih sicer ni, je pa zato hlad. Domačinki, ki sta nas sprejeli, sta bili nadvse prijazni. Le kako ne bi bili, saj od turistov izvlečeta mastne de-narce. Od vsakega sicer dinar ali dva, a kaj ko se jih na dan obrne na stotine. Turizem v Tuniziji teče kot po tekočem traku. Hitra dvodnevna tura od severa proti jugu in nazaj znese okrog 1500 kilometrov. Turisti v klimatiziranih avtobusih imajo sicer priložnost veliko, a hkrati tudi izredno malo videti. Takšne ture izgledajo približno takole: dve ali tri ure vožnje z avtobusom, povsod puščava. Avtobus ustavi, vodič da na razpolago 10 minut za ogled in nakup spominkov, nato pa veselo naprej. Na vsaki postojanki so obvezno stojnice s spominki in bižuterijo, povsod pa so tudi otroci, ki po en dinar prodajajo zapestnice ali verižice. In iz takšnega dvodnevnega potovanja po Tuniziji si zapomniš samo klimatiziran avtobus, vroče puščavske temperature in nasilno prodajanje spominkov. Vse skupaj pa je seveda do potankosti organizirano - po puščavi te vozijo z džipi, po oazi s kočijami in konjsko vprego. In ko ene potnike odložijo, že čakajo drugi. Kot po tekočem traku. Vmes je organizirano še enourno jahanje kamel. Prenočitev je v hotelu, ki leži sredi puščave in je namenjen le za prehodno prenočevanje. Temperature so bile v puščavi ob devetih zvečer okrog 40 stopinj. Izvažajo dateljne in olivno olje Tunizija sodi med najbolj razvite afriške države. Gospodarska panoga, ki poleg turizma prednjači, je kmetijstvo. Zemlja je najbolj rodovitna na severu države, kjer je tudi največ padavin. Tukaj gojijo pšenico, proso, oves in citru-se. Proti jugu je padavin manj in na prostranih ravnicah se raztezajo nasadi oljk. Tunizija je namreč ena izmed najpomembnejših izvoznic olivnega olja na svetu. V puščavskih delih na jugu so posamezne oaze. V teh rastejo v glavnem dateljnove palme. Dateljni so poleg oliv pomembnejši izvozni pridelek. Med naravnimi bogastvi prednjačita nafta in zemeljski plin. Južni nerazviti del (na robu Sahare) naseljuje v glavnem nomadsko ljudstvo Berberi. Ceste so peščene, hiše komajda da so, glavno prevozno sredstvo so kamele. Vir za preživetje je oaza, sicer pa so tukaj gospodinjstva samoos-krbna. Gojijo mogoče kakšno drobnico, imajo v lasti košček oaze in to je tudi vse. Naselja so redka in majhna. Razvitejši del Tunizije je sever, kjer je dobro razvito tudi cestno in železniško omrežje. Cene vozovnic so v primerjavi z našimi smešno nizke. Nizke cene javnega prevoza so pre-mosorazmerne z urejenostjo prevoznih sredstev. Okna na vlaku so polomljena, nič boljše ni s sedeži ali njihovimi prevlekami. Najdražje je glavno mesto Tunis, kjer so cene v primerjavi z letoviškimi mesti tudi do štirikrat višje. Tunis je staro središče islamske kulture in znanosti s številnimi mo-šejami, koransko in državno univerzo, kmetijsko visoko šolo, raziskovalnimi inštituti, narodnim muzejem . Zgodovinska znamenitost je »staro mesto« - medina, kjer so na obeh straneh ulice v nepreglednih dolžinah bazarji. A kot že rečeno, cene pa precej višje kot v manjših mestih. Mojca Zemljarič Foto: MZ Foto: MZ Foto: MZ Ptuj • Grajske vinske zgodbe Biseri s Krasa Drugo februarsko grajsko vinsko zgodbo so poimenovali Biseri s krasa. Vina tega območja je predstavil vodja kleti in enolog Vinakras, z. o. o., Sežana, Tomaž Škerlj Z njim se je pogovarjal Janez Vrečer, pri izvedbi zgodbe pa je pomagala že standardna ekipa: Smiljan Benkovič in Franc Gerdak s sodelavci, za glasbene užitke pa je tudi tokrat poskrbel Dejan Rihtarič. Kraški vinorodni okoliš je eden najmanjših v Sloveniji, registriranih ima okrog 650 ha vinogradov in okrog 867 registriranih pridelovalcev vina. Vseh trsov je okrog dva milijona, letna proizvodnja grozdja se giblje od dva do tri milijone kg grozdja, kar da približno liter terana na vsakega Slovenca letno. Svet pod vplivom burje so za svojega vzeli tudi nekateri slovenski literati. Če želijo Kraševci narediti vinograd, morajo zemljo zvoziti iz vrtač, to so bile pred dvajsetimi leti, po besedah Janeza Vrečerja, najbolj zahtevne agromelioracije v Sloveniji. "V drugih območjih Slovenije so zemljo ravnali, Kraševci pa so jo morali kopati in jih iz vrtač voziti v vinograde, saj so vrtače premalo osončene, da bi v njih lahko rasla trta," je med drugim povedal Vrečer. Vinakras Sežana so zadružna klet z okrog 50 zaposlenimi in tudi nekaj lastnimi vinogradi, kjer v večini raste refošk, iz katerega na Krasu pridelujejo teran. V klet pa prihaja tudi grozdje zadružnikov, ki jih je okrog 250. Vodja kleti in enolog je Tomaž Škerlj. Začetki organizirane pridelave vina v KZ Vinakras Sežana segajo v leto 1861, ko je bila zgrajena velika velbana klet iz klesanega kamna za potrebe furmanskega gostinstva. Za Kras so značilni tudi latniki kot tipična vinogradniška gojitvena oblika, nekaj podobnega bi lahko bile polanske brajde po naših dvoriščih. Latnik se je pokazal tudi kot zelo uspešen v borbi proti divjadi. Če trto vzdignemo na latnik, rodni les in grozdje ostanejo zaščiteni, saj je 1,8 metra tudi višina, ki je divjad več ne more doseči. Prednost latnika je tudi v tem, da je grozdje na njem zelo lahko očistiti. Lažja je tudi trgatev, ki poteka ročno. V zadnjem času latnik zamenjujejo že tudi druge gojitvene oblike, ki jih pozna ves svet. Teran in pršut - zakon številka ena V okviru druge februarske grajske vinske zgodbe je Tomaž Škerlj prinesel na Ptuj nekaj tipičnih predstavnikov kraških vin, ki so povečini suha, in proizvodov. Začeli so jo z malvazijo letnika 2006, ki je še niso ustekleničili. Na Krasu je od belih sort najbolj razširjena. Za Kras je zelo primerna, ker ima izredno bujno rast. V skopih in plitkih tleh s pogostimi sušami v poletnem času je zelo pomembno, da je trta dobro učvrščena v tla. Prepoznavna je po aromi akacije, prevladujejo travne arome, značilna pa sta še polnost in poudarjena svežina. Pri šardoneju letnika 2005 so uporabili dodatno tehnologijo, za osnovo so vzeli dve osnovni vini pri različni fermentaci-ji, 17 stopinj (ohranjen ekstrakt) oziroma 13 stopinj (ohranjena aroma- Foto: Črtomir Goznik Vodja kleti Vinakras Sežana Tomaž Škerlj (levo) je na začetku vinske zgodbe Biseri s Krasa nazdravil z malvazijo, ob njem Janez Vrečer. Foto: Črtomir Goznik Grajske vinske zgodbe so vse bolj privlačne za številne Ptujčane in okoličane. tika), in vsako zase razvijali. Dobili so dve suhi vini, ki so jih na koncu zelo dobro spojili v zelo kompleksno vino vrhunske kvalitete. Izbrani teran PTP (priznano tradicionalno poimenovanje) je slovenska vinska posebnost, vrhunska različica, ki se prideluje izključno na kraški planoti. Leta 1997 je nastal poseben pravilnik, v katerem je zapisano, kje raste, kakšno vino je, kakšne so njegove značilnosti. Je intenzivno tem-nordeče - češnjeve barve, ki ga odlikuje sadna cvetica maline, rdečega ribeza in drugih gozdnih sadežev. Bogato je s kislinami, zaradi katerih velja tudi za zelo zdravilno vino. Vi-nakras so tudi nosilci številnih raziskav o vplivu terana na zdravje ljudi. Med vsemi slovenskimi vini je to vino tudi najbolj muhasto, enologi obvladamo alkoholno vrenje, obvladamo stabilizacijo vina, zelo težko pa obvladamo biološki razkis vina, je poudaril enolog Tomaž Škerl. Teran je tudi vino, ki v slovenskih razmerah dosega najvišje cene. Teran je skupaj s pršutom za Kras zakon številka ena, vsako leto drugi vikend v avgustu na Krasu organizirajo tudi praznik terana in pršuta, ko se pije teran in je pršut do onemoglosti. Someljerji sicer govorijo o tem, da ne gresta skupaj, Krašovci bodo to že vedeli, prav Tomaž Škerlj. Skupaj gresta že zaradi tradicionalnosti tega spajanja; Kraški pršut je tudi poseben pršut, ker je sušen brez konzervansov. Najstarejši med vsemi vini, ki so jih poskusili na večeru biserov s krasa, je bil teranton letnik 1997 (ime je dobilo davnega leta 1975), vrhunsko arhivsko vino, ki ga pridelujejo samo v posebnih letih po posebni tehnologiji in izključno iz sorte refošk. Zorenje in staranje poteka v hrastovih sodih, kar mu daje harmonično in značilno cvetico staranih vin. Vinakras so ponosna tudi na peneča vina, marmorno in kraško penino, Ptujčani so poku-sili slednjo, letnik 2006. Penino so donegovali s počasno sekundarno fermentacijo po chermat metodi. Kraška penina je posebnost, nastala je iz osnovnega rdečega vina teran, ohranila je prepoznavne lastnosti osnovnega vina, sadnost (da diši po malinah, borovnicah oziroma robidnicah), svežino, kislino. Ponujajo jo kot aperitiv oziroma zadnje vino po kosilu. Posladek večera pa je bil teranov liker, sladka aromatizirana likerska pijača, ki se pripravlja po starem kraškem receptu iz vina teran. Delale so ga že stare mame kot pribolj-šek, kot polivko, na koncu je prišel tudi v gostilne kot aperitiv. Danes liker ponudi vsak kraški gostinec, da gost lažje počaka na druge dobrote s Krasa. Recepta kraški enolog ni izdal, povedal je le, da mora vsebovati vsaj 70 odstotkov vina teran, ki je alkoholizirano, poslajeno in aroma-tizirano. MG Slovenija • S Strategijo razvoja gastronomije do večje prepoznavnosti Kje je slovenska gastronomija? V Sloveniji do sedaj nismo imeli opravljene raziskave s področja gastronomije, ki bi to področje obravnavala na celotnem območju države ter združevala kulinariko in enologijo v smiselno celoto, obenem pa povezala s turizmom in njegovim razvojem. Danes živimo v dobi popolne globalizacije, v kateri so postale regionalne kuhinje identiteta države, ki živo in izrazito slikajo značaj prebivalcev. Prav zato je gastronomska ponudba pomembna privlačnost vsake turistične destinacije. Žal pa slovenska gastronomija niti v domovini niti v javnih nastopih v tujini ni dovolj dobro zastopana in predstavljena, ker smo precej nespretni pri njenem povezovanju v harmonično celoto. V tujini je promocija Slovenije omejena le na po-kušino slovenskih vin ali pa ponujajo vedno enake jedi, ne glede na to, kateri deli države se promovirajo. Ponudniki (gostinski obrati) v regijah naše države so slabo organizirani, saj so večinoma povezani le v zbornična združenja. Majhni lokalni ponudniki so zaradi samostojnih nastopov na trgu prezrti in neprodorni. Med ponudniki gastronomije na Slovenskem najdemo veliko odličnih gostinskih obratov z domiselno ponudbo, ki zrcali del dediščine, čeprav je popol- noma sodobna in kaže veliko mero kreativnosti in inovativnosti - prevladujejo pa ponudniki, ki ostajajo v sivem povprečju in poskušajo s ponudbo klasičnih srednjeevropskih jedi (podonavska kuhinja) ustreči »povprečju«, kakršnega konzumirajo predstavniki masovnega turizma. Po drugi strani pa zahaja domača urbana populacija še vedno premalo na podeželje, da bi lahko kakšna turistična kmetija preživela samo s prodajo vin in jedi, temelječih na dediščini; navsezadnje te populacije niti ni dovolj - tujcev, ki bi znali tovrstno ponudbo ceniti, pa še ne znamo pritegniti. V ponudbi gostiln in turističnih kmetij so tako najmočneje zastopane avtohtone slovenske jedi, pri restavracijah pa sredozemski tip ponudbe. Najšibkejši člen pestrosti slovenske kulinarike so bistroji in okrepčevalnice, katerih večji del ponudbe temelji na hiti prehrani, hoteli srednjega razreda pa ponujajo izrazito nizek odstotek narodnih jedi. Slovenija ima priložnost razviti palete lokalno tipičnih gastronomskih produktov s poudarkom na ekološko pridelanih živilih ter ohranitev lokalnih posebnosti z razvijanjem gastronomske identitete regij ter zaščito tradicionalnih živil, izdelkov in receptur. Posebnosti slovenske pre-hranske, gastronomsko-kulinarične podobe temeljijo v izjemnem kulturnem in razvojnem stičišču evropskega alpskega, mediteranske in panonskega sveta. Zato moramo gosta poučiti, kako sta gastronomska de- diščina in sodobnost vpeti v naš način življenja v določenem kraju oziroma regiji, saj so s konzumiranjem tradicionalnih jedi povezane šege in navade naroda, ki naj bi jih turist spoznal. Gastronomija omogoča kot del kulture vsakemu, še tako majhnemu kraju, regiji, pokrajini ali državi, da predstavi svoje številne prednosti, ki sodijo med njene razlikovalne prednosti in posebnosti. Čim bolj vsestranska in kakovostna je gastro-nomija, toliko ugodnejši so njeni ekonomski in neekonomski učinki. Kraj, regija in država lahko z njeno pomočjo pridobijo na večji prepoznavnosti in občutku višje vrednosti - torej na dobrinah, ki niso merljive na kratek rok. V gastronomiji, zlasti dediščinski, Slovenija prav nič ne zaostaja za romanskimi narodi. Od nas samih pa je odvisno, ali se bomo znali tujcem predstaviti ter jih privabiti k popotovanju po kulinaričnih poteh naše države. Strategija razvoja gastrono-mije Slovenije nam nakazuje pot, kako slovensko gastronomijo uspešno povezati s turizmom in poiskati poti za njeno uspešno promoviranje. Gostinskim obratom v posameznih regijah bo lahko služila kot vodilo pri oblikovanju jedilnih listov in kreiranju turističnih menijev in druge ponudbe, primerne za različne segmente gostov ter tipa gostinskega obrata. (Več o tem lahko preberete v Strategiji razvija gastronomije Slovenije). Barbara Senekovič Kuharski nasveti Regrat in motovileč Dober dan in lep pozdrav spoštovani in cenjeni bralci časopisa Štajerski tednik oziroma ljubitelji dobre in okusne hrane. Kuharski nasveti so danes namenjeni regratu in motovilcu - pogosti listnati zelenjavi v spomladanskem času. Letošnja zima je bila tako mila, da nam je omogočila nabiranje regrata že pozno januarja. Mladi regrat je še posebej cenjen, čeprav zahteva veliko časa za nabiranje. Večina vrtnarjev ima regrat za plevel, vendar danes regrat tudi gojijo, pri nas pa ga nabiramo še vedno divje rastočega. Pri nabiranju regrata izbiramo le mlade nežne poganjke pred cvetenjem, ki so še posebej okusni. Nabiramo celo rastlino, tako da odrežemo tesno nad korenino pod listno rozeto, da ostanejo listi v šopu. Regrat uspeva v naravi skoraj povsod po svetu, v Nemčiji in Franciji ga tudi pridelujejo. Mladi listi regrata vsebujejo veliko vitamina A, B, C in D. Regrat sodi med zelenjavo, ki organizem tudi čisti. Listi regrata so sočni ter rahlo grenki. Grenkobo regrat pridobiva tudi s starostjo z različnimi dodatki, kot je krompir, kisla smetana, slanina in zaseka to grenkobo zakrijemo. Listi starejšega regrata so pogosto trdi in manj primerni za pripravo solat iz regrata. Po nabiranju ga večkrat temeljito ope-remo in nato narežemo na 2 do 3 centimetre dolge trakove, le tako bodo regrat z veseljem jedli tudi otroci ter starejši ljudje. Najpogosteje si regrat pripravimo kot okusno solato. Regrat postane nekoliko mehkejši in tudi upade, če mu dodamo vroči kuhani krompir ali mu pogreto kislo smetano in prav tako dodamo kuhani krompir, včasih pa so regrat najpogosteje poparili s prepra-ženimi ocvirki in zaseko. Zraven krompirja, zaseke in kisle smetane se regrat lepo poda z okusom fižola in tudi prezrtih stročnic, kot je soja, čičerika in bob. Regrat lahko pripravimo tudi tako, da ga prelijemo z vročimi kockami slanine, da se prav tako nekoliko usede. Surove regratove liste pa lahko dodamo tudi drugim vrstam surove solate. Poparjeni regrat s prepraženo zaseko, slanino ali kislo smetano pa lahko uporabimo tudi kot okusen nadev za kanelone oziroma pečene palačinke v sredini napolnimo s poparjenim regratom, zavijemo v obliki sarme, povaljamo v moki, nato raztepenih jajcih in na koncu v drobtinah ter v vroči maščobi na hitro ocvremo. V kolikor regratu dodamo vročo kislo smetano, krompir ali zase-ko pa lahko iz njega pripravimo tudi regratovo zloženko oziroma pripravimo testo za rezance, ga skuhamo v večjih testnih krpah in ga lahko uporabimo tudi kot testo za lazanje. Testo damo v rahlo pomaščeni pekač naj sipa-mo manjšo količino nadeva in postopek nekajkrat ponovimo. Zadnja plast naj bo testo, čez katerega prelijemo mešanico kisle smetane in jajc. Po želji lahko še na vsako plast regratovega nadeva naribamo poljubni poltrdi sir in prelijemo narahlo z mešanico kisle smetane in rumenjakov. Pogosto skupaj z regratom mešamo tudi motovilec, kar pa ni slučajno, saj so ga v Franciji skoraj obvezno jedli skupaj z regratom v času posta. Regratu v Franciji pravijo tudi duhovnikova solata. Preden so vzgojili glavnato solato je bil motovilec poglavitna zimska solata. Ponaša se z lepimi nežnimi listi, ki prenesejo tudi oster mraz in je cenjen kot hranljiva solata, ki po okusu spominja na okus orehov. Zato ga v Angliji pogosto pred serviranjem potre-sejo z grobo sesekljanimi orehi. Motovilec pri solatah velja za delikateso, najboljše da ga pripravimo samostojnega z osnovnim solatnim prelivom, v kolikor dodajamo krompir je ravno nasprotno kot pri regratu, motovilcu dodajamo zmeraj hladni in na tanke lističe narezani krompir. Zaradi nežnih listov ga pogosto uporabljamo tudi za dekoracijo hladnih začetnih jedi ali drugih solat. Iz motovilca si lahko pripravimo različne solate, posebej cenjena je solata z rakci in praže-nimi mandlji. Pripravimo jo tako, da repke kozic ali rakce skuhamo v slani vodi, ki ji dodamo še kr-helj limone, lovorov list in nekaj zrnc celega popra. Kuhane od- cedimo in ohladimo. Posebej na suho prepražimo grobo sesekljane mandlje, lahko pa uporabimo tudi mandlje ki so narezani na lističe ali na rezance. Mandlje pražimo med nenehnim mešanjem le toliko, da rahlo porjavijo. Motovilec očistimo, operemo in pripravimo z oljčnim oljem ter ga enakomerno porazdelimo po servirnem krožniku. Ohlajene rakce po potrebi rahlo solimo, jim dodamo žlico kisle smetane in par kapljic limoninega soka ali solatnega kisa. Tako pripravljene sipamo na pripravljeni motovi-lec. Čez rakce in motovilec potre-semo prepražene mandlje. Motovilec so včasih pogosto ponudili z rdečo peso ali stebel-no zeleno. Po okusu se motovilec lepo poda k pečenki in kuhani šunki. Motovilec je primeren tudi za kuhanje, tako kot špinača, vendar po kuhanju ali dušenju nima tako finega okusa, zato ga danes skoraj zmeraj uživamo presnega. Vsebuje veliko provitamina A in vitamina C ter folne kislin in je odlično zimsko in zgodnje spomladansko krepčilo. Še posebej se ga razveselimo, če ni na voljo druge zelenjave. Pogosto ga začinimo z omako vinegrete ali osnovnemu solatnemu prelivu dodamo sesekljano trdo kuhano jajce. Nada Pignar, profesorica kuharstva Vi sprašujete. PIP svetuje. CD ro !q o ro c iS CL SE m Dedovanje na podlagi zakona ^^ P'P Pozdravljeni! V družini smo trije otroci in pred kratkim nam je umrla mama. Jaz sem ostala na domačiji in naj bi jo po mamini smrti tudi prevzela, v zameno zato pa sta brat in sestra dobila v last gradbeni parceli. Mama ni napisala oporoke, zato me zanima, kako bo sedaj z dedovanje domačije in ali sta do nje upravičena tudi moj brat in sestra glede na to, da sta že dobila gradbeni parceli? Naj povem, da je oče umrl že pred dvajsetimi leti, vendar pa ima mama dva brata, zato me zanima, ali sta do dedovanja upravičena tudi onadva? Glede na to, da vaša mama ni napisala oporoke, bo v tem primeru nastopilo dedovanje na podlagi zakona. Po zapustniku na podlagi zakona dedujejo njegovi potomci, posvojenci in njihovi potomci, zakonec, starši, posvojitelj in njegovi sorodniki, bratje in sestre ter njihovi potomci pa tudi njegovi dedi in babice ter njihovi potomci, v primeru obstoja izven zakonske zveze pa tudi izvenzakonski partner. Vse te osebe pa so razdeljene v dedne rede, ki se med seboj izključujejo, kar pomeni, da dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja dediče bolj oddaljenega dednega reda. V prvi dedni red bi sodili vi, vaš brat in sestra ter vaš oče. Ker vaš oče ne živi več, ste vi skupaj z bratom in sestro edini dediči maminega premoženja. Ker mamina brata ne sodita v prvi dedni red, do dedovanja tako nista upravičena. Premoženje, ki ga je zapustila vaša mama, se deduje po enakih delih, torej bi naj bil vsak od vas upravičen do ene tretjine materinega premoženja. Vas pa v prvi vrsti zanima, ali sta tudi brat in sestra upravičena do dedovanja domačije, glede na to, da sta že dobila v dar gradbeni parceli. V tem primeru bo potrebno ugotoviti višino vaših dednih deležev, saj se darila dedičem običajno vračunajo v njihove dedne deleže, razen če zapustnik ob daritvi ali kdajkoli pozneje izjavi, da se darilo ne vračuna v dedni delež dedičev. Iz vašega vprašanja je moč razbrati, da mama te izjave ni podala, kar pomeni, da se dedna deleža vaše sestre in brata zmanjšata za vrednost gradbenih parcel, vendar pa to morate zahtevati v zapuščinskem postopku. V tem primeru bi se vaš dedni delež sorazmerno povečal, kar se opravi tako, da se v zapuščinskem postopku prvotno vam dodeli ocenjena vrednost gradbenih parcel iz zapuščine, šele nato pa se preostanek zapuščine deli na tri enake dele. V kolikor bo tako ocenjena vrednost gradbenih parcel nižja od vrednosti domačije bosta brat in sestra upravičena tudi do dedovanja dela domačije. Če potrebujete brezplačno pravno pomoč nam pošljite vaše vprašanje s pripisom "za Štajerski tednik" ali nas obiščite v Krempljevi ulici 1 na Ptuju ali pokličite na telefonsko številko 02 7711159. Zavod PIP nudi brezplačno pravno pomočssoglasjem Ministrstva za pravosodje. pravo informacije pomoč PIP Center Ptuj Krempljeva ulica 1 2250 Ptuj T 02 771 11 59 F 02 771 11 60 ptuj"@zavodpip.si www.zavodpip.si P zaprto T 08.00 - 15.00 S 08.00 - 17.00 Č 08.00 - 15.00 P zaprto V vrtu Vrtna narava v pomladnem enakonočju Bliža se enakonočje, ko se zaspana zima poslovi, narava pa se vsa vedra in osvežena prebudi v pomladnem jutru. Ko se dan in noč izenačita, se dnevi daljšajo vse do začetka poletja, sonce pa iz dneva v dan pridobiva na moči, ki vrtno naravo pospešuje k rasti, cvetenju in plodovitosti. Vrt postaja v tem letnem času po vrtnih opravilih, najbolj pester mesec v letu. V sadnem vrtu nadaljujemo z opravili pri sadnem drevju, ki naj bi bila opravljena še v času njenega zimskega mirovanja oziroma do brstenja. Pri peškarjih in starejšem sadnem drevju zaključujemo z zimsko rezjo. Z zgodnjo zimsko rezjo rast in razvoj drevesa pospešujemo, s pozno rezjo pa zadržujemo, ker ji med začetkom vegetacije že povzročamo motnje. Sredi meseca marca, ko se sadno drevje prebuja iz stanja zimskega mirovanja, ko se prično listni in cvetni brsti nabrekati, se pa še ne odpirajo, je najugodnejši čas za predpomladansko škropljenje in varstvo sadnega drevja pred rastlinskimi boleznimi in škodljivci. Mlademu sadnemu drevju dognojimo s prvim obrokom rudninskih gnojil, mešanico z večjo vsebnostjo dušika, ki so mu potrebna za začetek vegetacije. Kljub temu, če se pozimi trošena gnojila vsled nesnežne zime in skromnega dežja, niso raztopila, sedaj v marcu potrosimo drugi obrok rudninskih lahko topnih mešanih gnojil, posebej pripravljenih za sadonos-nike in vinograde, da bodo rastlinam na voljo do cvetenja, zavezovanja plodov in začetno spomladansko rast in razvoj. Sadnim vrstam jagodičevja, koščičarjev, aktinidiji, ki naj imajo stalno obdelano zemljo pod krošnjo v kolobarjih oziroma obdelovalnih pasovih in v jeseni posajenim sadnim sadikam, opravimo pletev in okopljemo, da preprečimo površinsko zaskorjenost, omogočimo boljšo zračnost h koreninam ter olajšamo dotok vlage in rastlinskih hranil h koreninam. Zemlja je v tem času dovolj odcejena in primerno ogreta, da lahko opravimo spomladansko sajenje sadnih sadik. Pri spomladanskem sajenju je ob ostalih pogojih za uspešnost sajenja potrebno poskrbeti, da je to opravljeno še preden sadika zbrsti ter koreninam, dobro zamočenim v blatni brozgi, zalivamo sadilno mesto. V okrasnem vrtu namenimo prva predpomladanska opravila negi vrtne trate. Preden preraste, jo po potrebi še dognojimo in z nožastimi ali železnimi grabljami pregrab-ljamo, da ji očistimo, predvsem pa prezračimo in prerahlja-mo, travno rušo. Sadike okrasnih drevnin in grmovnic, ki niso pridelane s koreninsko grudo, posadimo čimprej, preden prično brsteti. Ob sajenju jih temeljito zalijemo, da omogočimo boljšo vkoreninjenost, zemljo pa koreninam zatlačimo, da korenine ob velikih grudah ne ostanejo v zraku, kjer se sadika ne more vkoreniniti, ampak se posuši. Okrasnim grmovnicam, vrtnicam, rododendromom in drugim, zavarovanim pred zimsko zmrzaljo, zimsko zaščito odstranimo in pognojimo. Kot organsko gnojilo bo zadostovala razgrnjena kompostovka ali šotovka, ki je skozi zimo služila kot varovalo, od hranil za bujno rast in bogato cvetenje pa uporabimo specialna organska in rudninska gnojila ,pripravljena za vsako botanično vrsto rastlin posebej. Rododendrome gnojimo z gnojili kisle kemične reakcije, vrtnice pa z gnojili na kalcijevi osnovi z večjo vsebnostjo kalija. V zelenjavnem vrtu na gredicah z dobro odcedno in zračno zemljo že opravimo setve zgodnjih vrst zelenjadnic. Težka in vlažna zemlja se počasneje ogreje kot rahla, hu-mozna ter peščena, to pa je tudi napotitev kdaj pričeti s pripravo zemlje ter setvi in posaditvam vrtnin. V zgodnji pomladi vrtne gredice razplevelimo in plitvo prerahljamo, da v plasti dokler bodo segale korenine posevkov v globino, oživimo življenje organizmov v tleh in omogočimo zračnost tal, za dihanje in razraščanje korenin. Z obračanjem zelje povzročimo zemljo za krajši čas mrtvo, ker svetloba in zrak, drobnoživke na površini zemlje uničijo. Miran Glušič, ing. agr. Biokokdar: 16, marca - 21 marca 16-petek 17-sobota 18-nedelja 19-ponedeljek 20-torek 21-sreda é 22-četrtek Vir zahodne civilizacije Sveto pismo je vir zahodne civilizacije. Tisoče let je oblikovalo naše vrednote in vodilo naše zakone. Poučuje nas, kako naj se vedemo, opredeli dobro in zlo, daje nam nauke, nam pripoveduje večne zgodbe, določa naša pravila vedenja in pojasni nastanek sveta, pojav ljudi in pove, kam odidemo po smrti. Sleherno leto ostaja največja uspešnica. Z njo ne more tekmovati nobena druga knjiga. Prebiranje svetopisemskih zgodb in njihovih brezčasnih naukov nam pomaga k boljšim odločitvam. Posledica tega pa je, da se izboljšamo kot ljudje. Zgodba o Kajnu in Abelu nas nauči, kako naj se izognemo pastem zavisti. Jobova zgodba nas pouči o vrednosti vere in upanja. Davidova zgodba nas spomni na moč velikih sanj in na premagovanje velikih ovir. Prav zato je Sveto pismo še zmeraj enako pomembno kot pred tisoč leti - vsebuje namreč recept za pravično življenje. Tudi njenih deset zapovedi dandanes ne velja nič manj kot pred tri tisoč petsto leti, ko jih je Mojzes prinesel z gore Sinaj. Antični grški filozofi (350-450 p. n. š.): nekega popoldneva je mlad pesnik z imenom Platon med sprehodom po atenski ulici srečal čudaškega bosonogega filozofa Sokrata in se z njim zapletel v pogovor. Domov se je Platon vrnil spremenjen. Raztrgal je vse svoje pesmi in sklenil slediti Sokratovim korakom in tudi svoje pesmi ter sklenil slediti Sokratovim korakom in tudi sam postati filozof. Čez več let je Platon odprl šolo za bistre mlade filozofe, med katerimi je bil tudi nadvse nadarjen študent Aristotel. Ta je kasneje postal mentor in učitelj Aleksandra Velikega. Prav presenetljivo je, da so v obdobju stotih let trije velikani med grškimi filozofi in več izjemnih grških dramatikov ustvarili besedila, ki dandanes sestavljajo enega od dveh stebrov zahodne civilizacije - drugi steber je Sveto pismo. Kako pomembno je bilo pisanje grških filozofov? Naj povem takole: zamislite si, da je zahodna civilizacija velikanski, čudovit cvetlični vrt. Zdaj pa si grške filozofe predstavljajte kot prst. Njihovo pisanje je namreč položilo temelje za naše institucije pravičnosti, politike, vlade, izobrazbe, znanosti, trgovine in umetnosti. Magna Carta: pred skoraj osmimi stoletji, v srednjem veku je ta najbolj vplivni pravni dokument zahodne civilizacije nerad podpisal in zapečatil kralj Ivan Brez zemlje, požrešen in mogočen monarh, ki je zlorabljal svojo moč in surovo izkoriščal podanike. Knezi so se navsezadnje zbrali in od kralja Ivana zahtevali, da podpiše pisni dokument, ki jim bo jamčil nekatere »svoboščine«. Ta dokument je zaslovel z imenom Magna Carta. V latinščini to pomeni »veliki patent«. In to je bilo resnično veliko pooblastilo. Magna Carta je namreč prvi zapisani poskus državljanov kake dežele (če izvzamemo stare Grke), da bi razširili svoje pravice in omejili moč vlade. Kot predhodnica ustav vseh pomembnejših držav na svetu je Magna Carta postavila najpomembnejše zakone in svoboščine, ki jih tudi danes uživamo, s pravico do sojenja pred poroto in s konceptom državljanskih pravic vred. »Kadar dobim nekaj denarja, si kupim knjigo; če mi ga potem še kaj ostane, si kupim hrano in obleke.« Mitja Petrič Čarobni utrinki prihodnosti 2007 Duševno zdravje Kozorog (22. 12. - 20. 01.) Učimo, živimo in ljubimo Splošni vplivi v letu 2007: Nakazano je, da je pred vami leto preobrazbe, ko boste določene stvari spremenili in se lahko v veliki meri posvetili tistim stvarem, ki vas resnično zanimajo in privlačijo. Zanimivo je, da boste počasi prišli do zaključka, da resnica sega mnogo dlje kot lahko vidite ali občutite. Nakazano je, da se začnete intenzivno zavzemati za vse tiste stvari, ki so vezane na duhovnost in ezo-teriko. Določenim stvarem želite priti do dna, toda kmalu ugotovite, da boste sami tisti, ki ločite zrno od plev. Kajti v primeru, da boste svojo resnico iskali pri drugih ljudeh, je na žalost ne boste našli. Poleg tega boste spoznali, da bodo projekti realizirani tedaj, ko se boste odločili. Odpravite se lahko na neko potovanje in imate pozitivne kontakte s tujino. Dodobra sprejmite preteklost in se z njo ne obremenjujte več. Ljubezen: Splošno znano je, da se v ljubezni težko sprostite in zaupate. Pomladni meseci bodo minili v znamenju tistega, da iščete veliko priložnosti, se o vsem pogovarjate in ste zelo komunikativni. Odgovorno se boste lotili vseh nalog in zamisli. Dobro je, da se v dvoje odpravite na kakšen izlet, v primeru, da ste še samski, bo pomlad čas, da cTaelef öink horaml astrolog N. ** se zaljubite. Na poletje vas bo zaznamovala neka trdnost in zdi se, da boste svoja čustva bolj zapirali vase. Spoznali boste dejstvo, kako pomembno je, da svoje notranje občutke zapisujete in da bi vam bo tako mnogo lažje. Poletje bo minilo v znamenju romantičnih občutkov in doživetij. Čeprav je za vas pomembna tudi resnost, bo tokrat govorila romantika. Zanimivo bo, da bo poletje zelo delavno in boste morali stvari vseeno postaviti na tisto mesto, kamor sodijo. Jesenski meseci po tradiciji nimajo bratov (kar pomeni, da je vreme muhasto) in takšno bo vaše razpoloženje. Oktober in november bosta bolj trdna. Zima bo minila v znamenju zaupanja. Služba: Po stari astrološki tradiciji spadate med najbolj delavno in ambiciozno znamenje. V tem letu boste na svoj način želi uspeh za (04) 515 26 Oí 0414Q¿i see M.fL^gÓkofje 1-hka Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno: - odgovori na konkretno vprašanje - interpretira rojstno karto - nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966 V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili. uspehom. Čeprav bi si po eni strani želeli hitrih rezultatov, se to ne bo zgodilo. Pomladni meseci bodo minili v znamenju pomembnih poslovnih podvigov. Seveda je nadvse pomembno, da naredite selekcijo, in prav nenavadno je opozorilo, da se morate izogibati nekih finančnih investicij. Poletje bo minilo sproščeno in brez večjih pretresov. Na drugi strani je resnica ta, da naredite tudi več načrtov za jesen in boste vseeno, kljub temu, da je to čas dopustov, z eno nogo pri delu. Plodni in z uspehi polna bo jesen, tedaj si boste morali zavihati rokave, kajti delavnih obveznosti ne bo videti konca. Na zimo se zna zgoditi, da vas zaznamuje neka skrivnostna energija. Denar - uspešno! Prijateljstvo: Večkrat dajete občutek, da ste sami sebi zadosti in vendarle bo to leto minilo v znamenju tega, da naredite selekcijo, kdo vas pravzaprav potrebuje in kdo ne. Resnica je ta, da bo do izraza prišla lojalnost in tiste ljudi, ki imate radi, boste še naprej spoštovali. Šola, študij: Na splošno vas bo zaznamovala vztrajnost in tako bo obdobje uspešno. Za tiste, ki obiskujejo osnovno šolo, se morajo paziti kakšnih nejasnosti ali lenobnosti. Kajti le z odgovornim delom in doslednostjo boste dosegli tisto, kar si želite. Intelektualno se vam ni potrebno bati, dobro je, da sledite svojim sanjam. Pretirana strogost ni potrebna, nekih vnaprej določenih mej pa se je dobro držati. Srednješolce čaka ugoden čas in tako bodo nizali uspeh za uspehom. Mladostna energija in dinamika boste v velik plus in tako bodo rezultati odlični. Seveda se morate varovati treme in si zaupati. Študentje Športni dodatki • Hrana za uspeh? Kako prehrana vpliva na človeka Osnovne naloge sestavin prehrane: Vitamini: So kemične snovi, nujno potrebne pri presnovi beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob. Premalo ali preveč zaužitih vitaminov lahko pripelje do bolezni. Da zadostimo dnevne potrebe po vitaminih, moramo zaužiti minimalno 400 g svežega sadja in zelenjave. Vitamini so topni v vodi (vo-dotopni vitamini) ali v maščobah (A, D, E in K). Živila moramo pripravljati in shranjevati tako, da se vitamini čim manj izgubljajo. Pri tem upoštevamo: • Topnost: vodotopne vitamine (najpomembnejši: C vitamin poveča odpornost organizma proti prehladnim boleznim in sodeluje pri gradnji medce-ličnega tkiva; B-vitamini: B1, B2 in B6 in B12 sodelujejo pri presnovi in tvorbi krvi ...) ohranjamo tako, da zelenjavo dobro operemo v celem kosu, je ne namakamo, vode po kuhanju ne zavržemo ... • Občutljivost na visoko temperaturo: živila, ki vsebujejo vitamine C in B, če se le da, uživamo surove, maščob-no-topne vitamine (nahajajo se v olju, maslu, margarini . ) pa ohranjamo tako, da živila hranimo v temnih in hladnih prostorih. • Občutljivost na kisik in svetlobo (vitamini C, B in A) - živila hranimo v hermetično zaprti posodi, na temnem. Voda (tekočine): Voda je za človekov obstoj nujno potrebna (predstavlja okrog 60% telesne mase), ker prenaša hranila do organov in tkiv, uravnava krvni volumen in telesno temperaturo. Brez vode ni življenja, brez nje ne vzdržimo več kot 3 dni, kajti telo nima nobenih zalog. Voda oskrbuje telesne organe s snovmi (kalcij, klor, železo, fluor, kalij, magnezij ), ki so življenjskega pomena za naše kosti Sorodniki Terezija si ni nikoli ustvarila družine, ima pa nekaj dobrih prijateljev in prijateljic, ki je doslej nikoli niso pustili na cedilu. Nanje se lahko vselej zanese. To pa ni po volji sorodnikom, ki si nadvse prizadevajo, da bi skrbela za njihove pristne odnose. Rada bi jim dopovedala, da v svoji nameri ne bodo uspeli in naj jo že končno pustijo pri miru, da živi svoje življenje, brez njih. Sumi, da je za njihovimi dejanji bojazen, da jih bo prikrajšala za svoje premoženje, ki ga ni malo. Menim, da je Terezija oseba, ki zdravo razmišlja o življenju in ga živi pač na način, ki ji je všeč in ji omogoča zadovoljevanje potreb, želja in interesov. Nobenega razloga ni, da bi morala imeti stike s sorodniki, če jih ne želi, ker jim ne zaupa, tako kot zaupa svojim prijateljem in prijateljicam. Terezija sumi, da je v ozadju ravnanja njenih sorodnikov želja po njenem premoženju. Vsak človek s svobodno voljo lahko z oporoko zapusti svoje premoženje, komur pač želi. In tako naj stori tudi Terezija. Sorodnikom naj jasno in glasno pove ali napiše, da ne želi stikov z njimi in jo naj pustijo pri miru. Ce jo bodo še naprej vznemirjali in če bo to občutila kot grožnjo, pa naj uporabi s pomočjo svojega odvetnika, če je to potrebno, tudi pravne poti. Mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih in tkivo, iz telesa pa odplakuje škodljive strupe. Več kot je popijemo, lažje lahko delajo naši prebavni organi, ledvice, srce in krvni obtok. Dnevno naj bi odrasel človek popil najmanj 2 litra vode, samo za nadomeščanje količine, ki jo izgubimo med dihanjem, z znojenjem ter izločanjem tekočin in trdnih snovi. Seveda se potreba po vodi poveča, če se znojimo npr. zaradi povečane temperature, povečane aktivnosti itd. V zdravi prehrani priporočamo uporabo le čiste pitne vode. Še posebej moramo biti previdni pri pripravi obrokov za dojenčke in starejše ljudi. Če ni na razpolago čiste pitne vode, uporabljamo ustekleničeno! Pijemo, kadar smo žejni, po požirkih, ne več kot 2 dl naenkrat, pijača naj ne bo prevroča ali prehladna! Nadaljevanje prihodnjič Janko Puc imajo srednje uspešno leto in se bodo le težko zanašali na kakšno srečo, pošteno bodo morali zavihati rokave in se lotiti dela. Zelo pomaga tudi dejstvo, da se vsi tisti, ki hodijo v šolo, sprostijo in preden imajo uro ali dve učenja odpravijo na sveži zrak, kajti te zelo pomaga. Zanimivo bo, da se bodo vsi tisti kozorogi, ki so že v tretjem življenjskem obdobju, aktivno lotili učenja in izpilili svoje znanje. Zdravje, prosti čas: V po- Krvodajalci 11. december - Albin Belšak, Koračice 22; Simona Emeršič, Cir-kulane 79/a; Rado Peršak, Žetale 12; Kristina Štajnberger, Žetale 94; Jelka Svenšek, Krčevina pri Ptuju 66; Ksenja Žmauc, Zagorci 59/a; Darko Jazbec, Zg. Hajdina 203; Marija Kolednik, Pacinje 5/a; Gordana Šori, Juršinci 78; Jožica Predikaka, Kicar 77; Jakob Blažek, Sela 4/a; Dragica Molnar, Volkmerjeva 5, Ptuj; Bojan Vidovič, Barislovci 11/ a; Zlatko Štrucl, Dravinjski Vrh 2/b, Videm pri Ptuju; Radivoj Dovečar, Strjanci 33; Dušan Cizerl, Janežov-ski Vrh 14/b; Majda Marinič, Po-brežje 74/a; Vanja Šori, Juršinci 78; Marija Nedeljko, Ul. 1. maja 1, Ptuj; Jelka Jurgec, Pot v toplice 7, Ptuj; Vida Muršec, Ločki Vrh 52/a; Kristina Kmetec, Gradišče 4; Stanislav Molnar, Krčevina 83; Ulrike Pola-nec, Ul. Šercerjeve brigade 7, Ptuj; Mojca Cvikl, Stiploškova 14, Maribor; Zlatka Gašparič, Krčevina pri Vurbergu; Izidor Štajnberger, Žeta-le 94; Erika Skuhala, Zamušani 53/ b; Bernarda Učakar, Janežovci 8/b; Anton Zelenik, Svetinci 40/a; Srečko Kekec, Nova vas pri Markovcih; Milena Vogrin, Slavšina 37; Zlatka Bakač, Lovrenc na Dravskem polju; Andreja Kukovec, Kraigherjeva 22, Ptuj; Andrej Plohl, Draženci 21; Majda Šerona, Spolenakova 5, Ptuj; Marijan Mlinovic, Cirkovce 49/a. 14. december - Tadej Lukman, gledu zdravja vas čaka uspešno in harmonično leto, kar pomeni, da kakšnih resnih težav ni videti. Seveda je pomembno vestno telesu dovajati vitamine in minerale. Prosti čas namenite ustvarjanju in ne pozabite negovati notranjega otroka v sebi. Prav spodbudno vplivajo pogovori in odpravite se v naravo - kjer pozabite na vsakdanje skrbi. Tadej Šink, horarni astrolog Obrež 117; Irena Kukovec, Strmec 20/a; Ivan Lukman, obrež 117; Franc Paj, Pongerce 4; Sašo Ancel, Ptujska c. 9, Miklavž na Dravskem polju; Boris Čuš, Hlaponci 5; Janez Požar, Lancova vas 60; Darja Hameršak, Muretinci 46; Irena Bračič, Zabovci 15/a; Gabriela Jančar, Dornava 78/a; Matevž Zelenik, Stojnci 59; Petra Plohl> Slomi 12/b; Jožef Vogrinc, Žetale 24/b; Dušan Krajnc, Strejaci 14; Branka Horvat, Bukovci 50; Marija Šterbal, Kukava 44; Marija Drevenšek, Zakl 38/c, Podlehnik; Dragica Strelec, Zamušani 22/b; Miha Horvat, Muretinci 60/a; Angela Petek, Dornava 20; Marko Pogorevc, Vrhloga 3, Slovenska Bistrica; Uroš Langerholc, Mariborska 36, Ptuj; Jože Kampl, Zg. Hajdina 104/č; Andreja Čuš, Sakušak 51; Anton Bukšek, Žeta-le 51/c; Elka Mlakar, Sp. Hajdina 141/a; Dušan Bedenik, Kočice 25; Sonja Jevšenak, Bukovlje 62, Stranice; Matej Munda, Strniče 27; Tanja Horvat, Formin 6; Marija Šterbal, Zabovci 53; Martina Florjanič, Strelci 9; Branko Čepic, Prešernova 20; Marta List, Hvaletinci 24; Stanko Rihtar, Podlehnik 22; Valerija Lenart, Dornavska c. 11, Ptuj; Metka Bolcar, Ribiška pot 17; Nada Kozar, Gorenjski Vrh 45/a; Marija Čuček, Sp. Velovlak 44/b; Marjan Hrga, Dornava 147/a; Boštjan Grajfoner, Sp. Korena 33; Hermina Muršek, Zagrebška c. 113, Ptuj; Marjan Ra-tek, Dornava 147/d; Adolf Brglez, Mariborska 57, Ptuj. www. radio-ptuj.si Info - Glasbene novice Pop, rock, soul in r&b paleto novih prihajajočih hitov sem zajel tokrat v INFO - glasbenih novicah, ki jih lahko večino slišite tudi na radiu Ptuj vsak delavni dan okrog 15.45 v glasbenem kotičku Jutri. Več kot 100 milijonov plošč je do sedaj prodala CELINE DION in njeno ime se je pojavilo na osmih angleških, petih francoskih, dveh koncertnih albumih in na eni zbirki hitov. Ugledne Francozinje in Kanadčanke so spisale besedila za pevkino novo francosko umetnino D'elles. Gospa DION nas s svojim vokalom še naprej razvaja v skrivnostni umirjeni popevki S'IL N'EN RE-STAIL QU'UNE (****) in vam bo zlezla pod kožo šele z nekajkratnim poslušanje. KENNY G je že leta najbolje prodajan instrumentalist na svetu in to mojo trditev potrjuje tudi z novo fantastično zgoščenko I'm In The Mood. Saksafonist je med drugim najbolj priljubljen glasbenik bivšega ameriškega predsednika Billa Clintona in ob njegovi saksafonski pop priredbi klasike pevca Jamesa Blun-ta z naslovom YOU'RE BEAUTIFUL (*****) boste dobili kurjo kožo! Ameriška najstnica JOJO se še zmeraj nahaja na večini evropskih lestvicah s hitom Too Little Too Late, medtem ko se njen največji hit imenuje Leave (Get Out) in je bil izdan leta 2004. Simpatična pevka je s svojo produkcijsko ekipo potegnila cool potezo v brezkrbni popevki ANYTHING (****), ki v bistvu bazira na samplih hita Africa zasedbe Toto. Se še spomnite fantov iz skupine HANSON? Trije pube-ci so dvignili svet na noge s hitom Mmm Bop in nato še s hitom If Only. Trio je sedaj na sceni že več kot deset let in nov vzponpričakuje z zelo pasivno pop rock skladbo GO (***), ki jo jeproduciralznan Mark Ronson. Ameriška pevka SHERYL CROW se je po ljubezenski razvezi od slovitega kolesarja Lancea Armstronga ponovno posvetila ustvarjanju glasbe. Tako bo letos ponovno odšla na veliko svetovno turnejo in bo tudi posnela novi studijski album. Tega zelo dobro napoveduje sproščujoča ali lagodna rock pesem NOT FADE AWAY (****). METALLICA je s svojim ustvarjanjem začela že leta 1981, aje vzbudila pravo pozornost šele dve leti kasneje z albumom Kill Em All. Skozi leta si je band ustvaril svoj kult, ki ga bo obdržal in verjamem, da tudi nadgradil z neposredno in trdo, kot se spodobi novo metal-nopesmijo THEECTASYOF GOLD (***), ki ima akustični baladni uvod, a se nato razživi in razdivja! JAMES MORRISON je bil takoj opažen na domači glasbeni sceni, saj je bil nominiran za najvišjo britansko glasbeno nagrado Brits. Njegov album Undiscovered je v domovini preskočil prodajo pol milijona izvodov in z njega poznamo uspešnice You Give Me Something, Wonderful World in The Pieces Don't Fix Anymore. Klaviature in mehkobna akustika vas čaka v pevčevi novi soul in pop harmoniji UNDISCOVERED (****), ki ima tudi nekaj vrhunskih življenjskih pasti v besedilu. Britanska pevka JAMELIA je pustila zaslovela s skladbo Superstar, medtem ko je trenutno v modi s skladbo Beware Of A Dog. Čudovita mulatka ima smisel za glasbeno kvaliteto, ki jo prezentira v sočni soul baladi NO MORE (****) in ta stilsko kar malo spominja na njeno izvedbo skladbe Stop. Bobby je film o ameriškem senatorju Bobbyju Ken-nedyju, ki ga spremlja odlična glasba izvajalcev, kot so Marvin Gaye, Simon & Gartfunkel in Supremes. Filu pa je dodana tudi nova srčna soul harmonija NEVER GONNA BREAK MY FAITH (***), katere avtor je Bryan Adams in jo preprevajo ARETHA FRANKLIN & MARY J BLIGE & THE HARLEM BOYS CHOIR. Ameriška pevka CIARA je v trenutku zmagala s svojo izvirno uspešnico Goodies. Enak je tudi naslov njenega albuma, ki mu sedaj sledi album Evolution. Novo va-lovska pevka spet utira pota crunk r&b glasbi v ritmično pestrem komadu LIKE A BOY (***) David Breznik Glasbeni kotiček Soba 102 - Jan Plestenjak (2007 - Menart) Kaj se je zgodilo v sobi 102? Soba 102 je namreč ironičen naslov že devetega studijskega albuma slovenskega glasbenega šarmerja Jana Plestenja-ka. Pesmi na plošči so preveč predvidljive in na čase mogoče tudi presenetljivo enostavne za zrelega izvajalca, ki tudi lirično zelo niha od pesmi do pesmi. Enis Tvrtkovič je pevčev aranžerski in produkcijski spremljevalec v zadnjih letih in na zadnjih projektih, a njegovi posegi v Plestenjako-vo glasbo se mi zdijo plahi in imajo preveč uravnovešeno pop linijo. Še največje presenečenje, če to sploh je presenečenje, je dejstvo, da so v sobo 102 zašli različni glasbeni gostje in celo igralec Jernej Šugman. Če naredim hiter prerez albuma Soba 102, lahko zapišem, da boste na njem slišali pet standardnih balad, nekaj melodičnih enolični pop-rock skladb, funky-r&b pozitivno presenečenje in sodobni plesni eksperiment. Produkcijski presežek albuma je nasloven komad Soba 102, v katerem sta vokale pre-lila Jan in bivša pevka zasedbe Leelojamais Lara. Funky in r&b vibracije imajo v komadu cool melodiko, hudi kitarski solo in raziskovalen tekst v stilu:'V sobi 102, to noč ukradel je moje zlomljeno srce, v sobi 102, pisal je na mojo kožo ranjeno ime." Besedilo se razživi, a kaj vse se je še zgodilo v sobi 102, vam ne povem. Melodični vrh album doseže v skladbi Nisi moja, katera ima tudi izjemno tenorsko vokalno spremljavo skupine Insjeme, ki balado naredi veličastno. Pop baladni slog brez improvizacijskih pasti predstavlja Če še enkrat greš, saj je pesem ritmično uravnotežena ali sila enostavno. Še bolj enostaven je čustveni izliv v besedilu:''Če še enkrat greš, Filmski kotiček Pisma z Iwo Jime Vsebina: Ko so Japonci ob vstopu v drugo svetovno vojno z blitzkriegom, ki se ga ne bi sramoval niti Hitler, sunkovito zasedli tako rekoč celoten Pacifik, jih je nekaj let kasneje čakalo mučno puljenje taistih otokov iz njihovih rok. A Američani se seveda niso ustavili le pri zasedenih otokih, ampak so, tako kot v Evropi, sklenili zavzeti kar državo agresorico samo. Ena izmed najdaljših in najbolj krvavih bitk se je zgodila na otoku Iwo Jima, kjer so se Japonci kar 40 dni upirali številčno večkratno močnejšemu nasprotniku. V maniri starodavnih samurajev so šli v boj vedoč, da bodo umrli in izgubili bitko ... Po desetletju režiranja bu-tičnih filmov je Clint Eastwood lansko leto prvič postregel z veliko proračunsko pošastjo. Pravzaprav kar z dvema, ki prikazujeta isto zgodbo z obeh plati. Tako se je elegantno izognil prevelikemu patetičnemu prikazovanju ameriškega videnja vojne in se vzdignil nad enostransko črno-belo moraliziranje, ki je sicer naj- Letters from Iwo Jima Igrajo: Ken Watanabe, Kazunari Ninomiya, Tsuyoshi Ihara Režija: Clint Eastwood Scenarij: Iris Yamashita Žanr: vojna drama Dolžina: 141 minut Leto: 2006 Država: ZDA Vsaki sre¿o in ng